123. štev. V Ljubljani, četrtek 26. maja 1921. *llafa'ia ’gotovini- IV. leto. mmifOT ■■■■m ■■ i i ii-m———■ nmmi mi ■■ ■■»■i »w —.1 -^w,. -»m a. - -n-1--- , n,,,,, ithiiwm«mmmiiiiiiimibmwiwmiwmmlj___ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1'60 K. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon Ste v. 360. — Upravništvo jc na Marijinem trgu —štev. 8. Teleion štev. 44. Drugi del ustavnega načrta sprejet. Kancelparagraf sprelet. Duhovnik obravnava seksualno vprašanje. Pretep v konstituanti. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo — " 1111 Rokopisi se ne vračajo. -------—...... — Združenje Avstrije z Nemčijo in mi. Beograd, 25. maja. (Izv.) Današnje seje konstituante. na kateri je bil prvikrat navzoč tudi novi vojni minister general Hadžič je otvoril pred-, sednilc dr. Rybar ob en četrt na 10. dopoldne. Nadaljevala se je debata o drugem oddelku ustavnega Dredloga (o državljanskih pravicah in dolžno^ stih.) Kot prvi govornik ie nastopil radikalec Ivanič, pristaš Protiča, ki je govoril proti posameznim oddeli kom in bo glasoval proti ustavi, ker ustav, odsek ni sprejel njegovih iz-spreminjevalnih predlogov. Za njim je govoril duhovnik posl. Raič, član jugoslov. kluba, ki je hodil no govor-, niški tribuni, kot da bi bil na prižnici. Začel je svoj govor s citatom sv. pisma in je ljuto napadel kancelparagraf. Na medklice demokratskih Poslancev, da se z kancelparagrafom ščiti vera. je odgovoril: »Prišli bodo med vas, kakor volkovi v ovčjih kožuhih. kar je vzbudilo splošen smeh, ker so vsi navzoči pravilno razumeli pomen njegovih besed. Še v večjo zabavo je pripravil navzočim poslancem, ko je kot duhovnik pričel govoriti o seksualnem vprašanju. Hotel je na vsak način prečitati tozadeven članek, ki je bil v niegovem listu konfisciran, česar mu pa predsednik. sklicujoč se na poslovnik, ni hotel dovoliti. Vsled tega ie v zbornici nastal tak nemir, da se je morala seja prekiniti. Med odmorom so poslanci obkrožili govor, tribuno, na kateri je še vedno stal Raič in so ga povpraševali, kako da je mogoče, da kot katoliški duhovnik govori o seksualnem vprašanju. Odgovoril jim je. da ima v tem pogledu prakso, kar je vzbudilo še večjo veselost. — Kot zadnji dopoldanski govoronik je na-< stopil komunist Milojkovič. ki se je bavil predvsem s določbami o tisku. — Popoldne se je seja nadaljevala. Kot prvi je govoril član iugoslov. kluba Barič, ki mu je predsednik vzel besedo, ker je hotel dopolniti dopoldanski referat svojega tov. Raiča s tem. da je hotel prečitati zaplenjeni Raičev članek. V kratki pavzi, ki Je nastopila za tem, je prišlo do burne Beograd, 25. maja, (Izv.) Danes pred« poldne le podal minister saobračaja Vell-zar Jankovič svojo ostavko baje radi od. pora hrvatskega bana Tomllenovlča glede napisov na železnlliiili postajah v cirilici Sofija, 25. maja. (Izv.) Povodom slavnosti državnih patronov stf. Cirila in Metoda, katere se je udeležilo ogromno naroda, vsi ministri, vojaštvo, uradništvo in šolska mladina. je eksplodirala ob priliki sve^ čanega obhoda po mestu bomba. Sumi se, da je morala bomba prileteti iz okna ene hiše na buloardu. Štiri osebe so bile težko ranjene, Moravske Orlice. 25. maia. (Izv.) Pri bitkah na šleski meji je prekoračilo nekaj oddelkov nemških prostovoljcev in poljskih vstašev češkoslovaško meio. Kakor Nemce tako Poljake se ie razorožilo in interniralo scene med zemljoradnikom Popadi-čem in radikalcem, advokatom Simoničem, ker je zadnji prvega v njegovem volilnem okraju potom oglasov dolžil, da se načelnega glasovanja o ustavi zato ni udeležil, ker ni hotel glasovati za ustavo .Popadič je dal Simoniču zaušnico in bi ga pretepal še naprej, da ga niso zadržali njegovi klubovi tovariši. Po tem incidentu se je seja nadaljevala. Govoril je v lastnem imenu proti gotovim točkam demokrat Magorčevič in istotako demokrat Ojorgievič, ki je posebno ostro napadel člen 16. ustav, predloga, ki govori o šolstvu. Posl. Gostinčar (jugosl. klub ) ie govoril za svobodo združevanja. Posl. Pečič jc pričel govoriti kar s svoie klopi. Ko ga je preds. dr. Rvbar pozval, da naj gre za govorniški pult. se Pečič temu pozivu ni hotel ukloniti, nakar je dr. Rybar v znak protesta med burnim ploskanjem opoziciie zapustil dvorano. Nato je Pečič samovoljno šel na tribuno in pod predsedovanjem podpredsednika končal svoj govor. Kot zadnji je govoril župnik Klekl (jugosl. klub), ki ie napadel kancelaparagraf in dokazoval, da že obstoji nekaka cerkvena odredba, ki brani uvajanje politike v cerkev. Kot dokaz je citiral neke latinske odloke Jz Rima, kar...se je-čulo. kot da bere mašo v konstituanti. Po srovoru iz-vestitelja ustav, odseka dr. Laze Markoviča se je vršilo v navzočnosti min. ipreds. Pašiča glasovanje o vseli členih 2. oddelka ustave, ki je bil z večino sprejet. S tem je bli sprejet tudi kancelparagraf, proti kateremu je poleg jugoslov. kluba, komunistov in soc. demokratov glasovalo tudi 6 radikalcev in dr. Trumbič. Poslanca NSS Deržič In Brandner sta glasovala za kancelparagraf pa proti ostalim členom 2 oddelka, ker so reakcijonarnl. Seja se je zaključila ob pol 9 zveče.r Prihodnja seja se vrši pojutrišnjem ob 9. dopoldne z dnevnim redom: debata o 3. oddelku ustave, ki govori o socialnih in ekonomskih odredbah. In latinici. V parlamentarnih krogih pa se nasprotno trdi, da je Jankovič podal ostavko zato ,ker je njegov položaj v radikalnem klubu postal nevzdržljlv. lahko ranjenih, med temi večinoma otrok, je mnogo. Razburjena množica je demolirala hišo. Nato so zažgali hišo komunističnega kluba. Več komunistov in komunističnih poslancev je aretiranih. Ni se še moglo dognati, ali naj se ta atentat smatra za političen ali terorističen akt. . i , Berlin, 25. maja, (Izv.) Iz Ribnik ka so dospele semkaj vesti, da vladajo tam umori, ropi in požigi na najstrašnejši način. Nemci si niso več varni življenja. Varšava, 25. maja. V zadnjem boju v severnem delu fronte v Gornji Šleziji so vstaši zaplenili dva topa in veliko množino municije. Varšava, 25. maja. Nad Byto-mom so se prikazala vstaška letala. Boj z Nemci se je že pred tem pričel. Varšava. 25. maja. Položaj v Gornji šleziji je zelo napet. Ljudstvo je odločeno, da prei uniči vse rove in talilnice, kakor pa da jih prepusti Nemcem. Prebivalstvo noče popustili tudi močnemu pritisku aliiranih misij, temveč se še vedno dovažata orožje in municiia, tako da je pričakovati bojev z nemško državno brambo. Varšava, 25. maja. V Gornji Šleziji so na severnem delu fronte odbili vstaši nemške napade. V srednjem delu so Nemci navalili na Za-lesje in Ključ. Ta napad, pri katerem so sodelovale tri kolone, so poljski vstaši odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Poliski vstaši vzdržujejo popolnoma svoja mesta. London, 25. maja. Uradni krogi dementirajo vest, da se je Anglija v Berlinu priključila francoskemu koraku glede zaprtja gornješlezke meje. POLJSKI KABINET ODSTOPI? Varšava, 25. maja. Govori se, da namerava kabinet odstopiti. FRNACOSKE NOTE BERLINSKI IN POLJSKI VLADI. Pariz, 25. maja. (Izv.) Kakor v Berlinu, je pozvala francoska vlada s svojo noto tudi poljsko vlado, da razpusti četaše v Gornji Šleziji ter takoj vpostavi mir. ANGLIJA NI ZAHTEVALA ZATVO-RITEV PRUSKO ŠLEZKE MEJE. London, 25. maja. (Izv.) V vladnih krogih se dementira vest. da se je angleška vlada pridružila zahtevi francoske vlade glede zatvoritve go-renješlezijske meje. MINISTET PRAVDE V ZAGREBU. Zagreb. 25. maja. Minister pravde Gjuričič je včeraj dopoldne poselil sodni stol v Zagrebu. Pozdravil ga je predsednik sodnega stola Vajič. Minister se je za pozdrav zah-> valil, nakar je nekaj minut prisostvoval neki sodni razpravi. SKUPNO POSTOPANJE ITALIJE IN FRANCIJE V OORNJEŠLEZKEM VPRAŠANJU. Kakor poroča »Temps«, je italijanski poslanik danes dopoldne sporočil ministrstvu za zunanje posle, da le italijanska vlada pooblastila svojega poslanika v Berlinu, da zastopa pri nemški vladi enako stališče kakor Iraucosk| poslanik. IZ MINISTRSKEGA SVETA. Hajduki v južni Srbiji se zopet gibljejo. Beograd. 25. maja^ (Izv.) Danes predpoldne se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je prvikrat prisostvoval novi minister vojne in mornarice, general Hadžič. Pribiče-vič je ob tej priliki izjavil, da je ptevzcl posle ministra Draškoviča. Nadalje so se reševala tekoča vprašanja. Kot prvo vprašanje se je raz-motrivalo ponovna ropanja hajdukov v južni Srbiji. Sklenilo se ie, da se dva ugledna parlamentarca oodasta na preučevanje prilik v Južni Srbiji ter predložila o položaju izčrpno poročilo. Nato so se razpravljale stvari manjšega pomena. DELNA DEMOLIZACIIA FRAN-COSKE PORENSKE ARMADE. Pariz. 25. maja. V smislu predloga poveljnika porenske armade jc francoska vlada sklenila, nemudoma odpustiti oženjene in one pripadnike letnika 1919, ki vzdržujejo svoje družine, UČINEK BR1ANDOVEGA GOVORA V LONDONU . London, 25. maja. (Izv.) V svojih komentarjih o včerajšnjem govoru ‘H Brianda v francoski zbornici je vso časopisje edino v tein. da je ton njegovega govora y§c presenetil. Gibanje za prikijučenje Avstrije k Nemčiji se nadaljuie. V kratkem se vrši plebiscit v Salzburški, nato sledi Štajerska In potoni Se ostale dežele... Za nas ni dvoma, da se bo prej ali slej Avstrija resnično združila z Nemčijo. Narodna ideja, ki jo bila gonilna sila našega osvobojenja In uiedinjenja, ženo avstrijske Nemce v skupnost z sorodniki iz ralha. Senžermenska pogodba stoli na potu uresničenja te kleje, — vprašanje je sedaj, kdo ima interes na tem, 3a vztraja ua striktni izvršitvi te mirovno določbe? Nedvomno jc, da je Nemcem tekom zadnjega leta močno znova zrastel greben. Trdno upanje na narodno obnovo krepi In oživlja odpor nemških nacijonalistov. To opazujemo na pr. med drugim v taktiki nemških strank na Češkoslovaškem. Lahko si tedaj predstavljamo, kako bi se odpor teh Nemcev še povečal, ako bi bila Češkoslovaška tudi na jugu obdana od isto berlinske vlade ko na zapadu, severu in severovzhodu. Mi v Jugoslaviji se nahajamo sicer glede Nemcev neprimerno na boQšem, kaitl Švabi v Vojvodini pač ne mislijo na »odrešenje«, v Sloveniji pa razen peščico Kočevarjev pravih Nemcev sploh ni. Tudi neničurji ob severni meji se udajajo dosti hitro usodi in priznavajo svoje slovensko pokolenje, — dokler obstoja onstran meie bankrotirana Avstrija. Isti nemškutarji pa bj nedvomno ostal] neprimerno trdovrai-nejšl v svolcin »nemškem mišljenju«, ako bi dobivali potuho iz bllžnlega — ralha. Ml bomo tedaj tekom ene generacije napnim združenju Avstrije z Nemčijo mani občutljiv) neso danes; absorbirali bomo do SPOR MED RADIKALCI IN DEMOKRATI RADI KANCELPARAORAFA. Beograd, 25. maja. (Izv.) Sklep radikalnega kluba, da se da poslancem kluba prosta roka pri glasovanju o kancclpara-gralu, je izzvala pri demokratih in samo-stojni kmetski stranki ostro opozicijo. Demokrati In poslanci samostojne kmet* ske stranke prete, da bodo radi tega izvajali svoje konsekvence. KRSTNA SLAVA KRALJEVE GARDE. Beograd, 25. maja. (Izv.) Danes predpoldne je slavila kraljeva garda svoio krstno slavo. Slavnosti so prisostvovali ministri, parlamentarci in zastopnkl diplomatskega kora. Kraljeva garda, ki obstoji samo Iz dveh polkov, končala je z delile-jem svojo slavo v najlepšem redu. ČIČERINOVA IZJAVA. Varšava, 25. maja. (Izv.) Člčerln ie poslal ruskim zastopnikom v Evropi okrožnico z izjavo, da versajskega mira ne smatra merodajnim. Sedajne meje Evrope vidno ne zaveda, ker bi sicer dala državljanom poleg naloženih dolžnosti, tudi več pravic in svoboščin. Drugi oddelek izgleda. kakor da ai v obrambo države, ampak vladajočih. Tako postopanje dokazuje popolno preziranje in nepojmovanje preteklosti, ki izpričuje, da so vse države, katere so opirale svojo moč na policijske knute. propadle. Posl. Brandner se je odločno izrekel proti privilegijem in se zavzemal za popolno enakopravnost žene z moškim. Če se že ženski iz strankarskega stališča neopravičeno odvzema volilno pravico, se mora z njo vsaj pred zakonom postopati kot z enakovrednim bitjem. Posl. Brandner se izreka v smislu narodno - socialističnega programa proti smrtni kazni in proti omejitvi osebne in tiskovne svobode. O kancelparagrafu ie Brandner na medklic dr. Kukovca iziavil. da se narodni socijalisti ne boie izrabljanja cerkve v propagandne namene za klerikalizem. Državno zaščito pred klerikalci zahtevalo samo stranke, ki se čutijo Ideino slabe. NSS z zdravimi in naprednimi Idejami ne potrebuje nobene državne zaščite v obliki kancelparaerafa. Če sc že uvaja kancelparagraf. naj se uvede tudi za gotove kategorije odločujočega uradništva. ki je tudi plačano od države ln prav pogosto Izrablja svoj položaj v strankarske namene. Pravica naj velia za vse enako. Pos!. Brandner v svojem govoru ostro kritizira vlado radi člena 16. o šolstvu In zahteva, da bi se moralo veliko večjo pažnjo posvetiti strokovnemu šolstvu, da si vzgojimo narodno kvalificirane delavce. Odtočuo se je zavzel za ustanovitev ljudskih univerz in zadružnih šoL Nadarjeni in revni mladini mora država zagotoviti vsa sredstva, da se lahko posveti tudi višjemu Študiju. Ko je govoril o pravicah narodnih manjšin, je polemiziral s dosI. dr. Korunom, ki je pri generalni debati trdil, da so Nemci v Sloveniji najbolj brez/pravna raja. Dokazal je, da trditve dr. Koruna ne odgovrajajo resnici. Ob veliki pozornosti cele zbornice je naslikal položal narodnih manjšin na Koroškem in konštatiral, na se nemško-avstrijska socijalna demokracija do danes niti zganila ni. da protestira proti preganjanju koroških Slovencev. Slovenskemu socijalnemu demokratu Korunu se je oa zdelo potrebno zagovariati Nemce v Sloveniji, katerim se godi dobro in uživajo največje svoboščine. Socijatni demokrat dr. Korun se je na očitke posl. Brandnerla zmedeno zagovarjal in obljubljal, da bo doprinesel ob priložnosti konkretna dejstva o preganjanju Nemcev v Sloveniji. Avstrijski socijalni demokraciji pa dr. Korun sam zameri, da ni ničesar ukrenila v zaščito Slovencev na Koroškem. Prav povsod, kjer se oglaša in-ternacijonala slovenske sociialnc demokracije k besedi, ščiti nelojalen nemški element v Jugoslaviji, dočim ji je popolnoma postranskega pometla. da naše brate v Primorju in na Koroškem šovinistične nacijonalne Stranke ob soudeležbi internacionale tlačijo k tlom in jim odvzemajo državljanske pravice. PRETEPI PRI NOGOMETNI TEKMI V SPLITU. Split, 23. maja. (Izv.) Včeraj se jo vršila nogometna tekma med zagrebškim »Gradjanskim klubom« in splitskim »Hajdukom«. Rezultat je bil 2:1 v prid »Hajduku«. Po tekmi je prišlo do neljubega incidenta. Splitski igralci so napadli Zagrebčane. nabacivali jih z kamenjem ter jih opljuvali. Policija ie morala intervenirati z golimi sabljami. Štirje igralci^ zagrebškega kluba so bili ranjeni. Zagrebško občinstvo se pripravlja. da priredi »Gradianskemm klubu« svečan sprejem v Zagrebu. Zopetni upori proti boliSevlkom. Kakor se poroča iz Moskve, se Sirijo upori v Ukra^ jinl in Volikj Rusi}! proti sovjetskemu režimu tor so dosegli 5e pokrajine donskih In kubanskih korakov. Na čelu teh uporov stoji največji nasprotnik boljševikov, znaul fltaman Antonom. Tudj v Sibiriji in v Uralu sc upor Siri ter so uporniki zavzeli že t/.r’-1 ■ ko železnico in raizna mesta ob t«J proži. Boj za »Jugoslavijo44. V ustavotvorni skupščini se je vršil hud boj za ime naše države. Vsi govorniki, izvzemši ministra za konstituanto, gosp. Trifkovič. ki pa je tudi začel svoj govor z Jugoslavijo. so se izrekli za to. da mora naša država imeti eno ime. da moramo pokazati tudi inozemstvu, da smo v resnici narod. Argumenti opozicije so bili silni, dočim vladne stranke, ki so sicer za strogi centralizem. in so vedno kričale o edin-stvu niso nastopile, da bi branile ime SHS. Značilno je. da so se demokrati. ki hočejo veljati za najod-ločnejše borilce za jugoslovansko misel, postali protivnl Jugoslaviji zgolj iz strankarskih razlogov. Oni niso več za Jugoslavijo, temveč za SHS. to pa radi tega. ker so za Jugoslavijo opozicljonalne stranke. O tem višku strankarstva piše »Demokracija«. glavno glasilo demokratske stranke. Ker so drugi za »Jugoslavijo«, ki niso z nami, to je zadosten razlog, da morami mi biti proti »Jugoslaviji«« — takšen je strankarski mentalitet demokratov. O radikalcih niti ne govorimo, ker je splošno znano, da so oni za Veliko Srbijo ali vsaj za Srbiio. kar bodo skušali polagoma doseči s tem, na izbrišejo HS. To mi je pripovedoval nek ugleden član radikalnega kluba. Proti SHS so se izrekle tudi stranke ki so v vladi In one, ki so pri načelnem glasovanju ustave glasovale za. Omenjam samo muslimanski in zemljoradničkl klub. Proti Jugoslaviji so nastopili tudi slovenski samostojni kmetje, in na ta način pokazali demokratsko vzajemnost. Taki so in vredno ie, da si jih zapomnimo. Kdo je n. or. ener-gičneje nastopal pri zadniih volitvah za »Jugoslavijo« kakor slovenski demokrati in samostojni kmetje? Seveda so bile takrat volitve in treba je bilo apelirati na jugoslovanska srca naših volllcev. Od kar so stopili v vlado, so pa tako demokrati kakor samostojneži svoja načela zatajili in pristali na separatistično firmo SHS. Položaj se ie od zadnjih volitev tako zelo izpremenil. da imajo več kredita in so boljši patrijotje oni’, ki so za SHS kakor Da Jugoslovani. Slovenski volile! I Videli ste, kdo je držal dano besedo in kdo ne; priliko ste imeli spoznati, kdo je za Jugoslavijo in kdo za SHS. Izmed slovenskih poslancev je nastopil v debati o naslova države poslanec Brandner. ki se je izjavil za Jugoslavijo ali pa vsaj za eno ime. da ne bo inozemstvo že iz imena sklepalo, da živimo v tej državi trile narodi, kar ne bo v našem Interesu in kar tudi ne odgovarja resnici, ker smo Srbi, Hrvati in Slovenci v resnici en narod. kljub malim razlikam, ki obstojajo med Slovenci in Srbohrvati. Poslanec Brandner se ie v svojept govoru skliccval tudi na neosvobo-jeno ozemlje, na Primorje in Koroško, kjer vsi žele, da bi imela naša država eno ime. da bi se nazivala Jugoslavija. Radi trme radikalcev, ki so se jim v zadnjem času pridružili tudi demokrati, je bil sprejet predlog vladnega ustavnega načrta, ki se glasi: Službeni je naziv države: kraljevina Srba, Hrvata 1 Slovena-ca. To se je zgodilo kljub temu. da je bila, kakor smo zgorai videli, večina proti SHS, ker vladne stranke — med njimi tudi naši samostojni in demokrati — niso hoteli odločno nastopiti v duhu želj svojih volilcev. Jugoslavija je torej za enkrat poko-pana. imamo pa. da ne za vedno. Prepričani simo. da pride čas. ko bomo vsi južni Slovani združeni pod eno zastavo, pod enim imenom. Pozdravljena Jugoslavija! ItaUjunska hlnavžčlna. Tribuna opozarja na dejstvo, da dela italijansko časopisje v poslednjem času komplimente našemu narodu ln naši vladi. To je seveda lepa gesta, ali bojimo se, da Je le gesta in ničesar več. Italijanska štampa je hispirira-na od vlade hi hvali našo lojalnost le te- i dalj, kadar italijanska vlada prtiCakuje, da ne bomo reagirali na težnje Italijanskega imperializma, ki hoče ojačiti Italijane na našo škodo. Grof Sforea je v svojem cks-pozeju o vladni politiki odkrito povedal, da je Italiji veliko ležeče na dobrih odno-šajlh z naSo državo. Tudi ml si želrmo dobrih odnošajev z vsemi našimi sosedi. Mislimo pa, da nasilje fašistov na Reki in drugod, kjer mora naš živelj bežati pred njihovimi grozodejstvi, ne more biti garancija za dobre odnošaje. Mi bi raje videli, da hi nas itaJijansko časopisje napadalo, kakor pa da nas hv.uli, pri tem pa italijanske druhali preganjajo naše rojake v zasedenem ozemlju ln na Rekli. VSI NA DELO ZA »JUGOSl.OVENSKo" MATICO« l Brezposelnost v glove-niji. _ Brezposelnost je vedno posledica večjih političnih, gospodarskih ali socijalnih kriz. Ena naivečjih takih kriz zadnjih dob je bila gotovo svetovna vojna, zato se seveda nikakor ne smemo čuditi, če ie zapustila za seboj tudi tozadevno velike sledove. Vojujoče in nevtralne države so tekom vojne pretvorile svoje industrije v vojne industrije, ki so s koncem svetovnega klanja ostale naenkrat brez odjemalcev in posledica je bila — brezposelnost. Drugod so razorane gospodarske in zlasti prometne razmere ovirale redno dobavo surovin, vsled česar se je produkcija omejila in posbdica ie bila zopet — brezposelnost. Srednii in nižji sloji prebivalstva so v zadnjih letih v splošnem zelo obubožali in njihova kupna sila je postala manjša, kon-sum manjši, produkcija manjša, posledica zopet — brezposelnost. Pri nas v Jugoslaviji so pripomogli k veliki brezposelnosti vsi zgorai navedeni faktorji, zlasti pa latentno propadanje industrije skoro v vseh panogah. Med tem ko so se druge države že precej opomogle v gospodarskem pogledu in se kažejo že krepki početki napredovanja, gremo pri nas konstantno nazaj, tako, da se je bati pravcatih katastrof. In poglejmo to vprašanje od katerekoli strani, vedno nam stopi pred oči kot najglavnejši vzrok tega propadanja popolna nezmožnost naše centralne uprave in pa grešna brezbrižnost naših političnih reprezentanc. Naši politiki se puliio za kan-celparagrafe. med tem pa omejujejo obrate na Jesenicah, v Dravski dolini in drugod, zapirajo tovarne v Litiji, odpuščajo delavce na severu in jugu, vzhodu in zapadu. Zakaj jih zapirajo? Vzroke lahko navedemo popolnoma točno: 1. Ker delajo vse naše oblasti po nalogu in po instrukciiah centralne vlade direktno in indirektno na to, da se ja onemogoči dovoz surovin In drugih potrebščin sploh. 2. Ker storijo naše oblasti prav vse. da naši izdelki niso zmožni konkurence z inozemskimi. 3. Ker se dobavljajo skoro vse naše državne potrebščine iz inozemstva, čeprav bi jih lahko dobavljala domača industrija, ki vsled tega seveda nima dovolj odjemalcev. Ti vzroki so tako gorostasni. da bi vzbudili drugod viharje ogorčenja v javnosti in v parlamentih, a našim parlamentarcem je pa seveda kancelparagraf važnejši nego vsakdanji kruli stotisočev. Slovenija je agrikulturno pasivna dežela, zato je naše eksistenčno vprašanje, da si ustvarimo močno razvito industrijo, ker le s to se bomo lahko preživeli. Tega se naš kapital zaveda, zato ie tudi precej iniciativen, a v centrali vlada odločna volja, da se Industrializacija Slovenije prepreči, češ, da ležimo preveč na periferiji in da stno izpostavljeni sovražni invaziji. Kako ialov argument je to. kaže najbolj francoska in nemška industrija, ki leži do malega vsa na periferiji dežele. Posledica takega trdoglavega ravnanja je seveda ta. da se ne moreio snovati nove industrije z ono naglico, kakor bi bilo potrebno in da naši liudje ne pridejo do zaslužka. V ilustracijo teh naravnost škandaloznih šikan iz centrale naj navedemo n. or. dejstvo, da se je osnovalo v^ nekem štajerskem mestu novo podjetje, ki se pa že eno leto ne more odpreti le zato, ker se ne dovoli dohoda potrebnih veščakov iz inozemstva. Enako jo z našimi sezonskimi delavci, med katerimi vlada velika brezposelnost. Zaman so vse akcije, ko se pa naša centrala ne zgane, ker ima preveč opravka z obzna-naml in kancelparagrafi. V Sloveniij vlada danes naravnost ogromna brezposelnost in to zlasti med vsemi kategorijami sezonskih delavcev, med vsemi kategorijami industrijskih delavcev in med rudarji. Dolžnost vsake javne uprave bi bila, da stori orav vse možne korake, da se ta brezposelnost omili, ker tvori v narodnem gospodarstvu ogromne izgube, pri nas pa vsi ukrepi centralne vlade to brezposelnost ie še pospešujejo, ne stori se pa za omiljenie ničesar, prav ničesar. V Srbiji je n. pr. par ducatov rudnikov, ki se komaj gibljejo. ker baje ni potrebnih delavnih moči. Pri nas je teh v izobilju, a noče se jih pozvati in zaposliti- ker ... no ja, ker je bakšiš trboveljskih gospodov precei masten. Tako se torej »pospešuje« naše narodno gospodarstvo in potem naj se še kdo vprašuje, odkod razni »subverzivni« elementi, odkod avtonomistično stremljenje tudi pri ne-klerikalcih, odkod odpor proti sedanjim političnim metodam in sedanjim »državotvorcem«. Predrznost komunista Fabljančlea. Komunist posl. Fabjančič je bil tako predrzen, da je v ustavotvorni skupščini o priliki načelne debate govoril o narodno - sociialistični stranki na sledeči način: »V Sloveniji imate takozvane narodne soci-jaliste. ki trdijo, da so socijalisti in da so narodni obenem. Ti so šli na Koroško k delavcem. Mnogo izmed teh delavcev je rojenih sicer od slovenske matere, toda vzgojeni so v nemškem duhu. v nemških šolah. Sedaj pa jim ti narodni socijalisti niso rekli: Mi se bomo trudili, da bodete Vi dobro sprejeti v Jugoslaviji, da se vam bo dobro godilo, ampak jim govorili takole: »Vaša mati je bila Slovenka. Ako zmagamo, Vas bomo pognali čez mejo. če ne boste Slovenci, c Na to infamno laž je o priliki si)ecijalne debate odgovoril poslanec Brandner, ki so mu prilike na Koroškem drugače znane, kakor komunistu Fabjančiču, kateri je najmanj poklican govoriti o koroškem plebiscitu. Močno je uplival argument Iz govora vodje komunistov Markoviča, ki ga je post. Brandner navedel iz stenografskega zapisnika in ki se glasi: »Koroški delavci so bili dolžni glasovati proti reakcionarni Jugoslaviji.« In g. Fabjančič je imel spričo take izjave svojega voditelja še toliko poguma, da se je obregnil ob koroški plebiscit. Kdor ima maslo na glavi, naj ne bodi na solnce! Naravno je. da ie moral g. Brandner pojasniti delovanle socijalnih demokratov na Koroškem, kar bi. ako bi bil dosleden, moral storiti g. Fabjančič, namesto da neupravičeno napada narodne socljaU-ste. Seveda se je Tone Kristan močno razburil, kajti resnica v oči bode in je skušal dokazovati, da gospod Brandner nima prav. kar oa se mu ni posrečilo. Tega g. Kristan ne more ovreči, da so soc. dem. časopisi prinašali vojaška pisma iz Makedonije. ki so Nemcem služila za najboljšo propagando proti Slovencem. Prihodnjič bomo Tonetu Kristanu prinesli dokaze na krožniku, kar ne bo težko, ker bo treba samo citirati časopise njegove stranke. Kristan to pot s svojimi neotesanimi medklici o lažnivcih ni uspel. Odobrava- Gospodarstvo. 123. Slev. mnm —11 n, mm . a .. nje ie bilo na strani Brandnerja. kateremu so pritrjevali vsi poslanci razen komunistov in sociial-demo* kratov. ker je govoril resnico! In< ternacijonale se pač ne da zagovar-jati, posebno ob ^'pjah ne. Casi, ko se je narodno - socialistično stranko blatilo, ne da bi S6 mogla^ na merodajnem mestu zago> varjati, so minuli. Danes ima svoji zagovornike. ____________ Gor nješlezko vprašan je _ Vprašanje glede pripadnosti Šle zije je brezdvomno spravilo cel svd v zadrego. Nepravilna rešitev tega vprašanja je v resnici boli nevarna da izzove ponovno svetovno vojno nego vsi nekdanji vzroki iste let? 1914. Prvo slabo znamenje za bodočnost Evrope je vsekakor nesoglasje med Anglijo in Francijo, ki od dne do dne bolj dozoreva. Zadnja ja trdno prepričana, da je prišel konč. no zaželjenl čas, ko bo temeljito vr< nila Nemčiji pred 50. leti doživijenl sramotni poraz in zato protestira z vso odločnostjo proti stališču !loyd Georga, ki postavlia rešitev šlezijskega spora pred alternativo: ali odpošljejo zvezne države dovolj čet v Slezijo, ki naj store Korfanty-'evemu pustolovstvu konec, ali pa naj se dovoli Nemčiji, da sama s svojo milico zasede Slezijo. ki ji nai pripade po ljudskem glasovanju. Da smatra Nemčija to izjavo I.loyd Georga za zadostno koncesijo. vdreti s svojimi četami v Šle-zijo. o tem ni dvoma. Briatid, ki vidi v vojaški intervenciji Nemčije opravičeno ogro-zitev Francije, preti z resno noto, da zasede v slučaju iste Porurje. lq brezdvomno ovira Nemčijo edino ta francoska politika sankcij, da ne za« vihti svojega meča nad Korfantyw jem. Vzemimo slučaj, da bi Nemčija kljub grožnjam vkorakala v Slezijo. — Prepričani smo. da bi ta korak povzročil pohod poljskih rednih čef in nemško-poljska vojna bi bila začeta. — Francija, ki komaj čaka, da se popolna razorožitev Nemčijks do 15. junija brez zavlačevanja izvede. bi smatrala ta korak kot zadosten povod za najstrožle odredbe proti Nemčiji in mir v Evropi bi bil s tem zopet stalno ogrožen. V Londonu se zopet sklicuje vrhovni svet. kjer bo zastopana poleg Anglije. Francije in Italiie tudi Arne-rika. Kako se bo ta opasen spor poravnal. vedo bogovi. Zavedajo pa naj se ti mogočni politiki vrhovnega sveta, da pričakuje svet od njih pravične rešitve, ki izključuje vsako’ upoštevanje egoističnih teženj. NAŠ DELEŽ NA NEMŠKI VOJNI ODŠKODNINI. Neki nemški beograjski list in za njim drugi so donesli vest. da bo prejela naša država v ime vojne odškodnine 19 milijard dinarjev. To je dalo povoda »Jugoslovenskemu Uoy-u«. da v še precej ojstrem tonu kritizira to vest, ne da bi se istočasno povedalo, kdo nam je odločil teh 19 milijard, kje in na temelju katerega « predloga, v katero svrho .je ta odškodnina odločena, kdo da jo ima izplačati, za katere škode, kdaj bo ta znesek izplačljiv in na kakšen način. Ta vsota, tudi ako je z ozirom na upravičenost naših odškodninskih zahtev premala. da je vendar ogromna za naše skromno državno premoženje in za naš prometni kapital, kajti predstavlja petkratno vsoto našega denarnega prometa in dvakratni (pravzaprav štirikratni! Op. ured.) letni proračun in ne gre, da se z javnostjo zbijajo šale, da se buni i zavaja moralo našega tiska ter da se ne sme dovoliti, tansiranja ncosnovanih laži in izmišljotin, ko se gre za tako važne stvari. Ne razumemo, zakaj se ie »Jugoslovanski Lloyd«, ki je sicer dobro informiran in objektiven gospodarski list, tako zaletel v tem vprašanju ter da zahteva natančne podatke in informacije v zadevi, ki je vendar obče znana. Glasom zveznega ultimata ima j)lačatl Nemčija zveznim in pridruženim državam skupno svoto 123 milijard zlatih mark in sicer tako: a) Da izda najkasneje do 1. julija 1921 za 12 milijard zlatih mark zadolžnic. na katere ima odplačevati od 21. maja naprej 5% letne obresti in 1% amortizacijo, b) da izda najkasneje do 1. novembra 1921 za na-daljnih 38 milijard zlatih mark zadolžnic. katere ima obrestovati in amortizirati od 1. novembra 1921 naprej kakor pod a) omenjeno; c) da izda najkasneje do 1. novembra 1921 za 82 milijard zlatih mark za* dolžnic brezobrestnih kuponov, katere bo reparacijska komisija Izdata šele tedaj, ko se bo prepričala, da od Nemčije podvzeta izplačila zadostujejo, da se obrestujejo in amortizirajo tudi te zadolžnice. Ne da se spuščamo v druge podrobnosti o jamstvih, ki jih mora Nemčija urediti za spolnitev prevzetih obveznosti, konstatiramo, da ima Nemčija že tekom tega leta izvršiti za 50 milijard zlatih mark zadolžnic. Naši državi je bilo s prva obljublieno od antante 6% delež skupne vojne odškodnine, ki se je pa pozneie. s pristavkom naše vlade znižal na 5%. Naš delež bi torej znašal na celo vsoto odškodnine od 132 milijard zlatih mark 6 600 miljard. od katere vsote imamo prejeti v zadolžnicah do 1. novembra t. I. 2500 zlatih mark (5% od 50 milijard mark) oziroma 3125 zlatih dinarjev. Ta vsota sama znaša po današnjem kurzu papirnega dinarja 19—20 miliiard dinarjev. Vrhutega pa ima prejeti naša država svoječasno. ko bo ustanovljena plačilna zmožnost Nemčije, še 5% oti 82 miliiard zlatih mark v zadolžnicah, t. j. 4100 zlatih mark oziroma po današnjem kurzu okoli 26 milijard papirnih dinarjev. Navedbe beogradskih novin niso torej nikakor pretirane, da zaostaiajo celo za končno vsoto naše formalno določene tirjatve na vojni odškodnini. Drugo vprašanje je. kako se bo držal kurz od Nemčije izdanili obligacij, ki bo v prvi vrsti odvisen od tega. bo-li Nemčija v stanu plačevati obresti in amortizacije omenjenih zadolžnic v polni meri. ali vsaj deloma. O tem več prihodnjič. Pošljite naročnino! 123. Štev. r——— Dnevne vesti. — Narodno - sociialističnt župan v Slovcnjgradcu. V Slovenjgradcu Je izvoljen za župana g. Franjo Marčič. pristaš NSS. — - SOlctnica smrti Antona Toui-Siča. Danes je poteklo 50 let odkar je umrl v Mariboru prvi urednik »Slovenskega Naroda« Anton Tomšič. Z nenavadno ognjevitostjo in bistroumnostjo je zastopal v listu privice slovenskega naroda ter ved-ncn naglasa! idejo jugoslovansva. Odločno je tudi pobijal opurtunistič-no politiko ljubljanskih krogov. Pozabljeno je danes njegovo ime, ker to je usoda žurnalista. da dela za narod tiho in neumorno, ne da bi žel zalivalo. Zato se danes s hvaležnostjo spominjamo njega, ki je bil eden prvih buditeljev našega naroda! — Zaprisega novih poverjenikov deželne vlade za Slovenijo. 23. t. m. sta bila zaprisežena poverjenik za kmetijstvo Demšar in poverjenik za javna drla Jamnik. — t*oan>£ deželne vlade vo toči prizadetim kraju«. Predsednik deželne vlade g. dr. Baltič je obiskal 24. t. in. popoldne nekatere po toči prizadete kraje v občini Vodice, prt, okraj Kamnik. V spremstvu občinskega odbornika Ivana Kosca iz Skaručni« ie < rhodll <-d toče deloma ponoroma uričtm. polja vasi Skaručlna, Vešča in Sinkovtum Predsednik dr. Saltlč je cb-ljubil, J* bo priskočila deželna vlada prizadetim posestnikom po svojih mefeh na pomoč. — Iz ministrstva za šume in rude. Presbiro poroča: Interesenti in nekateri listi so sklep ministrstva za šumo m rude z dne 14. maja 1921 št. 9202 razumeli tako, da je paša dovoljena tudi v mladih gozdih. Tako razumevanje je popolnoma napačno. Paša je, ako se prej naznani lastniku gozda in piača pristojbina, dovoljena samo v onih gozdih, o katerih so gozdni strokovnjaki dognali, da so toliko zarasli, da jim živina ne more škodovati. Živina se v nezarasle gozde ne sme goniti, ker bi napravila veliko Škodo in bi bili mnogi gozdi uničeni. Šolstvo za manjšine. Ustavni odbor je spremenil člen 16. ustavnega načrta, lu se je glasil: »Manjšinam drugih ras in jezika se dajo šole v njihovem materinem jeziku pod pogoji, ki jih določa za-koiicr tako, da se sedaj glasi: »Manjšinam drugo rase in jezika se daje osnovni pouk iv njihovem materinskem jeziku pod pogoji, k| iili predpiše zakon.« S tem >e povedano, da ne bo treba za manjšine ustanavljati posebnih Sol, ampak bodo lahko skupne, toda le tako urejene, da bodo zadoščale potrebam pouka v materinem jeziku. — Kedaj sc vrnejo vloge pri bivši avstrijski poštni hraullnlcl? Minuli sta že 2 leti, odkar so se morale prijaviti terjatve za poštno hranilnico, toda še danes vlagatelji ne vedo, bodo 11 sploh kedaj dobili svoje vloge izplačane. — Volitve županov. V Rogatcu je bil Izvoljen s pomočjo nemškutarjev Jos. Ber-llzg (SLS), v Mozirju trg. Rudolf Pevec (naprednjak), v Črnomlju Janko Strugar (istotako naprednjak), na Ježici pri Ljubljani je izvoljen posestnik Lovro Kos iz Savelj, v Ormožu je župan notar dr. Fr. Strelec (demokrat). — »Prva hrvatska štedionlca« v Zagrebu Je prevzela v svoje roire podružnico »Splošne prometne bauke« v LJudljini — Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani Jugoslovenska Matica ima danes v Sloveniji 50 podružnic, a v pripravi za ustanovitev je že 27 podružnic. Vodstvo teh podrnžnic je bilo dosedaj poverjeno glavni podružnici Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Glasom pravil pa stopi po ustanovitvi več podružnic v enj pokrajini na čelu tem podružnicam pokrajinski odbor. Zato likvidira v nedeljo, dne 29. t. m. svoje poslovanje glavna podružnica kot voditeljica poslov pokrajinskega odbora ter stopi na njeno mesto pokrajln-ski odbor sestavljen iz zastopnikov ccie Slovenije. Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice se vrši v nedeljo dne 29. t. m. in sestoji iz dveh delov. I. Zaupno zborovanje delegatov ob 10. dop. v veliki dvorani Mestnega doma. Pristop imajo samo oni odposlanci, ki se Izkažejo z Izkaznico glavne podružnice. Obravnavalo se bode: Poročilo o podrobnem delovanju Jugostov. Matice in o njeni organizaciji; II. Javno zborovanje Jugoslovenske Matice sc vrši rv veliki dvorani Mestnega doma ob 2. pop. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja po predsedniku dr. Vlad. Ravniharju, 2. Poročilo tajnika In poročilo blagajnika glavne podružnice o dosedanjem delovanju, 3. Volitev pokrajinskega odbora za Slovenijo, 4. Predlogi In nasveti. Opozarjamo naše občinstvo, da se udeleži tega zborovanja, ki bo v nedeljo, 29. t. m. /ob 2 .pop., v največjem številu. — P. n. delegatom za pokrajlnsKj zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 10. dop. v Mestnem domu. Onim gg. delegatom, ki potujejo v Ljubljano na pokrajinski zbor naznanjamo, da je dovolila južna železnica 50% oonust normalnih vozoilj listkov III. in II. razreda osebnih vlakov od vseh postaj do Ljubljane in nazaj hi to na ta način, da velja navadna enosmerna vozna karta za vožnjo do Ljubljane in nazaj do vstopne postaje. Delegati se morajo izkazati pri blagajni in v vlaku z Izkaznico Jugoslovanske Matice v Ljubljani, katera je bla odjioslana vsem podružnicam z okrožnico št. 8. — Služba uradnega zdravnica. Razpisana je služba uradnega zdravnika za okrajno glavarstvo Logatec. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Rodbinska drama. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah ie posestnik Danko v pijanosti grozil ženi ta otrokom, da so vsi morali zbežati iz hiše. Drugo jutro so našli moža mrtvega s prestreljenimi prsmi. Ustrelil ga je nekdo skozi okno. — Denar vzel, ženo pa pnstU. Iz Kačje vasi pri Plauini je Izginil 40lctnl Fr. Marinšek, doma Iz Bukovja. Seboj Je vzel 2200 lir, približno za 1500 K bankovcev, 105 srebrnih kron ta hranilno knjižico ljubljanske mestne hranilnice z vlogo 2900 K. Denar je bil deloma last njegove žene. — Obe angl in rok« 91 je zlomil 10-Iotai sin trgovca Antfdiška v Lažarjth prt Ribnici, ker je prišel pod voz. Pripeljali »o ga v dežešno bolnico v Ljubljano. — Detomor. Dekla Frančiška Kuni še pri Jamniku v Pijavi gorici ie zakopala svojega novorojenčka v gnoj. Brezsrčno mater so zaprli — prostovoljne gasilno društvo v Sl Jmiu ob luž. ieL priredi o priliki rednega obč. zbora gasilske župe žalske, ki se vrši letos v St Jurja ob j. C. v nedeljo 29. t. ra. ob 9. dop, veliko ljudsko veselico na spodnji gmajni. Pričetek ob 3. uri pop. K mnogi udeležbi vabi odbor. — Tatvina kolesa. Trgovcu Edmamlu Kavčiču je bilo dne 22. t. m. zvečer v gozdu ob Večni poti ukradeno 2500 K vredno kolo. Ljubljana. = »Gosposvetski Zvotu sc vsem damam in gospodom, ki so sodelovali pri cvetličnem dnevu »Gosposvetskega Zvona« naiprisrčneje zahvaljuje za njih požrtvovalnost. Naj jim bo lepi uspeli -—čisti dobiček znaša 36.000 K —■ hvaležnost trpečega koroškega naroda in zavest izvršene narodne dolžnosti, najboljše zadoščenje! — Državni praaa* »v. Cirila la Mo~ toda. Bratje Srbi so nam pokazale kako je treba proslavljati naša blagovestnika solunska brata sv. Cirila in Metoda. Rim je vedno glodat ta dva najzaslužnejša jugoslovanska apostola po strani ter zato skoraj vsako desetletje prestavljal npju praznik, da bi ga verniki prezrli in končno pozabili. Godilo se je to zategadelj, ker oba svetnika proslavljajo tudi pravoslavni ker sta prinesla našim južnim bratom pismo (cirilico). Saj se Je »Skrventc* Sele prod kratkim norčeval iz cirilice, češ, da je slična židovski pisavi Bratje Srbi pa čutijo globoko hvaležnost in udanost do obeh apostolov, zato sc Je nitju god proglasil 1 za državni prazuik po coli Jugoslaviji. Predvčerajšnjim se je prvič obhajal ta državni praznik, kakor rurai prihajajo poročila, tudi na deželi zelo slovesno. V Ljubljani je slavnost posebno povzdignila vojaška posadka. 2e v predvečer so grmeli topiči z Gradu, zjutraj Je bilo mesto v zastavah m sploh praznično razpoloženo. Zopet so streli z Gradu opozarjali na slavnost. Ob 9. Je bilo v Belgijski vojašnici bogoslužje za pravoslavne, ob 10. pa v stolnici za katolike. Maši so prisostvovali načelniki poverjeništev in uradov sploh, generala Dokič In Maister ter zastopniki društev, koriparacij, uradništvo hi muogo-brojno občinstvo. Po maši je celokupna vojaška posadka defilirala na Vodnikovem trgu pred generalom Dolčičem. Zvečer je vojaštvo priredilo mirozov z godbo in lučmi po celem mestu. Vojaškim vrstam se jo navdušeno aklamiralo. — Preselitev stanovanjskega urada. Državni stanovanjski urad sc preseli 27. in 28. maja t. 1. iz mestnega dekliškega liceja v nove poslovne prostore na Duna'-ski cesti št. 40 (vogal Cesta na južno železnico); stranke se ta dva dneva ne sprejemajo. Poslovanje v novih prostorih sc prične 30. t. m. Stranke se sprejemajo v stanovanjskih zadevali vsak ponedeljek, sredo in petek od 9—13 ure; drugi dnevi so rezervirani za komisije, seje in reševanje. — Porotno zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču se prične prih. ponedeljek dne 30. t. m. Zasedanje bo trajalo približno 3 tedne, ker pride na vrsto 10, deloma obsežnih slučajev. Poštne defravda-cije tudi to pot še ne pridejo na vrsto, ker še ni zbran ves luaterijal. — Strajkj, štraik kleparskih pomočnikov ki stavbinsklh delavcev še v Ljubljani vodno traja. Stavbna sezona je vsled tega skoraj popolnoma v mrtvilu. — Mladi tat Šlegel, o katerem smo včeraj poročali, da Je sin lesnega trgovca iz Kamnika, Je doma nekje iz zasedenega lesnemu trgovcu TrobevškU tz Vrhpolja. Trobevšek je izplačal stražniku, ki je tatu prijel, 8000 K nagrade. — Zadnji opomin. Znana trojica, ki zahaja vsako noč popivat na Vič, vznemirja na svojem povratku v poznih urah mirne stanovalce na Rimski cesti. Opozarjamo to triperesno deteljico, da pridemo, ako sc razgrajanje še enkrat ponovi z Imeni na dan. — Novama poškodba. V Golobovi tovarni na Gltacaih se je nevarno obrezala s steklom v roko delavka Mar. Verbcc 'z Divače. — Mesto »Carinen« uprizori danes operno gledališče vsled obolelosti gospodične Thierryjeve opero Dalibor, red E, — Pozabljena torbica z denarjem Itd. Slavka B„ soproga železniškega uradnika, je pustila na klopi na Grajski planoti črno usnjato torbico, v njej pa denamloo s 600 kronami 6 ključev, 2 česalnika, 4 bele rute in tirvatskl molitvenik. Maribor. Vsled nagle vožnje po mestu sta bila aretirana Sebot Leopold, roete L00 Rudel, iz Maribora In 281etni vrtnar Jurij Dolinšek Iz ptujske okolice. Pri aretaciji sta se redarjem upirala, za kar bosta dobila pri policiji naJbrže posebno nagrado. Radi brezposelnosti sta bili aretirani 261etna Ivana Bačič iz Cirkovc pri Pragerskem In 291etna služkinja Magdalena Skr a! ovn ik iz Sv. Lovrenca nad Mariborom. Napovedan samomor. 17 .t m. po nocl Je izginila iz svojega stanovanja 54! e t na Marija Vairer, kjer je pustila na mizi Us tek z napisom: »grem v Dravo«. Včeraj p« so našli njeno truplo pri St. Janžu na Dravskem polju. S čevljarskim nožem se Je urezal Mlotul čevljar Miha Gcršak tako nesrečno, da m« je morala nuditi potrebno pomoč rešilna postaja. Vrnila se Je 34k-ttia, že iz mariborske ■občine izgnana šivilja Julijana GtmizeJ iz Sl. Bistrice. Policija jo Je odvedla za kratek čas v zapor, nakar jo zopet pošlje v svet V našem gledališču gostuje v nedeljo, 29. t. m. gospa Augusta Danilova. Pozdrav, ljumo priljubljeno igralko. Ce!]e. Proslava državnega praznika Sv. Cirila in Metoda v Celiu se Je izvršila s slo-vosno mašo v župni cerkvi z zahvalno pesmijo in državno himno. Maši so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti Po maši je bilo defiliranje celokupne celjske vojaške posadke prod mestnim magistratom. — Solarji mestnto šol so imeli cerkveno opravilo v Martfini cerkvi. — Nekateri privatni obrati so z delom porivali popolnoma, drugi samo par ur. Trgovine so bile odprto. Na uradnih in pat zasebnih poslopjih so bile razobešcue zastave. Zvečer pa se ie vršila veselica maturantskega kluba učiteljiščnikov v Ljubljani v celjskem Narodnem domu v prid Jngoslovenske Malice. Vitic ni Burmcstcr, znani violinski virtuoz, katerega izvajanja se odlikujejo posebno po globokočutnosti In melodljozno-stl, koncertira v Ljubljani dne 1. Junija, v Zagrebu dne 3. junija, v Celju dne 5. Junija in v Mariboru dne 6. junija. Od tu nadaljuje turnejo po celem Balkanu. Točnejšl spored bomo pravočasno objavili. Naše brivnice in pravilnik za brivnico. 2e svoječasno smo poročali, da se nekateri, pravimo nekateri, celjski brivci zelo malo brigajo za bigijeuo v svojih brivnicah po pravilniku, katerega imajo nabitega v istih. Mislijo si, samo da je pravilnik izobešen in s tem je že vse storjeno. Mestnemu flzlkatu bi priporočali, da se malo bolj briga za higljcno. v brivnicah ter iste večkrat nadzoruje. Cene sladkorju so pri nas zopet padlo za 2 do 4 krone pri kilogramu. NE DAJAJMO KORUPCIJI POTUHE?" Kakor slišimo, je gretnij trgovcev v Celju sklenil, da plača osobju, katero je zaposleno pri zacarmjenju poštnih zavitkov, prostovoljno 10 K od paketa za ecr-umo delo. Na prvi pogled se dozdeva, da bi bil ta sklep hvale vreden, saj vemo, da je državno uredništvo slaibo plačano in bi bilo najbolj potrebno postranskega zaslužka. Vendar pa ima ta stvar zcio slabe posledico. Znano je, da je bilo po stari avstrijski postavi urnduistvu prepovedano sprejemati od stra-nk kakršnakoli darila, katera bi bila v zvezi z njihovo službo. Ta postava pa je menda še sedaj pri nas v veljavi. Ootovo so bil! tehtni vzroki za uvedbo te postave, ker je vendar jasno, da tako postransko honoriranje uradnika lahko zapelje k pristranosti, da bo v službi protcžiral tiste stranke, ki ga posebej plačajo. Ne vemo sicer, če omenjeno čezur-«o honoriranje vlada odobruje, vsekakor pa bi bilo priporočljivo, da bi se v tern slučaju zvišala pristojbina za manipulacijo splošno in bi država patom od te pristojbine plačala osobju čezurno delo, in sicer pod potrebno kontrolo. Kako pa pride n. pr. trgovec do tega, da se bo njegovo blago zacariuilo morebiti žele po uradni url samo zato, ker plača čezurno takso, drugi paketi brez te takse pa med uradnimi imajo morebiti oni, ki plačajo čezurno takso prednost? Kdo tudi jamči, da se bo taksa zaračunjevala samo pri tistih paketih, ki se v resnici zacarinijo v čezurnem času; saj to menda ni vladna naredba In torej tudi ne stoji pod vladno kontrolo. Seve, gospode trgovce ta taksa ne boli, radi česa jim menda stvar ne dela preglavice, pač pa kosumente, ki bodo blago morati toliko dražje plačevati. Znano Je, da je pošteno in nckoruplno uradništvo najboljši steber države. Kani pa privede državo ko-ruptno uradništvo nam kaže najbolje Rusija. Zato je dolžnost vseh merodajnih lektorjev, da takšne pojme najenerglčnejše zatre. Znanost in umetnost »Ljubljanski Zvon« št. 5 ima sledečo vsebino: Igo Gruden: Na večerni promenadi. — Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterta krščanskih čednostih fn nečednostih. — Dr. Ivan Prijtefj: Duševni profil! naših prepo-roditcJJev. — Paul Verlatae. — A. Debeljak: Jesonška pesem. — Ivan Zorec: Njena pot.— Stano Kosovel: Misto v samoti.— Josip VMmar: Tolstoj ta njegov »krščanski nauk«. — C. Golar: Mati zemlja. — Milan Pugelj: Uboga deklica. — Alojzij Gradnik: V temi. — Ivan Albrecht: Trj Koroške. — Stano Kosovel: Intonacija v soanraku. — A. P.: Fata morgaua. — Janko Glaser: Ob cesti. — Književna poročila. — J. A. O.: Prosveti in zabavi. — Josip Vidmar: A. S. Puškin: Pikova dama. — France Veber: Marijan Tkalčič: Pokušaj odreci)euje 1fto-zofije. — Kronika: M. Muifco: Meštan<3ca beseda in Jugoslovan! v Pragi. — Neve knjige. Šport In turistika. Nogomet Na prostoru Ilirije se vri! danes ob pol 18. url trening tekma med rezervo Ilirije In 1. moštvom Svdbode. K»ča na Uršttfl se otvorj s 1. Juutjera 1921. Preskrbljeua j« z Jedffi an *8afe. Sokolstvo. Iz češkega Sokolstva. Pred kratkim je umrl eden aajstarejfih in eajbaljSfh »»kolikih delavcev *. dr. PippkJh. — Petdesetletnico praznuje te dni znani sokolski delavec ta član predsedstva COS. br. dr. Masak, znan sokolski pisatelj. — COS. priredi v letošnjem poletju -osam velikih zlotov na Slovaško. Vse župe so razdeljene na osem delov In vsak! Je latočm kraj, kamor Ide na zlet. Izbral so samo najboljši telovadci. Sokolsko društvo v Pilznu je otvorilo prvo telovadnico za dijake ln naraščaj. Mnogim je še v spominu, da ko lansko leto ob jfrtlfici stavbe telovadišč, začeli delavci s stavko. Ker Je bil s tem ogrožen zlet v Pragi, so Sokoli sam! prijeli za delo in porabili vse proste ure, da so delo dokončali. Sokolsko društvo v Kladnu je poslalo čez 100 delavcev - Sokolov. Letos priredi župa KJadno svoj zlet v Kladnu. Da povrne Praga Kladnu svoj dolg, poletela je zadnjo nedeljo župa Jung-raanova v Klsdno, kjer so vsi SokoM zagrabili za delo, da dovrše telovadišče za župni zlet. Od navadnega delavca pa do ministrskega svetnika, od naraščaja pa do 80 letnega starčka, vsj s« kopali, odvaža« zemljo itd. ter pripomogli k lepemu uspehu. Naj hi H vzorni delavci . Sokoli našli pri nas mnogo posnemalcfcv. »Štepairjsk| Sokol« proslavi 12. junija t. L desetletnico društvenega obstoja ter Priredi ta dan javno telovadbo z velika ljudsko veselico na Kodeljevem (»plan;-« poleg gostilne br. I. Brlcctja). Prosimo vsa bratska društva in sokolsko občinstvo, da določijo ta dan našemu Sokolu 1 Spored pravočasno! Kočevski sokol ima Javni nastop prvo nedeljo mCseca junija t. j. dne 5., a ne 7. junija, kakor Je bilo pomoloma JavUeno. Pokrajina. Ptuj, V nedeljo zvečer &e je pripetila ua cesti, ki pelje čez progo železnice Pluj-Moškanjci avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala nekoliko človeških žrtev. V uradnem auto okrajnega glavarstva so sedeli poleg dr. Pirkmajerja tudi še: dr. Senčar, učitelj Klemenčič in dr. Gosak! Auto je vozil s tako hitrostjo, da je obe železniški zatvornici prebdL Precejšne poškodbe je dobil na glavi šofer m tudi ostali. Indirekten krivec te nesreče je baje prometni kontrolor Tancig, ki je na lastno pest upeljal vlak iz Ptuja v Moškanjce. ki naj bi bil nazaj pripeljal nekatere »okrogle« izletnike, in to toraj ob uri, ko nikoli ne \ ozi noben vlak po tej progi. Čudno te nam vidi, da sc da gotovim gospodom na razpolago kar cel vlak brezplačno, medtem | ko stane taka zabava druge navadne zem-1 liane okrog 5000 kron, Ako navaden revež Stopi v naglici na vlak brez karte, mora plačati samo kazni 40 kron. Ali jo tudi to demokratsko? Mošnje. Županom je izvoljen nadučitelj Ivan Stupica, pristaš NSS. Pomagala :nu je SKS, ki Je zato dobila tri svetovalce. Najmočnejša SLS je izšla prazna pri teh volitvah vsled združitve ostalih dveh strank.- (Skoda, ker izvolitev nadučitelja kot državnega uradnika ne bo potrjeni. Op, 'ired) Kočevje. Dne 15. t. m. se je vršila p4 objavljenem programu velika slovenska slavnost v Kočevju. Dopoldne sta priredb* godba in pevski zbor Z. J, Ž. promenadni koncert pred glavarstvom ter žela za svo« ja precizna izvajanja burno pohvalo tisoč« glave množice. Po promenadnem koncerta je pevski zbor pred hišo žalosti v poča« ščenje blagopokejne ge. Kajfeževe ob ntv-« zočnosti številnega občinstva zapel ganljivo žalostiuko. Bil je pretresljiv, pa tudi iskren izraz globokega spoštovanja, katerega je blaga pokojnica uživala med vsemi sloji tuk. prebivalstva. Popoldne se ie vršila do mraka dobro obiskana ljudska veselica s sodelovanjem godbe in pevskega zbora Z. J. 2. Pred odhodom posebnega vlaka se Je veselica ukinila ta občinstvo je spremilo godbo in pevce na kolodvor, kjer se je zastopnik veseličnega odseka poslovil od gostov, povdarjajoč veselo dejstvo, da je prekrasno prireditev omogočila sloga med kočevskimi Slovenci. V navdušenih besedah se je zahvalil pied-sednik Z. J. Z. g. Korošec, izjavljajoč, da so narodno zavedni železničarji vedno In pod vsakimi pogoji pripravljeni delati za narod, Slednjič je še zastopnik rudarjev g. Mfklav* čič svečano izrekel solidarnost rudarjev v narodnih ozirih z ostalimi Slovenci, kar je Izzvalo splošno in navdušeno odobravanje. Ob prisrčnih ovacijah večstoglave mnoztee Je odpeljal drage goste vlak. Uspeh prireditve Je bil v moralnem oziru velikanski, v gmotnem zadovoljiv. Cisti dobiček se Jo razdelil m sicer 4000 K dijaškemu domu v Kočevju ln 1400 K pa tukajšnjim revežem. Vsem velikodušnim darovalcem —< posebno damam — srčna hvala. Mali oglasi. Proda se: OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK *e proda. Novi Votlmat 62. 910 ZLATA DAMSKA URA z biseri (2000 K), 3 garniture damskega perila (350—500 K) se proda. Gosposvetska c. k. 1 od 12—3. ure. 918 UGODNA PRILIKA ZA OBRTNIKE, ZLASTI ČEVLJARJE AU KROJAČE. Proda se Ihiša v nekem trgu na Štajerskem, v trgu «i netoanega omenjenih obrtnikov, Tllša obstoji iz 3 sob, kuhinje, jedila« shrambe, je poleg lepo gospodarsko poslopje; lop .sadni in zcienadni vrt, njiva, novo nasajeni vinograd ter gozd. Ponudb« pod »Lepa bodočnost« poštno ležeče, Poljčane. 904 NAPRODAJ JE PO ZELO NIZKI ceni ie skoraj čisto nova elegantna kočij* m. dvovprego. Nataučneja pojasnila daje Jakob Anderlič, Maškanjci. 905 LEPA ENONADSTROPNA VILA v najblfifl okolici Ptuja s 4 sobanri, kuhinja s pritiklinami, 2 mansardnimi sobami, Kletmi, veliko gospodarsko poslopje z sobami, pralno kuhinjo, hlevi ca ŽOOOnf zemlje, sadno drevje, vse ograjeno, se proda, Pripravno je tudi za kako trgovino. Povpraša se v Ptuju, Vičava 49. 908 KNJI2EVNJ VIJ ES NIK. Na Ijetnu sesonu naročite sl odmali noviv Jzašlu nam knjign nirasek: Filozoficka hi, štorija K 30 koja Je izašla kao prvo hrvat« sko Jubilejno izdanje. Pouzečera uz K 30, ■šaljc J. Merejk srodišniica Cešlto-Jugosio-venske kn5ižarel Zagreb, Mntzova nlica i5. NajboUl historički roman češkoslovačkoga naroda. atg Siuihe: AKOSDANT ZA KAMENOLOM se išče. Dnevna poraba kamna ca 25 ra*. Nastop takoj. Ponudbe: Ivan Stek, apnenice, DoibropuBe. 914 SODAR popolnoma samostojen delavec se sprejme v stalno službo. Z lastnim orodjem ima prednost Ponudbe na veletrgovino vina Milko Jesih, Ljubljana, Florjanska 36. 915 KONTORl ST1N JA se takoj sprejme. Strojepisja in srbohrvaščine zmožne imajo prednost. Natančne ponudbe z referencami in zahtevo plače na Kolinsko tovarno v Ljubljani. 917. DRUŽABNIK AU DRUŽABNICA za trgovino z mešanim blagom se išče s kapitalom 80—100.000 kron, ali se pa odda trgovina v najem. V tem slučaju se proda popolnoma nov« trgovska oprema. Trgovina Je na zelo prometnem kraju na Štajerskem. Cenjene dopise pod: »Dobra bodočnost« na upravo tega lista. 855 &s2rv-zi IŠČE SE V NAJEM dobrokločo gostilno na prometnem kraiu, v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Jugoslavije«. * 89t BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonementu in mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«. PLATINOVI CVEKI za žgalne aparate (Brandmalerei) nove ali tudi te rabljene kupi takoj Drago Višnart Jesenice, Gorenjsko. urami. Kako pride druga stranka do tega, ozemlja. Listnico e 78.000 K Je ukradel 1 da bo ujca paket obležal raJi tega. ker A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) To pomeni, da se ne smem vrniti z vami v Novi Jork. Sleherno občevanje med nama mora prenehati. Kakor hitro se poleže vihra toliko, da bo moči najti pot po snežni puščavi, izginem izpred vaših oči za zmerom. V katerem zatišju si najdem 'skrivališče, ne smete zvedeti nikoli; ne smete mi slediti — zaradi svoje sreče in svoje časti. Alrtvaška bledost je pokrila Ka-meronovo lice. To dopušča le eno razlago, je vzkliknil; zadobili ste prepričanje, ali pa imate morda celo dokaze, da — Molesworth je stiskal Kamerono-vo roko z železnim prijemom. Niti besede, je ukazal z- zapovedajočim glasom. Ne zahtevajte pojasnila! Vse. kar nama preostane, je to, da molčiva, zlasti zdaj. ko veste, da nisem pobegnil iz strahu, auipak zaradi vas, in da ni med nama nikake vezi razen tiste, ki sta jo spletli ljubezen in spoštovanje. A Genovefa — To ime je padlo med njiju kakor strela. Molesvvorth je odgovoril po težkem molčanju: Radi gole sumnje ji ne bodo kratili prostosti. Dokler sem jaz skrit, ne more nihče razvozlati dvomov. Ki obdajajo ves slučaj, ln vsi napori, da bi ga pojasnili, se morajo izjaloviti! In če vas najdejo? To se ne bo zgodilo. Odkar ste sprejeli moje priznanje, ne da bi me bili pahnili od sebe. imam še več vzroka, da se odtegnem zasledovalcem. Globoko čuvstvo, ki je odmevalo v teh besedah, je seglo Kameronu do srca, khrati pa mu je stopila tudi lastna brezupna beda jasno pred oči. Zakril si je obraz z rokami ter jek-nil na glas: Moj sen je tedaj pri kraju! Moja žena je — Vaša žena, ga je prekinil Moles-\vorth z resnim, malodane svečanim glasom, je vaša žena, ki ste jo dolž-. ni braniti in ljubiti. I Ves ubit se je zrušil Kameron na klop. Divja strast, s katero je bil začel razgovor, ga je bila minila, !n popolna brezbrižnost je zavzela njeno mesto. Preden je utegnil reči besedico. je odhitel Molesvvorth v drugi konec prostora, splezal po majhni lestvici, ki je slonela ob zidu. ter izginil v temi skozi zaklopnlco, ki je držala v gornje nadstropje. Enaintrideseto poglavie. Ogenj je bil pogorel in ostri mraz je zdramil Kamerona iž njegovega topega strmenja. Vstal je ter podkuril žerjavico; nato je stopil k vratom, odrinil jih nekoliko in pogledal ven. Silen piš mu je bušil v lice. da le omahnil od vhoda; hkrati pa je zaslišal obupen klic, ki je pričal, da se bori tam zunaj eden njegovih so- nesrečuikov z belo smrtjo, morda cc!o v neposredni okolici rešilnega zavetja. Kameron se ni obotavljal. Naglo je odvalil vrata, vzel z ognjišča goreče poleno in ga zavilitil v temo. Sneg in piš sla ga ugasila kakor bi trenil, ali vendar je pokazalo zašlecu pot. Upehan človek je planil segaje čez prag ter se zgrudil brez besedice v veži, ki jo je vihra zasipala s snegom. Kameron mu je takoj priskočil na pomoč. Zadelal je vrata, vlekel moža k ognjišču in storil vse, kar je vedel in znal, da ga je spravil k zavesti. V svojo radost je videl kmalu, kako se vrača življenje v njegove šibke, a vendar krepke ude. Ko pa je neznanec razklenil usta in zamrmral: »Hvala vam!« se je rešitelj zdrznil, zakaj glas se mu je zdel znan. Naglo se je sklonil in pogledal možu v obraz. V svoje veliko začudenje je spoznal v njem krošnjarja. ki ga je tolikanj nadlegoval s svojo prisotnostjo zadnje dni. Zvita črta okrog ust in oči, ki je Kameron prej ni opazil, na mu je razodela še nekaj drugega. Po bli-skovo ga je prešinila misel, da mu je ta človek pač le zato povsod napoti. ker je poslan, da ga nadzoruje. Kaj ne, da ste tajni policist? je vprašal kar moči hladnokrvno. Da, je priznal krošniar in vstal tako čilo. da se je doktor začudil, kam je izginila njegova prejšnja be- težnost. Silno me veseli, da vas vidim oletega. Takšne vihre še nisem doživel; mislil sem že. da nam je odklenkalo vsem. Kameron ni odgovoril ničesar; mislil je na begunca tam zgoraj, ki pač ni mogel slutiti, kako nevaren tovariš se jima je pridružil v njunem zavetju. Tu je' še nekaj udobno, hvala Bogu; drvd se ne manjka, in košček kruha najdemo tudi, ni vrag! Stojte! je vzkliknil doktor, videč, da se policist podjetno ogleduje po prostoru in mora vsak hip zapaziti lestvico. Stojte! Najprej mi odgovorite. prosim, na par vprašanj. Predvsem: kako ste prišli semkaj? Saj sem vas vendar pustil v Sin-tonu. Res; toda zanimal sem se za vas in sem rajši ostal v vaši bližini. Nas sc ne odkrižaš tako kmalu. Spal sem v tisti gostilni-kakor vi ter se odpeljal z vašim vlakom. Nisem si mislil, da me bo vrag jemal nazadnje: nu. hvala Bogu. da me vsaj ni vzel! Kameron ga je resno pomeril. Prišli ste iz Novega Jorka. je dejal, in ste mi sledili korak za korakom, odkar sem z doma? Po svojih skromnih močeh. Saj to nič ne de, dokler je iz prijaznega namena. Priznati morate, da nisem pri vseh svojih malih pozornostili nikoli pozabil dolžnega spoštovanja. Ta pač; ali vendar bi vas prosil pojasnila o vaših namenih. Ali vas je poslala policija za menoi. da bi me nadzorovali, ali zato. da bi me podpirali v mojem prizadevanju? Čudno, da še vprašujete, pp vsem, kar sc je zgodilo? Kako bi bili zasledili malobridneža brez moje pomoči? In če bi ga tudi bili. mari vas ne bi smatrali ljudje za policijskega vohuna, ki nui človek nikoli ne sme zaupati? Sicer sem mogel storiti za vas le malo. ali vendar to-< liko, da morate videti sami. kako in kaj. Poslan sem z izrečnim nalogom. da naj vam pomagam; samo burja je kriva, da nama je tiček ušel. — A v kakšen brlog sva zašla, lun dimana? Ti stebri — miza — klop -- te kože — človek bi rekel, da je v votlini; samo ognjišče se mi ne vidi prav indijansko. PAJipA Kaužuk-pete za ievS.e, Prima angleški Kristal ,Boraks‘ vsaka množina se dobi po K 81‘— franco skladišče. — Naročila na PROMET tehn. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/!. MIO! 8 hiže z vrtom, šupo, velikim dvoriščem vsega skupaj 1428 m2 z zidano ograjo v Ljubljani se ceno proda. — Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljnbljana, Cankarjevo nabrežje 5. Industrijsko sol za usnjarje v vrečah in belo jedilno sol oddaja vsako množino Iranko Maribor tvrdka MARIBOR. Telefon 68. Telefon 68. Zahtevajte cene! 9 ■■■ Vera* vsako množino kupi fDrava* lesna industrijska delala družba Maribor, Aleksandrova c. Mi FVurotn Prvo mariborsko podjetje za n CtlljU rlSSSUl U£!0 slikanje in pleskanje. Maribor Slavnemu občinstvu se priporočam za _ w " vsa v mojo stroko spadajoča dela. — Mlinska ulica* ste V. 37. Delo solidno in po ugodnih cenah. If Raznašalce mr sprejme uprava .JUGOSLAVIJE1*, Marliln tre. PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravo lista. KOKSA oblastveno poverjeni stavbni inžeuer LJUBLJANA, HilSerjeva ulica štev. 7. Specijel. stavbeno podjetje z« betonske, Zeiczobetonsfce In vodne sgrndbe. Izraba vocSnES* sil. roman O. Waldowe je izšel, v knjigi in slane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. Ludvik Seiiitk, kroJaSke mojster v Celju, na vogalu Kralja Petra c. in Vodnikove ulice se priporoča v izdelovanje od najpriprostejše do najfinejše vrste po najnovejšem kroju. Odlikovan v Gradcu 1909, na Dunaju 1920. M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični ln gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarce Walter Martiny. - Auto-garaže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno t p- cl „ podjetlo za prevoz blaga celih va- ju j , Smuka gonoy na vge kraje, za kar Je na razpolago 10 tovornih automobilov. n a Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice. Dunajska c 2o. JurfiCeva ul. 9, Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ul. 3. T račnice za poljsko železnico, notranja luč 60 cm kupim vsako množino. — Ponudbe pod »Tračnice" na upravo lista. Centrala: 2000 vagonov po zelo ugodni ceni franko Moravska Ostrava se takoj proda. Vprašanja pod šifro „Koks“ na upravo lista. § Pnzori § Pevci in pevska društva! | Pozor! Resici pesmarica 7» mošlsl zbor; žepna Izdala 11X15 cm Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. „ 7. Anton Hajdrih: Pri oknu sva molČo slonela. „ 8. Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. „ 9. P. Hut>. Sattner: Pogled v nedolžno oko. „ 10. P. Hug. Sattner: Na planine 1 Vsaka jscKcm stane i K; n izvodor io K. Številke 6, 7, 8 in 10 stanejo po 2 kroni, 11 izvodov 20 kron. Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. S Priporočajo se sledeče domače tvrdke: fiBSSSgSSSgfl Avtogaraža Popravila vseli strojev Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Korn, krevski in kleparski mojster, vpcljcvalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prednju in popravlja Franc Ear, Csnkarje.vo nabr. 5. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4, Telefon St. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20. Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Woliova ulica 3. b papirjem Uranus, Mestni trg 11. s pohištvom in mizarstvom Franc Sksfar, Rimska cesta 16. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. s Čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. Trgovina s Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s Špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. s Špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31. šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wollova ulica 6, Slike za legitimacije Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7* naspr. Križ. cerkve.