GOSPODARSTVO LETO XIII ŠTEV. 296 CENA LIR 30 Za Trsi so poMni rani ukrepi h A Pristaniški promet in gospodarski razvoj v letu 1958 Ko smo v članku »Tekma z Benetkami zgubljena za Trst« (»Gospodarstvo« 28. oktobra) primerjali razvoj tržaškega prometa z beneškim in navedli podatke za prvo polletje 1958, smo na podlagi dotedanjega razvoja izrazili dvom, da bi se v drugem polletju slika za Trst spremenila. V resnici ni do konca oktobra 1958 nastopil preobrat na bolje, temveč je, promet v tržaškem pristanišču še nadalje nazadoval. V prvih desetih mesecih lanskega leta je pomorski promet znašal 3,738.000 ton, v istem razdobju leta 1957 pa 4,319.000 ton. Po vsem tem nismo v 10 mesecih leta 1958 dosegli niti prometa iz leta 1956 ( 4,189.000 ton). Predaleč bi prišli, ko bi hoteU razčleniti vse vzroke, iz katerih promet čez tržaško pristanišče nevzdržno nazaduje, in odgovoriti na vprašanje, za-knj nima tržaško pristanišče za svoje zaledje več tiste privlačne sile, ki jo je imelo v preteklosti. Ali je morda te-kriva tarifna politika ali sicer politika osrednje vlade? Ali nima Trst dovolj lastnih pobud? Ali je morda vmes poslabšanje gospodarskih razmer za-lednih in drugih držav? Ali ni morda tržaško pristanišče tehnično dovolj o-premljeno? Da bi bil vzrok tako močnega nazadovanja tržaškega prometa v poslabšanju splošne gospodarske konjunkture v zaledju, gotovo ne drži, ker do takšnega poslabšanja lansko leto ni prišlo ne zaradi notranjega gospodarskega položaja v zalednih državah pa tudi ne zaradi mednarodnih komplikacij. Tržaško pristanišče je tehnično tako dobro opremljeno, da bi lahko prevzelo dvakrat toliko prometa, kakor ga trna danes. Ostanejo vse druge možnosti vzrokov nazadovanja, med temi eden glavnih: skoraj popolna odvisnost Trsta od tranzita, ki ga usmerjajo tuje države in tuja podjetja po svoji u-videvnosti. Jasno je, da pojema privlačnost tržaškega pristanišča, ki je pač odvisna od številnih gospodarskih in političnih činiteljev, zlasti od prevoz- nih tarif in raznih pristojbin za pristaniške usluge, ter še od vrste drugih okolnosti, ki ovirajo promet. V kolikor gre za te, škodljive pojave in za vse druge, na katere lahko vplivajo osrednje oblasti v Rimu s svojo politiko, je povsem odkrito opozoril prejšnji predsednik tržaške, trgovinske zbornice profesor Luzzatto Fegiz, ki je za Trst zaman zahteval izjemne ukrepe zaradi izjemnih razmer. PADANJE TRANZITNEGA PROMETA Rekli smo, da je Trst predvsem tranzitno pristanišče, odvisno od zaledja, ki je v tujih državah. Mi lahko danes ugotovimo, za koliko se je zmanjšal promet iz zalednih držav, ne moremo pa še dognati, katera druga pristanišča so nam v prvi vrsti pobrala ta promet. Počakati bo treba na podatke o tranzitu čez Reko, Hamburg in Bremen ter Gdinjo. Vemo, da je avstrijski tranzit od leta 1956 do 1957 čez Benetke narastel od 5.800 ton na 7.600, čez Hamburg od 687.000 na 731.000 in čez Liibeck od 29.000 na 106.000 ton; kaže, da se je razvoj v tej smeri nadaljeval tudi lani. Največji delež na tržaškem prometu ima prav Avstrija (leta 1958 okoli 70 odst.). In prav iz Avstrije smo v prvih desetih mesecih lanskega leta zgubili 815.000 ton prometa v primerjavi z letom 1957. To je mnogo; to je kar 81.500 vagonov. V zadnjih letih smo mnogo pričakovali od Zahodne Nemčije in tudi Češkoslovaške, toda razvoj prometa s tema državama v prvih desetih mesecih lanskega leta ne upravičuje upanja, da bi lani dosegli promet iz leta 1957. Madžarska ni za Trst po drugi svetovni vojni nikdar pomenila mnogo. Zanimivo je, da je Jugoslavija razmeroma stalen klient tržaškega pristanišča in da je njen promet že v prvih desetih mesecih lanskega leta presegel promet iz leta 1957, čeprav ima Jugoslavija lastna pristanišča. (V krajevni tržaški trgovini je Jugoslavija med tujimi državami gotovo prva). ŽELEZNIŠKI PROMET ČEZ TRST (v tonah) 1956 Skupni promet 3.334.758 100% Delež Avstrije 2.574.110 70,1% Delež Jugosl. 100.043 3,0% Delež ČSR 43.758 1,9% Delež Madžarske 54.147 1,75% Delež Zah. Nem. 137.326 4,5% ZA KATERO BLAGO GRE? Nazadovanje prometa v letu 1958 je toliko bolj občutno, ker nazaduje promet težkega množičnega blaga in hkrati promet z lažjim blagom, ki prinaša večje zaslužke. Močno je nazadoval prevoz premoga čez Trst (od 1,113.000 ton v prvih 10 mesecih 1957 na 687.000 ton); očitno pojema uvoz ameriškega premoga v Avstrijo. Izvoz lesa po morju se je skrčil v omenjenem času od 167.000 na 148.000 ton, narastel pa je dovoz žita po morju (od 196.000 na 296 tisoč ton). Dve veliki petrolejski čistilnici zagotavljata Trstu precej stalen promet s petrolejem (v prvih desetih Cestni promet z Avstrijo narašča Od leta 1956, ko se je začel razvijati cestni blagovni promet med Trstom in Avstrijo, pa do danes, narašča množina prepeljanega blaga iz leta v leto. V I. polletju 1957 je promet znašal 19.000 ton, v drugem 39.000, v I. polletju 1958 pa že 67.600 ton. Iz Trsta v Avstrijo prevažajo po cesti največ tekočih goriv. Do leta 1957 je tovrstno blago potovalo večinoma le po železnici, danes pa je delež železnice padel na 48%. Ostalih 52% mineralnih olj in derivatov gre Po cesti. V prvih 9 mesecih so odpremili iz Trsta v Avstrijo 65.235 ton mineralnega olja in drugih goriv, 328 ton oljnatih semen, 3050 ton sadja, zelenjave in povrtnine, 3.497 ton riža, 529 ton vina, 413 ton žitaric in 3.205 ton drugega blaga. Skupaj: 76,257 ton. V nasprotno smer pa so pripeljali 26.237 ton blaga, od tega 25.956 ton lesa, 4.997 ton papirja, 2.469 ton železnih in Jeklenih izdelkov, 574 ton strojev in 2.482 ton drugega blaga. Če primerjamo cestni in železniški promet med Trstom in Avstrijo v prvih 6 mesecih 1958 leta, vidimo, da je delež cestnega prometa v smeri Av-strija-Trst 10% (90% železnica). Pri prometu v nasprotno smer je sicer delež ceste manjši (4%), vendar je to razumljivo, saj predstavljajo večji del prometa rude, premog in žitarice, se pravi take vrste blaga, ki ne morejo priti v poštev za prevoz s kamioni. Ce izločimo omenjeno blago, naraste delež ceste pri prometu v smeri Trst-Avstrija na 30% (železnice 70%). V prvih 6 mesecih 1958 je prispelo iz Avstrije v Trst 236.346 ton blaga, od tega 23.690 po cesti. V nasprotno smer so odpremili 990.180 ton, od tega 43.961 po cesti, če izločimo rude, premog in žitarice, je znašal celotni promet z Avstrijo v I. polletju 1958 102.016 ton, od tega 43.961 po cesti. S kamioni prevažajo Avstrijci v Trst zlasti mnogo lesa (72% vsega cestnega prometa). Od vsega lesa gre 80% čez jugoslovansko ozemlje (čez Sežano), čez blok Ferneče (Sežana) gre na mesec povprečno po 180 velikih kamionov s prikolicami. Iz Trsta v Avstrijo prepeljejo po cesti 41% sadja in povrtnine, 40% riža, 37% vina itd. Statistike o blagovnem prometu po železnici že zdaleč se nudijo več popolne slike o resničnem prometu med našim mestom in avstrijsko republiko. Cesta je že prvzela velik del prometa in v prihodnosti bo njen delež prav gotovo še narastel. 1957 1958 3.469.866 100% 2.442.389 100% 2.532.619 63,85% 1.717.491 70,32% 121.849 5,6% 122.577 5,02% 142.003 5,45% 47.132 1,93% 43.940 1,4% 30.444 1,24% 154.400 4.8% 108.185 4,43% mesecih 1958 994.000 ton, leta 1957 pa 1,013X00 ton). Nazadovanje prometa z lažjim blagom (od 342.000 na 238.000 ton) nas toliko bolj vznemirja, ker se razmerje med prometom množičnega in lažjega blaga nenehoma slabša v primerjavi z letom 1913 (47,9% množičnega blaga) in letom 1938 (62,6% istega blaga), a leta 1957 (83'A množičnega blaga) razen lesa. Poglejmo razvoj prometa s tipičnimi vrstami lažjega blaga nasproti letu 1913 (100%): leta 1957 sladkor 3,5, kava 20,5, vino 23,5, bombaž 38,6, tobak 72,5, limone in pomaranče 52,9. PRISTANIŠČE IN POMORSTVO NA PRVEM MESTU Usoda Trsta in Tržačanov je življenjsko povezana s pristaniščem, zaradi katerega je mesto nastalo in ki tako predstavlja temelj vsega tržaškega gospodarstva. S pristaniščem sta tesno povezana tržaška trgovina in industrija, kakor velike ladjedelnice, tovarna strojev, železarna in petrolejske čistilnice. Predvojni in povojni napori za pospešitev razvoja industrije, ki naj bi vsaj deloma nadomestili hiranje prometa in trgovine, so pokazali, da ima bodočnost le tista industrija, ki se lahko nasloni na posebne prometne in trgovinske ugodnosti, ki jih ustvarja pristanišče in pomorstvo sploh. Industrializacija izven tega okvira ne more uspeti, kei jo onemogoča razvoj industrije v drugih industrijskih središčih po Italiji, kjer je delovna sila cenejša in krog potrošnikov večji. V pomorstvu je glede povezave Trsta z novimi in bolj pogostimi progami nastopilo v preteklem letu precejšnje izboljšanje; seveda je tudi tržaško pomorstvo zadelo mrtvilo na trgu s prevozninami. Med industrijskimi obrati so v veliki nevarnosti ladjedelnice zaradi pomanjkanja naročil. Krajevni trgovini sta še vedno v veliko oporo obmejni promet in trgovina z jugoslovanskim obmejnim področjem. Last not least, zadnje, a zaradi tega nič manj važno za naše področje in še posebno za obstanek našega življa je kmetijstvo. Staro leto je tudi našega kmeta obdarilo z dobro letino. Marsikje se naši ljudje vračajo k zemlji, čeprav plava nadnjo strah pred razlastitvijo zaradi industrije, cest in drugih prometnih naprav. Pri ocenjevanju današnjega gospodarskega položaja v Trstu ne smemo prezreti dejstva, da je močno gibalo sedanjega razmeroma še živega gospodarskega utripanja izjemna gradbena dejavnost, ki ne bo mogla dolgo trajati. ITALIJA IZVOZILA NEKAJ MANJ VINA V prvih 10 mesecih letos je Italija izvozila 1,260.677 hi vina v vrednosti 15.065 milijonov lir, lani pa 1.281.072 hi v vrednost 13.253 mil. lir. V istem času je izvoz vermuta iz Italije dosegel 233.407 hi (5.898 milijonov lir), lani pa 200.143 hi (4.949 mil. lir). Izvoz vina je letos nazadoval za 0,9% v primerjavi z lanskim letom, napredoval pa je izvoz vermuta, žganja in likerjev so letos izvozili nekaj več kot lani: letos 9.355 hi (649 mil. lir), lani 8.590 (626 mil. lir). Izvoz etilnega alkohola je padel od 60. 599 hi v prvih 10 mesecih 1957 (677 mil. lir) na 1.774 hi v letošnjem letu (19 mil.). V NOVEM LETU VOŠČIMO VSEM NAROČNIKOM IN OGLAŠEVALCEM MNOGO USPEHA IN NOTRANJEGA ZADOVOUSTVA. »GOSPODARSTVO« ililliiliillllllllillil!llilllll!iliiliilliliillllilliiliililliiii:i:illilliliiliiliiliiliiliiliiliillii!;ii freino tudi to leto? Kljub vsej mednarodni politični napetosti, ki je vladala proti koncu leta 1957, smo v lanskem novoletnem članku izrazili upanje, da bo novo leto 1958 le srečno. V resnici je tudi bilo. Prvi sputnik je sicer osupnil ameriške politike in generale, ki so sicer tudi ostrmeli ob napovedi sovjetskih medcelinskih raket, nazadnje se je zahodni svet umiril, ko je postalo jasno, da se vendar nobeden izmed odgovornih državnikov ne upa sprožiti nove svetovne morije. Krajevne praske, kakor, revolucijo v Iraku, prizadevanje Arabcev za združitev na pobudo Naserja, boj za Alžir in podobne dogodke, so velike države sicer uporabljale za tehtanje predvsem svojih diplomatskih moči ali za poživitev dela v tovarnah za orožje, dlje pa se hvalabogu ne upajo. Tudi glede .novega leta je torej u-pravičeno upanje, da nam ne bo prineslo najhujšega. Veliki se sicer med seboj tipljejo, priložnosti za to je več kot dovolj, posebno na Srednjem vzhodu; tudi mednarodna pogajanja svetovnega obsega, kakor proti uporabi a-tomskega orožja, se ne premaknejo z mrtve točke, toda vsaki izmed odločujočih držav mora postajati čedalje bolj jasno, da nobena izmed njih ne razpolaga s takšno vojaško premočjo, da lahko računa, da bo s svojim nasprotnikom obračunala z nekakšno bliskovito vojno, ne da bi se pri tem sama ugonobila. Ne pozabimo še na dejstvo, da se vrste nevtralnih držav krepijo in da prihajajo v to sredino celo tiste države, ki bi po računih, ki so jih delale velike države, ko so jih hujskale in oboroževale, morale preiti odločno v njihov tabor, to je v enega izmed blokov. Če torej ni resne nevarnosti za velike spopade na političnem področju, si tudi gospodarstvo lahko obeta ugoden razvoj v letu 1959; saj ustvarja mir že sam po sebi ugodne pogoje za gospodarske stike in napredek gospodarstva sploh. Ugoden razvoj gospodarstva pomeni hkrati tudi najboljše jamstvo za zboljšanje socialnih razmer in za zagotovitev človeku primernega življenja. Na žalost moramo ugotoviti, da oboroževanje še vedno žre milijarde in bilijone denarja, ki bi ga sicer človeštvo lahko uporabilo za dvig življenjske ravni, zdravstva in kulture. Nikakšne nevarnosti ni, da bi se iz ustvarjanja raznih mednarodnih skupnosti na gospodarski podlagi, kakor je na primer Skupni evropski trg ali kakor naj postane Svobodno trgovinsko področje, razvila takšna mednarodna napetost, ki bi ogrožala splošni mir; saj mora biti tudi takšnim novim skupinam na gospodarskem področju povsem jasno, da je njihova gospodarska odvisnost od ostalega sveta, s katerim niso gospodarsko formalno po-veezane, prevelika, da bi lahko hodile povsem po lastni poti in tako pripravljale netivo za dejanske medsebojne spopade. Dr. Marijan Brecelj, državni tajnik za blagovni promet v Jugoslaviji, je napisal za jugoslovanske gospodarske liste daljši članek o razdelitvi dohodkov v trgovini. V članku omenja, da je v novem socialističnem gospodarstvu Jugoslavije zagotovljena delavcu vloga, ki mu pripada, in sicer s tem, da jugoslovansko podjetje vodijo delavski kolektivi; poleg tega naj po sedanjih gospodarskih smernicah delavec prejme plačilo, ki ustreza njegovemu delu. Smer razvoja jugoslovanskega gospodarstva zahteva, da se čedalje bolj u-sposabljajo tisti činitelji v gospodarskem pogledu, ki zagotavljajo čim večji in hitrejši razvoj ter krepitev socialističnih odnosov. V jugoslovanskem gospodarskem sistemu se izpopolnjujejo tiste postavke, ki spodbujajo in dajejo gmotno podlago za povečanje storilnosti dela in bolj ekonomično poslovanje pri gospodarstvu. Kakor teži celoten gospodarski načrt za leto 1959, da se dohodki gospodarskih organizacij razdelijo z namenom, da se proizvodnost dela poveča in da se zboljša gmotni položaj delavca, tako se bodo te smernios uporabile tudi v trgovini. Na tem področju bodo tudi skušali ra- ČETRTEK, 1. JANUARJA 1959 NACIONALIZACIJA najemnih poslopij Jugoslovanska Zvezna ljudska skupščina je z zakonom, ki ga je te dni sprejela, postavila podlago za novo stanovanjsko politiko. Z najemnimi poslopji so mogli lastniki že do sedaj samo omejeno razpolagati, ker niso smeli oddajati stanovanj poljubno v najem niti prosto določati najemnine. Lastnina je bila omejena dejansko na pobiranje delne najemnine in na prenašanje lastnine. Z novim zakonom, ki seveda ne pomeni kolektivizacije vsega stanovanjskega kvantuma v državi, so odpravili še te ostanke lastninske pravice na najemnih poslopjih s tem, da jih bodo nacionalizirali. Niso pa z novimi ukrepi prizadete, to se pravi, da ne bodo nacionalizirane in da ne preidejo v družbeno last, družinske stanovanjske hiše. Vsak državljan ostane še nadalje lastnik take stanovanjske hiše, ki ima samo dve normalni ali tri manjša stanovanja, izjemoma tudi, če ima taka hiša poslovne prostore, ki ne merijo več kot 70 kv. metrov, ako so mu ti prostori potrebni za izvrševanje poklica. Lahko tudi ima namesto ene hiše z dvema ali tremi stanovanji dve stanovanji v etažni lastnini ali dve družinski hiši z največ dvema stanovanjema in tretjim manjšim. Razen tega ima vsakdo lahko tudi '.veekend hišico ali sezonsko stanovanje za počitek ali letovanje. Uporabljati zase pa bo smel lastnik razen sezonskih prostorov samo eno stanovanje za počitek ali letovanje. Uporabljati zase pa bo smel lastnik razen sezonskih prostorov samo eno stanovanje in bo moral drugo oddati drugim v uporabo. Od nacionalizacije so izključena tudi poslovna poslopja, ki služijo lastniku za njegovo poklicno dejavnost, vštevšl seveda gospodarska poslopja za kmetijske namene, kakor tudi poslopja in prostori, ki služijo verskim skupnostim za njihovo versko dejavnost, vštevši samostane in semenišča, ter poslopja, ki služijo za župnišča, ter škofovski in drugi podobni dvorci. Tudi se ne nacionalizirajo stanovanjske hiše in deli hiš, ki so last stanovanjskih zadrug. Zanje se pripravlja poseben zakon o stanovanjskih zadrugah; prav tako bo poseben zakon o stanovanjski lastnini v večjih zgradbah uredil to pereče vprašanje. GRADBENA ZEMLJIŠČA Gradbena zemljišča so se smela že do sedaj razlastiti. Zaradi počasnosti razlastitvenega postopka, ki je zavirala izgradnjo ‘n industrijskih središč, pa predvideva novi zakon nacionalizacijo gradbenih rajonov v naseljih mestnega značaja. Posamezni republiški izvršni sveti bodo najprej določili, kateri kraji v republiki na) veljajo za mesta po tem zakonu; ustrezni okrajni ljudski odbori bodo potem na predlog občinskih ljudskih odborov določili gradbena območja v teh mestih, njihove sklepe pa bo moral potrditi republiški izvršni svet. Tako določena gradbena področja bodo podvržena nacionalizaciji; kar pa bo izven njih, ostane še nadalje v zasebni lasti. Marsikje se bodo zajela v gradbena področja tudi zemljišča, ki se uporabljajo sedaj še v kmetijske namene. Za take primere je predvideno, da bo smel dosedanji lastnik uporabljati zemljišče brezplačno še naprej, dokler se ne pokaže potreba, da se zemljišče ne izkoristi za zazidavo ali za druge splošne družbene namene. Na zemljišču si bo smel tudi postaviti stanovanjsko hišo. ODŠKODNINA Za nacionalizirano lastnino je priznana odškodnina; če gre za hišo, bo znašala odškodnina 10% sedanje najemnine in se bo v tej višini plačevala 50 let; če pa gre za gradbeno zemljišče, gre odškodnina po tarifi za razlaščena zemljišča, plačevala pa se bo tudi v obrokih na 50 let. Nacionalizacijo bodo izvajale posebne občinske in okrajne komisije. Vrhovno nadzorstvo pa bodo izvajale in dajale napotke in smernice za izvajanje zakona posebne republiške in zvezne komisije. Podrobneje bomo mogli o stvari poročati, ko prejmemo celotno besedilo zakona, ki urejuje lastnino stanovanj, skih hiš in gradbenih zemljišč — tako sodimo — bolj načelno kot v podrobnostih. Udejstvitev teh načel je prepuščena drugim zakonom, ki jih bo morala skupščina sprejeti. ven osebnih dohodkov delavcev in nameščencev pri gospodarskih organizacijah v notranji trgovini izenačiti z dohodki v drugih gospodarskih organizacijah, kakor turizem in podobno. Upravičeno je pričakovanje, da bodo v trgovini osebni dohodki povprečno povišani za 12,3%, kar bo skupaj zneslo 1,8 milijarde dinarjev. TOVARNA ALUMINIJA STANE 23 MILIJARD. Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem pri Ptuju so dogradili še oddelek za izdelovanje anod-nih mas, ki je stal 9,13 milijonov dinarjev. Za vso tovarno so doslej vložili okoli 23 milijard dinarjev. ALFA ROMEO V ARGENTINI Iz Washingtona poročajo, da je tovarna avtomobilov »Industries Kaiser Argentina« (IKA) sklenila s tovarno Wille Motors Inc. in Alfa Romeo licenčno pogodbo za graditev majhne limuzine »Alfa Romeo« s štirimi vrati. Avtomobile bodo pričeli proizvajati oktobra 1959. IKA je pričela izdelovati avtomobile v Argentini pred dvema letoma ter je izdelala do danes 34.500 vozil. Njena proizvodnja doseže do 130 vozil dnevno. Poštnina plačana v gotovini TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Dalekosežne valutne preobrazbe na Zahodu Zamenljivost valut - Pobudo je dala Anglija = Ali ostane Italija gospodarsko nevtralna? Kaže, da je za najnovejše valutne ukrepe v zahodnih državah dala pobudo Velika Britanija. Doslej še ni bilo popolnoma razčiščeno vprašanje, ali so se Angleži odločili za zamenljivost funta šterlinga prav v tem trenutku, to je 3 dni, preden se uveljavi Skupni evropski trg, z namenom, da vsaj nekoliko ponagajajo državam Evropske gospodarske skupnosti, ali pa je uveljavljanje Skupnega evropskega trga Angležem dalo samo pobudo za ta korak. Tako je na primer med italijanskimi gospodarstveniki prof. Libero Lenti mnenja, da so Angleži namenoma pohiteli s tem ukrepom, in sicer iz užaljenosti, ker niso države Evropske gospodarske skupnosti upoštevale angleških želja glede razširitve Skupnega evropskega trga na Svobodno trgovinsko področje. Omeniti moramo takoj, da je Italija ostala med tema taboroma nekako v sredi, čeprav je formalno aktivna članica Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega evropskega trga) ter je rimska vlada sklenila 1. januarja 1959 znižati carine za države članice Evropske gospodarske skupnosti za 10%. To znižanje je bilo izvršeno v smislu dogovora med šestimi članicami te skupnosti. Toda Italija je napravila korak naprej; saj pravi poročilo iz Rima, da je bilo odobreno »carinsko znižanje« od I. januarja 1959 naprej tudi državam članicam mednarodnega carinskega dogovora GATT (37 držav) pa tudi državam, s katerimi so bili sklenjeni sporazumi o največjih carinskih ugodnostih. Poročila iz Rima niso glede označbe »carinske ugodnosti« povsem jasna, ni namreč jasno, ali bodo tudi države izven Evropske gospodarske skupnosti deležne 10% znižanja carin ali v manjšem obsegu. Vsekakor niso carinske ugodnosti, ki jih dovoljuje Italija omejene izključno na države članice Evropske gospodarske skupnosti. V bistvu ustrezajo ukrepi italijanske vlade zahtevam Angležev, ki so vselej bili odločno proti temu, da bi bile carinske ugodnosti omejene samo na Evropsko gospodarsko skupnost. PO POROČILU, KI JE BILO IZ-D 'MO V LONDONU, so bili valutni sklepi med »evropskimi« državami sprejeti sporazumno, predvsem na podlagi posvetovanj med angleško, francosko In nemško vlado; tem državam so sledile še druge, v trenutku, ko so se države odločile, da uvedejo zamenljivost valut, je postala Evropska plačilna zveza brezpredmetna in je bila zato tudi odpravljena. Zamenljivost funta šterlinga, francoskega franka, italijanske lire, nemške marke, holandskega goldinarja ter belgijskega in luksemburškega franka omogoča povsem prosto poravnavo plačilnih obvez med državami; zato ni več potrebna Evropska plačilna zveza. Zaradi razčiščenja pojmov naj takoj omenimo, da v smislu ukrepov vseh prizadetih držav velja ugodnost zamenljivosti valut vedno samo za tuje državljane in tuja podjetja (de- Avstrijska vlada si prizadeva, da bi svoje gospodarske načrte, ki zahtevajo velike naložbe (investicije), izvršila s posojili na domačem in tujem trgu, da ne bi preobremenila davčne obvezance; tako bo vsaj del težkega bremena preložila na bodoči rod, ki bo sicer tudi imel največ koristi od uresničenja teh velikih gospodarskih načrtov. Avstrijskim finančnikom m politikom ni mogoče odrekati določene spretnosti v tem pogledu. Tudi predvojna Avstrija se je rada zatekala za finančno pomoč v tujino. Tako so Avstrijci pred vojno s posojili pod okriljem Društva narodov elektrificirali in modernizirali železnice. Zdaj je na dnevhem redu predvsem graditev velikih elektrarn v Alpah, ki naj bi zagotovile avstrijski industriji dovolj električne energije, hkrati pa omogočile izvoz energije v tujino, zlasti v Nemčijo. Med najnovejšimi posojili za dopolnitev in graditev hidrocentral naj omenimo posojilo družbe Vorarlber-ger Ulwerke A. G. (Bregenz) v znesku 100 milijonov šilingov in posojilo Tiroler Wasserkraftwerke A.G. (Ti-wag) v znesku 80 milijonov šilingov. Prvo posojilo bo vrnjeno v tridesetih letih, drugo v petnajstih. Za ta posojila se zanima tudi tuji kapital; zlasti nemški. V januarju ali februarju bo razpisano drugo avstrijsko veliko posojilo v znesku 100 milijonov nemških mark, katerega obveznice bo plasiralo šest velikih nemških bank pod vodstvom finančne družbe Ber-liner Handelsgesellschaft; v tem po^ gledu se je ta dogovorila z avstrijsko družbo Oesterreichische Elektrizitaets-wirtschafts A. G. Posojilo bo neslo 6% obresti in bo vrnjeno v 25 do 30 letih. To je prvo veliko nemško posojilo Avstriji po vojni. Nemci so že prevzeli 10 milijonov dolarjev posojila Mednarodne banke Avstriji. Izkupiček no vega posojila pojde za graditev velikih elektrarn pri Aschachu, ki bodo dobavljale 300 milijonov kilovatnih ur električne energije. Petino te bodo Avstrijci izvažali v Wuerttemberg. Poleg teh posojil bodo nemške banke podelile Avstrijcem še posojilo 50 milijonov mark, in sicer bodo bavarske banke posodile elektrarni Haer-ding in zavod Dresdner Bank elektrarni Donaukraftwerke Jochenstein. Avstrijski program za izkoriščanje elektrarn obsega za razdobje 1959-1963 naslednje gradnje; Dampfkraftwerke Orneuburg und Zeltweg in elektrarne Rosenstein (Ens) Edling (Drava), Aschach (Donava) Sankt Pantaleon (Ens), Dorfertal-Huben, Kaiserbach in avstrijsko polovice elektrarne Schaer- vizne tujce), to se pravi za fizične osebe in podjetja izven domače države, ki si pridobijo valute s trgovinskimi posli. Takšne osebe ali podjetja bodo lahko katerokoli valuto držav, ki so se odločile za zamenljivost zamenjale z drugimi valutami, s katerimi bodo svobodno razpolagali. Po vsem tem ostanejo v veljavi omejitve glede nabave tujih valut za državljane domačih držav (devizne domačine). Tako na primer ne bomo mogli v Italiji niti poslej svobodno z lirami nabaviti dolarje ali katerokoli drugo valuto. Zamenljivost niti ne velja za države, ki imar jo z Italijo klirinški plačilni dogovor. Sklep angleške vlade določa, da se da angleški funt šterling svobodno zamenjati za druge valute, in sicer na podlagi uradnega tečaja funta šterlinga nasproti dolarju; seveda velja tudi za funt šterling omejitev v omenjenem smislu, to je možnost zamenljivosti se priznava samo fizičnim osebam ali podjetjem izven Velike Britanije in Britanske državne skupnosti. Doslej je bila menjava funtov šter-lingov za dolarje možna po višjem tečaju, torej ne po uradnem, in sicer so izvrševali te posle predvsem na borzah v Curihu in v New Yorku. Praktično pomeni sklep angleške vlade, da bo poslej veljal za funt šterling en sam tečaj. Po zamisli nemškega karikaturista so zahodne države dale Franciji za premislek »pet atomskih minut« časa. Francija dela velike preglavice ameriški politiki nasproti Arabcem zaradi svoje nepopustljivosti v Alžiriji, Vel. Britaniji pa kot glavna nasprotnica Svobodnega trgovinskega področja. TUDI LIRA JE ZAMENLJIVA Italijanska vlada je bila mnenja, da je položaj lire tako trden, da lahko uvede zamenljivost lire; lira je dovolj zavarovana z zlatimi in dolarskimi rezervami. Od 29. decembra kupuje Italijanski devizni urad (Uf-ficio italiano del cambi) ameriške dolarje vsaj po tečaju 620,50 lire ter jih lahko najdraže prodaja po 629,50 lire za dolar. Doslej je veljal tečaj 625 lir za dolar. Po novem so dolarju postavili širši okvir (med 620,50 ding (Inn). Zmogljivost teh elektrarn naj bi znašala 3.735 milijonov kilovatnih ur, elektrarne pa bodo stale 7.746 milijonov šilingov. Na ameriškem trgu je avstrijska republika razpisala veliko posojilo, ki ga bo deloma uporabila za kritje primanjkljaja v izrednem proračunu in za graditev hidrocentral. Obresti znašajo 5,5%, cena 96 za 100. Emisijo bp-do izvršili v Ameriki, prevzel pa jo bo večinoma evropski trg. 10 milijonov dolarjev prevzamejo nemške banke. Avstriji je že Mednarodna banka podelila posojilo 25 milijonov dolarjev za graditev elektrarne Aschach. Iz italijanskega gospodarstva ITALIJA IMA DANES 656 RIŽARN, od katerih obratuje le dobra polovica: 359 tovarn. Skupna zmogljivost vseh rižarn znaša 20-25 milijonov stotov riža na leto, v resnici pa ostaja večji del te zmogljivosti neizkoriščen, saj predelujejo le 7 milijonov stotov riža na leto. Letošnja rižna letina je bila v Italiji povprečna. Bolje kakor lani so obrodile le finejše vrste riža. Na notranjem trgu je mirno. Ponudbe prevladujejo nad povpraševanjem in cene težijo navzdol. Nekatere šibkejše rižarne spravlja v zadrego močna konkurenca. Vendar pa je med temi rižarnami veliko upanje, da bodo v letu 1959 deležne znatnega dela naročil, ki jih bo kakor vsako leto podelila ustanova Ente Nazione Risi. Omenjena organizacija razdeli namreč vsako leto med šibkejše tovarne naročila za riž, dokler ni izčrpan kontingent določen za izvoz. DVA MILIJONA PAROV ITALIJANSKIH ČEVLJEV V NEMČIJI Naravno je, da se nemški tovarnarji čevljev upirajo uvozu čevljev iz tujine, ker pač želijo razprodati čim več lastnega blaga. Zato tudi pozorno sledijo uvozu čevljev tudi po poteh, ki niso trgovinske. Tako je predsednik Zveze čevljarske industrije za Porenje E. Allspach izjavil, da so leta 1958 nemški turisti prinesli iz Italije vsaj 2 milijona, parov čevljev. Čevlji, ki pridejo iz Italije po tej poti in v redni trgovini, predstavljajo vrednost 70 do 80 milijonov mark (10 milijard 500 milijonov do 12 milijard lir). in 629,50), kar pomeni praktično, da je bila vrednost lire za malenkost znižana nasproti dolarju. Kvotacije drugih valut bodo preračunane na podlagi kvotacije dolarja na italijanskih in tujih trgih. Rimska vlada je sprejela tudi nekatere ukrepe, s katerimi hoče pospešiti izvoz povrtnin in agrumov v tujino; davčne ugodnosti bodo deležne nove gospodarske skupnosti, ki se bodo ustvarjale iz manjših družb in podjetij, da bi se italijansko gospodarstvo laže prilagodilo novim razmeram v okviru Skupnega evropskega trga. RAZVREDNOTENJE FRANCOSKEGA FRANKA Francoska vlada se je po dolgem obotavljanju končno odločila za razvrednotenje francoskega franka za 17,55%. Pred prvim razvrednotenjem, ki je bilo izvršeno avgusta 1957 v razmerju 20%, je veljal frank 178 lir, po tem razvrednotenju pa 148 lir; zdaj velja 122 lir za 100 frankov. Poleg tega so se Francozi odločili, da bodo postopoma uvedli novo valuto, tako imenovani »težki frank« ter bodo zamenjali sedanji denar v razmerju 1 težki frank za 100 sedanjih. Zamenjava se bo vršila postopoma ter bo zaključena proti koncu tega leta. Novi tečaj nasproti dolarju znaša 493,70 franka, medtem ko je prej en ameriški dolar stal 420 frankov. Novi tečaj nasproti funtu šterlingu: 1382 frankov za 1 funt (prejšnji 1186). Francoske finančne preobrazbe so zelo obširne in predvidevajo strogo varčevanje, odpravo raznih javnih podpor in hujše obdavčenje. Vsi ti ukrepi so v prvi vrsti potrebni, ker troši Francija veliko denarja za Alžirijo. POLOŽAJ MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO NEIZPREMENJEN Italijanski devizni urad je brzojavno razposlal bankam navodila za uporabo novih valutnih določb osrednje vlade. Zunanji računi (Conti Esteri) v lirah, v prostih in multilateralnih lirah se združijo v enotno kategorijo z označbo »Zunanji računi« (Conti Esteri). Glede plačilnega prometa razlikujejo navodila deviznega urada več skupin držav. Povečini se za poravnavo računov lahko uporabljajo naslednje tuje valute: dolar USA, kanadski dolar, švicarski frank, danska krona, norveška krona, švedska krona, holandski flo-rint, belgijski frank, francoski frank, funt šterling, nemška marka in avstrijski šiling. Nespremenjena ostanejo določila glede uvoza iz držav za katere veljajo posebne liste, in sicer so to: Albanija, Argentira, Bolgarija, češkoslovaška, Finska, Japonska, Iran, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Španija, Madžarska i.n Sovjetska zveza. no r n — j l m u J Med (iimcd in,l\li!vo (ioriun (Ko sem bil zadnjič v Gorici, sem napravil skok tudi v Novo Gorico in napisal o tem članek, katerega začetek se mi je pa med potjo zgubil. Ker se mi še nikoli ni posrečilo, da bi ponovil to. kar sem že enkrat spravil na papir, se moram zadovoljiti s tem, kar mi je ostalo.) Ne glede na to, kar je na tej strani že odmrlo in gnilo in na oni strani še nedozorelo, čutiš takoj ko prestopiš državno mejo med Gorico in Novo Gorico, da se giblješ v novem ozračju, kateremu se moraš šele polagoma privaditi. Takega občutka nimaš, ko prestopiš na pr. mejo med Italijo in Francijo, zastave imajo sicer drugačne barve, jezik je drugačen, toda ozračje ostane isto. česar ne zapaziš takoj, ko prekoračiš blok Rafut-Pristava in kar se ti začenja šele pozneje počasi, zelo počasi jasniti, je to. da tam na oni strani ne opaziš več borbe za obstanek. Morda po sili inercije še ni popolnoma izginila, vsekakor pa izginja. Tudi na naši strani ni 'bila nekdaj borba za obstanek tako obupna, kakor je danes. Nekdaj je bilo življenje bolj skromno, toda to, kar je človek dosegel, kar je imel enkrat v rokah, mu je bilo zagotovljeno, medtem, ko postaja danes vedno bolj dvomljivo in čim bolj postaja stari družbeni red betežen in trhel, tem bolj ostra postaja tudi borba za obstanek. Tukaj pri nas vedno bolj obupna, tam izginjajoča borba za obstanek, to bi bila po mojem mnenju osnovna življenjska razlika med Gorico in Novo Gorico, med starim in novim svetom. Ne bom trdil, da je v Novi Gorici in sploh onstran meje (Nova Gorica je le lep primer, ker je tu en sam korak od starega do novega) vse tako, kakor bi si želeli, saj sem že uvodoma omenil nedozorelost, toda kar je nezadovoljnosti, je večinoma posledica razvajenosti, s katero nas je pokvaril stari svet in ki obstoji v tem, da hočemo živeti čez naše razmere in veljati več kakor smo vredni. Sicer pa ne smemo pozabiti na nemški pregovor, nEile mit Weile«, kar pomeni, da bi prišli mnogo hitreje naprej, ako bi se nam tako ne mudilo. In s tem voščim čitateljeni »Gospodarstva« in mojih člankov srečno novo leto in novo življenje! Drago Godina ČLOVEK PRED STO LETI Pred sto leti je človek delal povprečno 70 ur na teden ter je upal, da bo živel 40 let. Danes so številke obrnjene: človek dela povprečno 40 ur na teden in upa, do bo živel 70 let. (»Labor Law Journal«) Ce neka družina postavi en zid, ga uživata dve družini. (Kitajski pregovor) Avstrija oradi elektrarne s tujo pomočjo Medla trgovina z živim srebrom Polemika zaradi valutnih izprememb Namesto Evropske plačilne zveze Evropski denarni sklad V trgovini z živim srebrom se že delj časa opaža izrazita medla težnja. Tako je mogla Italija, ki sodi med najmočnejše proizvodnike te rude (leta 1957 je od svetovne proizvodnje 200.000 steklenic po 76 funtov ali 34,5 kg odpadlo nanjo 60.000 steklenic), izvoziti v prvih šestih mesecih preteklega leta komaj 6.727 steklenic proti 23.490 steklenicam, ki jih je postavila na zunanji trg v enakem obdobju prejšnjega leta 1957. Razume se, da so se zaloge zato doma tako nakopičile, da utegnejo ob sedanjih možnostih izvoza zadoščati za pet ali celo šest let. Italijanska industrija živega srebra je zahtevala od svoje vlade znižanje sedanje stopnje davka na proizvodnjo, da bi se laže prilagodila svetovnim cenam, toda brez uspeha; v funte preračunana davčna stopnja 18 šilingov penijev datira namreč že iz leta 1954, ko FANFANI OBIŠČE KAIRO. Iz Rima poročajo, da bo predsednik vlade in zunanji minister Fanfani dne 7. ali 8. januarja odpotoval v Kairo. V Egiptu bo ostal 3 do 4 dni. V Kairu bo podpisal več sporazumov med obema državama, med temi bo tudi dogovor, po katerem bodo smeli italijanski državljani, ki se vrnejo v Italijo, vzeti s seboj več denarja. Drugi sporazum predstavlja kulturno konvencijo. NOVI PAPEŽ ZA SPRAVO Z VZHODNO CERKVIJO. V svoji božični poslanici je Papež Janez XXIII. pozval na spravo z vzhodno pravoslavno Cerkvijo. Poslanica omenja, da je prizadevanje poslanikov pravoslavne Cerkve z Bližnjega vzhoda za združitev med raznimi krščanskimi veroizpovedmi, ki je prišlo do izraza pred nekaj leti, o-stalo brez uspeha, ker je upoštevala nacionalistične težnje. DVA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIKA MANJ PRI VATIKANU. Do konca lanskega leta sta imeli vladi v izgnanstvu Poljske in Litve svoje poslanike pri Vatikanu, in sicer sta to bila Kazimir Papee in Stanislav Girdvanis. Ob koncu leta nista bila poslanika povabljena, naj predložita papežu Janezu XXIII. svoja poverilna pisma kakor drugi člani diplomatskega zbora. Pri Vatikanu ima svojega predstavnika še vedno Cang-Kaj-Šek. NEMŠKI PROTESTANTI NA MADŽARSKEM. Na Madžarskem živi danes okoli 60.000 nemških protestantov. V cerkvi je zagotovljena njihovemu jeziku popolnoma prosta uporaba. Protestanti živijo v 39 občinah. Po uradnih podatkih je na Madžarskem nad 250.000 Nemcev. je veljala steklenica živega srebra v Londonu še 112 funtov, medtem ko je padla konec minulega novembra na 78, v decembru pa celo a 74 funtov, in je na ameriškem trgu znašala 228-230 dolarjev. Kljub temu so italijanski proizvodniki zahtevali za svoje blago še vedno 80 funtov za steklenico. Na ponudbo v prihodnjem letu bo brez dvoma vplivala neugodno tudi okoliščina, da je pravkar, namreč s koncem leta 1958, potekel program ameriške vlade za nabavo ameriškega in mehiškega živega srebra po ceni 225 dol. Ta cena, ki je imela prednost, da je bila zajamčena, je vsekakor nižja od sedanje cene na londonskem trgu (74 funtov), kakor tudi od cene na ameriškem prostem trgu (228-230 dol.); ustreza namreč po odbitku carine 73,57 funtom na londonskem, 74,65 — 75,36 funtom pa na ameriškem tržišču. Pri takem položaju mehiškim proizvodnikom ne kaže, da bi silili na 'londonski trg. Kazno pa je, da se bo položaj v novem letu spremenil, če bo ameriška vlada ustavila svoje nakupe, cene na trgu pa zato padle. Sicer pa so bile ameriške uradne nabave živega srebra že do sedaj deloma samo na papirju. Program GSA (General Services Administration) je za leta 1954-1957 obsegal nabavo 200.000 steklenic, 125.000 iz domače, 75.000 pa iz mehiške proizvodnje. Dejansko pa je prejela GSA samo 9428 steklenic ameriške in 775 steklenic mehiške proizvodnje; kajti na prostem trgu so proizvodniki dosegli ugodnejše cene. Za leto 1958 je GSA predvidevala nabavo 50.000 steklenic, in sicer 30.000 ameriškega in 20.000 mehiškega izvora; prejela pa je do konca oktobra 10.668 ameriških in 2125 mehiških steklenic, torej mnogo manj, kakor je bilo predvideno, toda sorazmerno znatno več kot prejšnja leta. To kaže, da se je položaj na trgu v letu 1958 precej poslabšal. Italija in Španija sta v Evropi največja proizvodnika živega srebra in je zanju ameriški trg najvažnejši. Vendar je tudi proizvodnja v samih ZDA, ki je vrgla v letu 1943 52.000, a se je v letu 1949 znižala na manj kot 10.000 steklenic, od tega leta dalje spet stalno naraščala in vrgla leta 1957 nad 33.000 steklenic. Proizvodnja živega srebra v Jugoslaviji se drži na letni ravni okrog 500 ton, narasla pa je v Sovjetski zvezi, Kitajski in drugih državah vzhodnega bloka ter na Japonskem. Tako se zdi, da je proizvodnja dosegla raven, ko je presegla povpraševanje, podobno kakor proizvodnja barvastih kovin. Na dolg rok pa računajo z verjetnostjo, da se bodo našle možnosti za nova porabna področja, zlasti v atomski tehniki, kar bi moralo dvigniti povpraševanje po živem srebru in znova poživiti trgovino z njim. Po najnovejši denarni preobrazbi v zahodnih evropskih državah bo odpravljena Evropska plačilna zveza, v kateri so sodelovale članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC). Namesto nje se ustanovi Evropski denarni sklad, ki bo razpolagal z glavnico 600 milijonov dolarjev. Ta bo v bodoče posojal denar posameznim državam, ki bi zaradi primanjkljaja v zunanji trgovini zašle v zadrego. Londonski listi zanikajo očitek francoskega tiska, da so Angleži dali pobudo za ukinitev Evropske plačilne zveze in uvedbo zamenljivosti valute. Po mnenju angleških listov je bila pobuda na francoski strani. Francoski finančniki so se najprej odločili, da razvrednotijo frank ter hkrati uvedejo zamenljivost. Kljub tem trditvam angleškega tiska se v francoskih listih še vedno ponavlja očitek makiavelizma proti Angležem, češ da so hoteli z valutno preobrazbo (uvedbo zamenljivosti) zadeti Francoze in vse države Evropske gospodarske skupnosti. Angleški izvedenci trdijo, da bodo valutne preobrazbe v korist Franciji, ker bodo pospešile francoski izvoz ter dejansko za tuje kupce pocenile francosko blago. Zanimivo je, da je bil tečaj francoskega franka nasproti dolarju po razvrednotenju na prostem trgu boljši kakor uradni tečaj. NEUGODNI RIMSKI KOMENTARJI GLEDE FRANKA »Financial Times« poroča, da v rimskih finančnih krogih dvomijo, da bi se frank lahko vzdržal na novem tečaju, ter so mnenja, da bo še nazadoval. Nasprotno so v Rimu glede lire mnenja, da je z dolarskimi in zlatimi rezervami dovolj utrjena, da bo lahko ohranila sedanji tečaj. POSLEDICE NA KMETIJSKEM PODROČJU Pariški »Le Monde« je mnenja, da bodo države Evropske gospodarske skupnosti po uveljavljenju Skupnega evropskega trga lahko ceneje prodajale na zunanjih trgih svoje kmetijske pridelke. Danes so proizvodni stroški v državah Evropske skupnosti višji. Položaj bo za francoske pridelovalce ugodnejši, ker je bil frank razvrednoten. ŽELEZNIŠKO PROGO BENETKE -TRST bodo elektrificirali že do konca maja 1959. S 1. junijem, ko stopi v veljavo železniški poletni vozni red, bodo lokomotive zapustile tir. S hitrejšimi elektromotorji bo čas vožnje znatno skrčen: brzi vlaki bodo vozili 45 minut manj kot doslej. PROTI POVIŠANJU CARINE NA UVOZ MESA Zveza industrijcev mesnih konserv v Italiji se je te dni izrekla proti nedavnemu povišku carin na uvozu mesa in živine za zakol. Carino so namreč pred kratkim povišali za 2%, in sicer od 18 na 20% »ad valorem«. Zveza industrijcev je opravičila svoje odklonilno stališče s trditvijo, da niso današnje odkupne cene mesa nizke zaradi prenizkih carin, temveč da je treba pripisati pojav prehodni gospodarski konjunkturi, ki pač ni naklonjena živinorejcem. Industrije! so podprli svoje izjave s statističnimi podatki, iz katerih je razvidno, da je število glav živine v Italiji narastlo iz leta 1908 do 1958 od 6 na 8,4 milijona, medtem ko se je prebivalstvo pomnožilo za 50%. Čedalje več mesa odvzamejo neposrednji potrošnji tudi industrije konserv. Tako so te predelale v letu 1953 8,5 milijona stotov mesa, leta 1957 pa 11 milijonov stotov. Italija ima torej premalo živine, zato bo morala še naprej uvažati velike količine tega blaga. Povišek carine je škodljiv, saj zavira uvoz mesa, ne da bi kakorkoli koristil živinorejcem ali potrošnikom. Industrije! so še naglasili, da je sedanji čas najmanj primeren za povišanje carin, ko se Italija pripravlja za vstop na Skupno evropsko tržišče. JicunoVttvci NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje - Indija - Pakistan: Učka 18. jan., Dinara 15. febr. Proga Jadransko morje - ožine - Indonezija - Daljni vzhod: Trepča 3. jan., Dinara 15. febr. Proga Jadransko morje - Severna Kitajska - Japonska: Trepča 3. jan. Proga Jadransko morje - ZDA: Črna Gora 7. jan. Proga Jadransko morje - Sev. Afrika: Črna Gora 7. jan. Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: Vis 15. jan. PROGA TRST — ZAH. AFRIKA. Tržaški Lloyd bo podaljšal progo Italija-Zahodna Afrika do Trsta. Doslej so ladje na tej progi pristajale v pristaniščih v južni Italiji, sedaj pa bodo nadaljevale pot po Jadranskem morju do našega mesta. Lloyd bo postavil na progo tri 7000-tonske ladje: »Piave« in »Aquileia«, ki sta bili zgrajeni leta 1955 v Trstu, ter »Rosandra«, ki so jo zgradili leto prej v Tržiču. TRST - UL Trento 15 ;IIL nad. Telefon 23-049 Telegrami: METMIN UVOZ —IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA IZVAŽA: abrazivni materi jal umjetne smole stroje za šolane kamenolome i ostala industrija stakleno predivo itd. UVAŽA : kvareni pjesak blokove mramora lomljenac i ostale minerale. TRGOVSKO PODJETJE w S la vica” Ul. Jugoslovanske mornarice 2 Tel. 99 Svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem poslovnim prijateljem želimo obilo uspehov v letu 1959. F IR U EXPORT T A IL IM FORT Zeli mnogo lepih uspehov v letu 1959 tUKSOZNE TISKOVINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI Prodajamo in popravljamo NALIVNA PERESA TISKARNA-PAPIRNICA U. BERMRDI TRST - TRIESTE ULICA MAZZINI 44 Telef. (33 BB7 G. M. COLOHIN S FIGLID UVOZ - IZVOZ PILUTOVIJTE in IZDEEKOT Trst, Porto Industriole - Zoule TEL. ©9-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE P R E V OZ n;a IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA. DL ALHEHI, 17/1 Tal«L 6004/3404 T R. S T DL UV1TDI0 2 T.I.fon, 21.091 PEKARNA ZAFRED MARIJ Trst, Čampo Helvedere, 2 tal. 23-140 jiHlntn IMP0RT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU aožana, tolof. 4, 62, 66 Želi obilo uspehov v novem letu vsem trgovcem in poslovnimfprijateljem,! iftcmiidciu VolMi1 TRST - PADOVA zeli iAecnOi uaua leta ALI SE POŠTARJI VESELIJO PRAZNIKOV Ko bi to vprašanje postavili poštarjem, bi jih verjetno spravili v zadrego. Za praznike morajo namreč z ene strani prenašati ogromno breme voščil, ki jih naslovljenci prejemajo iz domačih in tujih krajev. Na drugi strani pa poštarjem prav ob praznikih pade kakšen belič, ki ni prilepljen prav na pismo, kakor so znamke. Tako nam je neki tržaški poštar povedal, da je samo en dan pred božičem raznesel 25 kg pošte, povečini božičnih in novoletnih voščil. Pismonoše trdijo, da prejšnja leta ni bilo toliko voščil. Poštne uprave navadno pozivajo državljane, naj svoja voščila pošljejo poprej, da se ne nabere toliko pošte naenkrat. Vprašanje je, ali ti pozivi kaj zaležejo. Na božič niso tržaški poštarji prenašali pošte, pač pa deloma na praznik sv. Štefana. Z voščili je povezana poleg pošte, ki z njimi mnogo zasluži, tudi industrija. Tako so letos angleški industrije! pripravili 545.000 božičnih in novoletnih voščil. V Združenih ameriških državah so natisnili kar 3 milijarde takšnih voščilnih razglednic. BOŽIČNA DREVESCA SO OSTALA. V Trst je letos prispelo izredno mnogo božičnih drevesc, menda okoli 25 tisoč. Razprodaja pa ni šla tako dobro od rok, oviralo jo je tudi deževno vreme. Neprimerno boljša je bila kupčija lansko leto, ko so pripeljali v Trst okoli 10.000 drevesc. Letos so na božični večer razprodajale! ponujali drevesca za vsako ceno, v nekaterih primerih celo po 50 lir, medtem ko je bila običajna cena okoli 1000 lir. PRIZNANJE SLOVENSKEMU UMETNIKU. Beneška bienala je povabila slikarja L. Spacala, naj napravi osnutek za novoletno voščilo, ki bi ga razposlala po svetu. Slikar se je vabilu odzval in vodstvo bienale je njegov osnutek tudi sprejelo. — Spacal odpre v ponedeljek, 5. januarja 1959 osebno razstavo v Vidmu v galeriji »Girasole«. MTOPRElfOZ Cunjti J{ilift'ifl TRST - Strnila del Friuli 2E9, telefon 35-379 Osebni in tovorni prevozi za tu-in inozemstvo - Konkurenčni: cene „VISTA“ „ TRST, Ul. Carducci 15, tal. 29-i5i Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. illll!!lllllim!!l!ll!!lt!l!!l!:illll!l]!intl!lllllll!!llll!!llllllllll!!lllll!llll!lllll!ll!!l!iini!lll BOŽIČNE DARILNE POŠILJKE Agencija »Italia« poroča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino pooblastilo carinske urade, da dovolijo sami, to je brez izrecnega ministrskega dovoljenja in brez vseh valutnih formalnosti, uvoz darilnih pošiljk brez carine o božičnih praznikih, in sicer od koderkoli bi te prišle; prav tako je dovoljen izvoz božičnih pošiljk z omenjenimi olajšavami, ako te pošiljke vsebujejo živila, sladkarije, likerje, igrače, sveže cvetlice itd. Olajšave so dovoljene do 15. januarja 1959, ne veljajo pa za pravo trgovino, temveč morata biti pošiljavec in prejemnik zasebnika. Ne po količini in ne po vrednosti ne smejo biti pošiljke trgovinskega značaja. DOPOLNILNI DAVEK BO PLAČEVALO MANJ LJUDI Doslej niso plačevali dopolnilnega davka tisti, ki so imeli manj kakor 540.000 lir dohodkov. Finančni mini- MESNICA BAK PADRIČE Hotel KRAS Kepentabor GOSTILNA ster Preti bo predložil vladi, naj oprosti plačevanja tega davka vse tiste osebe, katerih dohodek ne bo presegel 720.000 lir. Minister je svoji izjavi dodal, da so pristojni uradi njegovega ministrstva v zadnjih mesecih to vprašanje že proučili. IS ASE SOŽALJE V Velikem Repnu je umrl Jožef Pu-rič, v Nabrežini Anton Pertot. Hogaoice na deRelo m na dlolno Simeoni—, OPČINE, Narodna ul. 24, lel. 21-589 Nogavice za -ženske uti lir 175 naprej Nogavice za moške od lir BU naprej Popolna izbira tkanin s skrajno konkurenčno ceno. — UHl IN ZLATARNA — Ifllholj H aial - Ml Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-381 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Obiščite prenovljeno gostilno »Jadran” R„boi Trst, El. Industria IG - tel. 44505 Cenjenim gaitom želimo Mečen loiič in onielo notto leto. PRI JOŽETU TREBČE 49 Hulel iMhai/i UVOZ - IZVOZ ZALOGA DOMAČIH IN SORTNIH VIN TER LIKERJEV TRST - Ul. della FABBRICA 4 - Tel. 55-751 Poleg drugih vin Vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah I Z U U Z uvoz iiilrifiimpus D. D. ZASTOPSTVA, TRIESTE, uia Geppa 9, Telef. 3R 770 - 29 135 TVRDKA DSTAIVOVDABIVA LBTA 1083 Destilacija esertc TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Iflabledifiji hoteli be pbiipohoeajo Hotel COLOMBIA Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! Veletrgovina »FELICE" TRST — VIA CARDUCCI 41 (Nasproti pokriti tržnici) so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst • dežni plašči za moške in ženske » hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči. • Vse to po najnižjih cenah. Bunde (vetrni jopiči) od 2.900 lir dalje. Montgomeri volneni za moške in ženske po lir 2.990. /lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllillllllllll »GOSPODARSTVO« izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. raC. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA-- SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Lastna proizvodnja in izvoz : eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov TVRDKA Ustanovljena leta 1866 Trst, Piazza S. Giovanni 1 - tel. 35-019 PECI TRAJNO GOREČE ZNAMKE »Z; O p; P, A S«, »B O: R Nj U M«, »K R E F F T« in PECI NA TEKOČI IN MESTNI PLIN. ELEKTRIČNE PECI Z VENTILIRANO TOPLOTO. ŠTEDILNIKE, ENOSTAVNE IN KOMBINIRANE PRIZNANIH ZNAMK. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO! Bled LA/uA/J\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAwAAAAAAA) H&tel BLED, tel. št. 222,246 odprt je vse leto in nudi svojim gostom prijeten oddih. — 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — tenis. — Idealna smučišča in drsališča v bližini hotela. — Specialne cene za izvensezono in zimsko sezono od 1.080 do 1.500 Din. — Uprava sprejema rezervacije direktno in po vseh potovalnih agencijah. Hotel leloeica - BUd Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Dependansa BLE-GAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO Sankališča - Smučišča - Žičnica hotel ZAGREB Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specijalitete. & ESPLANADE GOSTILNA GRILANC SALEž št. 59 - Tel. 21-198 želi srečno novo leto vsem cenjenim gostom! gostilna Cfultita ZGONIK št. 3 - Tel. 21-202 GOSTILNA P-U JUfii BAZOVICA št. 4 želi cenjenim gostom srečno novo leto MESNICA IN GOSTILNA Petaros Danilu BORŠT št. 60 želi cenjenim gostom in odjemalcem srečno novo leto 1959! TRGOVINA JESTVIN Stranj Avguštin DOLINA št. 75 želi uspehov polno novo leto 1959 JESTVINE Oiiuetl kiaudif RICMANJE št. 88 vošči obilo sreče in zdravja vsem cenj. odjemalcem MESNICA V Žerjal Branko BOUUNEC št. 41 želi srečo, zdravje in veselje vsem cenj. odjemalcem TRGOVINA JESTVIN Jer jan DOLINA GOSTILNA Stranj Antonija DOLINA št. 40 želi vsem cenjenim gostom obilo sreče v letu 1959! ELERTROTRGOVIM Malalan Ernest OPČINE Narodna ul. 128 - Telefon 21-189 Gostilna Ostrouška TRST - UL. S. NIC0L0 1 Telefon 37-918 Cenjenim gostom želimo veselo novo leto ! HOTEL PRI ZLATEM JELENU GORICA, 01. Bellinzona, 11 ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJETJE Ambrožič Milan THST. Miramarski drevored 29 ^Prejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 I Se priporočamo kinodvorana SV. Križ mirodilnica Ceket (uuseppu TRST, Ulica Solitario 11 Telefon 95-442 TRGOVINA JESTVIN BANE DROGERIJA DORO Gorica, Corso Halla 32 Droge, barve, čopiči, parfumi kemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje, umetnike itd. Telefon 26-83 KROJAČNICA Mozetič TRST Trg Garibaldi 11/1 Telefon 90 280 MIZARSKA MEHANIČNA DELAVNICA te mma ŽELEZNINA Katel TRST, III. Bartoletti 14 Telefon 93-021 Izdeluje po naročilu vse vrste pohištva za dom in urade Najmodernejši vzorci Diuštuefoci g-aUducL TRGOVINA JESTVIN Oberti Henrik TRST, Vic. Castagneto 67 Telefon 44-990 TRGOVINA JESTVIN Žerjal Drago BOUUNEC št. 237 želi obilo uspehov v 1. 1959 TRGOVINA JESTVIN BRC R BORŠT št. 67 TRGOVINA JESTVIN JfLahuiič T^M-frela SALEž št. 20 želi veselo novo leto 1959 GOSTILNA IN TOBAKARNA jnuu BRIŠCIKI želi cenj. gostom obilo sreče v novem letu! TRGOVINA JESTVIN REBULA JOSIP SALEŽ št. 60 želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1959 TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA Hroi/atin Milko BRIŠCIKI št. 9 želi vsem svojim odjemalcem obilo uspehov in veselja v novem letu! GOSTILNA £uxa "Vladi PROSEK št. 137 GORICA, Ul. Rastello 19 Telefon 20-39 Izvaža ekonomske štedilnike, hladilnike najboljših znamk, vse vrste, kovinskih izdelkov, orodje za kmetijstvo, itd. GOSTILNA mi pošti BAZOVICA št. 95 želi vsem cenj. gostom in prijateljem srečno in u-spehov polno novo leto! ZALOGA DRV IN PREMOGA Šuligoj Danilo OPČINE — Telefon 21-172 želi cenjenim odjemalcem srečno Novo leto TRGOVINA JESTVIN Križman Herman BAZOVICA št. 5 BAR METEIKA BAZOVICA želi vsem gostom srečno novo leto! GOSTILNA Križmančič Franc BAZOVICA št. 185 TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA JlZahnič BAZOVICA št. 202 dulogt Maža ^ROIANO" SERVISNA POSTAJA TRST - ROJAN — Ulica Moreri 7 — Tel. 35-608 Avtoprevoz potnikov v tu- in inozemstvo TRST — Ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 61-792 želi veselo novo leto vsem prijateljem lepe knjige GOSTILNIČARKA BAVČAR ALBINA želi obilo uspehov in veselja gostom gostilne »Ex Bucher« — Ulica Soncini 20 in gostilne »Trattoria Romagna« — Ulica Romagna 30 (Pregare Jtlitan Želi mnogo lepih uspehov vsem cenj. gostom KAVARNE - BAR — Ricmanje 31 ter vsem odjemalcem _____TRGOVINE JESTVIN — Log št. 47 GOSTILNA Gospodarsko društvo KONTOVEL 152 — Tel. 21-268 želi prijateljem obilo dobrega v novem letu 1959 TRGOVINA USNJA IN ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN 'Veljak Virgitij TRST — Ulica Molino a Vento 3 — Tel. 95-392 želi cenjenim odjemalcem obilo uspehov PEKARNA llliCte /iiiflulf BAZOVICA št. 55 želi obilo uspehov, zdravja in zadovoljstva v novem letu vsem svojim odjemalcem in prijateljem CALZOLERIA Pjorell|l,ia S. L*. L TRST — Ulica Tarabocchia 2 — Telefon 96-536 ima v zalogi vse vrste čevljev in gumijastih copat za otroke, moške in ženske KLEPARSKA DELAVNICA SOSIČ BERNARD OPČINE — Proseška ulica 18 Želi cenj. obiskovalcem obilo uspehov v letu 1959 VSEM TRŽAČANOM DOBRO ZNANA 90 LET STARA GOSTILNA TRST VRDELSKA C.1400 TELEFON 95-577 Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste /eli vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem mnoga lepih uspehov v novem leta! C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. TRST-TRIESTE ™rt IMPORT TELEF-: 37-940, 28-382 TELEGR.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, N. 9 C P. 185 TRGOVINA JESTVIN Pahor Karel TREBČE št. 111 TRGOVINA JESTVIN J£atc Idi PADRICE št. 71 MESNICA Ji. (Hrovatin TREBČE št. 23 TRGOVINA JESTVIN žtivic Josip TREBČE št. 23 želi cenjenim odjemalcem obilo uspehov v letu 1959 GOSTILNA (Pri Jtličetu TREBČE št. 17 TRGOVINA JESTVIN (juZtLki. Paul PADRICE št. 37 PEKARNA IN BAR EDEN SESLJAN št. 41 Telefon 20-142 Svoji spoštovani klienteli Želimo uspehov polno novo leto. TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA Grgič /hidrcj BAZOVICA št. 97 SADJE IN ZELENJAVA KALIN OPČINE, Proseška ul. 4 Telefon 21-092 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA 'Ceiestin Daneu OPČINE, Narodna ul. 77 Telefon 21-034 TRGOVINA JESTVIN Škabar Josip OPČINE, Narodna ul. 42 Telefon 21-026 JESTVINE Gregorič Avguštin TRST, Ul. Commerciale 25 Telefon 29-685 TRGOVINA S STAVBNIM MATERIALOM IN ŽELEZNINO (Daneu Ji. OPČINE, Proseška ul. 13 Telefon 21-044 MESNICA Jtlitič - limiti PROSEK št. 197 Obilo uspehov v novem letu želi cenjenim gostom Društvena gostilna PROSEK BAR Cetfitfiišl OPČINE, Narodna ulica 48 Telefon 21-067 želi vsem cenjenim gostom obilo uspeha in veselja v novem letu TRGOVINA JESTVIN TRST, Ulica La Marmora želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem obilo sreče in zadovoljstva v novem letu 1959 JESTVINE GOMBAČ ADOLF TRST, Ul. Coroneo št. 5 Telefon 36-044 želi srečno novo leto GOSTILNA ŠKABAR VEL. REPEN št. 70 Najemnik Kuštrin želi srečno novo leto MANUFAKTURNA TRGOVINA GORJUP & KUŠTRIN GORICA — Ulica Rastello 5 — Telefon 28-84 Podružnica: Ulica Rastello 3 KOLEKTIV HOTELA Trigh CLV K oper želi mnogo lepih uspehov vsem cenjenim gostom in prijateljem UVOZ IZVOZ IVAN VETRIH ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO GORICA — Ul. Lantieri 5 — Tel. 25-27 UVOZ DRV IN OGLJA Cti'tlt< lllibvlioit GORICA — Ul. Angiolina — Tel. 23-29 AGENZIA Dl AFFARI ED AUTOTRASPORTI „EIIO Sulko“ ihport-.kpobt GORICA — Ulica Mameli 8 — Tel. 52-65 tvrdka Hrovatin Jožef GORICA — Ulica Mighetti 6 — Tel. 24-26 Uvoz vseh vrst lesa TRGOVINA KOLES IN MOTORJEV PILAMUTA SGKTAC GORICA — Ulica Duca D’Aosta 4 — Tel. 50-23 Zaloga biciklov znamke »IRIDE«, motocikli, šivalni stroji in nadomestni deli RIZZi RAIMONDO GORICA — Ul. Morelli 4 — Telefon 22-42 IMPORT — E X PO RT vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave Walter Knez Šivalni stroji, radioaparati, kolesa in nadomestni deli NABREŽINA — Telefon 22-523 TRGOVINA JESTVIN MUKANJA DRAGO NABREŽINA Mirodilnica - Drogerija NABREŽINA — CENTER MESNICE VOIjI>I NABREŽINA — CENTER — Telefon 22-513 (Kamnolomi — Postaja) želijo vsem cenj. odjemalcem obilo uspehov in zdravja v novem letu ZALOGA PIVA »DREHER« IN PRODAJA KRME ŠTOKA ANTON PROSEK — Devinščina št. 2 Želi vsem cenj. odjemalcem obilo sreče v letu 1959 ZALOGA DRV IN PREMOGA PMG0S BERIVI ARH NABREŽINA - Kamnolomi Golob Jvo Prodaja in IzVaža nado- GORICA - Trg E. "DE A MIC IS l M*'" »ritlMln. za avtomobili, motorn In Ttltfon 21.38 koltsa TRGOVINA JESTVIN Kante Zdravko PROSEK št. 152 KROJACNICA (iuriijj Vladimir PROSEK št. 53 GOSTILNA (Dofenv PROSEK, Devinščina št. 3 Telefon 21-319 želi vsem cenj. gostom srečno in veselo novo leto GOSTILNA £asii Vremce [Bmilijti) OPČINE, Narodna ul. 65 želi cenj. obiskovalcem obilo uspehov v letu 1959 TRGOVINA JESTVIN Gregor! Mario TRST, UL D’AIviano št. 86 Telefon 94-404 KROJAČNICA Košuta Stanislav TRST, Ulica Raffineria 5 Telefon 95-498 TRGOVINA JESTVIN Orel Jožef TRST, Ulica Geppa št. 8 Telefon 23-869 JESTVINE **ec limberto TRST, Str. p. Longera 203 Telefon 95-984 želi cenj. odjemalcem obilo uspeha v novem letu JESTVINE Jerku: Alojz TRST Str. Vecc. per ITstria 266 Telefon 41-175 Vsem svojim cenj. odjemalcem želi srečno Novo leto 1959 GOSTILNA (Petaros BORŠT — CENTER št. 67 želi veselo novo leto PRODAJA SADJA, ZELENJAVE IN ČASOPISOV SLAVEC MIHAEL BOUUNEC št. 44 želi obilo uspehov v letu 1959 vsem svojim odjemalcem GOSTILNA Saiaufo MtUa BOUUNEC št. 62 želj vsem cenj. gostom srečno in veselo novo leto BufetPino „Pri Jožku" TRST Uiica Ghega it. 5 Telef. 24 700 Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja SILLA' COSSI ALFONZ TUVO* GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 Plakata k/an GORICA UL Duca D’Aosta 7 Velika izbira koles in motorjev »NSU« in »Benelli« TRGOVINA JESTVIN JOŽE CIGOJ GORICA Ulica delie Monache št. 17 Telefon 24-05 želi vsem svojim odjemalcem obilo sreče v novem letu 1959 KROJAČNICA Jazlici: Bernard NABREŽINA št. 173 TRGOVINA JESTVIN [Truden Edvard NABREŽINA št. 100 MEHANIČNA DELAVNICA PAJNTAR VINCENZ0 GORICA, P.zza Cavour 5 Popravila koles, motorjev šivalnih strojev itd. ŽELEZNINA TERCOM NABREŽINA št. 124 Telefon 22-522 TRGOVINA JESTVIN ŠKKK .111/11:4 ŠEMPOLAJ št. 36 TRGOVINA JESTVIN GREBEM JOSIP DEVIN PEKARNA IN TRGOVINA Z JESTVINAMI GUSTINČIČ JUST1N4 SV. KRIŽ št. 204 TOBAKARNA TENCfi ŠI/4B SV. KRIŽ GOSTILNA PERT0T FRMC SV. KRIŽ št. 132 JESTVINE TRST Str. Friuli 271 - Tel. 28-664 Vsem cenj. odjemalcem želi mnogo uspehov v letu 1959 JESTVINE TRST, Ul. Maiolica št. 1 TRGOVINA JESTVIN l/ISIMI f.lli TRST, Ulica Roma št. 15 Telefon 23-094 KAVARNA BK4TU/ GORICA, Ulica Mameli 4 Telefon 34-78 TRGOVINA JESTVIN (Žerjal (Ptado BOLJUNEC št. 76 želi srečno novo leto 1959 JESTVINE Prelog J ožel' TRST Tel. 93-831 Ulica della Guardia št. 44 JESTVINE (Dujmovie Ji. TRST Ulica Sette Fontane št. 62 Telefon 90-802 k Os o a * Ul 'Ubam tigonesm in poblinmkn pbijaieljem ieli ottilo ubpaha o nemem letu i g> s e k OS O 0. Š HO V A GORICA - TEU 07 TOVARNA. MOTORNIH KOLES -To M«*** KOPER - JUGOSLAVIJA Kolehtlu tornim motolmk kolo!) ,,Xoimo!i' - Hopol - zeli obem boojim pobloomm pisateljem mmgo deloonik Ujbpelioo o letu 1959 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Teieion pisarna 34-97 ii dom 20-70 ,,‘Vinicota” PERTOT DANILO Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone. Pristni kraški teran in tokajec. Oglejte si našo zalogo! Dostavljamo tudi na dom TRST — ul. TRENTO 16 Tel. 23-074 - Stanov. 41-979 Edina etkluzivna prodajna Agencija v Ttstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja izbira vseh vrst že rabljenih in obnovljenih Vesp v pokrajini. Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Piaggio. | MITOMOIOtt | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO s« nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TMBTE-TRST, Via Udins 15 TELEFON 30-157 -30-19B AVTO PREVOZN IŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tu In inozemstva. — Postrežba hitra. Cene ugodne JESENICE NA GORENJSKEM Proizvaja za mehanično industrijo: Valjano jeklo, vlečeno jeklo, pločevine različnih debelosti, hladno valjane trake, vlečeno žico, zavarjene cevi, elektrode, polizdelke za nadaljno obdelavo. Vse vrste litih in nelitih jeklenih izdelkov v skladu z Din normami za vsestransko mehanično industrijo — Jekla za izdelovanje ročnih in mehaničnih orodnih strojev za obdelavo lesa, kovin in drugega materiala, specialnega jekla za posebne namene. Za podrobnejše informacije glede kakovosti, lastnosti raznih vrst jekla, načina termične izdelave, dimenzij in dobave različnih vrst jekla, ZAHTEVAJTE KATALOG IZDELKOV ŽELEZARNE JESENICE Delovni kolektiv Železarne Jesenice želi vsem poslovnim prijateljem obilo uspehov v novem letu. MEAT INDUSTRT SESVETE — VUGOSLAVIA IMPORT - EXPORT DEPARTMENT ZAGREB — ILIČA 29/1 Telephone: 23-738, 33-132 Telegram: SUEME ZAGREB Telex: 02-149 ZAGREB POB: 276 IZVOZI: zaklanu telad u koži i teleče meso, govedje meso, svinjsko meso, sve vrste kobasičarskih proizvoda, sve vrste suhog mesa, slanine i pršut, sve vrste mesnih konzervi, naročito konzerve šunke, hrenovke, šultera, gulaš, lunch-eon meat, chopped pork itd. UVOZI: sav materijal za vlastite potrebe. grapliis TRST Ulica sv. Frančiška 20 - Tel. 29-477 VOČE ZAGREB Izvaža: Sve vrste voča, svežeg i suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročito sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, badem, orahe. lešnike, med, rakiju (šlji-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu Uvaža: južno voče, kolonijalne I druge poljoprivredne proizvode TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT LJUBLJANA, Mestni trg 24 - Telefon 21-407, 20-308 Telegrafski naslov: Domexport Nudimo: ročno kleklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. 6, Kardeljeva 4, Trg Revolucije 5, Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na Bledu. Predstavništvo za Italijo: ing. ČOK ANDREJ, Trst, via Beato Angelico 8, tel. 48-057. Za ročno kleklane čipke: JOSIP DIDIČ, Trst, via Carducci 10, tel. 24-931. CenpMMt odjemalcem, ie ^ifioiočamo za nalcufi! PREDILNICA TKALNICA MARIBOR Proizvaja: Bombažno prejo od Nm 16 do Nm 50, stanično prejo surovo in barvano ter razne mešanice prej, vozlički z acetatnim vlaknom. Bombažne in stanične tkanine: surove, progaste, karirane in enobarvne. Glavni asortiman tkanin je sledeč: Bombažne: kretoni in cefirji za moške srajce, kanafas, flanela za pidžame in športne srajce, plenice in surove tkanine. Stanične: tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozličasto prejo z acetatnimi vlakni. Vse stanične tkanine so oplemenitene z apreturo proti mečkanju. Naš asortiman tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci. Vsem cenjenim poslovnim prijateljem obilo delovnega uspeha v letu 1959! Tovarna cementa in salonita T o varna železniških vozil Bcris Kidrič MARIBOR Izdeluje, obnavlja Zgrajena 1863. leta -n p0p|-a v|ja raznovrstna železniška vozila »15. sepiemlter « ANHOVO Izdeluje: I PORTLAND CEMENT AZBEST CEMENTNE IZDELKE »SALONIT” tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi, cevi za namakanje s potrebnimi spojnimi deli. Razne oblike cevnih sistemov po naročilu in načrtu. Valovite in ravne plošče raznih dimenzij, oblik in barv za pokrivanje streh, za oblaganje sten in stropov. Želi vsem svojim poslovnim prijateljem obilo uspeha v novem letu JAZBAR STAAHStAV U V O Z-I Z V O z vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST Aa BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmatte vtski proizvodi In kemikalipo TRST - UL. 1 ORREBIANCA 21/11 TELEFON 31-315 Splošna_____ trgovska u v o * IZ TO Z Vsakovrstne VI1EČ5E Nove in rabljene — jutovo vlakno za tapetnike dobite pri tvrdki l/l/lmgmi Ugo Zaloga in delavnica — TEST Zadružna poslovna zveza Slovenije L3UBL3ANA - TITOVA cesta 19/VII Telefon 20-365, 20-547 - Telex 03-117 MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR Srečno novo leto F L J SMMIES UBLJANA - BEETHOVNOVA 11 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Mehak in trd žagan les — Zaboje — Gozdne proizvode Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel IzVOŽCimO * — Lesovinske plošče - Stole iz upognjenega lesa Oglje — Furnirje — Parkete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X» I Obilo uspehov v letu 1959 vsem cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim prijateljem! VINO I&OPER VELETRGOVINA Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI Zaloga istrskih vin kot: refošk, malvazija, barbera, pinot, merlot, kabernet, itd. ter žganja in likerjev Ulica Fonderia 10, telefon 90-720 K O 1’ 10 It (CAPODISTRIA) TELEFON 43 in 100 VSE USLUGE NA C.T0 AET0N0M0 Svojim komitentom obilo uspeha v novem letn! MELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032 Motorji ..PaRILLA”, ..MSB”, „MOTOBI” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Spocialn. cone za izvoz Svoji spoštovani klienteli želimo uspehov polno v novem letu! IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE TVRDKA £• JJon TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108 TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR MARIBOR Telefon 20-04, 25-04 Brstojav ; Atztoma-Maribor Izdeluje: kamione, traktorske prikolice, specialno orodje uvaža in izvaža: govedo, konje, prašiče, drobnico, živalsko krmo, kazein itd. Snopštenje ODLUKOM RADNIČKIH SAVETA PREDUZEČA ZA IZVOZ DRVETA I DRVNIH PROIZVODA „ J Utr O DRV©” I ŠUMSKO — IZVOZNOG PREDUZEČA „R II D V I K” IZVRŠENO JE SPAJANJE U PREDUZEČE ZA PRODAJU — IZVOZ I UVOZ DRVETA I DRVNIH PROIZVODA »JUGODRVO RUDNIK« U BEOGRADU Trg Republike broj 3-V. Telefoni: 21-794 5, 6. Generalni direktor: 27-846, 29-181 Tekuči račun kod Jugoslovanske banke za spoljnu trgovinu broj 101-31 - 1-71 Pretstavništva: ZAGREB, Kaptol 21 - Telefon 37-483 SARAJEVO, Jug. Nar. Armije 43 - Tel. 35-04 LJUBLJANA, Gradišče 4 - Telefon 21-214 RiJEKA, Delta 4 - Tel. 34-81, 27-75 Stovarište: SAAEDEROVO, Dunav obala MOLIMO SVE DOSADAŠNJE I BUDUČE POSLOVNE PRIJATELJE PREDUZEČA »JUGODRVO« I »RUDNIK« DA POKLONE SVOJE POVERENJE NOVOM PREDUZEČU »J U G O D R V O - R U D N I K« ivk Sretnu nova godinu 1959 CONTINENTAL EXI>ORT L | U B E J AN A BEETHOVNOVA 11/V. TELEF. 21-826, 20-278 TELEX: 03-175 UVAŽA: STROJNO OPREMO ZA METALNO, LESNO IN GRADBENO INDUSTRIJO, ORODJE ZA PREDELAVO LESA IN KOVIN, APARATE ZA GOSPODINJSTVO, PISALNE IN RAČUNSKE STROJE PREDUZEČE ZA IZVOZ I UVOZ ŽITARICA ZADRUŽNO IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE (Slo d ertlja (Sadja UJUBLJANA Titova cesta 19 Želi vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto! BEOGRAD - TERAZIJE 27/V Telef. centrala: 30-003, 30-004. 30-005. 30-000 Telegram: Granexport — Beograd Telex: GKANKX 01150 Poštanski tali »02 Pretstavništva: Rijeka i Split IZVOZI I UVOZI pod najpovolnijim oslovima: ŽITARICE I PROIZVODE OD ŽITARICA pšenicu, raž, ječam, ovas i kukuruz SUVO POVRČE I MAHUNASTE PLODOVE pasulj, sočivo i grašak za ljudsko i stočnu ishranu SEME ŽITARICA seme pšenice, raži, ječma, ovsa, kukuruza, hi-bridnog kukuruza i pirinča SEMENSKE ROBU seme crvene deteline, lucerke, grahorice, muhara, graška, stočnog graška, konoplje i sirkovo seme GRAHORICU, MUHAR, SLAD I SLADNE KLICE Vsem poslovnim prijateljem obilo delovnega uspeha v novem letn! \ LJUBLJANA Titova 19. tel. 21-053 Izvaža in uvaža: mehak rezan les, trd rezan les, gozdne asortimente, finalne izdelke in izdelke domaee obrti ter pinto in plutne proizvode Delovni kolektiv podjetja zeli vsem odjemalcem in dobavi' teljem ter poslovnim prijateljem obilo uspeha v letu J959 Mednarodni transporti Ljubljana - Masarykova cesta 17 21 Predstavništva in izpostave: Beograd, Rijeka, Zagreb, Jesenice, Maribor, Sežana, Celje, Dravograd, Prevalje,^Herpelje - Kozina, Nova Gorica, Koper, Škofije in Št. lij ^— MEDNARODNA ŠPEDICIJA — izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovanje, vozniške reklamacije, kvalitativna in kvantitativna kontrola blaga, transportne kalkulacije, Itd. IRANS-TRIESTE D. Z. 0. Z. Srečno novo leto! .LA VINICOLA TRIESTIIVA' Dl ALBERTO URŠIČ TRST ULICA CEC. RITTMEYER 20 — TELEFON 38-380 IMAMO BOGATO ZALOGO VINA VERONA, FURLANSKA, ISTRSKA IN VIPAVSKA VINA TER KRAŠKI TERAN Želimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v letu 1959! Zaloga premoga in drv za kurjavo ter gradbenega materiala na drobno in debelo POKOPAT IVAN Urad in skladišče: TRST - TRIESTE Ul. Saltuari št. 2 . tel. 61165 Prodajalnica na drobno: TRST-TRIESTE Ul. Fabio Filzi št. 11 - tel. 36234 Gorica, trg Cavour, 9 Telefon 35-36 Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline Elija Cuk (Soriška nabavno prodajna zadruga GORICA, UL. DON BOSCO, 46 - TELEFON 26-08 vošči vsem cenjenim odjemalcem in posebno svojim članom obilo uspehov v letu 1959 OPČINE Narodna ulica št. 61 Telefon 21-046 Trgovina in pekarna V ^ A 0U1 AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE bratje DOI JSIS GORICA ULICA D0NIZETTI 27 - TELEF. 20-97 C. I. G. E. M. Soc. a r. I. TRGOVINA, INDUSTRIJA I MINERALI UVOZ - IZVOZ I PRETSTAVNIŠTVA TRIESTE • Piazza della Liberta 3 - Tel. 29-212 Telegrafski naslov: CIGEM - TRIESTE SPEC1JALIZ0VANI - UGLAVN0M NA PRIBAVLJANJU P0LJ0-PRIVREDNIH STROJEVA, ALATA I INDUSTRIJSKIH ARTIKALA Jožef Merševani TRST, Ulica Coroneo 45 GORICA, Corso Italia 24 — Tel. 26-43 IMPORT izvozi razni biciklistički materijal, bicikle, bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i automobile, radioaparate, šivače EXPORT mašine i razne druge predmete za široku potrošnju. UVOZ ŽIVINE Cattunar Umberto TRST = Ul. T. Severo 3 - TeleL: 34=089 Mazzucca Isacco TRST - TRIESTE Via Traversate al Bosco 8 - Telefon 96-894 UVOZ - IZVOZ Ekskluzivni zastupnik za Jugoslavija firm P E L d C CI A L M A - PARMA [ITALIJA! Strojevi i postrojenja za prehrambena industrija It III IV H A Al 1 ATTILA - PARMA [ITALIJA! Industrija suhomesnatih proizvoda TECHNA Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja IMPORT- EXPORT in tehničnega materiala TRST - ULICA FABIO FILZI 17/1 Vršimo vsakovrstne izvozne in uvozne Tel. 35-907 - Teleg. TECHNAIUIN operacije tfoe. TKANINE KONFEKCIJE LIČNO RLAG0 TRST - TRIESTE ULICA GHEGA ŠT. 13 - ULICA CARDUCCI ŠT. 1 Vollci cmjmim klientom Mečno nooo leto IMPORT - EXP0RT električni material IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA. DALMATINOVA 1 Telefon 22=212 Teleg. »Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev mesa in mesniK izdelkov prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek - Telefon štev. 3 GOSTILNA KURET N. RICMANJE 6 - Tel. 99-192 vošči vsem svojim gostom in prijateljem uspehov polno novo leto PRODAJNA ZADRUGA (Rivendita Sociale) OPČINE, Alpinska ul. 87 Telefon 21-054 PANADA TRST, Ulica Rossini 10 Telefon 37-909 HOTEL Pobfa v centru mesta Lastnik: G. CARIS TRST, Trg Oberdan št. 1 Telefon 24-157 Gostom in prijateljem želimo obilo uspehov v novem letu! JESTVINE Jic-vh Jlilan TRST, Ul. D’Annunzio 9 Telefon 41-572 GOSTILNA GROČANA L MK Tel. 21-390 želi svojim gostom mnogo uspehov v novem letu 1959 GOSTILNA „ilt EAMBERO ‘6 TRST, Ulica Udine št. 37 Telefon 24938 želi cenjenim gostom srečno novo leto 1959 GOSTILNA VETU OPČINE, Proseška ul. 35 Telefon 21-482 želi cenjenim gostom srečno novo leto Pletenine, tkanine in modne drobnarije Susič Kristan TRST, Ulica Roiano št. 2 NOVI NASLOV SPEDICIJSKEGA PODJETJA Fratelli PRI0GLI0 Trieste, Ulica S. Anastasio 2 (V neposredni bližini glavne postaje) TELEFON ŠT. 31-167, 24-853 - TELEGRAMI: PRI0GLI0 TRIESTE TRST, Ulica Uiceronii 8 - Telefon 38-13G 37-72S Telegram 1MPESP0RT - TRIESTE UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES, DRVA ZA HURJAV0, GRADBENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KOLONIALNO BLAGO IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in gorišhem sporazumu Specializirano podjetje za usskocrstne kompenzacije n ,1jL NADOMESTNI DELI - SERVIS TRST UL, CORONEO 39 TEL. 24-955 AGNEt Cicli L I/ 15 Z 1 Z l/ HZ TRIESTE - Via Erispi 8 9 Tei. 83 982 Predstavništvo svetovno znanih znamk: BIANCHI, B0TTECCHIA, ST/S Lil, neizpodbitne cene za uvoznike in grosiste v Jugoslaviji. Nadomestni deli za motocikle, vespe, lambrete itd. Odpošiljamo kolesa in darilne pakete. LASTNIK llLlza Ižid Oficifoak SE PRIPOROČA (foMilna „Bella Trieste" SERVOLA - ULICA PANE BIANCO 96 - TEL. 55-209 Vsem cenjenim gostom in prijateljem želimo mnogo uspehov v novem letu. E. IMPORT L M A, EXPORT T. Trst - Trieste - Via F. Filzi 23 Tel. 29-970 — Telegr. lELMAT-Trieste KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA Ulica Morelli 14 Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini U«tArtovlj*nai ■•tat 1OO0 Urar n a. in zlatarna A. MALALAN Opčine, Alpinska ulica 83 - Telef. 21-465 Trgovina čevljev -----M. MALALAN-------------- kmetovalce EDVARD FDRLANI TRST - UL. MILANO ŠTEV. 18 - TELEFON 35-169 Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsak oY r s t n a semena i. t. d. Opčine, Alpinska ulica 85 - Telef. 21-465 Obilo sreč© v novem lotu ! Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-602 ULICA DELLE MSLIZIE 19 - TEL. 96-510 šaš* Ecco i piu famosi esemplari della nelle nostre vetrine. famiglia Omega che troverete Nella nostra qualitš di specialisti OMEGA offriamo al consumatore di questa marca, famosa nel mondo intero, una scelta completa, i modelli piu recenti ed un servizio perfetto di assistenza. CONSTELLATION Cronometro ufficialmente controllato. Automatico, impermeabile, antimagnetico, protetto contro gli urti. Consteliation - indici e sfere in oro, cassa acciaio L. 60.000, cassa oro L. 140.000 Consteliation de Luxe - cassa oro, guadrante oro, astuccio in argento L. 185.000 Mod. Grand Luxe - detto con bracciale in oro brevettato Omega L. 450.000 SEAMASTER Subacgueo ad autocarica, famoso nel mondo per la straordinaria resistenza alle condizioni piu disagiate nel lavoro e neilo šport. In oro L. 102.000, misto oro e acciaio L. 47.000, acciaio L. 36.000. Maggiorazione per sfera secondi al centro o calendario. Altri modelli a carica abituale a partire da L. 79.000 in cassa oro e da L. 28.000 in cassa acciaio. 30 M M 1'orologio di alta precisione che ha totalizzato il maggior numero di vittorie ai concorsi di precisione. in oro a partire da L. 57.000, . in goldfilled da L. 38.000, in acciaio da L. 23.000. Maggiorazione per sfera secondi al centro. Modello Geneve - in oro L. 80.000, in acciaio L. 29.000. LAD YM ATIC Uorologio automatico per signora, abbastanza grande per contenere un meccanismo di precisione ed abbastanza piccolo per ornare !a delicatezza del polso femminile. Modello illustrato - in oro con bracciale L. 185.000. Altri modelli sia in oro che in acciaio a partire da L. 63.000 e L. 41.000 SERIE DEL TESORO Seleziona i modelli di maggior successo internazionale, arricchiti di cassa, sfere, indici e ore in oro. La scelta sicura per chi vuole. essere certo di fare un dono gradito da sinistra a destra: L. 45.000 L. 50.000 L. 54.000 Modelli in acciaio: tondi - a partire da -L. 25.000 guadri - a partire da L. 26.000 placcati a partire da L. 26.000 z?rr Omega-la prima organizzazione del mondo per la misura esatta del tempo VSE VRSTE UR »OMEGA« . DRAGULJI V EKS-KLUZIVI ■ ZLATNINA ® SREBRNINA D LEPI DARILNI PREDMETI „ BOGATA IZBIRA PO ZMERNIH CENAH . OBIŠČITE NAS BREZOB-VEZNO! Obiščite Predstavništvo OMEGA T/UClžbZClžLi Ulica Roma 3 - Trieste - Trs! - Tel- 61-6*il (5 S S) V) 3 (5 0 ff < M 3 0 •X« J ZALOGA VINA IN SUHOMESNIH IZDELKOV BUFET Trgovsko podjetje z lesom Bor KOPER (Postaja) - tel. 96 Zaloga'vseh vrst lesa, premoga in drv za kurjavo 8. IV. C. T R I E S T E - VIft D DIVIO Til IVI. 1 Uvoz in izi/oz vseh vrst kož Obilo uspohov v novem letu vsem cenjenim klientom! ZNANA TRGOVINA Z MANUFARTURNIM BLAGOM IN DROBIVARIJO PETER PAVEL ČEPAR TRST — ULICA URINE 36 — Telefon 26 2G6 Postrežemo vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se prepričajte kmetovalci in vrtnarji! Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« in vse dru- ge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine. »jr _• .T1 . Strada Vecchia per ITstria Mannac Vladimir Tei. « n« ficmtofol&iia GIANNA Dl N. OUERINI Velika izbira vseh vrst gumijastih čevljev priznanih znamk od Lir 850 do Lir 3000 Trteste, Via Mazzini, 24 GOSTILNA IN PEKARNA Grilanc Marij in Celestina NABREŽINA želi cenjeni klienteli mnogo uspehov v novem letu! lot/Gl Pivka Z OBRATI: V PIVKI ILIRSKI BISTRICI PRESTRANKU, BAČU IN POSLOVALNICAMI : V LJUBLJANI ZAGREBU in BEOGRADU v ■ v MARCER.LO SIEGA TRST- Via Romagna 24 - Tel. 31-207 UVAŽA in nudi prvovrstna ISTRSKA in VIPAVSKA VINA ter pristen kraški TERAN, specialno kraško gnjat (pršut) in v steklenicah uvožena vina KABERNET, MALVAZIJA, BORGONJA in DINGAČ TRST Tel. 35-301 Ul. Cassa dl Risparmio 3 želi vsem svojim gostom in prijateljem obilo uspehov v letu 1959 i PRIZNANA GOSTILNA FCRIiAtf REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Gene ugodne. vošči cenjenim gostom obilo sreče v novem letu ! ZALOGA ISTRSKIH IN DOMAČIH VIN ”Vinicola Istriana,, TRST Via Artisti 3 Telefon 35-54R Trgovina čevljev GECJL0JZIJ Trst (Rojani ul.Tra i Rivi 2 Tel. 31-196 /tinski, moški in otroški Šešlji priznnnlk znamk ter gumijaste copato vseh vrst po najnižji coni. mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! Rafinerija nafle fBorjs Kidrič 'F/ RIJEKA, ULICA JNA 28 Telefon : 2151 — 2156 Telex : 025/35 Telegram : Rafinerija Rijeka Tekuči račun 433 - 11 kod Narodne banke v Rijeki PROIZVODI SVE DERIVATE IZ SIROVE NAFTE: benzin, petrolej i plinsko ulje, ulje za lo-ženje, razna maziva ulja, tehničke masti, vazeline, parafine, bitumene, obojene bitumene KVALITETNA MOTORNA ULJA ZA SVE Tl-POVE MOTORNIH VOZILA. Motorna ulja pod zaštitnim znakom Rafinerija Rijeka dolaze na tržište pod nazivima: SELEKTA EXTRA HD ALFA SUPER HD ALFA D KORALJ I ulje za dvotaktne motore Snadbjeva sve domače i inostrane brodove sa bunkerom ložulja, plinskog ulja i raznim o-stalim mazivima RIJEKA (Fiume), ULICA JNA n.o 28 Telefoni: 2151 — 21 56 Telex: 025-35 Telegrammi : Rafinerija Rijeka C/Corrente 433 - 11 presso la Narodna banka, Rijeka Produce tutti i derivati del petrolio greggio: benzina, petrolio illuminante, gasolio, olii lubrifieanti, vaseline, paraffine, bitume, bitumi colorati ecc. OLII SPECIALI PER OUALSIASI TIPO Dl MOTOR! Gli olii di macchina col marchio RAFINERIJA RIJEKA si trovano sul mercato coi nomi: SELEKTA EXTRA HD ALFA SUPER HD ALFA D KORALJ Olio da miscela per motori a due tempi Fornisce a tutte le navi nazionali ed estere olio di buncheraggio, gasolio ed altri lubri-ficanti BOMBAŽNIH IZDELKOV < 22 oc LB.L Srečno novo leto! Tvor niča »Rihard Benčič" Rijeka Ul. Borisa Kidriča št. 28 Tel.: 3623 do 26 Telegrami: PODRIBE RIJEKA PROIZVODI ARMATURU, BRODSKE PROPE-LERE KAO I OSTALU BRODSKU OPREMU TE PUMPE ZA OBRIZGAVANJE GORIVA PO LICENCI »FRIDMAN MAV AR« Želimo sretnu novu godinu svim poslovnim prijateljima finomehaničnih izdelkov »I S K R A« KRANJ KRANJ SLOVENIJA — JUGOSLAVIJA Po priznano najnižjih cenah izdelujemo gradi za žimnice črtast, damast gradi v vseh barvah, blago za perilo vseh vrst itd. Gradšped Rijeka Mednarodna špedicija in transport RIJEKA Ul. Lua Adamiča 1 Tel 2362 — 5865 Teleprinter 02/520 Telegram : Gradšped Rijeka Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, LJUBLJANA NABREŽINA “Vsem postavnim prijateljem obilo uspelta v novem letni Generalno zastopstvo anuc ^oslp TRST — TRIESTE VIA VALDIRIVO 13/1 • TEL 31-996, 28-449 Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Vsem svojim poslovnim prijateljem obilo uspehov v letu 1959 UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE Slevenija avle LJUBLJANA CENJENIM DOBAVITELJEM, ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1959 Sfoi/eMfa - i/ih& LJUBLJANA — FRANKOPANSKA ULICA 11 želi SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 iekdtiina Uuvvma 4=i==Eik m Mr mmmmt Mmmm iin Jiii !====i jdovščina :ssass >U >co > < > Izdeluje: flanelaste rjuhe izredno dolge, lepe barve in po kvaliteti najboljše, bombažne in stanične tkanine, surove barvaste in kariraste, za moško in žensko perilo. Poslužujte se nakupa izdelkov Tekstilne tovarne v AJDOVŠČINI Telefon 17 Telegram: Tekstil Ajdovščina TRŽNI PREGLED Italijanski trn Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so kvotacije pšenice nekoliko popustile zaradi majhnega povpraševanja. Večje zanimanje je za koruzo in za oves. Cene otrobov so šibke. Bolj aktiven je trg s krmo. Cene vina so ustaljene, čeprav so pričakovali, da se bo trg bolj razgibal med prazniki. Na trgu z oljem je bilo število sklenjenih kupčij skromno; cene so ostale skoraj neizpremenjene. Na trgu z živino sta ponudba in povpraševanje uravnovešeni, zaradi tega so tudi kvotocije ustaljene. Aktiven je trg s prašiči zaradi večje potrošnje prašičjega mesa; cene so se okrepile. Cene masla so še nadalje padle. Cene sira so ostale neizpremenjene,; najbolj krepke so cene trdega sira parmezana. Zelo razgiban je trg s sadjem in zelenjavo. Najbolj se prodajajo pomaranče, mandarini, jabolka in hruške, najmanj pa cvetača. Tudi suho sadje gre dobro od rok. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica fina 6000-6100, navadna 5700-5800; oves 4200 do 4700, inozemski oves 4200-4300; inozemska rž 4350-4450; inozemski neolušče-ni ječmen 4500-4600; proso 3700-3900; koruza marano 4650-4750; inozemska koruza 4100-4200; moka iz trde pšenice tipa »0« 8400-8700, tipa »00« 7800 do 8400, tipa »0« 7500-8500, tipa »1« 6800-8200, tipa »2« 6700-6800; pšenični otrobi 3800-3900; koruzna moka extra 5700 do 6000, fina 4900-5000. Neoluščeni riž: Arborio 7900-8300; Vialone ,nano 7800-8100; Vialone 8400-8700; R.B. 7700-900. Oluščeni riž: Arborio 13.900-14.500; Vialone nano 13.700-14.300; R.B. 12.600-13.100; Rossi zgodnje vrste 11.900-12.200; riž krajevne vrste 10.300-10.700. ŽIVINA REGGIO EMILIA. Klavna živina, cena za kg žive teže: voli I. 310-330 lir kg, II. 240-270; krave I. 220-250, II. 180-200; junci I. 290-320, II. 260-280; junice 70-290; biki 280-300; teleta 70-80 kg 450 do 490, nad 90 kg 800, nad 100 kg 500 do 540. Živina za rejo: teleta 40-50 kg 450-500; voli 310-340; molzne krave 150 do 180.000 lir glava, navadne krave 110 do 140.000 lir. MILAN. Prašički za rejo do 15 kg 600-630, 16-25 kg 590-620; suhi prašiči 40-50 kg 450-480, 51-80 kg 400-450; suhi prašiči 81-100 kg 3904-400; prašiči za zakol 180 kg 365, 150kg 362, 120 kg 358; zaklani prašiči 130 kg 423, 100 kg 426. KRMA VERONA. Seno v razsutem stanju majske košnje 2500-2700 lir stot, II. in III. košnje 2500-2700; detelja 2300-2500; pšenična slama stlačena in prečiščena 950-1050, navadna slama stlačena 750-850; koruzne pogače 4000-4100 lir stot, lanene pogače 6000-6300; pogače iz tropin 1200-1300; sojine pogače 5500-6300; pogače iz zemeljskih lešnikov 4800 do 4900 lir. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 750-780 lir kg, I. 700-730, II. 600-620; zaklani piščanci 400-500; madžarski zmrznjeni piščanci 500-650; žive kokoši 580-680, zaklane 800-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 700-750; inozemske kokoši zmrznjene 500-750; živi kopuni 850 do 920, zaklani 1000-1200; žive pegatke 680-700, zaklane 900-1000; mladi golobi zaklani 900, navadni golobi 1000-1200; žive pure 800, zaklane 950-1050; inozemske zmrznjene pure 500-850; zaklani purani 600-750; inozemski zmrznjeni purani 500-750; žive raoe 450-480, zaklane 550-650; gosi zaklane 400-550; zaklani zajci s krznom 500-600, brez krzna 550-630 lir. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 760, iz drugih krajev Lombardije 740; čajno maslo 830; sir gra-na proizv. 1956 800-840, proizv. 1957 720 do 750, proizv. 1958 620-650, 1-30 dni star 505-520, 30-60 dni star 520-530; sbrinz 1 mesec star 480-520, nad 3 mesece star 570-610; emmenthal svež 470 do 600, nad 3 mesece star 510-550; pro-volone 1 mesec star 530-550, nad 3 mesece star 580-600; gorgonzola svež 320 do 330, postan 470-490; italico svež 400 do 420, postan 460-470; taleggio in quar-tirolo svež 360-370, postan 460-470; cre-scenza 330-360, postan 420-440. OLJE FIRENZE. Olivno olje do 1% kisline 590-600, do 1,50% kisline 580-600, do 2,50% kisline 560-680, do 4% kisline 530 do 560; dvakrat rafinirano tipa »A« 500 do 510, tipa »B« 455-470; olje iz zemeljskih lešnikov 365-370 lir. VINO ALBA. Barbera 10.500-12.000 lir hi; Dolcetto 10.300-11.500; Nebbiolo 13.000 VALUTE V MILANU 12-12-58 29-12-58 Dinar (100) 70,— 70,— Funt šter. 5950.— 6000,— Napoleon 4575.— 4750.— Dolar 623,70 624,50 Franc. fr. 128,50 118,— Švicarski fr. 147,70 144,50 Funt šter. pap. 1745.— 1740,— Avstrijski šil. 24,25 24,— Zlato (gram) 700.— 712,— BANKOVCI V CURIHU 29. decembra 1958 ZDA/( 1 dol.) 4,29 Anglija ( 1 funt šter.) 12,05 Francija (100 fr.) 89,00 Italija (100 lir) 6914 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSR (100 kron) 14,50 Nemčija (100 DM) 102,70 Belgija (100 fr.) 8,60 švedska (100 kron) 82,50 Nizozemska (100 fl.) 113,85 Španija (100 pezet) 7,50 Argentina (100 pezov) 6,80 Egipt (1 funt šter.) 7,60 Jugoslavija (100 din) 54,00 do 14.000; črno navadno vino 10-11 stop. 9000-9500; Barolo 24-26.000. PADOVA. Cene za stop/stot f.co klet proizvajalca: Merlot 500-540 lir; Rabo-so 480-520; Clinton 380-420; belo Piave 490-540; belo Colli Euganei 7000-8000 lir stot; belo Soave 500-550 lir stop/stot; Valpolicella navadno 500-550, Valpoli-cella fino 540-580. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 130-180; ohrovt 25-30; karčofi 60-130; cvetača 30-85; koromač 45-90; korenje 40-60; peteršilj 70 do 150; špinača 60-160; cikorija s koreninami 20-30; endivija 40-95; zelena 50-75; čebula 30-35, čebulice 80-100; krompir Bintje 43-45, Majestic 34-38; por 50-80 lir kg. Pomaranče 40-65; mandarini Pater-no 100-200, navadni 35-55; jabolka De-licious 40-85; hruške navadne 30-40, Kaiser 90-115; limone 70-120; kostanj navaden 40-80, marroni 80-100; ananas 600-800; praženi zemeljski lešniki 210; dateljni v zabojih 200; smokve v paketih 200-220; neoluščeni mandeljni 220 do 250; neoluščeni lešniki 260-300; orehi 250-280; bosanske suhe slive (60/70) 360-380 lir. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 115-120 lir kg, v škatlah 1-2 kg 135-140. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 130-135, v škatlah % kg 150-155, v tubah 200 g 50-55 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 115-120 lir škatla, v škatlah % kg 60-65 lir škatla; grah v škatlah % kg 180-200; fižol v škatlah 0,50 kg 200-220; gobe v kisu 1650-1700; čebulice v kisu 200-245; tunina 730-750; skuše 480-520; sardine v olju v škatlah 200 g: iz Maroka 70-80 lir škatla, iz Portugalske 85-90; polenovke 550-580; marmelada izbranih vrst v škatlah 5-10 kg 220-240, v škatlah % kg 240-280; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170 do 180, v škatlah 5 kg 180-190 lir. KOŽE BUSTO ARSIZIO. Sveže kože z repom: krave do 30 kg 225-235, nad 30 Zaradi božičnih praznikov so bile blagovne borze v zahodnih državah po več dni zaprte. Zato se strokovni listi omejujejo na poročila o svetovni proizvodnji posameznih vrst blaga, ki jih kvotirajo na borzah. ŽITARICE Od začetka nove žitne sezone 1958-1959 do konca prvega tedna v decembru je znašal izvoz žita iz največjih držav izvoznic, to je Amerike, Kanade, Avstralije in Argentine 8,1 milijona ton (leta 1957 v istem razdobju 8,14 milijona ton); mnogo žita so izvozile zlasti Združene ameriške države, in sicer 4 milijone ton, medtem ko je izvoz v omenjenem razdobju prejšnje sezone znašal samo 3,5 milijona ton. Izvoz iz drugih držav je nazadoval. Dne 23. decembra, ko so bile borze še odprte, je pšenica notirala v Chicagu 195,75 stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, za blago 1-Hardwin-ter, v Winipegu v Kanadi za vrsto Northern 204,75 stot. kanadskega dolarja; koruza v Chicagu vrsta Mixt N. 1 in 2 116,50. SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor je v New Yorku 23. decembra notiral 3,65 stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; kava Santos 4 v New Yorku 41,75 proti takojšnji izročitvi; kakao Accra v New Yorku 41.50 stot. dolarja za funt. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni svetovni pridelek kave v sezoni 1958-59 na 59,09 milijona vreč, od tega bo na razpolago za izvoz 52,08 milijona vreč. Pridelek je torej obilen. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je že prejšnja letina dosegla 53,4 milijona vreč in da je bilo tedaj na razpolago za izvoz 55,4 milijona vreč. Na Kubi je bil letos pridelek sladkorja izredno dober in je dosegel 6 mil. ton, toda za izvoz je na razpolago kvečjemu 4,6 milijona ton. Na Kubi se uporniško gibanje čedalje bolj širi, kar kvarno vpliva na izvoz sladkorja. Svetovno proizvodnjo1 kakava cenijo v sezoni 1958-59 na 820.000 ton, to je 39.000 ton več kakor v sezoni 1957-58; v sezoni 1956-57 je pridelek dosegel 900.000 ton. VLAKNA Dne 27. dec. je v Aleksandriji bombaž Ashmouni, proti izročitvi v februarju, notiral 63,25 talarjev za kantar (99 funtov), Karnak GFG proti izročitvi v januarju 72,20 talarjev za kantar. Volna je v New Yorku 23. dec. notirala 106.50 proti takojšnji izročitvi. KAVČUK Kavčuk je 23. decembra notiral v New Yorku 33,45 stot. dolarja za funt. V prvih 10 mesecih leta 1958 je svetovna proizvodnja naravnega gumija dosegla 1,492.500 ton, potrošnja pa 1 milijon 632.500 ton. Zaloge so konec oktobra ostale neizpremenjene pri 735.000 ton ter so bile za 17.500 ton manjše kg 210-220; junci do 30 kg 275-285, nad 30-40 kg 225-235; voli 40-50 kg 180-190; mladi biki 190-200. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 950-1000; 3-6 kg 960-970, 6-8 kg 700 do 730; žrebeta 370-390; konji 210-230; mezgi 140-150; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 750-780, z drugobarvnim krznom 550-580; ovni 530-550; kozlički 26-31 kg 1850-1950, nad 31 kg 1900 do 1920; kože 780-800. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 310 do 330; Buenos Aires americanos 390 do 410, 10-11 kg 350-360; Capo suhe kože 370-390, osoljene 310-320; Addis Abeba do 8 funtov 370-380; kože iz angleške Somalije 8-12 funtov 520-540 lir. PAPIR MILAN. Časopisni papir v valjih 10,650 lir stot, v polah 14-15.000; tiskovni satiniran navaden 14-15.000, srednje vrste 17-20.000; pisarniški papir navaden 14.500-16.000, srednje vrste 19.000 do 22.000, fin 22-25.000; trikrat klejen papir za obrazce 24-26.000; registrski navaden 19-20.000, srednje vrste 20.000 do 22.000, fin 24-26.000; pisemski papir srednje vrste 21-500-23.500, fin 24.500 do 26.500, extra 28-31.000; risarski papir 35-42.000; ovojni papir navaden 7500 do 8500, srednje vrste 14-16.000; pergamin navaden 60-80 g 18-20.000, extra 30, 40, 60 g 23-27.000; Siv karton navaden 5000 do 6000, fin 8-10.000; duplex in triplex bel in barvan 8-10.000, srednje vrste 12.000-15.500, fin 17.500-23.000 beli in barvani kartončini 19.500-24.000, fini 28.500 do 32.000, tipa Bristol 35.500-40.000 lir. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa 500 lir 805 stot, tipa 350 lir 685; gašeno apno 490 do 550, živo apno 4800-5300 lir kub. m; pesek in gramoz 750-800 lir kub. m; polna opeka tipa »UNI« 26x13x6 cm 9250-9500 lir 1000 opek; dvoprekatni vot-laki 26x13x6 cm 8250-8500; šestprekatni votlaki 26x13x8 9100-9500; dvoprekatni votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 92-29.500; večprekatni votlaki za zunanje stene 29.300-29.560; strešniki marsejskega tipa, 15 strešnikov na kv. m, 3 kg težki 19-20 lir komad. kakor ob začetku lanskega leta. Proizvodnja sintetičnega gumija je dosegla v omenjenem času 970.000 ton, potrošnja pa 997.500 ton. KOVINE Nekateri ameriški tovarnarji so zvišali ceno bakru od 28,50 na 28,75 stot. dolarja za funt, pozneje pa še na 29 stotink. Tako so sledili proizvajalcem, ki so že pred tedni povišali ceno bakra na 29 stotink za funt. Družba Ana-conda Copper, ki pridobiva baker tudi v Čilu, je napovedala, da bo zvišala letno proizvodnjo od junija 1959 na 405.000 ton. V Čilu je v prvih 11 mesecih lanskega leta družba pridobila 225.000 ton. Svetovna proizvodnja svinca je v prvih desetih mesecih lanskega leta dosegla 1,321.384 ton ter je bila za 132.254 večja kakor prejšnje leto. Lani je bila proizvodnja za 180.279 ton večja kakor potrošnja. Amerika je u-vozila mnogo svinca v zameno za žito, in sicer okoli 15.000 ton. V Združenih ameriških državah cenijo proizvodnjo aluminija v lanskem letu na 1,55 milijona ton. •■■“■I l™""*"^ SOVJETSKI AVTOMOBILI V AVSTRIJI Rusi so že na jesenskem dunajskem velesejmu razstavili tudi svoje avtomobile. V zadnjem času so sovjetski avtomobili v Avstriji tudi že v prodaji. Prodaja jih tovarna Oesterr-eichische Automobilfabriks A. G. (nekdanja Austro-Fiat). Gre za sovjetske izdelke »Moskvič 407«, »Mo-skvič Combi 423« in »Volga M 21 D«. Moskvič 407 ima pet sedežev, 4 cilindre s 1306 ccm in 45 KS ter doseže največjo brzino 120 km; se da kuriti in je opremljen z radiom. Vozilo stane 33.600 šilingov (800.000 lir). DELNA SPROSTITEV UVOZA V FRANCIJO Na pritisk držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) je Francija v zadnjem času odpravila vsaj deloma kon-tingentiranje uvoza. Francoska vlada je 18. junija 1957 uvedla skoraj splošno kontingentiranje, da bi omejila uvoz in tako zboljšala trgovinsko bilanco. Pred tem ukrepom je sprostitev (liberalizacija) dosegla 82,3% uvoza, ako vzamemo za podlago uvoz v letu 1948. Po najnovejši delni odpravi kontingentiranje predstavlja sprostitev okoli 40,73% uvoza iz leta 1948. Sprostitev velja v prvi vrsti za članice OEEC, to je evropske države. Glede uvoza iz Združenih ameriških držav in Kanade je položaj približno enak. Na podlagi uvoza iz Amerike v letu 1953, predstavlja danes sprostitev 13%, sproščeni uvoz iz Kanade pa 15%. v primerjavi z letom 1948 znaša sprostitev v omenjeni dve državi približno 40%. Med sproščenimi artikli so tudi plemenska živina in vezenine. ■v V V’ MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 10 .12 22/12 29.12 Pšenica (stot. dol. za oušel) . - 193.3/4 196 V4 194.7» Koruza (stot. dol. za bušel) - - 115.V4 J J 3 7/s 1137» NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 29. 28.50 28.- Cin (stot. dol. za funt) . . 99J2 99.- 98.75 Svinec (stot. dol. za funt) . . 12.8U 12.80 12.60 Cink (stot. dol. za funt) . • 11.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.B0 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74 — 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35.75 35.70 35.70 živo srebro (dol. za steklenico) . . 22R.— 220,— 224,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . 38.59 41.75 39.25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 219.V« 221V4 22374 Cin (funt šter. za d. tono) . . 761.50 754— 754,— Cink (funt šter. za d. tono) - • 72.3/4 74.3/4 75.3/. Svinec (funt šter. za d. tono) - - 7i-78 72.'/. 72.3/8 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 424.90 432.90 432 90 mm KMEČKE ZVEZE Novo leto naj bi bilo vsaj tako srečno! NOVA ZVRST HIBRIDNE PŠENICE KOLIKO ŽIVINE JE V SLOVENIJI V Sloveniji je bilo leta 1 372.000 glav goveje živi' 56.000 konj, 319.000 prašičev 56.000 ovac, leta 1958 pa je lo 491.000 glav goveje živi] 65.000 konj, 424.000 prašičev ovac. POLDRUGI KILO TEŽA' KROMPIR Kakor smo že poročali, stilničarji, tako na primer Opčin, ponujali vinogradni- čo'n^ „, . .. ... ., , kom iz Sv. Križa 133 lir za li- V Združenih ameriških dr- , _ . . žavah so pridelali novo zvrst ter mosJja- Vino iz svetokriških Za novo ieto pričakujemo Kot medla lučka se na tej hibridne pšenice, ki je obro- vinošradov (z morskega bre- vsi nekaj novega in lepega, črni sliki sveti en pozitiven dila nenavadno bogato: 68 sto- §a) ima okoli 11 do 13 stopinj imeli letos mnogo krompirji kar naj bi razveselilo srce in ukrep oblasti: zakon, s kate- tov pšeničnega zrnja na hek- alkohola. Na Krasu je bila le- Sloveniji. Vsi predeli Jugo« utrdilo voljo za nadaljnje de- rim je bila priznana tudi na- tar. Povprečen pridelek na tina letos izredno dobra. Trte viie Pa n’so k*1' tako sreč lo, ki nas čaka. Tudi kmeto- Šim kmetom pravica do po- hektar je v ZDA letos znašal še niso bile zlepa tako oblo- v južmh krajih je krompi valeč misli na preteklo dobo kojnine. 18 stotov. Zato je toliko bolj ženg v Saležu, Zgoniku, Kolu- zel° škodovala suša. Tudi in kuje načrte za bodočnost. v boju za obstanek so naši vidna rodovitnost nove sorte, drovci, Samotorci, šempolaju Liki v Dalmaciji je bila hi Ocenjuje svoje preteklo delo- kmetje bili vselej deležni pod- Poskuse z novo vrsto pšenice in Repnu. V teh krajih so vin- V®”d.“ .je Poletni k:> vanje in premišljuje, kako bo pore kmečke organizacije, ki so delali v državi Oregon, ki Cke "cene' nekoliko "ni-žie^vVno Peter Duji<5 iz o^01106 Pert ^____................. se odlikuje po mrzlem in vlaž- je nekoliko šibkejše in ima pnde!al l3P krompir. Gor i je odkril v pretekli poslovni do- in nasveti. Vedno si je priza- nem podnebju. Državni tajnik 0k0ii ........................... Ji 80 težki povprečno r odstranil vse napake, ki jih je rada pomagala s poukom čun bo in bi. Tudj kmečke organizacije devala, da zavaruje koristi in za kmetijstvo E. T. Benson je napravijo ob koncu leta obra- uveljavi pravice posameznika mnenja, da ni verjetno, da za preteklo poslovno do- in skupnosti. bi v drugih podnebnih razme- se pripravljajo na re- ob rjlik. „„„„„„ s-,, rah ostala nova vrsta tako ro- no„,B vpra. sr™ *«»»• ljudem mnogo uspehov in se Kaj nam je prineslo staro hkrati obvezujemo, da bo VINSKE CENE leto? Marsikatero vprašanje kmečka organizacija vedno 4fa- v eni izmed zadnjih številk ni bilo niti lani dokončno re- jala vse, kar je v njenih mo- smo omenili, da gre belo vino seno, tudi narava nam ni bi- teh. Stopamo v novo leto z iz svetokriških vinogradov po la prevelika dobrotnica, ven- obljubo: »Več kot lani — bo- 145 do 150 Ur za liter že dar marsikateri kmet- lahko Ije kot lani!« vpiše v svojo knjigo obračunov ___________ nekoliko šibkejše in ima ^ so bm težki povprečno 10 stopinj alkohola. Ce- 40 dekagramov, najtežji pa t na se suka okoli 110-120 lir za tehtal celo 1,45 kg, torej s s raj poldrugi kilogram. liter belega vina. 150 lir za liter, že takoj po trgatvi so nekateri go- tudi lepe uspehe. Poleg tega ne smemo pozabiti ,da moramo nekatere neuspehe pripisati samim sebi. Poglejmo, kakšnim neugodnim pojavom smo bili priče v preteklem letu: Povišanje občinskega in pokrajinskega davka na^ zemljišče v smislu zakona št. 703 je močno razburilo duhove. Po tem povišanju plačujejo naši kmetje za revna zemljišča prav tako visoke davke kakor kmetje iz osta-lih predelov Italije, ki imajo rodovitnejša polja. Kaže, da se pri nas uveljavlja načelo: »Kdor manj ima, več naj da«. Kdor odmerja davek, bi moral upoštevati, da so naše občine in naša pokrajina pasivne, zlasti pa tisti predeli, kjer vlada Kras. 'Juca. /j €* 'i 11 ti fl 111 (* BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. TRST - Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE EA GORIZIAJVA 90RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo že več let zahtevamo razširitev na naše področje zakona za bolniško zavarovanje kmetov. Vsi koraki kmečke organizacije, da bi se dokonč- no rešilo to vprašanje niso do-sedaj rodili nobenega uspeha. Vsa nelogičnost tega vprašanja je v dejstvu, aa je ta zakon veljaven na Goriškem in torej tudi v Tržiču. V Italiji je zakon v veljavi od leta 1954. človeku se vsiljuje vprašanje : Smo ali nismo italijanski državljani? Na to vprašanje si lahko kmet odgovori pritrdilno, če pogleda davčne listine, če pa bi se moral zateči v bolnišnico bi moral ugotoviti, da ni tak državljan kot kmet na Goriškem, ali v Furlaniji; saj bi moral sam plačati bolnišnico, četudi bi moral zato prodati posestvo. Težko si razlagamo v luči tega dejstva razne načrte za napredek našega kmetijstva Izredne važnosti je vprašanje o razlaščanje naše zemlje. Našemu posestniku jemljejo zemljo, ki ga redi, pod raznimi pretvezami; ko ga spravijo ob njo, pa mu ne dajo dela, da bi se lahko prehranjeval. d. d. IMPORT - BXPORT Vseh Trst lesa, trdih goriv In jev xa lesno, industrijo stro- TKST - Sedež : ul. Cleei-one 8/II - Telefon: ul. Cleeroiic 30214 - Scalo Legnaml 90716 »Trans - Trieste” S. a r. 1. TRIESTE-TRST V. Donela 3 Tel. 38-827 31 906 95-881 95-880 S B d UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA ; vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Kmetijska zadruga v Trstu Ul. Foscolo 1 - tel/94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul. Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine xa vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! s \ SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 031 85 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana Pridelek krme je bil letos izredno majhen. Marsikateri kmet je moral prodati kravo, da je kupil krmo za ostalo živino. Deteljno seno je doseglo ceno 4000-4500 L. za stot. Kmet iz nabrežinske občine pravi: Kaj seno, le da je vina dovolj, pa bo denarja tudi za seno. Toda to ne velja za vse. Bazovica, Gropada, Trebče in ostale vasi nimajo trt in tudi vina ne. Te vasi so močno občutile posledice letošnje suše. Pri vseh težavah, na katere je zadel v preteklosti, in ki ga še čakajo v bodočnosti, ne bo naš kmet obupal, temveč bo kljuboval tudi najhujšim viharjem. Nikdar ne bo obupal prepričan, da dežju sledi sonce. Gondrand TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTI PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽiVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali Moto Cimatti HMW Izključni zastopnik M, SIMIČ OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST najboljših znamk: Najnovejši MOTURJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VlTTORJA - ženska in moška kolesa. Prašiča je bolje odreti Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa Cene ugodne, olajšave pri plačilu JUGOLINIJA RIJEKA Jugoslavija Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-31, 26-52, 26-53, 27-02 Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZAUEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Antvverpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastupnik u Trstu je: »NORD adria« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829. Na vprašanje, ali je prašiča bolje odreti ali po starem običaju pustiti kožo na prašiču, odgovarjajo strokovnjaki, takole: Titidka Sit, A J OSSEF UVOZ IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in les za kurjavo TRST Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Star način puščanja kože na prašiču in sušenje mesnine, oziroma slanine v bohu povzroča kvar, ki ga naši ljudje poznajo pod imenom žaltava mesnina, oziroma žaltava slanina, vse to preprečimo, če spravimo slanino in mesnino na sodobnejši način. Slanino spravimo tako. da jo položimo v za to pripravljene zabojčke in zasujemo s soljo, ali pa zvijemo tanjši del (panceto) in spravimo v debelo črevo goveda. Tako spravljena slanina ostane bela. sladka in za zdravje neškodljiva. Seveda je pa še najbolje, če slanino pretopimo v mast in jo shranimo v posodo, ki ne prepušča svetlobe. če pa spravimo mast v steklene kozarce, moramo lete zaviti v papir tako, da ne pride do masti svetloba, ki povzroča, da postane mast žaltava. Meso najbolje spravimo, če ga predelamo v dobre klobase in salame. Klobase, ki jih mislimo uporabljati za domače potrebe, je najbolje zaliti z mastjo ali oljem, šunko po soljenju spravimo v papirnate vreče in jih nato obesimo. Ker papir diha, se^šunka pravilno suši, do nje ne pride drčes in umazanija in niti svetloba, ki povzroča žaltavost. Iz gornjega je jasno, da koža po takem načinu spravljanja mesnine in slanine odpa^ de in je zato najbolje prašiče po zakolu odreti in kožo prodati. DIESEL MOTORE STABILNE UGRADBENE I BRODSKE JAČINE OD 7 -- 120 KS PROIZVODI: TORPEDO TV0RNICA M0T0RA RIJEKA POLJ OPRI VREDA I RIBARSTVO UŽIVAJU REGRES s r ti c 1‘s ! p c Informacije daje komercijalno odjeljenje tvornice, Telefon : 24-71 do 24-79 Telex: 025-37 Telegram : TORPEDO - Rijeka I i d 1 z c 1 2 s F \ b d t 1 1 1 1 t 1