St 511.
V Ljubljani, ponedeljek dne 31. julija 1911.
Leto n.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
•JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošt* eeloletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, ■esečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30*—.
Telefon številka 303.	:
.IUTR
CbnP VHHr BB Hi ■■
. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Posamezna Mavttfca C vinarjev :
UndntiHv* in upravniitvo |a v FrančUkanski «Hd & Dopisi se pošiljajo tucdnittra, naročnina npravniitva. Nefrankirana pisma se ne prejemajo, rokopisi m M vračajo. Za oglase se plata: petlt vrata 16 v, eamrt-nice, poslana in sahvale Vrsta 30 v. Pri večkratnem Oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti inimlKt :	Telefon	Številka	303.	i
••'.TNeUl
Tržaška politika.
Pod tem naslovom prinaša »Učiteljski tovariš” v več točkah svoje Mnenje glede na dejstvo, „da so dr. %bžr, dr. Gregorin, Mandič in »istrski Sokol" Spinčič vstopili v klub nezgodnega dr. Šušteršiča". Članek v »Učil tovarišu” je bil napisan še , predno je prišla vest, da sta dr. Rybžr in dr. Gregorin izstopila iz »Narodnega* in potemtakem tudi iz Šuster-šičevega kluba. „Učit. tovariš* piše:
1. Dr. Ivan Šušteršič, silno visok in ošaben gospod, propovednik nemoralnega politiškega bojkota, eden izmed zatiralcev naprednega učiteljstva v dež. šolskem svetu ljubljanskem, hiti za svojimi smotri in deluje z vsem parom zg°lj in edino na okrepitev svoje stranke, da z njo utrdi sebe in se zavihti potom nje na klop, kjer sede v državni zbornici ministri.
2. Odkar gospodari v nesrečni deželi Kranjski S. L. S., zori invazija Nemcev v najbujnejšem klasju. Vsa višja mesta so sedaj nemška posest, na deželnem sodišču nečejo niti slovenskih avskultantov. Tujec sam nam v Kranji gospodari.
3. Napredno učiteljstvo na Kranjskem je pod Šušteršičevo (alias Schwar-zevo) vlado absolutno brezpravno. Dokaz: vsaka seja dež. šol. sveta in vsaka številka našega lista.
4. Družbi Ciril-Metodovi, ki vzdržuje z ogromnim naprednim denarjem slovensko šolstvo in torej tudi slovenski živelj v Trstu, je stranka dr. Šušteršiča smrtna sovražnica. Dokaz: »Cirilmeto-darija" z dne 7. feb. 1910 in konkurenčna Slovenska Straža.
v5. Stranka, ki jo vodi avtokrat dr. Šušteršič, je izvalila Orla, da ubije Sokola. Njena sredstva so tako podla in gabna, da jih ne more označiti kratka beseda. Dr. Rybar je pa podstarosta Sokolske Zveze.
6. Mi kličemo: Slovenski otrok v slovensko šolo (nazor velikana Kolenskega) — dr. Šušteršič je svojega Sina pošiljal v nemško gimnazijo.
7. Dr. Rybaf je o binkoštih pozdravljal in proslavljal tisto našo Zavezo, ki jo proklinja Šušteršič in njegova družba, ki jo denuncira klerikalna svojat z anarhisti, revolucionarji in Ferrerovci in ki za njenim hrbtom vohunijo brezznačajniki iz šepave nasprotne organizacije. K svoji Zavezi štejemo tržaško slovensko napredno učiteljsko društvo! Član tega društva je tudi dr. Rybsr, ki je sedaj v družbi dr. Šušteršiča, sovražnika te naše organizacije!
8. V „Hrvaško-slovenskem klubu" velja princip majoritete, t. j. veljalo bo to, kar bo dr. Šušteršič hotel. Kakšna je pa Sušteršičeva volja, to kažejo volilne reforme in vsi zakoni, ki jih je sprejela njegova majoriteta v dež. zboru kranjskem. Alfa in omega njegovega dela : ubij slovenskega naprednjaka, čeprav se zaplodi na njegovem mestu sedem Nemcev! In tako dalje . . .
Iz vsega tega izvaja »Učit. tovariš sledeče:
1.	Kakor hitro stoji na čelu tej
parlamentarni orgarnizaciji dr. Šušteršič. je vera v objektivnost in nesebičnost njenega delovanja izgubljena.
2. Dr. Šušteršič — njegov kom-panjon Krek nas je imenoval pse za plotom! — je sovražnik učiteljstva. Sovražnik — v pravem in najširšem pomenu te besede.- V deželnem zboru kranjskem se je smejal na svoj po-seb.ni aristokratski način, ko je bil govor o bedi učiteljstva. Ravnikarja je zmerjal kot smrkavega poba, ko je glasbvai za podporo sirotam po zamrli učiteljici Gasperinovi in mu je ukaza), naj odloži mandat! Tako tiransko početje nam obenem govori, kako stališče bo zavzel njegov klub, ko pride učiteljsko in šolsko vprašanje na dnevni red državnega zbora. Izstradanje, nurneriranje kosti! —
3. Za dr. Šušteršičeve vlade se kaže največja korupcija in nemoralnost glede oddaje	učiteljskih služb.
Kanonik Kržič, ki	je član dež. šol.
sveta, je rekel abiturientkam, naj se za službe zglase	pri denunciantu
Jegliču! Kdor podpira Šušteršiča, podpira korupcijo in nemoralnost.
4. Princip narodnosti je fraza v ustih moža, ki ubija šolsko družbo, katera rešuje narodnost v Trstu. Če bi tamkaj zidali	klošter nemških
jezuitov, bi dr.	Šušteršič hvalil
C. M. D.
5. Princip avtonomije je fraza v ustih moža, ki ubija avtonomijo občin. Deželni odbor zahteva disciplinarno preiskavo mestnega uslužbenca Ribnikarja, ki je kandidiral proti fajmoštru Hladniku 1 To je nekaj tako gorosta-snega, da svet še kaj takega ni videl! Kak sistem torej podpira tisti, ki sili dr. Šušteršiču pod pazduho?
6. Potokarja so z nedolžno rodovino vrgli v katakombo, kjer je za-plodišče ■ jetike in škrofuloze, ker se je zameril nadutemu popu. Druge službe ne dobi, dasi jemlje z vso rodovina konec od bolesti in bolezni! To je pravica! Justitia — fundamerttum Šušteršiča! Njegov valpet s škorpijonom v roki je tisti, ki dviga njegovo moč!
7. Boljše je storiti korak pozneje nego prehitro. Pot nazaj je težka, ako ne sramotna. Politiku treba [preudarka. Zaleteli ne zaslužijo, da se razvnema zanje ogenj ljudskih strasti. Mi, ki poznamo dr. Šušteršiča, bi si stokrat premislili, preden bi stopili v njegov klub; to se pravi, mi bi sploh nič ne premišljali, temveč bi nikdar ne stopili v senco njegove moči!
8. Da spoznate še bolj natanko Šušteršičeve ljudi, vam povemo tole: Zaradi tega današnjega članka bo pisal »Slovenec", da ne bo nobenemu učitelju izboljšana plača, ker tako resnično pišemo o dr. Š.! — On hoče samo sužnje, ki ga molijo. Ali naj ga moli tudi trst in Kras?
9. Kras! — Ali veste, kaj pravi »Gorica"? Učitelji so dali dr. Gregorinu mandat! A dr. Gregorin gre in se druži s sovražnikom učiteljstva! Kdo naj preudari to?
10. Skupno delo jugo-slov. delegacije v držav-
nem zboru je nujno potrebno, a pod dr. Šušteršičevo firmo je nemogoče!
Pa se izdajajmo za „Kinezarje“!
(Z ozirom na čianek .Križev pot slov. izumitelja* v »Jutru* 6. t. m.)
Nič me ne glejte postrani izpod svojih očalov, gospod urednik, ker sem si dovolil postaviti na rame temu spisu tako izdajalsko in komično glavo ali ‘zaglavje, kajti nekoliko humorja tudi v tragiki ne škoduje, temveč je v tem kislem in kužnem času in ko se v našem domačem parlamentu jahata ter lasata groš in knof — še prav zdravo. Sicer pa imate ravno vi najmanj pravico koga postrani gledati, saj vas še drugi »izdajajo" za »Srba" in da ste zvezani z »Lahom" ter da vam za vsak slučaj pomagata en »prerok* in bognasvaruj, nek »antikrist"; jaz in še mnogo drugih pa mislimo, da ste vi celo pravcati »vele-izdajal-ecc" (namreč »Jutra", ker mi, ki nismo strogi jezikoslovci, kako končnico „lec“ ali »telj" v en koš vržemo). Glejte jaz sem včasih tako dobre volje, bogme, da bi se sam rad na glavo postavil, če bi se ne bal, da se mi želodec obrne, dasi bi i to v gotovih slučajih, če se me hoče prav razumeti, prav prišlo. Tako je včasih tudi priporočljivo, da se komu s krampom pušča, včasih pa s kopitom po čeljustih čresne -— kakor pač potreba hanese. Za mojo malenkost bi n. pr. veljala poslednja metoda, da se mi zabrani klepetati o slovenski malomarnosti, k6r s tem postajam celo »izdajalec" domovine, če javnosti pripovedujem o svojem križevem potu; če takorekoč omalovažujem svoj narod, češ, da tak narod, ki se tako prokleto malo briga za umetnosti in izumlji-vosti, nima prihodnosti; da o filister-stvu niti ne govorim; če obrnem ost ravno prpti našim veljakom, ki naj bi bil| prvi poklicani se za take r^či zavzeti i če bi rekel, da bi pri nas celo še kak Edison 'moral takorekoč od lakote živeti itd. In treba bi me bilo pošteno čresniti, da ne bi vsega »izdal", kar leži meni in mnogim, ki hodijo križev pot, v želodcu.
Naj iščem pravega vzroka tej letorgiji v našem narodu kakorkoli hočem,, ne najdem ga. Dobro bi bilo, ko bi se v tej zadpvi oglašalo spretnejše pero in naj bi se sistematično a stvarno debatiralo ter i^lcalo pota, kako tudi naš narod povzdigniti (vsaj približno) do onega nivoa, ki v tem oziru diči druge prosvitlene narode. Za izumitelje in one, ki to šele postajajo, bi seveda bilo treba neke or-.ganizacije, n. pr. približno v takem smislu kot je Interriationaler Patent-markt v Berlinu, o katerem naše ljudstvo menda še malo ve. Ker'je znano, da se pri nas v srednjih in inteligentnih slojih bero največ politični listi, kazalo bi se k tem zateči. Jaz bi priporočal najbolj ravno »Jutro", ki kot neodvisno glasilo, se ne pomišljajo potipati za rak-rano na lastnem telesu
naroda, ko gre za splošne koristi istega. Nalogo takega poslovanja naj bi prevzel kdo izven uredništva, ki bi se intenzivno brigal za take stvari, kojemu naj bi se dopošiljal tozadeven material, katerega bi potem urejeval in izročal v javnost. Dela, plodosnega, bi bilo dovolj, le več spretnosti je treba. Le pomislimo, koliko tujega in slabega blaga za drag denar se pri nas raz-peča, koje gre skozi mnogo rok — ki se vsake nekaj prime — predno ga konzument porabi, ki pa bi se lahko doma boljše in ceneje izdelovalo (na veleindustrijo tu še ne mislim), seveda bi odjemalci morali biti o tem dobro obveščeni, zakar naj bi skrbela ona organizacija, kakoršno si jaz pred stavljam. Tiste »narodnjake" pa, ki s svojimi naročili, s katerimi bi jim lahko sorojaki postregli, vedoma silijo pod tujo srajco, bi se vodilo v posebnem registru in zapisovalo predmete, ki so jih dobili in ni vrag. da bi se jim ne prišlo do živega. To bi se dalo opraviti čisto po drugem sistemu, kot se je dosedaj skušalo doseči. Le radikalno sredstvo bi pomagalo, če drugače ne gre; gotovo bi to rodilo le dobre posledice. Dalje, ljudstvo začelo bi se samo bolj zanimati; navdušilo bi tega in onega, da bi začel razmišljati: ali bi se ne dalo na ta ali oni način kaj ustvariti, pridobivati kapital, ki ga mečemo tujcem v žrelo ? Koliko takozvanih »izgubljenih eksistenc". ki so narodu le v nadlego, drugače pa nadarjene, bi si gotovo ustvarile dobro eksistenco, če bi se jih vspodbujalo, češ, nadarjen si, zakaj pa ne bi ti kaj pogruntal? saj boš dobil dobro plačico za to itd. Le ne domišljajmo si, da so te »izgubljene eksistence" res tako izgubljene, da bi ne bile za nobeno stvarno delo.
O ne, le ravnati je treba sprva s takim človekom, skoraj bi rekel, kot z otrokom, in mu dati ono v roko, do česar se spozna, da bo imel veselje, pa boste videli, kako se mu bo čelo zjasnilo. Ko pa tak človek spozna, da se mu v resnici želi dobro, — večina takih »eksistenc* je v bistvu rahločutnega temperamenta, ki pa so postale nezaupne, ker so bile na ta ali oni način v svojem življenju nesramno prevarene,
—	napel bo svoje duševne sile, ker tu pridejo najprvo te v poštev, in ustvarjal vedno naprej. Naj reče kdo kar hoče, zgodovina nam pove, da so taka bitja ustvarila že prav velika dela. Ni moj namen s temi besedami iakie izgubljence zagovarjati, hotel sem le mimogrede povedati, da bi se dalo tudi tak »material" porabiti, sicer pa hodimo ljudje, ki da poznamo življenje z več stranij.
V	splošnem danes še ne vem, če se bodo te vrstice koga prijele, a namen imam dober in kar je dobro se mora izbojevati. v Polja za tak boj imamo dovolj. Če bomo vedno tako mislili, da malo ne more veliko roditi,
bomo pač še dolgo tam ostali, kjer smo. Nek veletržec, ki ga vsak Ljubljančan pozna, me je v tem oziru prav lepo učil. Rekel je: »Vidite prvo krono je najtežje skupaj spraviti; ko se enkrat to ima, gre že lažje do cekina; a kadar se enkrat tega ima, potem gre; pa kar samo naprej." Shranil sem ta zlati poduk hvaležno — ne v žep, temveč v srce. Pa — o ti presneti modrijan! Jaz sem prišel k njemu, ne po poduk, ampak da bi mi pomogel ravno do one »prve kronice" iz katere bi si potem cekine delal, a ta »revež* je na to (glavno) pozabil, ter ni dal »od sebe" ne groša niti knofa. Nisem hotel dalje bezati v njega, se ponižno priklonil pa odšel, vstvarjajoč si med-potoma še bolj praktičen načrt, kot je njegov poduk. In k temu načrtu manjka sedaj samo še tak mandelc, ki bi kamenčke papcal, pa kar cekine k... . 1. Če bi dobil patent na tako iznajdbo od takih gg., je pa še odprto vprašanje.
Pri vsej svoji mizeriji sem še vendar dokaj optimističen in vedno mislim, da treba to prokleto usodo, (če se sploh v to veruje) le za vrat zgrabiti, pa bo bolje, in ravno to je vrag: ko hoče človek prav pošteno zgrabiti, pa si tako nemilo prste opeče. Poslednji stavek ni bogvekaj logičen, a kaj koristi najrafiranejša logika proti nelogiki življenja? Menda leži tudi neko prokletstvo nad umetniki, ozir. izumitelji, da so povečini slabi kup-čevalci, dočim se z njihovimi žulji maste drugi.
Gospod urednik, prav prisrčna hvala Vam! Tako srečnega sem se čutil, ko sem videl svoj lastni »križev pot" v Vašem cenj. listu z dne 6. t. m., da bi se bil kar nad zvezde spravil ter katero doli sklatil — z eno samo bi bil zadovoljen — saj bi jih gg. nebe-ščanom oz. na drugi spodnji strani gg. peklenščanom še vedno več ostalo, kot imamo vsi Kranjci vkup — fickov. No, in čakal sem ves radosti prevzet, koliko sto ponudb bo prišlo .na ono prošnja pod šifro „Izumittelj“,‘ cfa mi bo trt(?g^e si ustvariti eksistenco in še mtfVsfld j 'dobrega sem koval, kako bi ,narodu koristil itd. V tem radostnem pričakovanju živel sem cele tri tedne'.' Pa, oh! — kar bi nikd6 ne verjel, še je zgodilo: za vsak teden tega pričakovanja dobil sem ravno po eno celo veliko — ničlo, to je vsega skupaj: 3X0 = 0. Vi, gospod urednik, ste živa priča, da govorim resnico. Pač, eno pistno je le došlo — pa, o ti neusmiljena Usoda ali ironija, v istem se mi neki umetnik bridko pritožuje, da je tudi on že hodil Sličen križev pot brezuspešno, tako, da me je v dno duše zabolelo. Torej, kaj naj bi človek na vse to še rekel I Ali je treba še večjega dokaza o slovenski malomarnosti? Ali nimam prav, če pravim, da treba debelokožcem s kram-om puščati? Niti poprašala še ni aka duša, kako in kaj je s to zadevo.
E
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 .*/« % brez odbitka rentnega davka.
MICHEL ZEVACO!
ljubimca beneška.
Da, da I je nadaljeval Sandrigo v kruti težnji, raniti ubogo žensko čim najhuje, ljubim in sem ljubljen! In v soboto, v cerkvi^ sv. Marka se poročnik Sandrigo poroči vpričo zbranega beneškega vehkaštva, ki bo priteklo gledat to lepo ceremonijo . . , Zdi se, da se čudiš temu? Pa je vendar resnica. In zdaj, če ho-češ na vsak način vedeti ime moje neveste, ti ga nimam za kaj prikrivati: moja nevesta je Bianka.
Juana, ki je stala dotlej pokonci, se je zgrudila na enega izmed stolcev, ki so stali po sobi.
— Vedi torej, je nadaljeval JSandrigo hladno, da v takem trenotku ne morem oditi iz Benetk . . . Daj Juanka, pozno je že, pojdi zdaj, kajti ko se noč stemni, si v nevarnosti, da srečaš kakega hudobnega človeka . . . Upam, da se še kaj oglasiš pri meni? ... In tudi, kadar se preselim v palačo, kjer bom prebival z Bianko, boš zmerom dobrodošla . ^ .	.
Razbojnik je med tem razgovorom se nekaj minut ugibal sam pri sebi, ali naj zakolje Juano na mestu, ali naj jo pridrži šiloma, da se ne bo mogla sestati z Rolandom. Toda dejal si je, da če jo pusti oditi, nemara vendarle izve to, kar žen izveaeti, to je, pravo skrivališče Rolandovo. O tem, da je on poslal Juano k njemu, namreč ni mogel dvomiti.
Besede, ki jih je govoril Roland nazadnje, so dozdevno odvzele Juani vsakatero čuvstvo. Vse sanje njenega življenja so se razsule v prah. Doslej je semtertja še upala, dasi njena nada nikoli ni zadobila jasne oblike; a zdaj je bilo vse končano.
Vstala je ter stopila z muko in naporom proti vratom.
— Do skorajšnjega snidenja, je dejal Sandrigo.
Ona je zajecljala par nerazumljivih besed in odšla, tako pobita in tako sključena, da bi bil človek stavil:	nenadoma se
je postarala. Jedva pa je izginila po stopnicah, že je planil tudi Sandrigo za njo in jo začel zasledovati oddaleč. Videl jo je stopiti v neko hišo, ki si jo je skrbno zapomnil in šel nato
svojo pot.
Pol ure kasneje se je pojavil zopet, v družbi beriča.
— Tukaj je, mu je dejal. Izvedite natančno, katero stanovanje ima, tako da bo možno priti k njej, ne da bi se človek
zmotil.
— To ne bo težava.
— Dobro. Stražite pred hišo, dokler vas drugi ne zameni: Ako pojde z doma, sledite ji; in če pride kdo k njej, me obvestite nemudoma.
— Povelja vašega visokorodja bodo izvršena natanko po
naročilu.	,	,
Sandrigo se je zdaj mirno vrnil domov.
Juana pa je ihtela v svojem bornem stanovanju ...
Dočim je Juana obupavala in plakala ter se z omotico, kakršna je lastna blaznim mukam, sklanjala nad tem novirn brezd-norn, ki se je bilo odprlo v njenem srcu, vprašujoča se z grozo, ali bo morala biti zdaj ljubosumna na Bianko — se je bil Sandrigo vrnil domov; delal je skrbno toaleto.
Prinesli so mu bili novo gala-obleko, ki jo je hotel obleči nocoj prvikrat. Ta obleka se je sestavljala iz vijoličastih hlač, iz žametnega jopiča enake barve, kratkega, znotraj z vijoličasto svilo podloženega plašča in bareta z belim peresom ter vezenim zlatim levom beneškega grba. Na pasu iz brokatne svile je visel paradni meč, dočim je bilo za pasom kratko bodalce z zlatim ročnikom pripeto na zlati verižici.
Sandrigo je oblekel ta kostum, pogledal se v ogledalo in zamrmral:
da nihče.
Kdo bi spoznal v meni razbojnika Sandriga? Menim,
Toda nenadna megla je zagonila smehljaj, ki se je bil zasvetil na njegovem obrazu.
—	Ne, nihče . . . niti nekdanji moji tovariši v gorovju.
In res, obleka mu je pristojala čudovito; Sandrigo je nudil brez pretiravanja, pogled dovršenega kavalirja.
^ Obril si je bil tisto precej razmršeno brado, ki jo je nosil prejšnje čase. Njegovi črni lasje so bili zdaj skrbno počesani, in so se zvijali v naravnih kodrih ter ' tvorili jako mikaven okvir temu obrazu, ki je mogel v mirnih trenotkih navdati površnega
gledalca celo z nekašno simpatijo.
Zdaj, seveda, bi bil zbudil ta obraz samo grozo,
Z namršenimi obrvi, ostre zobe napol razgaljene v pretečem režanju, s trdim bleskom v očeh, je Sandrigo govoril v svojih mislih:
— Ti dobra	Juana! Z njeno pomočjo bom našel njega,	ki
me	je pregnal in	me okradel mojega gorskega kraljestva.	In
gorje mu, kadar napoči tisti dan! Le hodi, Juanka, k svojemu dragemu zaščitniku Rolandu Kandianu; le hodi in kaži nam pot . . .
Mahoma pa je izginil njegov temni obraz; lice se mu je zvedrilo.
Sandrigo je	zaključil svojo toaleto, pokril se z novim bare-
tom,	obrnil svoje	misli drugam in zamrmral:
— Na poti	Zavojevanje, ki me čaka nocoj, je manj	te-
žavno.
Sandrigo se je motil. Kakor običajno vsi *Jepi fantje*, je imel sam o sebi preveč dobro mnenje — ali pa, Če hočete, preveč slabo mnenje o drugih.
V	resnici je bilo zanj lažje, ubiti Rolanda z vso udobnostjo na kakem uličnem ovinku, nego doseči uspeh pri Biankinem srcu: to je bilo namreč zavojevanje, ki ga je imel Sandrigo v mislih.
Prihajal je od Bemba; bralec ve, da ga je Juana videla stopiti v njegovo palačo.
In Bembo ga je zagotovil, da bo pojutrajšnjem vse priprav ljetio za poroko; nocoj je bil četrtek, in poroka pri Sv. Marku, s škofovskim blegoslovom, petjem in muziko, ob prisotnosti najboljše družbe beneške, se je imela vršiti v soboto,
Nocoj je dajala Imperija veselico, na katero je povabila vse, kar je bilo v Benetkah patricijev in pesnikov. Ta veselica je pomenila nekakšno proslavo zaroke. Na njej se je imela naznaniti oficielno poroka, o kateri je šepetalo že vse mesto; tu je hotela Imperija predstaviti gostom Sandriga in Bianko. ii
Jasno je, da je bila ta soareja v Sandrigovih očeh ogromnega pomena.
Toda on ni bil edini, ki se je zanimal zanjo.
(Dalje.)
Tako brezplodno bezanje bi tudi bilo, ko bi bil kar s štirimi takimi prošnjami ven treščil, ker v resnici gre za štiri različne predmete, za katere pa bi ne zadostovalo samo par desetakov. Da predmetov ne bom opisoval, imam vzrok, ker pri tem igra deloma tudi Kolumbovo jajce. In ne bil bi toli ogorčen, če bi se res motalo šele kaj vagati, če so se pa oni gg., ki bi bili prav lahko mojo prošnjo ugodno in z lastnim dobičkom rešili, res samo le zanašali eden na drugega, je pa tudi to zanikernost in bodisi s kateregakoli stališča.
Naj se mi veruje, da ne pišem te jeremijade toli radi sebe, ampak ker dobro vem, da tudi v imenu vseh onih, ki so bili ali so še toli »srečni* kot jaz, pa so napram javnosti molčali, kar ne odobravam. (Konec)
Iz slovenskih krajev.
Iz Ježice. Gospod fajmošter, faj-mošter, za vas je prižnica, prižnica, ne pa občinske volitve — tako je baje pred več leti vpil pri občinskih volitvah Rogovilčev Tone nad župnikom, ker je ta svoj nos preveč vtikal v Savlje in Kleče. Seveda je Alešova mama Toneta pokregala, češ sedaj si se zameril župniku, našemu najboljšemu odjemalcu in slednjič bova še pogubljena. V tem tarnanju jima šine v glavo misel iz srednjega veka, ko so si bogataši kupovali nfcbesa z odpustki ; hajd Tone v Ljubljano po plajš jaz pa po lampo za v cerkev. Zgo-vorjeno storjeno. V nedeljo potem se je šopiril župnik Šmonca okoli altarja z novim Alešovim plajšem. Na prižnici ni mogel prehvaliti kako velikanska dobrotnika ima ježiška fara — pa pozabil tudi ni na spretno in umetniško delo učiteljice pri cerkvenih prtih. Iz cerkve grede so se norčevali ljudje povsod — ta pa zna nas limati in pesek drugim v oči metati in še sedaj pravijo, aha danes je pa Alešov plajš
— mi drugi smo pa bolj revni imamo otrke itd. ne moremo torej take stvari cupovati. Tudi za učiteljico je začelo akrat vršati, prej taka liberalka, sedaj o je fajmojšter naenkrat na zveličavno jot spravil, be več, kmalu potem se
o	je videlo na farovškem travniku epo s kuharico mrvo grabiti ter obiske delati v farovžu in o priliki birmanja je dobila gotovo za tako dobro hrano itd., kakor se je takrat škofu streglo pravico verouk učiti in otroke v kuhinjo zapirati. Dobro blago se samo hvali ni treba reklame, kakor nekateri mislijo, da ima Rogovilčev Tone pri vodovodu, pošti, postaji itd. največ zaslug, Vodovod bi lahko takrat ko se ji delal vodovod za Ljubljano imeli Posavci zastonj. Seveda so to zahtevo opustili, Češ saj nam ne bode vode zmanjkaio. Pozneje je pokojni Šrejer ponujal precejšnjo svoto za napravo vodovoda, a tudi takrat se še niso zmenili, le sedaj zadnji čas smo dobili vodovod, katerega smo morali pa plačati. Medtem naj bode omenjeno, da si ne dovoljujemo od njega nobenih opazk pri vplačevanju vode, sicer mu bodemo po pošti pošiljali. Cerkvi katera ima premoženja oziroma denarja je morala občina plačati za vodovod v farovžu — take so zasluge, ne res Tone. Vsak še tako hribovski kraj je imel že desetletja pošto, a našemu Tonetu se ni zljubilo
— še le zadnji čas na pritisk drugih imamo pošto. — Velikanska napredna zaloga kajne Tone? — Cim več znaš, toliko več veljaš I Tako je tudi z našo trirazredno šolo. Z velikim trudom smo prišli do trirazrednice— po župnikovem receptu, da župnik lažje izhaja
MALI LISTEK.
i	VEKOSLAV:
Njena ljubezen.
Počitnice so bile kot sedaj, in jaz sem živel med hribi in dolinami na kmetih, v gorskem zakotju brez mestnega hrupa in blišča.
Z jezo v srcu do domestnega živ-.ljenja sem pobegnil v tiho romantično gorsko zakotje, da bi ne videl nobenih neslanežev in človeških mestnih karikatur ter da mirno brez jeze in užaljenosti vživam sladko brezdelnost.
Proti severu so okoli in okoli holmci in hribi ter planine; po njih pobočjih med drevjem skrite selske koče hribovcev in na njih vrhovih bele cerkvice. Pred mano proti jugu leži malo mestece K. in za njim se razgrinja tja do obzorja polje z gostim rmenim žitom, krivečem se pod težo zrnja; kakor bele kače se vijejo med raznobarvnim pbljem bele ceste in se ' izgubljajo v daljavi.
Dika in ponos Kranjske je ta gorski kraj.
In v tem krasnem krajn sem se 'zaljubil prvikrat resno in lepo. Srečen sem bil in očarano lepo se mi je dozdevalo, ako sem videl njo kje med zelenjem z njenim belim slamnikom, okrašenim s tremi vrtnicami.
Moje prejšnje križem romanje se je ustavilo in imel sem pred seboj
t ljudmi če so bolj zabiti, posnema Rogovilčev oča Tone — da na Posavju ni treba otrokom znanja. Najboljši dokaz je to, kako potrebna je že ustanovitev petrazrednice, da otroci zapuščajo trumoma šolo na Ježici in si hodijo nadaljnega pouka iskat v Št. Vid, v Šiško ali v Ljubljano. Trditi smemo, da se še dve učni moči vzdržujeta s tistim denarjem, ki ga otroci potrosijo nepotrebno po drugih šolah. Da, za mežnarijo in za čukov dom so Posavci dovažali pridno misleč si, to bode občinska hiša in bode tudi lahko šola — a varali so se, sedaj ima župnik vse v rokah, to je cerkvena stvar. Lepa doba županovanja Rogovilčevega Toneta. Kako izvrstno se skrbi za naše delavstvo ne sme,mo pozabiti barake, ki nosi ime postaja Ježica (Vilfanhof), ta stoji ne sredi treh vasi, ampak na koncu vasi
— seveda za Tonetove goste je bolj pripravno. Gradiva imamo še dovolj
— prihodnjič bomo še malo pozornosti dali na poštene katoliške može v župnikovih očeh. Tu Turčlnih.
Iz Trbovelj. Meseca majnika je bila pri tukajšnjem županstvu razpisana služba občinskega redarja. Od prosilcev se je zahtevalo, da morajo biti ,trezni, zanesljivi, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi jopolnoma zmožni". Temu razpisu se e odzvalo več prosilcev, med njimi ;udi taki, ki bi bili za tako službo kakor nalašč sposobni. Občinski odbor pa se ni prav nič brigal za prosilce, ampak je imel že pred razpisom odbranega moža za to službo. Kaj mislite, koga so vzeli za občinskega re-darjo? Nekega tukajšnjega posestnika in gostilničarja F. L. Ta mož je bil v svojem ž vljenju že vse, glavno njegovo delo pa je bilo in je še, da je klerikalec Res lepa napredna občina je to, ki sprejema posestnika in gostilničarja za to, ker je kot klerikalec že toliko zdrahe napravil, na mesto občinskega redarja. Ta škandalozen slučaj naj služi v bodoče v svarilo vsem prosilcem, da ne bodo zastonj metali za prošnje denar, kakor ga meče župan za razpise služb, ki so že zdavno prej oddane klerikalcem in štajerskim nemškutarjem.
Iz Blejske Dobrave. Zadnjič je .Jutro* v dopisu iz Gori j dobro očrtalo razmere v naši občini, toda če bi dopisnik bil nekoliko natančneje opazoval razmere v naši sicer prijazni vasici, zapisal bi bil lahko dokaj ostrih besed na naslov gavranov onkraj Ra-dovne. No pa o tem ob priliki, ker škoda bi bilo časa v sedanjih prijetnih dneh, ko so naši vasici dali letoviščarji prazniško lice, pisati o stvari, ki naše tujce ne zanimajo. So pa domače stvari, katerih ne moremo trpeti še nadalje, ker škodujejo tujskemu prometu sicer zelo priljubljenega gorskega gnezda 1 Blejska Dobrava je danes po zaslugi lastnika .Hotela Dobrava- dobro poznano letovišče. Lansko leto se je kar trlo odličnih gostov in vsi so se pohvalno izražali, ko so se postavljali, do nekaterih malenkosti privatnega značaja, ki pa kakor se letos vidi, niso bile malenkosti. Od lanskih gostov jih je letos prav malo in zakaj? Čudno se bode zdelo marsikomu, ako rečemo da je temu vzrok oseba, ki po svojem stanu sicer vse spoštovanje, upoštevaje njen značaj in privatno življenje, pa več kakor javno grajo. Kaj nam mari ako mož prihajajoče goste na kolodvoru umetno pridobiva le za kolodvoru bližjo restavracijo, dasi je druga ako ne bolja kakor prva, pa vsaj jednako priporočljiva. Tudi nam nič ni mari, če se tak možakar napram
cilj, — njo. Toliko upov, toliko lepote . . . Ljubezen — religija sveta. Človek, ki ljubi se povsem spremeni, tako tudi jaz. Bil sem zadovoljen in srečen, a priboriti si z njeno ljubeznijo, čudovito življensko silo napredka v korist dijamantni bodočnosti.
In tega ni ona spoznala, vesela je bila, ker je bila mlada in vse je še imela pred seboj.
Osemnajst let je štela Julka in v obrazu in v besedi se ji je poznalo, da so niene misli še vse čiste in nedolžne, kakor je bil nedolžen njen pogled, ki se je vsak hip utrgal z njenih oči meni raj, ki me je objel tako lepo.
Lepi so bili tisti dnevi. Solnce je obsevalo dvoje srečnih bitij, ko sva hodila po logih in mehkih travnikih z mlado dušo, z veselim srcem in nikdo ni mislil, da bo spomin na tiste ure tako grenak.
Na malem holmcu je bilo njeno poletno bivališče. Opazoval sem jo mnogokrat, ko je stopala s ponosnimi koraki proti mestu, ne meneča se za nikogar in vendar je prišlo tako,, da sem smatral to krasno bitje, kot moje, a bil je kratek san.
Namenila sva se napraviti daljši izlet — sama — na štiri ure oddaljeno planino.
Pot, ki naju je vedla navzgor je bila strma in skalnata. Ožila se je boljinbolj in se počasi izpremenila v izhojeno stezo, ki je peljala preko pla-
svojim tovarišem na eni strani priduša da je narodnjak na drugi strani, da je čisto rudeč, za hrbtom pa, ko kakšen podrepnik gavranov za pijačo daje napram prijatelju poštenega prepričanja zagovarja načelo, da se mora vsacega gospoda od obrti roženkrancev na 10 korakov pozdraviti, — toda kar nam je mar, je to, da naj pusti pri miru omožene in tudi neomožene letoviščarke. Glede slednjih bi sicer kot moderni ljudje ne smeli nič ako jih zabava toliko kolikor jim je to drago, toda čez meje naj ne hodi kakor se je to dogajalo lansko leto. Tembolj pa si naj mož zapomni, da omožene dame, ki so brez moževega varstva, ne smejo biti od nikogar nadlegovane in izpostavljene na razne nelepe opazke najmanje pa njemu, ker niso vse kakor si on misli. Sicer je lansko leto dobil dobro lekcijo — no da si bode spomnil na katerega izmed mnogih slučajev ravno mislimo — torej sam, ko je bil tabak
— pa to mu ne zadostuje, Z eno besedo dostojnosti od domačega človeka zamorejo tujci v prvi vrsti zahtevati
— tej pa mož ni pristopen. Čudimo se, da železnica noče imeti ne ušes ne oči in nam tega človeka v pogibelj kraja še vedno vsiljuje, dasi je vsled njega žrtvovala že več uradnikov. To kar si je ta človek dovoljeval — je v škodo kraju kot letovišču in zato zahtevamo konec njegovemu početju
— sicer govorimo drugače.
Iz Jesenic. Na tukajšnjem kolodvoru je v prometni pisarni nastavljen neki Božič po domače .Mostarjev Joža\ ki je velik prijatelj železniških uslužbencev. Potniki, ki se pripeljejo z bohinjsko železnico, so večkrat priče tega prilateljstva, ki ga izraža na ta način, da nad železniškimi uslužbenci vpričo ljudi vpije: Halten Sie das Maull Nič ne pomaga, če se mu dokazuje, da ljudje v 20. stoletju že nimajo več gobca, ampak usta, on še vseeno vpije po kolodvoru: Halten Sie das Maull Jeseničani so že študirali, kako bi Mostarjevega Jožeta opilili in polikali. Zdaj ko je postalo tudi na Jesenicah bolj vroče, si je Joža sam izmislil primerno sredstvo: oženil se bo z učiteljico iz nemškega otroškega vrtca. Poredneži pravijo, da bo to za prijatelja gobcev najhujša kazen, ki ga sploh more zadeti, za poročno darilo pa mu pošljejo knjigo .Olikani Slovenec*.
DNEVNE VESTI.
C. kr. davčni asistent Anton Maler v Kamniku strastno agitira za prihodnje volitve v. korist klerikalne stranke. Ne pusti niti naših zavednih somišljenikov v mirul Pribijemo javno, da ima Maiet v klerikalni stranki največjo zaslombo. Dvomimo pa, če že to popuščanje finančnega ravnateljstva nasproti nezmožnemu in lenemu uradniku (menda najslabejšemu naše kro-novine) v korist oblastvene autoritete. Zatorej naj g. dvorni svetnik že vendar enkrat nastopi pot pravičnosti in
Soduči Maierja v njegovi netaktnosti, [jegbvi nastopi pri raznih slavnosti v kroju .Orla" niso dostojni uradniškemu stanu. Ali ima res on izjemno dovoljenje od g. dvornega svetnika Kli-menta v to? Prosimo odgovora! Gospod dvorni svetnik vi ste postavljeni v naši deželi ne samo, da vodite ravnateljstvo po intencijah klerikalcev, temveč tudi, da varujete decorum uradnikov. Ako te besede ne bodo pomagale, pride vsa zadeva v najkrajšem času pred državno zbornico. Gradiva za Maierja imamo prav obilo.
—	Če to pojasnimo, gotovo ne bode
nine do pastirskih koč. Visoko nad nama so strmeli v nebo goli vrhovi, ponosni in samozavestni sinovi prirode, kakor nepremagljivi velikani, ki vladajo svet spodaj s silnimi nebeški-, mi močmi. Za njimi se je dala že slutiti jutranja zarja, midva pa sva stopala navzgor v temni hladni senci, ki je krila v sebi celo dolino tja do nasprotnih grebenov. Dan je vstajal na vzhodu in nasprotni grebeni so se začeli jasniti. Zareče rdeč trak je obrobil vrhove gora. Odnekod se je posvetil dolg žarek in je zasijal izza gore na visoko nebo. Čutila sva sil-nejšo silo v prsih in stopala sva hitreje, da bi videla solnčni vzhod na planinah. Julkin obraz je bil zardel, polno življenje je sijalo iz njenih oči.
Dospela sva. Solnčni vzhod na planinah, krasen, nikdar pozabljiv pogled.
Ustavila sva se in molčala sladek molk.
In zgodilo se je, istokrat, da se je roka dotaknila njenih las — kar-, tako, a vendar je obležala na njih in S glavnica se je sklonila nazaj, boječe se je približal obraz obrazu in iz strahu so se zaklopnile trepalnice, ko so se prvič našle trepetajoče ustnice. Odslej sva se ljubila . . .
Prišlo je, da sem prosil za službo v enem malem mestecu K. ter tako bil vedno ob njeni strani uživajoč nepopisno srečo in blaženost.
Navadno ob nedeljah sva sanjarila na holmu, gledajoč po dolini sva
po volji g. dvornemu svetniku. Zatorej 1 . . .
Potrata vode. Nekateri gospodarji izrabljajo vodo iz mestnega vodovoda v to, da škrope vrtove, dvorišča in celo — strehe v večernih urah. Pri tej intenzivni vročini je taka potrata zdrave pitne vode najstrožje obsojati.
Poslopja za enoletne prostovoljce. Ljubljanska mestna občina je dala v Vojaški ulici poleg pehotne vojašnice in avgmentacijskega skladišča zgraditi troje poslopij ki bodo služila za enoletne prostovoljce ljubljanske za šolo i. dr. svrhe. V petek, 28. t. m. je vojaška oblast prevzela te objekte v omenjeno uporabo, ljubljanski mestni zastop pa si je stekel zopet zaslugo za vojaške namene, za katere je z zgradbo vojašnic žrtvoval že ogromo svote. Ta poslopja so seveda v najemu, se dobro investirajo, mesto pa ima tudi na drugi strani dohodke od vojaštva.
Več olike l Iz Sp. Šiške nam poročajo : Na šišenskem polju stanuje neki K. ki ima tudi kos njive js krompirjem nasajene. Ker je Sp. Šiška po zaslugi naših občinskih očetov, o katerih se govori, da so zadnji čas ne-znanokam zabili okoli 30.000 K občinskega denarja, tako revna, da nima svojega javnega šetališča, se sprehajajo ljudje	zvečer	po javni	poljski
poti, da	si	na ta	način na	prostem
izženejo	posledice	neznosne	vročine.
Največ	je	videti	gospa in	žena z
otroci, ki posedajo na travo ob poti. Dasi to ne povzroča nobene škode, se vendar omenjeni K- repenči nad vsakim, ki pride tam mimo. Pa ne le, da se repenči v nespodobnih izrazih, ampak sega celo tako daleč, da poštene ljudi zmerja s tatovi, ki mu kradejo krompir. Doslej se je vse to zmerjanje mirno prenašalo, toda ker K. in njegova boljša polovica le ne-četa biti pametna, se ju bo moralo na drugem mestu učiti olike, če bi tudi to svarilo ostalo brezuspešno. — Več prizadetih Šiškarjev.
Nekaj za slovenske natakarice. Iz St. Petra na Krasu se nam poroča:
V	neki tukajšnji gostilni sta sedela dva črna gospoda in se kot namestnika Kristusa, ki je posvetno bogat-stvo tako sovražil, da je hodil bos in gologlav okrog, prav dobro imela. Ko sta se najedla in napila, sta seveda tudi plačala; saj zdaj ob taki vročini mase za dež nesejo po 9 K. Eden izmed njih je bil toliko kavalirja, da je natakarici dal nekaj drobiža kot napitnino. Natakarica, brihtna punčka in zavedna Slovenka, pa je rekla: O tole bo šlo pa za družbo sv. Cirila in Metoda. Je tako rekla in je tudi tako storila. Kristusovega namestnika bi bila v prvem hipu kmalo kap zadela; kaj pa mislite, tak božji denar pa roma v puščo našega Ciril-Metoda. No, pa se je od strahu polagoma vendar le streznil. V zadregi si je hitro izmislil, da bode prihodnjič v to gostilno prinesel tudi puščo za .Stražo", o kateri se govori, da so se vsi dosedanji prispevki vporabili za volilne agitacije ter za čukarske obleke, nekaj drobiža pa da se je tudi drugih polimanih prstov prijelo. Če bo dotični gostilničar vrgel le .Stražo* ali z njo vred tudi duhovnega Stražarja vi*n, če bi sveti mož res skušal
vresničiti svojo grožnjo, to je njegova stvar. Naša pa je, da na ta slučaj opozarjamo naše slovenske natakarice, ki se dostikrat sramujejo takim gospodom priznati, da so narodne Slovenke in ki napram slovenskim gostom zatajujejo našo Ciril-Metodovo družbo tudi s tem, da pišejo račune na reklamne listke raznih čifutov, namesto na računske listke v korist ] Ciril-Metodovi družbi,
Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem je bila na svojem letošnjem občnem zboru prav dobro zastopana. Vidi se, da se dimnikarji zelo zanimajo za svoje stanovske interese. Po raznih predlogih in zanimivih debatah o povzdigi socialnega položaja dimnikarskega stanu se je volil odbor, ki sestoji iz sledečih odbornikov: Načelnik je g. Ivan Kerne in podnačelnik g. Ivan Blažič oba v Ljubljani. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Franjo Hoge iz Ribnice, Izidor Poberi iz Jesenic, Anton Rogelj iz Sp. Šiške, Juri Habonik iz Ljubljane, Ivan Kolar iz Postojne in Maks Seidler iz Most. Namestniki so gg.: Ivan Koprivnik iz Radeč, Franc Vrhove iz Rožne doline in Ivan Košenina iz Škofje Loke. Po volitvi se je otvorila živahna debata o dimnikarski obrti, pozdravljali so posebno navzoče člane iz dežele na kar je predsednik zaključil letošnje zborovanje.
Boljša prva kot zadnja zamera, tako pravi že stari pregovor in tega mnenja smo tudi mi glede kandidatov za nove občinske volitve v Sp. Šiški. Svoje stališče napram kandidatom smo že dolgo pred razpisom začrtali. Da se to ne pozabi, se nam zdi primerno v tem času večkrat opozoriti tako polagoma na posamezne točke. Kdor hoče imeti moč v bodočem občinskem zastopu, ta mora staro srajco zastarelih nazorov sleči. Šiška danes ni več vasica s 30 hišami ampak je že dvakrat, tudi trikrat večja kot so mesta zunaj na deželi. Pa bode če bodo gospodje bodoči občinski gospodarji svoje dolžnosti izpolnjevali, v kratkem še večja, pogoji za razširjenje so ji podani. Ne zadostuje torej več, da pridejo gospodarji take občine na vse svete večne čase enkrat k seji, da se tam po domače pogovore o stvareh, ki bi jih količkaj prida župan sam lahko rešil; ali pa da jo temeljito polomijo pri tako važnih stvareh kot je n. pr. vodovod, šola, kanalizacija itd. Občinski zastop, ki je vodovodnim zadrugarjem dal vodovod v roke, zraven pa do 65.000 K občinske garancije, je zaslužil, da se mu ta greh vsaj toliko časa v zlo šteje, dokler ne bodo posledice tega greha odpravljene. Če bi bili takrat sedeli v občinskem zastopu možje, katerih duševno obzorje bi segalo vsaj preko Šiške do Ljubljane, možje, ki so preboleli staroveške nazore o takozvanih privandrancih, kateri so če jih je usoda že postavila v Šiško, ravno tako ljudje z istimi dolžnostmi, pa tudi z istimi pravicami do občine, v kateri stanujejo, kakor rojeni domačini, tedaj bi v Šiški nikdar ne moglo priti do vodovodnih zadrugarjev. Seveda so bili vmes tudi sebični špekulanti, ki so na račun slabosti svojih tovarišev ter na račun občinskega imetja napravili dobre kupčije za se. Če bi kdo takih, ali pa celo kdo teh mož nespokorjen skušal tudi pri bo-
Tolstovrško slatin«
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki ]e edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plaSa podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta GaštanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče lnprenočišče. Svoji k svojimi
zidala gradove. Katerikrat sva stekla po travniku in lovila metulje in kakor dva otroka se ravsala za rožice. Prepričan sem bil, da se ljubiva in da se ne spremeni mišljenje nobenega. A prišlo je vendar . . .
Vsled družinskih razmer sera moral odpotovati za nekoliko časa in vrnil sem se slučajno isti večer, ko se je priredil neki ples v mestu K. Sluteč, da je ona tu, vstopim, ker iz-nenadil bi . . .
Nebroj luči je razsvetljevala okrašeno dvorano, po kateri so se razlivali akordi lahnih valčkov in poskočnih polk. Dvorana je očividno služila tudi drugim namenom, kajti v ozadju je bila napravljena tudi galerija katero sta podpirala dva velika stebra. In na enega izmed teh stebrov se naslonim zroč po plesalcih. Nje ni bilo. Kmalu jo pa opazim pri vhodu. Stopim k nji, pozdravim, a čudo, ona mi odzdravi mrzlo. Takoj sva molčala oba in kar nekaj pričakovala, naenkret se ona zgane in čudno vpraša:
.Čemu si ti vedno tako tih ?“ »Kaj naj govorim?* vpjašam njeno krasno belo obleko.
.Ti sl vedno tako žalosten, bodi veseli* Zakaj se ne smeješ?
.Ali je v smehu vse veselje? V obrazu smeh, v duši bol, to je vsakdanja dika, ki nam kaže življenje tako
verljivo.	.	„
In potem je hipno umolknila, a čudno razvneto pričela:
„In vendar je lepše! — Ha, ži-
vimo dokler smo mladi! — Lepo je, če je človek zabaven, če se smeje, in ne kakor ti, ki me samo gledaš, ne poveš pa ničesar in si misliš bog-vekaj.*
Godba je vnovič zaigrala in Julka je izginila s plesalcem. Vrteli so se ne v elegantnih krogih, ampak v nekem divjem razpoloženju, skoro nič človeškem norenju.
Strune na goslih so donele, a vendar so plakale, kakor bi se zavedale, da ne pojo v svrho sreče. Ali udeleženci niso slišali nikakega struničnega ječanja. Drvili so strastno krog in krog in zopet in zopet, tako brezmiselno se vrteči, samo dalje, dalje . . .
Vroče mi je postalo, odšel sem na hodnik. Godba je prenehala. Kmalu se pri vratih prikaže Julka, moj angel j toliko ljubljen . . .
Mirno sem se ozrl nanjo. Pred menoj stoji neko telo, razvneto od strasti divjega plesa. Obraz ves rdeč z znojem zalit, oči skoro pohotno zroče, povešena frizura, iz katere je gledala podlaga — brr — brr — veliko nesoglasje moje ljubezni!
Obrnil sem se in odšel.
Odslej ne želim nje videti nikdar več. Ona takšna? In njej sem bil pripravljen dati svoje življenje.
Spominjam se te ljubezni vsako leto ob počitnicah. In tudi letos, ko se kopljem v maju z objestnimi Nemkami, predrznimi Madjarkami in brbljavimi Italijankami. Ljubil sem samo enkrat in zadnjikrat.
dočih volitvah priti v občinski zastop, naj se kar pripravi na trnjevo križevo pot. Šiška potrebuje resnih delavnih mož, ki ne bolehajo na predsodkih podedovanih po prednikih iz Valvazorjeve dobe. V Šiški je treba kaj storiti za javni blagor, današnji veliki vasi Šiški je treba že zdaj dati podlago za bodoče veliko predmestje Ljubljane. Zdaj je čas, ko si stranke odbirajo svoje kandidate in ta čas je prav primeren, da si povemo odkrito v obraz, kajti boljša je prva kot zadnja zamera.
Občni zbor političnega društva „Vodnlk“ v Spod Šiški. V soboto zvečer je Vodnik zboroval v prostorih Čitalnice ter s častnim številom članov dokazal, da mu je popolnoma resno na izvojevani spravi in na složnem delovanju zavednih gojiteljev narodno-napredne ideje. Preko za javnost nepomembnih običajnih formalnosti se naše poročilo o tem občnem zboru omeji le na nekatere važnejše podatke. Predvsem kar se tiče volitve novega odbora: Na splošno željo je bil z vzklikom izvoljen prejšnji odbor obstoječ iz sledečih gg.: Seidl (predsednik), Mohar (podpredsednik), Cimerman (tajnik), Boltavzar (blagajnik); odborniki: Maurer, Ogrizek, Vrhovec Vekoslav, Tomažič, Bizjan Miha, Dimnik, Rihter Franjo, Režek. — Pri zadnji točki dnevnega reda:	Raznoterosti,
gg* predsednik Seidl ter tajnik Cimerman obrazložila pomen in namen »Vodnika* tudi iz gospodarskega stališča. Ker hoče biti novo oživljeni »Vodnik" za vsakega narodnozaved-nega občana res vodnik v vseh političnih in gospodarskih zadevah, je sveta dolžnost slehernega narodno čutečega Šiškarja in tudi okoličanov, da stopi v vrsto članov Vodnika. Namen in pomen »Vodnika" je važen; to upoštevajo tudi zavedni Šiškarji; kar so praktično pokazali s tem, da je »Vodnik* pridobil že na tem občnem zboru lepo število novih članov. Nujna potreba pa je, da v sedanjih resnih časih ne manjka nobenega zavednega Šiškarja, oziroma okoličana v vrstah »Vodnika*. — Konečno še opozarjamo, da se vrši prva seja novega odbora v sredo 2. avgusta ob 8. uri zvečer v prostorih Čitalnice. Na dnevnem redu so jako važne zadeve glede bodočih občinskih volitev.
Nogometna Jigra, ki se je vršila včeraj popoldne med Hermesom in Ilirijo, je bila zelo zanimiva in je prinesla rezultat 13 : 0 v korist prvemu. Ta rezultat ni mogel nikogar presenetiti, kajti Hermes ima moštvo, ki igra že tri leta, dočim so igralci Ilirije šele dober mesec skupaj, Ugodnejšega rezultata za Ilirijo ni mogel nikdo pričakovati. — Gledalcev je bilo prav veliko. Po igri so se zbrali igralci Hermesa in Ilirije v restavraciji »Novi svet* k prijateljskemu sestanku.
Javna zahvala. Podpisani odbor telovadnega društva »Sokol* v Škofji Loki si dovoljuje tem potom, izreči svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so na kakršnikoli način pripomogli, da je toliko v materijelnem, kolikor v moralnem oziru tako ugodno uspelo naše slavje dne 9. julija 1.1. povodom razvitja društvenega prapora in II. zleta G. S. Ž. Zlasti si društveni odbor šteje v posebno čast izreči javno zahvalo v prvi vrsti kumici sestri Mileni dr. Zakrajškovi za krasni govor pri razvitju prapora in družici Anici Homanovi za kremeniti govor pri
Erivezanju krasnih, dragocenih tra-ov, ter potem tudi vsem družicam za ves trud, ki so ga imele s pripravami, po katerih se je na tako časten in sijajen način vršilo razvitje prapora. Ničmanj smo dolžni zahvaliti se aka-demičnemu slikarju br. Gvidonu Bi-rolli in gosp. ravnatelju Ivanu Šubicu za umetniško dovršeni, v narodnih ornamentih zrisani načrt našega prapora. Potem se zahvaljujemo starosti gorenjskih naših praporščakov br. dr. ™	za	nieg°v krepki govor
fimpmn	ga	PraPora- Zahva-
ljujemo se tudi vsem br. Sokolom za
nam v porabo dane dvoprežne kočije. Dalje se zahvaljujemo starosti G. s. Ž. br. Marinčku za junaški govor zbranim gostom, reprezentantom predsedstva
S.	S. Z., domačim in sosednjim župam, osobiti pa župi Ljubljana I. in idrijski župi, vsem ostalim bratskim sokolskim in drugim narodnim društvom, kakor tudi kavalkadi, ki je jezdila na čelu impozantnega sprevoda. Da je ljudska veselica tako izborno in v popolno zadovoljstvo vseh udeležencev uspela, gre predvsem zahvala podstarosti br. Francetu Dolencu za obširni odstopljeni veselični prostor in druge nam razpoložljive udobnosti na njegovem posestvu »Štemarje*; zahvaljujemo se pa tudi vsem gospem načelnicam posameznih šotorov in br. načelnikom za sodelovanje. Istotako izrekamo zahvalo vsem sodelujočim družicam, gospem in gospicam, ter obema blagajnikoma. Končno naj izrečemo . vnovič najtoplejo zahvalo vsem onim, ki so z denarnimi prispevki omogočili napravo našega prapora. Še posebej pa se zahvaljujemo vam vrlim rojakom, ki so raztreseni širom domovine in izven nje tudi iz Amerike, ter
se s prav znatnimi prispevki odzvali naši prošnji Tudi vsem nabirateljem teh prispevkov in udeležencem bodi izrečena zahvala 1 Na zdar! — Telovadno društvo »Sokol* v Škofji Loki, Slavko Flis, starosta.
Zahvala. Sokolska slavnost povodom II. zleta sokolske župe »Ljubljana I.“ v Kamniku se je zavr-šila tako uspešno, da čuti podpisano društvo prijetno dolžnost, zahvaliti se najiskreneje vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako velikemu uspehu navedene prireditve.
V	prvi vrsti se nam je zahvaliti vsem onim značajnim in odkritosčnim meščanom, ki so okrasili svoje hiše z zastavami in pokazali s tem, da se ne strašijo nikakih pretenj nasprotnikovih. Pokazali so, da se dobi v našem Kamniku še mnogo, mnogo značajev, ki ne klonejo tilnika, pred vsakim dekanovim kihom. Čast takim značajem! Prav posebna zahvala pa bodi izrečena našemu vrlemu narodnemu ženstvu! Koliko je isto pripomoglo k tako velikemu moralnemu in |tudi gmotnemu uspehu slavnosti nam najbolje pričajo pobalinski izbruhi političnih nasprotnikov v njihovem glasilu. Podpisano društvo z mirno vestjo lahko trdi: za moralni in za gmotni uspeh se imamo zahvaliti v prvi vrsti ravno zavednemu narodnemu ženstvu kamniškemu, ki stoji tako visoko v svoji časti, da ga nizkotna napadanja v »Slovencu* ne bodo nikoli dosegla. Čast In slava temu ženstvu in naša najudanejša zahvala! Obenem, ko se zahvaljujemo, izrekamo prijetno nado, da se bode narodno ženstvo kamniško ravno vsled napadov od strani političnih nasprotnikov še bolj oklenilo naprednih društev in istim s požrtvovalnostjo pomagalo do nadaljnih uspehov. Hvala Vam cenjene dame za presrčni sprejem, katerega ste pripravile našim bratom iz drugih krajev, hvala Vam za požrtvovalno delo v paviljonih in v »Društvenem domu*, hvala vsem darovalkam prispevkov za pokritje jestvin in drugo. Posebej se zahvaljujemo še gospej dr. Krautovi za njen pozdravni nagovor in za obljubo, da bode narodno ženstvo odgajalo svojo deco v sokolskem duhu. Slovenske matere, storite to, in najlepši odgovor daste podlim napadom od nasprotne strani. Mladina, ti pa vztrajaj pri svojem navdušenju za narodno stvar, da pozneje tudi z delom pokažeš, da si vreden sin in vredna hči svoje slovenske zemlje. Sokolski ti: Na zdar! Končno se zahvaljujemo vsem onim, ki so sploh le količkaj pomagali k uspešni završitvi naše slavnosti. — Na zdar! — Telovadno društvo »Sokol* Kamnik.
Vročina. Vse svetovno časopisje je moralo uvesti v svoje rubrike poseben oddelek pod naslovom »Vročina*. Vremenska poročila iz vseh mest se glase: vroče: poleg teh pa prihajajo brzojavi o neznosni vročini in o raznih slučajih solnčarice. Že deset let ni bilo take vročine, kakor je sedaj. Povprečno imamo po mestih v senci od 32°—36® na solncu od 42°—46°. Zjutraj ob 7 povprečno 20° — 24°. V Ljubljani je bilo v soboto v senci 34°, na solncu 43°. V petek in v soboto se je popoldne zmračilo nebo, vse se je veselilo na dež, toda deža ni bilo. V Savi se e na dan kopalo mnogo ljudi. Enako so }ila te dni polna druga ljubljanska kopališča. Veseli moramo biti, da se ni pripetila v Ljubljani nobena nesreča. Na Dunaju je na pr. en sam dan utonilo 8 ljudi. O vročini prihajajo naravnost neverjetne stvari. V Plznu je bilo vročine 46°. Poginile so ribe. Bilo je več požarov, pogorelo je celo žitno polje. V Monakovem je bilo mrtvih vsled vročine dvoje delavcev. Na Dunaju je rešilna postaja morala večkrat posredovati, bilo je nekoliko smrtnih slučajev. Vsled vročine je nastala tudi suša, ki bo škodljiva letošnjim poljskim pridelkom, Velika nevarnost nastane vsled pomanjkanja vode tudi za razne bolezni. Od vseh strani prihajajo glasovi o koleri. Mnoge vesti so pretirane. Nekdo je začel v soboto tudi po Ljubljani raznašati popolnoma neresnično novico, da se je pojavil slučaj kolere. Take lažnjive vesti se morajo zavrniti, ker lahko uplivajo neugodno. Doslej so naši kraji dovolj zdravi, bolj v nevarnosti sojužna in primorska mesta. Vendar so bila poročila o Benetkah, Gradežu in Trstu pretirana in so danes ta mesta brez nevarnosti. Previdnost je seveda dobra stvar in je priporočljivo, da se varujemo slabe vode in pazimo na snago. V soboto je vročina v Ljubljani menda dosegla svoj| vrhunec.
Vinska letina 1911.
Ker marsikdo trosi napačna poročila o letošnji vinski letini, kar bi zamoglo škoditi enemu ali drugemu gostilničarju, če bi se ravnal po istih, si dovolim tozadevno nekoliko podatkov objaviti in to v ravnanje gospodov gostilničarjev. Sliši se namreč sem in tje trditev, da bode letos izborna vinska letina, da bode jako obilo vina, da bodo cene sila padle
itd. Koliko je na tem resnice, to za-more vedeti vsakdo, ki se za vinogradništvo kolikaj zanima. Zgorajšnjo trditev zamore izreči le človek, kateri ne ve, kaj je vinograd, kateri pozna vinograd le, kakor Nemec pravi »vom Hčrensagen* ne pa morda kot vinogradniški strokovnjak, tudi ne morda kot gostilničar ali vinski trgovec. Kakor sem že opazil, se take neutemeljene novice porodijo navadno v krajih v katerih ljudje po večini trte še videli niso, temveč kjer poznajo morda le kacega divjega kozla in večen sneg, ne pa trte. Taka poročila so seveda do pičice zlagana, Doživel sem enaki slučaj tudi pretečeno leto, da je v eni gostilni v kateri sem gostilničarju ponudil vino se je eden gostov predrznil z lažjo na dan, da je ogromno dosti vina, ter da so cene jako padle. Ker sem temu odločno oporekal ter dotičnega gosta tudi precej energično zavrnil, sem se gostilničarju še celo zameril. Plačati pa je moral vino vsled tega čez tri tedne za celih 30 v. liter dražje in dobro vem, da bi mi bil tedaj tudi dovolil, da bi bil njegovemu gostu lažniku za vsaki liter, ki ga je moral po višji ceni plačati, primeril eno zaušnico.
Da se ne bodo gosp. gostilničarji tudi letos zanašali preveč na dobro lntino, povem, da je vsako poročilo o dobri letini zlagano. Ista ne bode ravno slaba, če ostane tako, kakor sedaj kaže, vsekakor pa minimalna, ter se v najboljšem slučaju sme računati na polovico od leta 1909, Kaj naj enaka letina zaleže ? Računa naj vsakdo tudi z eejstvom, da je večina oštirjev in vinskih trgovcev že sedaj z vinskimi zalogami omejena na skrajno minimalni kvantum, tako da še marsikateremu lahko do novega pridelka ali še celo poprej zalaga popolnoma poide. Vinogradniki sami nimajo nikacih vinskih zalog in le težko ter po skrajno visokih cenah se dobi sem in tje še kacih par hektolitrov. Koliko pa je gostilničarjev in vinskih trgovcev, kateri so bili navajeni si nabaviti vsako leto velike množine vina, ki pa so v pretečenem letu kupili vina le toliko, da je bilo ime, da imajo novo vino, ali pa ga sploh niso nič kupili, ter so v nadi na boljšo prihodnjo letino črpali svoje zaloge starega vina, ki so jih še imeli. Naravno je, da so se zaloge starega vina tekom tega leta reducirale ali popolnoma izčrpale ali pa so se skrčile tako, da z istimi v tem letu sploh ni več mogoče računati. Posledica tega pa je, da bodo morali to leto brez izjeme vsi gostilničarji in vsi vinski trgovci po vino, ako bodo hoteli vino točiti in druga posledica je zopet, da pri tako živahnem povpraševanju za vino cene ne bodo padle. Izključeno ni, da se ne bi znižale v jeseni za par vinarjev. Kar pa zna biti tako kratek čas, da danes še ni mogoče o tem kaj pozitivnega govoriti. Zna biti to slučaj eden dan, morda teden, morda tudi 14 dni. morda pa sploh ne. Da bi pa cene padle za kacih 20 vinarjev, kar govore nekateri nevedneži, o tem. sploh govora ne more biti, kar bode vsakdo, ki se za vinski pridelek količkaj zanima, sam priznal. Ako bode razlika irtomentano 10 vinarjev bode dosti.
Svetovati je vsakomur, kateremu se nudi prilika še sedaj kupiti staro vino po zmernejših cenah kakor so današnje, da si ga nabavi, istotako pa se tudi lahko z mirno vestjo vsakomur svetuje, da kupi že v naprej po nekoliko zmernejših cenah, kakor so današnje, novo vino, ako se mu nudi prilika. Bati se je po današnjem stanju vinogradov, da bodo cene še poskočile.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Politični položaj.
Dunaj, 30. junija. V tukajšnjih političnih krogih je po:končanem zasedanju državnega vzbora obudil splošno pozornost iz mladočeških krogov informirani članek praških, »Narodni Listy“, ki povdarja, da se vlada barona Gau-tscha moti, ako misli da bo po uspehih poletnega zasedanja zbora tudi mogla nadalje računati na podporo čeških strank, ki so v minulem zasedanju glasovale samo iz ozirov na skrajne državne potrebe za razne predloge. Češka delegacija na Dunaju kljub temu ne pozabi svojega narodnega in gospodarskega stališča, ki se zavzema v avstrijskem parlamentu in bo vedela uravnati svoje stališče po nadaljnjem programu vlade,
Dunaj, 31. julija. Vesti nekaterih listov, da se bodo v mesecu avgustu nadaljevala češko-nemška spravna pogajanja, se iz merodajnih krogov zanikajo, V mesecu avgustu bo počivalo popolnoma vsako parlamentarno delo. Šele prve dni septembra je mogoče misliti na nadaljevanje pogajanj, Od uspeha teh je odvisno tudi vsako nadaljnje parlamentarno delo, ker se je češki narodni svet postavil na stališče, da brez delavnega češkega deželnega zbora ne more biti delavnega držav-
nega zbora 1 V prvi polovici meseca septembra se vrše tudi pogajanja glede sestave konečne parlamentarne večine, ki ji sledi rekonstrukcija sedanjega kabineta. V vladnih krogih se računa na uspeh teh pogajanj, tako, da se snide državni zbor že koncem septembra ali prve dni oktobra k rednem jesenskem zasedanju, ki se mu predloži br^mbna predloga, socijalno zavarovanje in razne davčne predloge.
Marokanskl konflikt.
Pariz, 30. junija. Splošno ogorčenje je vzbudila tukaj vest iz Aga-dirja, da je priplula v to pristanišče nova nemška bojna ladja, ki je takoj stopila v dogovor potom signalov s tukaj usidrano nemško križarko Berlin!
V nočni temi je novo došla ladja odplula. Francosko zunanje ministrstvo je brzojavno protestiralo v Berlinu proti postopanju nemške vlade. Konflikt se smatra tukaj vsled izzivajočega postopanja Nemčije vedno resnejši in največji optimisti so že izgubili nado na mirno rešitev.
Kolera.
Dunaj, 30. julija. Semkaj dohajajoča poročila o koleri postajajo vedno vznemirljivejši. Zlasti položaj v Trstu se smatra jako resnim, notranje in trgovsko ministrstvo sta uredila najstrožje naredbe. Zlasti smrt prodajalca zelenjave Čermaka iz Rojana se smatra kot jako nevaren., ker je mogoče, da je zanesel s zelenjavo kolera-bacile v mesto. V Moravski Ostravi je obolela tudi neka delavka na simptomih azi-jatske kolere.
Solun, 30. julija. V Macedoniji se širi kolera z vedno večjo naglico.
V Pečiju je doslej konštatirano 24 slučajev od teh 8 smrtnih; med turškimi četami, ki so morale odpotovati| v Albanijo se je tudi pojavila kolera in sicer v 18 slučajih, 6 vojakov je že umrlo.
Vročina.
Dunaj 30. julija. Kljub včerajšnji nevihti traja danes tukaj neznosna vročina. Do popoldne je posredovalo reševalno drnštvo v 19 slučajih vsled vročinske kapi, od katerih je bilo 5 smrtnih.
Praga, 30. julija. Tukaj vlada grozna vročina, danes je zadela 20 ljudi vročinska kap, trije slučaji so smrtni.
Dunaj, 30. julija. Iz cele države prihajajo poročila o grozni suši vročini. Število mrtmih vsled vročinske kapi je že jako veliko, lokalne nevihte nimajo nikakega vpliva na ohlajenje ozračja.
Turško - bulgarskl konflikt.
Sofija, 30. julija. Bulgarski poslanik v Sofiji S a r a s o v je bil od tukajšnje vlade brzojavno odpoklican semkaj. Njega odpoklic se spravlja v zvezo z resnimi konflikti ob bolgarsko-turški meji.
Slovenskemu Sokolstvu!
Mladi, pa marljivi In vstrajnl
Sokol v Domžalah
otvori 6. avg, 1.1. svoj dom.
Glede na pomembnost te prilike in važnost postojanke, ki jo zavzema domžalski Sokol, je sklenil odbor Slovenske sokolske zveze, da je na ta dan prirediti v Domžalah večji so-
kolski zlet. Udeleže se naj ga poleg Ljubljanske sokolske župe, ki ji je zlet v Domžale obenem župni zlet, tudi vse bližnje sokolske župe, tem pa se kolikor mogoče številno pridružijo tudi oddaljenejše župe in društva.
Pohitimo torej bratje in sestre, dne 6. avgusta kar najmnogobrojneje k domžalskemu Sokolu, da mu tako pokažemo svojo bratsko ljubav in priznanje svoje za veliko vztrajnost in požrtvovalnost, s katero je v razmeroma kratkem času zgradil novo sokolsko trdnjavo.
Bodi domžalski sokolski zlet močna vspodbuda domžalskemu Sokolu, da z isto vztrajnostjo, kakor je ž njo gradil svoj dom, nadaljuje delo v njem.
Bodi sokolski dan v Domžalah nova sijajna osvedočba velike in nad vse krasne misli sokolske. V čim večjem skupnem nastopu naj pokaže slovenskega Sokolstva nezlomno moč in jekleno disciplino, naj priča o jakem našem delu za ljubljeni naš narod, o krepkem našem stremljenju za okrepitev in vzmnožitev njegovih telesnih in nravstvenih moči, za njegov napredek in blaginjo, razvoj in po-vzdigo 1
Prisrčno vas torej vabimo: pridite kar najštevilnejši, pridite kar naj-dovršenejši po delu, da bo vspeh sijajen, korist popolna 1
Kvišku k vzajemnemu krepkemu činu! Kvišku junaški prapor sokolskiI
Na zdarl Na svidenje!
Predsedstvo Slovenske sokolske zveze.
Lastnik in glavni urednik MtUn Plut.
Odgovorni urednik dr. Iran Lali.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Lepii, novo meblovana mesečna soba s
posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava „Jutra“.	224/4—17
Vojak s 4 gimn. razredi in 3 letnike uči-teljišča, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, Želi po končani vo-
jaški službi t. J. 1. oktobra vstopiti v kako pisarno kot zaseben uradnik. Prijazne ponudbe pod .Vojak* na upravništvo »Jutra*. 294/1—2
8nhe (robe kupuje Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. Ponudbe se prosijo z navedeno ceno ter objedno poslanim vzorcem.
 __________________284/2-2
Mla4eaI5 21 let star, pošten, lepega vedenja išče službe pri kakem poštnem uradu kot pismonoša. Ponudbe sprejema poštni urad
Kresnice.____________295/1—1
Špecerijska oprava, nove stelaže in druge pripadajoče potrebščine se prav ugodno proda v Sp. Šiški St. 182._295/3—1
Dva dobra : ključavničarska :
pomočnika
sprejme takoj
Ivan Triller, Bled.
Plača po dogovoru.
Diplomiram krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Janko [Velkavrh
danes zjutraj ob 6 uri v 27. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v torek 1. avgusta popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti Komenskega ul. št. 5. na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se položi v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnifcerkvi pri sv. Petru.
Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 30. julija 1911.
Ivan Velkavrh, Fran Mally, Franja Velkavrh-Mally,
C. kr. nadporočnik v p., brat.	mati.
oče.
SSaiSSB
Mili in podgane SŽe^3
® in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3-60 do 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
Telefon fnterurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
L BONCAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadišče: Poljanska c. 19*
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
 J  	Blnmengasse	štev.	60.
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-
—	.	—~	—=	vozne	in nagrobne svetilke, itd.	 =
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
JON TA kolesa.
Najobširnejše jamstvo. Ilustrovanl *	, ceniki brezplačno.
K. Camernih
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina s kolesi io postm. deli. tiniMjTui•»)« *».| ;
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Griždea & Co., Ston trg štev. 9,
, Jutro* se prodaja v Trstu
po 6 vinarjev
■v xieu3led.:njilx t©"tea3s:axxi&±3.:
itecher ulica Stadion,	Bruna, ulica del Rivo,
Trevisail nlica Fontana,	Bublllč, ulica Sette Fontane,
Pipan, ulica Fabra,	Gramatico|iulo, Ui. Bandera,
Bevk, trg Goldoni,	SjMMUt, nllca Barriera,
Vovk, nlica Cardncci,	LavreiH!f(\ VojaSniČni trg.
Sekovar, Vojašnični trg,	Beniisi, Greta,
Hrast. Poštni trg.	•	Kichel, Bojan,
alica Miramar,	Bajc, iilica Geppa,
Macolo, ulica Belvertere,	LllZattO, ulica Acquedotto,
Geržina, Rojan,	Seglliill, ulica Industm,
Raunacher, Čampo Marži o,	£u^, ulica S. Lncia,
Siniša, ss. Martin.	Zidar, Sv. M. Magdalena
Erelgoj, ulica Maasmiiliana,	Hreščak, ulea Belvedere.
Rončel}. ulica S. Maroo.	CecflitSlI, ulica deli’ Istra,
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana,
FR. KS. KASPER
:::::::::::: cvetlični salon :::::::::::: | Ljubljana, Pod Trančo št. 2. |
Yelike zait p suhih vencev 1
Izdelovanje šopkov in vencev, |g trakov z napisi itd.
Zunanja naročila izvršuje točno. §1
m
Vrtnarija je na Tržaški cesti. 'iši
Ljnbljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih vai-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Okasion nakup
nad pol miljona
milijonov kron
Jaket obleka iz čiste volne za gospode. Redka prilik«.
lep« bluza in krilo ali kostum iz blaga za dame.
obleka iz blaga ali iz belega platna za otroke.
Pralna obleka za otrok e klobuk ali 2 slamnika za gosp. in dečka.
registrov mm zadruga a neomejen« sarez«
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta Štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
■ E 4-
p
i *!'*■
K .Angleško skladišče oblek
H	O.	Bernatovič
8 Ljubljana, Mestni trg 5.
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882.=
Ustanovljena EE leta 1882.=
Mlad, dobro trgovsko naobraženi
privatni uradnik
z 7 letno komptoarsko skušnjo, zmožen slovenščine, nemščine in deloma hrvaščine, želi mesto premeniti. Rad bi šel tudi kot potnik in zastopnilj. Blagohotne cenjene dopise sa prosi pod »M. R. 100“ na upravo „Jutra“.
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na ©Wt»;;e
po K 18*-
Ravnokar največja zaloga malo casf, izposojenih pianinov po jako nizki ceni
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj „ Glasbene MaticeH,
Denarni promet v leta 1910 X 100,000.000-—
Upravno premoženje v let« 1910 K 20^00.000*—
Edini oblastveno izprašani
optik in strokovnjak
K. JURMAN
Liubliana. ŠeJenburgova ul.
 —	■	-i-^=	regisf.rovana	zadruga	z	omejenim	jamstvom	------rr^:vi.'v=gsa=5=:. ..
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko In litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
ZCLd€LO‘tZd.O
. irfllTtB.il Ja.	Litograiija.
 ——n. TeleforueJKs. itmrv. 11©.	—— 3Po*t».e	ete-v.	76.307.
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S.	STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
tna banka f lf sillasi
TfjttMlans&s
========== Podružnice v Sp
Sprejema rfage m asjižics m m
salte«	fSt
o ve'vu Trsta, Sar* mi ter jih obrestuje
»