Leto XVIL, št. 168
Ljubljana, četrtek 2 J. julija 1936
Cena 2 Din
upr^tnistvo. i-jucijan*, -> nnrijeva ulica a. — feieton s L.	6123.
3124, 3125, 3126»' Lnseratru addeieit: LijuDljana, Seien-Durgova m. i. — let 3302, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
4t_ 11. — Ieiefon St. 2455. Po-^ruimca Celje: Kocenova ulica it.
i. — Telefon št. 190. RaCuiu pri poŠt. ieK. zavocm: i-jui> tlana št. 11.342. Praga čiaio 78.180, Wien 5t 105.241.
Izhaja vsak	razer pooeceijka.
Naročnina mat« mesečne Dm 25.— Za. mozemstvo Dje 40.—
OreCnifitvo: LJubljana, KnaGjeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica LL Telefon ŠV 2440 Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. 1. Telefon št 65.
Rokopis se ne vračajo
Španija v plamenih
Tudi sinočnje zadnje vesti iz Španije, k: vse prihajajo po raznih ovinkih., še ne dajejo jasne slike o razvoju državljanske vojne in o momentanem položaju. Delim se enkrat zdi, da se je vladi posrečilo nadvladati desničarsko protirevo-ludjo in -is se dogodki razvijajo v prilog levičarskemu republikanskemu režimu. pridejo takoj nato poročila, ki vedo povedat; o prodiranju revolucionarne armade. Ako je res. da sta se včeraj spora dli ^edrl obeh nasprotnih oboroženi", taborov v bližini Madrida, potem je vsekakor rričakovati. da se bo položaj v najkrajšem -času razčistil.
Državi "fanska vc-ma v šttaniu se vodi t oc-c mrzačn- ostrostjo in brenobzir-Dosrjo. M r splošnem označujeta vse po-3t>čno življenje tera vročekrvnega naroda in ki ju je bilo opazovati radi v vseh dosedannh stootoadih. čeprav se nista ta"-:o razbere'! k~kor ==~a se to pc-ro čilih očividoev sedai. V Španiji sovo-ri-*? in delaoc takorekoč vedno v
Inh navvu-^-ša pe? v - - če dobi'*? moč :e-n.	~ a" —■ -- komunisti one
ekstreme. Kakor ie nek>5 stranski keri-vere sežisral politične take so tT?n levi čar ii v
V-
— - r~v
:-poce
m rusvi cerkve.
~ ca "*
rodira'1 ... . — , -rnartuja v hila v šr aniu zaščitnik oi-"■•črer*7 rostoo?~va aristofcracije in v^ —odpria oot hre-zob-ri bol^v^^cin. Sredr.ia t>oc meščan-m l-tmeckeea ~anu se m mo?!a do-
esrla ek^tremom ~ desnice ali le-
Vs=l poskusi starih režimov in vsi na-pori novih gospodarjev sa kompromisne rešitve se iz jalovi ja jo ob temperamentu nareda. 1-h je tako dolgo bil i gospodarsko i socialno pa tudi kulturno v sponah krute reakcije-, da je v njem dobivala prirodna želja po napredku eksplozivno revolucionarno moč. Kakor španska monarhija m zlasti diktatura generala Prime, de Rrvere msta znali izvajati trakti mih koosenkvenc iz povsem spre-
USODA ŠPANIJE ŠE VEDNO NI ODLOČENA
Poročila o vojni sreči si slej ko prej močno nasprotujejo — Oba tabora poročata o
svojih zmagah - Vojna mornarica je ostala zvesta vladi
;.eneea stania. .-n je nas ta .o v srem
in glavah tu<5 španskega ljudstva po vojni, tako je tudi republika široke ljudske mase bridko razočarala V boju radikalnih gesel mr.ožioe niso mogli najti orientacije .pa sc se prelivale iz levičarskega v desničarski eksurem. ki sta si oba "rila enaka v tem. da sta hotela to. iz hipnega razpoloženja množic izvirajoče zaupanje izrabiti za trajno etabli-ranje režima M ga množice pri svojem sriasc'vanju niti od daleč niso hotele. Takt sr o?ra'e mase vedno nezadovoljne in razočarane.
Zanrr_r.-o je. kako si je notranje nesoglasje t Španiji iskalo duška v raznih čisto političnih zokretih. akoravno so •osnove težkega stanja španskega naroda predvsem gospodarske in socialne prirode. Ko je rož republiko tako zrvani katalonski anonomistični pokret burjal celo špansko javnost in so v njem mnogi ljudje po ostali Evropi vide-1 vzorni poskus za rešite-.- notranjih državnih problemov, vreden, -da si ga zabeleži jc politiki in državniki tudi drugod, je buo poenavalcem prilik že od pri čet-ka jasno, da so ta in podobni pokreti, ki sc nh_ mimogrede rečeno, podpirali baš skrajno levičarski elementi b£i le sodo-na znak. da se prilike in razmere v fera-nrt v^e bo?j kompucirajo.
Že takrat so se p:*vsod kazali kcara:-ni stični prsti. Saj je znana taktika boli-še-.-Ena 'iz. tam. kjer z direktno akcijo ne more napcej, pcav rad z vso vnemo rodrira v pt»eiinih 'drža-.-ah vse separatistične centrifugalne pojave in nastopa trroti vsersarodnemu nacionalizmu. svoj. akciji pa daje obeležje -odpora proti ita-šistiom: idej. 0 tem bi se dato mnogo pisati fjd: v drugih državah. V zadnjih letih se je razpoloženje španskega naroda v znatni meri okrenilo na levo. Aristokracija je v republiki sicer izgubila svoje formalne postojanke, toda ostalo je staro zavezništvo klera in latifimdi-stov. r.ek-dan^h izključnih gospodarjev šp«anskeea naroda ki se niso ničesar na"u?f!l in so tudi v republiki vodili po-!r^-tr- očuv^nja svonh pozicij za vsako oeno. Ker sc igrali v republiki do letos socxFočnječe vlogo v vodstvu države, se niso mogle izvesti potrebne reforme, ki bi b?.e šoanski narod imunizirale proti komunistični nevs-r.osti. Letos spomia-<5 ^ nriš^o do poloma. Volitve so dale vetrno levičarjem, katerih režim tia je ■oostaTal vedno- boli odvisen od podpore ht volje skramo ek=rremist5čnih elementov. Boljsevizajcija Španije ie tako po-
Tu pričenja organiziran odoor. ki se naslanja na voditelje šoanske vojske. Ne more se reči d?, je so^.nska vojska m on r histi -čn a. Pri sedsnnh dogodkih sotovo ne srre za vzpostavitev monarhije. marveč gre v glavnem za pr skus. z oboroženo sBo ustvarit! oolitičao stanje. ki naj bi ns podlasd reformatorič" nih konservativnih idealov omogočilo novo konsolidacijo šnanskesa naroda in njegove države. S strani upornikov 1 se zatrjuje, da so oni ravno ta/ko odio* i
Pariz, 22. julija, r. Dogo^ik; v Španiji se razvijajo v največji revolucionarni odpor, kar jih beleži zgodovina te v zadnjem de-»etletjtT tako nemirne dežele. 5e ve«ir!o ni mogoče reči. kdo bo zmaaal. Notranje ministrstvo je danes ponovno objavilo, da je upor v glavnem že zatrt in -la naska-kujejo vladi zveste čete le še zadnja mezda upornikov. V to svrho je bilo v Madridu organiziranih pet napadalnih divizij, ki so že odkorakale proti Valladolidu. Bur-gosu. Saragoss: in Toledu. Oidelk: so sestavljen: r civilne garde, orožni^tva. voja-škit če* p>o::cije in delavske milice. Podpirajo jih letalski oddelki, ker je skoraj vsa letalska oborožena sila Jpanije ostala ns strani vlade.
Da pa položaj le še ni tako razčiščen, da bi bilo morc-če že govoriti o zmaci vlade, dokazuje že samo dejs-vo. da vlada še vedno neprestano oborožuj^ delavske bataljone. Več desettisočev broječi oddelki delavske milice korakajo iz Asturije in iz Madrida proti glavnim centrom upornikov. Po poročilih notranjera ministrstva ?o zlasti v Južni Španiji v tekn b")d- borv-e med delavskimi bataljoni in fašisti, ki ?o tn.3i z vso naglico formirali vniasko orra-nfeirane dobro oborožene oddelke. Glavna fronta upornikov pa je sedaj ob železniški progi Burgos-VaHadolid. kj^r je pričakovati odločilne bitke v tekn prihodnjih dni.
Po zadnjih poročilih, ki jih je izdala vlada. so viadne čete do?acla znatne uspehe nad uporniki. V osrednjih Provincah s^-' ?e Tipomiki 00 večin: ž° ndali. V«-:ko uro prihajajo v Madrid večji in manjši oidelki ujetih upornikov. Vlada je naročila, da pri-ve«iejo v Madrid zlasti ujete oficirje in desničarske voditelje. V"3dna letala stalno patrulirajo na<i uporni ?ki ozemljem in po-rZjajo podro^-na r*ortčila o položaja upornikov. Vw kraje, ki so še v rckav upornikov. posečajo fK^sehca letala, ki meč-^--1 na s^otisoče letakov ter pozivajo prebivalstvo. naj podpira vlado v borb: proti upornikom.
Mlad poveljnik mornarice
Uradni list je daoe* oojavii odiok vlade, s katerim se izroča vrb-ovip: poveljstvo na-i špajisko vojno mornarico poročniku bojnega broda jkapetairu' Pedru Pradc. ki je bil dorlej dodeljen mornariškemu generalnemu štabu. Vsi osiali Sani mornariškega generalnega šiaha so razrešeni svojih dolžnosti in postavljeni pod policijsko nadzorstvo. v kolikor niso bili zaradi suma sodelovanja pri uporu že aretirani in bodo po-stav]jen: pre-i vojno sodišče.
Položaj v Madrida
Zasedanje parlamenta, ki bi se moralo pričeti dane«, je odgodeno za 20 dni.
V Madridu je 1 glavnem že obnovljeno normalno stanje Živilski trg je zopet normalno obiskan in ni več rovora o pomani-kaniu živil, k: se je pojaviju prve dni upora in je bilo toliko, da so morali celo zapreti številne restavracije in ?os*:lne. Dovoz živil v Madrid se razvija zopet nor-
malno. ker je vsa okolica Madrida očiščena upornikov. Tako po mestu, kakor tudi po glavnih ces*ah po deželi patruiirajo neprestano motorizirane patrulje, ki skrbe za red in mir. Vse hiše v Madridu morajo bit: ob 8. zvečer zaprte. Kdor se po tej uri pojavi na ulici, se poda v nevarnost, da bo ustreljen, ker imajo patrulje, ki j?b tvorijo po večini oboroženi delavci, nalogo streljati na vsakera sumljivca. Vsi avtomobili se morajo ns-aviri 5 km pred mestom kjer jih natanko preiščejo.
Katalonijo obvladajo uporniki
Marseille. 22. julija, r- Po poročilih iz Barcelone je bil v Kataloniji osnovan po sepen »odbor za obrambo republ ke«- V ociboru sc po večini komunist:, delegati delavskih oraen-zacii. Do sestave odbora je prišlo predvsem M rad" tega. ker se je izkazalo, da katalonska vfeda nirre d>ovo • moči. da bi se usp.šno poste^lla v brar. upornikom. Kakor >2 ka"e ie viada sam-o v Barce"or.-l 2-ost^odar položaja, doc m ;e ostala Katalonija po verni ž«? v rokah upornikov. Po^-el.tnik viedrnh če? ;e vce-ra' popoldne dal porušit: mosr^-e med Ta. ra^ono in Barcelono, de Ir. na ta načdn onemogočil ptod:r3r;ie -jrom-k^n- proti
Barceloni. Na cesti Germs _ Barceskma
so n-a vsakih 201> ni z5ra;ene barikade.
Proglas Kominterne
Moskva. 22. julija r. Moskovska ra-c&iska postaja Kominjeme je smoči v španščini obiav.ia poziv \-semu španskemu narodu, naj se 7-odlcčr-o upre po.z-nisu znonarhističnih in fašističnih reasc:onar-cev. k; bi zopet hotel: zasužniti španski kmečki in delavski naro-f.< Govomik je zagotavljal, da »vsa Rusija s s.mpst:;'ami spremlja c«vobodilno borbo španskega ljudstva.«
Napoved pohoda na Madrid
Bordeaax. 22. julija r. San Sefca^uac.
znazw m;dnaro±io letovišče na severo-zapa-im špansk-; obal:, so po zadnjih vesteh včeraj zvečer zasedli upornik, pod poveljstvom generaa M o asa C; te generala Moiasa so prodirale preko Navare, ki je že o-d nekdaj ena največjih trdnjav monariističnega pokreta. Po zavzetju San Sebastiana je general Moias izdal proglas v katf-em napoveduje, da bc-do uporniki takoj prodiral: dalje prot: Madridu. Za enkrat so se Madrida izogibali, ker so si popre; hoteli zasigurat: podpor prebivalstva. Brez te podpore in brsz zavarovanja hrbta bi bil pohod na Madr:d nevaren in morda tud; brezuspešen Se-da-j pa 30 uporniki trdno prepričani, da bodo potem. ko bodo osvojili vso de-že"o, z lahkoto zavzeli Madrid in še preostale postojanke komunističnega režima.
Madrid 22. hiLja. A A- Mada je ob;a>i. la po radiu, da so njene čete zavzele Tole**« in pri tej priliki ujele vel ko število uporn ških oficirjev. \"-a-n<» čete so zivze. le tudi Aalcazar. kjer s> se up->rniki mofno upirali. Prav tako -e tudi mesto Almeria prišlo v reke vladn h čet To se je zao-diio tekole: Kr:žarka »Lefante« je odplula z Tar.ser a. da hr se v Gibraltarju opremila z sor vom. Angleške pomorske oblasti pa 90 to odklonile. Ladia je raradi tega kren:ia v Aknerio ki -e bila v rokah upornikov. Prhoa kržarke ie tako ohrebril čete. k: 90 vladi zveste, da 9-0 s pomoč io obstrel ievan.ia s stran- kri?a-!<e pristlile upornike po hudem bo;u k ore-la:-. G "ne -al Del ano ie poslal proti Almerir. nove upom-ške čete-
Po unMjni potr;enih vesteh, so se upor. niki v Sevilli konlno predali.
Iz T le "a p-roča 'o. da se odpor uporni, k^v, ki sc iz Toleda pobegnili v Alcazar. b! ta krani. Po vest-h iz Siudadreala na me;i pokra iine Cordole .ie pr š o do bitke med uporniki in vla 'n'mi četami. Po'i'a. jin-kj guverner v Bad^iosu por ča. da se pehotni pel«, ki se v tem mestu izr-dno dobro drž' in da se n-i strani mešč nske ea-de in ck>brovo!.ice-> bori proti upornikom.
Po vesteh iz Gib altaria je v površ inah. ki so zase-ene od upornikov, za- la. dela strašna panika kjer se vsak čs« pri. čakuje bmbardiranie teh pokrajin od stran vladnih vo nih ladij.
Kaj trde uporniki
SevHla. ijulija. AA. Tukajšnji radio objavlja poročilo, uporniškega poveljni-^tva. ki pravi, da prodirajo uporniki proti Madridu. Poročilo pravi, da je začela av-
toriteta sedanje vl3de tudi v Madridu ua^do padati...
Proti Madridu prodira t«ia kolona j* Pampeluna. druga iz Ca«i:za. Vse kaše. ia
se uporniško gš-anje v severnih krajih širi. na jugu pa je položaj ostal neizpreme-njen. 45 pokrajin jih je 10 več aii manj v rokah upornikov, in sicer Valadolid, Sar-mia. Saragossa. Navara. Toleio. Murcia. Vetoma. B*-rros. Secov;-?. C^rd^*" in villa. Položaj v pokrajini mei San Seba-stiaaom in Kinmom je zelo resen. V samem San Sebastianu so bHi ces*ni bojL Uporniška Vtals so metala letake, v katerih pozivajo prebivalce, naj se pridružijo upora. Iz Ponte Vedre širijo- radijsko poročilo, •ia so uporniki razprMM tamošnjo milico, ki je biia ^vari^a iz skrajnih levičarskih elementov. Prebivalci -eca kraja «o pozdravili ujx>TTike kot osvot«>iitelje.
Poveljstvo upornikov v Sevilli poroča po radiu, da so tri španske vejne ladje, k; stoje na strani vlade, bonšoardiraie Ca-iiz. •"»balske baterije so takoj odeovorile in prisilile ladje, -ia so «e umaknile.
General Qmipo del Lano je izdal -iat•:* po radijski postaji v Sevilli prorlas na ^■■ansko lju.istvr!. v katerem pravi drurim. ia je oddelek 'rpomikov na poti rz SevSle v Madrid pa-iel v zasedo in da bo zdaj on maščeval srrje tovari-še. General ostro kr:rrzlra informacije, ki jžb rasSirja radirka postaja v Madridu. Za renerakm je govoril po radiu napovedovalec, m dejal da se uporniško gibanje v pokrajini Bagajozi širi. Ka koncu je izjavil, da frsn-coska kolonija v SeviiH ni v nobeni nevarnosti.
Bitka za Madrid se že bije?
Ogorčen spopad na gorovja severozapadno od Madrida
London. 22. julija, r. Vesti, ki prihajajo iz Španije, kažejo, da je še za nocoj ali najkasneje za jutri pričakovati oiočilne. ga spopada med vladnimi četami jn uporniki. Uporniki so se utrdili na črti Bur-gos—Va !«iolid. kjer so -zkopaii ••T^iniž Železnike proge strelske jarke in se dobro založili s topov; ia municijo. Prva ko-ona upornikov je prodrla že do Se-gov::. 60 km se-.-erozapadno o-3 Mair-ia. Viada razpo aga skupno z vojsko, ki Sr js nad 160.000 mož. od tega tvorijo po-Icvico r?<fce vtraške čete. ostanek pa pomnožen; oddelki policije in delavski
marčni bataljoni.
Lizbona, 22. jnUja g. Na grebenu Sier Te de Guad&rama, približno 50 km se-vernozapadno od >Iadrida, je v teku velika bitka med močnimi oddelki upornikov in vladnimi četami Od izida te bitke je odvisna zasedba Madrida in s tem tudi vprašanje zmage aR poraza upornikov. Podrobnosti o poteku bitke še niso znane, vendar pa je vlada koncentrirala armado 150.000 mož. ki daleč presega moči upornikov in kateri se staino pridružujejo novi oboroženi delavski bataljoni.
Optimistične vesti
iz vladnega tabora
Vlada zatr}iye, da na vseh frontah potiska upornike nazaj — Baje je tudi Sevilla že padla
Pariz, 22. juiiia. r. Zadnje vesti iz Španije govore o znatnem izboljšanju p>o ložaja vlade. V kolikor se -da položaj pregledati iz Madrida, je trenutno stanje naslednje:
Madrid. Malaga, Barcelona in Sara-gossa so v rokah vladnih čet. V San Se-bastianu in okolici se razvijajo krvave borbe med vladnimi četami in uporniki. Južna Španija je še po večini v rokah upornikov, ki nameravajo prodirati proti Madridu. S severa prodirajo proti Madridu uporniki pod poveljstvom generala Moiasa. Vse delavske organizacije 90 pozvale svoje člane, da takoj formirajo delavske bataljone in se postavijo v bran upornikom. Nad tisoč oficirjev je bilo dosedaj aretiranih.
Madrid. 22 jubja- AA. 2-elezniskl pro. met med Madridom in Barcelono je vzpostavljen. V Barceloni je bik) danes popolnoma mirno. Izšli so maf-orve vs-1 listi. Ka-
talonska vlada je zapien-.k razne verske soomen&e. med ni*iv: tudi katedrale, ki predstavlja veliko umetniško vrednost. Cerkve so izprtmenjene v baitHŠrvice.
Madridska vk-da je po red k: porvaia upornega generaa Ca bane! asa v Sara*?os-si. na- se preda, ker bo sicer eskadrilja republikanskega letalstva napadla vojašnico v Saraso«:- General naj izroči vso oblast v roke civilnih in republikanskih oblastev. Miskjo. da bo dar.es ali jtftri imenovano na^.o sodišče, ki bo po kratkem po6topCcu »r-dik) v«>£te'je opornikov. General Cabartelas je v odgovor na to od e-dii fnobiHzacijo mlade.nioev 31- do 36. razreda. Mobiliziran- mladeniči se morajo danes zslas:!: v vojašnicah- V.ada tokna. či -ta ukrep generala Cabeneiase b^t naj-bcijši dokaz neuspehe upornicov.
London. 22. julija. AA. 'Rreuterl. P« poročila s francosko-spanske meje so -lad; ne čete zopet zavzele San Se bas ti an- Tud' Guadaicazir je zopet v rokah vladnih čet, ki so prijele veliko Število upornikov.
ceni za vedno ociemosročiti vsak komu* mstičm režim, kakor so na <frugi strani nasprotniki rtadoblasti nekdanje klero aristokratske reakcije. V koliko je ta druga trditev iskrena, bi se moralo v shičaju zmage danaiije kontrarevolucije šele videti. Očmdno pa so si vo<£-telji upora na jasnem, da se Španija v stare prilike in razmere vrniti ne da m da bd vsak poskus v tej smeri bil le začetek novih notranjih bomatij, tudi v primeru popolne zmage generaia Franca in njegovih sodelavcev.
Vsa Evropa zasleduje z največjim zanimanjem razvoj dogodkov v Španiji. Kakršnakoli bo odločitev, vsaka bo ve-lepocnemibna in bo unaia nesporno po-
sledice tudi na mišljenja in razpoloženja tostran Pireneiev. Ako današnji španski rraim obvlada upornike, potem je pač sigurno, da bo zmaga okrepila ekstremme elemente, ki že danes odkrito postavljajo sovjetski program. Če pa prodre uporniška ideja in se polasti moS nad španskim narodom, potem imamo računati v Španiji pač z novo dobo avtoritativnega režima pod direktnim ali irKiirektnim vedstvom vojaških krogov, od katerega politične in državniške uvidevnosti b-> odvisno, ali bo današnja kontrarevolucija sposobna rešiti španski narod pred bol"ise- i-acijo. ne samo z ognjem in mečem, temveč tudi politično in idejno.
Uporniki so proglasili vojaško diktaturo
Na obeh straneh se poslužujejo nafrazfičnejših manevrov, da bi prepričali javnost o svoji nadmoči
London. 22. julija. Po zadnjih poročilih iz Španije se zdi. da je gotovo, da je severna Španija popolnoma v rokah upor-niSdb čet. ki jim poveljuje general Moiaa V baskiških provincah trajajo borbe v okolici San Sebastiana dalje. Vsa poročila pa sorlašajo v teci. ia je tod zaseiba oporišč vladnih čet po uporniških četah samo ie vprašanje nekaj ur. U po miki koncentrirajo svoja ojač-enja v smeri proti valnecm pristanišcemu mesm Bilbao.
Mnogo bolj nejasec je položaj v jnžad ?P3niji. Vlada zagotavlja v ?vojit brezžičnih poročilih, da je vsa južna Španija že zavzeta od vlainiib čet. Z droge strani pa javljajo iz Lizbone, da brezžična postaja v Sevilli še vedno razširja obvestila ^>onii-škeera renerala de Liana. Uporniki imajo vedno v svojih rokah tudi Sarago«o in okoiioo. Oddelek uporniških čet. ki je korakal is Seville proti Cordobi. je spopadel z rdečo milico. Pri tem je bilo 30 nov milice, od teh 18 komunistov, obitih.
V drnceiE sp-opadc med ttportrlki in mriico pri Carmoci je bQo pribiiino t0C< komuni-orov ubitih s£ ranjenih.
Po brezžičnem sporočile generala de Liana je bfla ▼ SevflK v imenu geoerata Franca po vsej Španiji proglašena vojaška diktatura.
Grozote državljanske vojne
-*ari«. 22- julfra. Po porofThi tnsdrid-skeca konrcnističneea feta »Moooo 0b»e-kx «0 v vojašnici v Madridu, ko so io sa-vzele vladne čete. našli 116 mrivlh oficirjev ic 200 vojakov. Ta ves: potrjuje, da so komunist; povzročili veliko krvopreiitse med uporniki ia da so postregli ujetnike.
Uporniki potopili tri vojne ladje
Lizbona. 22. iuiija. AA. Poveljstva nibkit 5ea v SeviE: javija. da 90 uporniška lecate potopila pred Cadizom tri vope ii-dje. ki so ostale na strani vlade.
Uporniški režim v južni Španiji
Gibraltar. 22. julija, r. Radijska postaja v Sevilli. ki je bila včeraj nekaj časa v posesti vladnih čet je zopet prešla v roke upornikov. Danes je ves dan pozivala monarh is tične in fašistične kroge, naj * takoj oborožijo in ob 16. uri zberejo na določenih mestih. L'pomiki 90 na ozemlja, ki so ea dosedaj zavzeli, rekvirirali motorna vozila. Šoferje so prisilili, da 9e jim pokore. Večji del avtomobilov j« bfl poslan v Algeciras z nalogom, da tam na-tovorijo maroake čete m jfti prepeljejo v notranjost Španije na pomoč upornikom.
Povsod, kjer so uporniki gospodarji položaja, so levičarske delavske organizacije proglasile generalno stavko. Zaradi tega je preko radijske postaj« v SevilH uporniški general De Liano porv-al r»e delavce. naj se v teku treh ur vrnejo na dek>. Obenem je objavil, da je za vse delavstvo uvedeno obsedno stanje in bodo vsi, ki se v določenem roku ne vrnejo na delo. po prekem sodu obsojeni na smrt. Raz« tega je vrhovno poveljstvo upornikov pozvalo vse prebivalstvo, naj takoj izroči vso municijo in orožje pristojnim vojaškim po-. veljstvom Civilistom je prepovedano po l 8. uri zapuščati hiše. S takojšnjo smrtno
obsodbo bodo kaznovani vsi. ki bi kakor koli bujakaii zoper akcijo upornikov.
Serilska radijska postaja je danes ponovno objavila, da so uporniki ujeli generala Prada. ki ga imajo sedaj zs. talca. Ce bi vladne čete obstreljevale Sevillo. ga bodo takoj ustrelili.
Gibraltar, 22. julija, r. Angleška vojna ladja »Scbamrock« je poelala brezžično poročilo. da so Malago sinoči zopet zavzela vladne čete. Begunci, ki prihajajo iz Ma-]age. pripovedujejo o strašnem razdejanju in o izredno krvavih borbah Večji del mesta je v plamenih. V Gibraltar so prispele vesti, da prodirajo uporniki dalja pro*i sever*.
Tudi ženske v vojaški službi
Madrid. 22- julija AA. (Havas) Med prostovoljci. ki opravljajo stražniško in pa-trolno službo po prestolnici eo tod: m noče ženske. Oborožene so z avtomatičnimi revolverji. Sumljivi pešci se morajo leeiti-, rnirati. Prav tako pre2leduiejo straže avto-i motele in kamione s prostovoljci.
Zveza med Španijo in Marokom prekinjena
Vladi zveste vojne ladje so blokirale maroško obalo in s tem onemogočile stike z uporniki v Španiji
Madrid, 22. julija. AA. Notranje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da so vladne čete prekinile vse stike med uporniki v španskem Maroku in uporniki v sami Španiji. Prestregli in dešifrirali so tudi zaupno radijsko brzojavko v šifrah, v kateri stab španskih uporniških sil v Te-tuanu priznava neuspeh uporniškega gibanja.
Gibraltar, 22. julija, g. Španske vojne ladje »Libertad«, »Jaime I« in 3>Cervantes«, • ki so ostale zveste madridski vladi, so danes dopoldne iz Tangerja prispele v Gibraltar, da natovorijo premog in drugo gorivo. Tukajšnje pristaniške oblasti pa jim niso dale dovoljenja za to. Kakor se do-znava, nameravajo te vojne ladje danes popoldne pričeti z obstreljevanjem pristaniškega mesta Algeeiras, ki je v rokah upornikov.
Rabat, 22. julija. AA. Iz Casablanioe poročajo, da se pred vrati mednarodne zone v Tangerju nahaja pehotna divizija španske tujske legije.
Tanger, 22. julija, g. V Ceuti vlada panika. V tukajšnjih inozemskih krogih obstoji bojazen, da bodo uporniki izvedli udar proti mednarodni koncesiji v Ceuti, da bi s tem odvzeli brodovju, ki je ostalo zvesto opornikom, oporišče. Kontrolna komisija v Tangerju je imela danes v italijanskem poslaništvu sejo ter odredila potrebne varnostne odredbe.
Mornarica v rokah komunistov?
Gibraltar, 22. julija, r. Pred Ailgecira-som, ki je v rokah upornikov, se je zbralo več španskih vojnih ladiij', ki so zagrozile, da bodo mesto bombardirale, če se uporniki taikoj ne umaknejo. Giv.ilno prebivalstvo je bdilo pozvano, naj nemudoma zapusti mesto, da ne bi obstreljevanje zahtevalo nedolžnih žrtev. Večji del španske vojne mornarice je zbran ob maroški
obali in čaka samo še na prihod vel2ke križarke »Jaime I«, ki je že na potiu. Cim bo zbrana vsa mornarica, se bo pričelo obstreljevanje uporniških postojank v španskem Maroku, v kolikor so v območju ladijskih topov. Oficirje, ki so kazali simpatije za upornike, so mornarji enostavno pobili in pometali v morje. Uporniki so razglasli, da je španska mornairica v rokah komunistov.
Dvajset angleških vojnih ladij v španskih vodah
London. 22. julija, g. (Angleška adrrvira-Mteta sporoča, da je pripravljenih več vojnih ladij, ki krenejo v svrho zaščite angleških državljanov v španske vode. Približno 20 edinic je deloma že na potu. Oklopna križarka »London« bo nocoj prispela v Barcelono. Za jutri pričakujejo v Barceloni angleško podmornico in tri tor_ pedne rušilce. Torpednii rušiiloi so dobili nalog, naj odplujejn v Valencio, Almerio in Alicanto- V Gibraltar se je davi vrnil rušiilec »Shamrock« z angleškimi, ameriškimi in francoskimi državljani, ki jih je prevzel v Malagi.
Cherbourg, 22. julija. AA. Poveljnik ameriške pomorske divizije admiral Wil-son Brown, ki se nahaja v cherbourškem pristanišču je dobil nalog, naj pošlje v španske vode križanko »Oklahomo«, da bo tamkaj zaščitila ameriške interese. Križarka odplove v Španijo 24. t. m.
Sloviti Alcazar v nevarnosti
Madrid, 22. julija, g. Vlada objavlja danes popoldne komunike, ki zatrjuje, da so samo še Saragossa, Valencia in Sevilla v rokah upornikov. Proti Sevilli korakajo močni vladni oddelki. V Segobi so se uporniki utaborili v zgodovinski palači Alcazar. Vlada noče tega znamenitega poslopja uničiti s topovi, zaradi česar je pozvala upornike, naj se udajo. Ultimat vlade upornikom poteče nocoj. Ako se uporniki ne bi udali, bodo vladne čete pričele z obstreljevanjem palače.
Revolucionarni vodja o vzrokih upora
London, 22. julija, r. Reuterjev urad prinaša poročilo svojega dopisnika v Ceuti, kateremu je vodja upora v Maroku izjavil: Načrt, kj amo ga sestavili, se bo izvršil z matematično natančnostjo. Posamezni kraji v Španiji so v naših rokah in smo se tam že tako utrdili, da bomo sedaj tudi ostale komunistične centre Jahko zavzeli in uničili. Naš pokret je prišel v zadnjem trenutku, kajti razmere ko pokazale, da so komunisti razvijali
živahno propagando ne samo med delavstvom, marveč tudi med vojaki in mornarji. Zato je bdlo potrebno, da hitro in naglo nastopimo. Vsa civilizacija zapadne Evrope bi bila skrajno ogrožena, če bi do; bili komunisti v Španiji v roke vso oblast. Morala maroških čet je odlična in značilno je, kako radevoljno so tudi doma-čjnske čete stopile pod poveljstvo Evrop-cev, da ščitijo interese vsega španskega A naroda.
Amnestija v Avstriji
Objavljena bo v petek, na obletnico Dollfussove smrti in bo zelo obsežna — Deležni je bodo tudi marksisti
Dunaj, 22. julija, r. Kakor se doana-va v poučenih krogih, bo imel zvezni kaneelar dr. Schuschnigg 24. julija, torej na obletnico smrti pokojnega dr. Dollfussa, zvečer po radiu govor, v katerem bo objavil politično amnestijo v smislu a-vsitrijsko-nemskega sporazuma. Amnestija bo zelo obsežna in se ne bo nanašala samo na narodne socialiste, marveč tudi na socialne demokrate in komuniste, ki so zaprti zaradi političnih deliktov. Vsi narodni socialisti, ki eo bili od julija 1934. dalje obsojeni na ječo do 10 let, skupno okrog 4.500 oseb, bodo popolnoma pomiloščeni.
Amnestija se bo nanašala tudi na vse one, ki so že v preiskavi in glede ka~
! terih sodba do 25. julija še mi postala pravomoena. Tudi teh je izredno veliko. Deželna in okrožna sodišča so dobila že pred 10 dnevi nalog, da pošljejo sezname teh ljudi in da one, ki so še v preiskavi takoj izpuste. V glavnem bodo pocmiloščeni v treh skupinah, in sicer« oni, ki so že obsojeni in so kazen že nastopili, nadalje oni, ki so že obsojeni a še kazni niso nastopili, in končno oni, fei so še v preiskavi. Vsi kazenski procesi, ki še niso končani so že ustavljeni. Amnestija bo obsegala tudi one, ki so bili obsojeni od vojaških sodišč zaradi veleizdaje. Amnestirani bodo tudi vsi narodno socialistični voditelji, ki so zaprti.
Nemčija in londonska konferenca
Berlin, 22. julija, r. Spričo sestanka francoskih, angleških jn belgijskih državnikov v Londonu je nemški tisk zelo rezerviran. Nemški listi polagajo največjo važnost na stališče, ki ga glede lokarnske-ga problema zavzema Anglija, in izražajo upanje, da Anglija ne bo sledila pozivom Francije in Belgije ter s tem izključila vsako možnost sodelovanja z Nemčijo. Z
i velikim zadovoljstvom pozdravljajo nemški listi izjavo Edena, da bo angleško zunanje ministrstvo o londonskih razgovorih sproti obveščalo nemško vlado. »Benljner Tageblatt« naglaša, da bo Nemčija še nadalje zavzemala stališče čakanja in da ni pričakovati, da bi Nemčija v doglednem času odgovorila na angleška, vprašanja.
Tragedija v švicarskih planinah
Bern, 22. julija. w. Štirje turisti, in sicer dva Nemca in dva Avstrijca, so hoteli v soboto preplezati severno steno gore Eiger. Do torka sc niso vrnili. Ker pa je obstojala velika nevarnost plazov, rešilne ekspedicije niso mogle stopiti v akcijo. Danes je skušala ekspedicija približati se turistom ter je mogla samo ugotoviti, da živi samo še eden od njih. Po velikih naporih je rešilni ekspediciji uspelo vreči še živemu turistu vrv, da bi se spustil do ekspedicije. Pet metrov prej preden je prispel do ekspedicije, pa so turistu pošle moči ter je umrl. Ekspedicija je ugotovila, da se je eden od turistov na vrvi zadavil, drugi se je zrušil v globino, tretji jc zmrznil, četrti je pa tik pred svojo rešitvijo umrl. Turisti so bili 4 noči na steni Eigcrja.
Podaljšanje trgovinske pogodbe s Turčijo
Beograd, 22- julija, o. Po vesteh iz Ankare je turška vlada pristala na predlog ju. goelovenske vlade, da se podaljša za tri mesece trgovinska pogodba med obema državama, ki jo je turška vlada pred kratkim odpovedala. Pogodba to veljala le od 20. julija do 20. oktobra. Pogajanja za sklenitev nove pogodbe se bodo pričela koncem poletja v Beogradu.
Železniška naročila v Nemčiji
Beograd, 22. julija, p. V generalni direkciji državnih železnic sestavljajo končni seznam materijala, ki se ima za državne železnice naročiti v Nemčiji. Država namerava v Nemčiji nakupiti blaga za okrog 400 milijonov dinarjev. V najkrajšem času se bodo v Beogradu vršile licitacije za te dobave. Klicitacijam bodo pripuščeni samo zastopniki nemških podjetij.
Iz zdravniške službe
Beograd, 22. julija, p. K državni bolnici za duSevne bolezni v Novem Celju je b?l premeščen za sekundarnega zdravnika dr. ik>ris Krištof, doslej v splošni državni bolnici v Ljubljani, Za sekundarnega zdravnika državne bolnice v Ljubljani je bil imenovan bivši zdravnik iste bolnice dr. Venčeslav Arko. Dosedanji uradniški pri. pravnik v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Bogumil Roš je napredoval za sekundarnega zdravnika.
Letalske nesreče
Praga, 22. julija. AA. Nemško civilno letalo, ki vozi na progi Berlin — Dunaj — Praga, je zadelo v goratih krajih na severnem Češkem v steno- Vzrok nesreče je pokvara motorja- Dva pilota sita se ubila.
Praga, 22. julija. AA. (ČTK). Na letališču Kbeli se je ponesrečilo vojaško letalo- Letalec se je ubil.
Beležke I Beograjski proces
pred zaključkom
Iz sreskega odbora JNS za mesto Ljubljano
Pretekli potek je bila širša seja sreskega odbora JNS za mesto Ljubljano. Seje se je udeležilo preko 60 odbornikov. Predsedujoči dr. Pavel Pestotnik je prečital zahvalno brzojavko predsednika JNS g. Petra Živkoviča, ki poziva vse pristaše stranke na intenzivno dolo za uresničenje strankinih ciljev. Nato je podal poslevodeči predsednik bamovinskega odbora JNS, dr. Otmar Pirkmayer obširen m temeljiti gospodarski c"rat s posebnim ozirom na prilike in	darsko strukturo dravske
banovine.
Živahna dehalta, ki se je je udeležilo več
znanih gospodarstvenikov, je pokazala, da je strankin gospodarski in sociailnj program osnova in težišče tudj za politično delo. Radi obširnosti in važnosti predloženih problemov je bilo sklenjeno, da se debata nadaljuje še na prihodnji seji. Po končani debati bo celotni referat s posebno resolucijo stavljen na razpolago vsem krajevnim organizacijam JNS v Sloveniji.
„Po volji naroda	^
in milosti božji44 • •.
»Hrvatski dnevnik«, ki se ponaša s tem, da je osebno glasilo predsednika dr. Vlad-ka Mačka objavlja ob zaključku proslav rojstnega dne predsednika bivše HSS uvodnik »Človek, ki ve, kaj hoče«. V članku govori o značaju te hrvatske vsenarodne proslave, kateri se je pridružila tudi katoliška cerkev, saj so brali posebne molitve za dolgo življenje predsednika v nedeljo ali ponedeljek skoraj po vseh katoliških cerkvah na Hrvatskem.
V	Kupincu, kjer se dr. Maček mudi na
Sočitnicah, je bila zjutraj maša za dr.
lačka in njegovo rodbino, ob 10. pa slovesno opravilo za ljudstvo tudi z molitvami za g. predsednika. Pri tem so prešli cerkveni organi celo preko tega, da se je dr. Maček nedavno necerkveno poročil.
V	svojem omenjenem uvodniku prihaja »Hrvatski dnevnik« do zanimivih zaključkov o politični pomembnosti dr. Mačka, o katerem pravi, da je »postal nepričakovano sekularna osebnost v življenju hrvatskega naroda, ki mu je v nedeljo klicalo hozana vse, kar čuti hrvatsko. Dr. Maček je kljub svoji enostavnosti najbolj paradoksna osebnost v našem zgodovinskem razvoju, ki dosega z neznatnimi sredstvi največje efekte. Postal je danes simbol nacije.«
Dalje izvaja list, da se je osebnost dr. Mačka najbolje pokazala pri obravnavanju hrvatskega vprašanja. »Hrvatski narod je brez strahu spremljal vso razpravo o načinu in proceduri za reševanje hrvatskega vprašanja, ker se je zavedal, da se ne more prevariti v osebi dr. Mačka. Zaradi tega se nismo prav nič začudili, ko smo čitali, da ni dr. Maček prav nič popustil od svojega stališča, ki je plod načelnosti. Dr. Maček torej zelo dobro ve, kaj hoče. In baš zato vztraja uporno pri svojem stališču. Hoče samo to, kar hoče ves hrvatski narod. V tem leži vsa njegova strahovita moč. Dr. Maček vrši danes po volji naroda misijo, ki mu je namenjena po milosti božji.«
Sovjetska vojska In komunistična stranica
Brnske »Lidove noviny« prinašajo zanimiva poročila o »največji vojski sveta,« to je o ruski armadi. Opazovalec zatrjuje, da je oficirski zbor v ruski vojski v glavnem že docela depolitiziran. Oficirji se za notranjo politiko ne zanimajo mnogo. Navdušeni boljševiki so le še podoficirji, pri katerih pa mnogo vpliva okoliščina, da imajo kot deklarirani boljševiki razne pred-pravice, ki bi jih sicer ne imeli. Oficirji pa se po večini za komunistično stranko ne navdušujejo. Nejevoljni so zlasti zato, ker ima vsak višji poveljnik ob svoji strani političnega komisarja, ki ga stalno nadzoruje in stranki poroča o njegovem delu. Svoj čas so se ti komisarji mešali tudi direktno v vojaške stvari, česar pa danes ni več. Oficirski zbor nikakor ni brezpogojno na strani vlade. On gre za svojimi generali, za Vorošilovom, Budjenom, Tu-hačevskim. Predvsem pa za Vorošilovom. Ni pretirano reči, da bi se v slučaju vojne lahko razvila iz tega vojaška diktatura, zlasti ker je Vorošilov tudi pri ljudstvu silno priljubljen. Sovjetska vojska se vzgaja danes v krepkem ruskem nacional. duhu. Med moštvom in v častiškem zboru se bolj in bolj uveljavlja tudi zavest slo-vanstva. »Nismo sovražniki nobenega naroda na svetu, toda smo Slovani in nihče nam ne more braniti, da bi Slovanov ne imeli rajši, kakor katerikoli drugi narod.« To se vedno na novo sliši v raznih variantah. Značilno v tej zvezi je tudi^to, da sovjetski listi skoro nikdar ne napadajo Jugoslavije, čeprav med obema državama ni normalnih diplomatskih odnošajev.
Ruska armada ima pet maršalov: Vorošilov, Budjenij, Tuhačevski, Bliher in Je-gorov. Maršal Vorošilov, tipičen Rus, je najbolj popularen človek v Rusiji, popu-larnejši kakor sam Stalin. Maršal Tuhačevski je načelnik generalnega štaba in baje mož bodočnosti, maršal Bliher pa je vrhovni poveljnik ruske vojske na vzhodu, ki je baje še bolje organizirana in disciplinirana, nego zapadna ruska vojska.
Netočna vest
Pretefldli teden je objavil zagrebški »Ob-zot« vest iz Ljubljane, da je dosežen sporazum med slovenskimi mačkovci o ustanovitvi skupnega konzorcija pod vodstvom dr. Vekoslava Kukovca za izdajanje lista »Slovenska zemlja«. Po »Obzorovih« informacijah sta vstopila v novi konzorcij med drugimi tudli predsednika slovenskih socialistov. bivši poslanec Petejan iz Maribora in odvetnik dT. Jelene iz Ljubljane-»Delavska politika« sedaj te informacije energično demj&mtira in pravi o njih, da so brez vsake podlage in imajo le namen begati javmost.
Poslanec dr. Uroš Stajfč umrl
Beograd, 22. julija, o. Danes popoldne je nenadoma preminul narodni poslanec dr. LTroš Stajid, ki je bil član zemljoradniške skupine Voje Laziča. Pokojni dr. Stajič je bil dolgo let narodni poslanec. Prvič je bil izvoljen leta 1920 v ustavodajno skupščino. Dolga leta je bil ugledni član pravnega odbora glavne zveze srbskih zemljo-radniških zadrug.
Včeraj so se razvrstifi vri branilci — Glavni zagovor je imel posl. dr. Baričevic
Beograd, 22. julija, p. Na današnji razpravi proti Arnautoviču in tovarišem so se nadaljevali pledojeji zagovornikov. Dopoldne so govorili odvetniki Vladimir Si-mjč, ki zagovarja po«L Dragišo Stojadino-viča, Toma Milosavljevič, ki brani posl. Dragišo Mjlovanoviča, Zanjnovič, ki brani posl. Mirka Uroševiča in dr. Mladen Zujo. vič, kj zastopa poslanca Nenadoviča. Zvečer sta govorila še dr. Janko Bariče-vič kot zagovornik Vasilija Trbiča in Vladimir Zakič dr. Vukanoviča. Vsi zagovorniki so na podlagi izpovedi prič in tudi na podlagi same obtožnice dokazo-
vali nedolžnost svojih Mientov ter predlagali njihovo oprostitev. Dokazovali bo, da obtoženi poslanci niso krivi niti tega, kar
jim očita obtožnica. Razprava se je nadaljevala zvečer <*>
18. Zagovornik dr. Vukanoviča, odvetnik Vladimir Zakič, je govoril le na kratko, češ da je nekrivda njegovega klienta tako dokazana, da ni treba o tem še obširno govoriti. Ves ostali de' večerne razprave je izpolnil zadnji branilec posl. dr. Janko Baričevič, kj zagovarja obtoženega poelanea Vasilija Trbiča in ki je govoril veA ur.
i i'
»Domoljub" o nacionalizmu
V »Domoljubu« se je zopet enkrat oglasil znani njegov ideolog iz starih dobrih časov. Svoja globoka razmišljanja je posvetil sedaj nacionalizmu, predvsem jugosloven-skemu, ki mu je izvor vseh nesreč in nadlog slovenskega ljudstva. »Ce pri tem Slovenija propada, to nič ne dene, samo da bo jugoslovenska nacija cvetela!« »Nacija« jim je sveta, jim je bog, kateremu se mora vse žrtvovati. Kakor so nekdaj maliku Molohu metali v žrelo lastne otroke, tako se sme in mora naciji žrtvovati blagostanje in obstanek našega ljudstva. Da, nacija prava kanacija! Nacionalizem je kriva vera, malik našega časa, prava nesreča Človeštva, kriva vsega razdora med narodi. Ne italijansko in nemško ljudstvo, ampak le italijanski in nemški nacionalizem zapihala koroške in primorske Slovence smrti. Kakršen pa je italijanski in nemški nacionalizem, tak je tudi »jugoslovenski«. Kaj je troba tak nacionalizem uganjati? Bo-
dite dobri Slovenci pod streho Jugoslavije, s Hrvati in Srbi v miru in prijaznosti, pa smo dosii nacionalni! Kaj hočete še več! Da bi drugi na naš račun pili? Za tako bratstvo 6e lepo zahvalimo! In tak nacionalizem odklanjamo! Tak jugoslovenski nacionalizem je izdajstvo slovenstva in naša poguba! Vse je prav! Naj le bo tako! Naj le teče slovensko maslo. Naj ei doli belijo žgance in mažejo kruh s putrom; mi Slovenci smo lahko zadovoljni z nezabeljenim krompirjem, samo da bomo — eno.«
Po takem pisanju pravimo tudi mi*. >Kaj hočete še več?!< Priporočali bi samo glavnemu glasilu JRZ »Samoupravi«, ki sicer ponatisne vsak napadič proti Jugoeloven-skim nacionalistom iz listov svojih slovenskih somišljenikov, da ponatisne tndi ta razmišljanja slovenskega podeželskega glasila JRZ. Za razčiščenje pojmov bo zelo koristno, Ce tudi »Samouprava« pove svoje mnenje o stvari.
»Samouprava" o srbijanski opoziciji
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« je pričela zadnje čase malo ostreje pisati o srbi-janskem delu združene opozicije, ki mu je sicer zelo prizanašala, čeprav ne tako zelo kakor zagrebškemu krilu. To spremembo je očividno pripisati bližajočim se občinskim volitvam. V zadnji številki piše list, da se deli danes združena opozicija na tri skupine: na pokret dr. Mačka, na bivše samostojne demokrate na Hrvatskem in končno v Srbiji na demokrate okoli Ljube Davidovida ln zemljoradnike z dr. Joco Jo-vanovičem. Ta tretja skupina se imenuje »srbijanski del izvenparlamentarne opozicije«, ima pa dve podružnici in sicer vojvodinsko separatistično krilo dr. Dude Boško-viča in marksiste okoli dr. Dragoljuba Jo-vanoviča. Ljuba Davidovič je v javnem sporu s skupino dr. Dragoliuba Jovanovi-6a, dočim se v tem sporu oflcielni voditelj
zemljoradnikor dr. Joca Jovanovič ne sme izjaviti niti za enega, niti za drugega- Dra-goljub Jovanovič operira precej samostojno, na volitve pa ne morejo brez njega« Temu izven parlamentarnemu delu srbijanske združene opozicije so se pred meseci prilepili »prijatelji gospoda Ace Stanojeviča«. Ta skupina je zopet razdeljena na dve grupi cd: na izvenparlamentarce in na parlamentarce, ki jih vodi bivši minister Mirko Komnenovič. Ta družba šteje kakih de«et poslancev, ki redno obiskujejo narodno skupščino, posebno okoli prvega v mesecu. Na ta način je sestavljena združena srbijan-ska opozicija iz osmih skupin, ki nimajo nobenega skupnega programa. Pokret dr. Mačka stoji ob strani. Dr. Maček jih samo včasih malo opogumi s kakim razgovorom, da ne klonejo in ostanejo skupaj«.
Za Janšo in Mikšičem še ni sledu
Kamnik, 92. julija..
Reševalna ekspedicija Slovenskega planinskega društva, ki je odšla v Kamniške planine iskat pogrešana turista Janšo in Mikšiča je poslala drevi svoje prvo poročilo. dani ekspedicije znani planinski vodniki, ba/rtje Erjavški so pregledali ves obširni teren m©d Grintovcem, Mlfnar-skim sedlom in Gamzovim skretom. Med preiskovanjem terena Jih je dohitela huda nevihta. Kljub najbolj vestnemu iskanju niso mogli do sedaj odkriti še nobenega eledu za pogrešanima turistoma. Brezuspešno je bilo tudi skanje okoli Dolških škrbin ta Kočne. Doslej eo našli pod vrhom Grintovca samo nek klobuk brez traka. Za nadaljnjo preiskavo bi bilo potrebno ugotoviti, da 11 nI pripadal klobuk kateremu izmed pogrešane dvojice. Klobuk je žametast, drap barve ta na robu zašit.
V teku današnjega popoldneva je pregledala ekspedicija vs0 knjige po kočah ta skrinjicah na S&iti, Turški gori, Rinki tn Brani. Nikjer pa n4 našla nobene zabeležka, da sta se mudila na njih Janša jn Mikšič. Odprava se pomika proti OkrašLju ter je že preiskala ves teren med Grintovcem ta Okrešljem. Jutri bodo preiskala tudi ozemlje južno od Okrešlja proti Konju.
Turnir v Podjebradih
Podjebradl, 82. julija, b. V danaSnjem kolu je Aljehin porazil Trevbala, Steiner pa Thomasa. Remi« sta bili partiji Zrnner— Pelikan in Flohr—Foltys. Ostale igre so bile prekinjene.
Iz železniške Službe
Beograd, 22. julija, p. Dosedanji višji kontrolor dr. Matej Čampa je bil imenovan za poverjenika pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Premeščeni so bili po službeni potrebi oficiali Anton Svetic iz Ljubljane v Zagreb, Andrej Puc z Rakeka v Kotoribo, Anton Gajšek z glavnega kolodvora v Ljubljani k prometno-komercialnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani, prometniki Zdravko Škof t glavnega kolodvora k občemu oddelku železniške direkci-je*v Ljubljani, Karel Naveržnik z Zidanega mosta v Rajhenburg, Ivan Cof iz Maribora v Kotoribo, Jakob Segula Iz Ljubljane v Grobelno, Ciril Adam iz Novega mesta v Črnomelj, Viktor Peklje iz Ljubljane v Hrastnik in blagajničarka Marija Pilih z glavnega kolodvora k prometno-komercialnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani. Po lastni prošnji so premeščeni vlakovodja Jože Ostrež iz Rogatca v Celje ter pomožna prometnika Jožef Neče-mer iz Škofje Loke v Rogatec in Alojzij Sabec iz Savskega Marofa y Videm-Krško.
Izbirna plavalna tekma za Berlin
Ljubljana, 22. julija.
Danes ob 20.30 se je ob rekordnem številu gledalcev, bilo jih je nad 2000, vršila izbirna plavalna tekma za jugoslovensko reprezentanco, ki nos bo zastopala r Berlinu. Prisotni so bili z izjemo Seojanoviča in Maroviča (oba Jadran), ki sta. službeno zadržana in ne moreta na olimpiado, vsi najboljši plavači Jugoslavije. Kot vmesne točke se je vršilo nekaj tekmovanj junior-skih plavačev. Doseženi rezultati so bili zelo dobri, večinoma novi jugoslovenski rekordi, in to kljub temu, da so bili plavači precej utrujeni od napornega treninga, in so nekateri tudi plavali po več tnflk zaporedoma. Rezultati so brli:
200 m prosto, izbirno za štafeto '4x200 m: 1. Wilfan (Ilirija) 2:21, nov jugosloveiv-ski refcond, za tri sekunde boljši od dosedanjega, 2. Defilipis (ZPK) 2:27.2, S. Gaz-zari (Jadran) 2:31, 4. Cerer (Ilirija) 2:31A Ti štirje pojdejo v Berlin. 5. Pefcrone (Jadram), 6. Mihalek (Ilirija), 7. Ciganovi6 (Jug), 8. Votrubee (Busk).
"•00 m prsno dame: 1. in 2- Bmder fcn Fine (obe Ilirija) mrtvi tek 1:41 S- Zelo dober čas, 3. Jer] (I) 1:45.9, 4. Zaletel (I> 1:51.8, 5. Deržaj (I).
50 m prosto juniorji; 1- Skarpa 31. Z, Pestevšek 31.6, 3 Banko 31.7, 4. Brumes»-5. Verlič.
Sledili so skoki z deske, ki eo jih izvajali ZiherL Keržan. Pogačnik, Trošt, Šega in Prrbošek, od katerih je vsak izvedel po 4 skoke prav dobro ter jih je občinstvo burno aklamiralo.
100 m prsno, gospodje; t. Cerer (T) 1:16.*, boljše od jugoslovenskega rekorda. Ta rekord pa ne bo priznan, ker Cerer ni plaval v predpisani obleki. 2- Binder (I) 1:23, 3-B-iber 1:32.3.
10o m hrbtno. 1. Wilfan 1:14.2. boljže od rekorda, 2. Schell 1:17.2, 3. Gazzari 1:22.8. \Vilfan in Gazzari sta bila utrujena od prve točke 200 m prosto ter ni®ta dosegla svojih najboljših rezultatov. V tej točki bi moral nastopiti tudi Ciganovič, ki pa se je štedil za waterpolo tekmo.
Waterpolo tekma med A in B reprezentancama se je končala z zmago A moštva s 4 : 0. Igralo se je le en polčas, ker je nadaljnje tekmovanje prekinila nevihta. ---\
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; V sredini države in v severnih krajih prevladuje oblačno vreme, v ostalih predelih je vedro. V zadnjih 24 urah je deževalo v dravski, savski, dunavski in drinski banovini. Temperatura je padLa po vsej državi. Minimalna temperatura je bila v Mrzlih vodicah 12 stopinj, maksimalna v Mo«tarju 37 stopinj.
Zemnnska vremenska napoved sa danes;
Večinoma oblačno, ponekod plohe. Ohlaja bo trajala dalje. Sonce izide ob 4.13 in za. ide ob 19.14-
Zagrebška vremenska napoved sa danes £ Pretežno oblačno, nekoliko nestalno vreme, ponekod lokalne nevihte. Zmerno toplo.
Dunajska vremenska napoved z« četrtek Menjajoče a« oblačno, Dekodžko topleje.
»JUTRO« St. 168.
3
Ceirfdfc 23. vrt. ms.
Naši kraji in ljudje
Izseljenci se vračajo
Kriza jih pošilja iz Nemčije, Holandije in Francije Tragična usoda Jožeta Krnca iz Loškega potoka
Ljubljana, 22. julija.
Narod, ki je v tolikšni meri navezan na Izseljevanje svojega življa kakor naš, je v Času gospodarske krize dvakrat težko prizadet. Poleg brezposelnosti in bede, ki sta zajeli široke množice prebivalstva v domovini, so postali žrtve gospodarske stiske tudi številni njegovi sinovi, ki so si bili v dobi pros peri t ete poiskali kruha v bogatejši tujini, in danes jim ne kaže nič drugega. kakor da se praznih rok al! morda s kakšnimi skromnimi prihranki vrnejo v domače kraje, če ne marajo od vsega hudega propasti na tuji grudi. Čeprav oficielne statistike od časa do časa navajajo, da se gospodarsko stanje Evrope in ostalega Bveta polagoma izboljšuje, govore številke naših izseljencev, ki se vračajo v domovino, prav o nasprotnem. Izseljenski urad v Ljubljani ve poročati, da sprejema domovina četrtletje za četrtletjem na stotine in stotine repatriirancev, ki jih je izvrgla tujina, potem ko so ji za njen pro-speh in blagostanje dali iz sebe najboljše svoje moči.
Najznačilnejši primer države, ki je svoj čas v velikem obsegu nudile našim ljudem dobre prilike za delo. a jih danes drugega za drugim pošilja nazaj, je brez dvoma Ho-landija. kjer je bilo še nedavno zaposlenih okrog 3000 slovenskih rudarjev, a je njih število do danes padlo že na pičlo desetino. Po holandskih rudarskih revirjih so včasih cvetela slovenska prosvetna in stanovska društva, danes pa štejejo v celoti komaj Še 125 organiziranih članov. Če sodimo po seznamu dni štev sv. Barbare, je največja slovenska kolonija na Holandskem §e danes Herleheide. kjer je ostalo 28 organiziranih slovenskih rudarjev, nato pa slede Bnmssum (25), Hoensbroek (20), Lutte-rade (18). Chevremont. Eveshoven (po 12) in Spekholzerheide (10). Kakor rz Holandije, se v najnovejšem času v večjem številu vračajo tudi naši delavci h Nemčije, a od tam ne prihajajo v toliki meri zavoljo tega, ker bi jih bila izrinila brezposelnost, temveč ker se s kakšno rahlo besedo pogostokrat pregrešijo zoper vladajoči režim. Tako je bil pred kratkim odpravljen iz Nemčije neki brodar z Rena zaradi ene same opazke, »da bo v Nemčiji že še drugače«. Ko je prišel domov, je svoje znance sicer zagotavljal, da ta njegova izjava v celoti ustreza dejanskemu stanju, a za nekaj časa. je zaradi same te nedolžne besede vendarle ostal brez dela.
V	precejšnjem številu zapuščajo naši ljudje tudi Francijo, s katero naša država na žalost še zmerom nima urejenih izseljenskih odnošajev. Naša vlada je sicer že pred kakšnimi petimi leti izdelala pogodbo. ki pa je vse do danes ostala na papirju. ktT ji v Parizu ni bilo mogoče izposJo-vat? ratifikacije. Morda bo Blumova vlada, v kateri so zastopane predvsem delavske stranke, imela nekaj več razumevanja za osnovne življenjske interese jugoslovenskega delavstva v Franciji t.er bo dogovor podpisala in pričela izvajati. Značilno je pa vendarle dejstvo, da tudi pod novo vlado odtok jugoslovenskega delavstva iz Francije ni pojenjal, kar pač zgovorno priča, da so se politične razmere v Franciji sicer spremenile, da pa se gospodarsko stanje Še ni izboljšalo, zaradi česar mnoga podjetja še zmerom odpuščajo delavstvo. Pri tem so kajpak v prvi vrsti prizadete inozemske delovne moči. Najbolj dobro se še v dobi gospodarske krize obnesejo v Franciji naši gozdni delavci, ki se rekrutirajo po največ iz loškega in čabranskega okraja, kjer po naši najboljši »plan kača rji« (tesači) doma. Med Francozi očitno primanjkuje takšnih specialnih lesnih delavcev, pa dajo priseljencem dobro zaslužiti.
V	zvezi z vsem tem pa naj opozorimo še na tragičen primer mladega, komaj 30 let starega gozdnega delavca Jožeta Krnca h Malega loga v Loškem potoku, ki je pred dobrim letom odhajal h Francije z lepo vsoto prihrankov proti domu, a je na poti izginil brez sledu. Zgodba Jožeta Kmca prav gotovo ni edina med tragedijami, ki so jih deležni slovenski izseljenci v tujini. a je prav gotovo ena najbolj žalostnih in strahotnih. Jože Krnc, ki je bil vzgle-
den kmečki fant. in najboljši delavec, se je bil kot tesač pred kakšnimi šestimi leti odpravil v Francijo in je ostal tam pet let. Trdo je delal ves čas in si pritrgoval od ust, da bi se s čim večjo vsotico nazadnje vrnil domov in podprl očetovo domačijo. Dne 15. aprila lanskega leta je na postaji Les Islettes blizu Metza vstopil na vlak, da bi se preko Strassbourga in Nemčije odpeljal v domovino. Ko je malo poprej imel opravka na jugoslovenskem konzulatu v Metzu, je konzul opazil, da ima fant veliko vsoto denarja pri sebi. Opomnil, ga je da takšne reči ni dobro jemati na tako dolgo potovanje s seboj, in mu je svetoval, naj denar rajši pošlje preko konzulata in kakšne banke svojemu očetu. Mlademu Krncn pa je ta nasvet šel samo deloma do srca, zakaj od velike vsote, ki jo je nosil s seboj, je izluščil samo 1500 frankov in jih izročil konzulu, medtem ko je z vsem drugim odšel na kolodvor. Kakor so kasneje ugotovile poizvedbe, je pridržal še kakšnih 4000 frankov, s seboj pa je imel tudi večjo količino razmeroma dragocenih daril, ki so mu jih naložili nekateri rojaki, da jih ponese njihovim svojcem v domovino.
Vse do vlaka ga je spremljal še eden njegovih ožjih tovarišev, prav tako rojak iz Loškega potoka. Vpričo njega si je Jože Krnc kupil vozni listek do meje in stopil v vagon. Od tistega trenutka dalje pa ni po njem ne duha ne sluha. Domači, ki so se veselili Jožetovega prihoda, so nekega dne prejeli po eni izmed jugoslovenskih bank 44?0 Din — onih 1500 frankov v naši valuti, ki jih je bil oddal na konzulatu. A ko fanta le ni bilo od nikoder, se je oče odpravil na izseljenski urad in zaprosil, naj povprašajo, kako je z njim. Naš izseljenski urad je preko vseh nadrejenih instanc uvedel obširne poizvedbe, ki pa so vse do danes ostale brez slehernega rezultata. Nič drugega ni znanega o Jožetu Krncn, kakor da je takrat vstopil v vlak, potem pa kakor da se je v zemljo vdrl. Niti francoske niti švicarske niti nemške ali avstrijske oblasti ne vedo ničesar o njem. Naš izseljenski urad Be s takšnim uspehom seveda ni mogel zadovoljiti in je ponovno urgiral na vse strani, naj poizvedbe obnove s skrbne jšo pozornostjo. Vse daje slutiti, da je Jože Krnc nekje na poti postal žrtev roparskega napada — saj je znano, kako prostodušni so naši ljudje in kako slabo znajo prikrivati, če ji,b je usoda napravila bogate. In Jože Krnc je iz Francije nosil celo lepo premoženje s seboj. Naj bi bile tudi te-le vrstice ponoven poziv vsem našim ljudem v tujini, ki bi kakorkoli vedeli na-zeačiti kakšno sled za Jožetom Krncem, naj o tem poročajo izseljenskemu uradu v Ljubljani, da pomagajo njegove svojce rešiti obupne negotovosti.
Naši Amerikami dama
Ljubljana, 22. julija.
Z jutrnjim jeseniškim brzovlakom je pripotovala nova skupina slovenskih rojakov iz Amerike, ki so se namenili, da letošnje počitnice prebijejo v svoji domovini. Na glavnem kolodvoru se je zbrala množica sorodnikov, prijateljev in starih Amerikan-cev, ki so se jim pridružili še izseljenski komisar ravnatelj Fink kot zastopnik banske uprave, tajnik Kravos za Narodni izseljenski odbor, dopisnik newyorškega »Glasa naroda«, Rems in pa newyorški zastopnik prekooceanskih družb Leon Zakrajšek, ki je bil s prvo skupino rojakov že pred mesecem prispel v Ljubljano. Oficielnega sprejema na kolodvoru ni bilo, a ko je brzec privozil, ni bilo toplega, iskrenega pozdravljanja med našimi gosti, ki jih je pripeljal zastopnik Kollander iz Newyorka, m pa njihovi znanci, ki so jih pričakovali, ne konca ne kraja. Mnogi, ki so prihiteli k sprejemu, so odhajali tudi praznih rok — njihovi sorodniki od onstran velike luže »e niso mogli udeležiti izleta v stari kraj, zakaj tudi v Ameriki še zmerom gospodari kriza.
Vendar pa so se ameriški gostje ln njihovi prijatelji prav vedre volje odpravili s kolodvora na teraso Mikličevega hotela, kjer jim je ljubljansko zastopstvo Francoske linije, v okrilju katere so se naši Ame-rikanci z največjim svetovnim prekomorni-
Od Kosovega polja do Peči
Pomen nove železniške proge v splošnem gospodarskem
in turističnem pogledu
Jrad, julija
Od Kosovega polja pa do Peči, na vseh postajah ob slovesnem sprejemu slavnostnega vlaka 12. t. m. kakor tudi v Peči sami, so vsi govorniki v prvi vrsti poudarjali velikanski gospodarski pomen, ki ga ima nova železniška proga predvsem za kraje, po katerih teče, a zlasti za rodovitno Me-tohijo, ravno tako pa tudi za naše splošno narodno gospodarstvo, ko ta nova proga veže z ostalo državo in njenim gospodarskim snovanjem razsežen njen predel, ki je bil doslej takorekoč popolnoma odrezan od ostale državne skupnosti. Ni ga pa bilo menda niti enega govornika, ki bi ne bil obenem poudarjal, da bo nova proga dosegla v tem pogledu svoj končni, svoj pravi smoter šele tedaj, ko se dogradi do morja, do našega Jadrana, za kar je pa seveda treba še dosti časa, a še tem več denarnih sredstev. Z dosedanjimi 89 kilometri je dograjen njen v stavbno-tehničnem pogledu najlažji in v finančnem njen najcenejši del. Največje stavbno-tehnične težave čakajo graditelje šele sedaj, ko gre za izhod na morje čez in skozi ogromne črnogorske gorske masive, ki ločijo Metohijo od ono-stranskih črnogorskih ravnic, odtod pa zopet skozi močvirno obrobno gorovje do
morske obale. Da so stavbni stroški za železniško gradnjo po takem ozemlju znatno večji ko pri gradnji v ravnini, pač ni treba posebej poudarjati. Vse to pa govori precej jasno, da bo nova proga, dograjena samo do Peči, imela še dokaj let samo krajevni pomen, brez tudi le količkaj občutnega vpliva na naše vsevkupno narodno gospodarstvo.
Če se potem še pomisli, da je Metohija sicer res rodovitna ravan, ki ima redno večji ali manjši prebitek pridelkov svojega poljedelskega gospodarstva nad svojo lastno potrebo in more torej ta prebitek izvažati, se more v sedanjih razmerah vse-kako zelo upoštevati dejstvo, da se nova proga izteka na Kosovo polje, s katerim se, kar se tiče i razsežnosti i rodovitnosti, Metohija ne more kosati. In dalje proti jugu nič manj rodovitno Povardarje, ki ima tudi, seveda če ni kakih večjih ujem, v svojem poljedelskem gospodarstvu znatne presežke nad lastno potrebo. Za izvoz iz Me-tohije proti vzhodu potemtakem ni pričakovati bogve česa. Drugače pa je vsekako na nasprotni strani. Črna gora je bila in bo, kar se tiče poljedelskih pridelkov, vedno pasivna in jo je tudi doslej v veliki meri prehranjevala Metohija. Seveda pa stvar
kom »Normandie« vozili od Newyorka do Le Havra, postreglo z okusno malico. Tu se je med Amerikanci in domačimi rojaki razvil živahen pomenek, med katerim so gostje sipali novice o dejanju in nehanju našega življa v Ameriki, mnogo pa so vedeli pripovedovati tudi o prijetnosti vožnje Normandie«, ki je postala kar nekakšen
z »
»osebni« parnik našim Amerikancem, kadar se odpravljajo preko velike luže, V ce-
lem se je danes pripeljalo 35 JugoslovenoT,
med njimi 30 Slovencev iz ljubljanske okolice pa z Notranjske in Dolenjske, in 5 Hrvatov, ki so se takoj z vlakom odpeljali dalje proti Zagrebu.
Za razpoloženje, ki v zvezi z gospodarsko krizo vlada med našimi ameriškimi izseljenci, je prav značilno dejstvo, da je z današnjo skupino prišlo poleg izletnikov tudi 5 mlajših in starejših Slovenk, ki so se odločile, da trajno ostanejo v domovini — zakaj kljub vsemu pravijo, je doma najbolje. Ostali pa se v septembru v dveh skupinah vrnejo preko oceana prav tako z »Normandie«.
Pionirke šolstva za gostinsko obrt
Ljubljana. 22. julija. Naša gospodinjska šola za gostilničar-ake gospodinje prva in edina te vrste v Jugoslaviji je kot zadnja končala svoje
Sušnik-Golmajerjeva
1. Šolsko leto. Ustanovljena po iniciativi slovenske Sekcije Jugoslovenske ženske zveze (banovinske ženske zveze) se je že v prvem letu vidno razmahnila. Kljub oviram in začetnim težavam ni vzbudila pozornosti le pri privatnih ustanovah gostinske stroke, temveč tudi pri javnih
Marija Pleško
stanovah in oblastih, saj sok sklepni slovesnosti prišli zastopniki banske uprave, trgovske in obrtne zbornice, in zveze združenj gostinskih obrti gg. svetnik Brozovič, dr. Koče, ravnatelj Peteln,
predsednik Maček, tajnik Bežek ter od-bornjce banovinske ženske zveze in društva »šola za gostilnjčarske gospodinje.«
V odsotnosti predsednice društva ge. Kroftove je navzočne pozdravila podpredsednica gospa Habjanova, gostilničarka iz Šiške, ter nato izpregovorila nekaj toplih besed gojenkam v slovo. Zastopnike privatnih tn javnih ustanov je prosila za čim večjo in izdatnejšo moralno in gmotno pomoč naši najmlajši slovenski ženski strokovni šoli. Ravnateljica ga. Sušnik-Golmajerjeva je pred razdelitvijo izpričeval dala bežen pregled dela v najtežjem prvem šolskem letu ter z Iskrenimi besedam opozarjala absolventke na skrbi in delo, a tudi na veselje in zadovoljstvo, Id Jih čaka v izvoljenem poklica. Pozvala jih je, naj ostanejo vedro ▼ najtesnejši
Črne-Kelharjeva
zvezi s šolo, za katero naj z veseljem delujejo ne le s priporočilom, temveč tudi predvsem z zglednim poslovanjem v svojih gostinskih obratni. Po govorih navzoč-nih zastopnikov, ki so zatrjevali, da bodo 1» možnosti pomagali mladi šoli, in zahvali gojenke Marice, so bili gostje od gojenk postreženi z zakusko.
Za prihodnje šolsko leto pošilja prospekte in sprejema prijave šolska pisarna v Ljubljani. Privoz 11, kjer se dobe tudi ustmena in pismena pojasnila.
Na šoli delujejo kot pionirke šolstva za gostinsko obrt ravnateljica ga. Sušnik-Golmajerjeva in učiteljici ga. PleSko ta ga. Crne-Kelharjeva.
Nace Založnik
— 60letnik
Maribor, 22- julija V preprosti kmeSki hiši v Breznu pri Vitanju se je 23. julija 1876 rodil današnji obrtno-zadružni nadzornik Ignacij Založnik. Po maturi na celjski gimnaziji 1. 1897 se je posvetil pravnemu študiju, pa je kmalu vstopil v službo v odvetniško pisarno v Slov. Bistrici, kjer je v narodnih bojih igral kot agilen mlad javni delavec takoj važno vlogo. Plodno polje njegovega dela je bilo v tamošnji Čitalnici, ki je bila zavetišče in ognjišče slovenjebistriških in okoliških Slovencev. V tej sredini je navdušeni in bojeviti nacionalist Nace pripravil tla za prvi odločni in uspešni nastop Slovencev pri občinskih volitvah v takrat zagrizeno nemsku-tarskem kraju.
Že pred vojno ee Je Založnik preselil v Celje, kjer je vstopil v pisarno g. dr. V.
ni bila lahka m tudi ne poceni ter ostane enaka vse dotlej, dokler ne poteče železnica od Peči do osrčja Črne gore. Z avtomobili in vozovi čez 1700 metrov visoki Čakor, kjer je v zimskem času prehod mesece in mesece sploh nemogoč, tak izvoz ni samo težaven, temveč je tudi drag. Kakor vse kaže, Metohiji torej tudi odslej, ko je zvezana po železnici le s predeli države, ki v gospodarskem pogledu stoje nad njo, ostaja za izvoz presežka njenih poljedelskih pridelkov v glavnem samo njen dosedanji trg — Črna gora. Kar bi moglo iti proti vzhodu, bi bil pač les, ki ga na Ko-sovem ni, ali tudi tu bo imela Metohija, ki sama ni ravno prebogata z lesom, nevarnega tekmeca v nepreglednem gozdov-ju mogočne Sare.
Tak bi bil torej gospodarski pomen nove proge, kakor je in kolikor je je danes, a predvsem za Metohijo, glavni del ozemlja, po katerem teče. Drugačna pa je stvar, če jo pogledamo s turistične, tujskopro-metne strani.
Turizem, tujski promet
Kraji, v katere vodi nova železnica, so bili doslej le težko dostopni tujskemu prometu. Edino prevozno sredstvo tujcu, pa naj je bil naš ali tuj državljan, je bil doslej avtomobil, izhodišče pa Kosovska Mi-trovica in morda Priština. In ti kraji, ki se odlikujejo s tolikimi, celo domačinom neznanimi, ali pa vsaj ne pravilno cenjenimi naravnimi lepotami, s tolikimi neprecenljive zgodovinske in umetniške vredno-
Kukovca in ostal pri njem — z izjemo vojnega časa, ko je bil kot rezervni častnik ves čas na fronti — do leta 1920, ko jo bil imenovan za obrtno-zadružnega nadzornika in za vodjo ekspoziture Urada za pospeševanje obrti v Celju. Ogromno je bik) in je še danes njegovo organizatorno delo na tem polju. To vedo najbolje obrtniki iz vse bivše slovenske Štajerske, ki spoštujejo in fi-slajo v njem enega najboljših in najodliJ-nejših zagovornikov in zaščitnikov svojih teženj in interesov. L. 1925 je bil ▼ lastnosti obrtnozadraznega nadzornika za območje cele takratne mariborske oblasti premeščen v Maribor, kjer je ostal ▼ isti funkciji tudi po ukinitvi bivše oblasti in kjer še dane® vodi posle ne samo kot nadzornik obrtnih zadrug, temveč tudi v Uradu za pospeševanje obrti, ki ga je L 1933 ustanovila TOIZ in v katerem ves čas vrši tajniške posle. Ogromno je njegovo delo kot predsednika komisije za mojstrske izpite. Vsem zelo številnim mojstrskim izpitom prisostvuje, a prireja letno tudi 14 do 20 strokovnih tečajev za mojstTe m pomočnike, ki trajajo po 8 do 10 dni in na katerih ima, dan za dnem strokovna predavanja. Število teh pre_ davanj na občnih zborih obrtnih zadrug gre vsako leto v stotine. Neutrudljivo je tudi na delu za ustanovitev prepotrebnega Vajenskega doma v Mariboru. V kolikor se je ideja že približala realizaciji, je po velikem delu njegova zasluga, kakor je svoj-ča8 tudi ▼ Celju na njegovo potudo takratni minster g. dr. Kukovec omogočil ustanovitev tamošnjega Obrtniškega doma.
Pri vsem svojem obsežnem in neumornem delu za napredek slovenske obrti pa najde naš Nace še vedno časa in kaže ®talno zanimanje tudi za druge pojave našega nacionalnega, političnega, kulturnega in gospo-
sti spomeniki srednjeveške kulture našega naroda, ki bi bili kje drugje brez dvoma cilj pravim pravcatim romanjem domačih in tujih turistov, so vse doslej samevali, videvajoč le tupatam po kakega učenjaka, znanstvenika ali umetnika, ki se je hotel poglobiti v te zaklade prirodne lepote in starodavnega človeškega ustvarjanja, ali pa svetovnega postopača, ki je zablodil semkaj, stremeč za slavo odkrivalca balkanske divjine sredi evropske kulture in civilizacije. Redki so bili celo naši domači ljudje, ki so želeli spoznati te v največji večini vsega našega naroda neznane kraje naše domovine, a če so bili, so se strašili velikih stroškov in mučnega potovanja. Sedaj pa je stvar drugačna.
Železniška postaja Kosovo polje leži ravno na sredi velike naše južne prometne žile Beograd-Djevdjelija, 253 km od Beograda, 252 km od Djevdjelije. Z otvoritvijo nove proge do Peči se je izhodišče za turistične posete ozemlja med Jadranom in Kosovim poljem pomaknilo za 89 km proti zapadu, proti Jadranu, kar znatno olajšuje in pocenjuje potovanje. Seveda pa postaja tistemu, ki hoče na ono stran, čez Čakor, še 127 km avtomobilske vožnje do Kolašina in odtod 74 km do Pod-gorice. dočim pa je iz Peči do Djakovice samo 35 km in si more potnik med potjo ogledati tudi Visoke Dečane, iz Djakovice pa nadaljevati do Prizrena in odtod do Uroševca ob kosovski progi. Na oni strani čakorja se v Mu rini odceplja 5 km dolga pot do divje romantičnega Fhrrringi
Mehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
darskega življenja. Tudi lahko z zadoščenjem gleda na svoje otroke, ki jih je ob zglednem sodelovanju soproge gospe Vere vzgojil v vseekoz nacionalnem duhu. Dobrodušen, nesebičen in skromen, kakor je, odklanja vsako hvalo, ne bo nam pa zameril, ker emo kratko zabeležili njegovo delo in v imenu mnogobrojnih znancev in prijateljev kličemo; še na mnoga, mnoga lela k novim uspehom!
Prota Trbojevič zapušča Maribor
Maribor, 22. julija.
Polnih 15 let je živel in deloval v Maribora g. prota Peter Trbojevič. Kot vojaški pravoslavni duhovnik je vršjl tudi Službo civilnega svečenika in velik ugled si je pridobil v vsem mestu. Pregovor »Brat je mio, koje vere bjo« je našel v njem najboljšega tolmača.
Prota Trbojevič se je rodil leta 1879. v Metku v Liki kot sin stare duhovniške rodbine, ki je dala mnogo znamenitih mož. Kot edini doslej je že v treh letih dovršil bogoslovne študije v Sremsklh Karlovcrh. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Jasnu, med svetovno vojno pa je služboval v Zrmanji in se kot nacionalno usmerjeni duhovnik popolnoma posvetil svojemu narodu. Bil je zaradi tega pod policijskim nadzorstvom in tudi zaprt T mesecev. Po vojni je prišel s Kosovega v
Maribor. Ves se je posvetil pravoslavni župniji, ki je potrebovala dobrega organizatorja ln duhovnega vodjo. V Mariboru je doživel krut udarec usode. Umrla mu je dobra življenjska družica. Sadovi njegovega dela bodo ostali trajni v zgodovini mariborske pravoslavne občine. Velike so njegove zasluge pri zgraditvi krasne pravoslavne cerkve- Njegovo imenovanje za referenta pri vojnem ministrstvu je dokaz, kako visoko cenijo vojaške in cerkvene oblasti njegove sposobnosti in njegovo delo. Odhodni-ce, ki so mu bile doslej prirejene v Mariboru, pa dokazujejo, kako je bil priljubljen med vsemi sloji. Maribor se pojavlja od njega z iskreno željo, da bi srečno in uspešno deloval na novem službenem mestu.
Kupuj domače blago!
jezera ter Plava in Gusinja, od Andrije-vice pa v Berane (17 km) s staroslavnim manastirjem Djurdjevimi Stupovi. Cesta iz Peči v Kosovsko Mitrovico (70 km) pa vodi čez Rudnik in bo pač sedaj izgubila dobršen del svojega avtomobilskega prometa, ker ga ji je odvzela nova železnica. Za turista, ki prihaja od Jadrana čez Čakor z avtomobilom, bo pa odslej Peč brez dvoma kar najbolj zaželjeno — počivalo. Potem pa na Kosovo!
Olajšave, ki jih nudi uprava naših državnih železnic tujskemu prometu z znižano voznino, omogočujejo tudi manj imo-vitemu našemu človeku, da si ogleda neznane mu kraje naše države. In ker je ravno v nas Slovencih brez dvoma največ želje, da vidimo in spoznamo vse, kar je naše, smo prepričani, da si bo še v teku letošnjih počitnic marsikdo tam gori izpod Triglava in Pohorja zaželel pohiteti na slavno Kosovo in odtod do »patrijaršijske« Peči, kjer bo, če le malo povpraša, našel celo tudi slovensko družbico, ki mu bo kar najrajši na razpolago z nasveti in priporočili za vsako pot, po kateri bi želel kreniti še naprej.
Nova proga Kosovsko polje - Peč se more imenovati res prav »kosovska proga,« ko izhaja naravnost iz srede staroslavnega Kosovega polja. Je sicer res samo del druge velike prečnice, ki bo vezala vzhodni del naše države z zapadnim, z Jadranom, ali je vendar po svojem bistvu »kosov-
Domače vesti
*	Akademske oblasti na univerzi kralja Aleksandra i. t Ljubljani za študijsko leto 1986-37: I. rektorat; rektor prof. dr. Samec Make, prorektor prof. dr. Slavič Matija, univerzitetni sekretar Zalar Viktor; II. univerzitetni svet: predsednik rektor, podpredsednik prorektor, poslovodja prof-dr. Korošec Viktor, člani vsi redni profesorji; III. univerzitetni senat; predsednik rektor, člani prorektor, vsi dekani in pro-dekani; IV. univerzitetna uprava; člani rektor in V6i dekani; V. dekanati: 1. filozofski dekan prof. dr. Kidrič Franc, pro-dekan prof. dr. Kes Milko; 2. juridični dekan prof. dr. Bilimovič Aleksander, pro-dekan prof. dr. Dolenc Metod; 3. medicinski dekan prof. dr. šerko Aifred, prodekan prof. dr. Kansky Evgen; 4. tehniški dekan prof. dr. Gosar Andrej, prodekan prof. ing. Osana Marij; 5. teološki dekan prof. dr-Ehriich Lambert, prodekan prof. dr. Luk-man Franc.
♦	Izpremembe v mariborski škofiji. Za upravitelja dekanije Murska Sobota je imenovan g. Jožef Krantz, župnik v Tišini. Umeščena sta bila gg. Matija Medve-šček, provizor v Dolu prj Hrastniku, kot župnik istotam in Stanislav Weingerl, I kaplan v Rajhenburgu, kot župnik pri Sv. Florjanu v Doliču. Imenovana sta gg. Vinko Pivec, kaplan v Selnici ob Dravi, za provizorja v št. Janžu pri Dravogradu in Jože Vojkovjč, kaplan v Murski Soboti, za provizorja istotam. Nastavljeni so bili semeniškj duhovniki Ivan Gregor za IL kaplana v Rajhenburgu, Ivan Kolenc za kaplana v Gornji Lendavi, Ivan škafar za kaplana v Guštanju, z delokrogom na Prevaljah in Ivan Zelko za kaplana v Dobrovnjku. P. Dionizij Prjstovnik, duhovnik kapucinskega reda, je bil nastavljen za kaplana pri Sv. Rupertu nad Laškim, G. Franc Križan, n. kaplan v Rajhenburgu je postal I. kaplan istotam. Prestavljen je bil g. kaplan Anton Rataj iz Gornje Lendave v Selnico ob Dravi.
*	V svrho praznovanja 30-letnice mature naj čimpreje sporoče svoje naslove naslednji tovariši abiturijenti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1906: Jakofčič Ludvik. Kleindienst Lovro, Medič "Pavel, Podbregar Fran, Poljanec Rudolf. Obenem prosim, da sporoči svoj naslov katerakoli tovarišica abiturijentka ljubljanskega učiteljišča istega letnika, da ji razodenem svoje in želje še petih iskrenih tovarišev. — Pateraost Ri-ko. Gorenja vas nad Škofjo Loko.
♦	Velike konjske dirke na Krškem polju so si pridobile med konjerejci in v vsej javnosti veliik sloves. Kakor poročajo iz Krškega, se bodo vršile tudi letos in je za ;o pomembno prireditev določena nedelja 16. avgusta. Udeležba bo gotovo velika, ker ®o konjske dirke predmet splošnega zanimanja.
*	Nove poštne pristojbine. S 1- avgustom letos stopi v veljavo nova tarifa za pisana in dopisnice v inozemstvo. Ker imamo sedaj tri vrste držav, za katere veljajo različne pristojbine, se le malokdo spozna v pravilnem frankiranju. Knjižica »Poštni ve-dež« je edini zanesljivi priročnik, v katerem najdete na 134 straneh poleg poljudno in podrobno razloženih predpisov tudi točno in najnovejšo tarifo za poštne pošiljke v tu_ in inozemstvo z veljavnostjo od 1. avgusta 1936 dalje. Knjižico prodaja trafika v vestibulu glavne poŠte v Ljubljani, pismena naročila pa sprejema Jakše Jože, Ljubljana, poštna direkcija. Stane samo 10 dinarjev. Nabavite si jo takoj, desetkrat se Vam bo izplačala.
*	Avtoizlcti: 3- do 7. avgusta na Dunaj. 3. do 11. avgusta v Berlin, 7. do 9- avgusta na Gros6glockner, 22. do 26. avgusta na vsa jezera Salzkammerguta. Prijave: Slon, tel. 26—45..
*	Pri zaprtju, motnjah ? prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice
*	Tovarna JOŠ. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo
življenjsko silo pripovedne umetnosti če-sto obnavljajo talenti, ki se prerijejo v literarno življenje iz nižjih družbenih plasti in ki nimajo nikakšne po šolskih spričevalih ugotovljive izobrazbe. Njihova moč je pxav v tem, česar ne more dati nobena šola in družbena tradicija; v nagonsko poglobljenem duševnem vidu, ki odkriva nova rudišča literarne snovi, v prirojeni »Lust zu fabulieren« (Goethe), v spontanem in duševno resnem odnosu do književnega dela. Skratka: primarna moč talenta si kmalu pridobi vse drugo. Pri tem se zlasti spominjamo presenetljivo močnih začetkov Maksima Gorkega, ki je prinesel v rusko literaturo prtljago svežih izkušenj svojega bosjaškega življenja, ali začetkov Knuta Hamsuna, ki je v »Gladu« prikazal po lastnih izkušnjah dno bednega življenja. Iz francoske literature naj mimogrede omenim balkansko romantiko, ki jo je iz ru-munskih gozdov in levantskih pristanišč prinesel nedavno umrli Panait Istrati
V današnji ruski literaturi vlada visoki' konjunktura talentov, ki stopajo v lite-ral-ir--. naravnost iz ljudstva. (Primer Ser-geja Jesenjina kaže, kaj dosežejo celo na
*	Tretji izletniški vlak Ljubljana - Jesenice. Ponovno opozarjamo občinstvo, da vozi ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana - Jesenice tretji izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 6.45, t. j. pol ure pred rednim potniškim vlakom. Običajno je na redni potniški vlak ogrome.i naval potnikov in se pritožujejo zaradi pomanjkanja prostora, medtem ko je samo poi ure pred njim vozeči izletniški vlak le slabo zaseden. Zadnjo nedeljo je imel redni potniški vlak 1200 potnikov, izletniški pred njim pa samo 200 potnikov. Ker je vožnja dolgih potniških vlakov na gorski progi Ljubljana - Jesenice nepri-kladna in celo opasna za varnost prometa, zato je bil vpeljan v razbremenitev rednega vlaka še tretji izletniški vlak. Priporoča se torej občinstvu v njegovem interesu. da se poslužuje ob nedeljah in praznikih prvenstveno tretjega izletniškega vlaka ob 6.45, kjer mu je udobna vožnja zagotovljena.
*	Državna prometna šola v Beogradu sprejme za šolsko leto 1936/37 60 učencev prvenstveno z odličnimi ocenami Pogoji; jugoslovensko državljanstvo, starost od 18 do 21 let in z uspehom dovršenih 7 razredov gimnazije ali njej enake šole-Prošnje sprejema do 1. avgusta za prosilce iz dravske banovine direkcija državnih železnic v Ljubljani. Sprejeti kandidati bodo imeli v internatu državne prometne šole brezplačno hrano in stanovanje ter bodo prejemali poleg tega 100 Din mesečno v gotovini, vendar se morajo obvezati, da ostanejo najmanj 6 let v službi državnih železnic Nadaljnja navodila so razvidna iz razpisa, ki ga dobe interesenti v glavni pisarni železniške direkcije v Ljubljani
+ Otvorjen je telefonski promet med
štoram; jn Gradcem. Pristojbina za tri-minutni govor znaša 2.70 zl. fr.
*	Jajce bo proglašeno za turistično mesto. Turistični odsek uprave vrbaske banovine je stavil predlog, naj se Jajce proglasi za turistično mesto. To mesto, čeprav je eno izmed najbolj obiskanih in najbolj zanimivih mest v Bosni, doslej še ni bilo proglašeno za turistično mesto in ni uživalo ugodnosti, kakršne imajo taka mesta. Pričakuje se, da bodo po tem imenovanju tujci še v večjem številu obiskovali Jajce.
*	Stavka stavbinskih delavcev v Skoplju. Stavbinski delavci v Skoplju so zahtevali zvišanje mezd. in sicer za kvalificirane delavce. zidarje, tesarje in fasaderje po 50 Din, za nekvalificirane pa po 30 Din na dan. Dalje so zahtevali uvel javi jen je 8-ur-nega delavnika. 14-dnevnega odpovednega roka in 50 odstotni povišek za čezuroo delo. Delavska organizacija je določila termin za odgovor od podjetnikov 17. t. m. Ker odgovora ni bilo, so delavci še nekaj dni počakali, potem pa je bila proglašena stavka. Stavka nad 2500 delavcev. Pričakujejo se intervencije inšpekcije dela in delavske zbornice.
» Ogenj v Nevljah pri Kamniku. V noči od ponedeljka na torek je izbruhnil požar v vasi Vrhjx>lju v neveljski občini pri posestniku Antonu Flerinu Goreti je pričel kozolec, v kaiterem ee je sušila detelia. Kozolec je bil naenkrat v ognju, vendar ee je gasilcem in vaščanom posrečilo, da so požar lokalizirali Kozolec ie bil nov in ie ostal le malo poškodovan. K sreči ni bilo vetra, ker bi bila sicer velika nevarnost, da se ogenj razširi na 6 m oddaljeno gospodarsko poslopje in hišo, kar bi lahko postalo usodno tudi za vso bližnjo skupino hiš in gospodarskih poslopij, saj leži Flori nov kozolec baš sredi vasi Kozolec ni bil zavarovan.
*	Afera v upravi beograjskega vodovoda. Ko so odkrili sleparije uslužbenca uprave beograjskega vodovoda Pavla Mozgova, ki je prodajal raznim tvrdkam potrdila o plačilu raznih taks. ki pa v resnici niso bile poravnane, je predsednik beograjske občine odredil posebno komisijo, ki je izvedla preiskavo. Komisija je ugotovila več primerov sleparij in ponarejanja pobotnic. Ker pa se domneva, da je bilo takih sleparij še več, bo komisija še nadaljevala s svojim delom. Nekateri uradniki uprave vodovoda so bili premeščeni, nekaj pa jih je tudi v disciplinarni preiskavi
*	Sonce s svojimi žarkj tvor j in vzdržuje vse organično življenje na zemlji. Pomanjkanje svetlobe škoduje človeškemu zdravju. Zato na sonce in znak, toda previdno, navadimo naprej kožo nanje in ne pozabljajmo nikoli na KREMO NTVEA ali OLJE NIVEA Samo KREMA NIVEA vsebuje EUCBRIT.
področju sodobne lirike, — primer, ki ima v starejši ruski književnosti le eno enakovredno naliko: Koljeova.) Prav tako opažamo, da književniki tipa M. Gorkega kar na gosto vznikajo ob robu sodobnih raz-redno-socialnih borb, ki si, kakor vsa velika in usodna gibanja v zgodovini človeštva ustvarjajo tudi svojsko duhovno ozračje in prehajajo k tvorbi svoje specifične kulture. Najsilnejši slog te vrste je proletarska književnost, ki se pojavlja pri vseh narodih, celo pri Japoncih in Kitajcih, šele bodočnost bo pokazala, koliko trajnejših in trajnih slovstvenih vrednot bo ostalo za temi. nedvomno zanimivimi in značilnimi pojavi. Pri Slovencih je take literature sorazmerno malo; svojega Gorkega (v biografsko - bibliografskem smislu) še nimamo, oglašajo se pa v nekaterih listih pripovedniki, ki so po poklicu kmetje. Rudar France Kožar si je s svojimi pesmimi priboril mesto v vodilni književni reviji. V hrvatski literaturi vzbuja v zadnjem času pozornost književno delo podravskega kmeta M. Pavleka - Miškina, ki ga je v 2.—3. zvezku zagrebških »Književnih horizontov« podrobno prikazal prof, L. Zim-
■Kino Union, tel. M Zl"
1 PREMIERA VESELE BURKE H ■	z lepo in šarmantno	B
H Claudette Colbert j I POROČILA JE	I
I	SVOJEGA ŠEFA 1
I_Danes ob 19.15 in 21.15 uri §
* Divjanje živčno bolnega kmega. V
Starem Vrbasu muči premožnega posestnika Dušana Čiriča že dolgo živčna bolezen. Od časa do časa dobiva hude živčne napade in tedaj ne ve, kaj počenja. Med takim napadom je Čirič te dni. oborožen z velikim kuhinjskim nožem tekel v svinjak in začel tam klati svinje. Njegovo početje je opazil sosed, ki je skočil preko plota, pritekel v svinjak in skušal Čiriča razorožiti. Čirič je zamahnil proti njemu in ga hudo ranil Ko je pritekla iz kuhinje njegova žena. je hudo ranil z nožem tudi njo, potem pa se je nezavesten zgrudil na tla. Soseda in Čiricevo ženo so spravili v bolnišnico, nevarnega bolnika pa na varno.
+ Tivar natečaj. Od našega nagradnega natečaja lepakov so ostali pri nas nedvig. njeni mnogi 'epakj. Ker so avtorji anonimni in naslovi neznani, prosimo gospode, ki so poslali svoja dela, naj sporočijo svoje naslove, da jim dela lahko vrnemo. Posebno se pozivajo avtorji del; »Tivar linija 1936«, »Nosite Tjvar obleke«, »Pro-past«. »Ravit 134«, »Odijelo — sukno«, »Bez protekcije 2«, ker nameravamo ta dela odkupiti. Tivar obleke, Varaždin.
Prof »dr. Ivan Svetina f
Ljubljana, 22. julija.
Na svojem rojstnem domu v Breznici na Gorenjskem je danes ob 10. dopoldne umrl častni kanonik, upokojeni gimnazijski profesor dr. Ivan Svetina v visoki starosti 85 let. Rodil se je 18. aprila 1851. kot sin kmečkih staršev. Bil je v daljnem sorodstvu s Prešernom. Njegova stara mati je bila sestra Prešernove matere. Ker je že kot otrok kazal veliko nadarjenost, so ga sitairši poslali v šole. V Kranju je študiral dve leti, potem pa v Ljubljani. V ljubljanski stolnici je prejel 2L julija 1874 mašniško posvečen je. Zanimivo je, da mu je pridigal pri novi maši, pozneje pri zlati in julija 1934. tudi pri biserni maši njegov rojak, prelat Tomo Zupan, kj ga je še preživeL Najprej je kaplanoval v Idriji, potem pa je odšel na graško univerzo, kjer se je vpisal kot slušatelj filozofije. Študiral je matematiko in fiziko. Njfegov profesor za matematiko je bdi dr. Frischauf, velik prijatelj naših planin. Kot vojni kurat se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine ter svoje spomine opisal v »Domu in svetu«. Na sedanji humanistični gimnaziji je dolga leta poučeval matematiko in verouk. Vzgojil je več generacij in dijaki so ga ohranili v toplem spominu, ker je bil vedno prarvičen in človekoljuben. Nad 12 let je poučeval verouk tudi na višji dekliški šoli, ki se je pozneje izpr: menila v mestni licej. S pre-latom Tomo Zupanom je požrtvovalno sodeloval v narodno:obrambnem dehi pri Družbi sv. Cirila ia Metoda V pokoj je stopil že med vojno
V visoki starosti je bil prof. dr. Svetina čil in krepak, še pred 14 dnevi je hodil po Ljubljani. Odšel je potem na oddih v svoj rojstni kraj. K večnemu počitku ga bodo položili na domačem pokopališču v Breznici. Vzorni vzgojitelj in rodoljub bo ohranjen v častnem spominu.
Iz brzega vlaka je skočil
Maribor, 22. julija.
Iz breovlaka, ki prihaja iz Ljubljane v Maribor ob 16. uri, je danes med postajama Poljčane in Slovenska Bistrica skočil skozi okno 22-letmi slušatelj medicine Edvard Kudrinka iz Hrudima na Cehoslova-škem. Kudrinka je dobil zaradi padca hude poškodbe po glavi ter v notranjosti telesa. Obležal je nezavesten ob progi Našli so ga ljudje, ki &o bili obveščeni o dogodku z železniške postaje v Slovenski Bistrici.
Kudrinka je potoval s svojo sestro iz Dalmacije, kjer sta bila tri tedne na oddihu. Sedaj sta se vračala v domovino. Sestra je dejala, da je brat v Dalmaciji dobil solnčarico. Popadel ga je obup in je tedaj zaradi bolečin skočil iz drvečega vlaka.
Postani in ostani član Vodnikove družbe !
brek. Medtem ko Miškinovo delo vznika na robu današnjega agrarnega gibanja na Hrvatskem (v smislu ideologije bratov Ra-dičev), se tudi na področju p roleta rskega gibanja pojavljajo pisatelji tipa Maksima Gorkega (pri čemer je tip mišljen samo biografsko, ne pa po kakovostnem merilu).
Med slednje sodi Ivan Softa, pisec knjige »Na cesti« (Roman nezaposlenog radnika. Moderni hrvatski pisci. Kolo I„ knjiga 6. Izdaja Binoze v Zagrebu, 192 strani).
*
Tudi Ivana Softo je literarnemu občinstvu prvi predstavil prof. Ladislav žim-brek (v majniškem zvezku »Književnih horizontov«). Flsec romana »Na cesti« je prav tedaj dobil kratkotrajno delo pri stavbi neke hiše, kjer ga je žimbrek zalotil pri sipanju prodca v cementni stroj. Povedal mu je, da je po rodu iz zahodne Hercegovine (roj. 1906), dovršil je štiriraz-redno ljudsko šolo, nato pa šel »s trebuhom za kruhom«. V Vinkovcih je delal šest let v opekarni. Nato so ga odpustili in se je dve leti klatil po Sremu in Slavoniji. Obre-del je vse ceste, seznanil se z množico njihovih nestalnih »prebivalcev«, ki v času velike gospodarske krize, ko je toliko podjetij opustilo ali omejilo obrat, tavajo po cestah, iščejo dela in kruha, prosjačijo, propadajo telesno in moralno. O romanu »Na cesti« pravi Softa, da ga je spisal v dneh največje bede 1. 1932. in 1933. v Vinkovcih. »To su za mene bili najteži dani. Uprava omako, kako piše u romanu.«
Iz Ljnbljane
u— Olimpijskj vr»tj _ člani in članice
— priredita pred svojim odhodom v Berlin, v soboto 1. avgusta ob '/jl9. uri. C/27) na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju javni telovadni na-stop, na katerega članstvo sokolskih društev in prijatelje Sokolstva v naprej opozarjamo.
Maša zadušnica za pok. avstr. kancelar-jem dr. DollfusSom. Kakor nam sporoča avstrijski konzulat v Ljubljani, bo ob drugi obletnici smrti kancelarja dr- Engelberta Dollfussa v petek 24. t m- ob lo. dopoidne v stolnici sv. Nikolaja maša-zadušnica, h kateri so povabljeni vsi v dravski banovini bivajoči avstrijski državljani m prijatelji Avstrije.
u— Stepanjci vabijo v nedeljo na bobe.
Ljubljančani prav radi praznujejo s svojimi sosedi v okolici njihova žegnania, ker v mestu samem stare, vesele navade polagoma izumirajo- Malo pa je znano, da imajo tudi Štepanjci vsako nedeljo ob godu sv-Ane svoj žegnanjski praznik, ki v ničemer ne zaostaja za žegnanji po drugih, po krivem znamenitejših krajih. Zato vabijoSte-panjci vse meščane, ki znajo biti vsaj urico vedre, židane volje, naj pridejo v nedeljo pokušat bobe k njim.
u— Obleke za odrasle iz 2.30 do 2.60 m blaga je po časopisnih oglasih 21. t. m, ponujala tvrdka »Theri« v Ljubljani in je vzbudila seveda veliko zanimanje. Združenje kroja Čev in sorodnih obrtov naznanja, da je poslala svoje zastopnike k tej tvrdki, a da je vsakokrat našla sobo zaprto in je bilo tudi rečeno, da lastnika ni doma. Ko pa so vprašali pri obrtnem oblastvu, kaj je s to tvrdso. so dobili odgovor, da oblastvu še ni prijavljena in da se na povabilo njen lastnik še ni zglasiL Združenje krojačev naznanja interesentom, da zaradi tega ne more pojasniti, kako dela nova tvrdka normalne obleke za odrasle iz 2.30 do 2.60 m blaga, kar krojači pri vsej svoji strokovni usposobljenosti in varčevanju z blagom ne morejo vstoriti.
u— Naši reševalci tudi tatove z nspe-hom love. Samo slučaj je bržkone nanesel, da je šofer mestne reševalne postaje g. Ivan Šotler v nedeljo okrog 3. ponoči odprl okno skupne spalnice za reševalce v Mestnem domu in se razgledal po Krekovem trgu. Pred trafiko, ki stoji sredi trga, je hodil neznan človek počasi gor in doli, nato pa je skočil k hišici, se čez trenutek z nekakšnim tovorom pod pazduho vrnil na trotoar in izginil proti Šenklavžu. G. Šotler je takoj uganil, da gre za tatvino, in je planil za neznancem. Medtem je prišel do trafike tudi službujoči stražnik, in ko je opazil, da je bilo vlomljeno v lokal, si je pri nekem pasantn izposodil kolo in se prav tako pognai v lov. Na trimostju je g. Šotler, ki je že prej spoznal v beguncu svojega bivšega kolego, brezposelnega šoferja Adolfa Trelca, dohitel tatu ln ga izročil stražniku. Trelc. ki je šele pred kratkim odsedel 6 mesecev zapora zaradi poizkušene-ga vloma v klet »Daj-dama«, je sicer na vse načine tajil, da ima kakšnega opravka z nočnim obiskom trafike, v aktovki, ki jo je nosil pod pazduho, pa so vendarle našli celo majhno zalogo tobaka, cigaret in podobnih reči.
u— Pisalni stroj so odnesli V eni zadnjih noči se je neznan tat s ponarejenim ključem pritihotapil v pisarno carinskega posrednika Vojteha Vardjana ob Vrlharje-vi cesti in odnesel 5000 Din vreden pisalni stroj znamke Imperial in še nekaj drugih reči
Iz Celja
e— Predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič je prispel včeraj dopoldne z avtomobilom z Bleda v Celje. Po kratki južini Da vrtu hotela »Evrope« se je spet odpeljal.
e— Drugi polletni pregled vseh motornih vozil, ki služijo za obrtno prevažanje oseb (avtotaksijev in avtobusov), bo v torek 28. t. m. od 8. do 11. dopoldne pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. K pregledu se pozivajo vsi lastniki v poštev prihajajočih vozil in tudi lastniki vseh ostalih motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana.
e_ Celjan se je ponesrečil na Ljubnem.
Ko se je peljal g. Adolf Sadar, poslovodja tvrdke »Aurea« v Celju, v torek s kolesom po cesti na Ljubnem, ee je okrenil tako nesrečno, da si je izpahnil levo roko. Zdravi se v celjski bolnišnici.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30
velefilm »Operator 13« in tednik.
Prečital sem z nevsakdanjim zanimanjem knjigo, ki je prišla iz peresa preprostega človeka (čeprav domnevam, da je temeljito šla skozi stilistično in jezikovno rešeto lektorja, založnika ali koga drugega). Ni zanimiva samo zaradi osebe svojega pisca, marveč tudi zato, ker prikazuje na osnovi pisateljevih neposrednih in svežih izkušenj življenje ljudi, ki so najznačilnejši socialni produkt sodobnosti in eden njenih najbolj žgočih problemov, brezposelne. Softova knjiga obravnava tisti drobec splošnega življenja, ki je iz njega črpal snov svojih prvih spisov M. Gorkij. Toda v tem primeru ne gre za dimenzije ruske zemlje in za njeno pestro demografsko zmes. tudi ne za religiozno-problema-tični karakter ruskega človeka, marveč za boejaštvo našega tipa, za produkt naših agrarnih in industrijskih proizvodnih odnosov, za ljudi hrvatske mentalitete, za življenje na slavonskih cestah.
Spis Ivana Softe »Na cesti« prav za prav ni roman v smislu doslej veljavnih teorij o romanu. Je prej vrsta v časovno in prostorninsko celoto strnjenih prizorov iz življenja nezaposlenih delavcev, ki hodijo iz kraja v kraj in iščejo kruha. Čeprav je »dejanje« povesti nanizano okrog tipične usode enega izmed mnogih, »Sum-njivega«, vendar roman nima osrednjega dejanja in prave osrednje osebe. Toda ta tendenca se sploh močno pojavlja v najnovejši produkciji romanov, ki stoji v znamenju razkroja človeške osebnosti, odklonu od individualne strnjenosti in zaklju-čenoeti, r «redobežaem razvoju k epu
o— Nesreža pri kapaoj«. y ponedeljek
je stopila 71etna žagarjeva hčerka Terezija Grumova iz Trbovelj pri kopanju v Ložuiet
na siteklenino in se močno vrezala v desno nogo. Deklico so prepeljali v bolnišnico.
e— Smrt t rudniku. V ponedeljek zjutraj okrog 6. je šel 281etni rudar Anton Buče j kakor ponavadi na delo v premogovnik v Libojah. V globočini kakih 100 metrov to popravljali v rovu dvigalo. Bučej, ki je stal v bližini, se je naenkrat prijel z rokama za prsj jn se mrtev zgrudil. Ni še znano, ali je Bučeja zadela kap ali pa je prišel v dotiko z električnim tokom, ki ga je usmrtil. Truplo eo prepeljali v mrtvašnico v Grižah.
e_ Samomor v hoteln. V torek ob 18. je vratar hotela »Evrope« v Celju telefooič-no obvestil policijsko stražnico, da je v zaklenjeni hotelski' sobi št. 20 izvršil samomor 261etni trgovski potnik Jakob Kropej iz Pivole pri Hočah, ki je stanoval od 15. t- m. v hotelu »Evropi«. Kropeja so videli zadnjikrat v ponedeljek dopoidne. V hotel so se v torek zvečer takoj podali mestni zdravstveni referent g. dr. Podpečan, nadzornik policijskih agentov g. Zavec in policijski agent g. Rupreht. Kropej je ležal v 6obi za vrati na divanu. V desnici je držal samokres. Zdravnik dr. Podpečan je ugotovil, da je Kropej izvršil samomor že v ponedeljek zvečer. Pognal si je s samokresom kalibra 6.35 kroglo naravnost v desno sence. Samomor je izvršil najbrž iz obupa, ker je bil popolnoma brez 6redst«*y. V svojo beležnieo je napisal, da ga je uničil alkohol. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na bolniškem pokopališču. Kropeja so včeraj položili k zadnjemu počitku.
e_ Vihar in toča. V torek okrog 18.30 je prihrumela nad Celje in okolico huda nevihta z viharjem in točo. Toča sicer ni napravila posebne škode, pač pa je viha" polomil mnogo vej ter poškodoval telefonske, brzojavne in električne napeljave-
Iz Maribora
a— Ferijalni tečaj za zborovodje. Opozarjamo še enkrat na tečaj za zborovodje, ki bo v Mariboru od 3. do 8. avgusta. Posebno polivamo zborovodje, njihove namestnike, učitelje, učiteljske kandidate, učrfce-Ijiščnike, dijake in pevce, da izkoristijo to redko priliko in si poglobijo znanje, oziroma pridobijo dopolnilno znanje, ki je potrebno za uspešno vodstvo pevskega sbo-ra in za mladinsko, oziroma šolsko petje. Pišite Ipavčevi pevski župi v Maribom, ki Vam bo brezplačno poslala detajl irani pregled o učnem načrtu z drugimi pojašrfK. Napredek petja m enotnost vodstva morasta vBem biti sveta. Poslužite se iaihtko ugodnosti za vožnjo, ki jih istočasno nudi Mariborski teden. Udeleženci h mesta in bližnje okolice dobijo potrebna pojasnila pri profesorju V. Mirku.
a— Mladeniči z dobrim posluhom se sprejmejo v vojno glasbeno šolo v Vršna in se naj prizadeti v svrho preizkusa posluha v sviranju kakšnega inštrumenta javijo v ponedeljek in petek dopoldne pri kapelniku godbe 45. pehotnega polka.
a— Izlet okoli Pohorja prireja s svojim avtokarom »Rdeči Francelj« avtobusni promet Mestnih podjetij v Mariboru v nedeljo 26. t. m. Odhod ob 6. z Glavnega trga, povratek okrog 22. ure. Cena za osebo le 55 Din. Prijave sprejema prometna pisarna Mestnih podjetij. Glavni trg 26.
a— 100 vrst štajerskih vin na Mariborskem tednu. Za vinsko razstavo na Mariborskem tednu se je prijavilo dosedaj že preko 40 odličnih .vinogradnikov, zavedajoč se velike važnosti takih razstav. Letošnja razstava bo gotovo največja prireditev v zadnjih letih, ker bo tu razstavljenih ,nič manj kot 100 vrst odličnih vin iz vseb vinorodnih krajev naše lepe Štajerske. Zanimanje za vinsko razstavo, združeno s pokušnjo vin, je izredno veliko, ker bo razstava najboljša in .najuspešnejša propaganda za štajerska vina, ki so eden glavnih virov dohodkov našega severnega živ-lja. Za popoln uspeh razstave nam jamči strokovno .vodstvo v osebi g. prof. Franca Vojska, priznanega strokovnjaka banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Vinska razstava s pokušnjo bo odprta vee čas M. T. od L do 9. avgusta v caeu, ko je dovoljen 50% popust na naših železnicah.
a— Smrtonosne posledice zastrupljenja.
Ob času žetve pšenice je v Ledineku pri Sv. Ani v Slov. goricah stopila 25-letna vi-ničareka hči Tribl Terezija tako nesrečno na svoj srp, da si je pri tem ranila levo nogo. Noga ji je kanalu začela močno otekati. Zdravnik je ugotovil zastrupljen je krvi. Ker se je pa zastrupijenje kljub takojšnji pomoči z naglico razširilo po vsem telesu, je nesrečno dekle še istega dne umrlo. Fo-kojnica je bila daleč naokrog znana kot pridno in pošteno dekle in je tragična smrt pretresla ves njen domači kraj. Vei sočustvujejo i nesrečno družino.
pično množestvenih usod. Ivan Softa nima niti pojma o takih težnjah v sodobni književnosti, vendar se jim je nezavestno pridružil tudi on. Popolnoma v tem duhu so junaki njegove povesti imenovani z neosebnimi imeni (Sumnjivl Kost, Desna strana, Bezdug, Novajlija, Novodjel L dr.).
Kaj se dogaja v Softovem »romanu«? Sumnjivi, naravno bister, najbrže tudi na-čitan delavec, ki se naveliča težke bede brezposelnega na mestnem »dnu«, krene v svet s petnajstletnim dekletom, ki uteče strašni bedi v rodbini brezposelnega delavca s številnimi otroci. Iti v svet, pomeni v takih razmerah iti na cesto, neskončno, blatno ali prašno cesto, skozi dež, sneg ali veter, neznano kam; po vaseh, čijih imena teh blodečih drobcev človeške družbe ne zanimajo; mimo hiš, na katerih vrata trkajo zaradi kruha ali prenočišča. Pomeni srečanja z ljudmi enake usode, skupno iskanje dela, skupne noči v kozolcih ali v hlevih med živino, skupno padanje na še globlje družbeno dno, v močvirje animal-nega človeštva, v obup ali vrtoglavo zlo-činstvo. Tako gresta na cesto tudi Sumnjivi in Caca, mlado, v marsičem že zrelo dekle. Softov »roman« opisuje njune drobne dogodivščine in srečanja na cestah, ljubezen, ki se razvija v tej bedi kakor cvet na močvirju, borbo med dvema bosja$ki-ma samcema Sumnjivim ln Desno stranjo, za petnajstletno Caco, za njeno mlado telo. V svetu, kjer je dinar že »kapital« tn delo od jutra do večera za krožnik fižola in za dva dinarja mezde že »zaslužek«, se kajpak rsarijajo svojabi pega*, e svetu, g*

Okusen Stedljiv a poceni
Izdelek: Osješke livarne železa in tovarne strojev d. d. - Osijek
Samoprodaja za Ljubljano:
FRANC GOLOB, železnina - Wolfova
ulica. Za Maribor: PINTER & LENARD
Kulturni pregled
O romanu, ki ga je spisal brezposelni
delavec
a— Avstrijska granata na podstrešju.
Mestno hišo na Slomškovem trgu st. 11. pravkar popravljajo. Delavci so včeraj na podstrešju poslopja našli pod nekim tramom omot, v katerem je bila v cunje zavita avstrijska granata. Vojaška komisija .je takoj odredila prevoz granate v mestno gramoznico, kjer so jo topniški častniki razstrelili.
a— Ker se je uprl aretaciji v neki gostilni v Tattenbachovi ulici in ker je žalil policijskega stražnika ter ga sunil je bil včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča obsojen 31-letni Viktor Jelen iz Maribora na mesec in 5 dni strogega zapora ter na 200 Din denarne kazni.
a— Ustreljeni tihotapec. Na jugosloven-s*ko-madžarski meji v bližini Dolnje Lendave je nameraval prekoračiti mejo 41-letni Kos Štefan z namenom, da vtihotapi preko meje razno blago. Ob prestopu meje ga je službujoči graničar hotel ustaviti, nakar je Kos pričel bežati. Graničar je za njim streljal rn ga tako zadel, da se je znani tihotapec zgrudil mrtev na tla.
Proslava 2S-letnice avtotaksijev
Častitljiv je bil stan starih ljubljanskih fijakerjev. Stoletja so se vsako leto zbirali člani tega stanu tanm v lepi Stepanji vasi okrog cerkvice svojega zaščitnika in patrona sv. Štefana, da se mu priporoče in da se se veda malo pokažejo ljubljanski javnosti. To so se svetile kočije tisti dan, kakor da bi bile iz stekla. Stari šimelirii so bili napravljeni (naširani) v gala. Moderna doba pa je udarila tudi ta častitljiv in zgodovinski stan ljubljanskega meščanstva. Zgodovinskemu fijakerskemu konju, ki je tam pred »Slonom« toliko lepih konjskih sanj presanjal, se ni sanjalo, da bo kdaj prišlo drugače Nekega dne pa je zaropotala na cesti čudna pošast. Bil je to voz in ni bil voz. Malo je zaropotala ta pošast, malo zasmrdela in zapuhala, pa je ni bilo več. Fi-jakerski konj jo je gledal in strmel ter se hudo prestrašil. Zaslutil je, da to ne bo dobro zanj.
Ravno ta mesec 10. je poteklo 25 let, ko se je pojavil pred »Slonom« v vrsti častitljivih fijakerjev prvi taksi. Prvi taksi g. Pavla Steleta. Fijakerji so se jezili in dajali duška svojemu ogorčenju. Začela se je tekma med avtotaksijem in fijakerskim konjem. Fijakerski konj se je vdal svoji usodi in danes se pošasti ne boji več. Stara častitljiva družina v Štepanji vasi se je začela redčiti in zdaj je ni več. Zbrala in množila pa se je druga družina, ustanovilo se je društvo ljubljanskih avtotaksijev in lani 25. j<ulija so se člani tega društva zbrali pred staro cerkvico sv. Krištofa in praznovali praznik svojega patron. sv.Krištofa. Blizu 100 avtomobilov raznih vrst, bogatih limuzin, raznih tovornih vozil, avtobusov in motociklov je stalo pred cerkvijo, Bila je lepa in prisrčna slavnost.
To praznovanje ni samo naše slovensko, ljubljansko. Vsa večja moderna mesta praznujejo tako že več let z velikim sijajem. Avtoklubi skrbe, da se ob tem prazniku manifestira gospodarski napredek naroda. Čim več avtomobilov je na cesti, tem večji je gospodarski napredek naroda. Število avtomobilov je zanesljiv barometer napredovanja ali nazadovanja gospodarstva. Tudi naše slovensko praznovanje sv. Krištofa mora postati tak barometer za Slovenijo. Zato združenje avtotaksijev vabi lastnike motornih vozil vse Slovenije, da se v soboto 25. t. m. zberejo pri sv. Krištofu v Ljubljani s svojimi vozili ter pomagajo tako doseči vse one namene, katere ima to praznovanje drugod po svetu.
Ob 9. bo služba božja, potem pa blagoslovitev avtomobilov pred cerkvijo. Prireditelji slavnosti vabijo tudi predstavnike oblasti, naj pridejo k slavnosti s svojimi vozili ter tako podpro stremljenja naših avtotaksijev, ki hočejo ta dan pokazati vsej javnosti, da vršijo veliko socialno in dobrodelno delo, ko služijo potujočim ljudem varno in zanesljivo, kakor je patron sv. Krištof na svojih ramah prenašal ljudi črez deročo in nevarno reko.
Gospodarstvo
V Jugoslaviji imamo SO kartelov
Zoper trdo stolico,
hemoroide in črevesni katar ie naravna
FBANZ - JOSEFOVA
grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo.
Oe- res & tn. !6485/35
Po uredbi o kartelih se morajo, kakor znano, karteli registrirati v posebnem kar-telnem registru v Beogradu. V tem registru je sedaj zabeleženih že 50 kartelov, v ! katerih je včlanjeno okrog 300 podjetij.
Med najvažnejšimi karteli v naši državi je omeniti predvsem železarski kartel, ki ga tvorijo Industrija železa d- d. Zenica, Kranjska industrijska družba na Jesenicah, Rudnik in železarna v Štorah in Jeklarna grofa Thurnskega v Ravnah. Ta kartel je sklenjen za nedoločen čas in se lahko odpove na koncu četrtletja. Nanaša se na fazonsko železo in otsega tudi kontingentiranje od-nosno rejoniranje prodaje ter skupno določanje cen in prodajnih pogojev. Kontrolo nad izvajanjem kartelne pogodbe vodi Biro za evidenco jugoslovenskih in sred ni evro{>skih železarn v Beogradu.
V	sladkornem kartelu so včlanjene >'se privatne tvornice sladkorja v naši državi, vendar se tudi državne tvornice držijo vseh odredb kartelne pogodbe, četudi državne tvornice niso članice kartela. V kartelu so včlanjene naslednje tvornice; »Crvenka«, tvornica sladkorja v Crvenki, »Baokac, tvor-nic-a sladkorja v Novem Vrbasu, Prva hrvatska d- d. za sladkorno industrijo vOsi-jeku, Bosanska industrija sladkorja v Uson, Srbsko-češka tvornica sladkorja v Cupnji, Velikobečkereska tvornica sladkorja v Pe-trovgradu (Veliki Bečkerek). Kartel je po pogodbi sklenjen do konca leta 1940; če ne bo odpovedan, se podaljša do konca le^.a 1945. Kartelni dogovor se nanaša na prodajo sladkorja preko skupnega kartelnega urada, na kontingentiranje prodaje, na uni-ficiranje kakovosti in na skupno določanje cen in prodajnih pogojev. Kartel ima svoj prodajni in obračunski urad v Beogradu, zastopa pa ga g. Avram M. Koen v Beogradu.
Glede prodaje mineralnega olja obstojajo trije karteli. Tako zvani kartel I- tvorijo tvrdke Standard Vacuum, Zagreb: Anglo-jugoslovensko petrolejeko d. d., Zagreb in >Astra«, Beograd. Ta kartel je sklenjen za nedoločen čas in je bil za njegovo izvajanje ustanovljen v Zagrebu poseben kontrolni in obračunski urad Ta kartel 6e nanaša na petrolej, bencin. plinsko olje. gorilno olje, mazilno olje in bitumen. Med drugim odreja kontingentiranje prodaje, rejoniranje pro_ dajnih področij, skupno določanje cen in skupni nastop pri licitacijah. V kartelu IL je poleg gori omenjenih tvrdk še rafinerija »Ipoik iz Cteijeka. Gre prav za prav za pogodbo s to osiješko firmo zaradi raliui-ranja nafte. Sklenjen je do konca leta 1938. Kartel III. je podoben kartelu 2. in predstavlja pogodbo med rafinerijo Goli v Dravogradu ter družbama Standard-Vacuum in Anglo-jugoslovenska petrolejska d. d. glede zakupa te rafinerije do konca leta 1948.
V	kartelu papirja za pihanje in tiskanje je včlanjenih 7 podjetij, in sicer: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, Zagrebška delnišika tvornica papirja, Bo-nač in sin, Ljubljana, Smith & Meynier, Sušak, Industrija lepenke in papirja, Sladki vrh, Tvornica za dokumentni papir bratje Pjatnik, Radeče pri Zidanem mostu in Tvornica papirja, Cačak. Ta kartel je sklenjen do konca leta 1937. in se nanaša na ureditev cen in prodajnih pogojev. Kar-telna določba vsebuje tudi določbe glede kontroliranja sporazuma.
Kartel za kvas obsega 9 tvornie krasa in velja do konca leta 1937, ter se avtomatično podaljša za eno leto, če ga nobena članica ne odpove. Kartelna pogodba vsebuje določbe glede kontingemtiranja proizvodnje in prodaje, kakor tudi glede skupnega določanja cen in prodajnih jfcgojev. Kot kontrolni organ je ustanovljena poslovalnica obračunskega urada v Zagrebu. V tem kartelu so včlanjene naslednje tvrdke; Tvornica žganja, prej Makso Majer, Za-
greb, Vladimir Arko, Zagreb, Pivovarna "Union, Ljubljana, Fišla sinovi, Kreka. Peter Teslič. Sušak, Parna pivovarna Kosov-Ijanina, Jagodina, Sonda, Beograd, Ilija Mi-lišč, Beograd in Rudolf Zalokar. Vič P" Ljubljani.
Pivovarniški kartel obsega le pivovarne v Srbiji in Sarajevu, in sicer: Vajfert v Beogradu, Bailoni v Beogradu, Parna pivovarna Kosovljanina v Jagodini, Parna pivovarna v Skoplju in Delniška pivovarna v Sarajevu. Kartel se nanaša na ureditev predaje piva, na kontingentiranje proizvodnje in delno rejoniranje prodaje ter predpisuje proda io preko skupnega zastopstva.
Poleg navedenih kartelov imamo v Jugoslaviji še naslednje kartele: dva kartela za karbid (domači in mednarodni), kartel za kalcijev cianamid, kartel za ferosilicij, kartel za ovojni papir, kartel za kuverte, kartel za klej, kartel za osovine, kartel premogovnikov, dva kartela za tanin (domači in madnarodni), kartel za vijake, kartel za kisovo kislino, kartel za desitilacijo lesa, kartel za svinčeni oksid, kartel za nogavice, kartel za papirnate vrečice, tri kartele zavarovalnih družb, dva kartela za žarnice, kartel za pločevinasto blago, kartel za ključavničarsko blago, kartel za ogljikovo kislino, kartel za pleteno žico. kartel za verige, kartel za cement, kartel za žič-nike, karte! za hlačevino. kartel za jeddni pribor, kartel za pesek m gramoz, kartel za kisik, kartel za retortno lesno oglje, Kartel za destilaci.iske produkte lesa, kartel brodarskih podjetij, kartel za okove, kartel livarn, kartel za vato in kartel za klobuke.
Razvoj mednarodnega letalstva
»Neue Zurdher Zeitung« objavlja zanimive podatke o razvoju mednarodnega letalskega prometa v zadnjih štirih letih. Po začasnem zastoju v letu 1934. je bil v lanskem letu zabeležen nov korak naprej v razvoju mednarodnega letalstva na rednih progah. Danes obstojajo že številne letalske zveze med Evropo in Afriko, Evropo in Indijo ter Avstralijo, Evropo in Južno Ameriko, med Severno Ameriko in Južno Ameriko, še za letošnje leto pa napoveduje ameriška družba Pan American Aairwaye uvedbo redne zveze preko Pacifičnega oceana od San Francisca do Filipinov in Novega Zelanda. Pa tudi že na obstoječih stalnih zvezah se je promet povečal in zgostil. V letu 1932. je bilo na rednih mednarodnih zračnih zvezah prevoženih 116 milijonov kim, v letu 1933 125 milijonov, naslednje leto je bil zabeležen malenkosten padec na 120 milijonov, lani pa znaten dvig na 151 milijonov. Najvažnejše mesto v statistiki zavzemajo Zedinjene države, na katera odpade več nego polovica prevoženih kilometrov. V primeri z letom 1932 je bil razvoj na podlagi prevoženih kilometrov
	1932	1935
USA	73. 4	S9. 1
Nemčija	8. 8	14. 9
Francija	9. 4	9. 7
Anglija	3. 2	6. 8
Nizozemska	3. 2	6. 7
Avstralija	4 1	5. 9
Italija	4. 6	4. 5
Brazilija	2. 2	3. 5
Kolumbija	1. 0	1. 5
Poljska	L 3	1. 4
Belgija	L 1	1. 3
Ce^coslovaškii	0. 9	1. 1
Švica	0. 6	1. 0
Švedska	0.41	0.90
Srečke državne razredne loterije petega razreda
tekočega 32« kola
so našim igralcem že na razpolago.
žrebanje se bo vršilo od 7. do vštetega 31. avgusta, t. 1., ln sicer vsak dan razen nedelj. Izžrebanih bo dnevno 2000 dobitkov. Ker je to zadnji in na dobitkih
najbogatejši razred,
smo si preskrbeli Se nekaj srečk, da bomo lahko ustregli tudi onim, ki v tem kola
še niso igrali, a se žele udeležiti igre v petem razredu. Srečk je le omejeno število na razpolago in je v korist vsakemu, ki si jih želi nabaviti,
da stori to čimpreje, ker jih kasneje ne bomo mogli več preskrbeti. Vse izžrebane številke naSih igralcev, kakor tudi vse večje dobitke, bomo dnevno
objavljali v časopisju.
ZADRUŽNA HRANILNICA — Ljubljana, Sv. Petra c.
reg. pos. In gosp. zadr. z o. z.
Bolivija	0.35 0.78
Avstrija	0.52 0.55
Jugoslavija	0.24 0.28
Največji napredek	beležijo v zadnjih štirih letih Anglija,	Nizozemska in južnoameriške države, pa	tudi Nemčija, Švica in Švedska.
Gospodarske vesti
=» Problem elektrifikacije in velenjska elektrarna. Beograjsko »Vreme« je objavilo v torek članek pod naslovom »Problem naše elektrifikacije«, v katerem pred. srtavlja pisec velenjsko elektrarno kot izrazit primer napačne inveatiaiije. List pravi, do je državni rudnik v Velenju leta 1934. dobavil Kranjskim deželnim elektrarnam 700.000 kilovatnih ur toka po 0-35 Din za kilov. uro, čeprav je državo ta tok stail 3 Din za kilov. uro in se je moral deficit kriti iz državnega proračuna- Nadalje pravi pisec, da gre tu za poklon države, d|i se z »nemogočo« ceno konkurira Fali. V koliko so podatki o produkcijskih stroških točni nam ni znano, vsekakor pa dvomimo, da so pravilna. Tudi nam jc nerazumljivo, zakaj si je pisec izbral bcš leto 1934., ko so po naših po-dathiik KDE prevzele iz Velenja le 850.000 kilov. ur (ne 700.000) in ne leto 1935., ko se jc odvzem dvigni] že na 2,250-000 kilov. ur. Pisec ima tudi čudne pojme o cenah električnemu toku, če smatra ceno 0-35 Dim za »nemogočo« ceno.
= Izvršni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani. V zadružnem registru so bili pri Kmetijski družbi v Ljubljani izbrisani kot člani izvršnega odbora Sancin Ivo. Grad Ivan. Ažman Ivan, Lenarčič Stanko, Pestotnik Ivan in Pipan Ivan. vpisani pa so bili kot člani izvršnega odbora: dr. Kovačič Stanko, Košaki, kot podpredsednik; Soršak Anton, ravnatelj, Ljubljana, kot podpredsednik; kot člani: Urek Ivan, posestnik, Globoko; Mravlje Ivan, geoimeter, Ljubljana; Petovar Lovro, posestnik, Ivanjkovci
= Razglas o nakupu pšenice za vojsko. Kakor v prejšnjih letih, tako bo tudi letos nabavljalo vojaštvo potrebne količine pšenice potom komisijskega nakupa neposredno od producenta. Pod producentom, od katerega se ima odkupovati pšenica, se razume: 1. vsak posameznik, ki na svojem lastnem posestvu prideluje pšenico in jo pripelje naprodaj vojaštvu, 2. vsak posameznik, ki pripelje pšenico zaradi prodaje za račun svoje zadruge, ekonomije ali posestva, ali svojega gospodarja producenta-posestnika. 3. ostale osebe, ki to prodajo vrše za račun kmetijskih zadrug, oziroma ostalih zadružnih ustanov kakor: kmetijskih, žitnih, agrarnih itd. Osebe, ki niso producenti - kmetovalci kakor trgovci, posredovalci itd., so izključeni pri takem komisijskem nakupu. S producenti, ki imajo večje količine pšenice (s kmetijskimi zadružnimi ustanovami) se bodo na pismene ponudbe neposredno zaključevale pismene pogodbe. Nakup pšenice se bo vršil v Mariboru pri mariborskem garnizijskem intendantskem skladišču. Začetek komisijskega nakupa pšenice bo dne 20. avgusta 1936. Takoj ko začne delovati komisija. naj producenti začnejo z dovozom pšenice vojaški komisiji, ki bo vsak nakup takoj plačala v gotovem denarju, po najvišji tržni ceni. Vojaška komisija bo poslovala vsak delovni dan od 7. do 12. in od 14. do 18. ure. Cene bodo še objavljene.
= Licitacija za povečanje postajnega poslopja v Krasijo. Dne 1. avgusta t. 1. bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani L ofertna licitacija za napravo enonad-stropnega prizidka k postajnem« posdop-ju v Kranju. Načrti, proračuni in drugI podatki se dobijo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, H. nadstor. soba št. 115 za 150 Din.
sebna morala, poseben kodeks človeških dolžnosti in pravic. Opisi skupnih prenočišč v šupah, orisi posameznih tipov in kmečkih ljudi, s katerimi prihajajo v stike večno tavajoči »prebivalci ceste«, psihološko zajeti momentni portreti ljudi v napetih situacijah, vse to je literarno novo in pripovedovano s talentom, ki pri takem avtorju kar prijetno preseneča. Intelektualni, ideološko tendenčni vložki so ponekod premalo organično včlenjeni v rast pripovedovanja in v karaktere posameznih oseb. Sumnjivi, Desna strana in Caca pa so osebe, ki jih z avtorjem vred doživiš.
Nič ne vemo, kako so junaki tega romana živeli, preden so vstopili v dejanje. Pojavljajo se kot popotniki na cesti, srečujejo se med seboj, morda se za kakšen dan združijo kot dobri tovariši, morda se sprejo ali pretepe jo zaradi kosa mesa : a trenutka ljubezni z eno izmed onih žensk, ki so tudi na cesti. Tako prihajajo in odhajajo, cesta jih požira kakor listje, ki ga vrže jesenski veter v njeno blato; ginejo v daljavah in doživljajo vsak svojo končno usodo: v ječah, v bolnicah, v kmečkih hlevih, kdo ve kje in kako. Caca se kmalu znajde tam, kamor bedno rodbinsko življenje odlaga toliko mladih žensk: v mestnem »nočnem lokalu«. »Desno stran« za-pro kot hudodelca, a Sumnjivi, ta tip razmišlja jočega in nravno zdravega delavca krene ob koncu povesti na pot v Dalmacijo. Kaj bo tam? Ali je kie možnost novega, boljšega življenja za ljudi, ki hočejo delati ?
*
»Roman« Ivana Softe tega ne pove. V njem ni nobene epične rešitve problema brezposelnosti. Iz te motivične plasti sem čital v zadnjem času dva češka romana. V enem ostaja usoda dvojice glavnih oseb neodločena: padla sta med berače in se zdi,
da vzlic vsej volj do življenja ne vstaneta
več s tega dna, četudi bi kdaj pozneje za-vabile trobente socialnega preroda. V drugem pokaže brezposeln industrijski delavec čudovito žilavost in aktivnost, in ko žena podeduje po kmečkih starših majhen, zares prav majhen košček zemlje, mu to zadošča, da si na njem ustvari možnost novega življenja in zvije trdnejše gnezdo mlademu zarodu. Softovi »junaki« kdaj pa kdaj zafilozofirajo o družbi, drugače so pa s Sumnjivim vred pasivni. Ves čas prihajajo in odhajajo; ostaja samo cesta kot simbol njihove usode. V tem je sled starega balkanskega fatalizma in melanholično spoznanje, da so ljudje s ceste, brezposelni delavci, nezmožni vplivati na usodo, ki se kakor sivo nebo razpenja nad daljno, negotovo, brezciljno cesto. Dež, blato, noč, otožna pesem ... to so spremljevalci njihove bolestne balkanske melanholije.
Idu oni idu ... proljetno ih sunce grije il' jesenska kiša sapire u drumsko gnjecavo blau..
S temi fatalističnimi verzi izzveneva povest Ivana Softe. Spominjamo se Krleže-vega odpora zoper blatno in težko panonsko stvarnost, zoper provincialno brezbrižnost in slepo predanost usodi: ,Idu oni idu ... Ta melanholični motiv spremlja vse Softovo pripovedovanje. In prav v njegovem slikovitem občutju je težišče Softo-vega doneska k problematiki v hrvatski povesti.
Roman brezposelnega delavca Softe o življenju brezposelnih je delo očitnega talenta, začetek, ki vzbuja najlepše nade, pojav, ki ga javnost ne sme prezreti. In ob koncu še majhno čisto človeško vprašanje: Ali se je našel kdo v Zagrebu, ki je
tega talentiranega človeka osvobodil ceste in njene strašne, uničujoče stvarnosti?
— o .
Slovenska sodobna književnost v esperantu
Ena najvažnejših nalog esperanta je, da seznanja tuji svet z literarno umetnostjo posameznih narodov. Damjan Vahen si je nadel hvale vredno nalogo, predstaviti espe-rantsko čitajočemu občinstvu obraz slovenske sodobne književnosti. V kratkem izidejo v njegovem avtoriziranem prevodu naslednji naši pisatelji: Juš Kozak, »Stal sem...« (odlomek iz »Neljubih pisem«); dr. Vlad. Bartol, »Kantata o zagonetnem vozlu«) L. Mrzel, črtice iz knjige »Luči ob cesti«; Jože Kranjc, »Šestdeset stopnic« (novela) in odlomki iz knjige »Ljudje s ceste«. Kot samostojna knjiga pa izide v prevodu Damjana Vahna, ki je tudi ju-goslov. sourednik »Verda revuo«, Župančičev »Ciciban« in v eni prihodnjih številk »Verda revue« njegovi »Sveti trije kralji«. V isti reviji izide tudi prevod uvoda Prešernovega »Krsta pri Savici«. Naj za primer navedemo odlomek, ki utegne zanimati naše že številne esperantiste:
kiel la torento elveršas inundante el kruta monto sin eo valon jetas per širintaj ondoj čion čirkaupremas,
kio al gi kontraustaras sin ne movigas kaj ne trankviligas gis la digo falas, tiel Valjhuno jetas sin sur nekristanoj.
O prevodu »Cicibana«, ki izide z originalnimi ilustracijami, priobčimo poročilo po izidu. Za sedaj opozarjamo nanj in pristavljamo, da daje podrobnejša pojasnila o j oriDravliajoa m	urcvaialeo.	1
Borze
22. julija
Na ljubljanski borzi so oficiekii tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kiiringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.76, angleški funti pa so no-tirali 238—238.50. V zagrebškem privatnem kiiringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7150, v angleških funtih po 238, v grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 6.40. Nemški klirinški ceki so se trgovali v Ljubljani po 13.84, v Beogradu po 13.7191 in v Zagrebu po 13.7650 odnosno za konec avgusta po 13.59 in za 15. september po 13.56. Italijanske lire so bile v zagrebškem privatnem kiiringu zaključene po 3.1750.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda za malenkost popustila in se je nudil denar po 362 (v Beogradu zaključek po 63.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bil zabeležen promet, pač pa je prišlo do zaključka v delnicah Dubrovačke plo-vidbe po 172.50.
Devize
Ljubljana, Amsterdam 2961.73—2976.32, Berlin 1752.05—1765.93, Bruselj 734.54r— 739.60, Curih 1424.22—1431.29, London 218.19—220.24, Newyork 4315.38—4351.70, Pariz 288.18—289.612, Praga 180.47— 181.58.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2325, London 15.3575, Newyork 305.625, Bruselj 51.6150, Milan 24.10, Madrid 41.9250, Amsterdam 207.95, Berlin 123.20, Dunaj 57.60, Stock. holm 79.15, Oslo 77-10, Kobenhavm 68 55, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti
Zagreb. Državne vrednota: Vojna Skoda 362 den., 4% agrarne 47.50—49, 6% beglu-ške 68.50 den., 7% invest. 83—83.50, 7% stabiliz. 83—83.25, 7% Drž. hip. banka 86—87, 7% Blair 73.50—73.75, 8% Blair 83—84; delnice: PAB 233 den., Trboveljska 130—140, šečerana Osijefc 110—135, Dubrovačka 165—180.
Beograd. Vojna škoda 362.50—36350, (36350), 4% agrarne 48—48.75, 6% be-gludke 68.50—69, 7% stabiliz. 83 den., 7% Blair 73.50—73.65, 8% Blair 83—84, Narodna banka 6300 bi., PAB — (232.50).
Blagovna tržttča
ŽITO
+ Chicago, 22. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 104.75^ za sept. 10S.S&, ja, dm. 101626; koruza: za dec. 82,54
'+ Winnipeg, 22. julija. Začetni tečaji: pšenica: za okL 93.50, za dec. 93.
+ Novosadska blagovna borza (22- L m.)
Tendenca nespremenjena. Za pšenico veljajo Pruzadove cene. Ječmen: baški, srern-ski novi 64 kg 85—87.50. Oves: baški, srem-slki in sdav. novi 87.50^-90. Koruza: baška in banatska 100.102. Moka: baška, sremska sflavonska in banatska »Og« in »Ogg« 195 — 205; »2« 175 _ 185; »5« 155 — 165; »6« 135 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102-50. Otrobi: baški sremski in banetaki 78 — 80.
+ Budimpeštanska terminska borza (22. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za avg. 12.25—12.27, za s ep t. 12.10—12.12.
BOMBA2
-f Liverpool, 21. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 7.09 (prejšnji dan 7.00), za dec. 6.57 (6.481.
+ Newyork, 21. julija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za julij 13.02 (13.17), Ea dec. 12.12 (12.22).
Gasilski dom v Horjulu
Horjul, 22. julija Na južnem obronku polhograjskih vrhov stoji prijazna vasica Horjul s slikovito okolico. Ta pokrajina je znana zlasti turistom, ki prirejajo izlete skozi vas Horjul preko vrha Koreno (719 m) v Polhov-grajske dolomite.
V nedeljo 26. t m. se bo v tej vasi slavil praznik gasilskega idealizma in požrtvovalnosti. Domača gasilska četa bo svečano otvorila svoj dom, ki bi lahko bil v kras in ponos tudi vsakemu drugemu
večjemu in premožnejšemu kraju. Pred tremi leti na ta dan so praznovali domači gasilci svoj zlati jubilej, 50-letnico delovanja v korist in pomoč bližnjemu v nesreči in nezgodi. 2c takrat si je četa postavila novi dom, ki se je do letos v gradnji izpopolnil tako, da bo učakal svojo otvoritev prihodnjo nedeljo. Kljub hudi denarni krizi so člani gasilske čete s krepko voljo in solidarno požrtvovalnostjo zgradili svoj dom v najtežjih časih v dokaz, da z globoko vero gledajo v bodočnost in da hočejo tudi nadalje po svojih najboljših močeh braniti imovino in življenje svojega bližnjega, obenem pa tudi sodelovati pri povzdigi narodne zavesti in narodne prosvete.
Šole za smeh
Kot vrhunec vseh norosti so snovali sedaj v Ameriki več šol za smeh. Reklama v ameriških listih pravi, da se je pogostoma dogajalo, da so moški svoje zaročenke zapustili samo zaradi tega, ker so se te za-smejale z glasnim, neprijetnim smehom. Da bi se takšne nevarnosti odpravile, se uče žene in dekleta v novejšem času odličnega, prijetnega smeha.
Učitelji, ki vodijo pouk, svoje učenke najprvo nauče, kako je treba odpraviti grde tone iz smeha. Potem damam izvajajo svoj odlični smeh in dame se trudijo, da bi ga čim bolj spretno posnemale. Kakor pri vseh podobnih stvareh v Ameriki dame gotovo niso razpoložene za glasen smeh, kadar jim učitelji predlagajo račune...
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
h življenja na deželi
Iz Ptuja
j— Posledica pijače. 25-letni posestnikov sin Jožef Kranjc in 30-letni viničar Jakob Emeršič, oba iz Gradišča v Halozah, sta bila te dni zaposlena v vinogradu. Ko sta se proti večeru vračala domov, sta se ustavila še pri neki vinski kleti. Ko sta se ga že preoej nabrala, sta se začela prepirati in Emeršič je dobil po glavi s kolom nevarne rane. Moral je v bolnišnico
j— Tatvina. V neko vilo v Trubarjevi ulici je prišel te dni berač Jožef Skrinjar. Ker ni bil nihče izmed domačib navzočen. je ukradel iz omare za posodo srebrno skodelico. Tatvino bo opazili šele pozneje. Orožniki so tatu aretirali m izročai sodišču,
ki ga je kaznovalo na osem dni zapora. *
BLED. Kino Bled predvaja danes ob 9. zvečer krasen umetniški film »Miss Barret«. Jutri Marta Eggert »Njen največji uspeh*.
SV. TROJICA KAD MORAVČAMI- Iz ogledne Rožičeve rodbine »pri Ostanku« f>e je v nedeljo 19. L m. poročil g. Jože. ne-15ak pokojnega senatorja g. dr. Rožica t gospodično Rod, bfeifco uglednega posestnika ~--i CtOa srečei
Stradalni umetniki v živalstvu
Kobilica, ki strada sedem let - Kače v ujetništvu — Pomen velbiodje grbe — Afriški polži — Ribe v ledu
V povojni dobi smo često čitali o ljudeh, ki so se ponašali s tem. da so preživeli več tednov brez vsakršne hrane. Šlo je večino' ma za rekorderje, manj za bolnike, ki so skušali z odtegovanjem hrane nabasati žepe na račun strmečih množic.
Čisto drugačen značaj imajo nešteti primeri dolgotrajnega stradanja v naravi, zlasti v živalskem svetu Tu je v dobah pomanjkanja hrane neobhodno potrebno vzdržati dalj časa in v premnogih primerih lahko vzdrže živali tako dolgo, da so naši rekordi proti temu otroška igra.
Na čelu stradalnih umetnikov v živalskem svetu je menda neka vrsta kobilic, ki že v stanju ličinke prebije sedem let brez hrane Tako dolgo namreč traja to stanje pri nji.
Te kobilice zaradi posebnih razmer, v katerih živi in se razvija, ne bomo označili za pravo umetnico v stradanju. Imamo pa dovolj drugih živali, zlasti plazilk, ki stradajo po vseh pravilih in to često zaradi nedo-stajanja hrane. Posebno kače v ujetništvu kaj rade začno z gladovno stavko. Zelo znan je primer udava iz pariškega živalskega vrta, ki se je štiri leta dosledno branil vsake hrane in je naposled klaverno poginil. V londonskem zooju so imeli tudi veliko kačo, ki ni hotela 18 mesecev ničesar zav-žiti. potem pa si je nenadno premislila.
Mnogim živalim je narava sama dala ne-
Neuspeh abesinske nabiralne akcije v Angliji
Kakor smo tedaj poročali, je abesinski poslanik v Londonu v začetku tega meseca objavil apel na angleško javnost, da bi s prostovoljnimi darovi zbrala sklad, ki naj bi Abesiniji omogočil nadaljevanje vojne. Poslanik je tedaj računal, da bodo Angleži po_ klonili Abasincem kakšna dva milijona funtov.
Zmotil se je silno, kajti kakor zdaj poročajo, se ie na njegov poziv doslej oglasilo samo 428 oseb, ki so skupaj vrgle komaj 5ft4 funtov. Poslanik je zato ponovil svoj apel in prosi denarnih pripomočkov tako za prvotni namen, kakor za podporo gladujočih Abesin«ev. ki so izgubili svoje domove.
Ne pijte kopalne vode!
Po bakterioloških preiskavah lahko cenimo da vsebuje voda javnih kopališč v kubičnem centimetru 500 in še več škodljivih klic. Voda s tolikšnim številom klic 6eveda ne more biti zdrava, ziasti pa ne za otroški organizem.
Veljati bi moralo strogo pravilo, da bi ne smeli pri kopanju nikoli požirati kopalne vode, po kopeli pa bi ee morali temeljito oprhati. To pravilo bi morali posebno starši vedno poudarjati svojim otrokom.
VSAKEMU
NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE
VENDAR
MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI_ TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI!
k-
Gramofon zoper vlomilce
Zanimiv poskus si je dal patentirati neki pariški inženier. Zgradil je gramofon, ki vili plošče s posnetki pasjega lajanja. Ta gramofon stopi avtomatično v akcijo in se da naravnati tako, da se iajež oglasi n. pr-vsake pol ure ali v«ako uro. Po izumitelje-vem mnenju se bo ta novota izikazala posebno na deželi. Utegnila bo prepoditi tatove, ki bi hoteli obiskati samotne kmetije. Vlomilci seveda ne bodo vedeli, da gre za mehaničnega psa.
kaj možnosti, da vzdrže v dobi pomanjkanja. Ta možnost obstoji v »železni rezervi«, t. j. tolšči, ki jo hrani organizem za slabe čase. Klasičen primer te vrste je velblod" ja grba, v kateri se nabira mast. Tudi človek ima več ali manj tolšče med svojimi mišicami, pod kožo, v jetrih in drugod.
Mnogi mehkužci vzdržijo lahko dve leti in dalj brez hrane. Veliko senzacijo je vzbudil pred nekoliko leti afriški polž, ki so ga imeli štiri in dvajset mesecev v nekem naravoslovnem zavodu in niso vedeli, da je živ. Bil je skrbno prilepljen na neki etiketi in ni dal od sebe niti najmanjšega znaka življenja. Nekega dne pa se je hipoma zdramil, se rešil etikete in začel laziti po stekleni omari. Afriški zamorci poznajo v ostalem več vrst takih polžev, ki lahko prebijejo dolgo brez hrane. To njihovo sposobnost tudi pridno izkoriščajo. Na svojih dolgih lovskih pohodih, ki jih vedejo daleč proč od človeških naselij, nosijo s seboj v
torbi c»ele kupe takšnih polžev, ki imajo zaradi svoje trdoživosti zanje isti pomen* kakor za nas — konzerve.
Potovalci so že davno poročali o ribah« ki zamrznejo v sibirskih zimah v led m vztrajajo v njem kakor mrtve Često dolge mesece. Ko se ozračje segreje in prejme voda nekoliko sončne toplote, se ribe prehude v normalno življenje. Nekaj podobnega opazujemo lahko tudi pri naših ribah, ki imajo tudi sposobnost, da jim zamrzne-nje ne škoduje. Prav to izkoriščajo ribo-gojci in jih zato pošiljajo umetno zalede-nele po svetu. V otrplem stanju vzdrže te živali tudi po dva meseca, ko se led otaja, pa nanovo zažive.
K zgornjim izvajanjem bi lahko pripomnili še to. da je zimsko spanje mnogih živali tudi lep dokaz za to, da morejo živa bitja prebiti dolgo časa brez hrane in da se človek v tem pogledu nikakor ne sme preveč ponašati s svojimi rekordi.
Kritičen položaj v Gdansku
Sean L e s t e r , komisar Društva narodov, ki je moral obvestiti ženevo o kršitvi gdanske ustave iz Gdynije, ker so mu v Gdansku onemogočili direktno telefonsko zvezo
Po sankcijah
»Leipziger Neueste Nachriohten« poročajo v obširnejšem članku h konou sankcij-ske politike proti Italiji o uspehih te politike, ki jo primerjajo z obleganjem države. Članek zakljvčnjejo z odstavkom:
»Slika, ki smo jo podali o italijanskem narodu na 241. dan obleganja (ko bo »e sankcije razveljavile), bi bila nepopolna, če bi ne omenili dveh dragocenih sobojevnikov iz dobe obleganja: kraljevsko hišo m rimsko kurijo. Rimska kurija se je Izkazala za izredno učinkovito orodje fašistične politike, kateri je po svojem zemljepisnem položaju avtomatično podrejena. Za svoje sodelovanje v tej vojni bo prejela nagTado z bogatimi misionskimi ozemilji in — z novim, lepim dotoodom na Trg sv. Petra. Kralj Viktor Emannel III. je bil proglašen za cesarja Etiopije. Zahvalil se je s tem, da je prvič govoril o skupni »fašistični« domovini.«	-
Za spomenike Gorkemu
Odsek sovjetske vlade za umetnostna vprašanja je izdal pogoje nagradnega tekmovanja za spomenike Maksimu Gorkemu v Moskvi, Leningradu in Gorkem. Nagradnega tekmovanja se lahko udeleže tudi inozemski kiparji. Za najboljše osnutke je določenih 12 nagrad. Načrte je predložiti do 1. oktobra prihodnjega leta.
usodne ženske"
V bedi je umrla nekoč slavna igralka, model umetnikov — med vojno Rasputinova prijateljica •• •
V	borni sobici pariškega Montmartra so našli pred kraitlkim mrtvo gospodično De_ briegeovo, žensko, ki so jo pred vojno poznali pod imenom »la femme fataile«, »usodna ženska«, in ki je pred njo k'eoailo na stotine najbogatejših in najodiičnejših mož. Navzlic temu je moral policijski zdravmim ugotoviti, de je nesrečnica umrla zavoljo gladovanja in pomanjkanja.
V	Rue GaMlee je bilo nekoč njeno razkošno stanovanje, vse obloženo z dragoceni mi i preprogami polno najdražjega pohištva, ckras:no z marmornimi kiipi in mogočnimi šapfci um.&fcnih cvetlic- Tam so se zbira!ii njena prijatelji na bankete, kjer je tekel šampanjec v potokih in kjer so ser-virali tudi v zimskem čaisu najbolj drage južme sadeže. Debriegeova je bila tedaj kraljica pariškega noinega življenja, slikarji iim kiparji so se vrteli okrog nje in marsikateri sloviti umetnini, ki jo je videli
in izvlekel — metrsko menilo iz žepa- Izkazalo se je. da je mlad kipar, ki je bfl z nekim prijateljem slavil, da prekaša postava Debriegeove po dovršenosti in merah postavo spine Milošlke Venore. In sedaj je bil priišel, dia se prepriča z merilom v roki o tem. Mladi kipar, Jercme, jo je potem uvedel v krog pariške boheme.
V tem krogu je polagoma ost a vila svojo umetnost, da bi se lahko vse posvetila hrupnemu, veselemu življenju svojiih prijateljev- Kmalu je bil zavoljo nje prvti dvoboj. sledile so vse mogoče škandaOme afere tevrste, tako da je občutila nekoč po-trebo, da Francijo za nekaj časa zapusti. Med vojno je živela v Petrogradu in Moskvi in je spadala v krog najini!immejšfih RaspuiVinoviih prijateljev. Doživela je vso grozio revolucije in državljanske vojne ter se je mogla šele 1922. vrniti v Pariz- Takrat je bila že starajoča se žnska in nje propadanje je šlo naglo. Sedaj je umrla v
danes v kakšni galeriji, je bila za model, . n. pr. Fmimi Luxem'bourgu, Sallambi Theo- i najhujši be-dfi stara nad sedemdeset let. dora Riviera, neštetim dtugiim mitološkim in zgodovinskim figuram.
Debriegeova je bila južuakiinja, revijska in cirkuška zvezda igralka- Ena njenih prvih im najboljših vlog je bila vloga torea-dorja v Barceloni. N jii bilo še osemnajst let, ko je po zmagoslavni turneji po španskih mestih dospela v Pariz in doživela tam v »Govorečih izvirnih« nov triurni. Naslednje jutro jo jc v sobi zbudil mlad mož, ki je vdrl v njeno sobo. zaklioail »Vstamite!«
Hitler v olimpijski vari
Fohrer (v sredi) s feldmaršalom Blombergom (na desni) in generalom von Gilsa ▼ vari, kjer prebiva športna mladina.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino ociraljnaBDDODcmDociram]
Državljanska vojna
na španskem
Krvavi boji med armado, fašisti In marksisti
(dej poročila na prvi strani)
Generala Franco (zgoraj) In Capaz
General Qniepo de Iianos, seviljski poveljnik
-TANGE R

GlL&RALTAR Ufljb
: Arzila^
:MER:
„o,RouTba
(Tetouan"
0fosp5F=MEDITERRANEEl
_(ti Araicter)
^ r---^«^-------- r. . v— 0'Hler-
otl Hrnzb
\ °Bou-Mi3la o861™3
eiilla —
♦ ^ .	Zerenrao —
MAROC
£J PA ON O L.
-d-Bedur
a n

Španski Maroko, kjer Je bdi organUna upor
Trdnjave v Melilfi, ognjišče sedanjega apoca
Pogled na Cento, ki so jo vladna letala bombardirala
Policijski
predsednik okradel tatu!
Nečedne manipulacije holandskega policijskega
ravnatelja
Holandci imajo svojo senzacijo e policijskim predsednikom van der Markom v Nym-wegen, ki so ga aretirali, ker je bil od nekega možakarja, ki se je hotel naseliti v Nymwegenu. zahteval 1000 goldinarjev kavcije in mu te vsote potem ni hotel več vrniti. Možakar je končno odšel na sodišče in tu se je izkazalo, da je bila ta zahteva policijskega predsednika prvič nezakonit, a drugič, da je policijski predsednik denar vtaknil v svo,- žep, tretjič, da jih ima že nekaj podobnih v seznamu svojih grehov.
2e leta je visoki policijski uradnik vlekel vrlim meščanom Nym\vegena denar iz žepa, pri čemer se je ravnal po vzgledu bivšega policijskega predsednika v Haagu, van't Santa. Kakor ta. se je obračal na bogate tjadi, pripovedoval jim je o ljudeh, ki so nujno potrebni podpore, katerih imen pa ne sme izdati. Na ta način je prejemal deloma zelo visoke vsote, ki jih je porabljal zase.
Nešteto je že podobnih van der Markovih sleparstev. Eno med njimi ni brez neke komike. Lan®ko leto je policija v Nymwegenu aretirala nekega tatu, ki je t41 ukradel lep kup goldinarjev v naki trgovini t železnino. Pri hišni preiskavi eo našli še 1700 goldinarjev. Ta denar je sprejel policijski predsednik osebno v »upravljanje«, okradeni že-lezninar pa je zaman čakal, da mu bodo denar vrnili. Na njegova vprašanja se je van der Mark izgovarjal, da je teh 1700 goldinarjev še vedno pod sodno zaporo. Prešlo je leto in zapore ni hotelo biti konec- Tedaj se je obrnil okradeni na sodišče, kjer je v svoje presenečenje zvedel, da so tam takoj po obsodbi tatu sklenili naj se denar vrne lastniku- Ko se je železničar sedaj obrnil še enkrat na policijskega predsednika, se je ta abotno
izgovarjal, da je izgubil ključ do skrinjice, v kateri je bil denaT. Dejal je, da mu ga bo vrnil čez nekoliko dni. In železninar je končno res dobil svoj denar, toda kakor je ugotovil. (to niso bito bankovci, ki so mu bih ukradeni, temveč drugi. To ni nič čudnega, kajti prave bankovce je bil policijski predsednik medtem že davno zapravil.
Splavi v Rusiji
Pred kratkim so v Ruti ji, kakor znana, radali zakon, ki prepoveduje samovoljni splav. Da je bil ta zakon že nujno potreben, je najbolje razvidno iz statistike, ki jo je izdal komisariat za narodno zdravje.
Po tej statistiki je bilo n. pr. L 1934. v ruskih velemestih 573.593 porodov m 374.935 splavov. Se slabše je bilo na deželi. Tn so v bolnišnicah in porodnišnicah zabeležili 324.194 splavov in samo 242.979 porodov. Najslabše pa je bilo v Moskvi. Tam so predlanskega leta zabeležili 57.100 porodov in 154.584 splavov, lansko leto pa 70.000 porodov in okrog 155.000 splavov. To pomeni z drugimi besedami, da je bilo v Moskvi dva- do trikrat toliko splavov kolikor porodov.
Razmerje pa je bilo gotovo še dosto slabše, ker je mnogo splavov ostalo neznanih. Položaj je postal tako nevaren, da se je morala vlada končno hočeš nočeš odločiti za radikalne ukrepe.
Ali ste že naročeni	,
na ponedeljsko „Jutro« ^ imoIej
Perzifcem primanjkuje oblek
Uvedbe evropskega oblačila v Iran (Poezijo) je prebivalstvo v splošnem sicer sprejelo z navdušenjem, pokazali pa so «e razni nedoetatki. Izkazalo se je, da so neki inozemski izvozniki poslali v deželo nemoder-ne, grde in pon<šene obleke, ki spreminjajo nosilce v strašilu za ptice- Oblasti so to vrsto oblek prepovedale, toda nastalo je občutno pomanjkanje dobrih oblek, tako da so morah v nekaterih ozemljih reformo oblačil zavoljo tega začasno preložiti
A N E K D O T A
»Jaz sem skladatelj Kraljice re Sabe«, je odgovoril Goldmark na vprašanje neke mlade dame, kdo prav za prav je. Dama je izrazila svoje mnenje takole: »Tedaj imate gotovo zelo lepo plačo, kaj ne?«
VSAK DAN ENA
»Vzemite, pro6hn, denar za voznino iz mojega žepa, jaz moram namreč kupiti zn
---- s---1:—kj	biti tako dolg.«
(»Everybodys weekiy<:)
Z ANE GREY:
27
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
Ko se je Izak zganil, ga je glavar opazil. Vzravnal se je, si odgrnil lovsko srajco in pokazal ma;hno luknjo v svojih širokih prsih. T enak curek krvi mu je tekel iz rane.
»Smrtni veter je velik bel glavar. Njegova puška je zmerom nabita,« je mirnodušno dejal, in ponosen svit mu je izpreletel temni obraz, kakor da b.i se veselil rane, ko 'jo je dobil od takega bojevnika.
»Smrtni veter« je biilo eno izmed mnogih imen, ki so jih divjaki dajali \Vetzelu, in radostno upanje je prešinilo Izaku srce, ko je videl pri Indijancih strah, da jim ne bi bil Wetzel za petami. Ali to upan/je mi dolgo trajalo, zakaj ko je premislil verjetnosti svojega položaja, je spoznal, da bi moglo zasledovanje povzročit: samo njegovo naglo smrt, še preden bi nase talki dohiteli Indijance: in rekel si je, da bi bil Wetzel, ki je poznal vse indijanske zvijače in navade, prvi, ki bi se zavedel brezupno-sti takega podjetja.	. .
Indijanska četvorica se je zdaj vrnila k ognju m obstopila glavarja. Nobeden ni več dvomil, da ,e njegov konec blizu. Z rahlim, dokaj prijetnim g.a-som je pel smrtno pesem Huronoev. Tovariši so molče sklanjali glave. Ko je končal, se je vzravnal v vsej višini; bil je resnično mogočna postava. Stro-
gi ponos je počasi izginil iz njegovih črt, obraz mu
je postali mehak, in v temnih očeh, ki so srepo zrle v gozdno temino, se mu je zrcalil nadčloveški privid.
»Vingenund je bil velik glavar. Nastopil je svojo poslednjo pot. O Vingenundiovih dejanjih bodo pripovedovali v ienepskih vigvamih,« je z močnim glasom rekel glavar. Nato se je zvrnil vznak, in tovariši so ga prestregli. Rahlo so ga položili na tla.
Krčevit drget je stresal postavo smrtno ranjenega vojščaka. Izak je videl srepi, mračni svit v n e-govih očeh. videl je, kako je bledica smrti krado-ma lezla glavarju na obličje. Odvrnil je oči od žalostnega prizora, in ko ie spet pogledal tja, je ležala veličastna postava negibna in mrtva.
Mesec je priplaval izza oblaka in oblil traitioo s svojo blago svetlobo. Indijanska četvorica je pod •nekim hrastom izkopala grob. Nihče ni črhnil besedice. vsi so molče grebli s tomahoki. in kmahi ie bilo delo opravljeno. Postelia iz mahu in praproti je bila glavarjevo zadn;e počivališče. Orožje so mu položili ob stran, da bi ga spremljalo v blažena lovišča, v večno domovino rdečekožcev, ker solnce nikoli ne zajde irn kier je Indijanec rešen svojih okrutnih belih sovražnikov.
Ko so Indijanci zasuli grob in zavalili deblo nanj, so za trenutek obstali, in vsak je s tihim glasom izpregovoril nekaj besed, med tem ko je v vrhovih dreves nočni veter ječal zadušnico mrtvemu glavarju.
Čeprav je bil Izak vajen krvavih indijanskih bojev in tragike, ki obdaija naselnikovo življenje, ta pošastni pogled ga je bil vendarle zbegail. Čutil je,
da ga ne bo nikoli pozabil: Vingenundovega strogega, temnega obraza >n njegove mogočne postave, med tem ko je mesec sijal na prizorišče, kakor da bi ga ogrinjal s svojim usmiljen em. Vranov osorni glas. ki mu je ukazal, naj vstane, ga je zmotil v premišljevanji. Povedali so mu, da bi namanjši poizkus, ostaiti na pohodu zadaj ali kakor koli razločne je zaznamovati sled, pomenil njegovo smrt. Nato je Vrana prerezal Izaku vez, na nogah. ga postavil med dva Indijanca in krenil naprej v gozd.
Kakor smukajoči strahovi so v mesečini korakali dalje, vse dalje, mnogo ur brez oddiha. Vrana je do pravici nosil svoje ime. Vodil jih je po kamenitih kopcih, kjer ni bilo poznati stop:mj in koder jih ne bi bili mogel niiti pes slediti; in spet nizdol, v doline in plitke reke, kjer je tekoča voda hitro izprala vsako, tudi najmanjšo sled; in venkaj na ravno polje, kjer se je v mehki prožni travi izgubljal vsak odtis mokasinov.
V gosjem redu so stopali tik za vodjo, po temnih gozdih, pod svetlikajočim se mesecem, zmerom naravnost, ne da bi le količkaj odnehali z naglico. Ko se je približal razsvit, ie mesec zašel in jih pustil v črni temi; a to ni ničesar izpremeniilo, zakaj Vrana se je ravnal po zvezdah in nezmotljivo sledil svojemu pravcu, z indijanskim nagonom se ogi-baje neprehodnih mest. Šele ko se je zdanilo, je obstal.
In zdaj, na bregu ozke reke, so Indijanci zakunli ogenj ter spekfli divjačino. Vrana je rekel Izaku, da se lahko odpočije, in Izak se je hitro okoristil s tem dovoljenjem; skoraj hipoma je utonil v globoko spa-I nje izmučenega človeka. Trije Indijanci so storili
takisto, Vrana je pa straSl. Brez spanja fe oetrtrnd-no hodil po bregu sem ter tja in bdstno prezajl na kako znamenje, da se bližajo zasledova4ci.
Solnce je stalo že visoko na nebu, ko je krdelce spet krenilo na svoj nagli pohod proti večerni strani. Vrana je skočil v potok in nekaj milj bredel po vodi, preden je zavil v gozde na onem bregu. Os>tno in spolzko kamenje, ki Indijancev ni motilo, je pripravljalo Izaku hude muke; noge so mu bile vse odrte ki raztrgane; vendar je stopal dalje, ne da bi se pritoževal. Ponoči so nekaj časa počivali, a drugi dam se Indijanci, ki so zdaj vedeli, da se jim na več bati zasledovanja, niso več bogvekaj trudili, da bi zabrisali svojo sled.
Ti siti večer o mraku so piišB do naglo deroče reke, ki je tekla na severozahod. Vrana in eden njegovih tovarišev sta razgrnila vrbje na bregu in potegnila iz njega dolg lubnat kanu. ki sta ga porinila v vodo. Izak je spoznaj ta kraj. Ležal je nedaleč od izvrka Blazne reke, ki je tekla skozi naselbine Va-jendotcev.
Dva izmed Indijancev sta počenila v spred™ konec, trot® je z Izakom vred sedel pri sredi. Vrana je pa ktečal v zadnjem koncu. Kakor hitro se je divja vožnja pričela, je Izak pozabil trudnost i* ranjene noge. Noč je bila čudovita, in vodo je imel rad. Vsega se je predal čaru srebrne mesečine, menjavajoče se pokrajine in skladnega žuborenia valov. Da ni bik) Vranovega okrutnega obraza, bi se mu bilo zdelo, da plove z enim tistih čarobnih čolnov v vdlinji deželi, ki lie bil še majhen deček bral , o njih.
©
Climpijska vas, mesto brez žena
T
Samotarsko življenje olimpijcev — 450 kuharjev bo pripravljalo jedi po okusu posameznih narodov — Ali bodo naši dobili žgance?
na najrazličnejše jedi, da bodo vse pravilno izgotovljene in pripravljene. Za 53 narodov 53 jedilnih listov ali pa še več, tako se glasi njihovo geslo.
Težko je dognati, kaj je vse že pripravljeno v tej veliki kuhinji. Toda tu pa tam se že ujame kaka preveč izgovorjena beseda, ki jo izusti 450 kuharjev in iz tega se že lahko sestavi »špijonažno poročilo« o vsem, kar je pripravljeno za kulisami v strogi tajnosti.
Vsi prostori v katerih je nakopičena hrani, so hermetično zaprti in tako tempe-rirani, da se bodo ohranile življenjske potrebščine dolgo časa. In kaj je vse tu? | Mesna klet ima 10.000 kg transitnega me-
Kot v starih časih, ko so se olimpijski borci mesece in mesece pripravljali v samotarskem življenju na boje, odrezani od ostalega sveta, tako je vodstvo olimpiade skušalo posneti, vsaj v glavnem klasični vzgled z zgraditvijo — olimpijske vasi.
Samo skušalo? Da! Ker se bodo počuti gotovo v tej moderni olimpijski vasi, v kateri bodo stanovali aktivni udeleženci olimpijskih iger, nekoliko drugače kot njihovi davni predniki Manjkalo jim ne bo ničesar, vse njihove želje bodo na mah uresničene. Življenje kot v pravljici! Le v tem bodo sledili vzgledu starih borcev, da bodo štirinajst dni živeli samotarsko, življenje v mestu brez ženal
Olimpijska vas v Doberitzn pri Berlina, slikana z letala
Olimpijska vas leži okrog 15 km zapad-no od Berlina v kraju Doberitz. Vas je zgrajena v obliki podkve, v kateri se vrste tri vrste lično zgrajenih hiš, katerih vsaka nosi ime nemškega mesta in na katerih je tudi vzidan mestni grb. Vhod v vas tvori stolp, v katerem sta dva zvona, ki vsako uro posnemata melodijo olimpijske himne.
V tej vasi dobi človek vse, česar si želi. Poleg pošte in banke ima plavalni bazen, poleg dnevnih koncertov, na katerih nastopajo priznani umetniki in tudi balet (moški!), ima prostor za dnevno telovadbo. In da bo za časa olimpiade res pravcata vas, bo pričel izhajati še poseben hu-moristični vaški list.
Središče vasi je hiša, ki nosi ime po maršalu Hindenburgu in v kateri je koncertna dvorana s 1500 sedeži. Omembe vredno pa je gotovo edinstvena velika kuhinja, ki sestoji iz 38 manjših kuhenj v reži ji Severno-nemškega Llovda. Japonec ali Finec, južni Američan ali Turek, vsak bo dobil v tem »vaškem hotelu« zaželjeno hrano.
Dan za dnem prihajajo v vas novi naseljenci. Vedno bolj in bolj se pripravlja vas na pričetek olimpiade, takorekoč na svoje »žegnanje«. Vedno bolj so zvečer živahnejše vaške ulice ogorelih obrazov olimpijcev, ki se .^tajo — veselo — brez žensk po širnih parkih in pojo fantovske pesmi, vsak V svojem jeziku ...
450 kuharjev je že prišlo od Sevemo-nemškega Llovda, da bodo preživljali 7000 ljudi iz vseh delov sveta. To ni majhna stvar in težko nalogo imajo ti kuharji, ki 60 prepotovali že ves svet in se razumejo
sa, v drugi pa 8000 kg nemškega, poleg pa je še prostor s 5000 kg klobas in gnjati. Zraven sta dve kleti za sadje in zelenjavo, ki vsebujeta 25.000 kg obeh dobrin. Dva nadaljnja prostora imata 35.000 kg konzerv. V mlečni sobi je 2000 1 mleka, poleg je soba za kompote in pudinge, približno 15.000 kg.
Dnevno se bo porabilo 10.000 jajc in 250 kg masla ter poleg tega še 320.000 jabolk in 10.000 limon, okoli 50.000 kg moke, 6700 kg rib itd.
S kruhom bo tudi križ! Švedi jedo radi trd kruh, Danci črnega, Francozi, Italijani in Spanci belega, Nemci pa sploh niči
Glavni obrok bo kosilo. Tu so še posebne želje. Nizozemci so že javili, da si žele le enkrat dnevno toplo jed, sicer pa da bodo najrajši jedli holandski sir. Avstralci bodo zahtevali trikrat dnevno meso, drugi narodi spet vegetariansko hrano.
In naši? Gotovo bodo v svoji skromnosti zadovoljni z žganci, toda vprašanje je, ali jih bo kljub toliki množici kuharjev znal kdo napraviti. Sef kuhar, ki sem ga vprašal po tej jedi, je rekel, da je še ni videl, sicer pa da se ne boji, ker jo eden izmed kuharjev gotovo pozna!
Tako je torej vse pripravljeno kot za vojno v tej olimpijski vasi.
Ko se bo pričela olimpiada, bo 250 velikih vojaških in policijskih avtobusov vozilo vsak dan nastopajoča moštva v stadion in spet domov — ene kot zmagovalce, druge kot poražence. Oboji pa bodo lahko ponosni, da so nastopili na olimpiadi in dali od sebe vse, kar so le zmogli.	M. Z,
Olimpijska avtomobilska vožnja
Start tudi v LJubljani
Ljubljana, 22. julija
Ob letošnji olimpiadi v Berlinu se vrši poleg drugih športnih prireditev tudi olimpijska avtomobilska zvezdna vožnja v Berlin. Avtomobilisti iz vse Evrope in celo iz Amerike bodo tekmovali za olimpijske kolajne. Organizator prireditve je nemški avtomobilski klub DDAC. Ocena ee izvrši po točkah. Dnevno mora prevoziti avtomobilist namanj 250 km. kar sicer ni mnogo po lepih cestah inozemstva in Nemčie, vendar so pogoji v marsičem neugodni in bo vožnja zlast; za one, ki streme po najvišji oceni dokaj naporna.
Vseh prijavijencev različnih narodnosti je 124. med njimi 4 Jugosloveni. V Jugoslaviji so le Beograd, Zagreb. Ljubljana^ Split in Sarajevo, od koder se prizna etart. V Ljubljani je startal včeraj član ljubljanske eekcije avtokluba g. inž. Albert Struna. Vozil bo čez Podkorensko sedlo in novo cesto čez Grossglockner v Berchtesgaden, ki je po Ljubljani prva kontrolna postaja. Da na-
pravi dnevno 250 km in da zadosti vsem ostalim pogojem tekme ter doseže najvišjo oceno — zlato medaljo — mora prevoziti potem še progo; Berchtesgaden — Miinchen — Friedrichshafen — Ulm o. M. — Kob^enz —Niirburgring—Koln — Dortmund — Hamburg — Kiel — Hannover _ Magdeburg —
Brandenburg — Berlin. Cilj vožnje je v Berlinu na dirkališču »Avu6«, kier 6e mora tekmovalec zglasiti 30. t. m.
Avftokiub je opravil vse za start predvidene formalnosti. Startu je prisostvovalo več funcionarjev kluba in prijateljev avtomobilskega športa. V imenu kluba je podpredsednik g. dr. Ciril Pavlin želel vztrajnemu športniku vso srečo in uspeh.
Včeraj je pasiral Ljubljano tudi drugi tekmovalec iz Jugoslavije dr. F. Lukac iz Mostarja- Progo iz Mostarja v Zagreb je gladko opravil v enem dnevu, potrdilo starta pa je dobil v Splitu pn tamošnji 6ekciji Avtokluba.
Amater s Slovan j:l(l:0)
Preteklo nedeljo se je vršila v Trbovljah druga kvalifikacijska tekma med trboveljskim Amaterjem in ljubljanskim Slovanom, ki se je končala z zmago Amaterja 3:1 (1:0). Igra je v prvem polčasu valovila 8 polja v polje in je bilo stanje po prvem polčasu 1:0 za Amaterja.
V	drugem polčasu je Slovan sicer pritisnil, a Amaterci so bili na mestu in so pri stanju 3:1 pričeli igrati bolj defenzivno ter jim je tudi uspelo obdržati ta rezultat.
Pri Amaterju se je posebno odlikoval novi vratar Majcen, ki je ubranil nekaj neverjetnih žog. Dober je bil tudi Jordan« ki je dal z glavo dva efektna gola. V moštvu Amaterja je še potrebna delna pregrupa-cija.
Slovan se je kljub porazu kvalificiral za vstop v podsavezno ligo, ker je v prvi tekmi v Ljubljani porazil Amaterja z 9:2.
V	predtekmi je rezerva Amaterja porazila Zagorje s 7:1, mladina Amaterja pa mladino Retja z 9:0.
V	nedeljo se nadaljuje pokalno tekmovanje za pokal DNSP. Na igrišču Amaterja se bosta srečali moštvi Ainaterja in Retja. Prvo jo sicer favorit, a mlado moštvo Retja nam lahko pripravi kako presenečenje. Sodil bo g. Arhar z Zidanega mosta.
Službeno iz LNP. Drevi ob 20. kratka in važna seja upravnega odbora.
Novi nogometni sodniki. V Mariboru so se vršili v soboto in v nedeljo izpiti za nogometne sodnike.' Komisija, obstoječa fz gg. Rosenfelda, Schnellerja in Mozetiča, je proglasila za nove sodnike gg. Ivo Klan-ščeka, Josipa Kasparja, Josipa Koniča, Eri-ha Petelna in Juliusa Klippstaetterja.
Službeno iz poverjeništva SOLNP Trbovlje. V nedeljo 2. t. m. se nadaljuje pokamo tekmovanje za pokal DNSP. Za tekmo Amater; Retje na igr. Amaterja ob 17. se delegira ss Arhar Franc. Za predtekmo se delegira sodn. kand Planec, rez. sodn. kand-Puntar.
SK Ljubljana sklicuje v torek 28. t. m.
ob 20. v kletni dvorani restavracije »MikliČ« informativni sestanek 6vojih članov in prijateljev. Vabljeni 60 tudi vsi drugi, ki se zanimajo za naš nogometni šport Dnevni red sestanka je; Udeležba SK Ljubljane v tekmovanju za državno prvenstvo in v Ju-goslovenekem cupu.
SK Ljubljana. Dane« od 17. naprej obvezen trening prve skupine. Zaradi važne seje podsaveza odpade današnja seja tehničnega odseka in se to vršila v petek ob 20.
ŽSK Hermes (nogometna «ekcija). Danes od 18.30 naprej trening vseh igralcev. Treningi se vrše ob vsakem vremenu. Opozarjajo se igralci, da jih redno posečajo.
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Petek, 24. julija
Ljubljana 12; Virtuozi igrajo na ploščah.
—	12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, spored, obvestila. — 13-15: Naše narodne pesmi
na ploščah. _ 14: Vreme, borza. _ 10:
Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Vokalni koncert Ade Sari na ploščah. — 20.10; Ženska ura: Žena in zadružna misel (ga. Pavla Hočevar, jeva). — 20-30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Čas, vreme, poročila, 6pored- — 22.20; Citraški koncert na ploščah. — 22-30: Angleške plošče.
Beograd 17.20: Plošče. _ 17.30: Koncert
na flauto. _ 18.20: Narodne pesmi. _ 20;
Prenos iz Zagreba. — 22: Orkestralen koncert. _ Zagreb 20: Čelo koncert. — 20-30: Pesmi. — 21: Klavirski koncert. — 21.30; Tamburaški zbor. — 22.15: Ruske arije in pesmi. — Praga 10-20; Slovaške narodne pesmi. — 20: Zvočne slike iz narave. — 21: Meščani iz Calaisa. _ 22-20; Skladbe na čembalo. — 23; V letovišču na Tatrah. —
Varšava 19: Koncert poljske glasbe. _ 21:
Violinski koncert. — 21.30; Lahka godba orkestra. — 23: Plesna muzika. _ Dunaj
12: Koncert oike6tra- — 16.05: Sc-hubert, Liszt, Čajkovski. — 19.30: Koncert orkestra-
—	21; Simfoničen koncert Schubertove glasbe. _ 22.10: Iz Verdijeve opere »Ernani«.
_ 23.40: Koncert dunajske glasbe. — Nemčija 18: Pester glasbeni program, vmes poročila. — 20.10; Reportaža s svetovnega kongresa za ferije in oddih: Narodne godbe igrajo. — 22.152: Predolimpijskl pregled- — 22-30; Koncert godalnega, plesnega orkestra in solistov. — 1: Nočni koncert (samo Frankfurt in Stuttgart).
ČITAJTE ,,LJUBLJANSKI ZVON"
Težnje In zahteve slovenskega učfteljstva
Ljubljana, julija.
Poročali smo že o poteku učiteljske skupščine, sekcije JUU za dravsko banovino, ki se je vršila prejšnji petek in soboto v Ljubljani. O skupščini so poročali tudi zagrebški in beograjski časopisi, molčalo je le časopisje, ki izhaja v ljubljanski Jugoslovanski tiskarni, in je zanimivo, da ni našlo niti vrste prostora za slovensko kul-turno-stanovsko organizacijo, ki ima 3500 članov.
Pred zaključkom skupščine je bila * velikim navdušenjem sprejeta resolucija, ki se
glasi:
L Prva in najneobhodnejša potreba nar rodne šole in učiteljskega stanu je uzakonitev stalnosti. Učitelj more dosegati zadovoljive vzgojne in učne uspehe šele, ko se je poglobil v duševnost otrok in v razmere kraja. Njegovo delo v šoli mora biti neprekinjeno in zasnovano na daljši čas. Učitelj mora imeti potreben mir, da se more vsega posvetiti svoji nalogu Vsaka prekinitev dela v šoli in vse, kar jemlje učitelju mir in duševno ravnovesje, otežkoča in one-mogoča učne in vzgojne uspehe. Učitelj-stvu je treba že zaradi samih interesov šole in šolskega dela z zakonom zajamčiti polno sigurnost. Premestitve proti volji premeščenih učiteljev, ne da bi ti kaj zagrešili, brez disciplinske preiskave in dokazane krivde, izvrševane z motivacijo službene potrebe, tudi če ta ne obstoja, in to celo wedi šolskega leta, so škodljive vsemu učiteljevemu delu v šoli in izven nje. Škoda, ki nastaja iz tega, je leto za letom večja. Na to opozarjamo vse odločujoče či-nitelje in prosimo, da se čimprej odstranijo vsi škodljivi vplivi, ki ogrožajo uspehe narodne šole in učiteljski stan, kar se more zgoditi zgolj z uzakonitvijo stalnosti za učiteljstvo.	i
2.	Učiteljstvo se je dolga leta borilo «a uvedbo modernih disciplinskih predpisov. Četudi disciplinski predpisi v zakonu o notranji upravi, ki jih določa ra nas letošnji finančni zakon, ne ustrezajo popolnoma položaju učiteljstva, vendar je z njimi zadoščeno našim glavnim zahtevam po vpogledu v ovadbo, svobodnem zagovoru in pritožbi proti razsodbi. Prosimo, da se čimprej izvede določba zakona in se izda razmeram in organizaciji narodnih šol ustrezajoča uredba o disciplinskem postopku za učiteljstvo.	J
3.	Dosedanji načini raopisanja ln oddaje prostih učiteljskih mest po določbah zakona o narodnih šolah je pokazal v praksi vse svoje slabe strani. Doslej se še ni zgodilo, da bi bili o priliki glavnega letnega razporeda premeščeni učitelji do konca avgusta na svojih novih mestih. Prve mesece šolskega leta je zato ponekod preveč učiteljev, dočim jih drugod primanjkuje. Zaradi tega trpi v prvi vrsti šola, trpi pa tudi učiteljstvo, ki se z nadomeščanjem čez mero izčrpuje, in ono, ki se mora seliti v mrzlem zimskem času na nova mesta. Neobhodno je zato, da se v intereeu narodne šole same izpreimenijo določbe zakona o razpisu in oddaji službenih mest Vsa prosta mesta naj se mesečno sproti razpisujejo in sproti tudi oddajajo, premeščeni učitelji pa naj nastopijo službo v novih kra^ jih v glavnih počitnicah. Le na ta način bo lahko učiteljski stalež ob začetku šolskega leta na šolah popoln in bodo vse šole takoj začele z rednim poukoam
Razpisujejo naj se prav vsa prosta mesta. Pri oddaji naj odloča zgolj boljša kvalifikacija m socialne razmere prosilcev. Učiteljstvo želi, da se oddajajo učiteljska mesta komisionalno in da dobi v komisijo svojega voljenega zastopnika.
4.	Iz prosvetne personalne politike Je treba izločiti vse osebne in politične vplive. Učitelja je treba zaradi važnosti njegovega dela v šoli in izven šole zavarovati pred vsakršnim razračunavanjem. Vplivanje in odločanje v personalnih vpra&anjSh hodi prepuščeno zgolj prosvetni upravi in njenim organom.
5.	Skupščina ugotavlja, da se ▼ zgodovini učiteljskega stanu in njegove organizacije še ni zgodilo, da bi se na tak nečuven način in brez čuta vsake odgovornosti za posledice, jemal učiteljstvu ugled, kakor se je to zgodilo z napadi v 6aeopisju v preteklem upravnem letu. Zaradi ugleda in avtoritete, ki jo potrebuje učiteljstvo pri vršenju svoje težke in odgovorne naloge v šoli in med ljudstvom, ravno tako pa zaradi pravičnosti in poštenosti, na kateri apelira lahko tudi učiteljstvo pri javnem
ocenjevanja svojega dela, prosimo, da preprečijo šolska m upravna oblastva vsak poizkus po obnovitvi pavšalnih napadov. Istočasno pa izjavljamo, da se ne protivi-jno nobeni objektivni in konkretni kritiki.
6. Število brezposelnih učiteljev in učiteljic v dravski banovini je z letošnjima abiturienti in abiturientkaimi naraslo nad 600. Učiteljstvo in njegova organizacija gledata s skrbjo na težak položaj brezposelnih učiteljev, ki čakajo, kruha potrebni in voljni dela, že več let brezupno na 6lužbo. Bati se je škodljivih posledic, ki so jim izpostavljeni zaradi brezposelnosti in pomanjkanja tako moralno kakor fizično. Učiteljska organizacija stori vse, kar je v njeni moči, da vzdrži bodoče člane učiteljskega stanu na pravem potu ter jilh v svojem okrilju varuje Škodljivih vplivov, za kar doprinaša učiteljstvo tudi gmotne žrtve. Neobhodno pa je potrebno, da se čimprej ustvarijo pogoji za njihovo nastavitev. V dravski banovini je že danes nad 160 razredov bre<z učitelja, zaradi česar je tem nujneje, da se tako v državnem kakor v banovinskem proračunu ustvarijo pogoji za zaposlitev brezposelnih učiteljev. Pri sprejemanju v državno službo naj se upoštevajo zgolj socialne razmere in starost .prosilcev.
1. Nage gmotno stanje se od leta do leta slabša in je postalo z zadnjimi znižanji naravnost brezuipno. V skrbi za svojo in eksistenco svojih družin prosimo, da se naši službeni prejemiki zvišajo, ker nam bo le tako mogoče vse svoje delo posvetiti šoM in narodni prosveti. V celoti naj se uveljavi uredba o dravinjskih dokladah iz leta 1032. ter se razveljavijo zakonske določbe, s katerimi so ustvarjene razlike v prejemkih med neporočenimi in poročenimi učiteljicami.
Po ggotovftv4 TOI zbornice v Ljubljani »o cene na živilskem trgu v dravski banovini 100% višje od onilh v mnogih ostalih banovinah, zato naj se dravska banovina v celoti uvrsti v L drag. razred.
Iz množice zadev, ki bi jih bilo urediti v interesu narodne šole in učiteljstva, ugotavljamo v svoji resoluciji le gornje najvažnejše in najnujnejše.
v----
Spoštovane | gospe!
AfiSe
problem
to hitro in dobro oprali ?
fMi se brigamo, ela boste iznena-dene!
Najidealnejše čudežno sredstvo
za pranje brez luga ln mila.
Če želite, da bodo Vaše nogavice čiste, sijajne in zelo lepe, uporabite za pranje TE XIL. Tudi za fino čisto svilo, polsvilo, umetno svilo in volneno perilo posebno pripraven,
TEX1E pere znatno hitreje in se peni mnogo bolje, celo v trdi vodi.
Dobiva se povsod!
Originalen zavoj Din 2.50.
Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer I drug, Zagreb
i
Jt udVfsieu patrulj d — Jtotnan v si i (e ah.
36.
Copyright »Pantheon« & »Jutro«.
mil uuunm
Sam se je naglo zavedel ln podrl na tla Ozvalda, ki ga je mislil ustreliti.
Med tem pa je Ambrož prepustil Ozvalda usodi in jadrno pobegnil na ulico. Sam je stekel za njim.
| ■ U H H U U H II H in
Med tem ko je obležal Ozvald na tleh pod težkim udarcem Samove pesti, je zbežal njegov tovariš Ambrož proti bližnji mračni ulici.
Ambrož je počakal Sama za vogalom. Podstavil mu je nogo, da je treščil v polnem zaletu na trdi tlak

CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^delta^. JJJ,, J>. y xnaaikail
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoca se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni ©ddeleK „Jutra44, Ljubljana«
Službodobr
s
Biwvl» J Din, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krojaškega
pomočnika
m boljSe damske plašče sprejme Pučnik, Ljubljana Sel eobuigova nI.
10701-1
Tekstilnega
disponenta
mlado sposobno moč i B-
knšnj«nri v predilnici in tkalnici, jmg. državljana, veščega poleg jug. jezikov tudi nemščine, dobrega ko-reapondenta, išče večje domače tekstilno podjetje za takojšnji nastop. Ponudbe 6 enrricnlum vita« na ogl. odd. Jut™ pod »Tekstilna* J6699-1
Kuharico
samostojno mlajšo, snažno sprejme takoj dobra hiše. Ponudbe i navedbo starosti, zadnjega nameščenja in višine plače na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in zanesljiva«	116677-1
Kuharico
išče žandarm-erijska stanica Gornji grad. Nastop 1. avgusta lSSS. Plača po dogovoru.-	16734-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj z oskrbo. Travnik, Trebnje.
16735-1
Prodajalko
manufakt. stroke, popolnoma veščo, starejšo, zanesljivo in inteligentno osebo, dobro detajlistinjo, zmoy.no numščine sprejmem v stalno službo v večjo manu-faiktarno trgovino v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb im prepisi spričeval pod šifro »Odgovorno mesto«.	16715-11

Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
25 malih sodčkov
od liO—50 1. Legat, Miklošičeva 28.
,10379-8
TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
izrekam iskreno zahvalo, ki mi je takoj po smrti mojega soproga izplačala zelo izdatno podporo. Priporočam najtopleje vsakomur pristop k tej kulantni in karitativni instituciji.
MURSKA SOBOTA, dne 21. VII. 193f
HEIMER ARANKA.
Prodam
damsko veterno jopo, domske goj^rje št. 38 in vloženo starinsko skrinjo. Naslov v vseh poslovalnicah
Sobarico
ki zna nekoliko šivwti in deklico za vse, ki zna nekoliko kuhati, iščem za letovišče. Vlastelinstvo Bala-govi dvori, SamobOT piS Zagrebu.
1)6990-1
Fototrgovma
i izdelavo anat. dieJ, sprejme osebo, ki ima veselje do stroke v stalno službo, ali drnžabništtvo. Ponudbe n.i ogl. odd. Jutra pod »Uveden posed«.
16774-1
Gospodinjo
k starejšemu gospodu na deželi, iščem. V poštev pride samostojna, inteligentna vdova brez otrok ali starejše dekle v starosti 45— 50 let. Poleg ostalega posla bo morala opravljati tudi Delca j korespondence v nemššenn jeziku. Dobrosrčne, skrbne, z mirnim značajem naj lastnoročno pisane ponudbe z navedbo do«eda.njega delovanja, pošljejo na ISrblicitas Zagreb, pod šifro »Danerpn^-ten
16733/!!
Brivskega
pomočnika
(pomočnico) sa danue in gospode, potrebujcim takoj. — Stalno mesto. Jilg, Slov. Bistrica.	167-33-1
Pletiljo
za vestaj>e z lastnim strojem, rščem. St. 9troja 7—50 aji 8—80. Stanovanje in hrana v hiši. Stroj kupim.. Marko Kr-ovmovič, Luščič 45, Karlovac .
10745-1
Trg. pomočnik (ca)
verziran v železnim, špeoe-riji, mamufakturi, dobi ta koj službo. Ponudbe pod »Stolno mesto« na ogl. odd. Jutra.	16674-il
Prodajalko
s kavcijo, takoj sprejmem. •Stanovanje in hrama v hiši Plača 400—500 Din. Ponudbe pod »Kavcija« na podružnico Jutra Maribor.
16703-1
Pomočnica
ki je v stanju samostojno voditi damako modmo trgovino, diobi takoj mesto. — Kavcija Din ,16.000. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vestna«.
.16762-1
Vsaka beseda 00 par; davek S Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši tnesek lg Din.
Šofer
star 33 let, s IS-k-tno prakso, išče službo. Najrajši k tovornemu ali avtobusnemu podjetju. Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiv šofer« na ogl. odd. Jutra.
167*4-2
Kuharica
izurjena, popolnoma samostojna, vešč« priprav preproste in fine hrane. Vajena voditi tudi večje gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna, moč«.	16731-S
Mladenič
vojaščine prost- priden, pošten in zanesljiv, zmožen vsakovrstnih ded. želi mesto hišnika sluge ali kaj stičnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16709-2
INSERIRAJ V „JUTRU44
Jutra.
16754-6
Štedilnik
dobro ohranjen. 2 in pol plošče prodam. Zibertova 30/1.	16761-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Čebulo, češenj
in druge pridelke razpošilja promptno Viktor Baraga. Ptuj predal 2.
16710-33
,vto,moto
Beseda ,1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Rabljene avtomobile
ra-zne male in srednje, Amilcar, DKW, Adler, Chevrolet, Ford tovorni, etc. proda po likvidacijskih cenah zastopstvo DKW avtomobilov J. Lovše, Tyr-ševa cesta 35.
16553-10
Avto »Adler«
4sed'ežno	limuzino, prodam.
Ogledati	od 1,1.-16 in 3.-7.
Tržaška	ce-sta 4e, vila
»Našita«.	36746-10
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseh tudi podeželskih denarnih zavodov vnovčuje po navišji ceni
takoj v gotovini tudi vrednostne papirje Vojno škodo
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10
16344-16
Rančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrove 40. Izvršuje najbolje nakup ln prodajo HRANILNTB KNJI21C vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 191.16
Hranilne vloge
vsei tudi podeželskih denar. zavodov, vnovčuje po najvišji ceni takoj v goto vini Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova ul. 14/1. tel. 35.10.
16709-16
Šoferju
oddam avto in avtotaksi v letovišču. — Potrebno Din .".000. Informacije daje: Ja-ger, Celje, gostilna »Na-Na«.	16770-10
Tovorni avto
3-tonski, prodam tudi na obroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16756.110
Posojilo 15.000 Din
aili hranilno knjižico iščem. Dobro plačam proti dobremu jamstvu, obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren denar«.	167o8-*16
S
ragocenosti
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
kramira-na in ponikljana, najnovejši nemški fabrikat, po najnižjih cenah, dobite samo v NOVI TRGOVINI na Tyrševj 36.
16760-11/1
Beseda il Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cena t
ČERNE - juvelir
LJubljana. Wolfova ulica 1
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prostor
nad 200 kv. m velik, suh, pripraven tudi za menzo, delavnico, skladišče ali slič-no oddam na Sv. Petra c. štev. 85.	16748-20
G. Th. Rotman:
MIha Klapouh In njegovi prijatelji
Parcelo
670 kv. m na Mirju. zakajeno x žk'htniim sadjeim, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
,1(67.53-20
Visokopritlična hiša
novozgrajena i dvema stanovanjema, naiprodaj. — Ugodni pla<čilni pogoji. Po-izve se Oražem, Predovi če-va štev. 5.	1674,1-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preselitve
Izvršuje z odprtimi ln zaprtimi vozovi SLOVE-NIA TRANSPORT Ljubljana. Telefon 27-18. 37-18.	16529.21
Krasno 2-sobno
stanovanje
parketirano, oddani takoj v novi vili. Staretova -6, Trnovo.	16765-21
Stanovanja
2-3sobno kompletno stanovanje
malo, iščem v sredini mesta za vselitev novembra ali preje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Bedna in
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d.
v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr
PRESKERJU,
SV- PETRA C. 14.
Kupujte domače blagoi
TEH
z dolgoletno prakso v tehničnih in administrativnih poslih
iščemo.
Ponudbe naj se pošljejo na Fabriku Oružja i Municije, Užice.
ZAHVALA
Telefon 2059
. Suha drva, premog, '	karbopakete
0	dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva uL St. 5.
točna plačnica.
16740-21a
Sobo odda
Opremljeno sobico
oddam. Dvora-kova ul. 3/JIT.
10757-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam Pori ve se Stari trg 10.I.I.
16747-33
Opremljeno sobo
majhno, 8 posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v veoh posl. Jutra.
16730-33
Sostanovalko
prodajalko »H podobno, — sprejmem. Soba zračna., čista in svetla. Poi-zve se od pol 5. do 7. iv<e6er. — Gosposvetska cesta 1.2/ITT.
1(0738-33
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aR dajanje na«lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Večjo restavracijo
i lepim vrtom in inventarjem v središču Ljubljane takoj oddam. Potrebna je zadostna obratna glavnica. Ponudbe Da ogl. odd. Jutra pod »Senčnat vrt«.
16673-10
Večjo trgovino
r industrijskem trgu na Gorenjskem oddam z vso zalogo im inventarjem pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji podjetnemu trgovcu v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik promet«.	16361-10
91/92
ln zdajci je Muki pomahal z repom. Očrvidno je bil zaduhal sled. Zalajal je na nekega moža, ki je stal med gledalci in m bil nič kaj prikupen na pogled, ter ga jel z zobmi vleči za hlačnico. A že/
parja ni mikalo, da bi se dal kar tako zlahka ujeti.
Ves razkačen je brcnil ubogega Mu-kija in zbežal. T»da Muki, ne bodi len, je skočil za beguncem in ga ugriznil v nogo. In ker je tudi Miha hitro tekel, se tatu to pot res ni obneslo!
Lep lokal
na prometni točki, poceni oddam. Ponudbe pod »V. Ljubljana« na ogl. odd. Jutra.	167515-19
Dopisi
Vsaka beseda	8 Dta;
davek 3 Din, sa	Mfro ali
dajanje naslova	6 Din.
najmanjši tnesek	80 Din.
Morje ali planine
ta drugo polovico avgusta iščem inteligentno, simpatično. nemško govorečo partnerico za dopust. Neaoonim-no s sliko pod »Diskret« na ogl. odd. Jutra.
16768-34
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo tn govori dnevno desettisočero čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevnika Je najuspešnejša Investicija, Id prinese koristi trgovcu in Kupcu.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega srčno ljubljenega in nepozabnega soproga in očka
ANKELE FRANCA
stali ob strani in nam kakorkoli lajšali našo neizmerno bol, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za častno spremstvo, Sokolskemu društvu Škofja Loka za soudeležbo in vse izraze tolikega sočustvovanja, pevskemu odseku in njegovemu pevovodji g. Babiču za ganljive žalostinke, g. dr. Kocijančiču za požrtvovalno skrb, nego in tolažbo pokojnemu v urah trpljenja, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti do groba. Naša ponovna najlepša zahvala vsem in za vse!
ŠKOFJA LOKA, dne 22. julija 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.

ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili ob nenadni izgubi našega nadvse ljubljenega sinčka in bratca
OKOTA
najtoplejša zahvala.
Zahvaljujemo se za skrbno zdravljenje gg. dr. šabcu in dr. Feren-čaku, prav posebno pa še g. primariju dr. Lavriču za vse njegove požrtvovalne napore, da reši življenje našemu ljubljencu; dalje se zahvaljujemo prečastitemu g. prof. dr. Kotniku za poslednja verska tolažila in prednici Leonišča čast. m. Leopoldini za njeno blago pomoč.
Globoko zahvalo in hvaležnost izrekamo častiti duhovščini iz Borovnice, Preserja in Vrhnike, vodstvu in učiteljstvu osnovne šole v Borovnici, posebej še razrednici gdč. Kristanovi, ki so s šolsko mladino dali našemu edinčku na zadnji poti ganljivo tovariško spremstvo, dalje Sokolskemu, Gasilskemu in športnemu društvu, vsem našim nameščencem in delavcem, ki so lajšali našo veliko bolečino.
Vsem, ki so ob pogrebu izkazali ljubezen do našega Okota in sočutje do nas, vsem, ki so z venci in cvetjem okrasili njegov grob, naša globoka zahvala.
BOROVNICA, dne 22. julija 1936.
JOŠKO in ANGELCA MAJARON z otroki.
		»vi•'•. .ojK.	
- .'K -v			i-*,'.--
Smahvata*
Prisrčna hvala vsem- Iti so nam ob prerani smrti našega dragega
OienrUea
izrekli tolažeče sožalje in pokazati toliko iskrenega sočustvovanja.
V LJUBLJANI, dne 22,. julija 1936
v
Žalujoča
0Clitiar.

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnikar. — Za Narodno tiskarno (L <L kot tiakarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubicam.