Posamezna Številka 10 vinarjev.
Siev. 159.
T LIHIM I SlM, U. m RK1.
LEIO ALV.
b Velja po polti i ea
sa oelo leto naprej.. K 30— sa (n mosec „ .. „ 2-50 za Nemčija oeloletno. „ 34'— sa ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V Ljubljani na domi
la oelo leto naprej.. K 28-— ia en meseo „ .. K 2-30 T npriTl prijemam ntielnt „ 2■—
Bi Sobotna izdaja: b
la oe o loto ..... K 7-— sa Kemčljo oeloletno. „ 9'— ia ostalo Inosemstvo. „ 12 —
I
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 >asu frlroica ia 3 mm višala ali nje
prostor) ca enMrat . . . . pa 30 v sa dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
: Poslano: s=
Enostolpna pelitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan lzvzemšl no-delte ln praznike ob a. nrl pop.
Bedna letna priloga vozni red.
MT Uredništvo je * Kopitarjevi nllol lter. B/UL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se M mm sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. n
Političen list za slovenski narod.
Opravništvo je t Kopitarjevi nllol št. S. — Račun poštne liranilnioe avstrijske št 24.707, ogrske '26.511, bosn.-htro. št. 7663. — Upravniškega teletona št. 188.
lenim Mirni
1 Enako drugim časopisom, ki so tekom sedanje vojske deloma 2e veCkrat dvignili naroCnlno, smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« storiti ta sicer neprijetni korak, ako nočemo priti v položaj, M nam sploh onemogoči Izdajanje časopisa.
i Z nižje navedeno novo ceno seveda aH z daleka ne bo izravnana ogromna raz-Ska pri cenah za nabavo papirja, barve in drugih potrebSCin, ki so poskočile za 100 do 400 odstotkov; zviSana naročnina bo ■arveC le nekoliko pripomogla, da bo mo-goče Izogniti se vsaj največjemu primanjkljaja.
ZvlSafl smo ceno »Slovencu« za enkrat do konca leta 1917 za minimalno vsoto dveh kron, Četrtletno tedaj za eno krono, kar pač nikogar ne bo zadelo preobčutno. , Počen« s 1. J u 11 j e m 1917 veljajo torej Iti dnevnik »Slovenec« naslednje nove cene t
po poitlt
sa celo leto. :. - Pol leta m četrt leta aa mesec
. K SO-
2-50
▼ Ljubljani na domi
za celo leto .. .	.	. K28--
„ pol leta .	. ;. .	.	. „ 14*—
\ n četrt leta	.	. „ 7*—
fc •';„ „ en mesec	.	. „ 2"30
t apravnIStva za en mesec K 2-—
Nemčijo celoletno
.... ,,
34*
„ ostalo Inozemstvo celoletno „ 40'— posamezna Številka velja 12 vin.
Kdor Izmed cenj. naročnikov je medlem že obnovil naročnino za tretje četrtletje ali drugo polletje tekočega leta, naj doda razliko 1 K oziroma 2 K pri prihodnji poSiljatvi naročnine.
Znižanih naročnin ne moremo alkomur dovoljevati.
Trdno smo uverjeni, da bodo cenj. naročniki znali v polni meri upoštevati sedanji skrajno neugodni položaj svojega dnevnika In nam ostali zvesti tudi v bodoče.
Govor resničoega prijatelja Kmeta v državnem zbora.
(Iz seje državnega zbora dne 10. julija.)
Vodja poljedelskega ministrstva sekčni načelnik dr. R. pl. Ertl zagotavlja, da so našla izvajanja kmetskih zastopnikov o žrtvah, ki jih morajo doprinašati poljedelci, in o raznih neprilikah in napakah uvedenih odredb, na vladni klopi odprto sr";e, ki razume trpljenje kmetskega ljudstva. V poljedelskem ministrstvu so že dolgo upoštevali važnost kmetskih zahtev in skušali po možnosti popraviti ali vsaj omiliti neprilike, ki jih prinaša vojno gospodarstvo. (Odobravanje.)
Kot točasni voditelj poljedelskega ministrstva smatram kmetijstvo in njegovo produkcijo v okviru celokupnega gospodarskega življenja za najvažnejši temelj (odobravanje). Zvesto delo in gaspodarstvo kmečkega stanu omogočuje produktivnost ostalih produktivnih panog narodnega gospodarstva in ohranja produktivno moč cele države, (Zelo dobro.) Lahko si tedaj mislite, da izročene mi služba nisem sprejel brez velikih skrbi. Tretje vojno leto se trudijo poljedelci, da bi s sadovi svojega dela omogočili . naše gospodarsko vstrajanje. (Tako je!) Vedno težav-nejše je, ohraniti zemljo plodno (pritrjevanje), vedno težje je preskrbeti obratna sredstva, delavne moči (pritrjevanje), vedno trše je delo doma ostalih, ki imajo svoje ljudi na bojišču, delo žensk, otrok in starčkov, ki je občudovanja vredno. (Živahno pritrjevanje,) Pokleknil bi človek, ko pogostokrat sliši, koliko je ravno v teh krogih odpovedi, požrtvovalnosti in dela v teh trdih časih (živahno pritrjevanje) in kakšno delo zmagujejo ravno naše vrle kmetske žene, (Živahno odobravanje.) Kljub vsem težavam, kljub neugodnemu vremenu, kljub vedno jasnemu nebu, s katerega je solnce neusmiljeno pripekalo, kljub vsem drugim nadlogam, ki jih morajo prenašati, kljub sovražnostim (Tako jei), ki izvirajo iz nerazumnosti ali iz zlobe in četudi se jim tu in tam zaslužek njihovih žuljev očita kot »vojni dobiček«, — kljub vsemu temu vstrajajo kmetovalci tam zunaj in izpolnjujejo svojo dolžnost nasproti državi in domovini! Te zaslužke trdega dela, ki jih tolikrat označujejo za »vojne dobičke«, to razbremenitev zemljiških knjig v poljedelskem ministrstvu dobro poznamo in vemo, da so to mnogokrat likvidacijski dobički, da mnogokrat ne gre za sadove, ki dozore na drevesu, marveč da mora kmet oddati glavnico samo (Živahno pritrjevanje), da mora žrtvovati premoženje. Po vojni bomo morali vse storiti, da se zem-
ljiške knjige zopet docela ne popišejo. (Živahno pritrjevanje.) Umljivo je, da ste tu presojali in kritizirali vojnogospodarske odredbe. Saj je mnogo trdega, marsičesa morda ni mogoče odvrniti, mnogokaj je morda sploh pripisati le vojni. Na tem mestu nočem razsojati, ali je bilo to »gospodarjenje« potrebno ali je bilo zlo, Morda je bilo
potrebno zlo.
Toliko je pa gotovo, da v izvršitvi marsikaj dovaja do trdot, da se tod in tam morda doseza nasprotno od tega, kar se je bilo nameravalo, (Pritrjevanje.) Toliko pa je gotovo — pa naj je sistem prisilnega gospodarstva pravilen ali ne — da sedaj v četrtem vojnem letu ne moremo z enim skokom pasti v nasprotno načelo. Prizadevati si moramo marveč z združenimi močmi, da trdote in neprilike, ki se pokažejo, opilimo.
Stojim na stališču ■— in to bi si izbral za svoje temeljno načelo v službovanju, — da je
najboljša politika za konsumente pospeševanje produkcije.
(Živahno odobravanje.) Eden gospodov predgovornikov, gosp. poslanec Jarc in mnogi drugi gospodje, kakor gosp. župnik Bauchinger in gosp. posl. Maixner so vse razmere na jako nazoren način označili in gosp. poslanec Jarc je začrtal program produktivne politike. To bom gotovo vpo-šleval. Po mojem mnenju je prva podlaga agrarne reforme in politike za pospeševa nje produkcije — mogočna, krepka izpopolnitev k m e č k e o r g n i z a -cije in kmetskega interesnega zastopstva. (Živahno odobravanje.) Zato bom vse storil, da na smotren način pospešim kmetsko interesno zastopstvo. (Živahno odobravanje.) Popolnoma soglašam z Nj. ekscelenco gospodom ministrom Hoferjem, ki si je pred nekaj dnevi pridobil vaše odobravanje. Njeg. ekscelenca in jaz postopava glede novih odredb kolikor mogoče sporazumno in jaz moram le reči, da smatram njegovo načelo, da treba nastopati dobrohotno in s poukom, kot izredno prospešno. (Tako jc!) Zgodi se pa, da
nižji organi,
časih organi, ki niti ne spadajo v ta organizem, ne delujejo v smislu tistih najboljših namer in namenov, ki jih goje na najvišjem mestu. Ako se potem taki ljudje lotijo reči, ki jih ne razumejo, ker se pač z njimi preje nikoli pečali niso, je nesreča gotova. Njeg. ekscelenca je rekel, da se ne sme brutalno postopati, to je prvo načelo. Največja brutalnost je pa nevednost teh najnižjih organov, ki posegajo vmes na način, da ranijo časih najobčutljivejše živ-
ljenjske živce teh gospodarskih obratov«
(Živahno pritrjevanje.)
Zato smatram za svojo dolžnost, da tu izjavim, da se Njeg. ekscelenca minister Hofer in jaz v polnem sporazumu na vso moč trudiva, da te, tu in tam pojavliajoče se trdote omiliva. Storil bom vse, kakor je tudi moja dolžnost, da izvršba teh odredb ne bo postala nevarna produkcijL (Pritrjevanje.) Našim kmetovalcem smo doifni, da tu ne le izjavimo, da se bomo zanje zavzeli, kakor je naša dolžnost, marveč jim hočemo tudi reči, da smo v poljedelskem ministrstvu mnenja, da so storili veliko in občudovanja vredno d«! o, (Pritrjevanje.) Vedno bom rad sprejel njihove nasvete, ako pridejo k meni v poljedelsko ministrstvo. Gospodarske kmetske poslance prosimo, da povedo kmetovalcem, da smo v poljedelskem ministrstvu vedno hvaležni, ako dobimo njihove nasvete. (Pritrjevanje.)
Kar se tiče zakona, bi hotel pripomniti, da se z njim ustvari pravi, f o r m e 1 n I okvir, v katerem se bo presojala prava vrednost bodočih naredb. Obenem se smete popolnoma zanesti na sodelovanje poljedelskega ministrstva pri vseh vaših delih in na njegovo razumevanje za vse vaše bolečine in želje. (Živahno, dolgotrajne odobravanje. — Govorniku čestitajo.)
Ustavni Doji.
fV____Lj.i .'W » J	* - \
V boju, ki se je razvil med nemškim parlamentom in kanclerjem, j e zmagal parlament ar ni princip. To je danes gotova stvar in obenem glavna stvar, v primeri s katero so vse vnanje okolnosti, pod katerimi se je kriza vnela in razvijala, vsa osebna vprašanja in vsa senzačna poročila vestnih ali brezvestnih reporterjev popolnoma brez pomena, Če ostane na krmilu dosedanji kancler ali pa pride kdo drugi na njegovo mesto, če v pruski vladi napravi 5 mož več ali manj prostor novim ministrom, vsak bo moral računati z novim, položajem in se mu ukloniti. Nazaj— to je danes v notranji nemški politiki nemogoča beseda.
Krizo je dovedel do vrhunca poslanec I Erzbcrger s svojo jasno in odkrito besedo o podvodni vojski in o Ameriki. Kakor poročajo nemški listi, je bil njegov govor naravnost dejanje. Dejanje v toliko, ker je neprikrito izrazil mnenje ogromne večine nemškega ljudstva, ki si želi miru namesto večne vojske, ki želi zvedeti in vedeti polno resnico in ne mara več prazne tolažbe iz vladnih ust in ki sedanjemu vodstvu notranje in vnanje politike ne zaupa več, ampak hoče samo vzeti vajeti v roke in samo
LISTEK.
OMo Svele Kane.
Brčeči ogenj. Iznenada je bil prišel. V naprej določeni možje so s stisnjenimi ustnicami ostali na mestu, katerega jim je bilo odkazalo povelje. Drugi so hiteli v kleti. Bilo je ob štirih zjutraj, danilo se je. Zunaj so se valile težke granate in zračni torpedi, da so se skalna tla zibala. Kakor daleč smo mogli videti ali dobiti obvestila, po-vsodi ista igra. Od gora na severu preko Vipavske doline do kraške obale je bila Ironta v ognju. Ozračje je potemnilo in nizko viseči, prerivajoči se oblaki prahu in dima so zapirali pogled. Tudi za nami nič drugega nego udarjanje izstrelkov. Obdajalo nas je nepopisno bučanje in stresalo skalne stene. Milost tistim, ki morajo vslrajati zunaj! Zveza za zvezo se trga, prepuščeni smo bili sami sebi. Takemu divjanju se niso mogli ustavljati niti v kamen vsekani jarki. Ogenj je trajal brez prestanka. Zrak je bil zastrupljen po eksplozijah in poln prahu. Vrhu vsega tega južna vročina.
Pospravili smo svojo hišo in zagrizeno čakali konca. Bile so to v boju izkušene čete, katere jc bil pred letom dni zmago-
viti pohod popeljal preko visokega gorovja Cima Dieci do tik pred Primolano. Ako sovražnik bije brčanjo, treba pustiti, da se izdivja. Tcfko smo čakali. Enako je storila artiljerija, kolikor smo mogli opaziti. Na vsak način so jo tri zaporedne vrste mino-metalnih baterij pred nami, iz katerih so se zlivali na nas zračni torpedi srednjega in težkega kalibra, držali na uzdi. Metalne mine so prihajale redkejše. Tako sta prešli sobota in nedelja in tudi v ponedeljek dopoldne nevihte še ni bilo konec. Tu so sa skalnata, tla, ki so nas varno krila, še enkrat mogočno spela. Luč je ugasnila, bili smo v temi. Nato je pa postalo prosto okrog nas. Ura je kazala 11 in 30 minut dopoidne. Menili smo, cla se mora peklo vsak trenotek znova začeti, toda sekunda za sekundo je potekala in slišalo sc je le bobnenje posameznih strelov. Poročila od zunaj so potrjala: Brčeči ogenj se je umaknil navadnemu obstreljevanju.
Ljudje, ki so ležali v navidezni otopelosti, so sc začeli gibati. V plapolajoeem svitu sveč so se dvigale postave in izginjale v temi. Zopel so se zaslišali glasovi. Ura jc prišla. Ni bilo treba veliko povelj; soški veterani so vedeli, kaj se bo zgodilo
irile. Zapeli so si jekleno
in prsi so se jim čelado, zataknili za pas ročne granate in malomarno posegli po puški. Železo jc ioH.-ljalo, Hvala Botfu. liudic so bili dobro hra-
njeni. Še požirek okrepčilne pijače in pripravljeni so bili. Že so stali razdeljeni ob izhodih in čakali znamenja. Sovražnik, to je vedel vsak vojak, je ležal le 80 korakov oddaljen in sedaj pač prežal, da tvega najhujše.
Tu so privedli nekaj ujetnikov. Bil je sovražni poizvedovalni oddelek, ki je bil odšel gledat, da-li je še kaj življenja pred italijansko fronto. Častnik, učitelj po poklicu in Sicilianec, se je vidno čudil, da nas je našel pripravljene na boj. Da smo brez municije in da bo napad lahek, še jim je bilo reklo. Z njim je bilo ujetih 32 mož. Ni bilo časa, da bi se veliko pečali z možem, zunaj so tolkle strojne puške. Iz kleti so se gnetle temne postave. Z rokami zastirajoč oči pred dnevno svetlobo, ki jih je slepila, dasi je bila dovolj motna, so hiteli možje tjekaj, kjer je bilo preje njihovo me-!,to, A vse je bilo izpremenjeno. Na desni, kjer jc bil ogenj najhujše divjal, ni bilo ničesar, kar bi bilo jarku podobno. Drugod ni bilo veliko boljše. Ljudje so poskakali v lijake ali se vrgli ra tla za razvalinami. Nad nami pa so z jeklenim prhutanjem šumeli izstrelki naših obrambnih baterij.
Prišli smo ravno prav. Italijanska in-, fanterija je v divjem teku drviia proti nam. | A ni prišla daleč. Nevidne moči so jo zgra-I bile in padal je mož za možem. Še so valo-I vila vela vostetfa dima po bojišču, a po-
gled na bližnje razdalje je bil prost. Za sovražnimi postojankami pa je stal zid iz dima, v katerem je neprestano pobliskavalo: zaporni ogenj naših baterij. V bučanje eksplozij se je mešal odmev iz gora. Nov val napadalcev s čeladami je na oni strani zapustil jarke, v katerih je vrel ogenj naše artiljerije. Siotnija z a stotnijo je planila izza rjave zavese, toda do Grčinja so naše strojne puške gladko rezale ozemlje. Tudi z drugim valom smo opravili. Šest valov se je tako zaporedoma zagnalo proti našemu 3000 korakov širokemu odseku. Vseh šestero je izkrvavelo v ognju, ki jc prihajal iz onih skalnih razpok in spričo katerega je bilo naše sodelovanje malone odveč. Naša infanterija je mero obrambe le zvrhala, če je dala duška svojemu srdu in metala bombe v ta poboj. Potem jc bil napadalni prostor posut z belimi oblaki, iz katerih so leteli kosi raztrganih žrtev in iveri. Napadla je bila ena italijanska brigada. Sedaj je ležala postreljena pred nami. Do srede ponoči je sovražnik še petkrat naskočil. Doživel jc enako usodo. Artiljerija in letalci so tako izborno sodelovali z nami, da naše obrambne čete tekom 54 urnega brčečega ognja in sledečih bojnih dni niso imeli več mrtvih nego lc 35. Postojanke na Sv. Katarini so pa ostale v naših rokah.
sfft« rv

SLOVENEC, 3n« Y¥. JifflJa "H1'
STeV. 159/
odločevati o svoji usodi. Dolga in trnjsva je bila pot do tega spoznanja. Tu ne bomo raziskovali, v koliko je vplivala na razvoj tega ljudskega mišljenja ruska prekucija, ravno tako ne, ali je to spoznanje samoniklo vzklilo iz nemške ljudske duše ali so mu dale povod zaporedne izjave Wilsona, Ribota in Lloyd Georgeja. Glavna stvar je za enkrat, da je to spoznanje tu, da je našlo svojega odločnega govornika in zastopnika in da je prodrlo. Junkerske hegemonije v Prusiji in v Nemčiji je konec, zavladalo bo ljudstvo po svojih zastopnikih. In to je prvi korak do svetovnega miru, v tem tiči veliki pomen nemške krize.
Ustavni boj v Nemčiji je boj za ustavo V pravem pomenu besede, ker se gre tu *a omejitev in natančno določitev delokrogov krone, odgovornost ministrov in od ljudstva izvoljenega zastopa, torej za boj med deželnoknežjo oblastjo in ljudskimi pravicami. Pri nas je nekoliko drugače. Kdor primerja našo ustavo z nemSko, bo našel ivsaj v besedilu — v duhu manj, najmanj pa [v izvršitvi — velik razloček med obema ?državama, ki govori vsaj teoretično nam v prid. Zato opažamo, da se pri nas naš (ustavni boj in gibanje za reformo ustave ne suče toliko okrog razmerja med ljudstvom in vladajočimi sloji, ampak se tiče bolj one strani ustave, ki je državno-pravnega značaja v ožjem smislu.
Seveda, Ima tudi naša ustava nekaj točk, katar* bodo mogoč« po gibanju v Nemčiji nekoliko prizadete. A doslej stvar i na* še ni tako kritična kakor v Nem-
Bip
Malega pomena pa za našo monarhijo razvoj dogodkov v Nemčiji ni. Da je za •klop miru ta pokret velevažen, smo rekli ie zgoraj. Pa tudi za našo notranjo politiko.
Naše nemške stranke so stale doslej ved ali manj pod vplivom nemškega radi-frjltrm« Nemški radikalizem zopet je črpal In trkal svojo moč iz krogov, katere danes na kratko imenujemo »vsenemžke aneksi-Joniste«. Tem je ura odbila. Ali ne bodo naii Nemci vsled tega prisiljeni, da svoje programe , in dalekosežne načrte nekoliko revidirajo? Če imajo kaj politične pameti, jbodo to storili, in 6e to store, bodo našli tudi pot k trezni in pametni s p r a v 1 j 1« 1» o 11 i, na katero jih vodi cesar sam.
Nemška kriza je važna tudi za nas Jugoslovane. Mi smo že opetovano opozarjali na dejstvo, da je ena največjih ovir pametni in trajni rešitvi jugoslovanskega iTprašanja v Budimpešti, Budimpešta je danes edino mesto na Bvetu, kjer še vedno kraljuje in se šopiri pravcato junkerstvo v jvsi svoji slavi. Ogrska gentry je imela doslej v svojih pruskih tovariših silno* močno moralno oporo. Te danes ni več. Zatorej tudi ni verjetno, da bi se ogrski privilegiran« mogli sami sredi razburkanega demokratičnega morja dolgo še vzdržati na krmilu. Tudi na Ogrskem se bliža čas odločitve, in kara bo ista padla, to vidimo danes v Nemčiji. Na Ogrskem bo ravno tako in prav bo. Tudi tam bo zavladalo ljudstvo, zavladala bo demokracija in ta bo odprla srečnejšo pot tudi nam Jugoslovanom,
Krogi, katere vleče nemška kriza, se vedno širijo in ni dvoma, da stojimo pred velikimi dogodki v Nemčiji, mogoče tudi pri nas.
Slov. Narod« z dne 3. julija je pisal: Na katoliškem mirovnem kongresu v Curi-hu je dr. Šusteršič igral posebno vlogo. On je bil edini med delegati, ki je hotel kršiti značaj tega sestanka. Akoravno je bilo navzočih mnogo nemških delegatov, je bil vendar edini dr. šusteršič toliko netakten, da je predlagal, naj se odpošlje vdanostna brzojavka — nemškemu cesarju. Morali so intervenirati nemški delegati, da je dr. Šusteršič svojo namero opustil.,.!
Abotnost in tendenca te »novice« je preočitna, da bi se bili mi, kot resen političen list, ž njo bavili. Načelnik S. L. S je predober avstrijski patrijot, da bi izražal »udanost« kakemu tujemu vladarju, naj si bo kdor hoče. Preabotno je, mu kaj podobnega očitati. Toda — vojna psihosa razgraja po raznolikih možganih in razni jugoslovanski listi so to »vest« ponatisnili ter jo opremili s komentarji, ne da bi se potrudili, pobrigati se za resnico.
To nam je dalo povod, da smo se informirali na merodajnem mestu in izvedeli seveda to, kar smo že naprej vedeli in kar smo pooblaščeni izjaviti, da je tista »novica« od začetka do konca izmišljena.
Pač pa se je na curiškem mirovnem kongresu sprožila od n e m š k e strani v z a -sebnih pogovorih misel, naj bi avstrijski, ogrski, nemški in poljski udeleženci v skupni brzojavki pozdravili oba cesarja. Ker pa se je temu nasproti pov-darjalo, da taka brzojavka z nevtralnih švicarskih tal ne bi bila umestna, so nemški proponenti sami svojo misel umaknili, s čimur je bila ta brezpomembna zadeva odpravljena. Avstrijski in ogrski udeleženci so pote® kakor smo svojedobno, poročali,
odposlali ob povratku na avstrijska tla u-danostno brzojavko svojemu vladarju, t. j. cesarju Karlu. Objavili smo svojedobno tudi odgovor našega cesarja.
Toliko ▼ pojasnilo.
še ena.
»Slovenski Narod« z dne 2. t. m. je pisal, da je deželni glavar dr. šušteršič »in-trigiral« zoper imenovanje Mihaloviča hrvatskim banom in imel tozadevno »tajno k nferenco« * grofom Czerninom.
■•Or smo opozorjeni, da je ta »novica«, katere nismo smatrali nikakor za resno, v nekaterih nervozno lahkovernih jugoslovanskih krogih vzbudila »pozornost«, smo se informirali na merodajnem mestu in dobili odgovor, ki smo ga pooblaščeni objaviti: Vest je od prve ao zadnje besede gola izmišljotina.
0 hol pred Gorico
poroča »Oesterr. - ung. Kriegskorrespon-denz«:
V Vipavski dolini se je Italijanom pravtako slabo godilo kakor drugod. Njihovi napadi so veljali predvsem našim postojankam Sv. Katarina-Dambor-Grčinj-Pano-vec in višinam Sv. Marka.
Tudi tu je 12. maja izbruhnil vihar italijanskega bobnečega ognja. Dopoldne 14. maja so se dvignili sovražni pehotni oddelki proti Damberju in koti 174 na Panovcu. V ognju strojnih pušk so se umaknili. Ujetnik). italijanskih pešpolkov št. 93 in 206 so pa izpovedali, da morajo postojanke Sv. Marka na vsak način zavzeti.
Italijanske postojanke potekajo v tem odseku marsikje komaj 50 metrov od naših na vzhodnem robu goriških predmestij šo-ber in Sv, Peter, Za temi kraji in na goriškem pokopališču se je zbirala italijanska pehota k velikemu napadu, ki se je v prvih popoldanskih urah med Solkanom in St. Petrom zagnal naprej. V prvem navalu je udri sovražnik v dele naših najsprednejših črt, toda s protisunki so ga naši brž vrgli zopet vun. Nič manj nego tri italijanske divizije so napadale in bile odbite s krvavimi glavami, Ponoči je boj divjal dalje. Napočilo je jutro 15. maja. Sovražnik je udri v naše postojanke na koti 174 v Panoviškem gozdu in na koti 171 (Sv. Marko). Štirje italijanski polki so se bili vrgli na dalmatinski strel« ski polk, zaklete sovražnike Italijanov. Dalmatine! so vprizorili med svojimi sovražniki grozen pokolj, toda premoč jih je le iztisnila iz njihovih jarkov. Morali so nazaj. Toda le korak za korakom.
16. maja so zastavili Italijani eno svojih najboljših brigad, Emilio, ki je s priznanja vrednim vzletom naskočila proti Damberju. Dunajska črna vojska je sunek pre-stregla, vrgla Italijane nazaj in jim otela nad 400 ujetnikov. Redkokdaj so se laški vojaki tako hrabro bili kakor ljudje brigade Emilia. Nobeden se ni hotel udati. Toda naša črna vojska jih je zmogla in zvečer je javil vodja svojemu višjemu poveljstvu: »V lastne postojanke udrle Italijane smo aretirali.«
Dne 17. maja je bilo v tem odseku razmeroma mirno, nato je buknil v noči od 18. na 19, maja napad množic v globokih vrstah proti našim postojankam od Damborja do Sv, Marka. Italijanski jarki leže tu tako blizu naših, da so tvegali Italijani napad brez artiljerijske priprave. Plačali so poizkus s težkimi izgubami. Vsi napadi, ki so jih še pozneje izvedli, so bili istotako odbiti.
Potrebovali so čas do 23. maja, da so si opomogli in izmenjali svoje izmučene čete, Ta dan ob 11, uri dopoldne so nastopili k močnemu napadu na koto 171, v čemer so jih podpirali mino- in ognjemetalci. Ob 4. uri popoldne so naskočili v^ drugič, dve uri kasneje tretjič. Vsi napadi so jim prinesli le izgube in nobenega dobička. Naslednji dan so hoteli še enkrat poizkusiti svojo srečo, toda naša artiljerija jim je vzela vsako veselje za naskok. 25, maja so tvegali še en zalet proti Panoviškemu gozdu in Sv. Marku — zadnjega velikega. Boji so tu polagoma zaspali, dokler nismo 3. julija napravili Italijanom velikega presenečenja. Pod stotnikom Sonnewendom je naskočila posebna četa in zopet osvojila naše naj-sprednejše črte. Razen tega so izgubili Lahi na ujetnikih 11 častnikov in 600 mož ter 9 strojnih pušk; boji v tem odseku so torej končali zanje na malo vesel način.
Tu so samo izgubili in ničesar pridobili.
Avstrijo in Nemčijo.
tuje cilje in prelivati krvi za neznane interese, ampak da hočejo tudi oni biti deležni vseh dobrot, kakor jim je bilo dozdaj dovoljeno biti deležnim vseh nezgod. Nastop slovanskih poslancev t parlamentu je bila izpoved ne za istovetenje enega naroda z državo, ampak bilo je slovesno priznanj« demokratičnega principa, ki pozna le s o c i j a 1 n i državni princip; slovesno priznanje v slovesnem trenutku, ki je našlo povsod po svetu glasen odmev.
To veroizpoved je okrepil in poudaril v prvi vrsti vladar sam. če so le Nemci država, morajo biti vsi drugi proti državi — to je čisto logičen sklep. Da je ta sklep napačen, ker je napačna premisa, na kateri sloni, je seveda ravno tako logično. In danes, ko živimo v dobi, ko padajo zgodovinske laži druga za drugo, je moralo pasti tudi istovetenje Nemcev z državo. Tega padca si vladar mogoče ni želel, ampak z a v e d e 1 se ga je in v svojem amne-' stijskem odloku je izvajal potrebne posledice. Po našem mnenju je najvažnejša točka pomilostilnega odloka ta, da pripozna, da še ni treba biti proti državi, če nisi Nemec, ampak lahko po pravici rečeš, da si to, kar si, in vseeno si in ostaneš dober državljan.
Ko bodo Nemci pripoznali — spoznavajo ga že danes — ta princip, bo preureditev Avstrije šla vsem, ki se vnemajo za to, razmerama lahko izpod rok. Da se bo pa ta preureditev izvršila edinole po tem principu, o tem danes ni nobenega dvoma več. Časi nasilja in brutaliziranja so ravno tako proč, kakor tiste nemške sanje, o katerih je rekla »Tagespost« v elegičnem tonu, »sie sind dahin« — veselje preč je preči
Slično se razvijajo razmere v Nemčiji, Velikonočna poslanica Viljemova je našla v nemških srcih globok odmev. Demokratični pokret raste od dne do dne. Ustavni odsek dela živahno za preureditev nemške ustave v modernem zmislu, in vse stranke se gibljejo, kakor prej še nikoli, čeprav vojne razmere vsako agitacijo zelo ovirajo, V prvi vrsti se gre za prusko volilno reformo; kajti Prusija je v nemškem zveznem svetu odločilna moč, ravno tako kakor je junkerstvo odločilna moč v Prusiji, Zato čuti vsa nemška javnost prav živo, da klic po demokratizaciji v Nemčiji ni brez podlage. A kakor se vse obrača proti vsiljeni demokratizaciji od zunaj, ravno tako energično zahteva nemško ljudstvo demokratizacijo od znotraj, iz lastne sile in lastne moči in sicer takoj. Značilen je oklic po takojšnji uvedbi demokratskih reform, katerega so podpisali naj-odličnejši Prusi precej konservativnega značaja, kakor Harnack, Delbriick, Rohr-bach, Fischer i, dr.
Torej demokratična poplava in povo-denj na celi črti!
Sedaj pa nastane velevažno vnanje-politično vprašanje: Kako se bo razvilo razmerje med Avstrijo in Nemčijo pod takimi pogoji v bližnji in daljši bodočnosti? Ali bo še mogoča zveza v takem duhu, kakor je vladal doslej, ali bo prišlo tudi tukaj do kakšne revizije?
Oficijozi in dunajsko časopisje, ki menda še samo sebi ne verjame, da je izraz vsega javnega mnenja v Avstriji, (čeprav še svojega privatnega nikdar nima), nam je pred in med vojsko vedno zatrjevalo, da je zveza obeh držav zrastla iz notranje potrebe narodov. Danes, ko nam je dovoljeno gledati v svet zopet z demokratičnimi naočniki, lahko rečemo, da je bila to zveza v 1 a d in vedno poudarjena solidarnost, ki se je res pokazala na bojnem polju, je precej bolj globoko zasidrana v vojaški disciplini in avtoriteti, kakor pa v drugih socijalnih motivih. Koliko so vredne politične zveze, katere sklepajo zgolj diplomatje (ne vedno najboljši) pri zaprtih vratih, nam kaže zgodovina svetovne vojne. Zato bo potreba, da se začne graditi tudi vnanjepolitična stavba na bolj solidnih fundament&gr in mnoge stranke bodo prisiljene, da ne pregledajo le svojih notranjepolitičnih ciljev, teženj in tendenc, ampak na podlagi teh tudi svoje vnanjepolitične (namesto obratno, kakor je bila doslej navada). V prvi vrsti bodo tu prizadeti vsenemški aneksijonisti.
ivlja nakupovale« živin« in žitne komi* rje, V Mariboru je žitni komisar neki Sci-
V eni zadnjih sej nemške narodne zveze je padla značilna izjava: Mi Nemci smo se vedno istovetili z državo. Ne vemo, ali je dotični govornik kaj več mislil, ko je izrekel te besede, ali so mu kar tako na slepo ušle; pa najsibo kakor že, na vsak način nam je dal kratko in jedrnato formulo za vso zagrešeno vladno politiko v Avstriji, odkar obstoji dualizem.
Danes ta nesrečna politika pada. Slovanski narodi so pokazali, da sq tudi o n i del države, ki nima le volie hlapčevati za
Za našega kmeta.
Govor poslanca V. L. S. Brenčiča v seji poslanske zbornice dne 6. julija 1917.
Štajerski poslanec V. L. S, član Jugoslovanskega kluba Brenčfč je izvajal v poslanski zbornici med drugimi sledeče:
Slovensko je povdarjal, kako težko prenašamo grozote triletne vojne in koliko trpimo vsled splošnega pomanjkanja živil.
Nemško nadaljuje: Vlada hoče vzeti kmetu ves pridelek. S tem utegne doseči ravno nasprotno tega, kar namerava. Vlada naj s takimi načrti sploh ne prihaja na dan. Kmečka žena z otroci in starci na vratu se vendar ne bo mogla nastavljati, kakor delajo po mestih. — Biča posebno sistem štajerskega namestništva, kako na-
stavlji
sarje. V Mariboru j« dler, ki okraja ne pozna in o celi stvari ni* ma niti pojma. V Ljutomeru je pa neki celjski postopač Vanko, ki počenja sam« neumnosti in ljudstvo nadleguje. — V Ptuju j« za žitn«ga komisarja neki Žid Reich, ki straši žene in stare« z vojaki in bajoneti, č« bi n« dali vsega, kar imajo. Lani so morale občine oddajati neoluščeno koruzo na kolo* dvor v Ptuju, kjer so jo skladali v blato, Župan Rižner je opozoril na to komisarja dr. Steffana, da se tako vendar ne sme de-t lati, nakar je ta odgovoril, da pač vso od* govoraost nosi Reich (zato on ničesar no' ukrene I)
V	Mariboru je rekviriral živino nelrf Weber, ki j« čevljar, ki naj bi sodil kopita, n« živino. V Šoštanju pa je neki Wuttt, ki svoje življenje še nI imel repa v hiši, zdaj pa je naenkrat — strokovnjak.
Pri vseh teh ljudeh je edina strokovna, sposobnost to, da so slovenskirene« gati i n n e m š k o - n a c i j o n a ln e g g mišljenja.
Nato opisuje, kako so lani na S tajen skem rekvirirali živino. — Na Spodnjem Štajerskem so.morali dajati po 1500 glav, več, na Srednjem Štajerskem 1000 glav v«č, — a na Zgornjem Štajerskem po 500 glav manj nego je bilo od poljedelskega ministrstva določeno. — Pod leto stare in breje krave bi morali kmetovalcem pustiti.
V	živinskih klavnicah na bojnem poljt* vladajo čudne razmere.:— V Zločovu je la-ni bil poveljnik klavnice neki budimpeštan-ski odvetnik, ki se je razumel na posle kakor zajec na boben. — Živina ni dobivala' primerne hrane, ne vode, zato je postala suha in mršava.
Pri odjemanju konj bi morali gospodarju plačati ceno, ki je zdaj običajna. Plačujejo 500—1000 kron, ko je dan«s cena š« enkrat tolika.
Potom okrajnega glavarstva v Ptuju so šle prošnje na V. armadno poveljstvo, naj bi vojaška uprava dala na spomlad vsaj 100 parov konj za obdelovanje. Odklonjeno, Ko so pa bila polja, kolikortoliko obdelana, je prišel neki.polkovnik z adjutantom, ki je ponudil 500 konj za obdelovanje.
Konji za dirko naj se sploh rekvlrlrajoi za vojaške potrebe; takega luksusa v teh' težkih časih ne potrebujemo. Saj kmfetu, ld mora vendar obdelati polje, časih vzamejo iz hleva zadnji rep!
Letos hoče imeti vlada 50 odstotkov! sena v primeri z lanskim pridelkom, toda to je strašna odredba, kajti letošnje košnje dajejo komaj polovico lanskega sena.
Cene kažejo strašno razliko, Produ-centi morajo oddajati blago centralam po nizkih ali zelo zmernih cenah, konsumenti pa drago plačujejo. Za. pšenico dajejo 34 K, jnoko prodajajo po 120 K; fižol plačujejo po 40 vinarjev, — prodaja se pa po 4 K do 4 K 50 vinarjev. Kam gre ves ogromni dobiček?;
Opozarja vlado in posebno ministra Hoferja, naj se te kričeče razmere vendar, urede in naj se plačuje producentom v Avw striji tako, kakor na Ogrskem. Ali ni čudno to, da imamo v Avstriji nižje nakupovalne cene, prodajne pa višje in malo živeža.
Značilno je tudi dejstvo, da je najela Nemčija na Ogrskem ogromna posestva, ki jih obdeluje z ruskimi ujetniki. Nič pa še ni slišal, da bi Avstrija Kaj podobnega izvršila. Zato pa gladujemo, civilisti, kakor vojaki! (Splošno odobravanje in ploskanje na nenemški desnici.)
Slovo Gorenjcev
r Pismo vojnega ministra bistriškemu župniku g. Frančišku Žvan. Prečastiti gospod! Ravnokar sem prejel lepo diplomo častnega občanstva. Ta pozornost slavne občine Bohinjska Bistrica me odkrito veseli in prosim, da izrazite mojo najprisrč^ nejšo, najtoplejšo zahvalo. Čuvstva zveste, hvaležne vdanosti, katera ste, prečastiti, v svojem cenjenem pismu tako lepo izrazili v imenu prebivalstva kot priznanje mojega delovanja kot kornega poveljnika, ta čuvstva kar najglasneje odmevajo tudi v mojem srcu: vsaj sem v času mojega bivanja na Gorenjskem ondotno pridno ljudstvo cenil in ljubil, tako, da sc bom vedno pominjal na oni čas* katerega sem pri njem preživel, ter bom sledil z najglobljim čuv-stvom vsemu, kar se bo ondi godilo. Občini Bohinjska Bistrica naj pa po vojski prizadetim ozdravljenim ranam napoči era cvetočega razvoja in veselega napredka. Prosim Vas, prečastiti, da to mojo zahvalo in željo sporočite prebivalstvu ter ostnem z izrazom največjega spoštovanja Vom Prečastiti odkrito udani R. pl. Stftger Steiner, gen. inf.
. Romansko armada.
»Heue Ziircher Ztg,« izve o reorganizaciji rumunske armade: Začetek ofenzive na vzhodni fronti obrača splošffo pozornost zopet na rumunske čete. V minulih mesecih je rumunsko vojno vodstvo mrzlično delovalo in začetkom januar'a armado popolnoma nanovo organiziralo. Vseskozi iz razvajenih bojarskih sinov
Stev. 159.
SLOVENEC, dne 14. julija 1917.
Stran 3
obstoječe častniške kadre so nadomestili z zmožnejšuni in zanesljivejšimi častniki, delali strelske jarke in vežbali moštvo težke artiljerije. Zračna služba in letalski obrambni bataljoni so popolnoma na višku. Seveda je to stalo ogromne vsote. Francoski inštruktorji imajo pri tem obilo zaslug.
Poslanci V. L. S. v jugoslovanskem klubu.
Ljubljana, 14. julija 1917.
Danes človek svobodneje diha. Parlament nam je ščistil ozračje, dvignil je ugled Avstrije — Nemčija je za njo zaostala , kakor priča sedanja kriza — tako hitro so šli dogodki naprej. Dvignil je ugled in moč slovanskih strank, pokazal pot Slovencem, Jugoslovanom, Združil ni samo slovanskih strank k dejanskemu skupnemu nastopu, ampak nenemške sploh. Avstrija, cel svet je strmel nad dogodki državno-
Eravne deklaracije slovanskih strank, za-on Franta, padec grofa Clama, amnestija itd. Poljaki, Čehi, Ukrajinci, večina Romanov, so korakali ob teh dogodkih rama ob rami z Jugoslovani, srce je čutilo gorko utripanje bratskega srca, velika armada se je združila v mogočno, strnjeno falango.
Nov trak svetlobe vstaja za nas nad gorami. Dolgo smo blodili Slovenci in Jugoslovani v temi, brez cilja, brez poti, vedeli nismo, kaj hočemo. Stotisoč glav, sto-tisoč mnenj. Danes je pot za Slovence in Jugoslovane prosta, jasen naš cilj. Jugoslovanska deklaracija nam kaže pot kot zvezda vodnica. Danes vemo, kaj hočemo. Jugoslovanski poslanci so povedali koj v prvi seji Avstriji in celemu svetu. Jugoslovani avstrijske monarhije nočemo biti več dalje razbiti na razne dele, ampak hočemo biti ena velika celota, svobodna med svobodnimi narodi, v okviru monarhije, pod habsburškim žezlom,
Jasnost našega jugoslovanskega cilja nam je prinesla skupen nastop vseh jugoslovanskih strank, ki je dobil konkretno obliko v Jugoslovanskem klubu. Dolgo je bilo treba, da smo se našli na skupnem narodnem in gospodarskem temelju, pozno sicer, toda upamo, da ne prepozno. Naš Jugoslovanski klub ni umetno skrpucalo kakor »Nationalverband«, pri katerem vleče vsak na svojo stran. Jugoslovanski klub dela smotreno, sistematično, natančno po načrtu. Vsaka pika in vejica v vsakem govoru in predlogu, v vsekem nastopu, je vojak, postavljen na določen prostor.
Danes občudujejo nastop Jugoslovanskega kluba vse stranke. In prijatelj in sovražnik mora nehote priznati, da jeJugo-slovanski klub važen faktor avstrijske zbornice.
Večino Jugoslovanskega kluba pa tvorijo poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke, ki je pokazala danes svoje zdravo življenje v parlamentu. Ponosni smo lahko na te svoje ljudi. Pred vsem pa smo ponosni lahko na naša poslanca V. L. S, dr. K o -r o š c a in dr. K r e k a, ki stojita v ospredju vsega našega dela.
Sriavi zDir.
Dunaj, 13, julija.
Parlamentarni položaj.
Češko-slovaški in jugoslovanski problem stopata vedno bolj v ospredje. Jasno je, da se jugoslovanski in češki poslanci drže svojih državno-pravnih izjav z dne 30. maja v prvi seji zbornice. Čas in razmere s silno vehemenco pritiskajo na to, da se imajo pri nas doma razmere temeljito urediti na podlagi narodnih zahtev. Ustavni odsek in njegov pododsek naj bi bila forma te notranje reforme. Toda niti češkoslovaško, še veliko manj pa jugoslovansko vprašanje ni čisto avstrijska zadeva, marveč tudi zadeva onostranske polovice. Dualizem je treba razbiti prej, predno je mogoče misliti na definitivno ureditev doma. In prav zato se češki in jugoslovanski zastopniki ne morejo brezpogojno vezati na sklepe ustavnega odseka. Z drugimi besedami: pododsek še ni popolnoma dozorel, a v principu so zanj vse stranke.
Češki klub je imel včeraj plenarno sejo in sklenil: »Češki klub pošlje svoje zastopnike v pododsek ustavnega odseka, ko bodo končana pogajanja o izvršitvi principa, ki ga vsebuje izjava z dne 30. maja.
Čehi hočejo svoje zahteve glede Češke, Moravske, Šlezije in Slovaške konkretizirati v posebnih pogajanjih, ki se imajo vršiti v Pragi.
Prav sedaj se je zopet sestal Jugoslovanski klub k seji, kjer odloča glede na-daljnega postopanja ter o potih in načelih, ki naj se jih drže jugoslovanski zastopniki v ustavnem odseku, da bo to postopanje bolj služilo namenom in ciljem, izraženim v jugoslovanski deklaraciji z dne 30, maja.
V današnjih dunajskih listih berem, da so jugoslovanski krogi mnenja, da je treba v dosego cilja stopiti v stik z Ogrsko. Baje nameravajo Jugoslovani, če prične ustavni odsek svoje delo, pozvati ministrske-
ga predsednika Seidlerja, naj stopi v po-f-ajn :ja z ogrsko vlado o tem problemu. K tem pogajanjem naj bi se pozval tudi zunanji minister grof Czernin.
Ne bi mogel reči, kaj in koliko je na tem resnice, Sicer je res, da je za taka pogajanja merodajen edinole kabinet. Po mojem mnenju pa ne more biti govora o tem, da bi mogla sedanja vlada voditi taka pogajanja z Ogri, marveč bo stvar prihranjena novi definitivni vladi, V kateri bodo sedeli zastopniki vseh narodov, ki bo torej v celem obsegu sprejela tudi naš jugoslovanski program. Le taka vlada bo mogla zastopati naše stališče. — Kaj pa naj ima pri tem opravka grof Czernin je res težko reči, izvzemši, da bi Ogre opozarjal na zahteve položaja in svojega resorta.
Neke podobnosti z nemško krizo tudi našim ustavnim težkočam ni mogoče odrekati. Tam je parlament za spremembo ustave — zvezni svet ji nasprotuje. Tam je pruski kralj na pritisk parlamenta obljubil volilno reformo za Prusijo, a pruska večina deželnega zbora jo noče. Pri nas hočemo napraviti ustavo na podlagi narodne avtonomije — a Ogrska je na potu kot ogromna skala. Bomo li našli Herkula, ki odstrani to oviro ali naj vlada počaka, da jo elementarna sila dogodkov vrže s pota in razdrobi?
Sicer pa ni lahka stvar pisati parlamentarna poročila z Dunaja v Ljubljano. Stvari se vrste tako hitro, da je dostikrat že zastarelo vse, predno dojde med rojake.
Svetovno zgodovino doživljamo. Klešejo se temelji čisto nove bodočnosti našega rodu. Naše ljudstvo doma in v strelskih jarkih z napeto pozornostjo zasleduje dogodke na Dunaju ter nastop svojih zastopnikov, ki so poklicani, da v zgodovinski uri, kakoršnih ne vidi vsako stoletje, sood-ločujejo o usodi svojega naroda. Vaška politika — mislim — da je stopila v senco. • * *
Davek na vojni dobiček.
Danes je zbornica pričela razpravo o davku na vojni dobiček. Poročal je obširno dr, Steinvvender. Državni dohodki za leto 1913 so znašali 3080 milijonov kron. Najmanj toliko pa bo treba samo za obre-stovanje vojnih dolgov. Zato bo morala država svoje dohodke podvojiti. Treba bo premoženjskega davka, še prej pa je treba obdavčiti vsled vojske nastale višje dohodke. Vojni davek je visok; pri nas bo znašal 60 odstotkov. Govornik zelo ostro govori proti kapitalizmu, ki hoče zvaliti vso težo davka na posameznika, češ, da vsaki človek ne sme toliko zaslužiti kot veliki kapitalisti. Govori za to, da postava veljaj za leto 1916 nazaj. Če so tako ukrenile druge države, ki znajo bolje gospodariti kot mi, tudi nas ni tega treba biti sram. Ta prvi finančni korak parlamenta ne sme pomeniti zmago kapitalizma,
Vodja fin. ministrstva Wimmer brani vladno predlogo in ugovarja kritiki poročevalca ter njegovim izpreminjevalnim predlogom.
K debati se je oglasilo veliko število govornikov, med drugimi tudi poslanca dr. Benkovič in Demšar od Jugoslovanskega kluba, a nista prišla na vrsto. Stavila sta le izpreminjevalne predloge.
Za Wimmerjem je govoril Čeh Viskov-ski in krščanski socialec dr. Jerzabek ter nemški liberalec Kuranda.
Ob 6. uri zvečer je bil sprejet odsekov predlog o davku na vojne dobičke.
Poslanec Demšar je vložil manjšinski predlog, naj se ta davek raztegne tudi nazaj na leti 1914 in 1915, kar bi bilo pravično, ker so kapitalisti v prvih dveh letih vojske potegnili ogromne dobičke, A predlog ni dobil večine.
Pač pa je prodrl dr. Benkovičev iz-preminjevalni predlog, naj se črta § 7, ki dovoljuje olajšave akcijskim družbam.
Gosposka zbornica grozi, da tega zakona ne sprejme, ampak vrne.
Povišanje plač državnim uslužbencem.
Zakonski načrt o tem predmetu, ki je prišel na vrsto za vojnim davkom, bi se moral sprejeti brez debate. — Tudi poročevalec, znani zoprni »Obergalgenbaurat« poslanec Heine, bi bil moral samo predlagati sprejem, nakar bi se bilo vršilo glasovanje. Heine pa je menil, da mora govoriti v nasprotju z že sklenjenim dogovorom. Nastal je velikanski vik. Poslanci so mu klicali: »Obergalgenbaurat — molčite!« Sam Dobernig je prihitel k Heineju: »Nehajte vendar!« Heine je umolknil in zbornica je nato sprejela zakonski načrt. Prihodnja seja jutri.
Dogodki v Moravski Ostravi.
Dunaj, 13. julija. V včerajšnji seji je bilo stavljenih dvoje vprašanje glede dogodkov na Morav-skem in v Šleziji.
• • •
Jugoslovanski klub — središče parlamenta.
Dunaj, 12. Glede začetka novega zasedanja parlamenta se še niso pojavili nobeni predlogi, še manj pa je določeno, vendar se misli, da bo mogel parlament pričeti
z delom komaj pred oktobrom. Velik del parlamenta deia v smislu krone na to, da se uporabijo počitnice za intenzivno delavnost in da se oslabe narodna nasprotja v toliko, da bo v jeseni zagotovljena delav-! nost parlamenta. Najpreje bodo uplivali na \ »Češki svaz«, da odneha od dosedanjega stališča in da omogoči delo ustavnega odseka tekom počitnic, ker se delavnost ustavnega odseka smatra kot prvi in najvažnejši korak k imenovanju parlamentarne vlade, V tem oziru pričakujejo zelo veliko od posredovanja Jugoslovansk. kluba, ki se nahaja danes v središču parlamentarnega življenja, ter je celo, kakor se zdi, iztisnil tudi »Poljsko kolo« iz njegovega dolgoletnega dominantnega položaja. Ravno zaradi tega je zelo verjetno, da se bodo tudi Poljaki zavzeli za omogočitev uvedbe parlamentarnega režima, da bi zopet dosegli svoj nekdanji odločilni položaj. Ker podpirajo to delo z vsemi silami tudi socialni demokratje, krščanski socialci, Rusini in »U-nio Latina«, bo parlamentarno življenje kljub odgoditvi parlamenta tekom celega poletja zelo živahno. Na ta način upajo za-sigurati parlamentu za delo sposobno večino za bodočo parlamentarno vlado.
Graienauer še poslanec!
V današnji seji je imunitetni odsek razpravljal o predlogu dr. Korošca o zadevi veljavnosti.Grafenauerjevega mandata. Dr, Korošec je predlagal prvotno z ozirom na razveljavljenje cesarskih naredb, s katerimi so bila sistirana porotna sodišča ter civilne osebe podvržene vojaškemu sodstvu, naj se razveljavi tudi Grafenauer-jeva obsodba. Ker pa je Grafenauerju po amnestiji odpuščena kazen s pravnimi nasledki, se je vršila v odseku razprava v tej smeri, je li med izbrisane pravne nasledke šteti tudi izguba mandata. O tem je poročal dr. Ribar. Odsek se je soglasno izrekel za mnenje dr, Ribara in je sklenil predlagati zbornici, naj izjavi, da je Gra-ienauerjev mandat še pravoveljaven, vsled česar naj se Grafenauer pozove, da pride k sejam.
Isti namen ima odsek tudi glede ostalih poslancev, ki jim je amnestija pregledala s kaznijo tudi pravne nasledke. • * •
Naši poslanci za kmečke tež nje v državnem zboru.
Dunaj, 13. julija 1917.
Doslej kmečki poslanci v državnem zboru niso imeli med seboj ožje zveze, ampak se je kazala skupnost koristi edinole pri glasovanjih v odsekih in zbornici. Drzne zahteve socialnih demokratov v svetu za prehrano in v odseku za prehrano v državnem zboru, kjer so se izrekli zato, naj se kmetu vzame ves pridelek, enako porazdeli in naj kmet dobiva živež na karte, so vzbudile odločen odpor med kmečkimi poslanci. Po inicijativi državnega poslanca Jarca so se zbrali kmečki zastopniki vseh narodnosti in političnih struj in osnovali svoj izvršilni odbor. Ta se je pečal doslej pred vsem s tem, kaj naj se zgodi z žitom. V petkovi seji je bil vložen po poslancu Jarcu skupen predlog vseh kmečkih zastopnikov, ki se glasi:
Pri načinu, kakor se je lani uredil promet z žitom, so se pokazale sledeče napake:
1.	Na glavo kmečkega prebivalstva je bilo z ozirom na težko delo in manjšo porabo mesa odmerjenega premalo žita. Še ta množina se je zmanjšala, s čimer je bila oškodovana kmetijska produkcija.
2.	Prepoved, da se ne sme živine krmiti z žitom, je vzrok bolezni mlade živine in pomanjkanju masti.
3.	Nižje cene kakor na Ogrskem niso krile kmetovih stroškov.
4.	Promet s krmili je pomanjkljivo urejen, krmila predr-^a v primeri s ceno žita.
5.	Seme se j ostikrat vzelo, premalo se ga pustilo ali pa prepozno poslalo, zato je ostalo dosti zemlje neobdelane.
6.	Zaloge so bile dostikrat slabo oskrbovane, blago se je brez potrebe prepelja-valo, mnogo pokvarilo. Zato je v posameznih okrajih preskrba zaostala.
Predlagamo torej:
1.	Za kmečko prebivalstvo naj se določi na dan in glavo 500 gramov žita, za otroke pod 15. letom 400 gramov. Ta množina kakor tudi žito, kar ga je treba za nestalne delavce, kakor tudi semena, naj se pusti kmetu.
2.	Določi naj se po posameznih deželah in okrajih, oziraje se na gospodarske razmere, koliko sme kmet žita (pozneje tudi krompirja) pokrmiti živini na dan in glavo in se mu mora to množino brezpogojno pustiti.
3.	Cene naj se nastavijo žitu enako kakor na Ogrskem. Cena moke naj se ne zr.iža, razven za fino moko.
4.	Cena krmil naj se uredi primerno ceni žita.
5.	Mlačev naj se prepusti posestnikom. Čas za mlačev naj se določi po gospodarskih razmerah. Pri razdelitvi pridelka naj se gleda na to, da bo najprej vsak okraj iz lastnega pridelka oskrbljen.
V	petek popoldne se je v tem oziru vršil važen pogovor agrarnega izvršilnega odbora — od naših poslancev sta bila navzoča Jarc in Roškar — s prehranjevalnim in poljedelskim ministrom.
Odškodnina županom.
Poslanec S. L. S. Jaklič je predlagal:
V	zadnjih letih se je županstvom delo silno pomnožilo. Vsled tega zanemarjajo svoj poklic. Dežuje predpisov in ukazov. Župani morajo sodelovati pri vseh rekvizi-cijah. Za to delo jih nihče ne odškoduje, dasi svoje posle zanemarjajo in trpe gmotno škodo. Nam se zdi pravično, da se župane za to delo primerno odškoduje. Zato naj zbornica sklene, da se vlada pozove, da župane iz državnih sredstev odškoduje.
Zaradi vojaških delavcev
je vložil posl. S. L. S. Jaklič interpelacijo:
Opazuje se, da vojaki, ki so odločeni za košnjo in druga poljska dela, dostikrat teh del ne znajo opravljati. Zaradi tega se košnja slabo izvršuje oziroma prekasno. Ker se dela pravilno ne izvrše, se dela velika škoda.
Taki vojaški oddelki, ki se sestavljaj*, za gotova kmetijska dela, naj bodo sestavljeni iz vojakov, ki so taka dela še prej opravljali. Te oddelke pa naj vodijo komandanti, ki delo poznajo, ker sicer imamo pač vojake za košnjo, toda koscev nimamo. Ali hoče g. minister vse ukreniti, da bodo prišli v vojaške oddleke le taki vojaki, ki znajo opravljati poljska dela.
Poslanec S. L. S. Jaklič je vložil dalje interpelacijo zaradi razdelitve
semenske ajde.
Mnogo občin na Kranjskem ie bilo oškodovanih vsled toče. Kmetje morajo njive preorati in presejati. Ker se je pa v mnogih krajih brezobzirno rekviriralo, nimajo kmetovalci ajde za seme. Ajdova setev je za Kranjsko zelo važna, vredna ie pa le potem nekaj, ako se ajda pravočasno po-seje. Ali g. minister hoče takoj ukazati,, da urad za prehrano nakaže kranjskim občinam prizadetim po toči dovolj semenske ajde v dobri kakovosti. —
Ker so v sedanjem času, ko je ioliko kužnih bolezni med živino in prešiči, je zahteval posl. Jaklič od poljedelskega ministra naj skrbi, da bo dovolj živinozdravni-kov v deželi ozir. da bodo tisti domači ži-vinozdravniki, ki so vpoklicani premeščeni k vojaškim oddelkom, ki jih imamo v deželi.
Proti vojaški samovoljnosti na soški fronti
Poslanec Fon je interpeliral . domobransko ministrstvo radi škode, ki jo delajo po večini madžarski vojaki, na poljih, njivah, travnikih našega kmeta. Če kmet varuje svojo imovino, ga napadejo s kamenjem, žugajo z orožjem. Krompir je komaj velik ko lešnik. Zahteva odločnih sredstev v obrambo našega kmeta.
* • *
Draginjske doklade za državne uradnike, delavce in vpokojence. i
Draginjske doklade za državne uradnike, delavce in vpokojence, ki jih je državni zbor dovolil, znašajo pri letnih dohodkih:
14.000 do izključno 18.000 kron pri samcih 156, pri oženjenih 1380, pri oženje-nih z dvema otrokoma 1824, nad dva otroka 2280 kron;
10.000 kron do izključno 14.000 kron pri samcih 348, oženjenih 1236, oženjenih z dvema otrokoma 1680 in nad 2 otroka 2136 kton;
6400 do izključno 10.000 kron pri samcih 720, oženjenih 1536, oženjenih z dvema otrokoma 1992, oženjenih z nad dvema o-trokoma 2436 kron;
4800 do izključno 6400 kron pri samcih 1020, oženjenih 1776, oženjenih z dvema otrokoma 2232, oženjenih z nad dvema otrokoma 2676 kron;
3600 do izklj. 4800 kron pri samcih 1056, oženjenih 1536, oženjenih z dvema otrokoma 1884, oženjenih z nad dvema otrokoma 2244 kron;
2800 do izključno 3600 kron pri samcih 948, oženjenih 1260, oženjenih z dvema otrokoma 1680, z nad dvema otrokoma 1968 kron;
2200 do izključno 2800 kron pri samcih 780, oženjenih 1104, oženjenih z dvema otrokoma 1465, z nad dvema otrokoma 1812 kron;
1600 do izključno 2200 kron pri samcih 612, oženjenih 912, oženjenih z dvema otrokoma 1272, z nad dvema otrokoma 1620 kron;
1400 do izključno 1600 kron pri samcih 684, oženjenih 864, oženjenih z dvema otrokoma 1056, z nad dvema otrokoma' 1260 kron;
manj kot 1400 kron pri samcih 600 K. oženjenih 732, oženjenih z dvema otrokoma 936, z nad dvema otrokoma 1140 kron.
Letni izdatek za draginjske doklade znaša za uradnike, poduradnike, sluge itd. 358 milijonov kron, za vse državne delavce 100 milijonov kron, za upokojence in preostale 74 milijonov kron, skupno tedaj 532 milijonov kron.
stran 4
SLdVENEC, dne 14. julija 1917.
Stev, 159.
Draginjske doklade za upokojence in ta. preostale državnih nastavljencev so še enkrat večje kot doklade, ki so bile dovoljene 1. decembra 1916. Nove draginjske doklade stopijo v veljavo odredbenim potom in sicer od 1. julija 1917, tako da bodo 1. avgusta državni nastavljenci dobili
doklade za julij in avgust skupno.
• • ♦
Seja načelnikov klubov.
Dunaj, 13. julija. Seja načelnikov klubov se je postavila na stališče, da mora biti ves delavni program izčrpan v jutrajš-nji seji. Vendar se bo vršila še ena seja v nedeljo popoldne, da reši nujni predlog, katerega so stavili skupno zastopniki Češkega svaza, Jugoslovanskega kluba, Ukrajinske parlamentarne zveze in Unie Lati-ne radi nekega rezervatnega povelja vojnega ministrstva, na podlagi katerega se zapostavlja slovansko in romansko mo-
itvo.	,	; ,
I Pri nedeljski seji menda ne pride do turnih prizorov, ker imajo ta dan češko-'nemški radikalci na Češkem shod.
Če bo potrebno, bo imela poslanska kbornica sejo tudi v ponedeljek. Pojem na-Irtopi daljši premor. Zborovali bodo le odtoki. Sicer pa je stavljen predlog, o katerem bo seja načelnikov klubov jutri odločala, naj se vršijo zbornične seje vsakih 14 jjni. Prva seja bi bila 14. avgusta.
/t	Brambeni odsek.
r Dunaj, 13. julija. Poslanec Hock je. za-fiteval, naj se odpustijo koncem vsakega kalendarnega leta vsi črnovojniki, ki so v tem letu dosegli starost 50 let
Voditelj ministrstva za deželno bram-bo pl. Czapp odgovarja na interpelacije v službi. Voditelj ministrstva izvaja, kaj se je yse za zdravljenje tuberkuloznih ukrenilo in povdarja, da so izdana tozadevna navodila, ki naj preprečijo vporabljanje še ne docela ozdravljenih tuberkuloznih v
vojaški službi.
Dalje se peča z vprašanji oprostitve ttd vojaške službe. Vojna nam je prinesla institucijo oprostitev, toda vojna nam je prinesla tudi potrebo kontrole oproščen-cev, da se iztrebijo vse krivice nedostat-kov in nepravičnosti. Vojaška oblast stoji na stališču, naj se strogo gleda na to, da te ne bodo oprostitve zlorabljale. Gleda pa naj se tudi na to, da bo v zaledju dovolj moči na razpolago.
Za odpravo cenzure.
Dunaj, 13. julija. Na inirijativo časni-Ičarske zveze poslanske zbornice bo stavljen jutri v zbornici predlog za odpravo politične cenzure, za zopetno vpostavitev tiskovnega zakona in za postavno ureditev yojaške cenzure.
»Proč od Nemčije.*
Dunaj, 13. julija.
V današnji seji zbornice je predlagal v »vojem govoru član »Češkega svaza« Funk premembo sedanjega kurza naše zunanje politike. Proč od Nemčije se mora glasiti; ca našo državno politiko mora biti vstvar-Jen nov temelj.
Poziv »Jugoslovanskega kluba« bosenskim politikom.
Dunaj, 13. julija. Poslanec dr, Korošec
1e poslal v imenu »Jugoslovanskega klu->a« predsedništvu bosensko-hercegovske-ga sabora v roke dr, Dimoviča in dr. Su-nariča poziv, v katerem se pozivata, da naj prideta čim prej na Dunaj, kjer bodo razpravljali o razmerah v Bosni in Hercegovini.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 13. (K. u.) Gosposka zbornica je imela danes sejo. Sprejela je vojno-poobla-stilni zakon, kot ga je sklenila poslanska zbornica z izjemo izpreminjevalnega predloga poslanca Moraczewskega o 27člen-skem posvetovalnem svetu, katerega je odklonila. Nato je zbornica izvolila ustavni odsek, ki je sestavljen iz 36 članov.
t
Hrvatski sabor.
Zagreb, 13. julija.
Današnjo sejo otvori predsednik dr. Medakovič ob 11. uri. Na dnevnem redu so izjave strank z ozirom na program vlade.
Dr. Mažuranič izjavlja v imenu hrvat-sko-srbske koalicije, da popolnoma zaupa novemu banu in to tem bolj, ker je novi ban izšel iz njene srede. Koalicija je vedno delovala v interesu ljudstva. Dr. grof Teodor Pejačevič izjavlja v imenu starih unionistov (mažaronov), da popolnoma zaupa novemu banu in vladi, zato ga bo njegov klub v delu tudi podpiral.
Poslanec dr. Pavelič (Starčevičeva stranka prava) z zadovoljstvom konstati-ra, da je vzela v zaščito eno izmed kardi-nalnih programatičnih točk Starčevičeve stranke prava tudi državna oblast, namreč popolno demokratizacijo javnega življenja. Starčevičeva stranka prava bi z veseljem pozdravila izjavo bana, ako ne bi prišla od strani, ki misli neiskreno ter da se tega poslužuje samo zato. da prepreči in uniči
misel narodne samoodločitve. Demokratična misel se v hrvatskem narodu tako dolgo ne bo mogla realizirati, dokler ne zmaga misel samoodločevanje narodov, dokler ni narod gospodar svoje usode. Dokler izjavlja ban in večina hrvatskega sabora, da stoji neomajno na stališču ogrsko-hrvatske nagodbe, ter je hrvatski narod podrejen politično in gospodarsko tujemu, mažar. narodu, tako dolgo ni povdarjanje demokratične ideje nič drugega kot pusta fraza, ki ima samo ta namen, da rehabilitira Mažare pred inozemstvom. Zato izjavlja Starčevičeva stranka prava, držeča se svojega programa dunajske deklaracije »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. maja in svoje saborske izjave z dne 5. jun. 1917, da se bo proti tej vladi in večini najodloč-nejše borila v saboru kakor tudi izven sabora. (Burno pritrjevanje pri Starčevičevi stranki prava.)
Dr, Pazman izjavlja v imenu Stranke prava, da, ker se je postavil ban na stališče, ki zastopa hegemonijo enega naroda nad drugim, ne more imeti zaupanja v sedanjo vlado.
Poslanec Radič izjavlja v imenu »Se-ljačke (kmečke) stranke«, da ne zaupa sedanji vladi, ker ni ban izjavil, da želi demokracijo kakor v Rusiji. Radič pravi, da bi morala zahtevati nova vlada popolno emancipacijo hrvatskega naroda od Ma-žarov in kmečko demokratizacijo. Banov govor ne pomeni ničesar, ker so to same besede.
Dr. Srdjan Budisavljevič (Srb) izjavlja: Ker stoji nova hrvatska vlada tudi na stališču državne skupnosti kraljevine Hrvatske in Slavonije s kraljevino Ogrsko, a ker je danes v tem velikem času enotna in odločna zahteva celega slovanskega juga v monarhiji, da se na temelju narodnega načela, historičnega prava in pravice samoodločevanja narodov vse dežele monarhije, v katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi združijo v popolnoma samostojno, svobodno in neodvisno državno enoto in ker se ta splošno narodna zahteva ne more udejstviti v okviru nagodbe in v okviru državne skupnosti kraljevine Hrvatske s kraljevino Ogrsko, zato imam čast izjaviti v imenu svojega tovariša Valeri-jana Pribičeviča, da ne moremo in ne bomo podpirali današnje hrvatske vlade. (Burno pritrjevanje pri Starčevičancih.)
Poslapec Zagorac se odpove besedi.
Nato se preide na volitve v posamezne odseke in na interpelacije.
S tem je dnevni red izčrpan. Prihodnja seja v soboto 14. julija.
Kiolni zo&oj.
Vsem gospodinjam, tako v mestu kakor na deželi, se naprava kuhalnega zaboja najtopleje priporoča.
Zdaj ko je kurivo tako težko dobiti in ga bo dobiti čim dalje težje celo za drag denar, in ko je vsaka gospodinja z delom tako preobložena, naj bi se kuhal-ni zaboj prav v nobenem gospodinjstvu ne pogrešal.
Vsak zaboj se za to lahko porabi, tudi Če ima špranje, in naj bo že iz tenkega ali debelega lesa. Pokrov je lahko z vitjem pritrjen, pa je lahko tudi ne pritrjen in ne de nič, če sega preko zaboja.
Poglavitna stvar je, da je dobro napolnjen, V to svrho se porabi lahko seno, slama, ličje, zmečkan papir, razne cunje, perje, pleve, žaganje in podobne reči,
Predno se zaboj na ta način napolni, se oblože stene z desetimi ali več legami papirja — s čim več tem bolje.
Ličje, seno ali karkoli se že uporablja, je najprej prav dobro stlačiti in nato ž njim obložiti dno 10 cm na debelo. Na to podlago se postavijo piskri, in sicer naj se zgodi to tako, da so od robov po 10 cm oddaljeni in da je med posameznimi piskri kakih 5 cm prostora. Kakor že potreba zahteva in velikost zaboja dopušča, se postavijo piskri notri. Če je en pisker nižji kot drugi, se mu napravi višji podstavek, vendar pa mora biti rob zaboja za 10 cm višji od piskrov.
Na to je treha prazni prostor zopet napolniti, vse dobro stlačiti, da je polnilo trdo in se dobro skup drži, dokler ni ves prostor do roba piskrov izpolnjen. Zdaj se vzamejo piskri ven, čez tvarino pa, s katero se je zaboj napolnil, se napne kako močnejše blago, ki ga je na vseh štirih straneh z žebljički pritrditi k zaboju. Iz srede praznin se blago s škarjicami na vse strani v podobi zvezde razreže in odprtina za piskre je dana. Če se hoče imeti prav čeden zaboj, se mu oblože robovi šc s kakim gladkim blagom.
S tem bi bil kuhalni zaboj gotov in treba le še pokrova. Pokrov je zopet lahko iz papirja kakor danski pokrovi, ali pa se napravi primerna blazinica, napolnjena iz ene ali druge v začetku omenjene snovi. Blago za blazinico mora biti nekoliko daljše in širše kot je zaboj.
Kakor razvidno, se da napraviti kuhalni zaboj brez vsake težave in brez stroškov.
Sedaj še nekaj opazk o kuhanju v ku-halnem zaboju.
Vsaka jed se mora najprej v pravi meri dokuhati in je vrele piskre, precej napolnjene in dobro pokrite, kakor mogoče hitro postaviti v zaboj. Najbolje je, da se pri tem pisker s kako stvarjo dobro zavija, tako da vrelica nič ne popusti. Kakor hitro je pisker v zaboju, ga je pokriti s pokrovom oziroma blazinico. Ako se postavi potem še kak pisker v zaboj, je treba paziti, da se pri tem prejšnji ne odkrijo. Če hočemo, da stvar popolnoma uspo, je potrebno, da se obseg piskra natanko ujema z odprtino, v katero se postavi. Če nameravamo porabiti manjši pisker, ga treba s kako stvarjo tako oviti, da ne nastane nikaka praznina med zabojem in piskrom. Postavite se lahko tudi dve posodi druga nad drugo, a treba jih je dobro pokriti.
H koncu še nekoliko opazk glede priprave nekaterih v deželi najbolj navadnih jedil.
Goveje meso se mora že zjutraj, ko se kuha zajutrek, z vsemi pridatki — vendar le malo soljeno — ravno tako kakor za navadno kuho prirediti. Ko je 20 minut vrelo, le pisker hitro postavi v kuhalni zaboj, iz katerega se potem po 3 do 4 urah zopet ven vzame.
Fižol se že dan poprej zjutraj namoči, zvečer pa 20 minut kuha, nato postavi v zaboj, v katerem se pusti čez noč. Pozabiti ne smeš nikoli dodati nekaj na-trona, dočim se soli pozneje. Zjutraj drugega dne se treba prepričati, da je fižol mehak. Največkrat bo potreba, da pri za-juterku še 15 minut vre. Nato se dene zopet v zaboj in je opoldne gotovo mehak.
Krompir se zjutraj 20 minut kuha in je opoldne nedvomno mehak. Krompir z majarončkom se prežge in potem šele, ko je popolnoma gotov, postavi v zaboj.
Ješprenj je treba kakor fižol postaviti čez noč v zaboj, zjutraj prekuhati in zopet postaviti v zaboj, da je opoldne mehak in slezast.
G u 1 a ž se napravi zjutraj in se postavi do opoldne v zaboj.
Pečenka se istotako lahko napravi v zaboju. Teletnina ali svinjina se dene v ponev, ki je dva prsta na visoko napolnjena z vodo in se pari 20 minut. Ko je bila dve do tri ure v zaboju, se polije zmastjo in se prepeče.
Zelenjava se da posebno dobro pripraviti v kuhalnem zaboju. S parenjem se redilne snovi mnogo bolje porabijo kot z navadno pripravo.
Solata za kuho se dene surova v prežganje in se 20 minut praži, ko pa je gotova, postavi v zaboj. Kavno tako je ravnati z grahom, špinačo, vohrotom itd.
Jedilom, ki se napravljajo s kisom, se doda kis šele nazadnje.
Zaboj se mora po vsakem kuhanju temeljito prezračiti.
Pate BefflmflflD Hollwega.
Bethmann Hollweg je padel. Ne more se še reči, kako da se bo razvila sedanja kriza v Nemčiji. Gotovo je pa, da bodo tudi Bethmannovemu padcu sledili hudi notranji boji posebno v Prusiji. Cesar Viljem je kot pruski kralj odpovedal konservativcem, ki tvorijo večino v pruskem deželnem zboru. Konservativci: mali in veliki pruski plemiči, junkerji jim pravijo, so že povedali, da se ne bo kar tebi nič meni nič odpovedali svoji moči in oblasti v Prusiji, Drže se pač svojega starega gesla, ki so se ga držali vedno v politiki: »Bog v nebesih, mi na zemlji, in kralj absoluten, če vlada po naši volji.« Sicer bo zboroval pruski deželni zbor šele oktobra. Stranke v Nemčiji hočejo resno demokratično volilno preosnovo posebno v Prusiji. Hočejo pa tudi, da dobi Nemčija ustavno vlado, dasi bodo tudi v tem oziru morali premagati velike težave, ker je Nemčija zveza držav in je njena ustava zelo zapletena. Centrum in druge stranke delajo odločno na to, da bi se sklenil mir. Sporazum pa zadnje čase vedno glasnejše naglaša, da vlada Nemčijo kasta konservativnih jun-kerjev, ki da je krivačvojske in naj se Nemčija demokratizira. Boj za demokratizira-nje posebno Prusije in za ustavno vlado v nemški državi se je bil z veliko strastjo že pred vojsko. Da se pa sporazumu izvije izgovor, češ da se Nemčija ne vlada demokratično, je izprožil centrum zdaj kamen za demokratiziranje Nemčije in dela na to, da se kmalu glede na vojne smotre doseže sporazum med krono, vlado in večino državnega zbora. Angleški ministri vedno trde, kakor je n. pr. govoril Henderson dne 30. junija v Moskvi: »Želimo,« je rekel, »da ne vidimo svobode le v Ameriki, Angliji in v Franciji, marveč tudi v Nemčiji in v Avstriji. Kadar bomo videli dokaze, da podeli nemška vlada svojemu narodu svobodo, se bo takoj sklenil mir.« V vprašanju miru ni Bethmann Hollvveg večine državnega zbora zadovoljil. Očitali so mu, da ni znal pravočasno skleniti miru z ruskim carjem, da je s proglasitvijo poostrene podmorske vojske preprečil Wilsonovo mirovno posredovanje, da je ravno tiste ameriške države, ki so bile za mir. oonujal Me-
hiki, če udari na Združene države; očitajo mu tudi, da je v važnih vprašanjih preveč cincal. Konservativci se zavzemajo za vojsko, dokler se ne bo dosegla popolna zmaga; večina nemškega državnega zbora pa zahteva, naj se nemška vlada izjavi za mir brez aneksij in brez vojne odškodnine. Bethmann, tako mu očitajo, je sicer govoril veliko o vojnih smotrih, a ne jasno. Večina pa hoče jasnosti in da se sklene mir.
Bethmann-Holhveg odstopil. — Cesar Viljem demisijo sprejel.
Berlin, 13. zvečer. Državni kancler je vložil svojo prošnjo, da odstopi, cesar jo je sprejel. Posli državnega kanclerja bodo poverjeni pruskemu notranjemu ministru Lobellu. Nemški državni zbor se je danes po znameniti razpravi odgodil. Predsednik je prosil, naj ga pooblaste, da bo sam sklical bodočo sejo. Najbrže bo imel državni zbor še v sredo ali četrtek sejo; do takrat bodo najbrže rešili vprašanja, za katera se gre. Krizo je odločila včeraj narodno-libe-ralna stranka, ki je sklenila z vsemi proti štirim glasovom, da stranka krize ne smatra rešene, dokler ostane Bethmann-Holl-weg kancler, ker ga smatra za oviro minu Le »mož« more dobiti pot \v sedanje krize. Stranka je v pismu, naslovljenem na načelnika cesarjevega civilnega kabineta pl, Valentinija obvestila cesarja o sklepu; ravno to je sklenil tudi centrum,
V današnjo sejo glavnega odseka kancler danes ni več prišel; odsek se je nato odgodil. Cesarjev poziv Hindenburgu in Ludendorffu je v zvezi s krizo. Pričale uje-jo, da se bosta vojskovodje posvetovala z voditelji strank. Za Biilowa, bivšega kanclerja, se potegujejo bogati tvorničarji, kar jim vojska nosi dobičke; v svojih spisih je pa Biilow pisal, da se mora Nemčija povečati, tudi sicer kažejo njegovi spisi, da preveč spoštuje Macchiavellija. Poleg Bfl-lowa pa imenujejo listi za kandidate kan-clerjevega mesta tudi generala Ludendori-fa in pl. Gallwitza. Hindenburg je povabil voditelje strank k sebi. Voditelji so zvečer svojim strankam poročali o razgovoru ž njim.
Kanclerja strmoglavili narodni liberalci b centrum.
Berlin, 13. (K. u.) Bethmann-Holhveg se ne more držati. Položaj so povzročili narodni liberalci in centrum.
Sprejemi pri nemškem cesarjeviču.
Berlin, 13. Cesarjevič je zaslišal včeraj poslance vseh velikih strank in sicer konservativca grofa Westarpa, svobodnega konservativca Mertesia, narodnega liberalca Stressemanna, naprednjaka Payer-ja, poslanca centra Erzbergerja in socialnega demokrata Davida.
Hindenburg in Lundendorif pozvana v Berlin.
Berlin, 13. julija. (K. u.) Wolff: Na cesarjevo povelje sta prišla danes dopoldne maršal Hindenburg in prvi kvartirni mojster Ludendorff v Berlin.
Odločba zopet odgodena.
Berlin, 13. julija, (K. u.) Konvent se-niorjev državnega zbora je pooblastil predsednika, da skliče bodočo sejo, a pred četrtkom. Konvent seniorjev je s tem svojim sklepom upošteval položaj in odgodil razpravo o notranji in zunanji politiki.
Seja nemškega državnega zbora
dne 13. t. m. je bila le kratka. Rešili so le nekaj malih vprašanj. Predsednik dr. Kaempf je opozoril, da so razmere take, da ni mogoče določiti bodoče seje, Predsednika so pooblastili, naj skliče sejo, kadar bodo to razmere dopustile. Tudi proračunski odsek je imel sejo, da nadaljuje politično razpravo. Poslovni komisiji so nakazali Erzbergerjev predlog, naj se o zaupnih razpravah izda uradno poročilo, vsa druga poročila naj se pa preprečijo. Socialni demokrat Ebert je predlagal, naj se odsek odgodi, ker položaj še ni tako jasen, da bi vlada mogla zavzeti stališče. Državni tajnik Helfferich je odgovoril, da je kancler vsled važnih poslov zadržan, a da so navzoči državni tajniki pripravljeni odgovoriti na stavljena jim vprašanja. Ebert je vztrajal pri svojem nazoru, da so vse razprave neumestne, nakar je sklenil odsek z veliko večino, da se na nedoločni čas odgodi.
Pred rešitvijo nemške krize. — Nemčija za mir.
Berlin, 13, julija. (K. u.) Še dolgo po plenarni seji državnega zbora so ostali poslanci v zbornici in razpravljali o političnem položaju. V parlamentarnih krogih smatrajo kanclerjev odstop za gotovo dejstvo, glede njegovega naslednika se pa nič pozitivnega ne sliši. Kakor poroča »Ger-mania«, je krizo poostrilo še dejstvo, da je več pruskih državnih ministrov podalo demisijo, k čemur jih ni nagnilo stališče nasproti volilni reformi, marveč stališče nasproti državnemu kanclerju; tako je tudi vojni minister pl. Stein prosil za svoj odpust zaradi stališča, katero je zavzel državni kancler začasa krize. V parlamentarnih krogih računajo na to, tako sklepa navedeni list, da se bo novi kancler v svo-
jem govoru takoj postavil na stališče mirovne izjave, ki jo nameravajo v državnem zboru in s katero se, kakor vemo iz najboljšega vha, strinja tudi cesar.
Zakaj ni bil Bethmann-Hollweg sposoben voditi mirovnili pogajanj?
V listu »Germania«, glasilu nemškega centra, se je z vodilne strani izjavilo med drugim: Načelstvo stranke sodi, da del stranke in drugi meščanski krogi menijo, sedanji državni kancler ni sposoben, da sodeluje pri mirovnih pogajanjih, posebno še z'ozirom na okolnost, ker se je pod njim napovedala vojska.
Bethmannov odstop presenetil.
Dunaj, 13. julija. Iz Berlina: Kagcler-ska kriza se je tako končala, da je Beth-mann Hollweg padel. Še v zadnji uri se je mislilo, da bo svoje številne sovražnike premagal, ker so še zadnje brzojavke trdile, da bo ostal. Kaj ga je vrglo, se še ne ve, a govori se seveda veliko; pravijo, da je padel vsled cesarjevičevega vpliva. Radovedno je vse, kdo mu bo sledil. Kot njegovi nasledniki se imenujejo bavarski ministrski predsednik grof Hertling, generalni kvartirni mojster Ludendorff in veliki admiral Tirpitz; da, trdi se celo, da postane kancler maršal Hindenburg. Vsekakor je pač v zvezi s kanclersko krizo navzočnost Hindenburga in Ludendorfa v Parizu, zu.
Voditelj centra dr. Spahn nenadoma obolel.
Berlin, 12. V današnji seji centra, ki se je pričela ob 11. uri dopoldne, je nenadoma obolel po daljšem govoru njen voditelj dr. Spahn. Sejo so na to odgodili. Dr. Spahnu sta takoj priskočila na pomoč dva zdravnika-poslanca dr. Gerlach in dr. Schatz, Dr. Spahn je bil nezavesten.
Nazor Francije o krizi v Nemčiji.
Curih, 13. Painleve je izjavil v zbornici na Renaudelovo vprašanje: Vsled notranjih dogodkov v Nemčiji ni še upati, da bi se pospešil mir. Francija se ne vojskuje z Nemčijo za politično osvoboditev Nemčije, marveč za to, da zopet dobi oropani ji deželi.
• • *
Dr. p!. Bethmann-HoIlweg
Je bil rojen 29. novembra 1856 v Hohensi-novu pri Eberswalde. V državno službo je vstopil kot referendar 20. avgusta 1880; v službi je hitro napredoval; vladni predsednik je postal v Bronbergu 1. oktobra 1899, čez tri mesece pa že višji predsednik pruske province Brambor. Že majnika 1901 se je imenovalo njegovo ime kot kandidata za notranjega ministrstva, a notranji minister je postal šele leta 1905. po smrti ministra pl. Hammersteina. S sedanjim nemškim cesarjem Viljemom sta študirala skupaj na vseučilišču v Bonnu in sta bila oba člana akademičnega društva »Borussia«. Pruski princi namreč študirajo na vseučiliščih. Julija 1901 je postal Bethmann-Holl-weg nemški državni kancler. V zunanji politiki je Bethmann-Hollweg vztrajno delal na to, da bi se Nemčija in Anglija sprijaznili. Sklenil je z Anglijo dve pogodbi. V notranji politiki se je Bethmann Holhveg držal srednje poti med desnico in levico.
Dunaj, 13. julija. Bethmann-Hollweg je danes ob 1, uri popoldne izročil cesarju demisijo, ki jo je tudi sprejel,
Berlin, 13. julija. (K, u.) Večerni listi poročajo, da bo Bethmannova prošnja sprejeta.
* * *
Bivši berlinski veleposlanik Gerard odstopil.
Pariz, 13. »Matin« poroča iz Newyor-ka, da je bivši berlinski veleposlanik Gerard na lastno prošnjo odpuščen iz diplomatske službe.
Ruska ofenziva.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. julija. Uradno:
V	zahodni Rumuniji in na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa je sovražnik živahno poizvedoval.
Pri postojanki Lomnica smo odbili več ruskih sunkov.
V	Voliniji so izzvali naši poizvedovalni oddelki mestoma živahne praske.
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO.
Dunaj, 13. zvečer. Uradno:
Južno Kaluža krajni boji. Severno Dnjestra so Rusi zopet streljali s topovi.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. julija. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Pri Dvini, pri Smorgonu in pri Ščari so se živahno bojevali. Sunki lastnih poiz-vedovalcev so tudi zahodno Lučka od časa do časa izzvali živahne buje. Južno Dnjestra smo na več mestih bojne črte pri Lom-aici zrušili ruske napade.
Na bojni črti nadvojvode Jožefa in pri vojni skupini maršala pl. Mackensena so do
močnem boju sovražni poizvedovale! prodrli proti našim postojankam. Povsod smo jih odbili.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 13. julija zvečer. Uradno:
Na vzhodu so med Zloto Lipo in Na-rajovko živahnejše stresali s topovi. Južno Dnjestra mali boji pri Kaluži, sicer se položaj ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. L u d e n d o r f f.
Siegemann o ruski ofenzivi.
Bern, 12. (K. u.) Polkovnik Stegemann piše v »Bund«-u o ruskem sunku pri Sta-nislavovu: Sedaj je položaj negotov. Izguba ujetnikov na strani branilcev je s krvavimi izgubami napadalca mnogokrat preplačana. Predor kot tak se je zopet izjalovil.
Vojske i Milja,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. julija. Uradno:
Neizpremeujeno.
Načelnik generalnega štaba,
Letalski napad na Idrijo,
Dunaj, 13. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Dne 8. t. m. ob pol 3. uri popoldne je priletela italijanska letalna skupina: trije Caproniji in eno Nieuportovo bojno letalo nad Idrijo. Italijani so vrgli približno 20 bomb. Zadeli so pet hiš. Vojno bolnišnico je zadela velika skala, veliko šip jc bilo razbitih, ker je blizu padla bomba na tla. Ranjen ni bil nihče. Škoda petih prizadetih zasebnih hiš je velika, a rudniške naprave niso poškodovane. Italijani širijo potom »Agenzia Štefani« poročilo, ki izvaja, da so zrušili v Idriji električno centralo rudniških naprav in poslopje severno zbirališča in da je izbruhnilo več požarov. Te trditve kažejo, kakšne namene da je italijansko vojno vodstvo zasledovalo z zračnim napadom na Idrijo.
Vojni stroški Italije.
Curih, 13. julija. V italijanski zbornici je zakladni minister Carcano opozarjal, da so vojni izdatki vedno višji. Maja meseca so znašali 1250 milijonov. Skupni vojni izdatki, ki niso kriti z rednimi državnimi dohodki, že prekašajo 20 milijard.
Italijanski in naši ujetniki v deseti soški bitki.
»Oesterr.-ung. Kriegskorrespondenz« povdarja, da so Italijani izgubili 180.000 mož na mrtvih in ranjenih in nad 27.000 ujetnikov. Naših so Italijani ujeli 23.000 mož, med temi so pa všteti tudi oni, ki so ranjeni ali mrtvi ostali v njihovih rokah.
»Popolo d'Italia« pa priznava, da je od tiste armade 800.000 mož, ki je šla poleti 1915 na bojišče, le še malo.
Osemtisoč milijonski kredit v Italiji.
Lugano, 13. julija. »Secolo« poroča iz Rima: Vlada je v zbornici zahtevala nov kredit 8tisoč milijonov lir,
Mmu zifoiico.
Curih, 13. julija. (K. u.) Socialistični poslanec Treves je pri utemeljevanju svojega predloga za hiter mir in mednarodno obnovitev Evrope izvajal, vojska služi kabinetu Boselli kot pretveza, da pride preko kriz, ne da bi jih rešil. General Ca-dorna nima nobene pravice sestavljati in objavljati brzojavke, ki zadevajo strankarske boje. Sploh skuša vojaško oblast na vsak način dobiti moč nad politično oblastjo. Nato govori o mirovnem gibanju so-cijalistov in pravi, da je tudi italijanskih socialistov formula: »Niti aneksij, niti odškodnine in svoboda življenja za vse narode«. Iz strelskih jarkov prihaja klic: »Prihodnjo zimo ne smee več biti vojske!«
Radikalec Pantano izjavlja nasproti izvajanjem Trevesa, da se iz strelskih jarkov nikakor ne čuje klic, ki ga je Treves navedel, marveč klic: Vztrajati, dokler to zahtevajo načela, aspiracije in koristi Italije. (Burni medklici.) Nato je govoril ministrski predsednik Boselli, nakar je bil začasni proračun sprejet z 273 proti 53 glasovom,
Zi
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na Flandrijski bojni črti in pri Artois so v več odsekih, kjer se je dobro videlo, močno streljali. Odbili smo razne sunke vzhodno Nieuporta, jugovzhodno Vperna, pri Huluch in južno Scarpe.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
S topovi so se zopet v vzhodni Cham-pagni močnejše borili. Na levem bregu Može je bil zvečer tudi ogenj zelo besen. Na višini 304 so vzeli naskakovalci s krepkim napaiiom iste iarke. ki jih je bil sovražnik i
8. t. m, zopet osvoji). Posadko smo pobili, deloma ujeli. Postojanke, katere so nam bili vzeli v bojih 28, junija na širini 4 kilometrov so s predpoljem zopet popolnoma naše. Kljub besnemu protinaskoku so naši povodom poizvedovalnega sunka pri Pru-nay ujeli več mož in pridobili plen.
Bojna skupina vojvode
Alberta W i r i e m b e r ž a n a.
Položaj se ni izpremenil. + + +
V	številnih zračnih bojih so izgubili sovražniki 17 leča!, 2 je sestrelil naš obrambni ogenj, Nadporočnik vitez pl, Tutschuck, ki je bil 12, t. m, premagal 2 sovražna letaka, je priboril svojo 16, zmago v zraku; sestrelil je namreč pritrjeni zrakoplov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 13. julija zvečer. Uradno:
V	zahodni Champagni streljajo živahno dalje.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Proti miroljubnežem v Franciji,
BazeS, 13. Iz Pariza se javlja: V soboto in v nedeljo so zopet aretirali 250 oseb radi mirovne propagande.
Sklepi pariškega zbora framasonov,
Frankobrod, »Frankf. Ztg.« javlja iz Genfa: »Lantcrne« poroča, da je zboroval v Parizu kongres zvez framasonskih lož iz držav sporazuma in nevtralnih držav. Poleg Francije so bile zastopane tudi lože iz Belgije, Srbije in s Portugalskega, dalje iz Švice, s Španskega, iz Argentinije in iz Brazilije. Razpravljali so o štatutu bodoče zveze narodov na svetu. Večina posveta se je izjavila za določne mirovne pogoje; med njimi tudi za povrnitev Alzacije-Lo-rene Franciji, za združitev Poljske in za razkosanje Avstrije.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. julija, Veliki glavni slan: Vzhodno Nidže planine je sledil uspešen bolgarski sunek krajnšm protinapadom Srbov, ki so se z velikimi izgubami za scv-ra žnika izjalovili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ludendorff.
poroča »Corriere della Sera«: Zarota je imela naslov »Edinost ali smrt«. Voditelji so bili vsi že živeči zarotniki proti kraliu Aleksandru in Dragi Mašin. Propagirali so ločitev Srbije od entente in sporazum z Avstro-Ogrsko. Napad na kraljeviča Aleksandra se je izvršil v navzočnosti Sarrai-la, vsled česar so nastopile francoske oblasti, Zarotniki so nameravali umoriti Pa-šiča in regenta Aleksandra, nakar naj bi se uprla srbska armada. 40 srbskih častnikov, ki so bili zapleteni v to reč, je zaprtih v bisertskih kazematah.
Dnevne novice.
Odlikovanja, Ekscelenca knezoškof dr, Napotnik je, kakor se nam poroča, v Konjicah delil svetstvo potrde. Tem povodom je vpričo njega voditelj c. kr. okrajnega glavarstva gospod dr. Hohl porazdelil znake odlikovanja med sledeče duhovnike: arhidijakon Hrastelj je za civilne zasluge dobil vojni križec drugega razreda, župniki: Pregelj vojni križec za civilne zasluge tretjega razreda, Karba kolajno sig-num laboris, Kumer, Musi in Šelih vojno-posojilne pohvalnice,
-f Poljaki o slovenskih katoliških organizacijah. »Glos Narodu« poroča: Včeraj v četrtek dne 12, t. m. se je vršilo v Kra-kovu v čitalnici za duhovnike predavanje o katoliških organizacijah med Slovenci in Nemci. Predaval je duhovnik dr, Kazimir Kotala iz Przemysla.
+ Odlikovanje general, majorja Glo-bočnika. Poročali smo že, da je podelil cesar našemu rojaku generalnemu majorju Globočniku plemstvo s pridevkom »od Vojke «. Generalni major Globočnik, sedaj prideljen vojni guberniji v Belgradu, je bil v začetku vojske poveljnik neke brigade ter je za časa upada Srbov v Srem, 12, septembra 1914 premagal sovražnika pri Vojki. Za junaštvo in sposobnost mu je sedaj podeljeno plemstvo z imenom kraja, kjer se je odlikoval, a 41 sremskih občin ga je izvolilo iz hvaležnosti za častnega občana.
Odlikovanja, Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meči je dobil praporščak 26, strelskega polka Konrad Mejovšek, pri prostovoljnem strelskem ba-onu Maribor št, IV. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila častniški namestnik 5. strel, polka Josip Rcnko in namestni stražmoj-ster 12. dež. orož. pov, Alojzij Kozjak. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste so dobili: tit. narednik Zakelj Anton, četovodja Pavšič Antnn, desetnika Hribar An-
drej in Štrukelj Josip in poddesetnik Pir-ker Franc, vsi pri 157. črnovoj. baonu. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila dom. evid. nad-oficijala Josip Požar, 26. strel. p. in Josip Repič, 2. gor. strel. p.
Nepotrebno nemškutarjenie. V Zagorju na Pivki je dalo županstvo napraviti vse občinske napise v domači vasi in po dru-gih vaseh najprej v nemškem in potem šele v slovenskem jeziku. V celi občini pa ni niti enega Nemca domačina. Upamo, da bo deželni odbor to nemškutarijo odpravil na županove stroške.
Vojni kurat sa slovenske vojake v Celju. Č. g. Klobovs, vojni superijor, je bil pred par dnevi v Celju in ob enem v samostanu ter odločil P. Hicronyma Stre-minger, vikarja celjskega samostana za vojaškega kurata za slovenske vojake v Celju.
Iz seznama izgub št. 593 in 594. Mrtvi: poročnik Franc Kuhar, 27. črnov, pešpolk, Ljubljana (23, nov. 1914); kadet Rajmund Novak, 97. pp., Logatec (11. okt. 1915); poročnik Ivan Pavšič, 27. črnov. pp., Ljubljana (11, nov. 1914); poročnik Josip Šinkovec, 27. črnov. pp., Novo mesto (21, okt, 1914); praporščak Franc Spazzapan, 27. črnov. pp,, Gorica (7. oktobra 1915). — Ujeti: enol. prostovoljec Ivan Ahčin, 2. gor. strel, p., Domžale; poddes. Anton Štefan-čič, 17 pp., Postojna,
Potresi aa Dolenjskem, V Cerkljah pri Krškem (okolica-) je bil junija ob naslednjih dneh potres: 12. popoldne petkrat, 13, ob 6. uri zvečer, 16. ob 2. uri zjutraj in ob 11. uri zvečer, 25. ob 3. uri popoldne in ob 11. uri zvečer, 26. ob 7. uri zvečer, 27. ob 4, uri zjutraj in ob pol 4. uri popoldne, 30. ob 1. uri zjutraj. Sunki so bili slabejši in močnejši in niso napravili posebnih utisov na ljudi, kakor tudi občutnejše škode ne. 17, junija ob 3. uri zjutraj smo slišali močno grmenje, da so šipe šklepetale in se je zidovje stresalo. Ljudje so preplašeni bežali iz hiš. Pozneje smo izvedeli o eksploziji pri Dunaju,
—	Šolska mladina za naše ranjence. Šolska mladina ljudske šole na Dovjem je nabrala za rezervno bolnico Leonišče v Ljubljani 50 litrov borovnic ter jih omenjeni bolnici doposlala. Za ta lep dar izreka vodstvo bolnice cenjenemu šolskemu vodstvu na Dovjem kakor tudi vzgledni šolski mladini svojo toplo zahvalo.
—	Poštna vest. Od 1. avgusta 1917 naprej se izloči poštna nabiralnica v Pečah iz dostavljalnega okraja poštnega urada v Vačah in se prideli dostavljalnemu uradu c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Moravčah.
V italijanskem ujetništvu je Ivan Fer-kolj iz Zatičine; služi kot sluga našim ujetim častnikom. — Iz italijanskega ujetništva se oglaša Fran Rupnik iz Mrzlega loga št. 14 pri Črnem vrhu nad Idrijo; njegov naslov je: Fran Rupnik, Ospedale da Campo Nr, 232.
Narodna društva v Mariboru prirede v nedeljo dne 19, avgusta 1917 v proslavo prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I, slavnost v spodnjih prostorih Narodnega doma v Mariboru s sledečim vsporedom: 1. Godba, 2. Petje. 3. slavnostni govor (profesor dr. A. Medved). 4. Tombola (karte po 50 vin., dobitki v prvi vrsti živila). 5 Prosta zabava. — Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 60 vin. — Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih mariborskega okra ja.
Šolska kuhinja v Tržiču, Iz poročila, ki ga je-vodstvo šolske kuhinje poslalo na pristojno oblast posnemamo, da se je,pričela 19, februarja. Do 1. julija, torej v 131 dneh, je obiskalo kuhinjo 15.115 otrok. Opoldanskih kosil se je razdelilo 15.115 in ker se otrokom da po tri merice, je bilo tedaj oddeljenih 45.345 porcij. Izmed otrok jc plačevalo okrog 20 po 20 vinarjev. Vsi drugi: in teh je sedaj povprečno po 120 do 140, so dobivali brezplačno kosilo, katero jim kuhajo v dnevnem zavetišču sestre reda sv. Križa. Stroškov je bilo nad 2000 K, ki so se pokrili s prostovoljnimi darovi raznih dobrotnikov, v prvi vrsti deželnega odbora, deželnega predsedništva in c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju. Ker je potreba še vedno velika, zato se bo tudi* še nadalje kuhalo za mladino.
Izpremembe v zemljiški in hišni posesti na Bledu. Hotelir Kenda je kupil razen Mallnerjevega hotela in hotela »Triglav« še vile »Iris«, »Hribar«, »Kredarica«, »Maja«, »Mali Triglav«, »Lipa«, »Rodica« in vilo WoIfling; ljubljanski odvetnik dr. Tomin-šek je kupil vili »Rusalka« in »Škrat«; lekarnar Roblek ml. vili »Mignon « in »Au-stria«; inžener Dušan Sernec vilo »Triglav««; ljubljanski hišni posestnik Tribuč vilo »Kunold«; ljubljanski trgovec Berg-mann vilo »Generos«; tovarnar Jelene iz Idrije vilo »Ceres«; štabni zdravnik dr. Po-lacco iz Reke vilo »Mira«; trgovec Thaler iz Škofje Loke vilo »Muner«; župan Jonko iz Bovca hotel Burja; njegov tajnik pa hotel «>A ustria«. Hotelir Sonderhof iz Karlovi vari oziroma St, Moritza v Engadinu sc tudi namerava stajico naseliti aa Bledu,
—	Za žalujoče: Iz ruskega ujetništva oglasil se je po dveh letih in treh mesecih Janez Zavodnik iz Grintovca 6, župnija Za-gradec. — Piše iz Semibratova, gub. Jaro-slav, da je že večkrat pisal in je zdrav.' — Mogoče se še kateri, ki jih pogrešamo, oglasi. — Upanje imamo!
Lov krajevne občine Selca pri Škoiji Loki se bode dal dne 26. julija 1917 v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa na mestni deski.
—	Ponesrečil se je v premogokopu v Trbovljah 36 let stari tamošnji premogar Jožef Mačkovšek, ko mu je pri razstrelje-vanju puhnil strel v obraz ter mu pokvaril 'desno oko.
Koča na Golici. Slovensko Planinsko Društvo opozarja, da je Kadilnikova koča na Golici zatvorjena. Ključ do koče se ne more nikomur posoditi ali izročiti. V koči ni ne provijanta in ne kuriva. b — Opozarjamo na prihodnje številke »Ilustriranega Glasnika«, ki bodo vsebovale več posebno lepih in originalnih slik, tako tujih kakor iz domačih krajev, osobi-to iz soikih pokrajin.
Primorske novice.
Štiridesetletnico duhovništva obhaja !etos beguncem in vojakom znani slovenski spovednik č. g. Karol Urban, dekan in {upnik v Gradcu.
Sv. Lucija ob Soči. 12. julija. Prestopil je iz judovske v katoliško vero artiljerijski poročnik Bruno Fiirst iz Moravske. Krstil ga je v tukajšnji farni cerkvi upravitelj Ciril Munih, kumoval pa je nadporočnik Ivan Welser.
' Nesreča za nesrečo. Ponikve na Tolminskem. Pred kratkim so neki otroci zakurili v gozdu z namenom, da bodo metali v ogenj patrone, ki so jih pobrali za vojaki; pri tem se je vnel gozd, ki so ga morali gasiti dva dni. Nedavno prej je neki deček skoraj oslepel od vojaške patrone, s katero se je igral. — Dne 4. t. m. je posestnikova žena Marija Zarli iz Ponikev št. 63 našla na travniku ročno granato; ker je ni poznala, je odvila in potegnila vrvico, vsled česar je granata v roki eksplodirala in jo tako hudo ranila, da je v par minutah izdihnila. Pokojnica, ki je bila zelo dobra žena, je zapustila 91etno hčerko in moža, ki je v ruskem ujetništvu in se ni oglasil že leto dni. Kljub vsem svarilom je pri ljudeh še vedno veliko premalo previdnosti in pazljivosti. — V noči od 9, na 10. t. m. kmalu po polnoči je treščilo v hišo št. 2, gospodarja Jožefa Kranjca. Ker je bila streha slamnata in na podstrešju spravljena slama, je bila vsa hiša takoj v plamenu. K sreči ni bilo nikake človeške žrtve. Med prvimi je zapazil cgenj g. major Globočnik, ki je zaklical alarm; vojaštvo, ki je prihitelo na pomoč, ni moglo drugače pomagati kakor da je du-ši!o in omejevalo ogenj, kateri je divjal v najhujšem nalivu. Gospod major je ob tej priliki pokazal občudovanja vredno skrbnost, pogumnost in požrtvovalnost. Najprej je postavil po vsej vasi straže in zlasti v bližini pogorišča, da se takoj prepreči vsako morebitno nevarnost, potem je skrbel da se po možnosti zaduši ogenj in reši, kar se še da rešiti iz hiše. Ne samo, da je vztrajal v najhujšem dežju ves premočen štiri ure na pogorišču in osebno dajal povelja, on je med najpogumnejšimi vojaki prvi udri v gorečo hišo in lastnoročno pomagal reševati iz ognja, kar se je dalo; ko je bilo mogoče splezati na gorečo hišo, se je on prvi pojavil na lestvi visoko nad plamenom in z lastnim vzgledom kazal moštvu, kako je treba sekati goreče tramovje; šele, ko je videl, da je izključena vsaka daljša nevarnost in da je ogenj domalega zadušen ter dal povelja za nadaljno ravnanje, se je ves premočen podal k počitku, ko se je svit^lo jutro. To so junaki, ki gasijo požar, ki grozi uničiti naš dom — našo domovino. Ubogi družini je razen živine in nekaj orodja ter pohištva skoraj vse pogorelo. Gospodar se nahaja v vojski.
Kamnje, 9. julija 1917. V tihoti pred viharjem smo. Topovi le redko govore. Govorilo pa je glasno sinoči nebo: treskalo je prav mogočno. Obiskala je strela tudi hišo v Skriljah št. 36: Prevrtala je dimnik, pogledala, če se še kaj kuha na ognjišču, pa zginila nekam brez posebne škode; le domači, ker je šla strela tik njihovih glav, danes hvaležno molijo: ... rešil si nas, Gospod! Drugi Vipavci pa zaupno kličemo: Treska in hudega vremena (toče) reši nas, Gospod!
Iz Sv. Lucije ob Soči. Zadnje časo so postale žrtev italijanskih granat sledeče civilne osebe: Murovcev Matevž iz Loga — ubit od bombe; stara Fškovka naz Laze — ubita od granate; otrok Fškov naz Laze — umrl vsled strela; dva Štefanova fanta naz Laze — ubita od granate; Ga-carca iz postaje — ubita od granate; Kraj-nik iz postaje — ranjien od granate; Štefan naz Laze — ranjen od granate; Dujerjeva iz Loga — ranjena od granate; Pucarjeva Lojzka iz Bače — ranjena od granate; Siv-cov iz Modreja — ranjen od granate; Djak iz Bače — ranjen od granate.
Vola v najem. Par dobrih za delo zmožnih volov želi oddati v Majem brezplačno preti oskrbi do konca vojske begunec Grrkič Štefan, tč. Vodice št. 21. Ako treba, da zraven tudi gonjača proti oskrbi. Podrobnosti se izvedo pri zgoraj imenovanem.
Premoženje so zaplenili Ivanu Klinar, roj. 1. 1888. v Vipolžah, vojaku 27. pp. in Valentinu Vižin, roj. v Kronbergu, vojaku 155. peh. bat., ker sta osumljena ubega k sovražniku; dalje dr. P. A. Gambiniju, roj. 1845. v Kopru, pobeglemu odvetniku.
UManske novice.
lj Proslava sv. Vincencija Pavlanske-
ga, Vincencijeva družba se udeleži 19. julija proslave svojega patrona v cerkvi pre-svetega Srca Jezusovega. Ob 8. uri zjutraj maša presvetlega g. knezoškofa in skupno sv. obhajilo. Ob 7. uri zvečer pridiga in Ii-tanije. Vsi člani Vincencijevih konferenc, vsi ženski odseki, (Elizabetne konference), deležniki in dobrotniki Patronata za mladino so vljudno vabljeni.
lj Ljubljanski obč. svet ima sejo v torek 17. t. m. ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu so različni proračuni in ureditev ceste na pokopališče k Sv. Križu. V tajni seji sta poročila o sklepu disciplinarne komisije v nekej disciplinarni zadevi dveh ma-gistratnih uradnikov, upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročilo o ureditvi službenega razmerja uradnikov in uslužbencev prejšnje ljubljanske delniške, sedaj mestne plinarne.
lj Umrla je po težki bolezni gospa Ana Riiting, soproga dolgoletnega vodje tiskarne Ig. pl. Kheinmayer & Fed, Bamberg.
lj Drzen vlom. Danes ponoči so neznani tatovi vlomili v Benediktovo trgovino v Prešernovi ulici in odnesli kar so pač mogli. Odprli so neopaženo na ulici rolo, prerezali debele brušene šipe in potem tam prišli v lokale po plen. Od tatov ni ne duha ne sluha.
lj Prodaja kaše. Od srede 18. julija na* prej se bode prodajala kaša v vojni prodajalni, Gosposka ulica, in sicer na izkaznice za kašo, katere imajo stranke že v rokah. Natančnejši načrt se pravočasno objavi.
lj Predavanje o konserviranju sadja in zelenjave. Mestna aprovizacija ljubljanska je naprosila deželnega sadjarskega nadzornika g. M. Humeka, da priredi v Ljubljani predavanje o konserviranju sadja s posebnim ozirom na sedanje razmere. Predavanje se vrši v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v poslopju tukajšnje realke.
lj Na trgu za zelenjavo smejo civilne stranke tudi po 9. uri dopoldne kupavati, kakor se jim zljubi. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da ie takrat trg samo za vojaštvo določen.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 13. julija 1917. Da je Ljubljana vsaj približno preskrbljena s kurivom, poti e-buje vSako leto najmanj 41.000 m'1 dtva in 60.000 ton premoga. Od premoga se porabi vsako leto približno 30.000 ton za industrijo. Mestna aprovizacija za preskrbo prebivalstva bo neobhodno potrebovala vsaj 20.000 ton premoga, da bi bile vsaj približno krite potrebščine kuriva v Ljubljani. Za to množino premoga je aprovizacija na pristojnih mestih prosila, če ga bo tudi dobila, je zelo dvomljivo. Kar bodo premoga nakazali Ljubljani, ga bo aprovizacija sama razdelila konzumentom. Ker so s pridobitvijo premoga zelo slabi zgledi, skuša mestna aprovizacija nakupiti kolikor mogoče velike množine drva. Zg mestno aprovizacijo sekajo že več gozdov in ker je sedaj nemogoče spraviti drva v mesto, bodo skušali izvršiti dovoz drva v zimskih mescih. — Gostilničarska zadruga prosi mestno aprovizacijo, da bi preskrbela gostilniške obrate s kurivom. Po možnosti se bo že upoštevala prošnja gostilničarjev, vendar se vsi prizadeti že danes opozarjajo, da se ne smejo preveč zanašati na aprovizačne zaloge premoga in drva, temveč naj sami skušajo preskrbeti si kurivo, posebno drva. — Kupi se večjo množino ogrskega prekajenega špeha po 16 K 50 v, ki se bo razdelil pri ubožnih akcijah. — Prihodnje dni se bo pričela razdeljevati kaša na izkaznice, katere imajo že stranke v rokah. Na vsako stranko odpade po 2 kilograma. Razdelilni načrt se pravočasno objavi. — C. kr. deželna vlada je odredila, da je pol zelenjave na ljubljanskem trgu zasežene v korist civilnemu prebivalstvu. Aprovizačni odsek sklene sestaviti komisijo, ki bo na domeh producentov dognala, koliko je na razpolago zelenjave. Komisija bo obenem tudi odločila, koliko mora vsak od producentov izročiti zelenjave na razpolago mestni aprovizaciji, ki jo bo izročila civilnemu konzumu. Vodstvo rekvi-zičnih dobav ljubljanskega trga z zelenjavo se poveri mag. komisarju Breskvarju. Nadalje sklene aprovizačni odsek naprositi vojaške oblasti, da kar najstrožje prepovedo kupovati posameznim vojaškim kupo-valcem zelenjavo na trgu oz. na domu. Se-itavi naj se vojaška komisija, ki bo edina upravičena kupovati zelenjavo za voia-
štvo, Z vsemi novimi odredbami pri nakupu in prodaji zelenjave na ljubljanskem trgu hoče mestna aprovizacija odpomagati neznosnim razmeram, ki vladajo zadnje tedne in si prebivalstvo niti za drag denar ne more preskrbeti najpotrebnejše zele-' njave. — Tobačna tovarna v Ljubljani je dala mestni aprovizaciji brezplačno na razpolago obširna skladišča za vlaganje jesenskega krompirja, za kar se odsek toplo zahvaljuje. — Tržni nadzornik Ribnikar obširno poroča o sušenju sadja kakor tudi o vskladiščenju svežega sadja. Odsek sklene organizirati razsežno nakupovanje sadja za mestno aprovizacijo po deželi. Mestna aprovizacija ne bi samo jeseni preskrbela ljubljanski trg s kolikor mogoče velikimi množinami sadja, temveč tudi večje množine vložila in posušila za spomladi prihodnjega leta. Za enkrat ie vzela mestna aprovizacija v na:em dvoje velikih sušilnv, Kitr bo v lastni režiji su,V.ia sadje. — Glede preskrbe zelja za ljubljanski trg je že danes mestna aprovizacija izvršila predpriprave in se misli «tos izvršiti še v večem obsegu kakor lansko leto nakup ze ■ lia v aprovizačne svrhe.
i; Razdelitev mesa za s.vai Iz apio-vizačnega skladišča v cerkvi sv, Jožeta se bo v poneaeljek dne 16. julija oddajalo na samske kaite (male provizorne izkaznice) goveje meso po 2 kroni kilogram. Vsaka oseba dobi pol kilograma po naslednjem redu: od 2. do pol 3. št. 1 do 150, od pol 3. do 3. št. 151 do 300, od 3. do pol 4. št. 301 do konca. Prinesti je s seboj tudi mesne nakaznice.
lj Razdelitev mesa na rumene D izkaznice se bo vršila v ponedeljek dne 16. julija iz aprovizačnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa. Na rodbine z 2 osebama odpade pol kilograma, rodbine s 3 in 4 osebami tričetrt kilograma, rodbine s 5 in 6 osebami 1 kilogram, rodbine s 7 in 8 osebami 1 in četrt kilograma in na rodbine z več kot 8 osebami 1 in pol kilograma mesa po 3 K 20 vin. kilogram. Določa se naslednji red: od pol 4. do 4. štev. 1 do 150, od 4. do pol 5. štev. 151 do konca. Pripraviti je drobiž.
lj Razdelitev masti. Za vse one, ki niso doslej deležni še nobene akcije, da bi dobili mast po znižani ceni, se določa za prihodnje tri diji sledeči razpored: v ponedeljek dne 16. julija: od 8. do 11. dopoldne dobe mast vsi oni, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni na Starem trgu, popoldne od 2. do 3. vsi oni, ki dobivajo kruh pri Leskovcu na Opekarski cesti, od 3. do 4. dobe mast vsi oni, ki dobivajo kruh v kon-sumni prodajalni na Krakovskem nasipu, od 4, do 6. vsi oni, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni na Rimski cesti; v torek dne 17. julija: od 8. do 11. stranke, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni na Bregu, popoldne od 2. do 3. stranke, ki dobivajo kruh pri Trčku na Bregu, od 3. do 4. stranke, ki dobivajo kruh pri Zalarju na Starem trgu, od 4. do 5. stranke, ki dobivajo kruh iz konzumne prodajalne v Zvezdi, od 5. do 6. stranke, ki dobivajo kruh pri Žabnikarju v Zvezdi; v sredo dne 18. julija: od 8. do 11. dopoldne dobe mast stranke, ki prejemajo ktuh pri Bedenu na Tržaški cesti, po poldne od 2. do 3. oni, ki dobivajo kruh pri Jakilu na Dunajski cesti, od 3. do 4. oni, ki dobivajo kruh pri Pircu na Sv, Petra cesti, od 4. do 5. stranke, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni v Prešernovi ulici, od 5. do 6. dobe mast stranke, ki kupujejo kruh pri Godcu na Dunajski cesti, Mast se bo oddajala vselej iz skladišča mestne apro-vizagije v cerkvi sv. Jožefa, in sicer po 15 kron kilogram. Vsaki stranki sc je pri oddaji masti izkazati z rodbinsko karto, katere se je tazdcljevalo pri zadnji krušni komisiji. Pri nakupu masti je predložiti ma-ščobne karte. Na vsako osebo odpade po pol kilograma masti. Prinesti je s seboi posodo in pripraviti drobiž. One stranke, ki dobvvajo mast pri mestni aprovizaciji vsak mesec po zmanjšani ceni in železniški uslužbenci, katere preskrbuje z mastjo že-'ezniška vprava, so od predsloleče razdelitve masti izključeni.
lj Izgubila se je danes zjutraj na trgu pompadura, v kateri je bil šop ključev in knjižica z važnimi dokumenti. Pošten najditelj je naprošen, naj jo odda proti nagradi g. Požar, Erjavčeva cesta št. 4.
Angleška ladja na odprtem morju zgorela.
Veliko ljudi mrtvih.
Rangoon, 12. julija. (K. u.) Ladja »Chil-ka« je zgorela. Z ladjo se je vozilo 15 Ev-ropcev in 1600 do 1700 potnikov. Podrob nosti še niso znane, a veliko ljudi je izgu bilo življenje.
ministrstva že delajo priprave za izredno ljudsko štetje. Izvršilo naj bi se takoj po sklepu miru in bi bilo istočasno zvezano s štetjem koristnih ži-vali, da se tako kakor hitro mogoče dobi pregled o tozadevnih razmerah po vojski. Upamo, da se to ljudsko štetje ne bo vršilo po občevalnem jeziku, marveč po materinem jeziku,
Izdajatelj »Zukunft« vpoklican. »Ber-liner Tageblat« poroča, da je izdajatelj znanega lista »Zukunft« Maksimilijan Har-den, rodom Poljak s Poznanjskega, ki se je poprej pisal Witkowski, na podlagi zakona za vojaške dajatve vpoklican, ker je »Zukunft« ustavljena.
Razne novice.
Mirovno romanje. Na Velehrad je napravilo 30.000 oseb mirovno romanje. Več čeških poslancev je govorilo. V poklonilni brzojavki cesarja je izražena prošnja, nai se trdno drži mirovne politike, da se doseže srečen mir.
— Izredno ljudgko štetje. Kakor izvemo. v statističnem oddelku notranjega
Konference v Slocklioimu.
Nova konferenca v Stockholmu.
Kodanj, 12. julija. (K. u.) Danski odposlanec za stockholmsko socijalistično konferenco Borgbjerg je brzojavil svojemu listu iz Stockholma, da se je med ruskim odposjapstvom in med škandinavsko-nizo-zemskim odborom dosegla edinost, Delavski in vojaški svet skliče mednarodno socijalistično konferenco v Stockholmu avgusta 1917. Dnevni red bo: Svetovna vojska in sredstva, da se hitro konča. Poziv na konferenco bo danes razposlan na so; cijalistične stranke vseh dežel. Ruski odposlanci potujejo sedaj v London, Pariz in Rim, da socijalistične stranke entente osebno povabijo na mirovno konferenco.
Splošen socialističen posvet.
Stockholm, 12. julija. (K. u.) »Svenska Telegram Biran«: »Socialdemokraten* poroča- Nizozemsko-skandinavski odbor se je pogodil z zastopniki delavskega in vojaškega sveta v Stockholmu, da so se popolnoma pogodili o skupnem delu obeh institucij. Ustanovili bodo skupno pisarno za organizacijo splošnega mednarodnega posveta, ki nadaljuje posebne posvete. Vse delavske organizacije na svetu bedo povabljene.
Gospodarske le«.
Poljske tatvine. Iz D. M. v Polju se nam piše: Poljske tatvine se množe grozovito hitro. Dan za dnem se ljudje pritožujejo, da je ravan krompir, čebula i. t. d. Ker se na ta način uničuje pridelek, tako da nima ne tat ne gospodar ničesar, zato bi bilo na vsak način umestno, da bi izdala deželna vlada izredno stroge naredbe v tej zadevi, kajti človeku se vsiljuje misel, da se pridelek nalašč pokončuje. Tudi bode ljudstvo obupalo, ako se kaj ne ukrene v obrambo polja. Naj bi se določilo nočne straže po polju ter se za tatove določile izredno stroge kazni.
— Kje kade naše viržinke? Zadnji milijon avstrijskih viržink so minulo soboto dobili v Monakovu. Tako poročajo dunajski listi. Viržinke so nato razdelili na vse trafike v Nemčiji ter so bile seveda v tre-notku razprodane. Poslej Avstrija ne bo več izvažala tobačnih izdelkov, ker primanjkuje tobaka.
9 Oddaja žrebcev. C, kr. žrebčarna na Selu sedaj v Ormožu bo oddala s 15. avgustom t, 1. zanesljivim rejcem na Dolenjskem štiri pare žrebcev v rejo do 7. januarja 1918. Dokazati morajo, da imajo dovolj krme (ovsa), zavezati sc, da bodo z živalimi pravilno ravnali in jih porabljali le za kmetijska dela, kakor tudi bodo morali podpisati strogo zavezno pismo. Omenjena postava bo rejce večkrat nadzirala in se prepričala o oskrbi in zdravstvenem stanju žrebcev. Reflektantje naj takoj pošljejo kmetijski družbi svoj naslov in potrdilo županstva, da so zanesljivi rejci. Prijava velja že kot obveznost za prevzem, vseh pogojev, ki jih bo žrebčarna stavila. — C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Novo paroplovno društvo na Reki snuje predsednik tamojšnje trgovske zbornice Josip Lazarus. Družba bo imcln 10 milijonov temeljne glavnice.
Odstop državnega tajnika Indije.
London, 12. julija. (K. u.) Državni tajnik za Indijo Chamberlain ic v razpravi o dogodkih v Mezopotamiji izjavil, i da odstopi.
8 železnici in zeiezif ari v vojski.
(Konec.)
Enako visoke so bile tudi zahteve, ki jih je vojni železniški promet stavil na stavbno ter zdrževalno železniško službo, predvsem so bile v interesu vojne uprave razširjene porazvrstitve, ki se jih je moralo takorekoč iz tal izgrebsti, Večjidel ni bilo najpotrebnejših predpogojev za zgrad-he in so jih ustvarili šele z velikimi napori, preden se je moglo z delom samim pričeti. Postaviti jc bilo bivališča za tisoče in tisoče delavcev, preskrbeti je bilo za živež in dovažanje in še to in ono, preden se je jelo kopati. Kakor sploh, tako je tudi tu obširna organizacija vojnih ujetnikov pomagala. Poleg porazvrstitve je bilo treba za vojni
milili

Za vse izraze globokega sočutja o priliki smrti predrnaesa soproga roma očeta, gospoda	_ 1
o. kr. šol. ravnatelja v pokoju
se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo preč. duhovščini gg c kr rudniškim uradnikom, gg. realCnim profesorjem, gg. uradnikom sodnije gozdnega ^skrbništva,, davkarije, pošto, ravnateljstvu in učiteljstvu c. kr rudniških šol itd. ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega ranjkega na zadnji poti Zahvaljujemo se nadalje gg. pevcem za ginljivo nagrobno petje ter slavnemu »Vojaško veteranskemu" in „Godbenemu društvu" za udeležbo pri pogrebu.
Idrija, dne 10. julija 1917.
Globaka žal^oži ostali.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem cenjenim sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da jo po božjem nedoumljivem sklepu naš edini sin oziroma brat
pešec pešpolka
dne 26. m. m. v 26. letu svoje dobe na tirolski fronti daroval svoje mlado življenje na oltar domovine.
Blagega, nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Vel. Lašče, dne 14. julija 1917.
Globoko žalujoča FOdMii-ra Pcček.
1721
dijak V. b razreda I. drž. gimnazije v Ljubljani,
je preminul danes po dolgi in mučni bolezni, 16 let star, previden s svetotajstvi v Brixleggu na Tirolskem.
Pogreb milega ranjkega se bo vršil dne 15. julija dop. istotam Z njim sva izgubila vse. Prosiva tihega sožalja in milega spomina.
V LJUBLJANI, dne 18. jqlija 1917.	1719
martiH Poher,	Mutm Pfcr,
revident južne železnice, oče.	mati.

c. kr. polkovni zdravnik pri c. in kr. pešpolku	štirikrat odlikovan
dne 10. t. m. dopoldne, po kratki mukepolni bolezni v 33. letu starosti na tirolski fronti bolnica Osteria del Termine izdihni) svojo dušo.
Pogreb je bil dne t. m. ob 4. uri popoldne z vsemi vojaškimi častmi na ondotnem pokopališču.	1
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 19. t. m. ob 10. uri dop. v frančiškanski cerkvi Neprenehoma od začetka vojne si stal na bojni planjavi med trpečimi sobrati, otiral bra-tovske solze, tolažil, pomagal in lečil, dokler nisi sam položil mladega svojega življenja na oltar domovine.
Počivaj sladko junak med junaki I
•JSJt^SSS;

ftkdrlu.:

Pri boleznih srca in krvnih cevi
se da z rabo naravne „Franz - Josef" grenčice doseči milo odvajanje brez večjega napora.
zdravi
850
Toplice (Hrvatsko)
trganje revmo
ischias
Pojasnila in prospekti zastonj
»eliti j|
promet zidati postaje in skrbeti za njih razširjenje, nujno je bilo tudi polaganje tirov in naprav signalov.
Zgradba drugih tirov, da uresničenje davno napravljenih načrtov kakor greden-ska in zilska železnica, je bilo pod vplivom vojnih potrebščin namah izgotovljeno.
Velike važnosti so tudi popravljene proge in drugi predmeti. Pri zgradbi mostišč so se avstrijski inženirji izkazali izredne strokovnjake.
Na železniški obrat so vplivali neposredni vojaški cilji in precej tudi mogočni preobrati, ki so se zgodili na komerciel-nem polju.
Ker je na premnogih krajih nastala vojna industrija, so se morale železniške zveze tovornih vlakov mestoma popolnoma izpremeniti. Na progah, ki niso bile v miru posebno obremenjene, je dovažanje sirovin in odvažanje izdelkov v velikanski množini narastlo.
Vsled vojnih napovedi sta bila uvoz In Izvoz namah prekinjena, izmenjava blaga z zavezniškimi državami in nevtralci je ustvarila nove nepričakovane konjukture. Na vse te okoliščine se je moralo s prometnega in gospodarskega stališča ozir jemati in sicer vselej z upoštevanjem najvišjega načela, da bo imela armada svoje zahteve in da se morajo potrebe civilnega prometa v te meje spraviti.
Take, v resnici velike napore, kakršne so železničarji sredi bojnih viharjev in ne meneč se za stiske splošne gospodarske zadrege izvršili, se dajo kakor vojaški junaški čini razlagati le iz duha, ki veliko telo v sebi sklenjenega stanu navdušuje, sodelovanje posamnih članov ustvarja in hrani in iz vseh individualnih dovršitev rodi končni uspeh. Vedno na ta cilj zroči in pri tem samozavestno od enake dolžnosti pričeti čut tovarišev na bojišču kakor železniških uslužbencev je, ki ustvarja veliko delo. V slavo železničarjev bodi povedano, da so stan, v katerem je čut kole-gialnega občevanja posebno živo izražen in oživljen, in ne naposled nemara tudi zato, ker jih preko vseh dalj raztegnjena železna cesta enega k drugemu približuje ali vsaj v misli bližine druži. Lepih oglasov njih železničarskega duha že v mirnih časih ni manjkalo, ali vojska je s sto in sto in sto dokazi to izpričala. Iniciativo, skrbeti za tovariše, ki so bili v vojski ranjeni, ali kateri so vsled bolezni in naporov onemogli, jc sprožila železniška uprava ter je bila pozdravljena med železničarji, ki so ji obljubili požrtvovalno podporo tako, da je popolnoma uspela. Pozivu železniškega ministra se je osobje odzvalo in je nabralo prispevkov v napravo stanovskega oskrbovalnega zaklada za pohabljene železničarje tri četrti milijona kron v teku dobrih treh tednov. Oskrbo različne vrste nudi rečeni zaklad v vojski pohabljenim ali obolelim avstrijskim železničarjem. Iz sredstev tega zaklada se uslužbenci, kateri so v vojski oboleli, pošiljajo v toplice, ta zaklad ustvarja v vojski oslepelim železničarjem temelj za novo eksistenco; iz njega so se pokrili stroški za napravo zdravilišča v Grincingu, kjer sprejemajo vse železničarje, kateri so v vojski ali v službi kak ud izgubili, jim poskrbe umetne ude ter jih smotreno izurijo in izšolajo za njih prihodnji poklic. Doslej je prišlo v rečeni zavod 521 pohabljencev, od teh jih je 400 spet stopilo v službo, ki pomeni večini višjo kategorijo uporabe. Železniška uprava se je potrudila, da se ustvari čim več malih vrtov in železničarji so ji šli vsestransko na roko. Danes je obelodanil na avstrijskem železniškem ali najetem svetu čez 10.000 malih vrtov, iz katerih krije svoje potrebščine na zelenjavi ravno toliko železni-čarskih družin, V vseh velikih prometnih središčih so obdelali take vrtce, v Lito-mericah celo vzorni vrt, v katerem se vzgajajo sadike in pošiljajo tem malim vrtnarjem, Najlepše take železniške vrtce je videti blizu Dunaja v Hadersdorf-Weid-lingau. Če omenimo še v večjih krajih ustanovljenih delavnic za popravila obuval, dalje ob vsih železniških progah poslujo-čih osebnih kuhinj, potem je jasno, koliko je naredila državna železnica v varstvo invalidov, v njih vojno oskrbovanje in blagostanje.
Vse te akcije so se pričele v začetku vojske, v njih je našlo vedno več uslužbencev pomoč in so bili kmalu na višku svo-jegi razvoja.
Železniška uprava je na ta način poskušala, da ustreže zahtevam sedanjega časa in sme vsekako upati, da je njeno resno prizadevanje imelo uspeh in želo priznanje svojega izbornega osebja.
se išfe, ki je vajen konj in poljskega dela. Da se Urana in 40 K mesečne plače.
Sraberleoa nasbrelie 8, Ljubljana.
morda beguncev, se išče za posekanje 1500 m3 bukovih drv v gori Storžec vas Povlje v fari Trstenik.
Janez Perne, Povlje, p. Kranj.
Sveže
kupi lekarnar PICCOLI, LJUBLJANA
« »"IIP ■ ,JIW.ip)IHMli.^ii.mHm-ffmMW|
ce sllMž&a
s
Kje, pove upravništvo lista pod št. 1711-
odstrani prav naglo d". Fle^hra izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3 — porcijaza rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem velenu, Ljubljana. Marijin trg.1520
star 30 let, oženjen, vojaščine prost, pri posojilnici v kakem večjem kraju na Kranjskem ali Štajerskem, zmožen bilanciranja in vseh v to stroko spadajočih del z 8letno prakso in z dobrimi spričevali. Poleg tega bi prevzel tudi službo občinskega tajnika, flbsolviral .Orglarsko šolo' in .Glasbeno matico' v Ljubljani in je zmp.len poučevati pevsko. društVo ter godbo na pihala in lok. - Ponudbe na upravo .Slovenca" pod šifro: Marljivost 1567.
K 2,3 stekl.
Nikakega so&obola
več, nobenih noži brez spanja. »Fides* Ja]ša Dol pri votlih zobeh kakor tudi pri najti$ovrat. rovmat. zobnih bolo-uinnh.lcier so odrekla vsa sredstva. l>ri neuspehu denar nazaj! Cena K 2-— II tubo K 5'—, fl tub. li 8-— — Nikake zobne prhlino veo Snežno bole zobe /.obno vodo. Takojšnji ufiinek. Cona Kaschau L post. pr. 12-Z 42 Ogrsko.
Radi pomanjkanja prostora se čez 100 let star
velike vrste, toda dobro ohranjen. Kdor bi ga želel kupiti, naj se obrne na Ant. Jelenec, Dol. Logatec.
dobro prodajalko, sprejme I. Kandušer. trgovina mešanega blaga v Mengšu
Oprsno
TPTV
r
za dva konja, npvo, močijo in jako fino izdelano prodam takoj.
Jože Rozman, Gradišče 13.
Službe
z dobrimi izpričevali v mestu ali na deželi, najraje h kakemu gospodu duhovniku. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 1704.
Štepanja vas 76, pri Ljubljani, prodaja do preklica po zmernih cenah raznovrstno blago za obleko in razne drobnarija. 172."
Hupi se
dobro ohranjeno. Plačilo na željo tudi v blagu po dogovoru. Ponudbo na upravo ..Slovenca" pod „Li'.a 1683.«
tip
c irdstvo /a pomiuic-icmt ns, ki rdeče, .-.vctlc in sive i:":« in brada -a trumo temno pobarva. i steklenica » po..iiiiio vred K 2-70.
ic rožnalu ■•oda, k živo pordeči bleda lica. Učinek ie čudovit. t steklenica s poštnino ved K 2,li . Povzetie S5 vinar ev več. Na3lo„ za ,'iU.oC,m
Framy«2o i
Rydyol
0


(H9
lj JHN UKOLICH, drožerija pri angelu, ^ Brno C43, Morava.	-jn-fi
za mizarsko in tapetniško obrt sprejme IVAN ČERNE, zaloga pohištva v Ljubljani, Dunajska cesta šiv. 28.	1649
^ffl

nfttftnčno rugul in ro-pds Nikal ali jeklo K.
12 — Iti - 21)'— z radi) Hvoiiin kazališčem K 10 — 20 h — vsro-brnom okrovu K. Iti — 24 ii 28 —, z radij Bvet. kazal ti HO - 36-— srebrna zapostu.ura pa elast. K 30— M-— 40 — 14 kar. zlata zapestnu ura ite ulanr. K 100-— li 120' K 140 - 3 lutno pismeno iam-atvo. Pošilja po povzetju. Xiknk riziko! Zamena dovoljena ali denar nazai
Prva tovarna ur Jsn &OMirad
c in tr dvorni založnik Ertls st. 1553 ^Oesko.) Na željo se vsakomur zastont posljo moj glavni cenik.
Službo žel» premeniti vojaščine prost oženjen
a n ■ °
1 « H
manec
Poleg tega sprejme tudi tajništvo ali kaj podobnega. Cenjene ponudbe na upravništvo „Slo-venca" pod šifro »Vojne rajraere« 1692.
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
9
2407
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
bel (pudelj), 3 leta star, dober hišni čuvaj, se proda.Vpraša naj se v Sostrem št. 11, obč. Do-brunje pri Ljubljani.	1720
cerkveno orod>e, celotne cerkvene -- oprave itd. ■ dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
dn naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
i T*
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
IkžllllI^SllCig»
nove in stare §£yjjp:j vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija problcovih zamaškov.
40 o* « $ o *, o ♦ « $ ♦ $ i> t? $ # & o $ ♦ f ♦ $ s 4> o i, 1»
%	Kneza ftuersperga
termalno kopališče Toplice na Kranjskem
£ Železniška postaja Straža—Toplice. £ S.;sija od J. nuja do 1. oktobra.
V Bogati radioakt. vre:ci 37" narav, e 1o-<> plotu. U htno učinku;ejo pr. /hevml, trganju, nevra tjijah (isdi as), eksu ii itd. Kabi e, separulne kabiac, mačv. a ..open, eieii.raiera i a, in as ža. Leon 1 -ga. Gozdov boj la okolica. Soii« zi tu.ee. Restavr ciju.
i-rospeiiie in pojasnil;; daje i)ra::pi;^io 1035	kopališka ravnal, lj: v o.
♦
4>
<t ♦
<j.
crassuaEcaa
v Siš ki, blizu Kranja ali Novega mesta. Ponudbo s ceno na upravo „Slovenca'' pod označbo hiša 108-i.
Podpisani se vljudno zahvaljuje za vso naklonjenost svo/im cenjenim odjemalcem, ter obenem naznanja, da nadalje žal ne more več izvršiti cenjenih naročil, ker primanjkuje surovin, poleg tega pa je treba vse izgotovljeno blago dati na razpolago vojaški upravi.
Spoštovanjem
Anton Tausch,
izlovatelj soda vode in pokalic,
Sp. Šiška.
IIIIIIIHItO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiihiii
upi re $00 rabljenih
V
od žganja ali v na v velikosti 300-Ponudbe na naslov:
-G001.
Ll&iSbljana, BSeiiweisotfa cesta 29.
Vam plačam, ukoVa-ših kurjih očes. bra-dav c in trde kožo,
tekom 3 dni, s korenino in brez bolečin ne odpravi Cena ločku z jam-stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in prunalnic. Kemeny, Kaschau (tiassa) L, poštni predal 12/^06 Odrsko. 1042
se iščejo za takojšnje delo in nastop:
2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 4 metie dolgih hlodov (krljev) in lesa za papirnice nad 2000 metrov. Delo traja do snega in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. Za prehrano, ki jo preskrbi občina, dobe delavci še priboljšek od gospodarja. 2elise4-6 delavcev z naddelavcem, ki razume tudi nemški. Istotako se išče izur en šacjar na prav dobro dvojnato žago na turbino v Feldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja na upravo „Slo venca" pod št. 1706 (če-Ie možno v nemščini).
Ustan. 1910.
Henrik Weisz ftS,
dobavlja po povzetju naslednje čevlje z usnj. podplati v vsaki velikosti. Rizi«o izključen. Zamena dovoliena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par damskih čevljev okolu K 30.—, K 35.-, K 10.—, in K 55. Par čevljev za okolu K 48.—, K 60.-. Par čevljev za gospode K 40.—, K45.—, K 50.—, K.5o —, in KbO. Bakanci z lesenimi podplati par K 25.—. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 4 škatlje kreme za čevlje K 1. -
zakon, protokol
K 45. , K 50.-, strapac (bakanci)
HafriMiii DOoDlaSčonju M.
s. in ML flposl. tleličaislR
:: li 11 s i i 11111
32. c.kr. državna loterija

za vojnoskrbstvene dobrodelne naniene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v- gotjveai deaariu v skupnem z .esku 625.000 kron.
Saani daKteh zsasa 200.000 krosi.
Žrebanje bo javno no Dunaju dna 28, juiija 1917. SrečKa st ne 4 Kron.: ■ Srečka stane 4 Hrena!
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Duua u, 1>I., Vordere Zoliamts-strasse 5, po loterijah, trafik; h pri davčnih poilnih, brzojavj ih in 2s.e.:niški urad h, pri menjal :cah itd. igralni iicciti za knpce srečk zastonj. Srečke se po iljajo poStr.iue prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterije
(oddelek za dobrodelna loterije). 1575
IGHTo 0 / UBER DER M
1 leoiM?^
' V SALBE
Srbečico, potenje,
sslnčarlco, hrast.;, izpuščaje, koins bolezni, stare rane
dtprov! Hlro in sigurna
\

\
;! '> In r.; '.r,. ii!ll or.Bck r !', 'j vcllll Imtsk j K. <n;:;«Si '«•::: 9;. .1 i uvMlUn, li uc:j ipdalti) jsj-t»«<3 r.illo 4 ... — lidda t
T-.f« ^ Ihl V
: .■<■ •'•'>'■' u i
V.1T' f > i-" H

Tss ? m
./.^ii.jfta Iv
G:S"6 ttntlor, lekarnar. M?gy Kiiriis SI. 31.
1
bi rada vstopila h kaki g. šivilji za pomočnico. Cenjene ponudbe na upravo „Slovenca" pod »Pomočnica 1718«.
mladiči, 2 do 3 mesečni se prodajo v
Garnizl|ski bolnici 8.
Zaloška cesta 2J.
Eksistenca
ali postranski zaslužek z zastopstvom raznih dobro idočih branš. Pojasnila daje U. Verlag 34, Dunaj II. Schiittel 93.
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 et starega 4 polliterske steklenice f ran i o po pošti za 40 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 polliterske steklenice za 32 kron; 2 litra vinskega žganja K 28'—
Benedikt Hertl,
graščak, grad Golič, Konjice, Štajcr.
I
šiejo-voznlkl
za vožnjo kostanjevih drv iz gozda v Svib-njem nad Hadečami, na postajo Zidan-most; oziroma se proda na licu mesta 80 m1 omenj. drv za n zho ceno 1 Voznik se zamore za potrebno dobo tudi oprostiti vojaške službe, Vprašanja ozir. ponudbe nasloviti je na:
Leopold Knez, Krško.
1696
SEZNANILO.
Štev. 333.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvorijo v prihodnjem šolskem letu 1917/18 naslednji oddelki:	'
1.	V šja stavbna šola.
2.	Višja obr na šola mehanično tehnične smeri.
Na višjih obrtnih šolah traja pouk 4 leta. Za vstop se zahteva starost 14 let, dovršena spodnja srednja šola ali meščanska šola ali osemrazredna ljudska šola, sprejemni izpit Namen višjih obrtnih šol je vzgoja stavbnih mojstrov, poslovodij, uradnikov in voditeljev stavbnih pisarn, strojnih tvornic in družili industrijalnih podjetij ter samostojnih podjetnikov v stroini in stavbni obrti.
Absolventje teh šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva.
3.	Strokovna sola za lesno iu kameno kiparstvo s tremi letniki. Sprejemni pogoji: Starost 14 let in ljudska šola.
i. Javna risarska in modelirska šola.
5. Ženska obrtna šola za perilo, obleke in vezenje. Sprejemni pogoji: Kakor pri štev. 3.
Šolsko leto 1917,18 se prične 17. sejitembra 1917.
Vpisovanje se vrši 14. in 15. septembra 1917.
Podrobnejša pojasnila na črni deski ali pri ravnateljstvu.
V LJUBLJANI, 10. julija 1917.
C. kr. ravnateljstvo.
v deblih in vejah od 10 cm debelosti naprej
1713

einiškifj razglednic.
Marija 'Sitar, tijtibljana
ja ravnokar izdala novo serijo 6 umetniških razglednic, reprodukcije po izbranih, najboljših originalih M. Gasparija:
1.	Ceščenje.
2.	Nevesta.
3.	Zapuščena.
4.	Nedeljska zabava.
5.	Bogati ženin.
6.	Nagelj.
Cena seriji v prvovrstni trobarvni izpeljavi KI, poštnina posebej. Trgovcem popust.
premičnin.
Dne 23. julija 1917 in naslednje dni, vsakokrat od 9. ure dopoldne naprej se bodo prodajale v Mekinah št. 17 (vila „Louise") pri Kamniku na javni dražbi sledeče premičnine, in sicer:
H šna oprava in potrebščine (pohištvo, orodje, posoda, posteljnina, slike, itd.), posteljno, namizno, telesno, kuhinjsko perilo, obleka, čipke, obutev, na-kitje, starine (slike, pohištvo, posoda iz fajanse, porcelana, kamenine i. d.).
Predmeti se lahko ogledajo navedene dni vsakokrat od 9. do pol 10. ure dopoldne.
C. kr. notarski urad v Kamniku kot sodni komisarijat
dne 11. julija 1917.
1702
povsod hvaljeni in pr.lj ubijem
Q»
m
>£3
CSZ3
Najboljši in najpopolnejši so le
« ____a m ___»n povsod
hvaljeni in priljubljeni
enako
Puchova vozna kolesa
s prima pneumatiko, enaki kot pred vojno.
Sapd° m®r i g h. v o k -m SpT
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spadajoetmi doli Ljubljana, Sodna ut ca 7, poleg justične pa ače,
-•v tovarna razpisuje
kleparska in krovska dela
pri zidavi poslopja za strojno centralo.
Pogoji in načrti so na vpogled med uradnimi urami, kjer se dajo tudi
podrobna pojasnila.
Ponudbe z:i vsa .ili posamezna dela je vposlati na stavbno vodstvo
p;; | joane c. kr. to! ; ■ .o h-v.-me do najkasneje 31, julija 1917, 11. ure dopoldne.
■i tovarna v Ljubljani,
<llK
14. julija 1917.
1722
Zahtevajte slovenski ceniki
Naslov: Jos. Peteline, LJubljana.
Priporoča se tvrdka
JOS. PETELINC
tovarniška zaloga šivaSnih strojev.
Stroji v raznih opramah in sistemih, prlproste kakor tudi luxus-oprgme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
Ljubljana,	1304
blizu franilikanskega mostu, levo, ob vodi tretja hISa. 10 letna garancija I
USRMMHf
Učenec
ki ima veselje do trgovine,- z dobrimi spričevali ter poštenih stjaršev se sprejme v trgovino z meš. blagom na deželi. Prednost imajo taki, kateri imajo že nekaj trgovske podlage. — Ponudbe je nasloviti na upravništvo tega lista pod Stev 1647.
93
(Tltambilije
^ H B U^.	nea 1« vfet t o nvaila
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
m\
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Anton Černe
t
Ponudite
1573 (12)
Kostanjev les
v hlodih ali polenju edino tvrdki
Vinko Vabit, Žalec
Takojjtaje plačilo proti duplikatu voznega lista. Kulantno poslovanje! Nsvssti je ceno, množino v vagonih In rok oddaje.

Konjak
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že veC stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 polliterske sfekle-nice franuo po poŠti za 40 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega Kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 ool-llterske steklenice za 32 kron; • "r •
Benedikt Hertl,
grašCak, grad GoliC, Konjice, Štajer.
MATfflONIS
JEDlfoSTVEN
u svoJoJ ANALfTfČNO J j KAKVOČ/
NAJBOLJC
lOOAVNA HfljslsURi ] MIJfi POROOl&NO j PlČE
&


Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in Julius Elbeft.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate čevlje (solne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobab, prav dobro došla. Naj vsak poskusi 1 FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622
Tehnična pisarna
2780
Kft IzvrSltev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci In kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejama mirovanja na doživetja In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendata pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za liajno zasarouanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
^■■mej
Dovoljuje {lanom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na sluibene prejemke.
VraCajo re posojila v 7>/a, IS ali 22l/a letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno vljubljanl, Kongresni trg ŽE. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilno vloge in jih obrestuje po 4>/«°/o«
Društveno lastno premoženje znaSa koncem lela 1913 319.848*40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 1924 s 15.613 deleži, ki repreientujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
3. & 6. Skaberni
Mestni trg št. to.
IBM
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154.
136
BRHTA EBEKL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
o
(Z) 3 ro
t*r o
žr o -t
3 o
CQ O n< ra
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
II
Mestna hranilnica v Radovljici Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici Posojilnica v Radovljici
dovoljujejo si tem potom naznaniti, da bodo pričenši z dnem 1. julija 1017 zjutraj za stranke uradovalo
od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne razun v nedeljah in praznikih
ter prosijo, da blagovoli p. t. občinstvo vzeti to na znanje
Ravnateljstvo	Ravnateljstvo
Mestnehranlln cev Radovljici Kmetska hranilnice In posojilnice v Radovljici
Ravnateljstvo
Posojilnice v Radovljici
lili
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
s svojimi 185 cra dolgimi orjaškimi Lorelejsklmi lasmi, ki rom jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo Iznašla sama. To je edino ed^tvo proti zpadanju las, za njih rast in negovale, za ojačitev lasiščt. pri moških krepko pospeiuje rast brade, in že po kratki dobi daje lastni >ni tradi naravni blesti in polnost in jih varuje prod prezgodnjim osivenjera do najvišje starosti.
Lonček po 6, 10 in 15 krc-tu
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali de*\ar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila
Ana Csillag, Dima], I, Kohlmarkill.
| Pisarna dr. posipa Mana	|
D odvetnika v Sjublfcni, Sodna ulica št, /, je med sodnimi	j§
počitnicami, to je v času od 15. julija do 25. avg. 7917	p
^ odprta samo od 8. zjutraj do 2, ure popoidne.	H
Hranilne vloge koncem leta 1916 Rezervni zaklad
Obrestuje hranilne vloge koncem vsakega pollletja s
Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim
Hranilnica je pod državnim nadzorstvom.
Zavod uživa pupilarno varnost ter se vsled tega sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov.
Mjii iMta iipoleHi psi? p s1
o.

Pozor!
Pozor!
ki bi bili pripravljeni prevzeti izvršitev pohištva: različne omare, kredence, postelje, nočne omarice ter drugo pohištvo. Le mojstri, ki imajo svoje delavnice, naj pošljejo svoje naslove na poštni
predal 144, Ljubljana.	1678
tiTESaZ" ft^T^TS^rJI.	3URK 3MH
c^uinUiiiitTii i iiiiiitiiMi^M
fle pušSaJte ot^ok samih, da se požari omejljol

i I
gj Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti polarnim škodam in poškodbi cerkvenih ztooot
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam t 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom egradbe; 2. vse premično blago, mobilije. poljsko orodje, stroje, živino, svonove ln enako; 3. vse poljske pridelke, žtta ln krmo t 4. zvonove proti prelomu j 6. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje ln druge kombinacije ln proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale L 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« ništvo v Celju in na Prosekn, kakor tndi po vseh farab na« stavljeni poverjerikL
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
Si; t n irnTni;; i! u i (R i riRTiiimnmn u u>i: i n nn: h i. '!i: mu .nmiJKiminKiUi r>:uu uTiannujiv uumtmiinnTimiminiKinRimrnnBrrTn^ianni^^ rrirnii^aT:nTTnTU3TiaiiiinnnBanTrT;
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
tmmrmmmmmmmmmmmmam —
1439
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilu ca cla;e denar na varna posestva na deželi <n v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
4 10
brez odbitka renfnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hraninib vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo
26 milijonov kron.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.

lisk »Katoliške tiskarne«.
lzdaia knnzorr.ii »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc.