gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.: za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Te čas XIII Ljubljani sredo 20. junija 1855 List Koliko dež škoduje pokošeni mervi ali detelji. ve'|k.a šlioda za živvin? 9 se vendar zamoremo iz tega UČiti , ua uc »fl^cnjajuiu p i c u g u i ui c i 11 i zj Gosp. dr. H. Ritthausen, učitelj na kmetijski soli vreme, kositi, in da naj nikdar ne pozabimo, da da vMockern-u, je po natančnih preiskavah skušal zve- jemo živini manj tečne, manj redivne diti: koliko ste seno ali detelja manj vredne da za um. Auntvu oic očnu «tu ucicija uianj vicum,, ako ju uar ji poiuauamo i a h o s u o Hiajo, Kiero smo lai po košnji dež moći, in je te na drobno izpeljane sku- koč za pečjo sušili, in da se nikar ne čudimo r __ • _____i__• i __ r i • _ J _ •_____• J____ X ___' A__•• « IF « vF. • klaje, ka dar ji pokladamo takošno klajo, ktero smo tako re šnje razglasil v 5. listu imenitnega časnika 5)I1,,Ui3 »c po uji ziviiid mdnj reui, iiianj mot und Anzeigeblatt fur die landw. Vereine in Sachsen". ali celó zbolí za to ali uno boleznijo. Amts 5 ako se po nji živina manj redí, manj močí ima, manj molze Takole pravi: Vsakemu gospodarju je znano, da klaja, kadar se je pokošena na senožeti ali polji sušila, pajeveč krat od dežja zmočena bila, veliko zgubí na tečnosti svoji. Zakaj? Kako iz vodnjakov ođprav iti zadušljivo sapo Zato ker 1) dež izpêre iz poko šenih rastlin en del tistih redivnih stvari, ki se dajo v vodi (dežji) raztopiti, in jih v zemljo poplahne; 2) će dolgo dežuje in je vreme gorko, klaja pa na kupih leží, začne vreti, in s tem gré spet drug del redivnih stvari, namreč gnjilčinih, v zgubo ; 3) če vse to dalje terpí, začne popolnoma g nj i ti. Razloček skozi 14 dní močene merve in detelje memo druge suho domů spravljene z ravno tište se nožeti in njive, natanko zvediíi, sem na drobno ke ku „Alig. F. u. L. Z CC beremo, da je gosp Kindt v Bremen-u iznajdel lahak pomoček , po kterem se iz vodnjakov (štirn) hitro odpravi zadušljiva sapa. dežnik fmaréla); konec se V z a m palice njeg m se p pago), dežnik potem in h na motóz (m pet v vod nj a k sp pet g p o teg se p vila zaduslj krat. Da se je na to vizo popolnoma izpra pa y v kteri člověku ni moč dihati pa miško skušal in po teh preiskavah zvedil pri detelji in enako tudi pri mervi, da skor za polovico je bila zmočena klaja manj tečna manj je imela redivnih stvari v sebi. to je 5 polovico tudi lue ne more goreti, so se vselej prepričali s tem, da so gorečo luč doli noter do vode spustili, pa je iepo svetio gorela; popred je kmalo ugasnila. Že mar kteremu delavcu, ki se je spustil v vodnjak zavolj Škoduje pa moča senu ali detelji naj bolj takrat, če začne kmalo po košnji deževati, zakaj presne (frišne) rastline so še bolj sočne , vodenčnate, veliko kakošne poprave, bi se bilo življenje otelo, ako bi bilo popred za ta pomoček vedilo. 5 njih redivnih stvari je takrat še raztopljenih v soku vodi. in če jih opira zdaj dež, jim izpira tište tečne Gospodarske novice Mlatva iita s pot ovaj oči mi mlativnicami. Kmetijska družba je přejela te dní iz Dunaja do , v kterem se ji naznanja, da se je na Dunaji ustanovila družba, ktera pošilja mlati vn i ce je čisto vodenega bilo, je izhlapélo, — takošni že (mašine) po deželah proti temu, da se ji en nekoliko presušeni klaji ne škoduje potem ve- del omlačenega žita za mlatvo dá. Tisti graj stvari, ktere živino redijo. Ce pa je merva ali de postavimo, en dan se že sušila, se je že več telja redivnih drobcov v nji tako rekoč sterdilo in kar pis liko dež, če jo tudi nekterekrat přemoci p red o 1 go ne smé deževati. 5 le celó saki ali pa cele soseske, ki želé žito svoje hitro in čisto omláceno imeti in se ob enem z lastnimi očmí Mladim rastlinam škoduje deževanje veliko huje, prepričati, kako se z mašino mlati, naj se pismeno kakor starejim, taiwomui, ^ »w.v.^. -------— — dozorele. ker te so že bolj goste in terde postale in linga na Dunaj (Wien, lAtii^«^, deževnica jih ne premoći tako lahko več. Zreli slami Lichtenstein'schen Palais Nr. 251), da bojo natanko in enakim rastlinam pa dež še veliko manj škoduje. Naši koz o lei (stogi) so tudi za tega voljo ve like hvale vredni: čeravno v kozolce spravljena mokra to je takošniin, ktere so že večidel obernejo do gosp. ekonomnega inšpektorja J. Holb / 1 • »"V i ^^■•WTi i^N . 1 « V V /I •• a Stadt Herrengasse, fiirstl. merva ali detelja ste manj vredne od dobro na seno žeti posušene, ste vendar še za klajo pripravne; če pa ste mogle pod nemilim nebom ostati in ste bile več krat v kupe spravljane in iz kupov spet po pianem raztrošene, začnete gnjiti in za klajo nimate nobene vrednosti več. zvedili kako in kaj. Lepe kohinhinske in Brama - pootraške peteline in kokoši je gosp. Roth de Telegd poslednjemu občnemu zboru dunajské kmetijske družbe pokazal. To pleme je tako rodovitno, da puta v 24 urah zleže po 3 do jaje Gosp. Roth je razdelil že čez 20 parov obojne sorte (Brama poo tra in kohinhinske) 9 ki jih 5? Cm marsikak gospodar nam je vsega tega treba vediti?" — zna reci « gat 5 ako nas dež vjame saj vendar ne moremo pom a je doma (na Dunaji) zředil, in misli, da nase male kokoši bojo kmalo spodrinjene od te velike in silo ro dovitne sorte. Res je to, da ne more gospodar kakor bi rad razpeti strehe nad senožetjo ali njivo, kadar je po kosil seno ali deteljo, in da v božjih rokah je vreme. Al Čbelarstvo bogastvo Neki popotnik pride ya'c v vas in zagleda na vertu lepe ker smo zdaj do dobrega prepričani, daje dež in visoke hiše silo velik čbelnjak (uljnak). Ker je ravno ne le gospodarju o delu temuč tudi o tečnosti tam kerčma bila, gré na vert v senco pod drevo blizo čbel- 194 gledam drag sroreco cjaka in si velí pričesti jedí in pijace. Kerčmar mu prinese na prostor, ki se imenuje Cadet, zi in se zraven njega vsede. Popotnik ga upraša, kako mu kroglo, ki je nekaj naposev leteia; bila je pervi enaka, pa je na verhu še nek rndeč plamen imela, ki ga pri uni nisem vidil. Kolikor se na svoje oči zaoašati morem, vém da se ni nič pobliskalo. Hitro se krogla navzdoli vdere, kakoršnega še nisem svoje Meni posebno dobro ! mu odgovori. Bog je svoj čbele nesó? v. —^ blagoslov obilo nad našo hišo razlil. Za vse le-to pohištvo ^m ^aa^êê m f in posestvo, kar ga tukej vidite, in se dosti ga je ki ga viditi nemorete, moram nar prej Boga, potem pa svojega se razpoči na cesti s hrupom y starega očeta zahvaliti vse pa je prišlo iz enega panja žive dní slišal; mene je pa od desne strani tak puh zadel ) čbel, ktere so oče v gojzdu v duplini nekega votlega dre- da me je v zid vergel. Prigodilo se mi sicer ni nič za _______- _ .... ..v . « i. i . v • i v a i • v , • • 4 « r • « •« vesa najdli; drugo leto so dobili iz enega tri, čez dve leti od kterih so jih 10 za 100 il. lega y pa dvanajst bogatih panjev mo © s tem sem nesreći odsel, da mi stiruajst dm ni bilo si te nenavadne prikazni iz glave izbiti. H koncu prodali. V malo letih se je premoženje pomnožilo cez tisuc goldinarjev. Ko se je premoženje tako veselo po panjovih množilo, so stari oče le-to kmetijo kupili, ktera je bila ta- nekam vdarila krat podertija ; sčasoma so vse prenaredili in izzidali, ka- Ranjki oče moj so bili poprej še pristavim, da je s tim treskom hudo vreme potihnilo. in da ■ BB1 so drugi dan časopisi přinesli novíco, da je bila strela (Dalj sledi.) kor zdaj vidite, gospod! reven šivar v majhni kajži zunaj vasi hvala Bogu l přemožen kmet na sredi vasi. jez pa sem zdaj y u J. D natoroznanstva Od vremena. Starozgodovinski pomenki Ovetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) (Dalje.) Střela kot blisk ništa druzega kot elektrika ki se iz ene megle v drago ali pa v zemljo steka. Po hudih meglah se vidi, kako strela sem intješviga; navadno pra- da se „ketne potegovajo". , potegujejo se take „ketne" vprek Kader treska , je strasen hriba ali pa čez vijo, blisk dolino; zdí se nam kakor da bi to bilo ravno pred očmí. Večidel tresi v zemljo, pa se raje v visje stvari, v kako drevo, stolp ali pa v pohištvo itd. Pravijo ljudjé, da ste dve streli: ena je ognje u a, ena vodena. Kadar je vodena zadej, ne gori; kadar je pa ognjena zad, se vžgč. Na to rečem, da ognjena strela je ravno taka kot vodena, toda ognjena manj močno leti, kakor nas uči elektrika, ki še smodítika (purfla) ne vžgč, če prehitro leti. Skušnje da nektere stvari elektriko dobro vodijo, posebno ti- ■NiflHM^ÉBHAill^l^MHBHilH^ft toraj * 9 uce » ste, ki so rudninske snove, druge jo pazaverajo, jih raznese in zdrobi, ako va-nje zadene. Zatorej se hiše zavarujejo s kalamitami ali s sírelnimi vodniki, ki jih na strehah napravljajo, da střelo vjemajo in jo naravnost v zemljo vodijo. Kdor se hoče střele varovati, ne smé ob hudem vremenu pod drevje stopiti ali pod streho iti, tudi ne smé v lovpi pod zvonovi stati in zvoniti, kjer bi gautegnilo ubiti. Ravno tako nevarno je tudi v takem kraji, na priliko, v kuhinji biti, kjer je veliko dima, ker dim elektriko vodi. Tudi leteti ali hitro peljati se ni varno, kakor se je pred nekimi leti v Siški pri Ljubljani zgodilo, ko je neko dekle, ki je domů letelo, ubilo. Blisk, kakor ga navadno imenujemo, se ne potegne po ćurku, ampak se razprostrè ali razširi po vsi megli. Vcasih se vidi, kakor da bi le meglene robove osvitljeval; vcasih se pa vsa megla posveti. Bliska se med gromenjem, kadar strela sem in tje sviga ; bliska se pa tudi dostikrat * kadar ni strele viditi, vcasih tudi iz daljnih meglá, kisele malo čez hribe vidijo. So pa še druge sorte bliski, ki delj časa terpé, pa so le malo znani. Strela kot blisk ne terpita delj kot en trenutek, ta se pa tako počasi od megle do tal vleče, da ga lahko z očmí spremljaš. Meunier pravi : šel sem mesca junia 1852 enega dné med enajsto in dvanajsto uro po ce- sti Monthoion, ko je hudo vreme z nenavadno mocjo pri-hrulo. Od začetka nisem kaj porajtal, in grem svojo pot. Ko pridem v sredo ulic, se hipoma močno pobliskne, in y 9 kakor bi bil trenil, je tudi že trešilo. Vidil sem kroglo kakor bučo, ki jo je s silno močjo na vožno pot zagnalo in tam se je s hrupom razpočila. Zdelo se mi je, kakor da bi bila luna z neba padla; bi>'a je skoraj enske velikosti in barvě. Potegnem si klobuk, ki ga mi je puh ali veter aazaj zanikal, dobro na glavo in grcrn naprej. Ko pridem Ime Hotemar, Ho te mer, Ho te mir se nahaja na celskem kamnu: Maricca Atemeri filia. V imena A tern er vidimo aphaeresis. Prav pravi mojster nemškega je- : Die Litthauer haben weder H ooch zikoslovja J. Grimm Aspirata, auch die Slaven in heimischen Wôrtern nicht, denn das bôhmische H enspricht unserm Laut 6. und die Russen driicken sogar das H deutscher Namen durch ihr G aus". Izvirno toraj ta glasnik ni poznán bil. kakor še gorenska beseda gun, g u na namesto un, una, pričuje, kjer je g stopil za digamo in ne h kakor pri Čehih in Lu-žičanih, na primer, v besedih: hokno, hopice itd. Pohorci namesto hočem, hitro še zdaj govorijo o čem, i tro, in o kot a, in a kot o: Moti so ležali. to y je y mati so le žali. Tudi v latinscini h odpada in najde se: aruspex, epar, Aedui, poleg: haruspex, hepar, Hedui; v talijauščini pa ga celó ni: uomo namesto huomo. Priimena, ktere v indiskem jeziku to izrazujejo, kar slovanské Atemir, Ate mé r, Hotemar, Hotemir ima Višnu, kteri se veli Kama pala, concupiscentiarum rector, Lakšman, vir Lakšmi. Tudi Budha se velí Mara džil cupidinis victor. Mislil sem pred, da imena Cu-pitius, Cupitianus, Cupetinus, Cup et in a, ki se pogostoma nahajajo v noriških kamnih, pomeniio: mer ca» tor; ali zdaj sem prepričan, da so to polatinčeni Hote-mari. Vratislave nahajamo v obilnih Restitutus. Restitutianus, Magimare v imenih Adjutor, Ad-jutorinus, Rastislave v obilnih Crescent ius, Pri-bine, í'ribi ala ve, Pribimare v imenih Auctomar in Piofoturus, Svetoslave v Sacretius, Branimire v imenih Tutorinus, Stanislave v obilnih Statius, Statutus, Statonius, Radislave v Laetilius Spi- ti mi re v imenih Viator, Viator i nus, tudi v Suc cessianus itd. Da to ni le goía domišlija, bodem v svoji knjigi natanjše dokazal in temeljito podpíral. Ze smo ćuli, da med indiškimi in siovanskimi lastnimi imeni vlada notrajna zaveza ravno taka kakor med indiškimi in gerškimi. Tukaj samo omeoim indiškega imena Bila s ena, sanctus exercitus. Eoako ime imamo v slovan- ském Svatopluk (keltiski Beloves), Ugrasena. in v Hierostratos ChQo (z digamom) v ruski zemlji lp j P P ime reke Vip Op pac v od Vip P tergovci in prodajajo namesto pravega f le p ë s kterim so že veliko ljudi goljufali; pravému Vse to so imena iz jedne korenike, ktera Up žefranu mešajo z vodo fernambukove pobarva znamljala zemljo, zato Europa, das gegen Osten po šičnike (Ringelblumen) ali pa divji zefran (earth tinet.) gelegene Land taurus" itd. bik k S analogieno tur, T svqoç') Prij 1 ■ ■ ponudba Vaša nabirati in razodevati mnogo enacih Vred tic, nam jako draga; prosimo lepo, da posiljate večkrat kaj. Vred. I — 196 — IVaj se jih ljudjé varjejo! — Kolera v Benetkah, Veroni nogorski Danilo je ca svoje písmo, ki ga je poklonil ruin Reki po malem napreduje; v Milani in okolici še ni sledů skemu caru ob nastopu vladařstva, přijel jako prijazen od-od nje; tudi v Terstu je zlo potihnil pervi hrup.—Strašna govor. — Člověka, ki je stregel kardinalu Antonelli-u po rec se je přiměřila 11. t. m. v Baumkirchen-u na Tirolj- življenji, so vjeli; klobučar je, Defelicis po imenu. skem: neka nora kmetica je enega svojih otrok razsekala , , na drobné kosce; le po posebni sreći se je otelo drugo dete. sia\ce k pozimi. — Se zmiraj se govori, da se bo z m a n j sa I a austrijanska Zigec. Slavcek. armada za 100.000 vojakov. Od druge strani pa se pravi, . , .... , , ria ta crnvorira ie ravno tako nehotová kakor tista ki nri- 0h ra0Jster PetJa! Pa 1?lolcis Zapustil je on ljubco - svet, da ta govorica je ravno taKo negotova, kakor tista, ki pn- Rot n i|t na trami. 0d gyeť Duha pojCj povedaje, da se bo cesar nas na svojem potovanji snidel z Ne vémo skoraj, da živiš, Za viso rec je on unet, rusovskim cesarjem in pruskim kraljem. — 15. t. m. so prišli Za petje se predramil Da zabi teže svoje. cesar v Bohnijo. — Iz vojske v Krimu se te dni ni Slavcek. Zigec. zvedilo nič posebnega novega. Knez Goršakov naznanja: . „ _ , , „ . _ . 44 • *■ _ .» . i , « Ob enem zerni ali ob aven Al ves pa, kako zimcek zna. „da 11. in 13. dan t. m. so zavezniki le po malem Seva- ~ ...7 tt i 1 ,1 • 1 v 9 ^ ..... ,. », . , 1 , . » Se pae ne ljubi peti, U kletki zakrozitii stopolj bombardovali, veckrat pa je bombardovanje popol- In zraven še ob zimskih dneh je pameten, in rad se dá noma potihnilo; zguba naša ni kaj velika; sovražoiki po- Me žuga mraz uzeti. Po naše preučiti. pravijajo le laneto kamčatsko, ne pa redute selen- Zigec. Slavcek. ghinske in volhinske; brodovje angležko-francozko z . , „ . oddelkom tište armade ki je Kerč io Jenika.e posedla, se V-JR^S^ST ^ZZSft, je ustavilo pri svetilniku takilskem, pred ko ne se misli Na toplem boš prepeval nam, Ne vé kaj je lepo in prav, proti Anapi oberniti". Od več strani se sliši « da dobički, Ne boš u tacem gladi. Negda u gnjezdo svoje. ki so jih zavezniki dosegli po kervavi bitvi 7. dan t. m., Slavcek. Zigec. v kteri je nek še čez 4000 Francozov in Angležev padlo, . .. . ,T „ , . , . , . . . niso tako veliki kakor se ie izoerva mhlilo ker il Ma Pastltl SV0J PrelJul}1 rod* lec let Je cl° en dedek tvo> niso iaKo venki, KaKor se je izperva mislilo, ker za Ma- preliubo tovaršico, Mi pel na okni sobe; melonom mora se terdnjaya Korní lov pasti, preden bojo Svoj gtari iog _ iti od tod, Porečeš le. ti ljubi moji mogli kaj več opraviti. Ce bojo zavezniki po ti poti ka- Za mojo ni glavico! Da on je bil narobe? kor dosihmal Sevastopolj obsedali, bojo neprenehoma naj Zigec. * Slavcek. manj se dve leti tacih zmag potřebovali, preden bojo na v . , ., , . ^ , razvalinah p o s. e d n | e terdnjave sevastopo.jske zanosne ' V^l zastave razviti zamogli. lako pravijo mozje, ki poznajo kraj Kako pa on zapeti vé! Uboga bil srotičica, in lego Sevastopolja. Čeravno se to prerokovanje morebiti Prijazno se obnaša. Ko šinkovčiki slepí. ne opira skoz in skoz na resnica, to je vendar gotovo, da Slavcek. Zigec. iz undanjega namena, rusovsko armado napasti na pianem . , , . , ... in ji tako odsekati zavezo s Sevastopoljem , spet nebo nič, Kanarcek je jetmkov sin, Le stradaj, da se vidi v e, J . „ .. . , . . ť J Hl, opc lio U U , PriJiznjen in gosposki 5 Zmerzuj pri svojem rodi, ker je Pelissier pisal cesarju, da napad rusovske armade firez za_nj bi bil pogin, Kjer tvoji te tako skerbé, na Cernaji bi bilo silo težavno početje, pri kterem bi po- v jeci je on možki. Hudo se tebi godi! toki kervi tekli in bi se vendar morebiti nič določnega ne fc ec Slavcek opravilo. Kakor se sliši, cesar Napoleon sam pošilja _ , povelja po telegrafu kako naj se vojskuje Pelissier. - "ÉMT ~ Govori se v Parizu, da eno poslednjih pišem austrijanske Ujct a* skoz in%koz, Bo zrastel dan, bo krajša noc, vlade do francozke memo gredé omenja, da angležko-fran- Kot bil bi v svetem raji. Za me pa časi zlati, cozka vlada ste svoje terjatve prenapele. Ravno tako _ Poženčan. je tudi cerkveni zbor rusovski (synode) poslal caru Ale- n , , . • ï ihm»niio ksandru pismo, v kterem ga prosi, da naj, gledé na brambo iTOStOIiarOUna ZdMdvlld 1L LIUIll HlJCt pravoslavne vére, ako sicer deržavne okoljšine niso zoper Neki mali gorjanček pride k sosedu, ki ga popraša: mali, kaj to, se bolj nagnjenega kaže za mirno spravo. Kaj je car delà oče vaš? Mali odgovori: oce so nesli snedeno v malin. Sosed na to odgovori!, se ne vé.—Po novem cesarskem ukazu se praša dalje: kaj delà vaša mati? Mali reče: mati so šli na lov m ima rekrutba v deželi Jekaterinoslavski dol 5. septembra ^^^^^^ ^ E preložiti, v druzih deželah pa hitro doversiti; nabera vo- odgovori: sestra domá v kotu sedí ter se lánskému smehujoče. Zdaj jako v naj seže do starosti 38. leta, in če je treba, naj se bi sosed rad znal. kaj je to? —Odgovor: oče je nesel žito v malin tudi edini sin vzame.— Za pomorske vojake, kijunasko bra- vernit — mati se je česala — sestra pa je brez zakona mati bila. nijo Sevastopolj in kteri, ker so iz Sevastopolja domá, so ~ £lan kursa na Dunaji 18. junija 1855 tam po bombah sovražnika ob svoje hiše in premoženje pri- / 5 °/0 78'/2 fl. I Esterhaz. srečke po 40fl. — fl. šli, da ne morejo svoje družine kam drugam stanovat po- Obligacije \ 4!/4 „ 683/4 „ I Windišgrac. „ „ 20„ 27% „ slati, se nabirajo po vsem carstvu milodari. —Car Aleksan- deržavnega / 4 „ 62% „ IWaldstein. „ „ 20„ 28 4 n der je 2. t. m. oklical razglas, v kterem je postavil svo- doi&a ( | " ^ » CelrlLTIiini. . .?. 5I1?4» jega brata Konstantina za vladarja, ako bi utegnil on oblig.5% od leta Í851 B951 ^ I Napoleondor (20 frankov) 9A.45 umreti in njegov pervorojeni sin še ne bil polnoleten, inče Oblig.zemljiš.odkupa5°/0 70 „ I Suverendor .......16fl.50 tudi ta umerje, dokler ni drugi sin polnoletnosti dosegel. Zajem od leta 1834 . . . 220l/2 „ I Ruski imperial..... 9 fl. 56 — Turška vlada je v budi zadregi; dnarja ji manjka za » », l^^íí^^ " 12 fít .v . , .«. . .«■« x j . j . _ . v _ z loteriio od leta 1854 I Angležki suverendor . . 14 n. ô plaćo vojakov; udinjuje jih tedaj pod zastavo Anglezev, » z loienju ^ ■ iz tega pa kali seme hude nezadovoljnosti pri Turkih stare národní od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra, korenine. — Sultan bo šel nek francozko razstavo gledat, " 83'/8 „ ■ na 100 fl. 24 fl Francozka cesarica je nek v drugem stanu; to tolaži -— Lotëri j ne srećke : cesarja Napoleona v mnozih britkostih; ki mu jih prizadeva v Tergtu 9 ^ 1855: 5# 50> ^ 55# 34. vojska. — \ Pariz so došle slabe novice iz Spanjskega, Prihodnje srečkanje v Terstu bo 23. junija 1855. čeravno se je pred malo dnevi »lišalo, da je punt Karlov- na DunaiuS . ^ 88. 31. 1. 72. 73 cov skor popolnoma zatert. Ministerstva predsednik Espar- v Gradcu j 16, juniJal8oo; 83. 10.31. 72. 3 tero je tudi hotel odstopiti, pa je spet ostal. — Knez cer- Prihodnje srečkanje bo na Dunaji in v Gradcu 27. junijal855 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik