ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Pziniing of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitalelji v; CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 16, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
Zadnje vesti
NajAdšja temperatura dneva 34, najnižja 22 stopinj, pa ob-ja«no in verjetno bo snežilo. Washingtonska VTemenska na-trdi, da če ne danes, bo jutri v Ohio gotovo snežilo. Od zapadne strani pritiska nov mrzli val.
V	Floridi so se vremenske razmere zboljšale, pač pa grozijo nekaterim krajem Califomije ^plave in je položaj precej kritičen okrog mesta Sacramento.
Ohijska zakonadajna zbornica se sestane danes v Columbusu na izredno sejo. Govemer Frank Lausche bo pred zbornico zagovarjal svoj program o javnih aehh.
V	Washingtonu je danes va-en dan. Predsednik Eisenhower
»o opoldne predložil kongresu nov proračunski predlog. Fede-J^lni proračim za leto 1956-57 T ^"a^al 65 milijard, 500 milijonov dolarjev. K besedi se je oglasil zakladni tajnik federalne vlade Clevelanda, Hiunphrey, in je napovedal, da bo tudi letošnji federalni proračun, ki se konča 1. " jnnijem, izkazal nekaj pre-1 a. Dohodki bodo znašali več J^kor izdatki. Važno je to, da ®®Ko Eisenhower kakor Hum-P ey nista za znižanje davkov, niarveč za to, da naj se začne ^JPrej s plačevanjem javTiih dolgov.
Eisenhower pripravlja novo spomenico kongresu. V njej bo PojasnU svoj mirovni program. ТиШ vlogo atomske ene.g;ijt v clviliw namene. Bela hiša je da-nes javila, da ima Eisenhower pri tem v mislih tudi Jugoslavijo.
Senator Knowland je pozval Eisenhowerja, da naj se najkas-neje do 15. februarja izjavi ali kandidira ali ne, sicer bo sam on Knowland prijavil svojo predsedniško kandidaturo.
Kongres bo danes razpravljal o industriji plina, namreč ali naj ^ ta industrija brez federalne Kontrole ali pa цај pri določevanju cen sodeluje tudi Washington.
V	Pittsburghu bodo danes zo-Pet poskušali kako konča# stav-
ko v družbi Westinghouse, ki ^ја že tri mesece.
Nova stavka se je začela da-zjutraj v New Yorhu. Na stavki je kakih tri tisoč vozni-kov, ki prevažajo gorivo. Stavkajoči so odločeni, da se bodo ^"^^ne vrste goriva dostavljale I* tam, kjer so skrajne potrebe, kot naprimer za bolnice.
V	Egiptu je danes zgodovinski dan. Predsednik vlade Nassar bo proglasil novo ustavo. V Egiptu ^ vedno vlada vojaštvo, po novi ^tavi pa naj Egipt postane de-niokratska parlamentarna republika.
V	Clevelandu se hospitalizacij-ska družba Blue Cross poteguje
zvišanje prispevkov, pa se je delavska unija A F L. izjavila, ^ to zvišanje prispevkov tudi <>na sama zagovarja.
V	Milwaukee je gorelo v stanovanjski hiši in to prav blizu •nestne hiše. Veliko stanovalcev je bilo rešenih, brez smrtnih žrtev pa le ni šolo. Zgorelo je šest |judl, med temi štirje otroci, trije ^ ene in iste družine.
Ruski novi gospodarski načrt; Rusija pomaga Jugoslaviji
MOSKVA, 15. januarja—Sovjetska vlada je danes objavila svoj šesti gospodarski načrt, ki naj velja za dobo petih let. V tej dobi petih let, naj se pomnoži produkcija, posebno ona težke industrije, na polju atomske energije, pa tudi kmetijskih pridelkov. Na vseh teh poljih novi ruski gospodarski načrt predvideva zvišanje produkcije med 80 in 100 odstotki.
V tem mesecu bo imela ruska*	-
komunistična stranka svoj občni zbor in bo odobrila tudi gospodarske smernice, ki so vsebovane v vsakokratnem gospodarskem načrtu. Kot izhaja iz objavljenega načrta, polaga Sovjetska zveza, kakor doslej, tudi za bližnjo bodočnost največjo pažnjo na težko industrijo. Propadla je tista politika, ki jo je začel bivši predsednik sovjetske vlade Georgij Malenkov, ki je hotel dvigniti življenski standard, dati ljudstvu več in boljše hrane ter obleke, z dvigom srednje ali konzumne industrija.
Novi gospodarski načrt sicer predvideva, da se bo dvignil kmetski pridelek na kolektivnih farmah. Vendar je težka industrija prva in Rusi napovedujejo, da bo Sovjetska zveza okrog leta 1960 v produkciji jekla blizu ameriški.
*
Med Beogradom in Moskvo je bil podpisan dogovor, da Sovjetska zveza pomaga Jugoslaviji, ko ta razvija svojo domačo industrijo. Rusi bodo pomagali tehnično in finančno, da se v Jugoslaviji postavijo tri tovarne za umetna gnojila, in elektrarna, ki bo sposobna producirati 100 tisoč kilovatov električne energije. Z rusko pomočjo naj se izkoriščajo in modernizirajo tudi jugoslovanski rudniki,
Nova pogodba med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo povdarja, da je obema državama na tem, da pride do čim boljših medsebojnih, tudi gospodarskih, odno-šajev.
Nemški vojni zločinci
Sovjetska zveza je imela 749 obsojenih in zaprtih nemških vojnih zločincev. Od teh jih je 450 vrnila in so se te dni pripeljali preko Vzhodne Nemčije v Zapadno Nemčijo v posebnem vlaku. Med njimi je Ernest Kei-tel, sin maršala Wilhelma Kei-tel, ki je bil šef nemškega generalnega štaba pod Hitlerjem in na procesu v Nuernbergu kot vojni zločinec obsojen in obešen. Njegov sin je bil kot vojni zločinec obsojen in zaprt v Sovjetski zvezi. Zapadnonemška vlada je držala vrnjene vojne zločince stran od javnosti, ker je po sporazumu v Moskvi sprejela nase obveznost, da njihove slučaje in dejanja v času zadnje svetovne vojne tudi sama preišče po domačih kazenskih zakonih.
MRAZ JE ZAJEL MEHIKO,
v naših dnevnih vremenskih poročilih o vremenskem stanju smo omenili, da ima tudi republika Mehiko izredno mrzlo vreme. Imeli so tudi gosto meglo. Ameriški general Taylor je moral krožiti nad prestolico Mexico City dve uri, predno se je njegovo letalo moglo radi megle spustiti na letališče. Mehiki napovedujejo nove mrzle valove, pa je že sedanji mraz pobral 60 ljudi. Umrli so v neposredni zvezi z mrazom.
POROKA S PRINCEM BO V MONACO
^2 stare domovine
K Mrs. Annie Pihler na 20301 filler Ave. je prišla iz stare domovine njena nečakinja Amalija Stergar, doma iz vasi Doblar pri kanalu, Slovensko Primorje.
Domača vlada v mali republiki Monaco je sklenila, da se princ Rainier poroči z Amerikanko Grace Kelly v Monaco, ne pa v Philadelphiji. Princ Rainier, ki se nahaja v Palm Beach, Fla., se bo temu sklepu pokoraval in bo morala ta sklep ubogati tudi
družina Kelly v Philadelphiji.
•
^ruga Amerikanka, ki je slej ko prej iskala ženine in može v visokih "plemenitih" krogih, je Barbara Hutton. Barbara je bila rojena dne 14. novembra 1912. Njen oče je bil bogataš Franklin Hutton. Njen stari oče je bil Frank Woolworth, ustanovitelj znane trgovske družbe Wool-worth. Ko je bila Barbara stara pet let, ji je umrla mati. Matere se ne spominja dobro. Ko je bila stara sedem let, ji je umrl stari oče, ko ji je bilo 12 let, ji je umrla tudi stara mati in ji zapustila tretjino dedščine, ki je bila ocenjena na 80 milijonov dolarjev.
Ko je Barbara postala polnoletna, je njen delež na dedščini Woolworth narastel na $40,000,-000. Barbara pa se je že z 20 leti poročila z georgijgi^ji^ (rug. kim) princem Aleksijem Mdiva-niem. Kmalu je prišlo do razpo-roke, -princ Mdivani pa gg jg g premoženjem Barbare dobro okorisJtil.
Barbara je nato poročila nemškega grofa Wurta Haugwitz-Reventiov. Z njim je Imda tudi
MORJE NAS BO ZALILO?
To drži, da so vremenske prilike precej izredne. V Floridi govorijo o rekordu mraza, ki je napravil milijonsko škodo na rožah in po vrtnini. Istočasno ko živimo na vzhodu v rekordnem mrazu, imajo drugod rekordno sušo, so pa zopet kraji, kjer imajo rekordne nalive.. Rekord v vremenskih napovedih pomeni nekaj izrednega.
Ali imamo pravo pomlad, pravo poletje, pravo jesen in pravo zimo? Izgleda, da ne. Nekaj pa je gotovega, da se gorkota pomika proti severu.
Admiral Donald Macmil-lan se spozna na vreme in se življensko bavi s spremembami vremena na skrajnem severnem tečaju, katere je sam doživel. On sedaj napoveduje:	^
Led na Greeniandu je debelo sem tisoč čevljev. Na Greeniandu pokriva led 700,000 kvadratnih milj. Skupno je na svetu z ledom polcrite površine 6,000,000 kvadratnih milj. Te ogromne mase ledu se bodo staja-le. Posledica bo, da se bodo dvignile morske gladine za 100 do 150 čevljev. Kadar nastopi ta čas, ne bo kazalo prebivalstvu krajev na morskih obalah drugega, kakor da pokopa jo in bežijo.
AFL-CIO ZAHTEVA, DA KONGRES IZVMI
PREISKAVO ODKOD KRIZA FARMARJEV
POPLAVA NOVIH PREDLOGOV;
TRUMAN ZA 90% PARITETE
WASHINGTON, 15. januarja—Centrala AFL-CIO se ie pridružila novi farmarski organizaciji, ki se je začela v državi Iowa in ki zahteva ne samo 90*^^ , marveč za gotove pridelke celo 100^ partitete, to je povračila oziroma podpore k stroškom pri obdelovanju zemlje; dalje pa zahteva, da naj kongres izvede temeljito javno preiskavo,
odkod pojav, da so cene kmetijskim pridelkom na trgu visoke, farmar sam pa dobiva za svoje pridelke doma tako nizko ceno. Vidni demokrat je so se zahtevi AFL-CIO že pridružili.
Bivši predsednik Harry Tru-Т
otroka. Zakon ni trajal dolgo in prišlo je do razporoke. Tudi grof Reventlov je dobro izkoristil premoženje Barbare.
Tretji mož Barbare je bil gledališki igralec Gary Grant. Tudi ta zakon ni držal in je prišlo do razporoke, s to razliko, da igralec Gary ni oskubil Barbare, ker je imel sam dovolj denarja.
Barbara je začela sanjati o princu in je dobila svojega četrtega moža v ruskem princu Igorju Trobeztkoyu. Tudi ta zakon s princem je šel narazen.
Barbaro Hutton je potem dobil južno ameriški pustolovec in ženskar Pofirio Rubirosa. "Srečni zakon" je trajal sanio 73 dni. Barbara pa je bila olajšana za $1,500,000; toliko jo je stal Rubirosa.
Barbara Hutton se je nedavno šestič poročila z nemškim plemenitašem Crammon, ki je znan kot teniški igralec, pa tudi kot Hitlerjanec. Dvojica živi v Evropi. Sramm dobiva od številnih Nemcev pisma, v katerih ga prosijo za denar. Barbara in Gramm se menda pečata z mislijo, da se nastaneta v Ameriki, toda tu v Ameriki imamo McCarranov vselitveni zakon, ki je neizprosen do pristašev, tudi bivših, nacizma in komunizma. Gramm kot nemški nacist bo verjetno iniel zaprta vrata Ameriko. Ali naj Barbara gre sama domov? Zopet kal ali vsaj izgovor za novo razporoko?!
Po nedolžnem v zaporu
v Londonu so spustili iz zapora tri obsojence, ki so po nedolžnem sedeli v zaporu dve leti. Obsojeni so bili na deset, sedem in štiri leta. Sodna razprava se je vršila radi obtožbe, da so omenjeni obtoženci, Leonard Emery, Arthur Thomson in James Powers, napadli policaja in ga hudo pretepli s palicami. Obtoženci so ves čas trdili, da so popolnoma nedolžni. Nič ni pomagalo. Med zaprtimi obsojenci sta se javila dva druga, ki sta priznala, da sta bila onadva tista, ki sta napadla policaja. Spuščeni zaporniki so imeli končno eno tolažbo, da napadeni policaj ni podlegel ranam, ker bi se sicer zgodilo, da bi trije, kakor so šli po nedolžnem v zapor, lahko šli po nedolžnem celo na vešala.
Vsi trije dobijo odškodnino, ki pa ni velika. V dolarski valuti znaša le $2,800.
Iz bolnišnice
Mrs. Julia Zerovnik se je vrnila po več kot osmih tednih v Hanna House bolnišnici na svoj dom na 14919 Hale Ave., kjer se nahaja še vedno pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščil-ne kartice, ki jih je prejela. Sedaj jo prijatelji lahko obiščejo na domu.
V Florido
Pred par dnevi so se podali na obisk v Florido, Mr. in Mrs. John in Jennie Pretnar iz 722 E. 232 St. tei" Mrs. Agnes Makarovič iz Rocky River, O. Potujejo z vlakom in so namenjeni v Fort Lauderdale, Fla., kjer bodo prebili nekaj časa pri Mr. in Mrs. Joseph Skerbec. Mrs. Skerbec (preje Mary Bolta iz Clevelanda) in Mrs. Pretnar ste sestri. Želimo jim prijetno bivanje na toplem solncu.
man je s svoje strani zavrnil nov predlog predsednika Eisenhow-erja o odpravi farmarske krize. Truman je za to, da se povrnemo nazaj k 90% pariteti in to brez-izjemno. Truman je tudi izračunal, da če ameriški farmar Srednjega zapada oceni vrednost svojega dela na uro, mu ne pride na uro niti 50 centov.
Senator Ellender, demokrat iz Louisiane, načeljuje senatnemu odboru za kmetijstvo. Sam od sebe je predložil kongresu zakonske načrte, kako rešiti kmetijsko krizo. Senator Ellender predvideva, da bo ostalo kakih 45 milijonov akrov rodovitne zemlje neobdelane, farmarjem se bo plačala odškodnina, te finančne transakcije naj opravlja posebna banka, farmarji pa morajo obvezno pristopiti k tej banki.
Senator Ellender tudi loči kmetijske pridelke, katerih cena naj uživa večjo podporo federalne vlade, kot so na primer pšenica in bombaž, kot pa drugi kmetijski pridelki.
Tisti, ki so za to, da se ena vrsta pomoči farmarjem izkaže v tem, da naj farmarji ne plačajo davka na gasolin, ki ga porabijo pri obdelovanju zemlje za številne stroje, predlagajo tudi, da naj ta olajšava velja le za gasolin, ki se troši pri strojih kot takih, ne pa na primer pri gasolinu, ki ga farmar rabi za
svoj osebni avtomobil.
#
Iz Velike Britanije prihaja vest, ki napoveduje, da se bo delo na farmah še olajšalo, to pa z uporabo radarja. Farmar bo od doma lahko dirigiral pluge, kakor tudi stroje, ki opravljajo žetev, vse s pomočjo radarja.
*
V	New Hampshire bodo prve primarne volitve in to dne 13. marca. Predsednik Eisenhower je dobil od svojih prijateljev sporočilo, da je bilo zbranih dovolj podpisov za njegovo kandidaturo v tej državi. Senator Estes Ke-fauver, ki je priglasil enako svojo kandidaturo, se nahaja osebno v New Hampshire in že sedaj napoveduje, da je njegova zmaga zagotovljena.
#
V	Ameriki se računa, da je skupnih volilnih upravičencev 98,500,000. Priznanih republikancev da je 34,500,000, demokratov 49,800,000 neodvisnih 14,200,000. Demokratje torej daleč nadkriljujejo republikance. Kakor vedno, bo tudi pri letošnjih volitvah glavno — kakšna
bo volilna udeležba.
#
Eisenhower in državni tajnik John Foster Dulles zahtevata od kongresa, da naj se za nadaljnih deset let postavi v proračun vsota $4,900,000,000, kateri znesek bo Amerika postopoma izplačala ' svojim zaveznikom kot pomoč
tujini. Senator Knowland, ki je vodja republikanskih senatorjev, je že napovedal ostro opozicijo zoper ta predlog. Enako demokratski senator George. Oba pravita, da ne vidita političnega razloga, zakaj naj bi se Amerika vezala na tako dolgo dobo in zagovarjata stališče, da naj se o pomoči tujini razpravlja od slučaja do slučaja, od leta do leta.
ZADEL JE $50.000
Na programu TV "The big Surprise" je 14 letni George Wright dobil nagrado $50,000. George Wright se spozna na glasbo, posebno na skladatelja Bacha. Odprta mu je pot, da gre naprej za nagrado $100,000, in Wright se bo za to nagrado tudi potegoval. Družina Wright je svoječasno stanovala v Clevelandu, sedaj pa se je stalno naselila v New Yorku. George je bil za časa bivanja v Clevelandu
raznašalec lista Plain Dealer.
#
Šolarka črnka Gloria Locker-man je nedavno tega tekmovala na TV programu "$64,000 Question." Prišla je do nagrade $16,-000, od nadaljnih poskusov pa je odstopila. Nagrado $16,000 je prejela radi odličnega črkovanja (spelling) besed. Ta slučaj je na šolsko mladino vplival dobro, ponekod pa tudi slabo. Učitelj pripoveduje o dečku, kateremu je naročil, naj pravilno črkuje besedo jabolko (apple). "Če jo pravilno napišem, kakšno nagrado bom dobil?" je hotel vedeti učenec.

NEMIRNI CIPER
Na otoku Cipru v Sredozemlju so praznovali obletnico dogodka, ko je grško prebivalstvo, ki je na otoku v večini, leta 1950 glasovalo za združenje otoka z Grčijo. Od tedaj so nemiri na otoku na dnevnem redu. Otok je pod angleško upravo in je britanska oblast svoje vojaške sile še povečala. Glavno mesto otoka je Nicosia. Angleškim vojakom je bilo vsem brez izjeme prepovedano, da bi se držali v mestu na dan, ko se je praznovala gori imenovana obletnica.
ČASOPISI V DETROITU
Stavka v tiskarnah v Detroi-tu, ki je trajala 45 dni, je končana. V Detroitu izhajajo trije glavni listi: Detroit Free Press, Detroit News in Detroit Times. Skupna naklada teh listov je okrog 1,500,000.
MARY BILICIC
Preminila je Mary Biličič, stara 69 let, stanujoča na 1585 E. 32 St. Rojena je bila v Prekmur-ju. Tu zapušča moža Paul. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
*
JOSEPH SHEBERT
V soboto ponoči je preminil na svojemu domu Joseph Shebert, stanujoč na 19003 Arrowhead Ave. Doma je bil iz Žabje vasi pri Novem mestu in se je nahajal v Ameriki nad 50 let. Bil je Član društva št. 54 S.N.P.J. v Glencoe, O.
Tu zapušča sinove Leonard, Paul v Youngstownu, Josepha v Californiji, in Joseph Dolosich, tri hčere Mrs. Margarette Walter, Mrs. Theresa Small v Glencoe, Ohio, in Hildo, ter 12 vnukov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., na Highland Park pokopališče.
#
Pogreb pok. Leo Bolko
Pogreb pokojnega Leo Bolko st. se je vršil danes zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
, #
Dodatno poročilo
Dodatno k poročilu o pokojni Margaret Sodeč, katere pogreb se je vršil v soboto, se poroča, da je bila članica podr. št. 41 Slov. ženske zveze in Oltarnega društva cerkve Marije Vnebovzete.
MATI IN OTROK S POLIEM
V	Madisonu, Wise., je bila ga. Daniel Benson v drugem stanju, ko jo je dne 23. septembra obiskal polio. Dne 3. oktobra je porodila sinčka. Po materi je novorojenček podedoval tudi polio. Mati hodi z bergljami in se na poliu zdravi s sinčkom vred. Zdravnik, ki zdravi mater in sinčka, pravi, da bosta popolnoma okrevala.
V	družini Benson sta še dva otroka v starosti dveh in treh let, katerih pa do sedaj polio ni obiskal.
40-letnica poroke
Včeraj sta Mr. in Mrs. Anton Jagodnik iz 18801 Mohawk Ave. slavila 40-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Slav-nost se je vršila na domu hčerke-edinke v krogu sorodnikov in prijateljev. Slavljencema želimo vse najboljše, da bi zdrava dočakala zlato poroko.
Na operaciji
V Woman's bolnišnici se nahaja Anthony Cukayne iz 14404 Brunswick St., Maple Heights, O., sin poznanih Mr. in Mrs. Joseph Cukayne iz Evergreen Rd., Wickliffe, O. Podvreči se je moral operaciji na slepiču, katero je srečno prestal. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja!
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) ______________________________________________________ $10.00
For Six Months — (Za šest mesecev) __________________________________.______ g.og
For Tliree Months — (Za tri mesece) .............................................. 4,00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
F(K One Year — (Za eno leto) ____________________________...______________________$12.00
For Six Months — (Za šest mesecev) ___________________________________. 7 go
For Three Months — (Za tri mesece) .....................i Z L Z Z 4^50
•Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ENAKOPRAVNOST
104
NE BEŽI PRED DOLŽNOSTJO!
Preteklo nedeljo se je oddajal televizijski program "Meet the Press" namesto v New Yorku, kakor običajno, v Clevelandu, seveda za vso ameriško javnost. Zastopniki tiska so stavili vprašanja na ohijskega governerja Franka Lauscheta. Kakšna so bila vprašanja in kaj je governer Frank Lausche odgovoril, smo prinesli prejšnji ponedeljek. Namenoma smo čakali, da se ne razpišemo o teh odgovorih, dokler ne bi imeli kolikor toliko objektivne in splošne ameriške kritike, kako je sodila o odgovorih Franka Lauscheta. Ugotoviti moramo, da ni bilo prav nobene negativne kritike in da je šel clevelandski Plain Dealer tako daleč, da je republikanski stranki predlagal: Ce ne bo kandidiral Eisenhower, vzemite za svojega predsedniškega kandidata Franka Lauscheta. Tak je bil tudi odmev velikega ameriškega tiska v obče.
Frank Lausche se je dal preko televizije ameriški javnosti prvič osebno fotografirati, namreč, kdo in kaj je in kako gleda na Ameriko. "My country!"—to je bil ponavljajoči se pristavek njegovih odgovorov. Pri tem naj pripomnimo, da ima Frank Lausche neko gotovo srečo tudi s svojim priimkom. Lausche kot se v angleščini piše, ne bode Amerikancev v oči. Lausche je Lausche, za enkrat governer Ohio, in kakor vemo mi tukaj v Ohio, se o njem na splošno ne sprašujejo, kakšnega rodu da je, vedo pa o njem, da je dober gowner |n ga ponovno volijo.
Frank Lausche je odgovarjal na politična vprašanja, ki so trenotno aktualna. Nam se zdi, da je namenoma po-vdaril besedo odgovornost. Ne bežim pred odgovornostjo, ne bežim pred dolžnostjo! Lausche je pokazal s prstom na Eisenhowerja. Ko je leta 1952 nastopil kot predsedniški kandidat, pa tudi zmagal, je čutil Eisenhower čut dolžno sti in odgovornosti do Amerike. Ce bi on, Lausche, stal pred izbiro, ali se mu ponudi predsedniška ali druga kandidatura, bi jo sprejel, ker bi ne bežal pred dolžnostjo in odgovornostjo. Pristavil pa je takoj, da čuti, da so njegove moči "limited," omejene. Globoka filozofija. Dolžnost, odgovornost—pred to ne bežim;- toda zavedati se pa le moram, kaj so moje zmožnosti in v čem sem doma. Lausche je hotel povedati, da bi bila odgovornost ameriškega predsednika za njegova ramena pretežka.
Kdor je na vrhovih, se mora zavedati vpliva svojega mesta splošno vzgojno tudi navzdol. Sicer je ameriško življenje tako, da ne pusti nečastne I'judi na visokih mestih. Tam hoče imeti kristalno čiste! Ce pa je kak poseben vzgled, kot je recimo ravno Frank Lausche, ko gre za dolžnost, do službe in do splošnosti, potem naj se mi sami tega tudi zavedamo. Vzgledi vlečejo!
Dolžnost, odgovornost—vsebine polni besedi. Začnimo od spodaj. Kdo ima dolžnost in odgovornost do pravilne vzgoje otroka doma in v šoli? Ce se bodo starši sklicevali, da so prenesli vso odgovornost na učitelja v šoh, ne čutijo pomena dolžnosti in odgovornosti do otrok. Ce bo tak otrok šolaršek v šoli gledal le na učitelja, se ne bo vzgojil v pravi karakter.
V polnem realnem življenju si bomo sami priznali, da se nam zdi klaverna figura tovarniškega delavca, ki gleda okoli, ali ima na njega vprte oči boss аИ preddelavec, od katerega naj bo odvisno njegovo delo.
Vojak, ki gleda le na to, ali je kje blizu oficir ali ne, je klaverna figura. V vojnem času, če beži pred odgovornostjo in dolžnostjo, ga spiatrajo za nvadnega izdajalca in ga ustrelijo. Še preje v raznih rdečih in komunističnih armadah, kot pa v meščanskih.
Po našem mnenju zavest dolžnosti in odgovornosti šele napravita človeka svobodnega. Tak človek v družbi nekaj zeleže. V vseh slučajih se znajde. Angleži na primer niso bili in niso vojaški narod. Vzgojeni pa so bili od nekdaj kot svobodni, ki ne bežijo pred dolžnostjo in odgovornostjo. Kaki 150 let nazaj je šlo za boj na življenje in smrt med Angleži in Napoleonom. Prišlo je do pomorske bitke pri Trafagaru in angleški admiral Nelson je dal samo eno povelje: "Vsak Anglež na svojem rr^estu se bo za vedal svoje dolžnosti in odgovornosti!" Nelson je zmagal nad Napoleonom.	L. C.
Lepotilni salon za moške
v deželah, kjer ni povsem uveljavljena enakopravnost, se ženske zmeraj znova pritožujejo, da ne morejo dobiti dela, če 30 že priletne in če ne uporabljajo raznih lepotilnih sredstev, da z njimi prikrijejo svojo starost. Zato kozmetika zanje ni samo stvar nečimrnosti, marveč tudi socialne potrebe. Vprašanje dolge mladosti in prikupne zunanjosti tudi ko je človek že prileten, pa ni samo pereča zadeva žensk, marveč tudi moških. Zato so v Parizu odprli lepotilni salon za moške.
Opremljen je docela sodobno in v njem moške predvsem masirajo. Vsak moški, ki hoče "pomladiti" svojo zunanjost, gre najprej k zdravniku, da ga preišče in mu predpiše natančno metodo. V lepotilni salon se zatekajo predvsem debeluhast' moški, ki bi radi shujšaU. Neki debeluh je brez škode za svoje zdravje v eni kuri shujšal za 20 kg. Salon je dostopen izključno moškim. Nekateri moški pa sf ne zadovolje samo z masažo obraza, marveč žele tudi večje kozmetične operacije.
Moški, ki zahajajo v ta salon, pravijo, da ne delajo tega iz nečimrnosti, marveč izključno zato, ker v svojih letih spričo svoje zunanjosti ne morejo dobit' dela. "Prvi vtis je skoraj za vsakega šefa odločilen," je deja' neki obiskovalec salona. "Nikjer nočejo sprejeti v službo moškega, ki mu je Ž3 na zunaj videti, da je star in izčrpan, pa je lahko še tako vesten, marljiv in izkušen. Zato se hočem pomladiti. Svet hoče pač biti varan." V Franciji torej ne zahtevajo za delo samo moči in znanja, marveč tudi mladost in lepoto.
Morje je radodarno
I Vse, kar naplavi morje na I obalo, pripada otočanom. Tako je bilo zmeraj in je tudi zdaj. Kdaj pa kdaj se pripeti, da naplavi morje kaj več vrednega, kar ta ali oni najde iri skrije, potem pa proda. Gorje pa, če drugi otočani to zvedo. Edina izje-I ma je les. Le-ta je že vnaprej določen za peči. Časi, ko so prebivalci mnogih otokov s temi darovi morja obogateli, so za zmeraj minili.
Položaj otočanov je bil bistveno boljši, ko so po morju še plule jadrnice. O vsakem hujšem viharju se jih je nekaj razbilo in morje je njihov les naplavilo na otoke. Če se zdaj potopi ladja, kar se primeri zelo redko, otočani nimajo kaj pobirati, ker obleži cela na dnu. Pa tudi če so jih med vojno mine in letalske bombe mnogo potopile, niso imeli prebivalci otokov od njih nobene koristi, ker so se z železni-deli potopili tudi leseni.
Vzlic temu pa hranijo v lopah na obali Severnega morja marsikaj zanimivega, kar je naplavilo morje. Tu leže v skladiščih sodčki slanikov ter celi zaboji konserviranega mesa in masti, velike količine surovega gumija in bale strešne lepenke. Poleg pivskih sodčkov stoji tudi nekaj steklenic ruma. Morda so jih morski valovi v viharju odplavili Ч krova ali pa jih je posadka tihotapske ladje v strahu pred po-Hciio zmetala v morje.
Lesja na otokih in na morsk' obali sploh je dragocen. Ceniti pa so ga znali že predniki sedanjih otcčanov. Ko je Severno morje 'ired kakimi ]I50 leti grozilo vas' Rankum, da jo bo pogoltnilo, so otočani svoje hiše kratko malo no rušili in se umaknili 500 m od morske obale. Tam, kjer je stala njihova vas, valovi zdaj morje
Rankum pa ni osamljen pri-T^er. Zlati časi otočpnov so kot rečeno minili. Zdaj naplavila morja na. otoke in na morsko obalo sploh samo malenkosti. Vendar na je še zmerai radodarno. Znto revni liudie še zmeraj po vsakem viharju hodijo ob morski obali in pobirajo darove morja.
Novosti V letals+vu
Mikrofoni, ki jih je treba uporabljati v prostorih kjer je mnogo hrupa, kot na primer v letalih, so vedno delali skrbi inženirjem. Če so tik pred usti, "poberejo" preveč drugih zvokov, med temi tudi šum dihanja, la-ringfoni pa tudi niso preveč zadovoljivi. Ameriški zdravniki so se zato lotili naloge, da bodo akonstruriali s pomočjo inženirjev mikrofon, ki bo dober, Јза vendarle ne bo imel slabih lastnosti dosedanjih mikrofonov.
Odkrili so, da če pokrijemo usta, govornika s tvarino, ki absorbira zvok, je možno slišati ta j govori skozi stetoskop, vtak-njen, v ušesa, če je mesto ste-toskopa mikrofon, se slabotni jovor ojača, dokler ni tako gla-lan kot je potrebno. Pravijo, da je govor slišati precej "visoko," vendar popolnoma razločno.
Dobra stran tega sistema je iudi v tem, da mikrofon nikakor ni v napoto govorniku in da ;a je lahko izolirati pred vsemi drugimi zvoki. Znanstveniki so novi mikrofon tudi preiskusili. 5est mož je moralo spregovoriti isti stavek najpiej skozi usta, potem pa skozi ušesa. Ko je bilo zunanjega hrupa malo, je bilo možno slišati oboje dobro, ko pa 30 zunanji hi-up povečali, je bil govor skozi ušesa odločno bolj razločen.
V praksi bodo odslej piloti govorili skozi eno uho, poslušali pa skozi drugega, ves aparat pa bo tesno zaprt v čelado. Zunanji hrup bo le težko prodrl v ta sistem, ki bo odslej tako zavarovan—pravijo—kot da bi se človek pogovarjal v svoji lastni glavi.
Pa še nekaj se je končno posrečilo letalskim inženirjem. Izdelali so napravo, ki bo oglušila hrup, ki ga povzročajo reakcijska letala. Izpušno cev bodo pokrili s cilindrom, ki bo preluknjan tako, da bo curek zraka še vedno usmerjen naravnost nazaj. Dejansko bo to več telesko-skih cilindov, v obliki stožca, ki se bo la-hko po potrebi odpiral ili zapiral. Na ta način bodo letala lahko odpravila hrušč pri pristajanju in vzletanju, se praži, kadar so v neposredni bližini človeških bivališč, nato pa bodo :evi na višini odprla, da bo lahko itroj nemoteno deloval. Pravijo tudi, da bo naprava precej dra-ja, da pa se vse letalske družbe zanjo zelo zanimajo, ker ne morejo več prenašati stalnih pritožb prizadetih prebivalcev.
MLEKO ZA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
I^trošnja mleka v naprednih državah je močno narasla, ko je bilo prebivalstvo obveščeno o znastvenih odkritjih glede izrednega pomena, ki ga ima mleko za človeški organizem. Kmalu je dobilo mleko skupno s sadjem in surovo zelenjavo naziv "zaščitno živilo."
Zn,ano je, da je.v deželah, kjer je mlekarstvo dobro razvito, smrtnost otrok znatno nižja kot v deželah s slabo razvitim mlekarstvom, kjer je mleko slab& in potrošnja nizka. Tu so otroci tudi slabše razviti ter manj 'odporni proti raznim boleznim.
Katere so tiste snovi, ki dajejo mleku tako veliko biološko vrednost, da je po svojem sestavu najpopolnejše živilo, ki ga poznamo? Po tabelicah, ki jih je leta 1950 izdalo ameriško ministrstvo za poljedelstvo vsebuje 100 g polnomastnega svežega mleka 69 kalorij, 3.5 g beljakovin, 3.9 maščob, 4.9 g ogljikovih hidratov, 118 mg kalcija, 93 mg fosforja, 0.1 mg železa ter vitamine C, BI, B2, PP in vitamin A.
Res je sicer, da je na tabeli označena le kakovost ameriškega mleka, na katerega vplivajo klima, zemljišča, močna krmila, higiena hlevov, različne pasme itd.
Biološka vrednost mlečnih beljakovin je izredno velika in dobra. Mleko vsebuje: kazein, lak-toglobulin, lakttalbumin.
Vrednost beljakovin v mleku je velika tudi zaradi tega, ker je v majhni količini mleka velika količina beljakovin; V4 litra mleka ima toliko beljakovin kot 50 g mesa. Tudi posneto mleko je glede na beljakovinsko vrednost zelo cenjeno živilo. Znano je, da mora biti v hrani približno 50% beljakovin živalskega izvora, pri otrocih nosečnicah pa celo dve tretjini.
Maščoba se nahaja v mleku emulgirana v obliki zelo drobnih kapljic. Zaradi te fine emulzije je ta maščoba zelo lahko prebavljiva in jo telo laže izkorišča.
Poleg v masti topnih vitaminov (A, D, E, K) vsebuje mleko še razne vitamine topne v vodi (5 B komplex in C).
Vitamini so organske snovi, ki so v malih količinah neobhodno potrebne organizmu za pravilno izkoriščanje hrane in za urejanje drugih življenjsko važnih procesov v organizmu. Od rudnin, ki sta v mleku, sta brez dvoma najnažnejši kalcij in fosfor. Za človeka predstavlja tudi mleko in njegovi proizvodi najmočnejši vir teh rudnin.
Fosforju in kalciju pripada približno 2 kg od celotne teže leg tega, da gradita okostje, odraslega človeškega telesa. Po imata ti dve rudnini še razne naloge pri presnovi, funkciji živče-ja itd.
Dnevne potrebe po teh rudninah so približno 1 gram dnevno. Višje pa so v mladosti, nosečnosti, med dojenjem, v starosti. Da zadostimo potrebam, namenjenim za življenje tako važnih snovi, moramo urediti svojo prehrano tako, da se bodo količine mleka in njegovih proizvodov čim bolj približevale tistim količinam, ki jih priporočajo razni mednarodni forumi za prehrano.
Mleko in njegovi proizvodi so torej nujno potrebni človeku v vseh njegovih življenjskih obdobjih, od rane mladosti do pozne starosti. Še bolj važno pa je mleko za bolnega človeka, zato zavzema v terapevtični dietiki zelo važno mesto. Tako n. pr. pri raznih želodčnih, ledvičnih, jetrnih, žolčnih in drugih boleznih. Tudi vrekonvalescenci po težkih obolenjih, ko je telo oslabelo, bodo mleko in njegovi proizvodi pomagali h krepitvi in ponovitvi delazmožnosti.
Kljub izrednemu pomenu, ki ga ima mleko za človeško zdravje in kljub temu, da se to dejstvo stalno poudarja, je potrošnja mleka v Jugoslaviji v primerjavi z drugimi državami še vedno izredno majhna. Medtem, ko ga potrošijo n. pr. v Kanadi, Švici, na Finskem povprečno 1 liter do liter 200 g dnevno na osebo, znaša njih potrošnja 100 do 300 g dnevno na osebo. Toda slabe prehranbene navade so v Jugoslaviji tako zakoreninjene, da bo potrebno v bodočnosti še mnogo dela na tem področju.
prevažati z živalmi ali pa na hrbtih.
Zid ima več pomožnih poslopij Majhna trdnjavica je stala na vsakih 130 metrov, na vsakih 6 milj pa je bila močna svetilka. Kadar je bil zid napaden, so prižgali svetilke, da bi obvestili glavne postojanke.
Na koncih zidu in tam, kjer je zid sekal važnejše karavanske poti, so zrastla majhna mesta, ki so bila zavarovana z močnimi obzidji. Med temi so Ciajuk-van, Jenmenkvan, Pingšingkvan, Kupehkov, Hsifenkov itd.
Veliki zid je bil vsa stoletja predmet mnogih kitajskih narodnih pesmi in pripovedk. Naj-iStarejša je popevka "Meng Ciang Nu joka na Velikem zidu." Pesem pripoveduje, kako je Fan Ciliang, kmet, moral oditi k vojakom in služiti na Velikem zidu. Kot mnogi drugi je Fan tam umrl. Meng Ciang Nu ga je zvesto čakala leta in leta, nato pa se je odpravila k zidu, da bi ga poiskala. Povedali so ji, da je Fan umrl in da se ne ve, kje je pokopan. Meng je jokala in jokala, in končno je njena ne-utolažljivost ganila bogove. Del zidu se je nenadoma podrl in tam je našla truplo svojega moža.
Z novim orožjem pa je Veliki zid izgubil svoj pomen. V zadnji vojni so ga omenjali samo zato, ker teče skozi kraje, ki so strateško zelo važni, in so se mnoge bitke odvijale v njegovi neposredni bližini. Od teh je najbolj znana bitka pri Pingšing-kvami, kjer so kitajske čete popolnoma premagale močno japonsko armado.
VELIKI KITAJSKI ZID
1ELICEK, KI .iTE KOKOŠI KRADEL
Kmetu Ai'mandu Bertinju iz Picciorane v Italiji so naenkrat začele zmanjkovati kokoši. Ni si mogel tega razložiti, zato je začel podnevi in ponoči oprezovati za -leznanim kurjim tatom. Neke loči je na svoje veliko začudenje opazil, kako se je približal ko-košnjaku teliček, zgrabil kokoš in jo mirno pojedel, kot da bi bi-a seno. Poklical je živinozdrav-nika, ki je tele preiskal in ugotovil, da je popolnoma normalno. Težko bo sedaj kniet spet navadil tele na seno, ko je to že okusilo kokoši.
PKKDOK POD MONT BLANCOM
Načrt za izgradnjo avtomobilskega predora skozi pogorje Mont Blanca je v zaključni fazi. Francoska vlada je namreč oredložila parlamentu v izglasovanje načrt zakona o tej gradnji. To bo doslej najdaljši predor —dolg bo nekaj nad 12 kilometrov, širok pa 8 metrov. Italijanska vlada, ki se tudi zanima za ta predor, se je že odločila, da bo načrt podprla. Dela bodo stala okoli 9 milijard frankov. Zamisel za ta predor se je prvič pojavila že pred prvo svetovno vojno, toda šele leta 1947 sta se dve družbi, ena italijanska in ena francoska, sporazumeli, da bosta skupaj zgradili predor.
Kitajski zid, ki spada med najzaniniivejše arhitektonske zapuščine, se začne pri Ciajuk-vanskem prelazu v pokrajini Kansu na zahodu in teče skoraj nepretrgoma do Pohajskega zaliva na kitajski vzhodni obali. Kitajci ga poznajo pod imenom Van Li Čang, ali Zid deset tiso-čev lijev (li je dolžinska mera, dolga 500 metrov), čeprav zidu 83 nikdar niso natančno izmerili. Če ga pomerimo na zemljevidu je dolg okoli tri tisoč kilometrov, toda ker teče po mnogih gorskih grebenih, je dejansko precej daljši — skoraj pet tisoč kilometrov.
Pravijo, da so ga prvi gradili pred okoli 2,500 leti, v zadnjih letih vladavine dinastije ču Fevdalni gospodje, ki so se vo-jevali, so gradili tudi zidove na mejah svojih gospodstev. V letu 221 pred našim štetjem pa je Šihu Huangu Ti ju uspelo premagati vse tekmece in ustanoviti cesarstvo. Da bi obranil svoje severne meje je ukazal svojemu najsposobnejšemu generalu, Mengu Tienu, naj zbere armado 300,000 mož, in naj zgradi nepretrgan zid. Ker so Џ obstajali razni obrambni zidovi v severnih državah, Tienova naloga ni bila zgraditi popolnoma nov zid, ampak samo povezati starega in ga okrepiti. Delo je trajalo nekaj nad deset let. Celoten kitajski zid ima torej več kot 2,-100 let dolgo Zgodovino.
Od tedaj je Veliki zid branil Kitajsko pred napadalci s severa. Dokler je bilo v uporabi primitivno orožje, je zid dobro opravljal svojo nalogo. Morda se ima Kitajska zahvaliti pi'av zidu za neverjetni kulturni razvoj v tif-tih stoletjih. Več kot tisoč let, od dinastije Han do dinastije
Tang, so zid stalno popravljali in prezidovali. Toda od dinastije Tang do dinastije Juan, to je, od zgodnjega desetega stoletja do sredine 14. stoletja, je bila severna Kitajska v rokah severnih plemen, ter je zid izgubil svoj pomen.
Z zmago nad Mongoli in nastopom dinastije Mingov leta 1368, je Veliki zid spet postal važen. že v drugem letu svojega vladanja je imperator ukazal naj zid obnovijo in okrepijo, da bi za vedno preprečil ponovno mongolsko invazijo. To delo so opravljali nepretrgoma do zgodnjega 16. stoletja.
Tisti deli zidu, ki so bili zgrajeni pred dinastijo Mingov, so zgrajeni iz kamenja ali -z zemlje. V času Mingov pa so gradi tel ji uporabljali kamnite plošče in opeko, ki so jih polagali na stene zidu s pomočjo zemlje, zmešane z apnom. Zid, kakršnega poznamo danes, je visok povprečno 7 metrov. Pri temelju je širok sedem metrov, na vrhu pa okoli šest. Vrh zidu je v resnici cesta, ki ima na severni strani utrjen zid, na južni pa navadno ograjo.
Če računamo, da je zid dolg blizu pet tisoč kilometrov, ima v sebi okoli 115 milijonov kubičnih metrov apna in zemlje, ter blizu 38 milijonov kubičnih metrov kamenja in opeke. Za podobno delo bi danes potrebovali okoli 600 milijonov delovnih dni, ne da bi računali pridobivanje in prevažanje gradiva. Dela, potrebnega za to, se ne da izračunati. Večina opeke, na primer, je prihajala iz Lincinga v gan-tungu, kar je več sto kilometrov od zidu. Pomisliti je tudi treba, da v tistih časih niso imeli nobenih strojev, in so morali vse to
Največje hotelsko mesto
Družba Webb & Knapp gradi v New Yorku tako imenovano "Palačo napredka," ki bo naj-večje poslopje na svetu. Stavbi-1 šče obsega 3 hektare, stavba pa ! 60 veoka 150 m. Gradbeni stro-! š^i bodo znašali najmanj 100 milijonov dolarjev.
V "Palači napredka" bodo vedno razstave najrazličnejših izdelkov in bodo tako velike dvorane prava velesejmišča. Te razstave bodo imele na dan okoli 100,000 obiskovalcev, med razstavnimi dvoranami pa bodo poslovni prostori. Nad 50,000 nameščencev raznih tvrdk bo v teh poslovnih prostorih sklepalo kupčije z obiskovalci razstav.
Senzacionalna je postala tudi podjetnost Američana Conrada Hiltona, ki ima že 26 hotelov s 26,856 sobami, v katerih je ,nad 30,000 postelj. Po letu 1949 je dal Hilton samo v New Yorku zgraditi pet hotelov, hotele pa ima tudi v Madridu, Kairu, Carigradu, v Atenah, v Rimu ter v nekaterih mestih Indije in Indonezije. Najnovejši njegov hotel projetirajo zdaj v zahodnem Berlinu. Ta hotel bo imel 20 nadstropij in se je zaradi gradbenega dovoljenja Hilton že sestal s predstavniki berlinske mestne uprave. V Evropi in v Aziji je začel Hilton graditi svoje hotele, ko so mu v ZDA zagrozili, da bo proti njemu vložena tožba po zakonu, ki omejuje prevelike monopole. Zaradi te grožnje je Hilton v Ameriki ustavil začasno svojo veliko podjetnost in ko projektira zdaj zgradbe velikanskih hotelov v drugih državah, pravi, da ne bo prej odnehal, dokler se tudi v čezmorskih državah ne uveljavijo hoteli, v katerih bodo vsak dan izmenjavali posteljnino in v katerih bo v kopalnicah brezplačno na razpolago najboljše toaletno milo.
Večina I/iltonovih hotelov ima tudi to prednost, da hotelske uprave vabijo kot goste družine, ki imajo več majhnih otrok, medtem ko je mnogo hotelov, v katerih otroci niso zaželeni. Med uslužbenci Hiltono-vih hotelov so dobro izvežbane negovalke otrok in tako so nekateri Hiltonovi hoteli idealna otroška zavetišča.
ENAKOPRAVNOST
Šolstvo V Konstanjevici
STRAN 3
Kostanjevica je imela svojo elementarno šolo že v XIV. stoletju. Tedaj je bila cerkvena ustanova. Do leta 1789 so jo oskrbovali cistercijanci in je imela dva oddelka. V enem odmiku se je izobraževal redovni-ški naraščaj, v drugem pa zunanji učenci. Tedaj je bil glavni predmet latinščina, poučevali pa so tudi pisanje in branje. Leta 1789 je bila šola premeščena iz samostana v Kostanjevico z odlokom najvplivnejših domačih mož. Tedaj je šolo obiskovalo 122 otrok in se je imenovala "Deutsche Schule." Učitelj je bil obenem organist in cerkovnik in je imel 180 goldinarjev plače. Leta 1821 je bil v Kostanjevici učitelj Stritar; ta je dobil za pomoč še enega učitelja. Drugemu razredu, ki je bil ustanovljen 1875, se je pridružil, 1888 tretji, 1891 četrti, 1919 peti, 1921 šesti Ш 1933 še sedmi razred. Kostanjevica je torej imela na začetku druge svetovne vojne sedem razredov—nižjo in višjo ljudsko šolo.
Med vojno je tudi konstanje-viška šola doživljala isto usodo kot ostale slovenske šole. Spremenila se je v bunker tujih zavojevalcev in iz njega strahovala bližnjo in daljno okolico. Končno jc bila porušena in se ji še do danes niso zacelile rane. Pouk je v tem času bil po hišah v mestu. Po vojni je šola sicer zaživela, vendar dolgo časa ni bila taka kot bi morala biti, saj je bilo ostalo od razmeroma velike zbirke učil bore malo. Tudi šolska zgradba se je počasi urejela. Rešena je bila, ker so je Kosta-njevčani pokrili že med vojno.
Stara šola je bila v župnijskem gradu in sedanji občinski hiši na Ljubljanski cesti. Tam je životarila tudi med vojno. Sedanjo šolsko zgradbo pa so zgradili 1906 in bo v tem šolskem letu praznovala 50-letnico' Zgradili so jo domači rodoljubi, od katerih jih je še danes nekaj živih
ALI KAŠLJATE?
Px\ n«i6 lUHatno	tdruTili
da vam uslavi kaiel} m prehlad
Lod) Mandel. Ph G.. Ph r
MANDKL DRVa CO.
15702 Waterloo Rd--Kg 1-ООЗ4
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
PRODA SE
za dve družini; 5 sob zgoraj, 5 sob spodaj. Parna gor kota na plin; cementiran dovoz in garaža. Vidi se lahko po dogovoru. Nahaja se v slovenski naselbini, blizu E. 74 st.
Pokličite WI 3-1679
Največ zaslug imata med njimi tedanji kostanjeviški župan Ivan Globočnik in nadučitelj Anton Pavčič, mož, čigar ime bi moralo biti napisano v kroniko našega šolstva z zlatimi črkami. Zgradili so najimpozantnejšo šolsko zgradbo na Nižjem Avstrijskem. Šola ima velike, zračne in sončne prostore, velik vrt in telovadišče, je na samem in v primerni razdalji od dnevnega hrupa.
Povojna šola v Kostanjevici je prešla vse razvojne faze, ki so značilne za naše novo šolstvo. Sprva je bila tu osnovna šola, potem sedemletka, v šolskem le-lu 1953-54 pa smo dobili popolno nižjo gimnazijo, ki je doslej poslala v svet dve generaciji absolventov. Upravičenost gimnazije v Kostanjevici je na dlani, saj zajema kostanjeviška gimnazija domala vso dolino spodnjega toka Krke. Sem hodijo otroci iz Črneče vasi, Podbočja (obe šoli sta zdaj v komuni Kostanjevica—Podbočje. Ce ji prištejemo še šolo na Gradcu in ko-stanjeviško osnovno šolo imamo v naši komuni štiri osnovne šole), Rake, Zameškoga, Cerkelj, iz Podloga in drugod. Gimnazija ima vsako leto za en razred prirastka, saj imamo zdaj že kar šest oddelkov. Osnovna šola ima redno za vsak razred po eno pa-ralelko, tako da imamo skupno osem oddelkov.
Zanimivo je'pogledati kakšne učiteljske sposobnosti so ustvarjale kostanjeviško šolstvo in kakšen pečat so temu šolstvu dale. Eden najimpozantnejših šolnikov je vsekakor Anton Pavčič. Ta je ustvaril današnjo šolsko zgradbo in jo spremenil v pravi hram kulture, saj je splošno znana njegova pieteta, s katero je zavod upravljal. Tudi pedagoško je bil na dostojni višini in je užival med prebivalstvom izredni ugled. Ravnateljstvo gimnazije ima v načrtu, da bi mu odkrili v avli šolske zgradbe spominsko ploščo, kakor tudi ostalim možem, ki so se potegovali za postavitev naše šolske zgradbe, katere obletnico bomo letos praznovali. Spomina vreden je tudi Andrej Kaučnik, ki je znan slovenski ljudski ppsnik in glasbenik, saj ljudje še danes radi prepevajo njegovo pesem O hudobni ženi. Sadjarstvo v naši okolici je povzdignil Leopold Abram, o katerem še danes pripovedujejo, da je imel najvzor-

A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST бгш1 STPEET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLPO ROAD	KEnmore 1-1235
VELIKA UINA RAZPRODAJA
V teku
od 3,6. do 21. januarja
pri
GRDINA SHOPPE
cm ST. cuiR avenue
IZREDNA PRILIKA, DA SI NABAVITE . NCX5AVICE. SPODNJE PERILO. HALJE, ZLATNINSKE OKRASKE, ROKAVICE, RoBCE, ROČNE TORBICE IN DRUGE POTREBŠČINE ZA ŽENE IN DEKLETA.
Cene §e bUe zelo znižane in prihranili si bosie denar.
nejši sadovnjak na Dolenjskem. Trajen pečat je zapustil v srcih Kostanjevčanov tudi Leopold Potrebin, ki je ustanovil godbo na pihala. Bil je odličen kapel-nik in je njegova godba v nekaj letih postala znana po vsej Dolenjski. Tega učitelja so Kosta-njevčani imeli tako radi, da so mu v Radečah, kjer je umrl, postavili spomenik.
Med dvema vojnama so vodili naše šolstvo naslednji šolski upravitelji: Ludvik Pirkovič, Franc Zagorc, ki je zelo lepo oskrboval šolski vrt, dalje Janez Pirnat, Stanislav Gajšek, ki je bil dober organizator in prvovrsten administrator. Zadnji je deloval na šoli sedemnajst let in ga je strgala smrt iz rok mla dine sredi dela, februarja 1955.
Od učiteljev, ki jih je bilo v tem času mnogo, so najbolj znane osebnosti Minka Gašperin, žena slovenskega pisatelja dr. Iva Šorlija, Amalija Kobau, ki je službovala v Kostanjevici trideset let, Sonja Kalan, ki je bila v Kostanjevici skozi dve desetletji in je potem žalostno končala v umobolnici, Marija Hlad-nik, ki je bila izvrstna pianistka. Iva Mesec, ki je bila sprva dolga leta na kazenskem mestu v črneči vasi in je bila slednjič le dodeljena v Kostanjevico. Veliko vlogo na področju organizacije sokolstva ima učitelj Ljude-vit Burja. Izmed novejših članov učiteljskega zbora pa se. odlikuje še Jože Jankovič, ki je dal mestu mnogo lepšo podobo s svojim neutrudnim zasajanjem lepotičnih dreves.
Med osebnosti, ki so poučevale na našem zavodu, naj prište-jem še slikarja Ivana Erbežnika, ki se po petdesetih letih še vedno rad vrača na eno izmed svojih prvih službenih mest in se šole rad spominja tudi s svojimi deli. Zavodu je podaril sliko, ki prikazuje zmago nad Turki pri Kostanjevici, pred nedavnim pa je poklonil šoli relief Kostanjevice. Te delo je imela šola že pred vojno,_ pa je bilo med vojno popolnoma- uničeno. Skozi enajst dni se je častitljivi šolnik sklanjal nad tem reliefom in neutrudno delal, da je slednjič lahko izročil ta dar naši mladini. In mladina mu je hvaležna, saj mu je priredila nepozaben sprejem.
Prav tako bo ostala v srcih mladine tudi Stana Gajšek, ki je kot vzorna učiteljica—elemen-tarka vzgojila vrsto rodov.
Vsi ti prosvetni delavci so s svojim vzgledom in besedo oblikovali srca in um naše mladine, obenem skrbeli za vsestransko povzdigo kraja, v katerem so služili svoj vsakdanji kruh. Med take učitelje lahko prištejemo še Marijo Likar in Valerijo Žlindra. Prva je mnogo storila za povzdigo gospodinjstva, druga pa vse življenje učila v tem kraju.
Ob zaključku naj samo naštejemo učence, ki so se kasneje uveljavili v slovenskem javnem življenju. Med drugimi so naslednji: Jože Cvelbar, Jože Gor-jup, Marija Švalj; od starejših pa Ignacij Knobleher, dr. Ivan Oražem itd. Vsi ti in še mnogi drugi pričajo, da je šolstvo v Kostanjevici dalo svoj delež slovenski ljudski skupnosti, da je ustvarilo, kar se je ustvariti dalo. V novejšem času bomo morali prišteti k tem skupnim uspehom in naporom še ostale šole v naši novi upravni skupnosti Kostanjevica—Podbočje, saj se prav Podbočje vedno bolj tudi kulturno uveljavlja. Podbočju se črneča vas in Gradec, ki ne smeta biti več zapuščeni in osamljeni službeni mesti, temveč zna-nilki novih dni in novih spoznanj.
—Dolenjski List
NESPKI-^KMLJIVA SLUŽBA
"Denai ja nimam, pač pa lahko dobite pi'i meni delo," pravi trgovec beraču.
!'Hvala lepa, takšne službe ne morem sprejeti, saj še sami nimate denarja."
Temperatura Zemlje nenehoma narašča
čeprav Zemlja neprestano izloča toploto in bi morala torej biti čedalje hladnejša, njena lastna temperatura nenehoma narašča. Te skrivnosti še nihče ni pojasnil, čeprav si znanstveniki po vsem svetu belijo glave z njo.
V	mednarodnem geofizikalnem letu 1957/58, ki bo organizirano ob podpori UNESCO, pa bodo z združenimi močmi poskusili povsem pojasniti to skrivnost, ki je tudi s tako imenovanimi drobnimi podnebnimi nihanji ni moč pojasniti. Znanstveniki. ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, upajo, da bodo možna istočasno opazovanja v najrazličnejših zemljepisnih krajih in da bo moč s skrbnimi primerjavami in analizami dognanj razširiti splošno poznavanje meteoroloških in klimatičnih zakonitosti. Razen tega upajo, da bodo v tem letu temeljiteje proučili vzroke in značaj mogočnih električnih tokov na Severnem in Južnem tečaju ter tistih žarkov, ki povzročajo v velikih višinah enakomerna gibanja in ki so jih piloti v mnogih primerih že izkoristili, da so se dvignili z letali više in dosegli večjo hitrost.
V	geofizikalnem letu bodo sodelovali znanstveniki najmanj iz 38 dežel. Priprave so se začele že letos, ko so se ameriški znanstveniki napotili z ledolomilcem "Atko" v Antarktiko, da bi poiskali ne le izhodišča za bodoče odprave in oporišča za zgraditev opazovalnic, mai-več opravili tudi več uvodnih raziskav splošnega znanstvenega, zlasti pa geofizikalnega in meteorološkega značaja.
Posebni povod za te velike priprave in napore znanstvenikov meče, za zdaj še nerazumljivo dejstvo, da se podnebje na Zemlji približno že od leta 1900 segreva. V zadnjih 50 letih se je segrelo za 1.22° C. To je zelo majhna razlika v temperaturi, ki pa zadostuje, da je vzbudila zanimanje vseh znanstvenikov, katerih delo je posvečeno raziskavam na področju geofizike.
Znanstveniki domnevajo, da morajo "biti spremembe v ogromnih količinah antarktičnega ledu odločilne vsaj za vprašanje, ali je ugotovljeno naraščanje temperature svetovnega obsega ah pa omejeno samo na severno poluto. Druga možnost bi bila izključena, če bi se led v zaledju tega velikanskega, kakih 15.6 milijonov kvadratnih kilometrov obsegajočega antarktičnega
kontinenta, največje "ledenice" sveta, topil enako, kakor led blizu obale. Potrebna bi bila samo ta ugotovitev, da bi dokazali, da se segreva podnebje na vsej Zemlji.
Nekateri znanstveniki mislijo, da bodo lahko pojasnili to vpi-aianje na podlagi počasnih sprememb v količini ogljikovega dvokisa v zemeljski atmosferi. V ozračju je samo 0.03% ogljikovega dvokisa, ki" ga črpajo iz njc^a. rastline, nekaj ga uporabijo tudi kamenje in kovine, ko razpadajo.
Če pa bi se sedanja neznatna količina ogljikovega dvokisa v ozračju povečala le za polovico, bi narasla temperatura na zemeljski površini za 1.3°.
Znanstveniki so ugotovili, da se arktični ledeniki čedalje bolj krčijo. Kako je z antarktičnimi ledeniki, pa še ne vedo, ker jih nihče ne pozna. Na področju Antarktike cenijo ledenike na 25 do 50 milijonov kubikov. če bi se stopil le en odstotek tega ledu, bi se dvignila gladina vseh morij za 20 do 80 cm. Nekateri znaki kažejo, da se ledeniki v Antarktiki ne krčijo. To pa bo treba šele ugotoviti. In to bo ena izmed nalog znanstvenikov v geofizikalnem letu.
DRUŠTVENI KOLEDAR
januarja
21. januarja, sobota—Plesna veselica društva Glas cleveland-skih delavcev št. 9 S.D.Z. v SND, St. Clair Ave.
29. januarja, nedelja—Delničarska seja Slov. doma na Holmes Ave.
marca
4. marca, nedelja — Prireditev krožka št. 1 P. S. v S.D.D., Waterloo Rd.
aprila
8. aprila, nedelja — Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
maja
6. maja, nedelja — Koncert in scenični prizor "Srce in denar" priredi zbor Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po programu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik ženskega odseka na farmi SNPJ.



LORAIN, ОШО
PAMETNO JE HRANITI!
Vam je treba delati za dolarje . . . zakaj ne bi vaši dolarji delali za vas? Pametno je... koristno je... najbolj sigurno za srečnejše dni v prihodnjosti. Najboljši način, da vam vaši dolarji služijo denar za vas, je, da pričnete takoj hraniti ЧП to redno, Ko že hranite, bodite sigurni, da bodo vaši dolarji zaslužili VSE, kar morejo. Vam priporočamo, da jih vložite pri nas, da vam bodo vaši dolarji prinesli EKSTRA zaslužek. Poleg tega, imate tudi to prednost, da so vaši težko prisluženi dolarji vedno varni— zavarovani so do $10,000.
THE LORAIN BANKING CO.
600 BROADWAY - LORAIX, OHIO
WILLOUGHBY, OHIO
ELSmfER s FLOWERS 33009 WINE STREET — WILLOUGHBY, OHIO WI 3-1887
Krasno cvetje za vse namene.
Šopki, v loncih in venci ter naprsni šopki.
W1LLOWICK, OHIO
WILLO-RESTAURANT
29050 Lake Shore Blvd., Willowick, Ohio — WI 3-2702
specializira
v serviranju rib, pečenk in celotnih okusnih domačih obedov.
junija
3. junija, nedelja—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
10. junija, nedelja—Piknik društva Stragglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na far-mi SNPJ.
24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
julija
1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ.
15. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22. julija, nedeljam—Piknik društva Združeni bratje &t. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
avgusta
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians St. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
CLEVELAND, ОШО
The Slagor Machinc & Tool Co., Inc.
GENERAL MACHINE WORK 9401 SANDUSKY AVE. — CLEVELAND, OHIO Specialisti za sledeča dela: Magnesium produkte. Vertical Boring Mills, Screw Machine produkte.
J o H ]% s POULTRY
EAST 93rd STREET & GIBSON AVENUE Ml 1 -9855
Dobili smo svežo zalogo prvovrstnih jajc in najboljše perutnine vseh vrst.
IMAMO NAJNOVEJŠE STILE IN BLAGO NAJBOLJŠE VRSTE
Ženske hišne oblehe v merah 12 do 52—
14Vzdo32Vz
Bombažne in svilene naglavne rute
PRIDITE IN SI OGLEJTE LEPO IZBERO. Mi dajemo in izmenjavamo Zlate znamke.
WATERLOO Style Shoppe
1S33S Waterloo Rd. - Cleveland 10, Ohio
VABUENI STE,
da obiščete naše gledališče, kjer boste videlj vedno najnovejše in najboljše slike v največjem udobju.
PARK. THEATRE — 10211 Euelifi Ave.
THE F. W. ROBERTS CO.
642 SUPERIOR AVENUE, N.W.	MA 1-1910
Pisarniške potrebščine in kovinska oprema za pisarne. Naročila dostavimo brezplačno. — Vprašajte za naš cenik — prihranili si boste na potrebščinah.
. . li A"L N~AB " Г
МАСНЖХЕ TOOL COMPAIVY, :NC 19301 ST. CLAIR AVENUE	IV 1-7744
JIGS — FIXTURES ^ DIES Izdelujemo posebno opremo za gotove stroje.
635 EAST 185th STREET	|у 6-1324
Glavni stan za: Lyman čolne—barva in hišne potrebščine Johnson motorje — popravila motorjev na čolnih. Odprto dnevno od 9, zj. do 6. zv.; ob petkih do 8. zv.
iSjCLro-ivA^filOE BEvimA^E STORE 16342 EUCLID AVENUE	CL 1-6923
FINA VINA, CORDIALS IN LIKERJI. Dostavimo na dom brezplačno.
RED STAR TRANSIT CO., ШсГ
1253 EAST 55th STREET
RAYMOND M. MURRAY, ravnatelj terminala Prevoz pošiljk iz ene države v drugo. Cene zmerne, posluga najboljša.
HART ARMS COMPANY
Obširna zaloga pušk, municije, ribolovskih potrebščin in oprpme.
Tudi razna športna oprava.
1201-05 ST. CLAIR AVENUE	СН 1-1848
ROSE WATCH CO.
2058 EAST 9th STREET
ALEX WEISS, lastnik Popravljamo vsakovrstne ure in prodajamo diamante in zlatnino na mesečna odplačila.
UPTOWN PRESCRIPTION DRUG STORES
Izpoliiujemo zdravniške predpise in imamo v zalogi vse lekarniške potrebščine. 10543 CARNEGIE	цд 1-2700;
od 8,30 zj. do 9. z v. razen od nedeljah
Vogal EAST 105th & ST. CLAIR AVE. MU 1-3600;
8. zj. do 11. zv.. ob nedeljah in praznikih 9.30 :j. do 10.30 zv.
10605 CHESTER	SW 1-2200;
8.30 zj. do 7, zv.. razen ob nedeljah
18599 LAKE SHORE	ly 1-9252;
9. zj. do 10.30 zv., razen ob nedeljah
!)
STRAN «
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(Nadaljevanje)
"Da, sama čednost in krepost te je, čujem," je napadal Monta-narus. "Pa praviš, kako se boš boril za svobodnega človeka, kako boš naskočil licemerstvo in svetohlinsko laž! Zapomni si! Prvo, kar je potrebno takemu bojevniku, je, da se ne boji pokazati, kakšen je sam, da se ne boji razgaljenja, četudi je gazil po blatu! Brez tega poguma ni uspeha!"
"Pridigar, poklic si zgrešil!" se je razjezil Vid, ki je premišljal, od kod in zakaj vsa ta pri-jateljava ujedljivost.
"Pa ne, da bi bil užaljen?" se je smejal Montanarus. "Tako občutljiv si ? Prijatelji so še vedno smeli povedati resnico!"
"Tvoja resnica je zagoltna, lepo se ti zahvaljujem zanjo!" se je obregnil Kissel in pognal konja, da bi se umaknil opazkam, ki so mu začele presedeti.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED
YOUNG COUPLE — Woman, full housekeeping. Man, full time employed home or office work. Stay.
LOngbeach 1-6087
HEAL ESTATE
100 ACRE FARM, modern home, granary and r ~w barn. All land tillable, top unci. Lion, Highway frontage on Ror/ г' (J and 7. 25 miles S. W. of	Can be
divided into 40 or 60 a; r farms or used for subdivision.
Fleldbrook S-C062
BUSINESS ОРРОНТиШТУ
For sale by owner — GRILL -RESTAURANT — Good South side industrial location. Very good business. Established over 12 years. Will sacrifice. Long lease. Call
CLiffside 4-1619 or Virginia 7-8782
Will sacrifice for quick sale — GROCERY STORE — Good going business with living quarters. Sell on account of illness. Established over 30 years.
SEeley 3-8758
FEMALE HELP WANTED
Good chance to buy BAKERY ■ Good location. Well established business. Selling due to illness. See to appreciate.
RAdcliffe 3-9891 or REgent 4-3461
TAVERN — Cicero — 20 years established trade. Kitchen facilities. Large dance floor. Selling due to other interests. Reduced from previous price.
call — GUnderson 4-0873
HOUSEWORK —
Assist children, ages 2VŽ, 9 months. New house. Own room. TV. North.
AMbassador 2-3519
HOUSEKEEPER — Pleasant middle aged woman, to care for home and child. Modern appliances, own room with TV. References.
PRescott 9-0109 10 a.m. - 4 p.m.
Need COMPETENT HOSPITAL HELP — Assistant Cook. Permanent work. Apply in person. Community Memorial General Hospital, Willow Springs Road at 51st St., La Grange Illinois.
Phone FLeetwood 2-1200 Mr. J. Smith — Between 9 and 4
COUPJE — Woman to do downstairs work and cookin. Man to do driving and outside work. — References required.
Lake Forest 3057 Collect
Montanarus mu je sledil, a ni rekel ničesar več. Le razločneje je občutil razglasje v sebi, ki ga ne bi nikdar priznal tovarišu, dasi so prav za prav iz njega poganjale vse pikre besede. Marsikdaj je Vidu pomagal iz zadrege, posebno v Nurnbergu—Kisslov oče je bil stiskač in ni živel v izobilju—vendar ga je zdaj, ko sta se bližala domu, zapekla misel, zakaj je bil sprejel prijateljevo vabilo na Fužine. Teden dni, to ga ne bi motilo, toda gostoljubje do poletja—ali se more sprejeti tako povabilo? Njegov ponos se je oglasil in ga ni mogel potlačiti, čeprav se je skušal prepričati, da se bo pri Kis-slovih poslovil, kakor hitro bo opazil, da je odveč. Bila je šele velika noč in na Toplo reber ni mogel, četudi bi ga veselila samota; Rok Gorjan, skrbni oče, ga ne bi sprejel s prijaznim li-cem ob tem času.
v gostilni, poleg mestne hiše, nizko obokani in z močnimi slopi razdeljeni, je šumelo in vrvelo kakor v panju. Prve večerne ure, kmalu po sončnem zatonu, so bile v onih časih že pozne ure, zato so bili duhovi razgreti, hrup se je tolkel ob oboke. V sprijenem, zadehlem zraku so oljne svetilke vedno medleje brlele in gostje so se izgubljali v somračje.
Nihče se ni zmenili za mladca,, ki sta v zaprašeni potni obleki stopila v klet. Razlike med ljudmi so tu že izginjale, v megli vinske omame je tonila navlaka časti, naslovov in poklicev. Tu si srečal mestnega svetovalca in pisarja, prekupčevalca, ki so ga poznali Hanzeati in Benečani, in tovornika, ki se je ubijal za siromašne groše od trga do trga, od vasi do vasi. Naletel si na cehovskega načelnika, na spoštovanega in uglednega mojstra, a tudi na potujočega pomočnika, ki si je s priberačenim denarjem kupil skromno večerjo. Našel si tu tujega, obogatelega priseljenca, našel si domačina, ki si je l?ot muzikant, kot akrobat in čarodej služil vsakdanji kruh. Poleg odličnikov in bogatih meščanov so se v vrvežu sukali merilci tržnega blaga, skladiščniki, mostninarji in čuvaji, poštenjaki in potepuhi. Ljubljana je v večernih urah metala semkaj svoje ljudi, kakor bi hotela pokazati v malem, kaj vse premore.
"Saj bi jih kmalu več ne poznal!" je dejal Montanarus. "Od kod tak ogenj? Ali ima mestna klet lek tudi proti ribji krvi v žilah?"
"Torej ne vesta? Res ne vesta?" je silil v njinju rejen človek ter jima razburjen razlagal, da so danes popoldne zunaj mesta, ne daleč od Karlovških vrat, pokopali živo žensko. Z Židom se je bila pregrešila. Žid je še o pravem času ušel, njo je dohitela kazen. "Meni bi ga dali v pest!" je grozil rejeni mož in škrtal z zobmi. "Na kol bi ga nataknil!"
Kissel in Montanarus sta sedla, pa se je pri sosedni mizi dvignil krik. Vinjen, debelušen meščan, ves v pisanem, bogatem oblačilu, je vstal in tolkel s pestjo po mizi.
"Da ga je imela rada?" je kričal srdit. "Gnusnega židovskega prašiča da je imela rada, vlaču-ga? Smrdljivega obrezanca? Pej!"
"Tebi je povedala, kaj?" se je rogal nekdo poleg njega. "Dali so te deklini za spovednika, slišali smo!"
"Rabelj jo je spovedoval, uteži ji je obešal, da je grešno meso kar pokalo," je vpil pisano oblečeni meščan. "Naj me vrag vzame: vlačuga, ampak telo, da bi se knezi obliznili! Pa se speča s prašičem!"
"Ti je žal, ker se ni s tabo?" je hripav glas zalučal porogljivo iz oddaljenega kota.
"Žida zagovarja, ste čuli?" je grozil debeluh, "ž njim je v zvezi, zgrabite ga!" Okrenil se je težko in kazal V kot, kjer je bil nasprotnik.
"Kdor Žida zagovarja, naj gre ven!" so zavpili štirje trgovci pri bližnji mizi. "Ven,- pri priči!"
Hrup je naraščal, v oddaljenem kotu je odgovarjal hripavi glas:
"Ponujal se ji je, debeluh! Zasledoval jo je. Zdaj pa lovi Žide! Kdo je večji Žid, ti, ki prekup-čuješ s krznom, ali jaz, ki sem mestni mereč?"
Krohot se je dvignil, eden izmed trgovcev pa se je pognal kvišku in je srdito razlagal:
"Še ne veste, kaj so Žid je! Da bi vam kri izpili, da bi vam vratove zadrgnili! Spoznali boste, ko bo že prepozno. Prav je laj-dri! S svečami in s smolo bi jo bi-
li žgali, da bi vedela, kaj je dovska golazen!"
"Tako je! Dobro!" je grmelo odobravanje pod oboki, od drugod je odgovarjal posmeh.
"Čuješ, Vid?" je dejal Montanarus in sunil prijatelja, ki je tešil divji glad.
"Barbari! In ti molčiš na vse to?"
"Nikdar nisem prepričeval ljudi, kaj je prav in kaj ni. To prepuščam drugim. Rajši se zabavam ob takih prilikah!"
"Svet ne bo prišel z mesta, če bo imel take mladce, kot si ti!" je napadel Kissel.
"Svet bo šel dalje brez nas!" je zavračal Montanarus.
"Se strinjaš z divjaštvom, ki so ga danes izvršili ?"
"Še vprašaš?" se je začudil Montanarus.
"Veš, kaj je potem tvoja dolžnost?"
"Predavati tem surovinam, ki so povrh še pijane, o lepem vedenju!" se je režal Montanarus.
"Upreti se in ozmerjati jih, umazane živali!" se je razburjal Vid. "To bi bilo moško!"
"Boš ti tako možat, ki že ves čas junačiš na štiri oči?"
Kissel je molčal, mestna klet pa ni mogla iz svoje kvantaške zabave.
"Ste čuli, kako se je branila v rabljevih pesteh?" je vpil nekdo iz hrupa. "Da ni bila nikdar vlačuga, da se je vdala kot devica, ha, ha, iz ljubezni! Prehudo jo je tiščala nedolžnost."
"Fej!" je pljunil plemič, ki se mu je vse to zagnusilo. "Marsikdo izmed vas bi bil bolj vreden rablja kot to nesrečno dekle. Sramota!"
IzpU je kozarec vina v dušku in si natočil drugega. Jeza je naraščala v njem, hotel jo je potlačiti s pijačo.
Tedaj je vstal visok, mršav človek in pričel govoriti z objokanim glasom. Jezik se mu je zapletal, vendar je bilo razločiti, da govori nagrobni govor mrtvemu dekletu. Kar je povedal, je bilo odurno, a je poslušalcem prijalo, krohot je pričal.
Vid Kissel se ni mogel dlje premagovati. Pognal se je kvišku in odgovarjal. Ni bilo lahko,
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382

TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
posluh si je moral šele priboriti. Govoril je o lepem dekletu, ki so si greli ob njem oči, o beli, dehteči cvetki, ki se človek pomladi v njenem vonju. Tiho in ne-škrbno je rasla cvetka, pa je opolnoči nenadno potrkalo na njeno srce. Ni potrkalo, udaril je vihar. Bliski so svetili in vzeli dekletu vid, pretresli so ji telo, da so zatrepetale njene roke in da je zagorela v pekočem ognju, v vročem, neugasljivem ognju ljubezni.
Smeh se je začul od nekod, podoben pohotnemu rezgetanju. Naglo se je razširil po kleti, da je utonila v njem goreča Kisslo-va beseda. Minisetrijal je začuden obstal, nato pa je z vsem glasom zaklical:
"Ljubezen ne vpraša, kdo si, ali si Žid ali kristjan! Ljubezen pade na srce in ga biča—"
"O čem govoriš?" je nenadno vprašal surov glas.
"O tem," je zanosno poudaril Kissel, "o tem, da je rabelj sodil nedolžno dekle!"
"Blede se ti!" je vrnil odmev.
"Ali je ljubezen greh?" je vprašal Kissel.
"Ni greh!" je zabučalo v smehu pod oboki.
"Tam na polju je še gorko truplo nesrečnega dekleta," je povzdignil ministerijal svoj glas in poudarjal besedo za besedo, "dekleta, ki je dalo življenje za ljubezen, in tukaj sramoti pijanec mrtvega človeka. Rabelj, skrij se pred njim! Ti si pohodil beli cvet, ker so te plačali, ta tukaj bi mučil deklico, ker je sam volčjega rodu!"
Vid je obstal, tišina je bila vseokrog.
"Kaj si dejal?" je srdito vprašal mršavi, dolgi človek, ki se je zaman trudil, da bi se vzdignil izza mize.
"Kje je vaš Krist, če tako ubijate ?" je bičal Vid. "Z njim preganjate, ž njim mučite, ž njim morite ljudi, ki se nočejo pokoriti vašim neusmiljenim naukom, vaši Kristusovi veri brez Krista, vaši krvavi pravici!"
"Kakšne nauke pa učiš ti, pre-
rok ?" je udaril debeli, pisano oblečeni meščan.
"Krive!" je odbil Kissel. "Človeka in njegovo pravico branim pred vami."
"Boga tajiš!" je izzival meščan.
"Ne, oznanjam ga! človek je bog in božje kraljestvo je na zemlji!"
"Kdo si?" je kipel meščan.
"Semkaj pridi, povedal ti bom na uho!"
"Potepuh je, le poglejte ga!" je vpil debeli meščan. "Eden izmed bratov svobodnega duha je, sam se je izdal!"
Mrmranje se je čulo po kleti, nekaj ljudi je prišlo bliže.
"Ali si begard? (Begard: srednjeveški nihilist.) Govori!" so zahtevali od tujca.
"Komu sem dolžan odgovarjati?" je srdito zavračal Kissel.
"Nam vsem!" so vpili nasprotniki. Dasi vinjeni, so obkolili mizo in grozili, da bodo napadli mi-nisterijala.
"Nikomur ne bo odgovarjal!" je kriknil Montanarus, ki je videl, kako nevaren je položaj, še je sedel, a je bil kakor zver na preži. Roke so se mu stresale, tipale so po meču. Vedno več ljudi se je gnetlo okrog. Vpili so in dvigali pesti, ne da bi nekateri
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeV-določeneea dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotJ 1-5013 Njegov naslov If rogal East 62nd Street: vhod mamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8 zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
sploh vedeli čemu. Vsak čas je bilo pričakovati spopada, obilna pijača je vzela ljudem razsodnost.
"Nazaj!" je zakričal Montanarus in skočil pokonci. Gneča je naraščala, vrsta ljudi je nevarno zaplala.
"Nazaj!" je ponovil Montanarus besen, umaknil se je s peči k zidu in izdrl meč.
V gnečo se je zagozdil velik človek in odrinil s težkimi komolci nasilne, vinjiene razgrajače na desno in levo.
"Pobijem ga, kdor se ju dotakne!" je zagrozil napadalcem. Nato je pozval tujca, naj gresta z njim. "Bodita mirna," je pristavil, "vajinih misli sem!"
Kissel in Montanarus sta šla ž njim, nihče jima ni storil zalega.
"Mar misliš, da se ne bi znala braniti?" je vprašal Montanarus neznanca, ko so stopili na mestni trg.
"Ne bi se ubranila," je odgovoril mož, "življenja so pri nas poceni!"
Hotel je oditi, a ga je Kissel zadržal, šele zdaj je prav spoznal vso nevarnost.
(Dalje prihodnjič)
Zastopniki "Enakopravnosti"
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76th STREET UTah 1-6956
o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029

1936
^ (Out
# Л, \
v Ч
with a Savings Plan tliat really works
-ч


The V. S. Governf^ent doei not pay for this advertising. The Treasury Deport"^nt thanks, tor their patriotic donation, the Advertising Council and
IF you've tried to save before and failed, chances are it was be* cause you didn't have a pfoik Well, here's a savings plan that reaUv works—the Payroll Savings Plan for investment in U. S. Savings Bonds.
The time to start is now. Did you, like million# ol
American workers, receive a Bonus check? If so, that^i extra money that you weren't counting on. Don't let it slk through your fingers. This year get smart and put it asid# for some worthwhile savings purpose. Start the New Yea% and your savings plan out right oy investing your Вопш money in safe, Wiahle, good-paying U. K Seri« # Savings Bonds.
The foUow'tlirough Is Important. If# hnwrtant %
start out right—even more so to follow througn on you# good intentions. So go to vour company pay office today and sign up for the Payroll Savings Plan. Aner that, you# saving is done for you automatically. Each payday anji; amount you designate will be set aude for you and in# vested in U. S. Savings Bonds. These Bonds earn interes# at the average rate of 3%, compounded semiannually, when held to maturity. After maturity Љеу go on earning that same fine interest for another 10 years if you wish^ giving you a return of 80% on your original InvestmenK
Here's the pay-o®» Save as much or as little as уоЧ want But the more you save, the bigger your raturxi% If you save $3.75 a week on the Plan, in 9 years and * months you'll have $2,187. In 19 years and 8 month# your savings will have grown to $5,154. A weekly invest ment in Bonds of $7.50 grows into $10,8 IS io 19 years and 8 months.
U-S. Savings Bonds offer you a safe, »ur« wy to tao§«• Д the Payroll Saving* Plan u iht «atiee$ #0 bu^ Вола^
t
EN AKOPRAVN OST