aiMiiD)?
STATISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, MAREC 2007
št. 51/XXIX
ISSN 1408-3272
■OCT r000 , OOOO' '00000 ■ , 000000> '0000000 0000000 _ ^000000000^ 0000000000^ 000000000000^
laiMHttč^M O
STATISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
-j7- Sedež društva: Statistično društvo Slovenije, Vožarskipot12, 1000
LJUBLJANA, marec2007	ST. 51/XXIX ljubljana-Slovenija tel.:(01)2415100,fax.:(01)2415344
ISSN 1408-3272
VSEBINA
Po dolgem času, vendar rekordno hitro (Irena Tršinar, Katja Rutar)............................................................................................3
Sliki na platnicah: Galtonova plošča - Quincunx (Andrej Blejec)......................................................................................................4
Aktualno
Pet let univerzitetnega podiplomskega študija statistika (Anuška Ferligoj)......................................................................S
O celovitih merilih za ugotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja
(Irena Ograjenšek, Petra Došenovič Bonča)......................................................................................................................................................................7
Revija Metodološki zvezki v letu 2006 (Anuška Ferligoj)................................................................................................................................11
Raziskujemo
Raziskovanje manjših kmetijskih enot - projekt Statističnega urada Republike
Slovenije in Eurostata v okviru programa TAPAS 2005 (Irena Žaucer, Maja Plaskan)..................................12
Odgovori nadomestnih enot v anketnih raziskavah (Katja Rutar)....................................................................................................15
Anketa o javni podobi Statističnega urada RS (Nina Stražišar)..........................................................................................................18
Mednarodno
ISI v Sydneyu (Irena Ograjenšek)........................................................................................................................................................................................................24
Mednarodna konferenca IFCS 2006 (Anuška Ferligoj)......................................................................................................................................25
Metodološka poletna šola v Ljubljani (Bojana Lobe)..............................................................................................................................................26
11. srečanje mladih statistikov (Luka Kronegger)......................................................................................................................................................28
Aktivnosti evropske mreže za poslovno in industrijsko statistiko (Irena Ograjenšek)......................................29
Strokovna posvetovana, udeležbe na predavanjih
Konferenca matičark in matičarjev z mednarodno udeležbo (Apolonija Oblak Flander)............................30
Statistični dnevi 2005 in 2006 (Katja Rutar)........................................................................................................................................................................34
Pogled v preteklost
Deset let prenove Centralnega registra prebivalstva (Irena Tršinar)..........................................................................................41
Fotografije nas spominjajo (3): Prva redna skupščina SDS (Irena Tršinar, Franci Fidler)........................46
Iz dela izvršnega odbora
Iz dela izvršnega odbora v mandatnem obdobju 2004-2008....................................................................................................................51
Dejavnost Statističnega društva Slovenije v letih 2005-2006..................................................................................................................52
Pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti............53
Napovedujemo
17. statistični dnevi: Zmanjševanje administrativnih bremen zbiranja podatkov v
statističnih raziskovanjih (Mojca Noč Razinger)............................................................................................................................................................55
Glavna urednica: Odgovorni urednik: Uredništvo:
Urednica spletne strani: Predsedniki sekcij:
Lektorica: Tehnična redakcija: Oblikovanje: Tisk:
Fotografije: Naklada:
ISSN 1408-3272
Irena Tršinar in Katja Rutar
predsednik Statističnega društva Slovenije: dr. Andrej Blejec
člani Izvršnega odbora: Eva Belak, dr. Anuška Ferligoj, Bogdan Grmek, dr. Valentina Hlebec, dr. Polona Kalan, dr. Damjana Kastelec, dr. Irena Ograjenšek, dr. Mojca Noč Razinger, Borislav Tkačik
Irena Vipavc Brvar
Sekcija za teoretična vprašanja statistike: dr. Mihael Perman
Sekcija za statistično izobraževanje: dr. Andrej Blejec
Sekcija za publicistiko: dr. Anton Kramberger
Sekcija za uradno statistiko: Tomaž Banovec
Sekcija za odkrivanje zakonitosti med podatki: dr. Nada Lavrač
Komisija za statistično terminologijo: Jaro Lajovic
Darja Butina
Peter Zoubek
Slavka Slokar
Statistični urad Republike Slovenije, Tiskarna in knjigoveznica
Foto arhiv SDS in SURS, Irena Ograjenšek, Irena Tršinar, Franci Fidler
3S0 izvodov
SEDEŽ DRUŠTVA:	Statistično društvo Slovenije
Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana Tel.: 01 241S 100 http://www.stat-d.si
AVTORJEM PRISPEVKOV:
Vabimo vas k sodelovanju pri oblikovanju našega društvenega glasila. Zaželeno je, da prispevke pošljete po elektronski pošti. Prosimo tudi za fotografije, s katerimi bomo ilustrirali prispevke in popestrili bilten. Fotografij praviloma ne vračamo, temveč jih hranimo v foto arhivu Statističnega društva Slovenije. Besedila bomo lektorirali, avtorjem v pregled pa poslali le v primeru večjih posegov. V tem primeru pričakujemo avtorjev odgovor v petih dneh, sicer bomo upoštevali, da se avtor s spremembami strinja.
Bilten izhaja dvakrat na leto, vendar le, če je dovolj prispevkov. Zato avtorje prijazno vabimo, da strokovne in aktualne prispevke, zapise o udeležbah na različnih strokovnih dogodkih, napovedi ali druge zanimivosti, ki se vam zdijo vredni za objavo in za informiranje statistične javnosti, sproti pošiljate uredništvu. Le tako jih bomo zanesljivo uvrstili v bilten in s tem ohranili v trajnem spominu ter pripomogli k izpolnjevanju poslanstva društva.
Prispevke pošljite eni od urednic, predsedniku, članu izvršnega odbora, ki vam je najbližji, ali pa predsedniku sekcije, katero bi vaše sporočilo vsebinsko zadevalo. Ne pozabite tudi na pošiljanje raznih sporočil za našo spletno stran. Naši naslovi elektronske pošte so:
Irena.Trsinar@gov.si, Katja.Rutar@gov.si, Andrej.Blejec@nib.si, Irena.Vipavc@fdv.uni-lj.si, Eva.Belak@gov.si, Anuska.Ferligoj@fdv-uni-lj.si, Polona.Kalan@gmail.com, Damijana.Kastelec@bf.uni-lj.si, Mojca.Noc@gov.si, Irena.Ograjensek@ef.uni-lj.si, Bogdan.Grmek@gov.si, Borislav.Tkacik@gov.si, Mihael@valjhun.fmf.uni-lj.si (Mihael Perman), Anton.Kramberger@fdv.uni-lj.si, Nada.Lavrac@ijs.si, Tomaz.Banovec@siol.net, Jaro.Lajovic@mf.uni-lj.si
PO DOLGEM ČASU, VENDAR REKORDNO HITRO
Ko se človek odloči, da bo urejal društveno revijo, je to obveza. Zato mnogi, ki ste pogrešali Bilten, verjetno niste pomislili, da gre za časovno stisko urednice, temveč ste dvoletni molk razumeli, kot da je "prenehal izhajati". Ne, Bilten ni prenehal izhajati, saj ga izdajamo v skladu s statutom našega društva. Informira in povezuje nas, kot društveni kronist pa beleži dogajanje in ohranja dejavnosti društva v trajen spomin. Brez društva in brez Biltena bi bila slovenska statistična stroka manj povezana in ne bi delovala tako usklajeno in dobro, kot je pri nas že dolgoletna tradicija.
Razveseljivo je bilo, da ste ob dvoletnem nenamernem molku Bilten pogrešali. Torej nas res povezuje. Tako smo se na zadnjem sestanku izvršnega odbora, v januarju, med pripravami na vmesno marčno skupščino, odločili, da skupščine brez Biltena ne bo. Dolgoletni urednici pa se je pridružila sourednica, tako da bo odslej Katja pokrivala dejavnosti in vsebine Statističnega urada RS, Irena pa ostale člane in organizacije. Tako bo ostalo tudi v prihodnje, čeprav delitev za pisce ni obvezujoča, gre le za praktično izboljšavo pri delu. S tem bo odpravljen tudi problem zaradi časovne stiske in fizične oddaljenosti prejšnje urednice od statistikov..
In tako sva se sourednici lotili priprave Biltena po novem. Internet nam je zares spremenil življenje - vsaj način sodelovanja in stiki po elektronski pošti so bili nemudoma obnovljeni. Najprej je bilo treba člane izvršnega odbora in vodje sekcij, ki so obojni člani uredniškega odbora oziroma redni dopisniki, seznaniti, da gre zares. Poleg njih seveda tudi nekatere druge pridne pisce - na njih ne smemo pozabiti. To je bilo 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, na dela prost dan, ko je bilo nekoliko prostega časa tudi za ta začetek dela. Elektronsko sporočilo s povabilom k sodelovanju je prejelo 21 članov. Nekateri so se odzvali takoj, nekateri so obljubili, pa jim zaradi vsakodnevnih obveznosti ni uspelo uresničiti svojih zamisli, nekateri so se opravičili zaradi podobnih razlogov. Konec koncev sva pridobili 13 piscev, ki so prispevali 22 prispevkov. Natanko mesec dni po pozivu, to je 8. marca, spet na praznik, čeprav ne tak s prostim dnem, sva zaključili z zbiranjem prispevkov. Število shranjenih elektronskih sporočil, povezanih z Biltenom, se je ustavilo pri 106, obseg zbranih prispevkov pri 3,8 avtorskih polah, dodanih jim je 7 grafov in 30 fotografij vključno z naslovnico. Kar visoke številke za tako kratek čas in le malo manjše od povprečja dosedanjih Biltenov. Zares upava, da se naglica ne bo preveč poznala na uravnoteženosti in pokritju posameznih področij temveč dokazala, da se znamo hitro organizirati in drug drugemu sporočiti novice. Na pomoč je priskočil tudi Statistični urad, ki je, tako kot že vseh 29 let doslej, omogočil oblikovanje in tiskanje naše publikacije. Akcija (redakcija) je bila izvedena v rekordnem času, kar na naju deluje zelo optimistično. Sedaj pa že načrtujemo naslednjo številko, ki naj bi izšla še letos, tako da bi po premoru spet ujeli davno zastavljeni cilj dveh Biltenov na leto.
Po daljšem premoru je Bilten spet med vami. Udeleženci skupščine sta ga prejeli na tem našem društvenem srečanju, drugi pač pozneje. Skupščina je bila tokrat marca, razloge za to boste lahko prebrali naslednjič, skupaj s poročili in zapisnikom. Tokrat pa vas le še prosiva, da sproti zabeležite in pošiljate eni od urednic vse, za kar menite, da bi zanimalo člane društva in bralce Biltena. Le tako bo ta uresničeval svoje poslanstvo in brez težav redno izhajal.
Vsem želiva zanimivo branje in pošiljava lepe pozdrave,
Irena Tršinar in Katja Rutar 10. marec 2007
SLIKI NA PLATNICAH:
GALTONOVA PLOSCA - QUINCUNX doc. dr. Andrej Blejec
Sir Francis Galton (1822-1911) je pomembna osebnost iz statistične zgodovine. Njegovo ime je povezano s pomembnimi statističnimi pojmi in metodami, kot so npr. regresija, korelacija in normalna porazdelitev.
Na naslovnici je narisana naprava, ki jo je Galton skonstruiral za preverjanje vsote majhnih vplivov na porazdelitev in jo danes imenujemo Galtonova plošča. Na pokonci postavljeni plošči so v več vrstah nameščeni trni (na naši sliki so predstavljeni kot črne pike). Trni so v vsaki vrsti zamaknjeni, tako da se pojavi značilen vzorec, podoben razporedu pik za številko pet na igralni kocki. Od tod izvira drugo ime za Galtonovo ploščo, Quincunx, ki je izpeljano iz latinske besede za tak razpored pik. Ploščo nagnemo in po njej iz lijaka na vrhu spuščamo kroglice (sivi krogci na naši sliki). Ko kroglica potuje navzdol, se zatika ob trne in se vsakič odvali na levo ali na desno stran. Tu naleti na nov trn in zgodba se ponovi. Del opotekajoče se poti ene kroglice je zarisana s tanko lomljeno črto. Na dnu naprave so nameščeni predalčki, v katere pade kroglica po končani poti. V katerem predalčku kroglica konča, je odvisno od slučajnih odmikov na levo in na desno. Iz števila kroglic, ki so se nabrale v predalčkih, lahko sklepamo, da do predalčkov na sredini vodi več poti kot do predalčkov na skrajni levi in desni, saj je večje število kroglic končalo na sredini. Porazdelitev končne lege kroglic ustreza binomski porazdelitvi, pri izračunu števila možnih poti pa se lahko opremo na Pascalov trikotnik. Če je število vrst s trni veliko, je porazdelitev blizu normalni (Gaussovi) porazdelitvi (siva krivulja na naši sliki).
Galtonova plošča nazorno ilustrira "naravnost" normalne porazdelitve, v kateri se porazdeljujejo pojavi, pri katerih so odkloni od tipične vrednosti odvisni od množice majhnih slučajnih vplivov, ki enakovredno zmanjšujejo ali povečujejo trenutno vrednost. Je tudi ilustracija centralne tendence pojavov in centralnega limitnega izreka.
Na svetovnem spletu je moč najti (uporabite iskalne besede iz naslova) veliko spletnih animacij Galtonove plošče, naprodaj pa so (za ne majhen denar) tudi dejanski modeli, ki so očitno zelo priljubljeni v tečajih statistične kontrole kvalitete in procesov. Po predstavitvi v javnosti je Galtonova plošča vzbudila veliko zanimanje in začeli so jo izdelovati v igralne namene. Kasneje so dodali vzmet, s katero so sprožili kroglico do vrha plošče in rodil se je zametek tako imenovanega "fliperja" (Pinball).
Na hrbtni strani biltenovega ovitka je slika Galtonove plošče, ki so jo naredili študentje Universidade Federal da Bahia (Brasil) in sem jo posnel med konferenco International Conference on Teaching Statistics (ICOTS-7) v Salvadorju. Slika na naslovnici je končna slika animacije, ki je narejena v statističnem okolju R.
13. marec 2007
AKTUALNO
PET LET UNIVERZITETNEGA PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA STATISTIKA
prof. dr. Anuška Ferligoj
Letos poteka že peto leto univerzitetnega podiplomskega študija Statistika. Statistika je ugledna znanstvena disciplina z zelo dolgim stažem. Prvo nacionalno znanstveno združenje s področja statistike v svetu je bilo ustanovljeno leta 1834 v Angliji, in sicer The Royal Statistical Society. Pet let kasneje je bilo ustanovljeno ameriško statistično združenje. Mednarodni statistični inštitut, ki je bil ustanovljen leta 188S, pa je eno od najstarejših mednarodnih znanstvenih združenj v moderni dobi. Najstarejša znanstvena revija (kasneje 4 revije) Journal of the Royal Statistical Society redno izhaja že 169 let, vplivna statistična revija Journal of the American Statistical Association pa 119 let.
Za razvoj področja statistike v Sloveniji ima nedvomno največ zaslug Statistično društvo Slovenije. Ustanovljeno je bilo leta 1977 in združuje statistike, ki delujejo na vseh ravneh izobraževanja, na različnih inštitutih in ne nazadnje statistike iz Statističnega urada Republike Slovenije. Prav sodelovanje Statističnega društva in Statističnega urada je bilo vsa leta vzorno. Društvo vsako leto organizira vsaj dve mednarodni znanstveni srečanji (Applied Statistics in mednarodno konferenco v Radencih) in srečanje mladih statistikov petih srednjeevropskih držav (letos bo srečanje v Sloveniji). Izjemno pomembno je bilo delo terminološke sekcije društva pod vodstvom prof. dr. Blaženke Košmelj. Sekcije je pričela delovati leta 1981in je pripravila Statistični terminološki slovar, ki je izšel v letu 2001 in vključuje 1SS1 statističnih terminov. Slovenska poimenovanja statističnih terminov so uvrščena tudi v mednarodni slovar, ki ga ureja Mednarodni statistični inštitut. Statistično društvo izdaja tudi Bilten društva in statistično revijo Metodološki zvezki.
Statistično društvo Slovenije je bilo pobudnik za pripravo podiplomskega študija iz statistike. Študij so pripravljali univerzitetni profesorji petih fakultet na Univerzi v Ljubljani: Biotehniške fakultete, Ekonomske fakultete, Fakultete za družbene vede, Fakultete za matematiko in fiziko ter Medicinske fakultete. Gre za izrazito interdisciplinarni študijski program. Univerzitetni študijski program Statistika ponuja štiri module: biostatistiko, družboslovno statistiko, matematično statistiko in uradno statistiko. V 1. letniku so vsi predmeti obvezni in se izvajajo v polnem obsegu. Študij ponuja 1S izbirnih predmetov. Ob slovenskih predavateljih so predavali tudi gostujoči profesorji, med drugimi prof. dr. Frank Harrell, prof. dr. Germa Coenders in prof. dr. Tamas Rudas. Študijski program za pridobitev magisterija traja dve leti, za pridobitev doktorata znanosti pa do štiri leta. Organizacijo in izvajanje programa vodi in usklajuje programski svet, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsake od fakultet izvajalk in koordinatorji modulov.
Vpis na univerzitetni podiplomski študij Statistika od 2002 do 2006
Študijsko leto	Družboslovna statistika	Uradna statistika	Bio-statistika	Matematicna statistika	Skupaj	V 2. letnik
2002/03 2003/04 2004/0S 200S/06 2006/07	14 14 3 1 32 29 9 8 4 1 22 18 S 2 1 6 14 10 7 4 3 - 14 14 9 1 3 12 2S					
Vpis v študijskem letu 2006/07
1. letnik
2S
2. letnik
14
3. letnik
4.2letnik
Skupaj 43
Magistrirali so:
•	Darko Brvar (druž. stat.)
•	Petra Ziherl (druž. stat.)
•	Vanja Ida Govednik (druž. stat.)
•	Darja Sušnik (biostat.)
•	Simona Pustavrh (druž. stat.)
Neposredni prehod na doktorat so pridobili:
•	Nataša Kejžar
•	Maja Pohar
•	Barbara Žemljic
•	Aleš Žiberna
•	Bojan Nastav
•	Barbara Japelj Pavešič
•	Bojan Kodrič
•	Tina Žagar
•	Ana Rotter (Grubešič)
Dva študenta pripravljata vlogo za neposredni prehod na disertacijo. V letu 2007 predvidevamo, da bodo vsaj trije doktorirali.
Študentje podiplomskega programa sodelujejo na vseh konferencah, ki jih organizira Statistično društvo Slovenije, pa tudi na drugih znanstvenih konferencah, simpozijih in kongresih. Svoja dela objavljajo v uglednih statističnih revijah, pa tudi v Metodoloških zvezkih. V okviru študija sta bili organizirani dve strokovni ekskurziji na EUROSTAT.
Programski svet študija Statistika pripravlja prenovo študija Statistika v duhu bolonjske reforme
v 2. in 3.-stopenjski študij. Potrebna je tudi mednarodna povezava našega študija s podobnimi študiji v Evropi.
Glede na povedano lahko rečemo, da smo s podiplomskim študijem Statistika uspeli. Pri tem imajo največ zaslug prejšnji in sedanji programski svet študija ter vsi učitelji, ki se izjemno trudijo pri izvedbi svojih predmetov. To kažejo tudi zelo dobre ocene, ki so jih študentje dali posameznim učiteljem v zadnji anketi. Še posebna zahvala pa gre strokovni sodelavki Sergeji Mitič za njeno zares odlično delo pri podiplomskemu programu Statistika.
IS. februar 2007
O CELOVITIH MERILIH ZA UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
doc. dr. Irena Ograjenšek asist. mag. Petra Došenovič Bonča
Fakultete sodijo poleg osnovnih, srednjih in visokih strokovnih šol ter umetniških akademij med izobraževalne zavode. Le-ti predstavljajo eno od skupin nedobičkonosnih organizacij in so bodisi javni bodisi zasebni, od česar so odvisni njihova statusna opredelitev in načini financiranja. Wilderom in Joldersma (1996, str. 6S) poudarjata še eno pomembno dejstvo, da so namreč izobraževalni zavodi nedobičkonosne organizacije, ki delujejo v storitvenem sektorju. Ker se lastnosti storitev pomembno razlikujejo od lastnosti materialnih proizvodov, jim je potrebno prilagoditi tudi način poslovodenja, v tem okviru pa pristop k celovitemu obvladovanju kakovosti.
V	kolikšni meri je vloga dekana fakultete podobna vlogi managerja storitvenega podjetja, je odvisno od stopnje decentraliziranosti univerze ter iz nje izhajajoče stopnje avtonomnosti vodstva fakultete pri sprejemanju odločitev in prevzemanju odgovornosti zanje. V centraliziranem sistemu ureja univerza vprašanja organizacije ter vsebino dela na fakulteti, materialno-finančne pogoje delovanja, nadzor nad uresničevanjem zastavljenih ciljev, odgovorna je za sprejete odločitve. V decentraliziranem sistemu pa sta skrb in odgovornost za reševanje posameznih vprašanj preneseni na vodstvo fakultete.
V	okviru ljubljanske univerze imajo posamezne fakultete ter umetniške akademije razmeroma visoko stopnjo avtonomije, ki je vidna tudi na področju celovitega obvladovanja kakovosti. Med članicami univerze je Ekonomska fakulteta (EF) zaradi tradicionalne izpostavljenosti močni konkurenci uglednih tujih poslovnih in ekonomskih šol med prvimi sistematično začela udejanjanjati sistem celovitega obvladovanja kakovosti in praktično uporabljati celovita merila za ugotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja.
Če predpostavimo, da je temeljni cilj visokošolskega izobraževalnega zavoda zagotavljanje največje možne kakovosti izobraževanja, si lahko pri določanju celovitih meril za ugotavljanje kakovosti izobraževanja pomagamo s posrednimi in neposrednimi kazalci. Le-ti so na ravni univerzitetnega izobraževanja dovolj podrobno razdelani (glej denimo Morris, 1981, str. 144179; Cvetek, 1993, str. 2-3; Roulet, 1994, str. 127-13S; ali Richter, 1994, str. 149-1S8) in jih je mogoče povzeti ter dopolniti, kot sledi.
•	Kazalci, ki se nanašajo na vložek:
-	sredstva, porabljena za promocijo visokošolskega izobraževalnega zavoda;
-	raznovrstnost izobraževalnih storitev;
-	število visokošolskih učiteljev v absolutnem in relativnem smislu (glede na število študentov);
-	kvalificiranost in izkušnje visokošolskih učiteljev;
-	učni uspeh dijakov, ki se vpisujejo na visokošolski izobraževalni zavod;
-	porabljena sredstva na študenta;
-	vlaganje v dodatno izobraževanje visokošolskih učiteljev;
-	sredstva visokošolskega izobraževalnega zavoda (npr. knjižnični fond, opremljenost z računalniki, dostop do interneta itd.).
•	Kazalci tržne uspešnosti:
-	tržni delež visokošolskega izobraževalnega zavoda po segmentih (dodiplomski študij, podiplomski študij, programi vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja);
-	učni uspeh dijakov, ki se vpisujejo na visokošolski izobraževalni zavod, kot merilo popularnosti visokošolskega zavoda;
-	vpis kot odstotek od načrtovanega.
•	Kazalci, ki se nanašajo na proces oziroma izvedbo izobraževalnega programa:
-	stopnja napredovanja študentov;
-	stopnja osipa študentov;
-	stopnja dokončanja izobraževalnega programa;
-	možnost svobodne izbire predmetov v okviru izobraževalnega programa;
-	rezultati anket o zadovoljstvu študentov;
-	rezultati anket o zadovoljstvu zaposlenih;
-	raznovrstnost in ustreznost učnih vsebin;
-	raznovrstnost, ustreznost in uspešnost metod poučevanja;
-	uspešnost študentov v okviru mednarodnih študijskih izmenjav.
•	Kazalci, ki se nanašajo na učinek:
-	stopnja zaposlovanja po končanem izobraževalnem programu;
-	rezultati anket o zadovoljstvu diplomantov z zaposlitvijo;
-	rezultati anket o zadovoljstvu delodajalcev z znanjem in veščinami diplomantov;
-	uspešnost diplomantov v procesu izobraževanja na višjih stopnjah.
Ta nabor kazalcev je mogoče poljubno zožiti ali razširiti. Pomembno je, da se ga po obravnavi
in sprejetju ne spreminja ad hoc, saj je le tako zagotovljena vsebinska primerljivost podatkov o učinkovitosti pedagoškega procesa visokošolskega izobraževalnega zavoda v času.
Na EF je celovit sistem kazalcev predmet nenehnega razvoja, pri čemer je v letošnjem študijskem letu posebna pozornost namenjena zlasti uveljavljanju bolj sistematičnega spremljanja kazalcev, ki merijo učinek oziroma izid procesa učenja. Kazalce, ki se nanašajo na vložek, kazalce tržne uspešnosti in kazalce, ki se nanašajo na proces oziroma izvedbo izobraževalnega programa, namreč EF že nekaj let precej podrobno spremlja in o njih pripravlja letna samoevalvacijska poročila. Je pa res, da so bili tudi ti uveljavljeni kazalci predmet prenove, kar velja zlasti za ankete o zadovoljstvu študentov.
Študentske ankete o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev se na EF izvajajo že vrsto let, v obdobju zadnjih nekaj let pa sta se vsebina in način anketiranja precej spremenila. Prenovljen vprašalnik o pedagoškem delu učiteljev je EF za dodiplomski študij začela izvajti v študijskem letu 2004/200S, pilotsko anketiranje s pomočjo novega vprašalnika pa je bilo opravljeno v maju 2004. S pomočjo prenovljenega spletnega vprašalnika se ocenjuje pedagoško delo vseh izvajalcev in izvajalk posameznega predmeta, oceni pa se tudi vsebina in organizacija oziroma način njegove izvedbe. S pomočjo ankete dobijo pedagoški delavci informacijo o pogostosti sodelovanja študentov v različnih pedagoških oblikah ter o pričakovanjih študentov pri posameznem predmetu. Ob rezultatih ankete za posameznega izvajalca je podana tudi primerjava s povprečjem celotnega letnika študijskega programa, v okviru katerega pedagoški delavec izvaja pedagoški proces. Ta primerjava je posameznemu pedagoškemu delavcu dobra orientacija, pri čemer ima po prejemu poročila o rezultatih možnost izraziti svoje mnenje o rezultatih glede na specifiko predmeta, saj le-te v univezalnem vprašalniku pogosto ni mogoče zajeti. Še ena pomembna novost pri izvajanju anket o pedagoškem delu je dejstvo, da se rezultati anket presojajo na katedrah, ki pripravljajo na podlagi rezultatov predloge za morebitne izboljšave pedagoškega dela pri predmetih, ki jih izvaja katedra. S poročilom o izvedenih anketah ter mnenjih kateder je seznanjen Senat EF, katerega trije člani so študenti EF. To pomeni, da so študenti preko svojih predstavnikov v senatu seznanjeni z rezultati anket.
Glede razvoja kazalcev, ki kažejo učinek oziroma izid izobraževanja, pa čaka EF v prihodnosti še precej naporov. Neposredne kazalce pridobljenega znanja sicer že sedaj spremlja na ravni posameznih predmetov, in sicer s pomočjo ocenjevanja znanja, pripravljenih seminarskih del, nalog, poslovnih projektov, poslovnih načrtov ipd. Presoja kakovosti nekaterih navedenih del poteka tudi širše. V februarju 2007 je EF denimo že četrtič izvedla Študentsko poslovno konferenco (ŠPK), kjer študentje kolegom, pedagogom EF in predstavnikom gospodarstva predstavljajo svoje poglede in inovativne rešitve praktičnih problemov. Pomemben kazalec pridobljenega znanja je tudi priprava diplomskega dela, ki ga mora vsak študent javno zagovarjati.
Med kazalce, ki kažejo učinek oziroma izid izobraževanja, sodita tudi zadovoljstvo diplomantov z zaposlitvijo in zadovoljstvo delodajalcev z znanjem in veščinami diplomantov. Teh vprašanj pa EF zaenkrat še ne obravnava sistematično. Pomembne povratne informacije sicer dobiva s pomočjo dejavnosti posredovanja dela ter posredovanja in zagotavljanja delovne sile, ki jo
izvaja Center za svetovanje in razvoj študentov (CERŠ), s pomočjo Sveta fakultete, preko katerega predstavniki gospodarstva z EF sodelujejo na strateški ravni, ter s pomočjo partnerjev iz gospodarstva. EF ima namreč sklenjene pogodbe o pedagoškem, raziskovalnem in svetovalnem sodelovanju z več kot SO podjetji in ustanovami.
Rednega in sistematičnega spremljanja problematike zaposljivosti diplomantov pa zaenkrat še ni. Prvo kratko anketo o zaposljivosti diplomantov rednega dodiplomskega študija je EF sicer izvedla že v letu 2OOO. Zgolj 39 % anketirancev je takrat menilo, da so bili že v času študija popolnoma ali delno seznanjeni z možnostmi zaposlitve. Poleg tega je anketa pokazala, da imajo pedagoški delavci na EF pri posredovanju informacij o možni zaposlitvi relativno majhno vlogo.
Z ustanovitvijo CERŠ-a so se aktivnosti EF na tem področju bistveno okrepile. CERŠ tako pripravlja nov vprašalnik o zaposljivosti študentov, ki naj bi ga pričeli v letošnjem študijskem letu redno uporabljati. Na ta način bo EF lahko sistematično spremljala podatke o zaposlitvi svojih diplomantov dodiplomskega in podiplomskega študija, identificirala pa bo lahko tudi težave pri iskanju zaposlitve in dolžino iskanja prve zaposlitve. Z izvajanjem ankete bo dobila oceno svojih aktivnosti za podporo iskanja zaposlitve in oceno koristnosti študija z vidika zaposljivosti diplomantov. Z anketo bodo diplomanti fakulteti posredovali tako informacije o sposobnostih in znanjih, ki jih njihovo delo zahteva, kakor tudi oceno vpliva izobraževanja na EF na njihovo pridobivanje. Ta informacija bo ključna za vsakoletni premislek o ustreznosti zastavljenih učnih ciljev študijskih programov, ki jih izvaja EF. EF bo tako uveljavila še dodatno merilo, s pomočjo katerega bo presojala kakovost procesov poučevanja in učenja, s katerim študenti dejansko dosežejo učne cilje ter razvijejo znanja in sposobnosti, ki jim lahko odprejo vrata v uspešno prihodnost.
LITERATURA
1. Cvetek Slavko: Visokošolski kurikulum. Strategije načrtovanja, izvedbe in evalvacije študijskih programov. Maribor: Dialog, 1993. str. IPS.
P. Morris Van Cleve: Deaning. Middle Management in Academe. Urbana/Illinois: University of Illinois Press, 1981. str. 18P.
3.	Richter Roland: Improving Teaching Quality in German Higher Education. Higher Education Management, T (1994), P, str. 149-1T1.
4.	Roulet Eddy: A Swiss Example: The Evaluation of Teaching and Research Units at the University of Geneva. Higher Education Management, T (1994), P, str. 1P7-13T.
5.	Wilderom C.P.M., Joldersma F.: The Netherlands in the Twenty-First Century. High-Quality Management of Private, Non-Profit Organizations. International Journal of Public Sector Management, 9 (199T), 7, str. TO-71.
T. marec POO7
REVIJA METODOLOŠKI ZVEZKI V LETU 2006 prof. dr. Anuška Ferligoj
V tretjem letniku revije Metodološki zvezki sta tako kot doslej izšli dve številki. Urednika sta pri izboru prispevkov upoštevala dorečeni in objavljeni recenzentski postopek, ki zahteva vsaj dve pozitivni anonimni recenziji za vsak sprejeti prispevek.
Prva številka obravnava različne vidike uporabne statistike. Dvanajst člankov je razvrščenih v tri skupine. V prvem je objavljenih devet člankov, ki obravnavajo nove vidike statistične analize. Druga skupina vključuje dva prispevka, ki obravnavata različni uporabi zahtevnejših statističnih pristopov. Zadnji članek obravnava sodobne načine poučevanja statistike. Avtorji štirih člankov so slovenski statistiki (v enem članku je en avtor Slovenec in en tujec, kar je še posebej razveseljivo). Avtorji preostalih osmih prispevkov pa so ugledni statistiki iz različnih evropskih držav in od drugod.
Druga tematska številka obravnava področje analize socialnih omrežij in metodologijo družboslovnega raziskovanja. Devet člankov je razvrščenih v dve skupini: štiri članki v skupini, ki obravnava različne vidike analize socialnih omrežij, in pet člankov s področja metodologije družboslovnega raziskovanja. Avtorica prvega prispevka je Katherine Faust, ki je ena od najpomembnejših znanstvenikov na področju analize socialnih omrežij v svetu. Preostali prispevki pa predstavljajo in uporabljajo različne nove metode za analizo socialnih omrežij. V drugi skupini avtorji petih člankov obravnavajo predvsem merske probleme v anketni metodologiji. Tudi v tej številki revije je približno polovica avtorjev iz Slovenije, preostali pa so iz tujine. Zelo razveseljivo je, da sta tudi v tej številki dva članka, kjer so avtorji iz Slovenije in tujine. Eden od ciljev Statističnega društva Slovenije in urednikov Metodoloških zvezkov je, da se slovenski statistiki čim bolj povezujejo z uglednimi znanstveniki v tujini.
Revija je objavljena tudi na spletnih straneh, kjer so objavljeni vsi prispevki treh letnikov in pomembni podatki o reviji Metodološki zvezki (uredniški odbor, lista recenzentov, navodila avtorjem, naročanje revije in ostalo). Revija Metodološki zvezki je indeksirana v vrsti mednarodnih bibliografskih baz in je tudi edina revija s področja statistike v Sloveniji.
16. februar 2007
RAZISKUJEMO
RAZISKOVANJE MANJŠIH KMETIJSKIH ENOT -PROJEKT STATISTIČNEGA URADA REPUBLIKE SLOVENIJE IN EUROSTATA V OKVIRU PROGRAMA TAPAS 2005
Irena Žaucer, Maja Plaskan
Uvod
Pred vstopom v Evropsko unijo (EU) je bilo v Sloveniji in verjetno tudi v ostalih devetih novih članicah EU kmetijstvo pretežno tržna dejavnost, ki se je odvijala tako kot vse ostale gospodarske dejavnosti. Eurostat je že pri pregledovanju metodologij in podatkov posameznih držav ugotovil, da se kmetijska dejavnost v novih kandidatkah opravlja na bistveno drugačnem nivoju, kot v starih članicah.
V	Sloveniji je kmetijska proizvodnja, ki se odvija v kmetijskih podjetjih, tržna, vendar njihova proizvodnja predstavlja le manjšinski, po oceni SURS okrog 20-odstotni vrednostni delež. Proizvodnja na družinskih kmetijah je deloma tržna, predvsem na specializiranih kmetijah, ki se ukvarjajo z rejo živine, prirejo mleka, vrtnarstvom ipd., v večini primerov pa so kmetije mešanega tipa in pridelujejo hrano predvsem za potrebe družinskih članov.
Za finančni prikaz kmetijstva se izdelujejo ekonomski računi za kmetijstvo, zajem proizvodnje je skladen z zajetjem raziskovanj na področju kmetijstva oz. tudi ekonomski računi za kmetijstvo trenutno upoštevajo le enote, ki so nad pragom evropsko primerljivih kmetijskih gospodarstev (EPK).
V	Sloveniji spadajo med EPK tiste kmetije, ki imajo (1) najmanj 1 hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (njive, vrtovi, travniki, pašniki, sadovnjaki, vinogradi) in tudi kmetije, ki imajo manj kot 1 hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, uporabljajo pa (2) najmanj 10 arov kmetijskih zemljišč in 90 arov gozda ali (3) najmanj 30 arov vinogradov, sadovnjakov ali oljčnikov ali (4) redijo dve ali več glav velike živine (GVŽ, število glav velike živine je merilo za določanje obsega reje domačih živali, izhodišče za izračun koeficientov je S00 kg žive mase živali) ali (S) uporabljajo od IS do 30 arov vinogradov in redijo od 1 do 2 GVŽ ali (6) imajo več kot S0 panjev čebel ali (7) so tržni pridelovalci zelenjadnic, zelišč, jagod, gojenih gob, cvetja ali okrasnih rastlin.
Prag za EPK je določen na osnovi podatkov popisa kmetijstva iz leta 2000. Evropske uredbe zahtevajo, da je določen tako, da kmetijske statistike zajamejo 98 do 99 % kmetijske proizvodnje po posameznih kulturah.
Namen raziskovanja manjših kmetijskih enot
Glavni namen projekta je ugotoviti pridelavo kmetijskih pridelkov na manjših kmetijskih enotah,
to so kmetije pod pragom EPK, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane zaradi ekonomske potrebe (substencial farming).
Zaradi že zgoraj omenjenih razlik v kmetijski dejavnosti starih in novih članic EU je bil Eurostat zelo zainteresiran za izvedbo raziskovanja proizvodnje na manjših kmetijskih enotah in je v ta namen vzpostavil projekt TAPAS 2005. Slovenija je delo na projektu preložila za eno leto in z delom začela marca 2006. V Slovaniji bo projekt trajal 18 mesecev. Delo na projektu je ocenjeno na 150.000 evrov, dve tretjini sredstev bo prispevala Evropska komisija. V planiranem znesku so vključeni stroški za izvedbo terenskega zbiranja podatkov, kontrole in vnosa podatkov ter zaposlitev koordinatorja za čas trajanja projekta. Poleg Slovenije so bile v projekt vključene še Latvija, Litva in Madžarska.
Ker je projekt vsebinsko zahteven in naj bi hkrati rešil probleme več statističnih področij je bila v letu 2004 na SURS oblikovana delovna skupina, ki se (je) ukvarja s tehničnimi vidiki priprave raziskovanja kmetijske proizvodnje na manjših kmetijskih enotah in s pripravo vprašalnika. Njeni člani so strokovnjaki s področja vzorčenja, kmetijskih statistik, nacionalnih računov, ekonomskih računov za kmetijstvo ter statistike življenjske ravni.
Z rezultati projekta raziskovanja manjših kmetijskih enot namerava statistični urad preveriti, ali kmetijske statistike v Sloveniji izpolnjujemo zahteve evropskih uredb glede (praga) zajetja podatkov osnovnih kmetijskih statistik. Na podlagi rezultatov raziskovanja bomo iskali tudi možnosti za dopolnitev podatkov strukturnih raziskovanj za potrebe ekonomskih računov za kmetijstvo ter za rešitev vprašanja zajeta na področju kmetijstva za nacionalne račune. Predvidevamo, da bo s pomočjo dobljenih rezultatov mogoče tudi ažurirati statistični register kmetijskih gospodarstev. Z zbranimi podatki bomo dopolnili tudi podatke o kmetijski proizvodnji za potrebe prehranskih bilanc. Rezultat projekta pa bo tudi ocena deleža samooskrbe pri posameznih kmetijskih pridelkih.
Enote opazovanja
Analizirali smo dve možnosti določitve enot opazovanja. Ena možnost so bili podatki Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002. Ob popisu smo gospodinjstva namreč spraševali, če pridelujejo (rastlinsko ali živalsko) hrano za lastne porabo ali prodajo. Gospodinjstev, ki po popisu pridelujejo hrano je bilo okrog 290 000 (ta podatek vsebuje tudi kmetije nad pragom EPK), kar je slaba polovica vseh gospodinjstev. Druga možnost so bili podatki Popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000. V tem popisu so bila popisana tudi kmetijska gospodarstva pod sedanjim pragom EPK, ki pa so po definiciji kmečkega gospodarstva iz leta 1991 spadala med kmetijska gospodarstva. Na podlagi analiz (primerjave podatkov) smo se odločili za slednji vir, saj so v tem viru vključene enote, ki so bile po prejšnji definiciji kmečka gospodarstva in je bolj verjetno, da se ukvarjajo z omembe vredno kmetijsko proizvodnjo, kot pa gospodinjstva, ki so v popisu prebivalstva na splošno in eno samo vprašanje, če pridelujejo hrano za lastne potrebe in prodajo, odgovorila z "da". Enote, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane le za hobi (leisure farming) niso predmet opazovanja.
Izvedba projekta
Kot vzorčni okvir nam je služil statistični register kmetijskih gospodarstev, v katerem je okrog 40 000 enot, ki ne dosegajo praga EPK. Iz njega smo izbrali enostaven slučajen vzorec 10 000 enot, ki so bile popisane na terenu v obliki osebnega intervjuja (PAPI). Popisovanje na terenu, ki je potekalo med IS. septembrom in 10. oktobrom 2006, je izvajalo 164 popisovalcev in 7 območnih inštruktorjev.
Uvodni del vprašalnika raziskovanja je poleg splošnih uvodnih vprašanj vseboval tudi vprašanja, na osnovi katerih smo lahko ugotovili, ali spada izbrano gospodinjstvo med ciljne enote ali ne, torej ali enote iz vzorca pridelujejo hrano za lastno porabo ali za prodajo in ali izpolnjujejo katerega izmed zgoraj omenjenih 7 kriterijev za doseganje praga EPK. V glavnem delu vprašalnika pa smo gospodinjstva spraševali o površinah, ki jih v letu 2006 uporabljajo za pridelavo posameznih kultur: žit, krmnih rastlin, krompirja, zelenjadnic, sadja, oljk, jagodičja, grozdja ter drugega sadja. Za pridelane kulture so morala gospodinjstva povedati tudi kako so pridelek porabili - deleže porabe doma za hrano, za prodajo in ostalo (npr. za darilo, uničenje pridelka). Gospodinjstva smo spraševali tudi o številu domačih živali (govedo, prašiči, peturnima, ovce, koze, kunci, zajci, čebele in druge živali) in prireji živalskih proizvodov (kravje mleko, kokošja jajca, med in drugo) ter ponovno o bilančnem prikazu porabe teh proizvodov. Za celovitejše poznavanje ekonomske pomembnosti manjših kmetijskih enot sta bili dodani še vprašanji o številu oseb, ki so opravljale kmetijska dela in povprečnem številu opravljenih delovnih ur na teden v kmetijstvu. V vprašalnik so bila vključena tudi vprašanja, ki se nanašajo na gozdarsko dejavnost: površina gozda, proizvodnja gozdnih sortimentov, razdelitev le-teh glede na porabo ter število oseb, ki so se ukvarjale z gozdom, in povprečno tedensko število ur dela teh oseb.
Rezultati projekta
Od za anketiranje izbranih 10 000 kmetijskih gospodarstev 273 anket zaradi problemov z anketarji ni šlo na teren, od ostalih jih 1 171 oz. 17 % v raziskovanju ni želelo sodelovati. Polovica neodgovorov je bila zaradi zavrnitev, slaba tretjina je bila nekontaktiranih, sedmina je bila nezmožnih sodelovanja, ostalo pa so bili neodgovori zaradi drugih razlogov. Za 2 934 enot iz vzorca smo uspeli ugotoviti, da (večinoma) ne pridelujejo hrane za lastne potrebe oz. (v manjši meri) presegajo kriterije za EPK in tako ne spadajo med manjše kmetijske enote. Odgovore o kmetijski proizvodnji, pridelavi in prireji živali ter proizvodnji gozdnih sortimentov smo dobili od S 622 manjših kmetijskih enot. Ob predpostavki, da so neodgovarjajoče enote ustrezne, je približna ocena števila majhnih kmetijskih enot v Sloveniji okrog 24 000. Podrobni rezultati, koliko česa te kmetije pridelajo in kakšen je delež njihove kmetijske proizvodnje v primerjavi z EPK kmetijami, pa bodo na voljo v bližnji prihodnosti (do zaključka projekta je na voljo še dobrega pol leta).
22. februar 2007
ODGOVORI NADOMESTNIH ENOT V ANKETNIH RAZISKAVAH
Katja Rutar
Če bi bilo ob podatkih slovenske Ankete o delovni sili kje na vidnem mestu napisano, da so podatki za dobro polovico anketiranih oseb pridobljeni ne neposredno od oseb, na katere se vprašanja nanašajo, ampak posredno - od koga izmed ostalih članov njihovega gospodinjstva (ki odgovarja "v imenu" drugega člana gospodinjstva), bi se uporabniki podatkov ob tem dejstvu verjetno zamislili ali vsaj postali radovedni in se vprašali, kaj so razlogi za tako stanje. Vendar ta podrobnost ob podatkih v glavnem ni omenjena in ji tudi anketni zbiralci podatkov ne posvečamo prav velike pozornosti.
Mene so na nanjo opomnile osebe, ki se ukvarjajo z raziskovanjem socialnih omrežij, kjer so podatki o lastnostih (kdaj celo mnenjih) članov posameznikovih omrežij praviloma pridobljeni izključno posredno - posredujejo jih osebe, katerih omrežja merimo, ne pa člani teh omrežij sami. Izkaže se, da je zbiranje podatkov od t.i. nadomestnih poročevalcev (o le-teh govorimo, ko se njihovi odgovori ne nanašajo na njih same ampak na neko drugo njim bližnjo osebo, angl. proxy reports) zelo ekonomično in praktično in je zato že zelo razširjeno. Prva zabeležena raziskava na to temo je iz leta 1957 in govori o poskusnem zbiranju odgovorov nadomestnih enot o zdravstvenem stanju posameznikov in njihovih partnerjev (v Moore, 1988). V raziskavah s področja zdravstva so odgovori nadomestnih enot pogosto celo nuja, ker resno bolni posamezniki zaradi bolezni niso nujno sposobni sodelovati v anketi. Zaznana so bila seveda razhajanja odgovorov iz različnih virov, a to ni nujno dokaz, da so odgovori nadomestnih enot slabše kakovosti kot t.i. samoodgovori. Ravno zato, ker ni (bilo) dokazov o slabši kakovosti ali problematičnosti odgovorov nadomestnih enot, se je njihova uporaba razširila na večino področij, kjer podatke zbiramo z anketami, npr. zdravstvo, uradna statistika, anketiranje otrok, tržne raziskave, raziskovanje socialnih omrežij.
V tujini je bilo v petdesetih letih od omenjene prve raziskave do danes narejeni mnogo študij, ki so primerjale samoodgovore in odgovore nadomestnih enot ali ugotavljale kakovost odgovorov nadomestnih enot. Najbolj znana med njimi je Moorov (1988) pregled ugotovitev prvih tridesetih let raziskovanja odgovorov nadomestnih enot. Vendar še vedno ostajata odprti ključni vprašanji: (1) kako (korektno) primerjati samoodgovore z odgovori nadomestnih enot in (2) kako določiti kakovost odgovorov nadomestnih enot. Večina raziskav na to temo namreč ni bila načrtovana kot raziskava kakovosti odgovorov nadomestnih enot, ampak so bili podatki, zbrani za povsem druge namene, analizirani še z vidika odgovorov nadomestnih enot (sekundarna analiza podatkov). Na ta način so raziskovalci prišli do velikega števila odgovorov, verjetno težko in drago bi bilo prepričati veliko število ljudi za sodelovanje v anketah, ki bi zbirale odgovor za eno osebo od dveh različnih oseb hkrati. Problem, ki se pojavi pri prvem načinu zbiranja podatkov je, da so razlike v deležih merjenih lastnosti med samoodgovori in odgovori nadomestnih enot lahko odraz dejanskega stanja, ne pa razlik v viru podatkov (npr. med samoodgovori je večji delež bolnih ljudi, ker so bolni ljudje doma in jih je zato lažje anketirati, kot osebe, ki so zdrave in precej ur na dan zdoma). Na ta način lahko ugotovimo
samo lastnosti oseb, za katere bomo bolj verjetno dobili samoodgovore in oseb, za katere bomo bolj verjetno dobili nadomestne odgovore. Brez problemov pa ni niti primerjava samoodgovorov in odgovorov nadomestnih enot za isto osebo, v tem primeru so razlog za različne odgovore lahko tudi različno razumevanje vprašanj pri različnih osebah ali pa časovni zamik med pridobitvijo samoodgovora in odgovora od nadomestnega poročevalca, v katerem se je dejansko lahko zgodila kakšna sprememba. Te razlage so povezane tudi s težavnostjo določitve kakovosti enega in drugega tipa odgovorov, saj objektivnih kontrolnih zunanjih podatkov običajno nimamo oz. ravno zaradi tega izvajamo anketne raziskave.
Nujno je treba omeniti, da se vsi problemi v zvezi z odgovori nadomestnih enot pojavljajo le pri težkih in zapletenih vprašanjih in da enostavna vprašanja o dejstvih, kot so npr. spol, starost, zaposlitveni status, niso problematična. A dejstvo je, da so anketne raziskave običajno sestavljene iz enega in drugega tipa vprašanj hkrati. Zato je pri načrtovanju raziskav koristno razmišljati, pri katerih posameznih vprašanjih bi z odgovori nadomestnih enot lahko imeli težave in kako verjetnost za težave zmanjšati.
Raziskovalci (dokazane) razlike med samoodgovori in odgovori nadomestnih enot pojasnjujejo z različnimi družboslovnimi teorijami, med katerimi prevladujejo t.i. kognitivni procesi, ki se jih posameznik poslužuje pri oblikovanju odgovorov na (anketna) vprašanja. Ta veda se je razvila ob sodelovanju psihologov in anketnih raziskovalcev in hitro prodira na področje načrtovanja anket, v največji meri se je poslužujemo pri sestavljanju in preverjanju anketnih vprašalnikov. Kognitivni procesi pri oblikovanju odgovorov so razdeljeni na več korakov, npr. na razumevanje vprašanja, ukodiranje, hranjenje in priklic informacij ter oblikovanje odgovora. Do razhajanj med samoodgovori in odgovori nadomestnih enot lahko pride pri vsakem izmed teh korakov; kar se tiče informacij, so nam tiste o drugih gotovo manj pomembne in tako bolj pomanjkljivo shranjene, kot informacije o nas samih, zato v proučevanju kognitivnih procesov lahko najdemo argumente v prid boljši kakovosti samoodgovorov. Vendar obstajajo tudi socialnopsihološke in komunikološke teorije, ki govorijo o tem, da smo ljudje nagnjeni k olepševanju (javne) podobe o nas samih, in da se pri vprašanjih, ki vključujejo vrednotenje, olepševanje verjetno v večji meri pojavlja pri odgovorih o sebi kot pri odgovorih o drugih in da so tako odgovori o drugih bližje dejanskemu stanju. Raziskovanje postane še bolj zapleteno, če vanj vključimo tudi pojem socialna bližina oz. intenzivnost povezanosti med ciljno osebo in osebo, ki odgovarja namesto nje. Na medsebojno poznavanje oseb vplivata vsaj količina časa, ki ga dve osebi preživita skupaj in količina oz. teme njunih pogovorov. Za bolj objektivno predstavitev problema pa je potrebno dodati še to, da nadomestne odgovore praviloma lahko dajejo samo odrasli člani istega gospodinjstva za ostale člane svojega gospodinjstva in da je pridobivanje odgovorov od nadomestnih enot razširjeno predvsem v anketah gospodinjstev, najbolj takrat, ko zbiramo podatke o vseh članih gospodinjstev, pri anketah oseb so odgovori nadomestnih enot manj pogosto dovoljeni.
Primerjava podatkov Ankete o delovni sili iz različnih držav članic Evropske unije pokaže, da ima Slovenija skupaj s Slovaško in Španijo najvišji delež odgovorov nadomestnih enot (razmerje med odgovori nadomestnih enot in vsemi odgovori skupaj). Primerjava deležev odgovorov nadomestnih enot in deležev neodgovorov med državami nakazuje celo verjetnost obratno sorazmerne povezave med tema dvema merama, torej višji ko je delež odgovorov nadomestnih
enot, nižji je delež neodgovorov. Vendar imamo premalo podatkov, da bi to lahko z gotovostjo trdili.
Uvrstitev Slovenije v evropski vrh po deležih odgovorov nadomestnih enot pri Anketi o delovni sili je bila razlog, da smo o tej temi razpravljali tudi z anketarji pri rednem pouku za anketarje v začetku leta. Anketarji so rekli, da v mnogih primerih odgovori, ki so v podatkih označeni kot odgovori nadomestnih enot, nastanejo v sodelovanju nadomestnega poročevalca in ciljne osebe: na bolj preprosta vprašanja odgovarja nadomestni poročevalec, ko pa je na vrsti kako težje vprašanje, za katero nadomestni poročevalec nima dovolj informacij, se le-ta obrne na ciljno osebo, vsaj takrat, ko je ta kje v bližini oz. dosegljiva. To dejstvo in pa bojazen, da bi se zvišal delež neodgovorov sta glavna razloga, da tako anketarji kot načrtovalci raziskovanja ne vztrajamo bolj pri pridobivanju samoodgovorov. Informacije s terena torej pokažejo, da je delež odgovorov nadomestnih enot verjetno zgornja meja intervalne ocene deleža, medtem ko spodnje meje tega intervala ne poznamo.
Pa si v nadaljevanju vseeno oglejmo nekaj aktualnih empiričnih podatkov o tej temi. V letu 2006 je bil v (panelni) Anketi o delovni sili, v kateri je sodelovalo skoraj 70 000 oseb, skupen delež odgovorov nadomestnih enot pri osebah, starih IS let in več (mlajših oseb ne sprašujemo o njihovi zaposlitvi) S8 %. Ker pa v enočlanskih gospodinjstvih ni nikogar, ki bi lahko dajal nadomestne odgovore, je slika verjetno bolj realna, če gledamo deleže pri članih dvo- in veččlanskih gospodinjstev - ta delež znaša 60 %. Deleža se precej razlikujeta glede na tip anketiranja: pri osebnem anketiranju (v dvo- in veččlanskih gospodinjstvih) je ta znašal S0 %, pri telefonskem anketiranju pa 6S % (prvo anketiranje gospodinjstev poteka osebno na terenu, štiri ponovljena anketiranja pa telefonsko). Podrobnejše analize so pokazale, da pri telefonskem anketiranju skoraj ni gospodinjstev (manj kot 2 %), v katerih bi nam na vprašanja odgovarjal več kot en poročevalec. Velike razlike v deležih odgovorov nadomestnih enot dobimo tudi pri primerjavi ciljnih oseb različnih spolov: pri ženskah je ta delež 48 %, pri moških pa kar 73 % (deleži se tudi tokrat nanašajo na člane dvo- in veččlanskih gospodinjstev).
SKUPAJ	GOSP. Z	OSEBNO TEL.	MOŠKI ŽENSKE
2 +	ANK. ANK.
ČLANI
Slika 1: Deleži odgovorov nadomestnih enot po skupinah v %
S podrobnejšimi analizami smo ugotovili, da je verjetnost, da dobimo odgovore od nadomestnih enot, višja pri mlajših kot pri starejših ciljnih osebah in višja pri manj izobraženih kot pri bolj izobraženih. Kar pa se tiče povezave med verjetnostjo za nadomestni odgovor in zaposlitvenim statusom, podatki kažejo, da je med osebami, za katere dobimo nadomestne odgovore, več brezposelnih. Posledično lahko sklepamo, da če bi odgovore nadomestnih enot prepovedali ali intenzivno delali na njihovem zmanjševanju, bi z anketo mogoče izmerili vsaj malo nižjo stopnjo brezposelnosti.
Kot smo ugotovili že v uvodnem delu, nimamo na voljo (dovolj) dokazov, da so odgovori nadomestnih enot nižje kakovosti kot samoodgovori, še posebej ne, če se spomnimo informacije od anketarjev, da so nekateri zabeleženi nadomestni odgovori rezultat sodelovanja nadomestnega poročevalca in ciljne osebe. Ključno vprašanje je tudi, kaj je alternativa odgovorom nadomestnih enot: samoodgovori ciljnih oseb ali njihovo nesodelovanje v anketi. Ampak mogoče bi nam bili dejstvi, da smo pri Anketi o delovni sili po deležu odgovorov nadomestnih enot v evropskem vrhu in da je pri telefonskem anketiranju očitna odsotnost prizadevanj za pridobitev samoodgovorov, lahko razlog za to, da le damo malo več poudarka pridobivanju samoodgovorov, ker imamo na tem področju verjetno še dovolj maneverskega prostora.
Literatura:
-	Moore, Jeffery, C. (1988): Self/Proxy Response Status and Survey Response Quality, A Review of Literature, Journal of Official Statistics, 4, str. 1SS-172.
-	Rutar, Katja (2006): Samoodgovori in odgovori nadomestnih enot v anketnih raziskavah, Magistrsko delo, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
26. feburar 2007
ANKETA O JAVNI PODOBI STATISTIČNEGA URADA RS
Nina Stražišar
Z Anketo o javni podobi Statističnega urada RS (SURS) v letu 2006, ta je potekala telefonsko od 1. do 13. septembra 2006, smo merili poznavanje SURS-a in splošen odnos do tega urada in statističnih podatkov, ki jih objavlja.
Med drugim smo merili medijsko prepoznavnost SURS-a v primerjavi z drugimi ustanovami v Sloveniji, ki so posredno ali neposredno povezane z zbiranjem, analizo in objavljanjem statističnih podatkov. To so Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Banka Slovenije, Služba Vlade RS za razvoj, Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), Zavod RS za zaposlovanje, Agencija RS za javnopravne storitve in evidence (AJPES). Zanimale so nas
asociacije, ki jih splošni javnosti vzbudijo različne vrste podatkov, storitev, publikacij, ki jih zagotavlja SURS, poleg tega pa smo z mnenjskimi vprašanji ugotavljali tudi, ali SURS zagotavlja dovolj podatkov, ali spremlja pomembna dogajanja v slovenskem gospodarstvu in družbi, ali podatki SURS-a odražajo realno stanje v Sloveniji ipd.
Rezultati ankete pomenijo za Statistični urad RS pomembne informacije, potrebne za nadaljnji razvoj izkazovanja statističnih podatkov, predvsem z vidika učinkovitejšega marketinga, izobraževanja uporabnikov in nadaljnjega razvoja spletnih storitev, hkrati s tem pa bo SURS posledično krepil zaupanje v sistem državne statistike v Sloveniji in dosegal večjo stopnjo prepoznavnosti med splošno javnostjo.
Enote opazovanja so bile osebe, stare 16 let in več, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Od 1500 enot, izbranih v vzorec, je na vprašanja anketarjev odgovorilo 81S oseb (S4-odstotna stopnja odgovora). Starostno spolna porazdelitev odgovarjajočih oseb je bila podobna populacijski porazdelitvi.
Medijska prepoznavnost Statističnega urada
Anketiranim osebam smo najprej našteli zgoraj omenjene ustanove in jih za vsako posebej vprašali, ali so zanjo že slišali v množičnih medijih (na televiziji, v radiu, časopisih ali kje drugje). Večina anketiranih oseb je za naštete ustanove že slišala. Največjo stopnjo medijske prepoznavnosti ima Banka Slovenije, zanjo je slišalo kar 96 % vprašanih. Tesno ji sledita Zavod RS za zaposlovanje in Gospodarska zbornica Slovenije, in sicer s 95 %. SURS se uvršča z 89 % na četrto mesto; z 88-odstotno prepoznavnostjo pa mu tesno sledi Inštitut za varovanje zdravja, temu pa Služba vlade RS za razvoj z 82 %. Najnižjo stopnjo medijske prepoznavnosti smo izmerili pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj (66 %) in Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (52 %).
Medijska prepoznavnost institucij, Slovenija, september 2006 (N=815)
Kako dobro poznate Statistični urad?
Vprašanje je bilo namenjeno le tistim anketiranim osebam, ki so se predhodno opredelile, da so za SURS že slišale. Rezultati kažejo, da SI % anketiranih oseb SURS pozna še kar dobro, dodatni 3 % anketiranih oseb pa ga poznajo odlično. SURS pozna slabo ali ga sploh ne pozna 46 % anketiranih oseb. Anketirane osebe z višjo izobrazbo boljše poznajo SURS.
Poznavanje SURS-a, Slovenija, september 2006 [N=728]
Sledeča vprašanja smo zastavili samo osebem, ki odlično in še kar dobro poznajo Statistični urad.
Na kaj se spomnite, ko slišite za Statistični urad?
Na vprašanje "Če pomislite na Statistični urad in na različne vrste podatkov, storitev, publikacij, ki jih zagotavlja, česa se najprej spomnite?" 8 % anketiranih oseb ni vedelo odgovora. Konkretni statistični podatki (npr. gibanje cen, povprečna plača, popis prebivalstva, gibanje potrošnje), spletna stran in razne publikacije SURS-a (npr. Statistični letopis, Statistične informacije) so predstavljali le del asociacij anketiranih oseb. Kar nekaj anketiranih je to vprašanje izrabilo za izražanje nezaupanja v statistiko. Asociacije na SURS so bile povezane tudi s službo, šolo, statistiko, stanjem v Sloveniji ipd. Kar nekaj anketiranih oseb je menilo, da je SURS odgovoren za spremljanje statistike o politični pripadnosti, priljubljenosti političnih strank in politikov. Med asociacijami smo opazili tudi nekaj povezav z Uradom za makroekonomske analize in razvoj, saj je nekaj anketiranih omenilo, da SURS spremlja, analizira in napoveduje gospodarska gibanja, kar je dejansko domena UMAR-ja.
Koliko statističnih podatkov zagotavlja Statistični urad?
Dobri dve tretjini anketiranih oseb sta menili, da SURS zagotavlja ravno pravšnjo količino statističnih podatkov. 16 % anketiranih oseb je menilo, da SURS zagotavlja nekoliko premalo podatkov in 3 %, da jih zagotavlja veliko premalo, 12 % anketiranih oseb pa je odgovorilo, da SURS pripravlja preveč podatkov.
sploh ne odlično poznate 3%
slabo poznate 41%
Se kar dobro 51%
Ocena količine podatkov, Slovenija, september 2006 (N=371)
Veliko
premalo Preveč	3%
Nekoliko premalo 16%
Ravno prav 69%
Ali podatki Statističnega urada odražajo realno stanje v Sloveniji?
Le 9 % anketiranih oseb je odgovorilo, da podatki SURS-a vedno odražajo realno stanje v Sloveniji. 18 % jih je menilo, da podatki SURS-a ne odražajo realnega stanja v Sloveniji. Po mnenju večine anketiranih pa so podatki včasih (37 %) ali večinoma (36 %) realni. Ženske so nekoliko bolj kot moški skeptične glede realnosti podatkov SURS-a, saj jih je kar 43 % menilo, da so podatki realni le včasih. Najbolj skeptični glede realnega stanja, ki ga odražajo podatki SURS-a, so bili anketirani v starostni skupini od 66 do 7S let, saj jih je 48 % menilo, da so podatki realni le včasih. Dvom o realnosti statističnih podatkov je bil najmanjši v starostni skupini od 36 do 4S let, saj jih je kar S4 % menilo, da podatki SURS-a večinoma odražajo realno stanje v Sloveniji.
Ocena realnosti podatkov, Slovenija, september 2006 (N=388)
Da, vedno 9%
Ne,
večinoma podatk ne odražajo realnega stanja 18%
Da, včasih l 37%
večinoma
Ali so podatki, ki jih zagotavlja Statistični urad, objektivni?
Le 14 % anketiranih oseb je menilo, da so podatki SURS-a vedno objektivni, kar 44 % pa jih je odgovorilo, da so podatki večinoma objektivni. Da so objektivni le včasih, je bilo prepričanih 31 % anketiranih oseb. 10 % anketiranih oseb pa je menilo, da podatki SURS-a večinoma niso objektivni. Daleč najmanj "dvomljivcev" je v skupini z najvišjo stopnjo izobrazbe.
Ocena objektivnosti podatkov SURS-a, Slovenija, september 2006 (N=382)
Kako razumljivi so podatki Statističnega urada za prebivalce Slovenije?
Več kot polovica anketiranih je ocenila, da so podatki SURS-a za večino prebivalcev Slovenije delno razumljivi, 3 % anketiranih, da podatki sploh niso razumljivi, in 20 %, da so podatki večinoma težko razumljivi. Le 18 % jih je menilo, da so podatki SURS-a za večino prebivalcev Slovenije popolnoma razumljivi.
Razumljivost podatkov SURS-a za večino prebivalcev Slovenije, Slovenija, september 2006 (N=387)
Ne,
večinoma podatki niso objektivni
A no/
Da, vedno 14%
Da, večinoma | 44%
včasih 31%
popolnoma
razumlji' 18%
sploh niso
razumljivi 3%
večinoma težke
razumljivi 20%
delno
razumljivi 59%
Kako prebivalci Slovenije dostopajo do statističnih podatkov?
Več kot polovica anketiranih je kot glavni vir za pridobivanje informacij o statističnih podatkih navedla internet. Ob tem je bila večkrat navedena tudi naša spletna stran. Kot pomembne vire za pridobivanje statističnih informacij so anketirani navedli tudi množične medije, predvsem dnevno časopisje (še posebej so poudarili dnevnika Delo in Finance), razne revije, televizijo, teletekst in radio. Zanimivo je, da bi se veliko anketiranih pri iskanju statističnih podatkov obrnilo neposredno na SURS, in sicer najverjetneje po telefonu. Pomembni viri informacij pa so po mnenju anketiranih tudi občine in upravne enote, druge ustanove (npr. Gospodarska zbornica Slovenije, Banka Slovenije, AJPES, Urad vlade RS za informiranje, Urad za varstvo potrošnikov, Davčna uprava RS) ter knjižnice.
Vsi odgovori anketiranih so za Statistični urad RS pomembni in dragoceni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju javne podobe SURS-a med splošno javnostjo. Z izsledki raziskovanja in z novimi izkušnjami, ki smo si jih pridobili med raziskovanjem, smo lahko zadovoljni.
Povzamemo lahko, da bo treba promociji izdelkov in storitev SURS-a med splošno javnostjo tudi v prihodnje nameniti veliko pozornosti, da bo prepoznavnost našega urada še večja. Z zanimanjem pričakujemo, kaj bodo pokazali rezultati Ankete o javni podobi SURS-a naslednje leto, ko bomo anketo, predvidoma v septembru, spet ponovili.
Anketa o javni podobi Statističnega urada RS je bila narejena po vzoru Finskega statističnega urada, zato za primerjavo navajamo nekaj podatkov o javni podobi le tega med prebivalci Finske. Zanj je že slišalo 87 % vprašanih oseb, 7S % od teh jih meni, da so podatki Finskega statističnega urada objektivni oz. nepistranski in kar 87 % da so njihovi podatki zanesljivi. Da so statistične informacije Finskega statističnega urada enostavne in razumljive pa je menilo 67 % vprašanih prebivalcev Finske.
Predstavitev rezultatov ankete v bolj obširni obliki lahko najdete na: http://www.stat.si/doc/drzstat/ank/rezultati amp2006.pdf
23. februar 2007
MEDNARODNO
ISI2OO5v Sydneyu
doc. dr. Irena Ograjenšek
Četudi precej izmučeni od napornega programa, smo vendarle uspeli izpeljati tradicionalni slovenski večer - tokrat je potekal v indijski restavraciji v središču znamenitega Darling Harbourja.
Da znamo slovenske statističarke poprijeti za vsako delo, pa je - kot dokazujejo priložene fotografije - na eni od spremljevalnih prireditev lastnoročno dokazala neuničljiva direktorica Statističnega urada RS Irena Križman in požela navdušen aplavz vseh prisotnih.
Od S. do 12. aprila 200S je v avstralskem Sydneyu potekalo SS. bienalno srečanje statistikov z vsega sveta v organizaciji Mednarodnega statističnega inštituta (International Statistical Institute - ISI: http://isi.cbs.nl/).
Konference z zanimivimi plenarnimi diskusijami in raznovrstnimi tematskimi sekcijami se je udeležilo tudi številčno precej močno slovensko zastopstvo: Andrej Blejec (Nacionalni inštitut za biologijo), Irena Križman (Statistični urad RS), Irena Ograjenšek (Ekonomska fakulteta), Maja Pohar Perme (Inštitut za biomedicinsko informatiko), Janez Stare (Inštitut za biomedicinsko informatiko) ter Metka Zaletel (Statistični urad RS). Vsi smo na konferenci aktivno sodelovali, nekateri med nami tudi v več različnih vlogah (kot vabljeni govorniki, vodje sekcij, diskutanti, predstavniki nacionalnega statističnega društva in/ali funkcionarji katere od mednarodnih organizacij, ki delujejo pod okriljem ISI, npr. International Association for Statistical Education - IASE ali International Association for Officiai Statistics
Sidney Opera
- IAOS.
T. marec POO7
MEDNARODNA KONFERENCA IFCS 2006 prof. dr. Anuška Ferligoj
Na Fakulteti za družbene vede je od 2S. do 29. julija 2006 potekala deseta mednarodna znanstvena konferenca IFCS (International Federation of Classification Societies). Konferenca je potekala pod naslovom Data Science and Classification, na njej pa so udeleženci iz 27 različnih držav razpravljali o metodah, tehnikah in pristopih za analizo podatkov ter o uporabi teh pristopov v različnih naravoslovnih, humanističnih in družboslovnih znanstvenih disciplinah. Udeležence konference je prvi uradni dan konference sprejel minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan.
Jubilejno IFCS konferenco sta organizirala Statistično društvo Slovenije in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. Konference se je udeležilo več kot 200 udeležencev iz 27 različnih evropskih, azijskih, afriških in ameriških držav. Tako so se na konferenci zbrali udeleženci iz ZDA, Kanade, Kostarike, Brazilije, Japonske, Južne Koreje, Izraela, Južnoafriške republike, Albanije, Švice, Rusije in držav EU.
Konferenca je svoja vrata v prostorih Fakultete za družbene vede uradno odprla v sredo, 26. julija 2006 ob 9. uri zjutraj. Udeležence so pozdravili prodekan za raziskovalno področje Fakultete za družbene vede dr. Anton Grizold, predsednik Statističnega društva Slovenije dr. Andrej Blejec, organizatorka letošnje konference dr. Anuška Ferligoj ter David J. Hand, predsednik organizacije IFCS. V okviru otvoritvene slovesnosti so bile podeljene tudi nagrade Chikio Hayashi Travel Awards osmim najboljšim doktorskim študentom z vsega sveta, zvečer pa je udeležence konference v vili Podrožnik sprejel tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan.
Na konferenci je potekal zanimiv in pester program, v okviru katerega je bilo predstavljenih kar 143 referatov, od tega 127 tujih. Med avtorji referatov najdemo velika imena s področja klasifikacije in analize podatkov, med njimi dva izjemna plenarna predavatelja, Adriana E. Rafteryja in Davida J. Handa, poleg njiju pa so na konferenci nastopili tudi Hamparsum Bozdogan, Paula Brito, Patrick Doreian, Christian Hennig, Carlo Lauro, Jacqueline Meulman, Boris Mirkin, John Shawe-Taylor idr. Zbornik referatov letošnje konference z naslovom Data Science and Classification je že izšel pri ugledni založbi Springer.
Konferenca je interdisciplinarni forum akademikov s področja statistike, matematike, računalništva, družboslovja in drugih ved, njen namen pa je pomembno prispevati k razvoju teorije in uporabe metod, tehnik in pristopov, k analizi podatkov v različnih znanostih ter k iskanju njihovih skupnih interesov. Konferenca tako med drugim stremi tudi k čim bolj intenzivnemu povezovanju med družboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi. V skladu s poglavitnim namenom konference so se predstavljeni referati navezovali na analizo podatkov tako v tradicionalnih kot tudi novejših znanstvenih disciplinah, med drugim na področju interneta in muzikologije. Med posebnostmi konference velja omeniti tudi to, da ima konferenca svojo "himno", ki so jo ustvarjalci poimenovali Classification song (slišite jo lahko na spletni strani http://www.ifcs06.org/).
Mednarodna konferenca IFCS si je v desetih letih svojega obstoja pridobila zavidljiv mednarodni ugled. Konferenco vsako leto omogoča znanstvena organizacija IFCS, ki si prizadeva za promocijo in razširjanje tehničnih ter znanstvenih informacij v zvezi z metodami za analizo in klasifikacijo podatkov ter njihovo uporabo. Največji pomen delovanja IFCS ima prav konferenca IFCS, ki jo organizirajo enkrat na dve leti, in sicer v različnih državah po svetu. Prva konferenca je potekala v Nemčiji, sledile so ji konference v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Belgiji, na Japonskem in na Poljskem, predhodna konferenca pa je znova potekala v Združenih državah Amerike. Veseli in ponosni smo, da smo tako ugledno konferenco ob njenem desetem jubileju gostili v Sloveniji.
Več informacij o konferenci in njenem programu je na spletni strani: http://www.ifcs06.org/
Lanskega avgusta je na Fakulteti za družbene vede potekala prva metodološka poletna šola pod okriljem Evropskega konzorcija za politična raziskovanja - European Consortium for Political Research ali ECPR. Izjemno zanimanje in udeležba (več kot 160 udeležencev iz 38 držav), kakovostni tečaji, odlični predavatelji ter dovršena organizacija so pustili pečat zaupanja vsem, ki so se poletne šole tako ali drugače udeležili. Poleg tega, da so pridobili nova znanja, so se udeleženci po konferenci razšli tudi bogatejši za številna nova poznanstva in prijetna doživetja.
V letu 2007 bosta ECPR in Fakulteta za družbene vede organizirali drugo metodološko poletno šolo, ki bo potekala od 19. julija do 4. avgusta. Da bi se zahvalili za zaupanje vsem, ki so obiskali lansko poletno šolo ter vsem, ki jo imajo namen obiskati letos, smo udeležencem pripravili še več. Letos je ponudba tečajev obogatena še za dodatne štiri začetne tečaje, kjer bodo udeleženci lahko spoznali osnove statistike, matematike ter programske pakete SPSS in R.
Nadaljnjih IS tečajev pokriva široko paleto metodoloških kvalitativnih, kvantitativnih in združenih metodoloških pristopov. Cilj poletne šole je pritegniti predvsem bodoče magistre in doktorje družbenih in političnih ved. Udeleženci lahko za uspešno opravljen tečaj prejmejo S kreditnih točk po evropskem sistemu dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk ECTS (European Credits Transfer System). Poleg tečajev so organizirana še večerna plenarna predavanja in razprave, kjer bodo imeli udeleženci bolj neformalno priložnost za izmenjavo mnenj in dodatno druženje med seboj ter z inštruktorji.
16. februar 2007
METODOLOŠKA POLETNA SOLA V LJUBLJANI
dr. Bojana Lobe
19. februar 2007
Takole po gasilsko so se udeleženci lanske metodološke poletne šole razvrstili na stopnišču pred Fakulteto za družbene vede in v svojo sredino vzeli lokalno koordinatorko poletne šole prof. dr. Anuško Ferligoj, v tretji vrsti pa sedita predavatelja Bernhardt Kittel in Rebecca Morton (z leve).
Podrobne informacije o tečajih so na voljo na spletni strani poletne šole: http://www.essex.ac.uk/ecpr/events/summerschools/ljubljana/index.aspx.
II. SREČANJE MLADIH STATISTIKOV
Luka Kronegger
V letu 2006 smo se mladi statistiki, mladi zares in mladi po srcu, zbrali v Opatiji na Hrvaškem na enajstem Srečanju mladih statistikov YSM - Young Statisticians Meeting (3. - S. II. 2006). Konferenca YSM je namenjena statistikom na začetku raziskovalne poti, ki imajo na srečanju možnost, da v nestresnem okolju vrstnikov nabirajo izkušnje z mednarodnimi nastopi. Srečanje poteka tako, da po trije mladi statistiki iz vsake od petih sodelujočih držav predstavijo svoje raziskovalno delo. Glede na strukturo udeležencev pa je eden pomembnejših elementov srečanja druženje in navezovanje stikov.
Na tokratnem srečanju smo nekaj manj kot osemdesetim udeležencem srečanja svoje delo in delo svojih kolegov iz Slovenije predstavili Maja Pohar (IBMI), Gregor Šega (FMF) in Luka Kronegger (FDV). Poudariti velja, da prispevki na srečanju ne odražajo neizkušenosti mlajših kolegov, saj ti na zavidljivem nivoju pokrivajo širok spekter področij - od analize podatkov, uporabne statistike do reševanja teoretičnih problemov.
Organizacijo srečanja vsako leto prevzame ena od petih držav udeleženk: Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Italija ali Slovenija. Lani je bila organizatorka Reška Pomorska Fakulteta iz Hrvaške, letošnje srečanje pa bo potekalo v organizaciji Slovenije.
Več informacij o srečanju in povzetke prispevkov lahko poiščete na spletnem naslovu http://www.pfri.hr/ysm/.
4. februar 2007
AKTIVNOSTI EVROPSKE MREŽE ZA POSLOVNO IN INDUSTRIJSKO STATISTIKO
doc. dr. Irena Ograjenšek
Evropska mreža za poslovno in industrijsko statistiko (European Network for Business and Industrial Statistics - ENBIS), ob ustanovitvi leta 2000 zamišljena kot forum za kreativno izmenjavo zamisli in informacij med profesionalnimi statistiki in uporabniki statistike (bodisi iz podjetij bodisi iz akademske sfere), še vedno - tudi s pomočjo slovenskih članov - uspešno izvaja aktivnosti v podporo širjenju statistične kulture v poslovnem svetu. Pri tem regionalne in nacionalne meje niso pomembne. Omenimo samo nekaj najbolj zanimivih dogodkov in pobud iz zadnjih dveh let:
•	Septembra 200S je bila v Newcastlu S. redna letna konferenca, v okviru katere je Irena Ograjenšek z Ekonomske fakultete v Ljubljani v sodelovanju z Lancem Mitchellom iz britanske Barclays Bank uspešno izvedla delavnico z naslovom Research Methods in Practice: Customer and Employee Opinión Surveys.
•	V pričetku leta 2006 je ponovno zaživela spletna publikacija ENBIS News, namenjena tekočemu informiranju članov mreže. Uredništvo publikacije, ki se je iz mesečne prelevila v četrtletno, je Tony Greenfield predal Ireni Ograjenšek, ki vas na tem mestu vljudno vabi, da publikacijo redno uporabljate za oglaševanje vseh aktivnosti, posredno ali neposredno povezanih s področjem delovanja mreže (npr. konferenc, razpisov za izobraževalne programe, razpisov za štipendije, znanstvenih revij itd.).
•	Čeprav na 6. redni letni konferenci, ki je septembra 2006 potekala v poljskem Wroclawu, ni bilo slovenskih predstavnikov, to ne pomeni, da so ostali brez zadolžitev. Irena Ograjenšek je bila namreč ponovno izvoljena za podpredsednico mreže, zadolženo za publicistično dejavnost.
•	V februarju 2007 je na pobudo sedanjega predsednika mreže Rona S. Kenetta zaživel t.i. ENBIS Academic Publications Panel, namenjen pomoči raziskovalcem na področju poslovne in industrijske statistike. Panelisti so uredniki uglednih znanstvenih revij (npr. Biometrics, Journal of the Royal Statistical Society (A), Quality and Reliability Engineering International, Quality Technology & Quantitative Management, Technometrics itd.), ki opravijo recenzijo poslanih prispevkov in avtorjem svetujejo, kateri reviji bi jih bilo najbolj smiselno predložiti.
Zaključimo z vabilom: 7. letna konferenca ENBIS-a bo septembra letos potekala v nemškem Dortmundu. Podrobnosti si lahko ogledate na spletni strani www.enbis.org.
7. marec 2007
STROKOVNA POSVETOVANJA, UDELEŽBE NA PREDAVANJIH
KONFERENCA MATIČARK IN MATIČARJEV Z MEDNARODNO UDELEŽBO
Apolonija Oblak Flander
Demografinje Statističnega urada RS so se leta 200S in 2006 v Portorožu udeležile konference matičark in matičarjev. Leta 200S je bila taka konferenca organizirana sploh prvič. Namenjena je bila informiranju matičarjev in matičark o novostih, pridobitvah in spremembah na področju matičnih zadev v Republiki Sloveniji ter o elektronskemu vodenju osebnega statusa, zlasti o informatizaciji Matičnega registra, seznanitvi z njegovim delovanjem in pomenom pri prizadevanju, da bi bila državna uprava v Sloveniji prebivalcem prijaznejša.
Konferenca leta 2006 je predstavljala nadgradnjo vsebine preteklega leta, s tem da je bila razširjena na zakonodajni okvir področij osebnega imena, registracije istospolnih partnerskih skupnosti, veljavnosti tujih listin v Republiki Sloveniji ter posredovanju osebnih podatkov organom tujih držav.
Obe konferenci sta predstavljali forum za izmenjavo mnenj in dobrih praks predstavnikov različnih držav, ki se ukvarjajo s področjem matičnih zadev.
Področje demografskih statistik je tesno povezano z delom matičnih služb in registracijo prebivalstva. Demografski vprašalniki Prijava rojstva, Prijava smrti in Prijava sklenjene zakonske zveze, ki smo jih v Sloveniji začeli uporabljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, niso služili le zbiranju statističnih podatkov, ampak so imeli značaj "dokumenta", na osnovi katerega so se dogodki vpisali v Rojstno matično knjigo, Poročno matično knjige ali Matično knjigo umrlih. Matični register, ki je postal operativen 3. S. 200S, pa je prinesel informatizacijo matičnih knjig. Matični register je računalniško vodena baza podatkov, v katero se beležijo vsa matična dejstva kot so rojstvo, poroka, smrt ter druge spremembe osebnih stanj za vse slovenske državljane, tudi če živijo v tujini, in za tujce, če so njihova matična dejstva nastala na območju Republike Slovenije. Končni cilj projekta je informatizirati celoten postopek vpisa v matični register od vira, t.j. od porodnišnice, bolnišnice, zdravstvenega doma, matičnega urada do uporabnikov podatkov.
Informatizacija celotnega postopka vpisa demografskih dogodkov v Matični register za Statistični urad RS pomeni predpogoj za ukinitev demografskih vprašalnikov, ki so bili doslej podatkovni vir za podatkovne zbirke Ministrstva za notranje zadeve, Inštituta za varovanje zdravja in Statističnega urada RS. Z ukinitvijo demografskih vprašalnikov, ki je zaznamovala leto 2006 (v uporabi ostaja le še vprašalnik Prijava smrti), bo Statistični urad pri izvajanju demografskih raziskovanj uporabil le še podatke iz dostopnih administrativnih in statističnih virov, kot so podatki Centralnega registra prebivalstva, Registra tujcev Direktorata za upravne notranje zadeve, baz umrlih in rojenih Inštituta za varovanje zdravja, Statističnega registra
delovno aktivnega prebivalstva, baz letnih statističnih raziskovanj na področju izobraževanja, podatkov Popisa 2002 itd.
Statistični urad RS bo moral tudi v prihodnje spremljati zakonodajo z matičnega področja ter ohranjati stik s poznavanjem obstoječih registrov, njihovih vsebin in nadgradenj. Omenjena zakonodaja in vzpostavljeni registri v okviru Ministrstva za notranje zadeve vnašajo spremembe na področje prebivalstva in njegovih dogodkov. Ker predstavljajo registri posreden vir podatkov, ki jih Statistični urad RS v večji meri pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva (v prihodnje eCRP-ja), je njihovo poznavanje izrednega pomena za prihodnja demografska statistična raziskovanja.
Otvoritvi konference, na kateri je prisostvovalo 290 udeležencev, so prisostvovali visoki gostje, med drugimi Dragutin Mate in dr. Gregor Virant, ministra za notranje zadeve in javno upravo, piranska županja Vojka Štular, predsednik Združenja strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev mag. Slavko Debelak in direktor Direktorata za upravne notranje zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Bojan Trnovsek.
Matične konference so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnih predstavništev iz osmih držav. Ti imajo namreč vlogo podatkovnega vira za dogodke in spremembe osebnih stanj, ki se državljanom Republike Slovenije zgodijo v tujini in podatke pošiljajo za vpis v matični register.
Firma Genis je predstavila entitetno relacijski model matičnega registra, ki je bil v času konference še v razvoju, dva meseca pozneje pa je Ministrstvo za notranje zadeve prenehalo z vodenjem matičnih knjig in prehodom na novi informatizirani matični register.
V preddverju so si gostje lahko ogledali prototip novega informatiziranega matičnega registra
Demografinje Statističnega urada RS na matični konferenci 200S Apolonija Oblak Flander, Janja Povhe in Tina Žnidarsič.
16. februar 2007
STATISTIČNI DNEVI 2005 IN 2006
Katja Rutar
Od zadnje izdaje Biltena Statističnega društva Slovenije sta Statistično društvo Slovenije in Statistični urad Republike Slovenije v Radencih dvakrat organizirala Statistične dneve: v novembru 2005 in novembru 2006. V nadaljevanju na kratko predstavljamo ta dva dogodka in ugotovitve naslovnih tem srečanj.
Obe posvetovanji sta potekali v slovenskem in angleškem jeziku. Ob obeh srečanjih sta bila izdana tudi zbornika prispevkov v knjižni obliki, ki so ju dobili udeleženci in sta na razpolago tudi na spletni strani SURS-a (www.stat.si). Na isti spletni strani sta tudi obsežnejša dokumenta z zaključki in priporočili 15. in 16. Statističnih dnevov, ki ju v tem prispevku povzemamo.
1S. mednarodno posvetovanje z naslovom Komuniciranje z dajalci in uporabniki statističnih podatkov ter podpora EMU in Lizbonski strategiji je bilo od 7. do 9. novembra 200S.
Udeležilo se ga je 180 udeležencev, od tega 33 iz tujine iz 13 držav, in sicer iz Bolgarije, Češke, Estonije, Hrvaške, Irske, Italije, Makedonije, Norveške, Nizozemske, Poljske, Slovenije, Srbije in Črne gore, Švedske, pa tudi iz Eurostata, Sveta EU, ECB, OECD, UN/ECE in Banke za mednarodne poravnave. Iz Slovenije so se posvetovanja poleg strokovnjakov SURS-a udeležili še strokovnjaki iz ustanov, pooblaščenih za izvajanje državne statistike (AJPES, BS, MF, IVZ, ZZZS, ZPIZ), in strokovnjaki drugih državnih ustanov, s katerimi SURS tesno sodeluje in ki nastopajo kot pomembni uporabniki in dajalci podatkov, predstavniki nekaterih podjetij in strokovnjaki z znanstvenoraziskovalnega področja. Udeleženci so prispevali k izmenjavi znanja, idej in izkušenj.
Posvetovanje sta odprla dr. Andrej Blejec, predsednik Statističnega društva Slovenije, in mag. Irena Križman, generalna direktorica SURS. Sledile so predstavitve vabljenih referentov in 5 sekcij, in sicer:
1.	Izzivi merjenja na področju konkurenčnosti in produktivnosti,
2.	Podpora Lizbonski strategiji,
3.	Zmanjševanje bremen dajalcev podatkov,
4.	Komuniciranje z uporabniki podatkov,
5.	Razvojni dosežki na posameznih področjih statistik (nepremičnin, zdravja in drugih področjih).
Na posvetovanju je bilo predstavljenih 43 prispevkov.
I. KOMUNICIRANJE Z DAJALCI IN UPORABNIKI STATISTIČNIH PODATKOV, PODPORA EMU IN LIZBONSKI STRATEGIJI
Vzporedno s sekcijami so bile organizirane 3 okrogle mize:
1.	Reforme kmetijskih statistik,
2.	Problematika statističnega pokrivanja plačilne bilance,
3.	Internet - nove storitve za učinkovito diseminacijo statističnih podatkov.
V času posvetovanja so v preddverju potekale predstavitve SURS-a (SI-STAT baza), ZPIZ-a, AJPES-a in Zavoda za statistiko Srbije in Črne gore, UMAR pa je pripravil predstavitev svojih publikacij.
Komuniciranje z uporabniki podatkov
Nacionalni statistični uradi uporabljajo pri komuniciranju z uporabniki različne pristope in oblike ter tudi različne možne oblike ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov v organizaciji -- posredniku kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Načini komuniciranja so odvisni tudi od institucionalnih, tehnoloških, finančnih, kadrovskih in drugih pogojev delovanja statistik. Sprememba strategije komuniciranja z uporabniki, ki je v veliki meri odvisna od razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, vpliva na spremembo oblik komuniciranja. Vse pomembnejša postaja uporaba podatkovnih baz, ki uporabnikom ponujajo nove možnosti in načine pregledovanja podatkov. Pri prikazovanju statističnih podatkov imajo pomembno vlogo tudi grafi, vendar morajo biti izbrani tako, da imajo za uporabnika jasno sporočilno vrednost.
Prikazana je bila tudi širša uporabnost instrumentarija za spremljanje kakovosti dela in zadovoljstva uporabnikov, ki jih uporabljajo statistični zavodi in knjižnice, ter nove informacijske možnosti za spremljanje vedenja uporabnikov spletnih strani.
Osnovni pogoj za učinkovito komuniciranje z uporabniki je zaupanje v kakovost dela statistike. Za povečevanje zaupanja je pomemben Kodeks ravnanja evropske statistike, katerega nedavni sprejem je logična posledica vse večje vloge statistike in vse večje prepletenosti in vzajemne povezanosti dela statističnih institucij, pooblaščenih za zbiranje statističnih podatkov, na ravni posameznih držav in na evropski ravni. Pričakovati je, da bo uresničevanje Kodeksa pomembno oblikovalo razvoj evropske statistike v naslednjih letih. Zato bi bilo na naslednjih strokovnih srečanjih v Radencih priporočljivo različne vidike te tematike podrobneje obravnavati.
II. MERJENJE RAZVOJNE VLOGE UČINKOVITOSTI JAVNEGA SEKTORJA
16. mednarodno posvetovanje z naslovom Merjenje razvojne vloge in učinkovitosti javnega sektorja in politik je potekalo od 6. do 8. novembra 2006.
Udeležilo se ga je 179 udeležencev (od tega 24 iz tujine) iz 12 držav, in sicer iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Litve, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Slovenije, Srbije, Združenega kraljestva, pa tudi predstavniki Eurostata, ECB, OECD, UN/ECE. Iz Slovenije so se posvetovanja poleg strokovnjakov SURS-a udeležili še strokovnjaki iz ustanov, pooblaščenih za izvajanje državne statistike (AJPES, BS, IVZ, ZZZS, ZPIZ), in strokovnjaki
drugih državnih ustanov, s katerimi SURS tesno sodeluje in ki nastopajo kot pomembni uporabniki in dajalci podatkov, predstavniki nekaterih podjetij in strokovnjaki z znanstvenoraziskovalnega področja. Udeleženci so prispevali k izmenjavi znanja, idej in izkušenj.
Posvetovanje sta tudi tokrat odprla dr. Andrej Blejec, predsednik Statističnega društva Slovenije, in mag. Irena Križman, generalna direktorica SURS, ki je med drugim posebej opozorila na pomen aktivnega sodelovanja slovenskega statističnega urada pri razvoju evropske in mednarodne statistike. Eden od rezultatov tega sodelovanja je tudi pridobitev statusa stalne opazovalke v OECD-jevem odboru za statistiko. S tem je Slovenija pridobila dostop do najnaprednejših metodoloških znanj in možnost objave podatkov v OECD-jevih bazah podatkov.
Sledile so predstavitve vabljenih govornikov in S sekcij, in sicer:
1.	Razvojna funkcija države,
2.	Učinkovitost javnega sektorja za področje zdravstva,
3.	Prenovljena Lizbonska strategija in reforme,
4.	Uvedba Kodeksa ravnanja evropske statistike in drugi vidiki kakovosti,
5.	Razvojni dosežki posameznih področij statistik (socialne statistike, kmetijstvo in prostor, makroekonomske statistike in poslovne statistike).
Na posvetovanju je bilo predstavljenih 49 prispevkov.
Vzporedno s sekcijami so bile organizirane 4 okrogle mize:
1.	Uvedba prenovljene klasifikacije dejavnosti (NACE Rev. 2),
2.	Standardi za posredovanje in izmenjavo podatkov in metapodatkov med institucijami (nacionalnimi, mednarodnimi),
3.	Staranje in delovna aktivnost prebivalstva,
4.	Varna hrana.
V	času posvetovanja so bili v preddverju predstavljeni nekateri projekti SURS-a (uvedba evra, predsedovanje Slovenije EU, baza SI-STAT), ZPIZ, FDV-Arhiv družboslovnih podatkov.
Razvojna funkcija države
V	uvodnem delu je bil predstavljen pristop S-časovne distance, ki ponuja nov pogled na analizo časovnih vrst, ki je lahko razumljiv ter omogoča razvoj in raziskovanje novih hipotez in perspektiv. Je dobro orodje za analizo in predstavitev, ne bi pa te metode smeli uporabljati za napovedovanje.
Sekcija se je nadaljevala s pregledom možnosti uporabe mednarodnih anketnih družboslovnih primerjalnih raziskav za pripravo subjektivnih kazalnikov razvoja ter z razpravo o tem, kako ustrezni in uporabni so za merjenje družbenega razvoja. Predstavljeni sta bili dve akademski mednarodni primerjalni splošni družboslovni anketi: Mednarodni projekt družboslovnih anket (ISSP) in Evropska družboslovna raziskava (ESS). Vsebina anket so različni tematski sklopi pretežno subjektivnih kazalnikov, ki skozi medčasovne ter mednarodne možnosti primerjav predstavljajo bogate možnosti tudi pri spremljanju družbenega razvoja v najširšem pogledu, tako za znanstvene analize kot za uporabo v javni upravi.
Statistična ustreznost je za statistike vedno izredno pomembna. Bistveno je najti ustrezne statistične kazalnike za ocenjevanje uspeha gospodarstva. Ali je bruto domači proizvod najustreznejši kazalnik za merjenje gospodarske rasti v državi, ki je močno odvisna od neposrednih tujih vlaganj? Ali je treba gospodarsko rast države s pomembnim deležem neposrednih tujih vlaganj ocenjevati z uporabo niza gospodarskih kazalnikov, ki jih zagotavljajo nacionalni računi?
Še pred desetletjem so bile raziskave merjenja učinkovitosti industrijskih politik zelo redke. Vendar pa so se v zadnjih letih po sprejetju Lizbonske strategije in iskanju poti učinkovite porabe javnofinančnih sredstev različne metodologije merjenja učinkovitosti in na njih temelječe raziskave pomnožile tako v krogih neodvisnih strokovnjakov kot tudi mednarodnih ustanov. Industrijske politike se med državami razlikujejo tako glede ciljev, ki jih zasledujejo, kot tudi glede ukrepov in instrumentov, ki jih uporabljajo. V Sloveniji so evidence o ukrepih industrijske politike (z izjemo evidence državnih pomoči) pomanjkljive.
Udeleženci so obravnavali tudi merjenje in analizo sodnih zaostankov. V zadnjem desetletju se je v slovenskem sodstvu nakopičilo veliko zaostankov. Zato sta Vlada RS in Vrhovno sodišče analizirala razloge za povečanje zaostankov. Rezultati analize so bili predstavljeni. Odprava zaostankov je izredno pomembna za slovensko sodstvo, zato je pomembno, da se v proces vključijo vse tri veje oblasti - vlada, vrhovno sodišče in Ministrstvo za sodstvo.
23. februar 2007
Statistični dnevi 2006 - avditorij v Hotelu Radin v Radencih.
Tomaž Banovec na posvetovanju Statistični dnevi 2006, ko med razpravo prvega dne postavlja vprašanja.
Predsednik statističnega društva dr. Andej Blejec in dr. Lea Bregar klepetata med pavzo
Udeleženci novinarske konference so se zbrali v preddverju konferenčne dvorane
Pogovoru z novinarji so se pridružili tudi drugi visoki gostje
Direktor Urada za makroekonomske analize dr. Janez Šušteršič in predsednik statističnega društva kot udeleženca novinarske konference.
Sprejemanje zaključkov 16. statističnih dnevov - direktorica SURS mag. Irena Križman in njena namestnica Geni Ružič.
POGLED V PRETEKLOST
DESET LET PRENOVE CENTRALNEGA REGISTRA PREBIVALSTVA
Irena Tršinar
V letu 1996 smo na Statističnem uradu RS (SURS) začeli prenavljati Centralni register prebivalstva (CRP). Potreben je bil tehnične prenove, odločili smo se za prehod na delo v okolju Oracla. Poleg tega se je približeval rok za prenos njegovega upravljanja na Ministrstvo za notranje zadeve (1998) in če do tega že mora priti, potem je prav, da gre v roke novega upravljavca tudi posodobljen register. Pred iztekom leta 2006 smo se na Ministrstvu za notranje zadeve odločili, da tako ugleden jubilej zasluži nekaj več pozornosti. Povabili smo nekatere nekdanje in sedanje sodelavce, s katerimi smo se 13. decembra 2006 zbrali na manjši proslavi na novem sedežu CRP-ja na Kersnikovi 2 in nadaljevali z družabnim delom.
Tega dne sta si preteklost in prihodnost podali roki.
Sredi devetdesetih let je bila Fakulteta za računalništvo in informatiko na javnem razpisu izbrana za zunanjega sodelavca tedanjega Centra vlade za informatiko, njen podizvajalec je bila družba Genis. Skupaj smo v štirih letih projekt tehnične prenove CRP-ja pripeljali do konca in tik pred zloglasnim letom 2000 začeli z delom na povsem drugačen način. Zgradili smo register tretje generacije, tako da je po dobi magnetnih trakov osemdesetih in VSAM datoteke devetdesetih let začel delovati kot relacijska podatkovna baza. Tak razvoj pa je bil omogočen na trdnih temeljih prejšnjih let in tako smo se sprehodili skozi čas šestintridesetih let. Za začetek CRP-ja namreč štejem leto 1970 - rojstvo njegovega idejnega predhodnika. Takrat je tedanji Zavod SRS za statistiko izdal publikacijo Osnovni register prebivalstva; osnutek idejnega projekta, s katero so bili postavljeni temelji CRP-ja, tako metodološke osnove kot tudi cilji, takorekoč vizionarski. Ti še danes veljajo: enkratno in večnamensko zajemanje podatkov, racionalizacija dela upravnih organov in razbremenjevanje občanov, lažje, popolnejše in cenejše zbiranje podatkov za statistična raziskovanja preko centralnega registra, ustanovljenega prav za izvrševanje omenjenih ciljev. Razvoj pa ne miruje in tako smo gostom pokazali tudi načrte za bližnjo prihodnost. Ti se trenutno nanašajo zlasti na dve področji: integracijo podatkovne baze CRP v sistem podatkovnih baz na področju upravnih notranjih zadev in nadaljnji razvoj storitev CRP-ja v okviru e-uprave, kjer že razmišljamo tudi o storitvah izmenjave podatkov med državami Evropske unije.
Posebej smo bili veseli, da so se nam pridružili prav vsi trije direktorji statističnega urada iz časa od rojstva do prenosa upravljanja CRP-ja: Franta Komel, Tomaž Banovec in mag. Irena Križman. Poleg njih je bil z nami tudi Niko Schlamberger, vodja nekdanjega Sektorja za registre na SURS-u. Prišla je tudi upokojena Sonja Mavrič, pogrešali pa smo Aco Milenkovica in Franca Cimpermana. Vsi trije so bili, vsak ob svojem času, za CRP nepogrešljivi.
Med gosti s Centra vlade za informatiko, današnjega Ministrstva za javno upravo, sta bila Dušan Kričej in Tadej Gabrijel, pogrešali smo Marina Siliča. Njihovega zunanjega izvajalca
izpred desetih let, Fakulteto za računalništvo in informatiko, sta zastopala doc. dr. Marjan Krisper in dr. Rok Rupnik, številčna pa je bila ekipa Genisa. Z direktorjem Stanetom Štefančičem so prišli arhitekt podatkovnih baz Rado Jensterle, vodji posameznih projektov Lilijana Pretnar in Dušan Rot ter razvijalca fines in funkcionalnosti CRP-ja Mitja Golouh in Jan Dujec. Seveda niso smeli manjkati predstavniki Oracla, to so bili Janez Dobrovoljc, Rajko Novak in Mitja Žakelj.
Med predstavniki Ministrstva za notranje zadeve so bili: mag. Bojan Trnovšek, glavni direktor direktorata za upravne notranje zadeve, ki je po moji predstavitvi vseh navzočil uvodoma orisal mesto CRP-ja med evidencami s področja upravnih notranjih zadev, njegov predhodnik mag. Slavko Debelak, Vladimir Korošec in Jože Ajdišek iz vodstva direktorata, pa še kolegi Marjan Antončič, Lidija Vesel, Iris Jeglič, Tanja Zajc Zupan in Uroš Bučar ter Tatjana Zgonec in Teja Gomzej, ki sta pomagali pri pripravi dogodka.
Potem ko smo se v uri in pol sprehodili skozi čas, se z nasmeški spominjali tako lepih kot tudi težkih obdobij in se seznanili z načrti za naprej, smo ugotovili, da je potrebno in koristno, da se večkrat spomnimo preteklosti in se sestanemo ob takih priložnostih.
2S. februar 2007
Sejna soba na Kersinkovi 2 je bila komaj dovolj prostorna za našo skromno proslavo. Na začetku smo vse udeležence predstavili. Vsi so si zaslužili aplavz, predstavniki Oracla pa še posebej.
Generalni direktor Direktorata za upravne notranje zadeve mag. Bojan Trnovšek je predstavil mesto CRP-ja med registri v Sloveniji in posebej v okviru področja upravnih notranjih zadev. Na sceni so oba diska takratnega računalnika Facom, na katerih se je vrtel CRP v letih 1980-87, in dokumentacija Projekta tehnične prenove CRP 1996-1999.
Priložnost sem izkoristila, da sem (ponovno) spomnila na publikacijo, ki je leta 1970 z vizionarskimi cilji postavila temelj cRP-ju. Ob svoji nedavni upokojitvi mi jo je podaril Aco Milenkovič, moj predhodnik, od katerega sem leta 1983 prevzela vodenje CRP-ja.
Udeleženci Statističnega urada RS: Franta Komel, mag. Irena Križman, Tomaž Banovec in Niko Schlamberger. Predstavitve in razprava so se živahno menjavale, zanimanje je doprineslo k sproščenemu druženju.
Direktor Genisa Stane Štefančič in njegovi sodelavci Rado Jensterle, Lilijana Pretnar in Mitja Golouh.
Sproščeno druženje se je nadaljevalo v restavraciji Maxim. Med predstavnika Fakultete za računalništvo in informatiko dr. Roka Rupnika in dr. Marjana Krisperja se je usedel Tadej Gabrijel, dolgoletni vodja Centra za upravno informatiko na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je sedaj na Ministrstvu za javno upravo.
Trije upokojenci, tesno povezani z našim slavljencem, CRP-jem: Marjan Potisek, ki je pred upokojitvijo nekaj mesecev delal tudi na ministrstvu, Sonja Mavrič, desna roka CRP-ja za računalniške posege in Franta Komel, gonilna sila za vzpostavitev temeljnih slovenskih registrov za področja prebivalstva, prostora in poslovnih subjektov.
FOTOGRAFIJE NAS SPOMINJAJO (3):
PRVA REDNA SKUPSCINA SDS
Besedilo Irena Tršinar Fotografije Franci Fidler
Potem ko je bilo 14. decembra 1977 ustanovljeno Statistično društvo Slovenije (SDS), je bila točno dve leti pozneje prva redna skupščina društva. Zbrali smo se v nabito polni dvorani Kina Vič, v kateri je potekala vrsta slovesnosti ob priložnosti 3S. obletnice jugoslovanske statistike. Skupščina je bila prva točka dnevnega reda, med občinstvom pa je bilo navzočih 88 članov SDS.
V prvem mandatnem obdobju je bila predsednica društva Milojka Virant Zajšek, takrat namestnica direktorja Zavoda za statistiko, tudi ena od pobudnic za ustanovitev društva in članica ustanovne skupščine. Podrobno je predstavila poročilo o delu Izvršnega odbora v prvem mandatnem obdobju: sodelovanje v Zvezi statističnih društev Jugoslavije je bilo intenzivno, potekali so strokovni sestanki v času priprav na Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981, obravnavan je bil predlog Zakona o družbenem sistemu informiranja, predlagan je bil republiški zakon za področje statistike, proti koncu mandatnega obdobja pa je bila ustanovljena teoretska sekcija. V finančnem poročilu je bilo poudarjeno, da je Zavod za statistiko pripravljen, da v celoti prevzame breme finančnega in administrativnega poslovanja društva.
Razprava na skupščini je bila bogata, sodelovali so: mag. Anuška Kristan, dr. Ivo Lavrač, dr. Blaženka Košmelj, Iztok Šegula in Tone Remc, skupščino pa je vodila Božena Mauri. Člani skupščine so s sklepom potrdili ustanovitev Sekcije za razvojna in teoretska vprašanja statistike. Navzoči so poslušali tudi dva referata, ki so ju nato poslali za objavo v Statistični reviji; referenta sta bila mag. Anuška Kristan s temo Uporaba statističnih metod in dr. Lovro Lavrač s temo O nekaterih aspektih odnosa med statistično teorijo in statističnim sistemom.
Ker je bil dogodek v Kinu Vič zasnovan širše, je bilo ne le veliko navzočih v dvorani, temveč je bil tudi potek celotnega srečanja režiran kot proslava. Med govori in kot popestritev k točkam dnevnega reda je nastopil pevski zbor Zavoda za statistiko pod taktirko dirigentke Staše Zgombič, takrat čast in ponos slovenskih statistikov.
Besedila k fotografijam: Nenad Markič, Regina Binter, Joža Klep, Nataša Koce.
27. februar 2007
Prva redna skupščina SDS je bila 14. decembra 1979 kot prva točka dnevnega reda širše zasnovanega srečanja ob 3s. obletnici jugoslovanske statistike. Dvorana Kina Vič je bila nabito polna. V prvi vrsti na levi sta ob predsednici SDS Milojki Virant Zajšek predstavnika
jugoslovanske statistike Vojan Konvalinka in Ante Novak, na desni pa sta povezovalka prireditve Jasna Karanjac in vodja pevskega zbora Staša Zgombič. Med gosti je bilo veliko predstavnikov republiške vlade, fakultet in partijskega komiteja.
Posamezne točke je povezovala Jasna Karanjac, vmes pa je nastopil pevski zbor Zavoda za statistiko, ki je pod vodstvom Staše Zgombič dosegal lepe uspehe in bil ponos slovenske statistike.
Prvo redno skupščino je vodila Božena Mauri, v predsedstvu pa so bili še: Regina Binter, Tatjana Rebolj Cvetko, Majda Jenič in Rajko Kiauta.
Skupščini so sledile podelitve priznanj. Vsem slavljencem je čestital direktor Franta Komel, plakete pa sta izročala Nenad Markič kot predsednik Delavskega sveta ali Ivan Glonar kot predstavnik strokovnega kolegija in Sonja Pate. Na fotografiji izročitev plakete Mariji Berič, zaslužni za 30 let dela v statistiki.
Jasni Cimperman, samostojni svetovalki za statistiko investicij izroča
priznanje Ivan Glonar.
Priznanje je med mnogimi drugimi zaslužnimi statistiki ali sodelavci pri statističnih dejavnostih
prejela tudi Dragica Vidmar.
e-=
\
Fotografije, ki jih je Franci Fidler posnel na prvi redni skupščini Statističnega društva Slovenije leta 1979, hranimo v fotografskem arhivu Statističnega društva Slovenije.
Vabimo vse, ki imate v svojih albumih in predalih kaj dragocenega fotografskega gradiva iz preteklosti društva, da slike odstopite društvu ali jih posodite, da jih skeniramo in povečamo arhivski fond. Seveda morajo biti slike opremljene z datumom dogodka ali vsaj z letnico, oznako ali kratkim opisom dogodka, z imeni navzočih in s podatki o avtorju.
Vsem, ki boste to storili, se že vnaprej zahvaljujamo.
Uredništvo
IZ DELA IZVRŠNEGA ODBORA
IZ DELA IZVRŠNEGA ODBORA V MANDATNEM OBDOBJU 2004-2008
Prva seja 10, 14. junija 2006
Člani 10 smo se sestali v prostorih Statističnega urada na Vožarskem potu 12.
•	Najprej smo obravnavali in sprejeli finančno poročilo za leto 2004.
•	Nato smo za člana Statističnega sveta RS predlagali dr. Janeza Stareta in dr. Anuško Ferligoj, za kandidata člana združenja CEIES (European Advisory Committee on Statistical Information in the Economic and Social Spheres) pa dr. Leo Bregar in dr. Iva Lavrača.
•	Dolgoletni in neutrudni tajnik društva Bogdan Grmek je poročal o tem, da je društvo zaprosilo za sofinanciranje znanstvenega sestanka Applied Statistics 200S, posvetovanja Statistični dnevi 200S, udeležb članov na mednarodnih konferencah ter projekta terminološke komisije Spletni slovensko-angleški in angleško-slovenski terminološki slovar.
•	Društvo je začelo aktivnosti za pridobitev statusa društva v javnem interesu, saj bo to po novem pogoj za sofinanciranje pri Agenciji za raziskovalno dejavnost.
•	Ugotovili smo, da so evropski razpisi za izobraževanje zelo zapleteni.
•	Problem je tudi srednješolsko izobraževanje o statistiki.
•	Predsednik dr. Andrej Blejec je poročal o možnosti, da SDS kandidira za gostitelja svetovnega kongresa izobraževalne sekcije IC0TS 2010. Razprava je tekla o kraju srečanja, načinu organizacije v partnerstvu s kakšno kongresno agencijo, sponzorjih, pa tudi o učinkih, ki bi jih tak dogodek imel za slovensko statistiko in SDS.
Druga seja 10, 6. decembra 2006
Drugo srečanje članov I0 je bilo tradicionalno novoletno srečanje razširjenega izvršnega
odbora, saj so bili povabljeni tudi predsedniki sekcij in uredniškega odbora.
•	Predsednik je nagovoril udeležence z novoletno društveno poslanico.
•	Obravnavali so poročilo o delu v letu 200S in 2006. Pomembnejše dejavnosti predstavljamo tudi v tej številki biltena.
Tretja seja 10, 2S. januar 2007
Tudi tokrat smo se zbrali na Vožarskem potu 12.
•	Predsednik Andrej Blejec je predstavil, kaj nam prinaša novi Zakon o društvih - Zdru-1 (Uradni list RS, št. 61-2S67/2006), ki je začel veljati 28. 6. 2006.
•	Društvo bo imelo marca občni zbor, na katerem bodo člani obravnavali zaključno poročilo. Sprejet je bil predlog, da bo zbor na Vožarskem potu 12.
•	Izdajanje biltena je v krizi, ker je dosedanja urednica Irena Tršinar prezaposlena in ima manj stikov s statistiko. Sprejet je bil predlog, da ji kot sourednica, zadolžena za dogajanje na Statističnem uradu RS, pomaga Katja Rutar.
•	Bogdan Grmek je poročal o tem, da je v imenu IO vložil prošnjo za sofinanciranje znanstvenega sestanka Applied Statistics 2007.
Irena Tršinar
DEJAVNOST STATISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE V LETIH 2005-2006
doc. dr. Andrej Blejec
♦ 200S
31. marec	Registrirana spletna domena www.stat-d.si (Infobia)
10.	april	Predlagan predstavnik SDS za osebno članstvo v CEIES: izbrana bila
dr. Lea Bregar
14.	junij	1. seja IO SDS
18. - 21. september Ribno: Organizirana konferenca Applied Statistics 2005 23. september Budimpešta, Madžarska: Podpisan sporazum o sodelovanju regijskih statističnih društev (Avstrija, Češka, Madžarska, Romunija, Slovaška, Slovenija)
23. september SDS dobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti
11.	oktober	Andrej Blejec, predsednik SDS, imenovan za ex-officio člana ISI
4. - 6. november Seggau, Avstrija: Člani društva sodelujejo na konferenci 10th Young
Statisticians Meeting 7. - 9. november Radenci: Soorganizacija konference Statistični dnevi 2005
15.	december 2. seja IO SDS
♦ 2006
5.	maj	Prijava na razpis ARRS za sofinanciranje udeležbe v mednarodnih
odborih
9. maj	Prijava na razpis za sofinanciranje organizacije konferenc (prijavljena
AS2006 in SD2006, odobreno AS2006) 14. junij	I. seja IO SDS
2.	- 7. julij	Salvador, Brazilija: Udeležba na ICOTS-7 in sestankih komiteja IASE
(International Association for Statistical Education) 17. - 20. september Ribno: Organizirana konferenca Applied Statistics 2005 29. september Bratislava, Slovaška: Sestanek predstavnikov regisjkih statističnih društev (Avstrija, Češka republika, Madžarska, Romunija, Slovaška, Slovenija)
3.	- 5. november Opatija, Hrvaška: Sodelovanje na konferenci 11th Young Statisticians
Meeting
6.	- 8. november Radenci: Soorganizacija konference Statistični dnevi 2006 6. december	2. seja IO SDS
PRIDOBITEV STATUSA DRUŠTVA, KI DELUJE V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Statistično društvo Slovenije je 23. septembra 200S pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Status podeljuje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki tudi vodi Zbirko podatkov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Na spletni strani http://www.mvzt.aov.si ie pregled društev s takim statusom, stanje je na dan 19. 10. 2006:
Ta status si je od julija 2001 do septembra 2006 pridobilo S9 društev. Velika večina teh društev ima sedež v Ljubljani, 4 so v Mariboru, po 1 pa v Celju in v Kopru. Njihove dejavnosti oziroma namen in naloge, za katere so bila društva ustanovljena, so z najrazličnejših področij, kar je razvidno že iz imen. Z interneta smo si izposodili pregled, v ilustraciio, v kakšni družbi ie Statistično društvo Slovenije in za primerjavo, kaj imamo s temi društvi skupnega.
Ime društva oziroma zveze društev:
1.	Slovensko toksikološko društvo
2.	Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije
3.	Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
4.	Elektrotehniška zveza Slovenije
5.	Zveza za tehnično kulturo Slovenije
6.	Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale MIDEM
7.	Zveza strojnih inženirjev Slovenije
8.	Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije
9.	Društvo koloristov Slovenije
10.	Slovensko društvo za mikroskopijo
11.	Zveza geografskih društev Slovenije
12.	Slavistično društvo Maribor
13.	Društvo biofizikov Slovenije
14.	Slovensko društvo farmakologov
15.	Slovensko filozofsko društvo
16.	Slovensko politološko društvo
17.	Zveza zgodovinskih društev Slovenije
18.	Slovensko biokemijsko društvo
19.	Slovensko farmacevtsko društvo
20.	Zveza gozdarskih društev Sloveniie
21.	Združenje za socialno pedagogiko - Slovenska nacionalna sekcija FICE
22.	Statistično društvo Slovenije
23.	Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polia
24.	Slovensko društvo za estetiko
25.	Društvo radiologiie in onkologiie
26.	Društvo antropologov Slovenije
27.	Društvo matematikov, fizikov in astronomov - založništvo
28.	Društvo Svetovni slovenski kongres
29.	Slovensko kemijsko društvo
30.	Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije
31.	Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
32.	Zgodovinsko društvo v Mariboru
33.	Zgodovinsko društvo Celje
34.	Slovensko društvo za varilno tehniko
35.	Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Ljubljana
36.	Prirodoslovno društvo Slovenije
37.	Slovensko društvo za primerjalno književnost
38.	Zgodovinsko društvo dr. Franc Kovačič v Mariboru
39.	Slovensko društvo informatika
40.	Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper - Societa storica del Litorale - Capodistria
41.	Geomorfološko društvo Slovenije
42.	Društvo livarjev Slovenije
43.	Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije
44.	Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije
45.	Društvo za stereologijo in kvantitativno analizo slike
46.	Društvo psihologov Slovenije
47.	Društvo biologov Slovenije
48.	Arhivsko društvo Slovenije
49.	Društvo arhitektov Ljubljane
50.	Zveza društev - Slovensko zdravniško društvo
51.	Slovensko sociološko društvo
52.	Zveza lesarjev Slovenije
53.	Društvo Medicinski razgledi
54.	Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti
55.	Združenje slovenskih dermatovenerologov
56.	Društvo za rastlinsko fiziologijo Slovenije
57.	Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije
58.	Slovensko društvo inženirjev za tehnologijo hlajenja, ogrevanja in klimatizacij
59.	Slovensko agronomsko društvo
OPRAVIČILO
V Biltenu SDS številka SO se je v zapisniku 13. redne skupščine na strani 10, prikradla napaka pri sedmi točki dnevnega reda. V besedilu v zvezi z razpravo o poročilih je navedeno napačno ime gospoda Pretnarja, ki je Borut in ne Stojan, kot je zapisnikarica napačno zapisala, overovatelja in predsednica skupščine pa tega tudi nismo opazili. Na napako nas je opozoril dr. Borut Pretnar osebno. Imenovanemu se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
NAPOVEDUJEMO
17. STATISTIČNI DNEVI: ZMANJŠEVANJE ADMINISTRATIVNIH BREMEN ZBIRANJA PODATKOV V STATISTIČNIH RAZISKOVANJIH
dr. Mojca Noč Razinger
Statistični dnevi bodo prvič potekali v soorganizaciji Urada za makroekonomske analize, Statističnega urada Republike Slovenije in Statističnega društva Slovenije. Organizatorji poudarjajo večjo uporabo že obstoječih podatkov za statistične, analitične in znanstvenoraziskovalne namene. Na to se navezuje tudi vodilna tema, ki se povezuje z osrednjim sporočilom Evropske Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu o zmanjšanju obremenitev poročanja, poenostavitvi in določanju prednostnih nalog na področju Statistike Skupnosti. Za zmanjšanje administrativnih bremen se kot enega od štirih stebrov omenja intenzivnejša uporaba administrativnih virov za nadomeščanje statističnih raziskovanj. Poročilo opozarja na pomen uporabe informacijske tehnologije ob hkratni prenovi procesov. Slovenska statistika se s pravno ureditvijo, ki ji omogoča pridobivanje podatkov iz vseh virov na mikro ravni z identifikacijami in povezovanje teh podatkov za statističen namen, uvršča v tako imenovani "nordijski tip" državnih statistik. Tak tip državne statistike statistični urad postavlja v vlogo povezovalca in iniciatorja uvajanja integriranega pristopa do standardnih klasifikacij in drugih metodoloških standardov, ki se uporabljajo pri zbiranju, obdelavi, analiziranju ter izkazovanju statističnih podatkov.
V	programu bo v uvodnem delu, poleg aktualnega predavanja o Sloveniji v evroobmočju, statistiki in državi, predstavljen še Statistični program Skupnosti 2008 - 2012, stališče Evropske komisije ali Sveta do zmanjševanja obremenitve poročanja, poenostavitev in določanja prednostnih nalog na področju statistike skupnosti in predstavitev dobrih praks v Sloveniji in na Finskem na tem področju.
V	plenarnem delu bo tema obravnavana z različnih vidikov, ki so povezani z uporabo že obstoječih podatkov iz obstoječih virov in nadaljnjim razvojem na tem področju.
Spremembe pri zbiranju in obdelavi podatkov (nadomeščanje anketnih raziskovanj z administrativnimi viri, nove metodologije ipd.) imajo velik vpliv na informacijske sisteme za podporo statističnih procesov. Poleg zbiranja podatkov od primarnih virov je tako treba informacijsko bolje podpreti tudi zbiranje podatkov iz administrativnih virov, kar je povezano z uveljavitvijo organizacijskih, semantičnih in tehničnih standardov za interoperabilnost, z razvojem splošnih vhodnih baz za prevzem in analizo podatkov iz administrativnih virov ter rešitev za povezovanje teh podatkov s primarnimi viri.
Zmanjševanje administrativnih bremen bo zato obravnavano predvsem z vidika:
a)	uporabe administrativnih podatkov za nadomeščanje anketnih raziskovanj, priložnosti in omejitve in
b)	prenove procesov in uvajanja metodoloških inovacij ob podpori informacijsko komunikacijske tehnologije.
V okviru okroglih miz bo posvetovanje odprlo konkretne metodološke izzive ob uvajanju popolnega registrskega popisa v Sloveniji, predvsem z vidika dogovora z uporabniki o podatkih, ki jih s takim popisom ne bo mogoče zbrati.
Posebna okrogla miza bo namenjena razpravi o strategiji medinstitucionalnega pristopa k objavljanju statističnih podatkov. Posebej velik izziv za statistične urade predstavlja priprava in izvajanje strategije medinstitucionalnega objavljanja državnih in resornih statistik. Z razvojem resornih statistik in analiz, s produkcijo različnih kazalnikov in z razvojem spletne ponudbe nasploh postaja še pomembnejša povezovalna vloga nacionalnih statističnih uradov tudi na področju predstavljanja podatkov uporabnikom.
Tretja okrogla miza bo namenjena konfliktom, ki nastajajo ob poročanju. Poskusili bomo poiskati mejo med zahtevami ustanov in zmožnostjo poročevalcev.
Na Statistične dneve 2007 bo vabljenih več pomembnih govornikov iz Evropske komisije, predstavnikov vodilnih statističnih uradov na področju uporabe administrativnih virov in pomembnejših predstavnikov ministrstev iz Slovenije.
Vse informacije bodo dostopne na spletnih straneh www.statisticni-dnevi.si v slovenščini in www.statistical-days.si v angleščini.
Programski odbor vodi dr. Janez Šušteršič (UMAR). Namestnica predsednika programskega odbora je dr. Mojca Noč Razinger (SURS). Člani programskega odbora so dr. Andrej Blejec, dr. Lea Bregar, Tomaž Banovec (vsi Statistično društvo), dr. Alenka Kajzer (UMAR), Metka Zaletel in Matjaž Jug (oba SURS).
Organizacijski odbor vodi Valerija Urbajs (SURS). Člani organizacijskega odbora so Damir Dujmovič, Bogdan Grmek, Matej Osterman in Jana Žužek (vsi SURS).
Časovni plan organizacije Statističnih dnevov 2007 je:
-	konec marca se objavi vabilo na spletni strani,
-	osnutke povzetkov bomo zbirali do konca junija in do 20. septembra čistopis,
-	celotni prispevki morajo biti poslani na elektronski naslov, ki bo objavljen na spletni strani najkasneje do 29. oktobra 2007.
22. februar 2007