Dolenjske Novice.
IzliajHjo 1. in lîj. vsaceg'a nieseL-a, Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novica" ,načelo I gld., za \m\ Inta 50 kr. — Naioóniuo sprejema tisniti dati, jtlača za (Ivostojtno i>etit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pii uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., tiikrat 15 kr.
Vsem častitim naročnikom „Dol. Novic" želi Srečno Novo Leto
Vredniitvo.
Današnji list pošiljamo še vsem starim naročnikom in tudi nekaterim nenaročnikom na ogled, da si ga blagovolijo naročiti, ali pa koga druzega pridobiti. Cena listu je za vse leto po pošti I gld.
OpravnUtvo.
Gositoilarske stvari.
O zasajanji ameriških požlahtnjenili trt v vinograde.
Kakor mora vsakega vinogradnika zelo veseliti, da mu je v pravili ameriřkili trtah najboljše sredstvo podano, da bliko svoje vinogTade trmi lisi ubrani, [lo.stojiati mora pri zasaditvi novih vinogradov vendar le pozorno, [stina je iiamrei, da nekatere anieri.íke trte in riparije Se posebno, T svet«, kateri dosti vapneiiika obdrži, uspevati iioéťjo. V malo letih po zasaditvi loti se jib v
Izlet na Bizeljsko.
Bilo je v iieilpljo jutro, ko /.agledam gredoi od prve maSe svojega prijatelja in nekdanjega
souèenca na kmetijski šo

Po prvem
pozdravljenju pove mi, da je namenjen na Bizeljsko, kamor ga je povabil na trgatev znani vi-norejec g, iVlalus, da pa misli potoma ogledati nasade v državnej trtnici v Kostanjevici. Jaz sam sem bi! pa že dlje iasa namenjen si enkrat ogledati nove vinograde s po/.lahtnjenimi cepljenimi aDierikanskimi trtami, zatorej sva bila v kratkem zmei''«na, da greva skupaj na Bizeljsko.
ugledala sva si kmalu državno trtnico. V onem delu, ki je za vsacega najbolj zanimiv, namreč, kjer so požlalitnjene trte, videlo se je kaj malo, ker so trte po zimi deloma na oSi pozeble, nekaj trt pa prav zmrznilo.
takem svetu, naj si bodo po/lablnene ali pa ne, bolezen biedicsi (piorosis), katera jib v kratkem ííasu gotovo ugonobi. Kfioi' ima loraj odloíno vapneiii lo je beli svet i.a nizpobgo, naj ga z riparijo iie zasaja. Boljae uspevala mn bode v takem svetu solonis, že boljši rupestris, najitoljii pa 5e prej ko ne — yorkmadí^ra.
Istina je dulje, da na amer.škiii, koreiiinah rasto^-e domaèe sorte, dobřili 10—14 dni prej ozelene, kakor pa domaře, iia lastnih koreninah rastoče trte. Vsied tega izogibati se je pri zasaditvi novih vinogradov s požlabtnenimi ameriškimi Irtami nizkih, spomladanji slani iii'ostavljenih leg, kajti ako slana nastane, posmodi one jiožlaht-nene ameriške trte gotovo Jiajprej, ker toliko prej ozelene.
Ako pa hoře kdo vendar le take lege z ame-ri.skinii požlahtnjenimi trtami zasaditi, izvoli naj si prt požlalitnitvi cepile jako pozno o/, letiečih do-maiib sort. hi v tej vrsti zainoremo jako priporočati tako zvano vipavsko (prav za prav ju>,no-tirolskoj gerganjo. Ta trta ozeleni istinito dobrih 12—14 dni pozneje, memo drnílh domaČih sort, grozdje njeno dozori pa ravno takrat, kakor ono
Dobiva potem voz in kmalu sn odpeljeva po gladki cesti proti Brežicam, ogledovaje prostore, kjer je prej trta rastla, sedaj pa je ali popolna puščava, ali v nekterih poljski pridelki.
Do sedaj je bilo nekaj dni lepih, in tudi za ta čas sva se nadejala, da nama Bog z deijera prizaiiese ; toda še predno sva prišla skozi dolgočasno velikomraševsko liosto, začelo je po malem deževati, predno sva pa bila v Cerkljah, lilo je že prav pošteno in od Cerkelj do Krške vasi pa kakor iz škafa.
Mene je Že dež nekoliko oplasil, pa ko sem se domislil, kako je težko se odpraviti in da ravno v trgatvi največ vidim, rae je plaŽnoat kmalu minila, posebno íe, ker se je zvedrilo in prižela nekoliko burja pihati.
Udariva jo toraj proti brodu in bila sva kmalu v Brežicah. Šlá sva potem po brežkej — ne vem bi li rekel ulici ali trgu, — do tja, kjer se pot oddeli proti Bizeljskemu.
družili bolj pozno zoreitih sort. Ona daje tudi dosti i» kaj lepih dolgili ^rozilov. Vino iijeiio je Bicer navíiďnOj brez kake posf biifi razlike, toda tudi moino in stanovitno. Za naprej se bodo doliili gprj^anjini cepiči in tudi že z njo požlahtnjene «meriške bilťe v kmeiiski ^oli iia Grmu. Kdor bi si liotf-l pa /e zdaj cepiče, to je ključe ti' sorte preskrbeli, dobi jib laliko pri gospodu M. Krjavcu, dekanu v Vipavi, ali pa pri oskrb ii,ítvu gr^jščiiie go>i|). grofa K, Lantliienja jia Slapu pri Vipavi. Prav pametno bi bilo že, koj zdaj to trto v večili krajib Dolenjske zaploditi, da bi bilo za cepiče ameriškim skrbljeno.
1'ri zasaditvi novili vinogradov z ameriškimi trtami, se mora dalje še vsa poiorno^t nastopnim točkam iiaklanjati. 1. Svet za nov vinograd pre-koplje naj vsak pred zasaditvijo prav golovo vsaj fiO, najboljši pa, kar 100 centinietro^r globoko. To je pa iako razumeti, du ostani^ brežina pred kopanjem GO —100 centimetrov visoka, ne pa da znařa visokost ali globokost že prekopanega. torej rahlega sveta (>0—100 cm. — Kdor misli nove ameriške vinograde v lako plitvo prekopanem svetu ziisajati, kakor je to po Dolenjskem do zdaj navada bila, stori pač boljši, da se nove zasaditve niti ne loti, kajti ona mu bode sicer gotovo pehati ter poginj^ti začela, prej ko se mu bode prvotni potrosek zasaditve izplačal.
'2. Kdor že nov vinograd zasaja, zasaja naj ga tako, da bodo trte vse lepo v vrstah stale. Vrste stekajo naj se vselej tako, da -bode solnce v poletnem Času opoldne ravno med vrste sijalo. Stekajo naj se torej od severiie proti južni strani. Oddaljene naj bodo vrste po jeden meter druga od drnge, v vrstah pa ravno toliko ne pa tiiaiij. Pregosto, to je gostejii, kakor tukaj navedeno.
Tam sva si ogledala, kje Bog roko včn moli, da bi vprašala, kje bi se dobil voz do Bizi^ljskega. Gostilna je bila precej tam. Mojega prijatelja, ki ni ae imel nikoli prilike priti v spodnje štajerska mesta, je posebno vočizbodlo, ker je bilo vse echt deutsch, razuii govorjenja, se posebno napisi nekega društva in [ijega reki. Poveva gostilničarki Bvojo željo, katera nama precej poiiudi svoj voz. Preden je bit voz odpravljen, vprašava za ceno, katera je bila tako ob.širna, kakor gostiliiiČarka eama, in sva ji nekjij le odbila. Vendar sta dva druga izletnika v sosedni bolj domači gostilni dobila voz za tja in nazaj tretjino ceneje ko midva samo za tje.
Odpeljeva se tedaj mimo lepe nove bolni.snice ekozi jagnjedov drevored in potem mimo nekega jako pravilno nasajenega sadnega vrta. Ko pridemo Čez železnico objame nas kmalu gozd bre/ke grajŠčine Í[] ves razgled zapre. Moram reČi, da gozd jako ljubim, ako je kje po gorab in .samotah,
zakajeni vinogradi pričnejo veliko prej v rasti in rodovitosti pešati, Ukor pa .^e redkejši zasajeni. V gostej-ie zasajenih vinogradih je p:L tudi v-diko več sence, torej vlažnosti, katera pa raznim trtnim boleznim, katerim so glivice vzrok, ravno prav pridejo. Lepo v vrste zasajen vitiograd, kař.e že od daleč umnega gospodarja, neredno zassjen pa starokopitneža.
Kako se bo kmetom prodajala sol . za živino,
To /alionn, ravno razghišeiicni, sa začne oddajati Živinska sol že z začetkom 1894-. leta. Sedaj pa pride vse na izvrSIliio naredbu, s katero Bc vrcdi prodajanje živinske soli. Naredba se seveda kmalo objavi iii gt»tovo bode ugajalo ako navedemo uajglavnejo vsebino njeno, ko se kmetovalci toliko zanimajo /ai to stvar.
Po zakonu odda se kmetovalcem 500,000 meterskili centov živinske soli po znižani ceni 5 gld. za meterski cent. Sedaj gre le za to, da se zabrani, da k(b) drugi ne liode soli dobival po znižani ceni, kakor kmetovalci, in da se po znižani ceni kiipljcna sol ne bode rabila za druzega, kakor za živino. Ker se se ni nasla nobena snov, s katero bi se sol za ljudi nareilila nerabljiva, dučim bi bila za živino še dobra, se je pač bati, da se bode zlorabilo nvc-denje tc soli in Je treba dobrih naredi), da se zloraba prepreči.
L">oiočile se bodo občntnc kazni za tiste, ki bi živinsko sol rabili za druge namene, poleg tega pa se bode mvtančno določilo, kdo Èiiore dobivati živinsko sol in koliko ter kako se živinska sol loči od druge soli.
tola ob obeh straneh ceste mi je pa kaj malo všeč. /.aradi razgleda })a ni bilo danes iioheiie gkode, ker pričelo je deževati in lilo Čedalje bolj kolikor bolj smo se Idižali Hizeljskemu. Tam smo se ustavili v gostilni gospoda Malusa, katerega od istoimiiega gospoda, kateri je voditelj državne trtiiice razločujejo s tem, da slednjega imenujejo ekonoma. Gospod P, sporočil je svoj prihod gospodu Malusu, v tem času pa smo imeli z gospodarjem pogovore o vinoreji, katero dobro razume, bil je tudi on v mariborski kmetijski goli in o sedanjih gospodarskih razmerah na Ri-zeljskem. Kmalu je prišel gospod Malus in ž njim še nekaj druzih gospodov, ki so bili preje v mariborski kmetijski šoH, tako da nas je bilo slednjič eno omizje samih abiturijentov kmetijskih šol, ker par druzih gospodov, ki so bili med nami se je kmalu pozgubilo, ne vem, ali so se naših pogovorov naveličali ali so bili za nas tako malo pomena, da smo na čas pozabili. Sploli pa se je
Pred vsem se bodi; vTediU» oddajanje te soli. Ze zakon odločuj«, da živinske suli ne dobi; (iriiiri jwsestniki živine, kakor tisti, ki se peřajo 9 kmetijstvom. V naredt)i se botie pa se doloěilo, da se od dobivanja te 8(di izkjiičijo vsi, ki |)olefi kmetijstva imajo še kako trgovino z jestviiiami. Kar sc tiče tej^a, koliko živinske soli more dolnti vsak kmetovalec, se i)o želji zbornice poslancev določi, da se razdeli živina v tri razrede; mala živina: ovee, koze in ]ira-siči imajo pravico do jedne jenote, vecya mlada živina, konji in ^^ovcda do jtidncya leta in osli imajo pravico do dveli jednot, in večja živina, to je nad leto stari k(Jiiji in j;-ovcda pa do štirih jednot živinske «oli, Kot jednota določi se največ dva kiloj^rania na leto.
Oddaja soH se bode tako vredila, da liodc živinska sol vedno pod nadz()rstvoni oblaatev od te^'a easa, ko se naredi, clotje da se izroči kmetovalcem. l*olc{4' solinskih uradov bodo posebno občinski uradi imeli pri tem važno vloj^t». Občijiski uradi both* imeli odrejati, koliko živinske Soli řic odkáže posamičnemn kmetu, naročevali bodo živinsko sol, skrbeii za njeno pnvaženje v občino in jo razdeljevali mej ])osamiëne kmetovalce. jKJsamičnili krajih obstoječe kmetijske zadnice bodo Ichko občine pri tem podpirale. Oddelek g'eneralne direkcije avstrijskih državnih železnic bode v toliko sodeloval, da prevzame dostavljanje živinske soli občinam, v kolikor je občine ne bodo moj^le jemati naravnost iz zaloge.
Preračmiilo se bode na podlagi števila živine po poslednjem Ijiuiskem številjenjn, koliko živinske soli dobó posamične dežele, mesta, okraji in občine od teh 50u.00<) meterskih centov. Določeno bode torej, koliko soli dobi občina.
za luiprcdck viiiorcje na Hizeljskcm največ zahvaliti velikemu številu iziolaiiili vinorcjeev, Dolenjci, kateri imate priliko dati sinove v viiiorejsko solo, zapomnite si to. Naredili sitio la veČer še načrt, kako bi drugi dau največ videlj, tílediijič se poslovili in šli za la večer k počitku.
Di'ug'i dan bila sva [»reeej zgodaj na nogali. Vreme je bilo sicer precej pusto, megle so se vlaeile okoli, yetidar dežju le ni bilo in v tem slučaji sva bila s tem zadovoljna.
Gospod Malus gostiliu'čar nama je še to prijaznost skaza!, da naj! je okoli vodil. Ogledali smo si najprej trtuico g. Malusa (ekonoma), kjer so trte res lepo ukoreulčeue in čvrsto zrastle. Potem	poka/p g. Malus se svojo trtnieo,
(morebiti bi se reklo boljše trsoviiico za liebanlage, Muttergarteii), ki je bila za naji najbolj zanimiva, zeleno pozlahlnjenili trt.
Na liizeljskem imajo že skoro vsi boljši posestniki trtnice. V enem delu frtnice bile so vse
občinski urad bode imel torej le še določiti, koliko soli po zniif^ani ceni dobe kmetovalci za živino, katero imajo čez zimo. l,.)a se izve, koliko soli pride na jednoto, deli se vsa množina soli, ki jo je dobila občina, s števik»m jednot. Potem naznani občina vsakemu kmetovalcu, do koliko živinske soli ima on pravico, in ga pozove, da pove, če jo misli vzeti.
Ko se kmetje oglase, sestavi občina pre.glcd naročitev soli, katerega še pregledajo linanČJii organi, na to se odjjosljc solni zalogi, da pošlje živinsko sol. Odpošlje se neposrednje solni zalogi, odkázáni občini, ako občina sol vzame ne-posrednje iz nje, ali pa potom solnega oddelka ravnateljstva državnih železnic, Če je ta prevzel prevažanje stdi iz solne zaloge v občino.
Pri prevažanju v občino je ]n'idcjan kontrolni list, katerega je napravila solna zaloga. Takoj, ko se pripelje sol v občino, mora se to naznaniti tinančnim stražnikom. Vpričo tinančnih stražnikov se vzamejo z vreč, v katerih je sol, svinčene plombe, in se živinska sol takoj razdeli kmetovalcem.
V^saki občini se odkaze določena zaloga soli. Tako jo bodo dobivale kranjske občine od solnega nrada v Trstu,
Omeniti je, da se določi, v kateri vrsti občine dobe sol. Tiste občine, katere so zadele kake nezgode, kakor pomanjkanje krme, živinske bolezni, jo dobe pi'ej nego druge. \'sak kmet dobi vso odkázáno nm živinsko sol za celo leto na jedenkrát in jo mora tudi na jedenkrát plačati.
Da se živinska sol že [Jo barvi in oknsu loči od navadne kuhinjske soli, jej je primeša-nega železnega okisca in pa pelinovega praška.
mladike zeleno poMahtnjene in potem položene in prisme, da se ukoreničijo. Pogledala sva, kako so ukoreničene in vidla, d;i so imele jako lepe korenine. Les pa je bil nekam slabo dozorel, in bo moral la gospod trte na jesen pobrati in v kleti prezimiti. Vendar, kar jih je bilo bolj zgodaj požlalitiijenih, hi! je les bolj dozorjeu. Take trte neki že v drugem letu rodé, ako se na pravo nieato sade. Kabijo jih pa največ za podsajati, kjer kaka trla manjka. Njih eena je seveda jako draga: '20—25 kr. komad Kakor je tu videti, iz cepičev pognalini ndadikam jako peronospera škoduje.
Potem smo sli po nekem poljskem potu okoli grička, na katerem sloji tarna cerkev sv. Lovrenea. Pokazal nama je neko lepo lego iu povedal, da je namenjen lam nasaditi čisti nasad na Štiri presku^ene amerikanske sorte tako da bo ena vrsta (po dolgem) Kiparia sauvage, druga porlalia, trelja solonis, četrta rupestris in na teh vseli ena
Vreèe, v katerih je sol, ao zaprte s svinčenimi plombami in imajo vijolaste papirne vinjete.
Nekatere teh določeh so pat; malo neprijetne, ali so potrebne, (la se prepreci vsaka zloraba. Poleg tega, pa tako najbolj naravnost tlobe kmetovalci živinsko sol iz solnili zalog in se s prevažanjem ne podraži. Pričakovati je, da bodo županstva se natančno ravnala po navodilu in v interesu kmetijstva olajševala redno oddajo živinske soli.
Kaj je uovegti po arstrijskem cesarstvu?
Državni zbor se je 10. dec. ziikljuÈll. Izjemno stanje na Oeiikem je bilo potrjeno z veliko veČino g"lasov, i^ri razpravi o tej stvari so nekateri m adočeéki poslanci jako nepremišljeno govorili, Zlasti piker je bil govor |ioslaiica E. Gregra, ki p;i svojemu narodu a tem [li prav niř koristil, temvei mnogo škodoval, ker je r:iz* npil med svet, da Celii niso vei iiavdiišeni za Avstrijo. Minister líatiiieliem je opravičeval češki narod, češ, da niso taki, kakor ga je, popisal poslanec Gregr, temveč da mu vlada se vedno zaupa, da le nekateri ne7,adovoljnti/,i kalé mir in srečo. lioIj.se je govoril zo[)er izjemno stanje [lemški poslanec dr Lneger, ki je omenjal, kake proti-avslrijske demonstracije so se vršile na Ma/nrskent, na Primorskem, zlasti v Trstu med Lahi, kako so nekateri dunajski in ma/.arski Časniki pisarili zoper Av.strijo, a tem se ni zgodilo niČ ialega, Celii pa, med katerimi je le nekaj nemirneŽev, kar je minister sam priznal, bili so takoj kaznovani tako občutljivo. — Predzadnji dan so govorili v državnem zboru iíťkateri slovenski po-
slanci. Poslanec KI u ti je rekel med drugim, da slovenski poslanci ne zaupajo popolnoma vladnemu programu novega ministerstva, ne zaradi tega, kar pove, temveč zaradi tega, kar zamolči. Program sicer ne ob.sega niČ Slovencem sovrahiega, a marsikaj bi moral ta program bolj povdariti. Tako n. pr. premalo naglaSa versko stran. Vlada katoliške Avstrije tega ne bi smela pre/.reti. Tudi o jednakopravnosti v.seh narodov program nie ne omenja, fn vendar Slovenci morajo priti do nje, da bo obveljal sloyenski jezik v soli in uradu na vsern Slovenskem. Ako vlada ne bo se hotela kmalu takih opravičenih želj izpolniti, je s'oveiiski poslanci ne bodo več podpirali. — Poslanec Fer-janČiČ je omenjal, da sedanje ministerstvo ni pravično sestavljeno, kf^r 10 milijonov av.itrijskih Slovanov v njem niti ni zastopanih. Program stavi narodnostno vprašanje v ozadje, a Slovenci tega ne morejo pusiiti, ker se jim krivica godi. Drugi narodi lahko ohranijo kar že imajo, a slovenski narod prav za prav ničesar že nima, torej tudi ničesar ne more ohraniti; zato mora ponavljali svoje zahteve, dokler se mu ne spohiijo. Miru preje ne bo v Avstriji, dokler Slovani ne bodo jednakopravni z drugimi narodi ne samo na papirju, temveč v dejanju, — Poslanec GregoreC je izjavil kar določno, da sedanje niinisierslvo je iieinško-liberalno, torej nam Slovencem sovra/jio, in takega ministerstva slovenski poslanci ne morejo podpirati; zato se en del izmed njih ni hotel pri-druHti koaliciji. Govorila sta še poslauc;i La-ginja in Spinčič. — Kakor se čujejo ghisovi po raznih časnikih, zaupanje med združenimi strankami ni prav trdno. Liberalcem se zdi ta zveza preveč nazadnjask:», konservativcem pa preveč liberalna. Iz vsega tega pač lahko sklepamo, da
domaČa .sorta iti zopet na štirih vrstah tacih amerikanskih trt, druga in tako naprej, da .»^e s tem skuia na kakih amerikanskih sortah, katera domaČih trt bolje uspeva. Upa, da dobi za tak poskus državno podporo, kar bi pač prav bilo. Sicer pa zasajajo Bizeljei do sedaj le višje lege, kjer trte ne pozebajo in ne zmrzujejo. Blizo tam nama je pokazal svojo precej veliko njivo ukore-ničenili trt, nekoliko naprej bila je g, Veršečeva.
V splosnem so hille (živice korenjaki) jako lepe, ill ker bo ukoremčenih trt v državnih trtnicah gotovo zmanjkalo, dobt jih na fiizeljskem vsakdo kolikor hoče.
Dalje smo videli cele njive sadnih divjakov, katere je g. Ver^ec tja [»ikiral. — Na to smo prišli na pose.stvo g. Ver.-ieca, kjer nam je precej z etiketami (napisi) zaznamvano sadno drevje naznanilo, da se ž njim ukvarja razumen sadjerejec. T;i. go.spod pričel se je ukvarjati iia veliko s sadjarstvom in vrtnarstvom, posebno kar je tria
odpovedala, čeŠ, to je bolj gotovo. Saj so tudi drugi gospodje in strokovnjaki ([»rimeri Bericht ilber eine im Auftrage des hohen k. k. Ackerbau-ministeriums nach P^'rankreieh iiiiteriiommene Reise u. s. w.) sodili o tem jako skeptično (ne prav ugodno). Nasadi! je veliko sadnega drevja, napravil cvetliČnjak, vrtnarsko hišico in ob.sirno drevesnico. Drevesnice, katera mu kaj lepo uspeva, ne bom opisaval, le to omenim, da je pričel v novejšem času za vzgojo debla mesto normanske mo.štnice zarad znanih slabih lastnosti rabiti neko drugo (ako se ne motim Weilerjevo) moitnico, bolj temnega lesa, jako lepe, močne, ravne rasti, ki je tudi za direktno produkcijo dobra. V novejSeni času pričel se je tudi ta gospod jako marljivo ukvarjati L viliorejo, nasadil je doma trtnico in tudi lep kos vinograda, katerega smo imeli priliko kasneje videti.
Nato smo se napravili proti vinogradom, a prva po sila blatni poti, katera je bila pa takoj
tako ne more dolgo iti. Najbrže bodo liberalci združeni s Poljaki polagoma odpravili od seb« konservativce in namesio njih sprejeli med se nem&ke nacijonalce. Potem bo liberalna vlada do-vriejii), ki bo zopet brezobzirno zatirala Sloyane, zlasti pa nas Slovence iii ludi katoliško cerkev, Ko pa se to /godi, morali se bodo upreti konservativni Poljaki, ki utegnejo a tem razbiti liberalno zvezo in spraviti zo[>et konservativno vlado na krmilo. Sicer pa nas o vsem tem pouři pri-hodnjost.
V	Pragi so o boíiťSu našli umorjenega Rudolfa Mrvo, ki je bil ud razpiisčenega društva „Omladina". Umorila sta ga dva bivša njegova društvena tovariša iz maščevanja, ker je druge osebe ovajal. Preiskava je marsikaj čudnega in iako ^žalostnega spravila na dan. Ta umor sramoti Cehe pred vsem svetom. Vidi se čedalje bolj, kam bodo ííladoČehi zapeljali svoj narod. Zaradi tega dogodka se izjemno stanje ne bo se kmalo preklicalo.
Kftj je norega po širokem svetu?
Francoski zbornici so mnoge druge ztiornice izrazile sožalje zaradi anarliisiiČnega napada dec. Skoro vse vlade so storile odločne korake /.oper anarhiste, ki so čedalje smelejsi. Govorilo se je o tem, da bi vse vlade vzajemno postopale zoper nje, zlasii da bi se omejilo anarhistično časnikarstvo. Ob enem pa se je tudi poročalo iz Pariza, da so imeli anarhisti skriven shod, kjer so se posvetovali, kaj jim je začeti zoper naredbe, katere so proti njim naperjene.
V	Italiji torej zopet Oispi vodi vlado. Z velikim trudom je zvaril skupaj ministerstvo. Toda takoj prvi nastop nove vlade ni bil srečen. Ko je predsednik razvil svoj program, ni že! nobene
polivale. Nekateri eo molčali, drugi pa glasno ugovarjali. Finančno vprašanje, ki je y Italiji najbolj pereče, je omenjal Crispi le mimogrede. Ni Čuda, ker mož v tem oziru nima čistih rok.
V nemškem državnem zboru so se sprejele trgovake pogodbe s Španijo, Srbijo in Rumuiiijo vkljub hudemu oporekanju grofa Bismarka, sitia bivšega kancelarja, in grofa Kanitza. Zanimivo je, kar je rekel Bismark o Avstriji, Rekel je med drugim: „Za Nemčijo je največja nesreča, da ima trgovsko pogodbo z Avstrijo, ker jo dela krvavo ubožno." Smežno je toi Tako in enako se sodi o našem cesarstvu v Nemčiji, in vendar mnogi škilijo iz Avstrije tje čez mejo. Kakor je Bismark pokazal svoje sovraštvo do Avstrije, tako je pokazal grof Kanitz sovraštvo do Slovanov. Ker so tudi Poljaki glasovali za trgovske pogodbe, zatrjeval je takoj, da zaradi tega vlada ne sme dati Poljakom nobenih dobrot. Dobrot in milosd Poljaki ne prosijo, (kakor tudi mi Slovenci ne od svoje vlade), temveč tirjajo le pravico, ki se jim povsod krati, zlasti v šolah, kjer se poljska mladina šiloma potiijčiije.
Na Angleškem so hoteli zvišati troške za brodoyie, pa predlog je bil zavržen.
suha, ko smo pril^eli v breg iti, ker je bila tia-euta s kamenjem, ki so ga pri rigolanji ven izkopali. Gospod Malus naji je opozoril, koliko je iiasajejiega, ki se od daleč ne poina, ker sadijo prvo leto večinoma koruzo med trte. Kajti trte sadijo večinoma tako, da zasadijo v gotovo oddaljenost (največ 2 m) trte, katere potem zeleno pocepijo in pogrubajo in pri tem svet tudi rigoîajo. Vendar v noyejŽem času tudi precej rigolajo in ali cepljene sadijo ali da kasneje na mestu cepijo. Pravijo, da je rigolatije med trtami težav-neje in zarnudneje, kakor ako se kar od kraja rigola, posebno pa se takrat, ako je kamenje ali skalovje po vinogradu.
Kmaiu nas je pot pripeljala do vinogradov, katerih prvi je bil g. Del k o tov iz Brežic, katerega smo si (seveda v spremstvu vincarja) ogledali, I^oseben vtis naredi na Človeka, ki pride iz kraja, kjer vidi toliko časa aamo opustošene in
Domače vesti,
(Odlikovanje). Red železne krone III. vrste sta dobila deželni vladar kranjski Oton Detela in ljubljanski stolni prost dr. Lenart Klofut ar. Vojaški duhovnik Ivan Kuralt, kateri je Sel z nadvojvodo Fran Ferdinandom okoli sveta, je dobil Franc Jožefov viteški red. Naô rojak Florijan Hostnik, rodom Kamničan, ki je upravitelj prestolne cerkve sv. Stefana na Dunaji, je imenovan cesarskim svetovalcem.
(Nevarno zbolel) je vpokojeni župnik gosp. Jakob G-ruden y Turjaku, .f-r ■-'/, A/'■ ■■■■
hirajoče vinograde in dospe v tak vinograd. To je krasota videti tako bogato obloženo trsje z blisketajočim se rumenim ali tudi rudečim in črnim gro/.djem. Kar sem dosedaj videl vinogradov s poilahtnjenim amerikanskim trsjem, bilo je ali na pol izgotovljeno, ali v slabi legi ali slabo obdelano, iu bil sem res v dvomih ali se res ta trta tako spoua^a kakor Hizeljci drugod pripovedujejo; toda kar sem videl, preseglo je visoko največje pričakovanje. Sicer sem videl še v enem kraju lak vinograd, katerega lastnik je ta gospod, toda bodisi vzrok temu kar boče, oni [ii tudi senca tega vinograda. Imel sem tudi priliko videti direktno rudeče amerikanske trte — bila je Klvira — toda vi nika bi se bolje ž njo merila, ko ona s cepljenimi trtami. Ni čuda, da direktno rodeče trte Bizeljci tako zaničujejo, kjer so jih pa nasadili, povsod ven mečejo ter mesto njih cepljene Zasajajo.	(Kouec iirihudujií.)
f (Umrli 80:) 9. dec. v Gradcu vpekojeni Tojaški žniiiiik in častni papežev komorník J. T o m se, zlatoinaàûik. Eojen je bil 1. 1816. v ČaUžu za. Savo.
—	3, dec, je umrl v opatiji sv. Janeza v Severni Ameriki benediktin o. Severin Anton Gros. Rojen v Tržiću 1. 1827 je bil posvečen I. 1854 v mi\ànika. Služboval je nekaj let v ljubljanski škofiji; potem je lel v Ainenko, kjer je vstopil v benediktinski red in bil dalj časa samostanski prior. — 13. dec. je umrl v Dolu za Savo kapelan E'rance Krevs, ki je bil komaj pol leta duhovnik. — 13, dec. je umrla gospa Ana T« m ie roj. Nadel v Novem Mestu, stara 76 let.
—	21. dec. gospod cesarski svetovalec in ravnatelj kranjske hranilnice Eihard J a n e ž i č, rodom Či'nonialec, v Ljubljani 73 let star. — 2:, dec, gospa Ivana Ootar roj. pl. L il eg, soiiroga c. kr. okr. zdravnika v Hib-niči, — v Ljubljani 80 let stara. — 2-1. dec. gospa Ana Be v C, posestnica v Novem Mesiu, stara 79 let.
—	26. dec. m legarjem g. Janez Legat, kapelan v Križeveni pri Kostanjevici. Bil je sošolec fkapelana Krevsa, s katerim je še le letos nastnpil duhovsko službo Kaj bo, ako bo smrt tako neusmiljeno kosila celo med mlajšo duhovščino? — V Ribnici je «mrl 27. dec. g. Jožef Skubic, biaernomašnik, starosta kranjske duhovščine, v 92. letu svoje dobe. vSveti jim Tečna luč!
(Katoliško politično društvo za Dolenjsko) je vlada dovolila. Na podlagi društvenih, od vlade potrjenih pravil spšel se bo v dnigi polovici meseca januarja v Novem Mewtn občni zbor, pri katerem se med drugim izvoli stalni odbor. Obširnejše poročilo o tem društvu sledi v piihodnji Številki;
(Veselico) prirede katoliški rokodelski,pOt močniki novomeški v svojem društvenem domu 7, jau, ob 7. uri Kvečer. Vsportd: 1. H. Sattner; Društvena (pesem); 2. Govor; 3. Fr. Vilbar: Slavjanska (zbor); 4. Deklamacija; 5. II Sattner; Pogled v nedolžno oko (Čveterospev); 6, Deklamacija; 7. L. Hudovernik: Naša zvezda (/bor z hariton-solo) ; 8, Sv. trije kralji (dramatični prizor; H. Tombola v spodnjih prostorih, — K veselici uljudno vabi	NaČelnistvo.
(Kranjski deželni zbor) se je sešel k prvi seji 28, dec.; druga seja bode 8. januarja. Deželni glavar Detela je pozdravil zbrane poslance in deželnega predsednika. Spominjal se je sožalno umrlega poslanca H. Kavčiča ter izrekel nado, da bo nova ylada, oziraje se na jednakopravnost vseh uiirodov, pravična in naklonjena tudi Slovencem. Na to so se po volitvi sestavili razni odseki. Novoizvoljeni poslanec Kreigher je zaradi bolehnosli dobil odpust za .^tiri tedne.
(Influenca) se čedalje bolj širi po Kranjskem, Nevarna je le malim otrokom in stiirim Ijndeni, ker se iz nje j'ada razvije pljučnica.
(V Novem Mestu) je bilo 1. 1893, rojenih otrok. 16 dečkov in 24 deklic, umrlo jili je 72, in sicer 29 moških in 43 ženskih; med temi je bilo 33 otrok pod 10 leti.
(Na Kranjskem) je bilo leta 1892. rojenih 17.680 otrok, 9144 moških in 8536 ženskih. Umrlo jih je 16,941; porok je bilo 3328, umoijenih 24, samo-umorov 35.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je izđ:ila ravnokai- VII. svoj „Veatnik", ki obseza skoro 200 strani, L. 1892 je imela družba dohodkov 15,962.80 gld. troškov pa 13.258-09 gld. Čistega imetja ima sedaj družba ] 4.697-06 gld. — Pokroviteljev je 120; vseh
udov vkupe 11,068. — Družba ima na Kranjskem 66 podružnic, na Štajarskem 31, na Koroškem 16, na Goriškem 18, na Tržaškem 4 in v Istri 1, — Letošnje leto so se dohodki zlasti narastli po darovih prviii kron, ki so dohajale od vseh strani. Bog daj družbi mnogo dobrotnikov in mnogo sadu!
(Pri sv. A ni) nad Mirnopečjo je bilo ukradenih 15 kilogramov dinamita,
(Božični prazniki) bili so letos po gorkem vremena imenitni, da je vredno to zabeležiti. — Mokra jesen in potem sneg je kmetovalce v veliko zadrego spravil; praprot in leso so si še pripravili, kdor tega nima, ni si mogel listja dobiti, in že so smrečje sekali, da je bilo kaj živini podkladati, — Po praznikih pa gre voz za vozom listja iz hoste,
(Število umobolnih) na Studencu pii Ljubljani je bilo koncem 1, 1891, 222, koncem 1 3892 pa 240. 'Med temi so bili 4 vojaki, 2 zdravnika, 4 uradniki, !) učiteljev, 3 teliiiiki, 29 trgovcev in obrtnikov, 37 pose^^^tnikov, 49 koOarjev, 144 delavcev in dninarjev.
(Živinska sol) se bo po novem letu jela po znižani ceni deliti med živinorejce. Sol je drugačna nego kuliinjskH, s katero se ne sme zamenjati. Določeno je natanSno, koliko je dobi vsaka vrsta živali. Mala živina (koze, ovce, prešiči) dobe po eno samo enoto živinske soli na leto, mladu živina večje rasti (teleta, žrebeta, o&li) do enega leta po dve enoti, večja živina (konji, krave itd.) pa po štiri enote. Kna enota živinske soli za eno žival v teku enega leta — tehta dva kilograma, — O tej stvari Čitaj članek „Kako se bo kmetom prodajala sol za živino" v današnjem listu!
Ilazne vesti.
*	(Papež) 80 23. dec. obhajali 401etnico svoje kardinalski^ éasti,
*	(Grouienje in bud vihar po zimi) je bil v Reki sv, Tomaža dmi. Trikrat je treščilo v mesto, a strela škode ni napravila.
*	(S kruhom) ee brani na zemlji do 500 milijonov ljudi po Evropi, Severni Ameriki, Argentiniji in raznih otokili. Dve tretjini zemeljskih prebivalcev pa kiuha ne pozna.
*	(Kolera) v Galiciji je ponehala. Od 3, avg, do 17, dec. je umrlo tam 848 ljudi na tej bolezni.
*	(Društvo v Atbu.) Y Athu, bližo francoske meje. severno od Monsa, se nahaja mnogo delavcev. Da bi se vsaj nekatere družine rešile ter ne postale žrtva interuacijonale, sešlo se je več premožnih, kršianskih mož, koji so sklenili na čuden način rešiti socijalno vprašanje. Napravili so društvo, pobirajo darove in udiiino, in kadar se nabere zadosti denarja, vrši se srečkanje za hišo z vrtcem, odločeno pošteni delavski družin . Hišica ima vrednost vselej okrog 4000 iVankov, Letos je bilo srečkauje na sv. Martina nedeljo. Delavcev se je zbralo obilo. Vsi so pričakovali, kdo zadene srečko- Izmed delavcev se izžrebajo štirje skrutatorji. Pri zadnjem srečkanju se je nahajal mèd njimi Viktor Cartier, vrezovalec. S tresočim se gla.som iu objokanimi očmi je bral svoje ime, on je .srečko zadel. Pričujoči delavci so niu srečo voščili ter hiteli po njegovo ženo, — stanovala je pod streho. Ko se je deputacija približala, se je ustrašila, a njen strah se je spremenil v veselje, ko so jo spremili v njeno lastno hišo. Tako je že oddalo društvo deveto hišo. Enako društvo se nahaja v Lovani. Vsak ud plačuje
na teden IV2 ff- Kadar je 2600 skui)aj, se že srečka. Kdor zadene, lahko Liao zida ali kupi od društva, a mora še ostati ud društva do gotovega ča>a. Vsak ud mora enkrat zadeti, potem se društvo razide ali drugo osnuje. Lastnik hiše jo sme tudi udu v najem dati, uajenišcina pa ne sme biti vetja od 5% vrednosti hiše.
*(Utoiiil)je 12. dec.vReki 671fitui trapistovski opat 0. Bonaventiira Baier iz Marije Zvezde v Bosni. Na večer istega dne ee je pripeljal v Reko, da bi odrinil na ladiji v Zader, kjer je hotel kupiti prostor za nov samostan. Gredočemu proti morju se je od električne luči tako bliščalo, da ni videl ta] pred seboj ; tako je padel v moi-je. Prepeljali so njegovo truplo v Besno.
*	(Visoka starost). V Oseku je umrla U dec, 116 let stara žena.
*	(Sanjarija o koncu sveta.) Rudolf Falb je nedavno v Lipskem v nekem govoru rekel, da naši zemlji žuga velika nevarnost. Repata zvezda, ki se je prikazala 1, 186fi, brez pravega tira jadra po ve-soljiiosti okoli. L. 1899 se nam zopet |>rikaže in bojda trči z zemljo vkupe. To bo, kakor pravi Falb L3. nov. 1899, ali pa dva dtii preje ali pozneje. Ko bi pa se ne trčila, padlo bo vendar le v času 13.—15. nov. od 2.-5. zjutraj toliko zvezdnih utrinkov, kakor bi sne^ zapadel. — Ako dotiĚna repata zvezda nima določene poti, temveč tava svojevoljno okoli, kako neki je ,učeni mož" to preračunil?! Zato se niim ni Še bati! Lieb Vaterland, magst rubig sein!
Smešnice.
(Neljuba razlaga.) Peter: Čuiiio res, moji lasje 80 še čisto črni, ali brada mi sivi. V«ndar pa 80 lasje 20 let stařeji kakor brada. Pavel : G-olovo ste z možgani prav malo delali, 9 čeljustmi pa prav veliko.
(Tri funte pečenke.) Mož: Gospod doktor, slabo mi je; ne diši mi ne jed ne pijača. Žena: AU mož, kaj govoriš? Vsaj si vendar danes dopoldne sam pojel tri funte pečenke in popil dva litra vina. — Mož: Ali dišalo mi vendar ni!
(V jezi.) Kaj si neki mislite? kaj pa ste. Nadut tepec ste. Kar ste Vi, to sem jaz že dolgo.
(Dober odgovor.) Neki gospod najde svojega vrtnarja pod košatim drevesom ležečega, akoravno je imel mnogo opravila. Razdi'aienzakrići gospod: „Lenuh, ti nisi vreden, da te solnce obseva". Radi tega sem se vlegel v senco", odgovori mu vrtnar.
(Ples brez rokovic). Na plesu prosi neki gospod ošabno guspodičino, naj bi ž njim plesala. „Moj Bog, kako bi z vami plesala, ker nimate rokovic", reče ona. — „To niČ ne dé, draga gospodičina", odgovori gospod, kadar odplešem, bom moji roki že umil !"
(Bankovec za 100 gld.) „Kdo je zgubil ta bankovec?" kliče policaj. „Jaz, jaz", oglasi se hitro neki potepuh. Policaj: „Ti ? ne verjamem! toni mogoče? — pa povej mi vendar resnico!" „No, no, da se vam ne zlažem", pravi mu ta, „zgubil sicer jaz nisem bankovca, ali pogrešam ga vže precej dolgo",
Zahvala.
Za bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu podaril je preč. gosp. Anton Čibašek velikodušno 50 gld. po prečast. gosp. knezoškofljskem tajniku Jos. Šiška. Za ta plemeniti dar se iskreno zahvaljuje,	Pretistojništvo.


Srečno Novo leto
vosi
Vsem prijateljem i znancem
Janez Krajec,
tiska-r in htjisar v Novim Mesta.
Srčno voâcito
k novemu letu
želi vsem svojim častitim naročnikom
A. Weiss,
(10)	krujaí ïa civilna iu uniform, oblačila, A
Izjava.
Jaz podpisani Fiaiyo Lilek izjavim s tem, da obžalujem in prekličem vse kar sem govoril žaljivega in zbadljivega o vinski trgovini gg. IvJina Šuteja iz Zapeči in bratov Schweiger v Órnomlji, kajti vse moje dotično govorjenje je bilo popolnonta neresnično. Njiti vina 30, kakor je sodna preiskava dokazala, pristna in nravna, ne pa kakor sem jaz izmišljeno trdil, ponarejena ali umetna,
Črnomelj, dne 23, decembra 1893,
(1)	Franjo Lilek.
Zahvala.
Podpisani je sprejel od si, zveze kranjskih ga-silniti društev v Li^^lji'iii	''I- prosto-
voljnega gasilnega društva v Novem Mestu 15 gld. podpore, zatorej tem potom tema prekoristnima društvoma srčno zahvalo izreka.
Novo Mesto, dné L januarja 1894.
Josip Lenart,
desetletni Slan gnallnega dniStva t Nuvem MeaUi.
300 voz konjskega gnoja
je na prodaj vkup al! pa tudi delama. — Več se izve pri lastnici poštnega hleva v Novem Mestu. (ii-i)
aC^ Kovaëîja
z vsem orodjem in stanovanjem je oddati takoj v Zgornjem Kartelevem poleg Hmelnika. Več ae izve pri lastniku
(3-1)	Janezu Bojancu.
Oznanilo.
št, 15(101.
Ker je veljavno dognana obravnava zastran pripomočkov popravljanja farovŽR i farovžkih gospodarskih poslopij v Beli Cerkvi se bode vršila v smislu § 18 postave od 20, julija 1863.1., lia dež. zakona, volitev stavbenega odbora v Ëetrtel( 18. januarja leta 1894 ob 9. uri dopoldne v farovžu v Beli Cerkvi. Povabljeni so vsi farani, kateri so davkoplačevalci.
Pri tej priliki se bodo oddale stavbene poprave T skupnem znesku 874 gld. 71 kr. po zmanjševalni javni dražbi ob 10. uri dopoldne.
Stavbene poprave obvežejo :
1)	iidarska dela.......gld, 13fi'97
2)	kanienarska dela....... 30'—
3)	tesarska........... 272.96
4)	mizarska......... „ 202'70
6) ključavničarska dela.....„ 127'80
6)	kleparska.......... 24-—
7)	barvarska . ......... „ 62'28
8)	steklarska.......... 18. -
arija 189i dalje. (2fil—3)
Fran Knstelic.
Naznanilo!
Podpisani naznanja, da je 8. grudna t. I. v lastni hiši nasproti „Solnca"
S :
tíkupaj .... gld. 874.71 Dražbeni pogoji, vsled kateri!) mora vsak, kdor misli licitirati, položiti 5% varščine, kupec pa IO%no kavcijo, natančnejši popis poprave in prevdarek stro.škov so v pogled razpoloženi pri podpisanemu uradu.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
dné IB. decembra 1893.	(8)
V prvem nadstropji in z rabo velikega vrta se.
0(l')á takoj ali s !. rebruarjem v najem. Vei Rfi iKv^^Rozinovem Gradu v Kandiji. (26fi-2)
Zanesljivim osebani,
ki 80 zmožne pisave, jioniija se z novim letom 1894 pri velikem, jako razširjenem zavodu dober zaslužek.
Vprašanja pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napi.sora „zanesljivost" ui-edništvu tega lista gsa-a)
"Staiiwimj^^
obstoječe iz treb, oziroma štirih sob in enega kabineta, se odita od 1. decembra 1893, ozii'oma I. febru-
Udauo podpisani dovoljuje si slavnemu občinstvu naznaniti, d;i je prevzel
gostilno pri „Soincii"
v Novem Mestu.
ObljubHje, da se bode trudil želji svojih p. n. gostov z najboljšim starim in novim dolenjskim vinom, kakor tudi z jako dobrimi in okusnimi jedili postreii.
Priporočevaje se za mnogobrojni obisk, beleži
se spoštovanjem
Mihael Verstovšek.
I
S t :
s (273—2)
v obdana s sadnim vrtom, spodaj hlev za peP' tero živine in klet. — V prvem nadstropji nř so tri prostorne sobe vae prenovljene; zraven ■"^îtega je tudi 9 njiv, 5 kosenic, lin pol joha (orala) gozda in del občinskega pašnika je iz proste roke takoj za 800 gld. na prodaj. Več pove
Ivan Sitar^
(4 -1)	trnove«; v TupUcfili.
Amerikanske trte
ima na prodaj	(7—1)
grajščinsko oskrbništvo na Raki Dolenjsko.
K oghdovanju trt ee kupci uljudno vabijo.
na Karlovski cesti št. 79, ae priporoča za zanesljivo vožnjo po nizki ceni; ozi. "■J roma tudi na prodaj ponuja kočijo in konja, dobrega dirjača, 16 pesti visocega 8 let starega po nizki ceni,	(5—i)'
tali ÍÉ8
Mn nil n Tli 1 n	P**' "ovem Mestu, županija
^ Y /	Šmihel, je naprodaj lepo in obširno
f /, f	posestvo, ki meri 43Q johov in
UUUUiAHUi^g i^iafter^ 2idano hišo st. 3 se
v dobrem stann in z vsem ilriigim spadajočiiti posestvom. Kdor želi to posestvo kupiti, naj se oglasi pri
Janezu Polako
161	nti Jai[ii.
Dobra nova slivovka
se kupi po 47 gltl. 100 lirov pri Fr. Prijatelju pošta Mokronog, Dolenjsko.	(i2-i)
svojo novo vrejeno gostilno í
otvoril. Obljubuje, da bode vedno za dobro vino, svežo pivo, dobra jedila skrbel in sicer po nizki ceni. 01) enem se tudi p. n. gostom za njih obisk pri „Solncu" «kozi 19 let mojega bivanja zahvaljujem in se za naprej tudi v moji novi gostilni za njih obisk priporočam.
Z odličnim spoštovanjem (267-2)	JÎJ. Mechora.
V gostilni V, Tučka v Novem Mestu
ae toâi
iiiû od amenske trte Jorbadejre
letoáni pridelek deželne kmetijske sole v CerovŠkih vinogradih pri Smoleni vasi
po 44 kr. liter. t27o-a)
Novomeeto: Oilgavorm nrediiik losip Benkovli. — Izdajatelj, zftložnik b tiskar 1. Kraleo,