PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 45	Maribor, petek	26.7.2024
OBČINA HOČE-SLIVNICA
901. Sklep
Na podlagi Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/18, 27/20, 31/23) in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 12. seji, sklicani dne 12. junija 2024 sprejel
SKLEP
1)	Občinski svet Občine Hoče-Slivnica potrjuje Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2024 za občine Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Hoče-Slivnica, ki ga je izdelal izvajalec gospodarske javne službe Javno podjetje Snaga, d.o.o. z datumom izdelave marec 2024.
2)	1) Občinski svet Občine Hoče-Slivnica potrjuje predlog izračuna, da predračunske lastne cene:
•	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov -izvajanje storitev
•	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov - javna infrastruktura,
•	zbiranje biološko razgradljivih odpadkov - izvajanje storitev,
•	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov -izvajanje storitev,
•	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov -javna infrastruktura,
•	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov - izvajanje storitev,
ne presegajo 10% od potrjenih cen in cene ostanejo nespremenjene.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448	Leto XX
4) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu in se uporablja od 1. julija 2024.
Številka: 01407-0003/2024-002 Datum: 12. 6 2024
Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan
OBČINA KIDRIČEVO
902. Sklep o začetku priprave tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo
Na podlagi 142. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št.199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 24. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16, 16/18) je župan občine Kidričevo sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE TEHNIČNE POSODOBITVE GRAFIČNEGA PRIKAZA NAMENSKE RABE PROSTORA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE KIDRIČEVO
1. člen
S tem sklepom se prične samostojni postopek tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora za celotno območje občine, ki se ureja z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/13, 53/13, 22/16, 40/19, 5/20, 9/21 in 11/21-popr. objave), v nadaljevanju OPN Kidričevo, po postopku in na način, ki ga določa 142. člen ZUreP-3.
3) Potrjuje se preračun porazdelitev količin posameznih vrst storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike.
2. člen
S tehnično posodobitvijo bo občina zagotovila ažurnost grafičnega prikaza namenske rabe prostorskega akta s
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-locaUs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1548
katastrom nepremičnin. Tehnična posodobitev se izvede s samostojnim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta in ne vključuje novih prostorskih ureditev ter ne določa nove izvedbene regulacije prostora.
3.	člen
Tehnično posodobljen prostorski izvedbeni akt izdelata pooblaščeni prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir s področja geodezije, ki v izjavi potrdita, da so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka 141. člena ZUreP-3. Občinski urbanist v izjavi potrdi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo samostojnega postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom ZUreP-3.
4.	člen
Ministrstvo pred objavo gradiva v sedmih dneh preveri, ali je gradivo pripravljeno v tehnično ustrezni obliki, in o tem obvesti pripravljavca prostorskega akta.
Občina osnutek tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta objavi v prostorskem informacijskem sistemu ministrstva (PIS) in v prostorskem informacijskem sistemu občin (PISO) ter na spletni strani Občine Kidričevo (www.kidricevo.si). Javnosti bo v roku najmanj 15 dni od objave omogočeno dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo.
5.	člen
Občina bo na podlagi pripomb javnosti ter skladno s stališči do pripomb pripravila predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta ter ga predložila v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.
Občinski svet sprejme predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta s sklepom, ki se ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v prostorskem informacijskem sistemu.
6.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave.
Številka: 3500-4/2024-3 Datum: 24.7.2024
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
OBČINA MIRNA PEČ
903. Pravilnik o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za izvedbo individualnih vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje v občini Mirna Peč
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, SI 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010 z vsemi spremembami), 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012, 44/22), 18., 19. in 23. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Mirna Peč ( Uradni list, RS, št. 13/2014) in 17. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na svoji 11. redni seji dne 10.7.2024 sprejel
PRAVILNIK
O DODELITVI NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV
ZA IZVEDBO INDIVIDUALNIH VODOVODNIH PRIKLJUČKOV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI MIRNA PEČ
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopki za dodeljevanje nepovratnih finančnih sredstev (v nadaljevanju: sredstva) za izvedbo individualnih vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje (v nadaljevanju: priključek/ki) v občini Mirna Peč (v nadaljevanju: Občina).
2.	člen
Občina Mirna Peč kot prioriteto v svojih razvojnih programih izpostavlja gradnjo javnega vodovodnega sistema. Za namen sofinanciranja izvedbe individualnih vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje na poselitvenih območjih v občini Mirna Peč z javnim vodovodom, občina v svojem proračunu zagotavlja proračunska sredstva.
3.	člen
Namen dodeljevanja sredstev je:
•	pospeševanje priključevanja obstoječih in novih objektov na javno vodovodno omrežje.
4.	člen
Občina objavi javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev po tem pravilniku, s katerim določi pogoje, roke in postopke ter vsebino vloge za dodelitev proračunskih sredstev. Za dodelitev sredstev prosilec zaprosi s pisno vlogo, ki jo naslovi na Občino Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč.
5.	člen
Upravičenci do sredstev za izvedbo individualnih vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje so lastniki (fizične osebe) stanovanjskih objektov na območju javnega vodovoda v občini Mirna Peč. V primeru izgradnje skupnega priključka za več objektov, je nosilec investicije (vlagatelj vloge), skladno z dogovorom med lastniki objektov, samo eden. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo.
6.	člen
Predmet sofinanciranja so individualni vodovodni priključki, katerih upravičeni stroški presegajo 910,00 EUR bruto vrednosti.
Razlika upravičenih stroškov nad 910,00 EUR se sofinancira v deležu 80 %. Sofinancira se največ 30 EUR/m1 z DDV izvedenega kanala. Maksimalna vrednost financiranja znaša 5.000 eur na vlogo.
Upravičeni stroški zajemajo materialne stroške (cevi, jaški, spojke...) po primerljivih cenah gradbenih proizvodov na trgu in stroške storitev ( strojna, montažna dela, zemeljska dela). Predmet sofinanciranja je vodovodni priključek od primarnega ali sekundarnega javnega vodovodnega omrežja do vodomernega jaška. Sam vodomerni jašek ni upravičen strošek.
Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo vloge.
7.	člen
Upravičenec do sredstev iz tega pravilnika mora zagotoviti izpolnitev naslednjih pogojev:
•	individualni vodovodni priključek mora biti izveden skladno s tehničnimi pogoji za izvedbo priključitve, ki jih v soglasju o priključitvi poda izvajalec javne gospodarske službe;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1549
•	v skladu s 23. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Mirna Peč lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu.
•	priključitev objekta mora biti v skladu z 18. in 19. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Mirna Peč (trajni ali začasni vodovodni priključek);
•	sofinanciranje velja za obstoječe objekte in novogradnje, če so stroški nastali po 1.8.2024.
8.	člen
Predmet sofinanciranja in upravičeni stroški so tudi hišne črpalke z ekspanzijskimi posodami, ki morajo biti vgrajene kot vmesniki zaradi prenizkih tlakov vode in brez njih uporabniki ne morejo imeti zagotovljene nemotene oskrbe s pitno vodo.
Maximalna priznana vrednost hišne črpalke s ekspanzijsko posodo znaša 990,00 EUR z DDV. Sofinancira se največ 80 % stroškov.
9.	člen
Postopek dodeljevanja sredstev vodi tričlanska komisija za dodelitev proračunskih sredstev za namen izgradnje individualnih priključkov, ki jo s sklepom imenuje župan občine (v nadaljevanju: komisija).
Komisijo sestavljajo:
•	2 predstavnika občinske uprave,
•	predstavnik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja, komunalo in gospodarske javne službe.
Prvo sejo komisije skliče župan.
10.	člen
Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja, najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.
Komisija pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proračunskih sredstev.
Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe finančnih sredstev sprejetega proračuna. Upravičenci, ki so podali popolno vlogo in zaradi porabe sredstev niso upravičeni do nepovratnih finančnih sredstev v tekočem letu, imajo ob ponovni prijavi na javni razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu.
11.	člen
Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev odloči direktor/ica občinske uprave s sklepom. Zoper sklep je mogoča pritožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna.
O izidu javnega razpisa se vse prosilce obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev.
Podlaga za izvedbo nakazila za namen sofinanciranja izvedbe individualnih vodovodnih priključkov je poleg plačani računov tudi izjava o tehnično ustrezni izvedbi priključka s strani izvajalca gospodarske javne službe (JP Komunala Novo mesto d.o.o.).
Najkasneje v roku 30 dni od vročitve sklepa in podpisa pogodbe o sofinanciranju izvedbe individualnega vodovodnega priključka se izvede nakazilo odobrenih proračunskih sredstev na transakcijski računu oziroma osebni račun upravičenca.
12.	člen
Medsebojno razmerje med Občino Mirna Peč in prejemnikom sredstev se opredeli s pisno pogodbo o sofinanciranju.
Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati: pogodbeni stranki, višino sofinanciranja in podrobno opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank.
13.	člen
Kontrolo nad izvajanjem namenske porabe sredstev skladno z javnim razpisom izvaja občinska uprava s sodelovanjem izvajalca javne službe.
Proračunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. Če komisija ugotovi, da so bila sredstva porabljena za drug namen, ali da so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov, oziroma je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev v enkratnem znesku. V teh primerih bo moral prejemnik vrniti sredstva s pripadajočimi zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.
14.	člen
S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za izvedbo individualnih vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje višinske cone S dela občine Mirna Peč in Poljanske gore (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 45/2014)
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan pa objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-4/2024-4 Datum: 10.7.2024
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
904. Sklep o spremembi sklepa o določitvi cene programov in dodatnih znižanj v javnem vrtcu Občine Mirna Peč
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 55/17, 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05, 93/15, 59/19) ter 8. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 4. seji dne 1.6.2023 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV IN DODATNIH ZNIŽANJ V JAVNEM VRTCU OBČINE MIRNA PEČ
1. člen
V sklepu o določitvi cen programov in dodatnih znižanj v javnem vrtcu Občine Mirna Peč (Ur.l. RS, št. 94/2014 in spremembe) se prvi odstavek petega člena spremeni tako, da se glasi:
» Starši otrok, za katere je občina po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v javnem vrtcu, lahko enkrat letno uveljavijo dodatno olajšavo zaradi počitniške odsotnosti otroka v primeru, ko gre za napovedano enomesečno odsotnost otroka v obdobju od 1. junija do 30. septembra.«
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1550
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se s 1.6.2023.
Št.: 602-2/2023-4 Datum: 1.6.2023.
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
905. Sklep o spremembi sklepa o določitvi cene programov in dodatnih znižanj v javnem vrtcu Občine Mirna Peč
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 55/17, 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05, 93/15, 59/19) ter 8. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 11. seji dne 10.7.2024 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV IN DODATNIH ZNIŽANJ V JAVNEM VRTCU OBČINE MIRNA PEČ
1.	člen
Prvi člen sklepa o določitvi cen programov in dodatnih znižanj v javnem vrtcu Občine Mirna Peč (Ur.l. RS, št. 94/2014, 71/15, 64/16, 77/17, Uradno glasilo slovenskih občin, 8/19, 15/21, 47/22) se spremeni tako, da se glasi: »Cene programov v vrtcih znašajo mesečno na otroka po
posameznih programih predšolske vzgoje (v EUR):_
Oddelek 1. starostnega obdobja 659,07 € Kombinirani oddelek (2-4 let) 524,07 € Oddelek 3-4 let 524,07 € Oddelek 2. starostnega obdobja 445,84 € Dnevni odbitek za neporabljena živila 2,40 €_
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja s 1. 9. 2024.
Št.: 602-3/2024-2 Datum: 10.7.2024.
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
OBČINA ORMOŽ
906. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora HA 7 (OPPN HA 7 - del 1)
Na podlagi 129. člena in v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) ter 30. členom Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - UPB3 in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) sprejemam
SKLEP
O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL ENOTE
UREJANJA PROSTORA HA 7 (OPPN HA 7 - DEL 1)
1.	člen (predmet sklepa)
S tem sklepom se začne postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora HA 7 (v nadaljevanju OPPN).
2.	člen
(območje in predmet načrtovanja)
(1)	Z OPPN se na delu območja z oznako podrobnejše namenske rabe IG - gospodarske cone, na novo določi prostorsko izvedbene pogoje glede dopustnih vrst objektov, ki bodo namenjeni proizvodnim dejavnostim z industrijskimi stavbami in skladišči ter s spremljajočimi stavbami za poslovne in storitvene dejavnosti ter pripadajoče ureditve prometne infrastrukture, manipulativne površine, priključki komunalne in energetske infrastrukture.
(2)	Območje OPPN obsega parcele in dele parcel številka 128, 131, 134/4, 134/5, 134/6, 581/1, 581/2 vse k.o. (318) Hardek, skupne velikosti okrog 21 ha.
(3)	Območje obdelave OPPN se lahko v odvisnosti od določitve natančne meje območja v samem postopku priprave tudi spremeni - smiselno razširi ali zoži.
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve se pridobijo v skladu z določili ZUreP-3.
4.	člen (vrsta postopka)
V skladu s 129. členom ZUreP-3 se za postopek priprave OPPN smiselno uporabijo 119. do 124. člen ZUreP-3, ki določajo postopek priprave občinskega prostorskega načrta.
5.	člen
(roki za pripravo OPPN) Pri pripravi OPPN se upoštevajo roki skladno z ZUreP-3.
6.	člen
(nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo
mnenj)
Nosilci urejanja prostora:
(1)	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev (za področje razvoja poselitve), Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (gp.mnvp@gov.si)
(2)	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, (za področje upravljanja z vodami), Mariborska cesta 88, 3000 Celje (gp.drsv@gov.si)
(3)	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za ohranjanje narave (za področje ohranjanja narave), Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (gp.mnvp@gov.si)
(4)	Ministrstvo za naravne vire in prostor (za področje rudarstva), Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (gp.mnvp@gov.si)
(5)	Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za energijo (za področje energetike), Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (gp.mope@gov.si)
(6)	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo (za področje gozdarstva in lovstva), Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (gp.mkgp@gov.si)
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1551
(7)	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo (za področje kmetijstva), Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (gp.mkgp@gov.si)
(8)	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino (za področje varstva kulturne dediščine), Maistrova 10, 1000 Ljubljana (gp.mk@gov.si)
(9)	Ministrstvo za obrambo, Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje (za področje zaščite in reševanja), Vojkova 61, 1000 Ljubljana (urszr@urszr.si)
(10)	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat RS za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (gp.mzi@gov.si)
(11)	Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (gp.mz@gov.si)
(12)	Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor (za področje ohranjanja narave), Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (zrsvn.oemb@zrsvn.si)
(13)	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor (za področje varstva kulturne dediščine), Slomškov trg 6, 2000 Maribor (tajnistvo.mb@zvkds.si)
(14)	Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (obcina.ormoz@ormoz.si)
(15)	Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož (tajnistvo@kp-ormoz.si)
(16)	Adria plin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana (info@adriaplin.si)
(17)	Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (info@elektro-maribor.si)
(18)	GVO d.o.o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana (gvo@telekom.si)
(19)	Telekom Slovenije, d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor -Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor (https://www.telekom.si/pomoc-in-podpora/mnenje-soglasje)
(20)	Telemach Slovenija d.o.o., Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana - Črnuče (info@telemach.si)
(21)	Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za okolje, Sektor za okoljske presoje (celovita presoja vplivov na okolje), Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana (gp.mope@gov.si)
V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje.
7.	člen
(načrt vključevanja javnosti)
Javnost se v postopek vključi v času javne razgrnitve in javne obravnave.
8.	člen
(seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja)
(1)	Za pripravo OPPN se uporabijo javno dostopni grafični in prostorski podatki, podatki evidenc geodetske uprave in zemljiške knjige, geodetski načrt, idejne zasnove in morebitne druge strokovne podlage, ki bi jih zahtevali nosilci urejanja prostora.
(2)	Pripravo OPPN v celoti financira Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož.
9.	člen
(potrebnost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja)
(1) Z mnenjem št. 3563-0281/2024-2 z dne 16. 7. 2024 je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ugotovil, da območje OPPN leži izven posebnega varstvenega
območja (Natura 2000) in zavarovanega območja, zato ocenjuje, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti. (2) Občina zaprosi pristojne nosilce urejanja prostora, da odločijo ali je potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje zaradi velikosti območja OPPN in načrtovanih ureditev.
10. člen (objava in uveljavitev)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Ormož.
Številka: 350-0012/2024 Datum: 23.07.2024
Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan
OBČINA RADENCI
907. Sklep
Na podlagi 262. in 260. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-3) (Uradni list RS, št. 199/2021, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 3.izredni seji, dne 8.7.2024, sprejel naslednji
SKLEP
1.
Nepremičnini:
• s parc. št. 640/2 k.o. 200 - Radenci (ID 225821) preneha status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
2.
Nepremičnini iz prve točke tega sklepa se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 35106-0002/2023-27 Datum: 8.7.2024
Občina Radenci Roman Leljak, župan
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1552
Prikaz pare.št. 640/2 k.o.Radenci
OBČINA VERŽEJ
908. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Veržej
Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1553
14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 3., 7. člena in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), druge točke prvega odstavka 233. člena Zakona o varstvu okolja /ZvO-2/ (Uradni list RS, št. 44/22), 3. in 7. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14-odl. US, 92/14-odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE, 5/21 - odl. US), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 44/22 - ZVO-2), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19, 44/22 - ZVO-2) in 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/21) je Občinski svet Občine Veržej na seji dne 17.6.2024 in 25.7.2024 sprejel
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI VERŽEJ
1. Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Veržej (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
•	splošne določbe,
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
•	vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev,
•	pravice in obveznosti uporabnikov službe in prepovedi,
•	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
•	cene storitev javne službe in način njihovega oblikovanja,
•	javna pooblastila izvajalca javne službe,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	predpisi sprejeti na podlagi tega odloka,
•	kazenske določbe,
•	prehodne in končne določbe.
2.	člen (javna služba)
(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
1.	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
2.	redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3.	prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah in obstoječih pretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4.	prevzem in odvoz blata iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije, na območje
komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
5.	obdelava blata,
6.	pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh,
10.	obveščanje uporabnikov javne službe,
11.	izdelava programa izvajanja javne službe,
12.	vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13.	poročanje o izvajanju javne službe in
14.	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe opravlja kot posebno storitev naloge javne službe odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijo.
(3)	Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so: odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka, odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
3.	člen (uporabniki)
(1)	Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
•	eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki dosežen pisni dogovor,
•	eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor in
•	upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
4.	člen
(izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
5.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
2. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
(program izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1554
(2) Izvajalec javne službe javno objavi program na svoji spletni strani in uporabnikom omogoči vplogled v program na sedežu izvajalca.
7.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
Občina Veržej zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi državnimi in občinskimi predpisi, programom izvajanja javne službe ter sklenjenimi pogodbami.
3. Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
8.	člen
(območje zagotavljanja javne službe)
Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
9.	člen (sistem odvodnjavanja)
(1)	Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v ločenem sistemu.
(2)	Vsa nova kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali).
(3)	Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še ni opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z veljavno zakonodajo ne predvideva gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
(4)	Dovoljena je gradnja malih KČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE ali nepretočnih greznic.
10.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo so:
•	odvajanje in čiščenje komunalne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje,
•	čiščenja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
•	odvajanje padavinske vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka 2. člena tega odloka zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
•	čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
•	obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
11.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
•	prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
•	prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz pretočne greznice.
•	prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
•	pregled malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2)	Redni prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice se izvaja v časovnih presledkih glede na porabljeno količino dobavljene pitne vode, po predhodnem naročilu uporabnika, ki mora storitev naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema.
(3)	Redni prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Pri tem se izprazni blato iz prvega prekata - usedalnika greznice. V primeru, da obstoječa pretočna greznica ni zgrajena po gradbenih standardih, ki so veljali v času gradnje objekta ali nima prvega usedalnika blata, se izprazni 1/3 vsebine greznice oziroma največ 5 m3, pri večstanovanjskih objektih se izprazni do 1,25 m3 vsebine usedalnika po stalno prijavljeni osebi. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti uporabnik pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo.
(4)	Redni prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Preostali redni prevzemi se lahko izvajajo v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, po naročilu upravljavca malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Pri tem se izprazni blato iz usedalnika male komunalne čistilne naprave skladno z navodili proizvajalca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti upravljavec male komunalne čistilne naprave pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo.
(5)	Izvajalec javne službe uporabnikom storitve, ki so lastniki kmetijskega gospodarstva in odvajajo komunalno odpadno vodo v nepretočno greznico, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in ravnajo s komunalno odpadno vodo ali blatom v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ob predložitvi izjave in ustreznih dokazil, ne izvaja storitve prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(6)	Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, se ob ukinitvi nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, zaradi priključitve objekta na javno kanalizacijo, izprazni celotna vsebina nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na stroške lastnika in se pod nadzorom izvajalca javne službe izključi iz interne kanalizacije.
(7)	Izvajalec javne službe pisno obvešča o rednih prevzemih iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena enkrat na tri leta. V kolikor se uporabnik ne odzove na obvestilo in ne omogoči izvajalcu javne službe prevzema se smatra, da je bila storitev opravljane,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1555
naslednji prevzem po naročilu lastnika ali upravljalca v obdobju treh let se šteje kot izredni prevzem.
4. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
4.1 Priključevanje novih uporabnikov javne službe
12.	člen
(priključevanje novih uporabnikov javne službe na javno kanalizacijo)
(1)	Priključitev novih uporabnikov javne službe na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe, ki je upravljavec javne kanalizacije.
(2)	Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
•	če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji,
•	če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna,
•	v izjemnih primerih, če v objektu ni stalno ali začasno naseljenih oseb (objekt nima kopalnice, stranišča ,...) o katerih presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja,
•	če bi bila priključitev pravno nedopustna,
•	če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet,
•	če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.
(3)	Izvajalec javne službe mora lastnika stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, v roku 30 dni od pridobitve uporabnega dovoljenja za novo zgrajeno kanalizacijo, pisno obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek z navedbo lokacije priključnega mesta na javno kanalizacijo. Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se izvede po pridobitvi soglasja iz 36. člena tega odloka in plačilu komunalnega prispevka.
(4)	Lastnik stavbe mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječe stavbe na javno kanalizacijo zagotoviti v roku (6) šest mesecev po prejemu pisnega obvestila izvajalca javne službe, da je priključitev obvezna.
(5)	Izvajalec javne službe po izvedeni priključitvi stavbe na javno kanalizacijo vpiše lastnika/uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi.
(6)	Če se lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo, nastane po preteku roka iz četrtega odstavka tega člena obveznost plačevanja storitev javne službe na podlagi tega odloka.
13.	člen
(način priklopa nižje ležečih delov objekta)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da ne nastane škoda na priključnem objektu zaradi pojava nadtlaka v javni kanalizaciji. Odvodnjavanje odpadne vode iz nižje ležečih etaž se izvede z internim črpališčem na nivo iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovod iz črpališča mora biti opremljen z elementom, ki preprečuje vdor povratne odpadne vode iz javne kanalizacije.
14.	člen (kanalizacijski priključek)
(1) Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjena odvajanju odpadne vode ali
mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo, ki poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(2)	Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primeru, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega - skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki stavb.
(3)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
15.	člen (izvedba priključka)
(1)	Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, lastniku/uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
(2)	Revizijski jašek je praviloma lociran neposredno ob parcelni meji med zasebnim in javnim zemljiščem (do 1,5 m od parcelne meje na zasebno zemljišče). Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(3)	Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje izvajalcu javne službe dostop na njegovo zemljišče za izvajanje vzdrževanja in nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
(4)	V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
16.	člen
(dostopnost javne kanalizacije)
(1)	Uporabnikom ali drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca javne službe, ni dovoljeno posegati v objekte javne kanalizacije.
(2)	V varovalnem pasu, določenem s prostorskimi akti občine ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.
17.	člen (začasni ali stalen priključek)
(1)	Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno), prijavo prireditve ali drugo dokumentacijo, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od (6) šest mesecev. Mesec dni pred iztekom šestmesečnega obdobja mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec s potekom šest mesečne dobe začasni priključek ukine.
(2)	V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1556
18.	člen
(obnova kanalizacijskega priključka)
(1)	Kanalizacijski priključek se mora obnoviti:
•	če njegovo stanje kaže stopnjo dejavnosti, ki povzroča okvare oz. posledice v okolici,
•	če se obnavlja javna kanalizacija ali druga gospodarska javna infrastruktura.
(2)	Vsa obnovitvena dela na kanalizacijskem priključku izvaja ali nadzira izvajalec na stroške uporabnika.
19.	člen
(priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo)
(1)	Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe.
(2)	Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
•	je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
•	odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi.
(3)	Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem obstoječe priključne moči mora bodoči uporabnik plačati pristojbino v skladu z merili, določenimi v tehničnem pravilnikom in cenikom storitev.
4.2	Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije
20.	člen
(odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije)
(1)	Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključnega objekta.
(2)	Izjemoma je dovoljena ukinitev kanalizacijskega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oz. trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne primere ukinitve kanalizacijskega priključkov posebej presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja.
(3)	Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se vgradi čep, ki preprečuje pretok odpadne vode na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3)	Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo.
(4)	Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika, na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni.
4.3	Prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode
21.	člen
(trajna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in
padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:
•	z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
•	stanje kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
•	odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
•	kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
•	če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo, določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
•	če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta,
•	zaradi izjemnih primerov, na podlagi pisnega soglasja izvajalca javne službe.
(2)	Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
(3)	Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.
(4)	Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.
(5)	Stroški prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.
22.	člen
(začasna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode)
(1)	Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2)	O prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj osem dni pred prekinitvijo.
(3)	V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.
23.	člen
(prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v primeru višje sile)
(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1557
(2)	Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
(3)	Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
4.4	Evidence
24.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
4.5	Obveščanje uporabnikov javne službe
25.	člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
•	na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna in padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
•	o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso objekti javne kanalizacije, v katere se odvaja komunalna odpadna voda stavb, pisno obveščati:
•	na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne in obstoječe pretočne greznice,
•	na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
•	o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
•	o rokih in času pregledov malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3)	Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa izvajanja javne službe ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5)	Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
5. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi
26.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
27.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
•	pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo oz. istočasno ob priključitvi novogradnje na javni vodovod izvesti tudi kanalizacijski priključek,
•	omogočiti izvajalcu javne službe pregled sestave odpadne vode v vseh objektih, tudi v gospodarskih objektih, v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
•	redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
•	redno kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe,
•	pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
•	obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
•	redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na podlagi izdanih računov,
•	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
•	prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,
•	spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode,
•	v roku 15 dni pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov,
•	dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,
•	dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,
•	upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
28. člen (prepovedi)
(1)	Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko:
•	povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
•	povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
•	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
•	povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,
•	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
•	vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2)	V javno kanalizacijo ni dovoljeno izpuščati vsebine greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov in internih kanalizacij ter odpadkov.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1558
(3)	V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, kjer jih je možno voditi v ponikovalnico ali speljati v vodotok.
(4)	V ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati padavinsko izvirno in drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo.
(5)	Če izvajalec javne službe ugotovi, da uporabnik ne spoštuje določil prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, lahko opravi preiskave in tehnološke meritve.
(6)	V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
29.	člen
(obveznosti uporabnikov, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
•	zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasjih izvajalca javne službe;
•	pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo oz. istočasno ob priključitvi novogradnje na javni vodovod, le-to priključiti na malo KČN ali nepretočno greznico;
•	redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice (do roka prilagoditve) ali male KČN;
•	naročati dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic ali iz malih KČN pri izvajalcu javne službe, v primerih, ko redno praznjenje ne zadošča;
•	omogočiti izvajalcu javne službe dostop in pregled interne kanalizacije;
•	redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe;
•	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na obračun storitev;
•	na pisni poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe.
30.	člen (obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2)	Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. V primeru poškodb kanalizacijskega omrežja le-to odpravijo na lastne stroške.
(3)	Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
6. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
31.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7.	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
32.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1)	Javna kanalizacija je grajeno javno dobro lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
(2)	Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3)	Javno kanalizacijo iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(4)	Uporaba javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena.
(5)	Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena je izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
33.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1)	Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo in lastnik objekta na območju izven aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve, v skladu z republiškim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, opremljen s kanalizacijskim priključkom.
(2)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
8.	Cene storitev javne službe
34.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje ter postopki in roki za pripravo elaboratov so podrobneje določeni s predpisi o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter pogodbo, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja javne službe in najema javne infrastrukture.
9.	Javna pooblastila izvajalca javne službe
35.	člen (javna pooblastila)
(1)	Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, mnenja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in urejanju prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1559
uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
(4)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
10. Nadzor nad izvajanjem javne službe
36.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
37.	člen (strokovni nadzor)
(1)	Strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe opravlja občina.
(2)	Strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe obsega zlasti nadzor nad:
•	gospodarjenjem z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje občinske javne službe;
•	poslovanjem in učinkovitostjo, racionalnostjo in namensko porabo proračunskih sredstev in sredstev, ki jih za storitve občinske javne službe plačujejo uporabniki.
(3)	Pri izvajanju strokovnega nadzora ima občino pravico:
•	pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo izvajalca javne službe ter zahtevati izdelavo pisne oblike dokumentacije, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, če se hrani v elektronski obliki;
•	ugotavljati način izvajanja storitev občinske javne službe pri izvajalcu javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku;
•	brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav;
•	fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete izvajalca občinske javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku, ter jih pozneje reproducirati;
•	opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom strokovnega nadzora.
(4)	Občina lahko v postopku strokovnega nadzora naloži izvajalcu javne službe, da v določenem roku odpravi nepravilnosti, ugotovljene v okviru strokovnega nadzora iz tretjega odstavka tega člena.
11.	Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka
38.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik s katerim se podrobneje opredelijo pogoji in normativi za gradnjo, priključevanje, upravljanje in vzdrževanje javne kanalizacije ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav, v roku šestih mesecev od ustanovitve javnega podjetja, v skladu z določili tega odloka in drugih veljavnih predpisov.
(2)	Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
39.	člen (cenik storitev)
(1)	Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(2)	Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občin.
12.	Kazenske določbe
40.	člen (prekrški)
(1)	Z globo 2.000 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
•	izvede neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju z določilom prvega odstavka 19. člena tega odloka,
•	priključi spojni kanal na javno kanalizacijo, kadar to ni dovoljeno (drugi odstavek 19. člena),
•	ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka (20. člen),
•	prekine odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku (drugi odstavek 27. člena),
•	v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju z določili 28. člena tega odloka,
•	ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (prvi odstavek 30. člena),
•	se ne priključi na javno kanalizacijo (četrti odstavek 32. člena).
(2)	Z globo 1000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 1.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
13.	Prehodna in končna določba
41.	člen (prenehanje veljavnosti)
(veljavnost dosedanjega odloka)
(1)	Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Veržej (Uradni list RS, št. 39/10, 60/10).
(2)	Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun tarif omrežnin, stroškov odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, stroškov okoljske dajatve, šr. 0321-2/201027; 3544-1/2010-19 z dne 8.7.2010.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1560
42. člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0321-1/2024-32; 354-3/2024-11 Datum: 25.7.2024
Občina Veržej Drago Legen, župan
909. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Veržej
Na podlagi 61. in 62. člen Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 3., 7. in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), 233. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-2/ (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 - ZDU-1O in 78/23 - ZUNPEOVE), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE in 5/21 - odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12 in 44/22 - ZVO-2), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2), Odloka o lokalnih občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/16) in 15. člen Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/21) je Občinski svet Občine Veržej na seji dne 17.6.2024 in 25.7.2024 sprejel
ODLOK
O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI VERŽEJ I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina odloka)
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju občine Ljutomer (v nadaljnjem besedilu »Občina«) in sicer:
•	splošne določbe,
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
•	vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
•	pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
•	pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
•	vire financiranja javne službe in cene storitev,
•	zbirke podatkov in obveščanje,
•	nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,
•	tehnični pravilnik,
•	kazenske določbe,
•	prehodne in končne določbe.
2.	člen
(izrazi)
(1) Izrazi in drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonih in v podzakonskih
predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi ali tehničnem pravilniku o javnem vodovodu.
(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen (javna služba)
(1)	V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba s pitno vodo v nestanovanjskih stavbah in gradbenih inženirskih objektih ter nestanovanjskih prostorih v stanovanjskih stavbah in sicer ne glede na to, ali se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
•	se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
•	iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3)	Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
•	oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
•	oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
•	oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
•	oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
•	oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3.
(4)	Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in pod pogoji, ki jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok.
4.	člen (aglomeracije)
Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, in sicer:
•	območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar,
•	območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja dva pogoja:
a.	da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
b.	da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1561
5.	člen
(zagotavljanje javne službe)
(1)	Občina Veržej zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi državnimi in občinskimi predpisi, programom izvajanja javne službe ter sklenjenimi pogodbami.
(2)	Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno dovoljenje.
(3)	Izvajalec lahko z uporabo javnega vodovoda izvaja storitve tudi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe.
6.	člen
(program oskrbe s pitno vodo)
(1)	Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2)	Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
7.	člen (obveznosti izvajalca)
(1) Izvajalec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotavlja:
•	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
•	obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in njihovih obveznostih,
•	redno vzdrževanje javnega vodovoda,
•	redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
•	redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod do dolžine priključka do 200 m,
•	vodenje evidenc v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
•	poročanje v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
•	izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
•	izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
•	monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
•	monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
•	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
•	občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
•	izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
•	izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
•	redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda
•	preverjanje rednega vzdrževanja interne vodovodne napeljave, internega požarnega omrežja in internih hidrantov,
•	preverjanje rednega vzdrževanja vodomernih mest in dostopov do njih in
•	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz
II.	alineje prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
8.	člen (vzdrževanje priključkov)
(1)	Redno vzdrževanje priključkov iz pete alineje prvega odstavka predhodnega člena obsega:
•	preverjanje in redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je vsak priključek vodotesen,
•	zagotavljanje delovanja obračunskih vodomerov v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
•	interventno vzdrževanje v primerih nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskih vodomerov in podobno).
(2)	V primeru rednega vzdrževanja priključka izvajalec od uporabnika ne more zahtevati uskladitve obstoječega priključka v skladu z novim tehničnim standardom.
III.	VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
9.	člen
(gospodarska javna infrastruktura)
(1)	Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju občine je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in električno opremo, črpanje, prečrpavanje in hramba vode ter priprava vode...), del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
(2)	Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro in jih je prepovedano prodati ali obremeniti.
(3)	Gospodarska javna infrastruktura iz tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi.
(4)	Z gospodarsko javno infrastrukturo na podlagi uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upravlja izvajalec.
IV.	POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO
10.	člen
(pogoji zagotavljanja javne službe)
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
•	javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
•	izpolnjevanje obveznosti občine, izvajalca, in uporabnikov.
11.	člen
(vodovodni priključek na javni vodovod)
(1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeno inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1562
(2)	V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode.
(3)	Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(4)	Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(5)	Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(6)	Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(7)	Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena.
(8)	Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
(9)	Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec dolžan voditi posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna storitev.
(10)	Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajalca, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča.
(11)	V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev. Izvajalec in lastnik stavbe ali objekta, ki se priključuje za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji.
(12)	Pogoje in način priključitve določa tehnični pravilnik.
12. člen
(priključitev na javni vodovod)
(1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev. Izvajalec v primeru nastanka ali
ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod.
(2)	Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost z naslova komunalnega prispevka.
(3)	Priključek na javni vodovod uporabniku izvede izvajalec, pri čemer je potrebno uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod skladno z določili tehničnega pravilnika.
(4)	Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik.
(5)	V primeru, ko izvajalec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustrezno urejenih priključkov, so uporabniki dolžni takoj vgraditi ustrezne obračunske vodomere, ki so skladni s predpisi o meroslovju, ter urediti vodovodne priključke v skladu s Tehničnim pravilnikom, najpozneje ob obnovi vodovodnega omrežja.
(6)	V primeru neustreznih obračunskih vodomerov, izvajalec uporabnikom zaračunava porabo po pavšalu. Priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni obvezna v primeru, da tehnično ni mogoča, ali bi s tem nastali nesorazmerni stroški.
13.	člen
(upravljanje vodovodnega priključka)
(1)	Vodovodni priključek do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec.
(2)	Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajen obračunski vodomer.
(3)	Merilno mesto in način vgradnje obračunskega vodomera opredeljuje tehnični pravilnik.
(4)	Uporabnik je dolžan zavarovati obračunski vodomer pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost ter pooblaščenim delavcem izvajalca omogočati nemoten dostop.
(5)	Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav iz tretjega odstavka tega člena dolžan v roku treh dni o tem obvestiti izvajalca, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku.
14.	člen
(zamenjava obračunskega vodomera)
(1)	Izvajalec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.
(2)	Izvajalec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
(3)	V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.
15.	člen
(trajna ukinitev vodovodnega priključka)
(1) Trajna ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1563
ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka najmanj 15 dni pred rušitvijo stavbe. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
(2)	Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(3)	Izjemoma je dovoljena ukinitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oz. trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne primere ukinitve vodovodnih priključkov posebej presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja.
16.	člen
(obnova vodovodnega priključka)
(1)	Vodovodni priključek se mora obnoviti:
•	če je njegovo stanje takšno, da povzroča okvare in posledično onemogoča oskrbo s pitno vodo,
•	če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
•	če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
•	praviloma tudi takrat, kadar se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna infrastruktura, v kolikor priključek več ni ustrezen,
•	kadar se poveča potreba po vodi z večjim premerom cevi priključka.
(2)	Stroški obnove priključka v obstoječem tehničnem standardu so upravičeni strošek omrežnine.
17.	člen
(vzdrževanje vodovodnega priključka)
(1)	Del priključka stavbe na javni vodovod, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v redno vzdrževanje izvajalca.
(2)	Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe ter delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopuščati in izvedene storitve javne službe plačevati v okviru cene javne službe.
(3)	Izvajalec je odgovoren za škodo, ki jo utrpi uporabnik zaradi nerednega ali nestrokovnega vzdrževanja vodovodnega priključka.
18.	člen
(dostopnost javnega vodovoda, hidrantov in priključkov)
Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z zunanjim vodomernim jaškom in obračunskim vodomerom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. V varovalnem pasu, določenim s prostorskimi akti občine ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.
19.	člen
(prekinitev dobave vode iz razlogov na strani uporabnika)
(1) Izvajalec lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega pisnega obvestila in na stroške uporabnika, če:
•	uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva zaporo vode,
•	interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec pomanjkljivosti ne odpravi,
•	stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v javnem vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira
odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec te pomanjkljivosti ne odpravi,
•	uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode,
•	ima podlago v dokončni odločbi inšpektorja.
(2)	Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik.
(3)	Vsakemu odjemalcu, ki ga je doletela sankcija iz 1. odstavka (razen 1. alineje), se mora zagotoviti možnost nujnega minimalnega zagotavljanja vode za pitje in osnovno higieno, na posebej določeni lokaciji na območju občine, ki jo določi župan v roku 15. dni od uveljavitve tega odloka.
20.	člen
(prekinitev dobave vode uporabnikom iz razlogov na strani izvajalca)
(1)	Izvajalec ima pravico za krajši čas prekiniti oskrbo z vodo zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih in času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen oz. primeren način.
(2)	V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč, ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo.
(3)	V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od štiriindvajset (24) ur, mora izvajalec uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode, pri čemer se nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.
(4)	Izvajalec ima v primerih prekinitve dobave vode, dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora pravočasno izvesti priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oz. za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte ter načrte dejavnosti.
(5)	V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od dveh ur, objava izvajalca ni obvezna.
21.	člen
(ukrepi ob pomanjkanju vode)
(1)	V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, izvajalec izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vod, pri čemer pa mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
(2)	Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo.
22.	člen
(evidentiranje količin odvzete vode iz javnega vodovoda)
(1)	Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino porabljene vode.
(2)	Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:
•	odčitane količine porabljene vode ali
•	povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali
•	pavšalne porabe vode v primeru da uporabnik nima ustrezne vodomerne naprave.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1564
(3)	Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
(4)	Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
(5)	V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila izvajalca.
(6)	Uporabnik ima poleg rednih kontrol pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik sam.
(7)	Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba pitne vode obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe vode, ki znaša 1,2 m3 na dan na vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine, določenih z veljavnimi predpisi.
23.	člen
(obračun porabljene vode v primerih, ko dejanske porabe ni mogoče odčitati)
(1)	V primeru, če izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka pred okvaro vodomera do ugotovitve okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
(2)	Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oz. največ za predhodno obdobje enega leta.
(3)	Za obračun porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila Uredbe o metodologiji.
24.	člen (večstanovanjski objekti)
(1)	Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je treba urediti skupni vodovodni priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi mesečnemu odčitavanju celotne porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa zagotavljati dobavo vode in obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih.
(2)	V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov stavbe oz. enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku sporočati vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
(3)	V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih
delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
(4)	Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovode napeljave stavbe, izvajalec ne odčitava in ne vzdržuje.
(5)	Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb.
25.	člen
(obračun storitev javne službe)
Pri obračunu storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, se upoštevajo določila veljavnih predpisov, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
26.	člen (javna pooblastila)
(1)	Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, mnenja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in urejanju prostora ter soglasje za ukinitev vodovodnega priključka.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
27.	člen
(gradnja in obnova javnega vodovoda)
Izvajalec izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo in obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
28.	člen (uporabnik)
Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda.
29.	člen (pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega, kvalitetnega in enakovrednega zagotavljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora biti enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2)	Posamezni uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
•	priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod,
•	spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
•	izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku,
•	povečati odjem pitne vode.
•	ukiniti vodovodni priključek v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ukinitev.
30.	člen (obveznosti uporabnikov)
Uporabnikova obveznost je:
•	zagotavljati dostop izvajalcu za namene opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1565
•	sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru stavbe,
•	izvajalcu zagotavljati dostop za namene odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera,
•	izvajalcu zagotavljati dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na vodovod ali na gradbenem inženirskem objektu,
•	pisno obveščati izvajalca o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje in obračun storitev javne službe: spremembe lastništva, naslova, plačnika, oddaja zgradbe ali dela zgradbe v najem in drugih spremembah, in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti potem, ko so poravnane vse obveznosti uporabnika do izvajalca.
•	urejati medsebojno delitev stroškov v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah,
•	upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe s pitno vodo,
•	urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca in skladno s tehničnim pravilnikom,
•	pisno obveščati izvajalca o morebitnem odvzemu pitne vode iz hidrantov,
•	odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
•	za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje izvajalca,
•	redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante tako, da ne ogroža sebe ali drugih,
•	redno vzdrževati vodomerna mesta in dostope do njih,
•	zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami,
•	skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem,
•	zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju,
•	odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu,
•	v roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oz. vzdrževanje ali zamenjavo priključka,
•	opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
31. člen (prepovedi)
Uporabniku javnega vodovoda je prepovedano:
•	izvedba vodovodnega priključka na javni vodovod brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,
•	da brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo,
•	da bistveno poveča odjem vode iz javnega vodovoda brez soglasja izvajalca,
•	da izvajalcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda in vzdrževanja vodovodnega priključka ali rednega vzdrževanja in popravila vodovodnega priključka,
•	da ne omogočiti izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritev na internem omrežju,
•	da samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na priključku na javni vodovod,
•	da ne urediti priključkov v skladu z zahtevami izvajalca,
•	da krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
•	da z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode,
•	da pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in tehničnega pravilnika,
•	odjem vode na nedovoljen način oziroma odstranitev plombe na spojnici vodomera,
•	da v večstanovanjskem objektu ne poskrbi za ustrezno ureditev medsebojnih razmerij kot to določa ta odlok in drugi predpisi in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode po veljavnih predpisih,
32.	člen
(zagotavljanje pogojev vzdrževanja priključkov)
(1)	Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka morajo lastniki nepremičnin dovoliti prehod ali dostop preko svojih nepremičnin, kadar je tak prehod ali dostop potreben.
(2)	Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec v primeru prehoda, na nepremični vzpostaviti prvotno stanje.
33.	člen (uporaba javnih hidrantov)
(1)	Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave, praviloma namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja zagotavlja lastnik.
(2)	Uporaba hidrantov in poraba vode iz hidrantnega omrežja je dovoljena le v posebnih primerih in na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca ter namestitve obračunskega vodomera.
(3)	Ne glede na določbe predhodnega odstavka, je uporaba vode iz hidrantnega omrežja dovoljena brez predhodnega soglasja izvajalca v primerih gašenja požarov in drugih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, vendar mora v teh primeru uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini odvzete vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. Plačnik stroškov za odvzeto vodo je v teh primerih občina.
(4)	Gasilska društva so dolžna izvajalca obveščati o ugotovljenih nedovoljenih odvzemih vode ter sporočiti tudi morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti hidrantov.
(5)	V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati hidranti katerih lokacijo odvzema vode določi izvajalec. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode. Mesto in pogoje odvzema ter način plačila odvzete vode predpiše izvajalec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene.
(6)	Izvajalec javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnih priključkov in poskusno priključitev na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe občine obvestiti izvajalca.
(7)	V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
34.	člen
(uporaba hidrantov v internem omrežju)
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega vodomera, se
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1566
smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
35.	člen
(dovoljen odvzem vode iz hidrantov)
(1)	Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, je dovoljen odvzem vode iz hidrantov na javnem vodovodu za namene čiščenja občinskih cest, zalivanja zelenic, izpiranja kanalov, utrjevanja cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, za vaje za preprečevanje požara, za protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in za druge namene, v kolikor ni razpoložljive tehnološke vode ter kadar razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri izvajalcu.
(2)	V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom predhodno sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca.
36.	člen
(zagotavljanje delovanja po uporabi hidrantov)
(1)	Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta in pri izvajalcu naročiti ponovno plombiranje hidranta. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške popravila okvare povzročitelj.
(2)	Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti (izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah).
37.	člen (uporaba javnega vodovoda)
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda le tako, da ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.
38.	člen (uporaba priključka)
(1)	Na območju javnega vodovoda je prepovedana oskrba s pitno vodo iz drugega vira in je obvezna uporaba storitev javne službe.
(2)	Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira.
39.	člen (stroški priključka)
(1)	Uporabnik nosi stroške:
•	prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter celotne stroške izvedbe novega in obnovo obstoječega priključka stavbe na javni vodovod, kadar se z obnovo povišuje tehnični standard priključka,
•	odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam.
(2)	Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po ceniku izvajalca.
40.	člen
(sredstva za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov)
Sredstva za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov in stroškov rednega vzdrževanja in zamenjave ter overitev obračunskih vodomerov, se
zagotavljajo v okviru cene javne službe oz. v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javnih služb.
VI.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVO OBLIKOVANJE
41.	člen
(viri financiranja javne službe)
Viri financiranje javne službe so:
•	cene storitev javne službe, ki jo plačujejo uporabniki,
•	iz proračuna občine,
•	subvencije cene javne službe, ki jo plačuje Občina iz proračuna,
•	drugi viri.
42.	člen (cene javne službe)
(1)	Pri oblikovanju cen in subvencioniranju se uporabljajo predpisi o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje ter postopki in roki za pripravo elaboratov so podrobneje določeni s predpisi o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter pogodbo, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja javne službe in najema javne infrastrukture.
43.	člen (obračunsko obdobje)
(1)	Obračunsko obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cen javne službe traja eno koledarsko leto.
(2)	V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene GJS, ali v primeru sprememb predpisov, lahko pristojni organ, ki odloča o elaboratu, cenah in subvencioniranju, določi tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaboratom uporabljajo smiselno.
44.	člen (cenik storitev)
(1)	Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občiškem svetu.
(2)	Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine.
VII.	ZBIRKE PODATKOV IN OBVEŠČANJE
45.	člen
(kvaliteta pitne vode in obveščanje uporabnikov)
(1)	Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu, ki jih objavi na krajevno običajen način.
(2)	Izvajalec mora v svojih internih aktih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti pitne vode in ugotovitvah notranjega nadzora, in pri tem upoštevati, da mora biti obveščanje izvedeno najmanj enkrat letno.
(3)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, mora izvajalec vsako leto pripraviti letno poročilo, s katerim mora seznaniti uporabnike na krajevno običajen način.
VIII.	NADZORNI ORGANI
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1567
46.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Občinska uprava Občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe in pri tem spoštovati določila predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov oz. Občina in izvajalec uredita trajno medsebojno izmenjavo podatkov o izvajanju javne službe.
IX.	TEHNIČNI PRAVILNIK
47.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec pripravi in predloži pristojnemu organu občine ali v primeru skupne infrastrukture in cene javne službe pristojnemu organu v potrditev tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se podrobno opredelijo pogoji in normativi za gradnjo javnega vodovoda, priključevanje uporabnikov, dobavo pitne vode, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav, izvajanje javne službe in drugih pogojev v roku 6 mesecev od ustanovitve javnega podjetja.
(2)	Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se uradno objavijo na krajevno običajen način in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
ravna	v	naspro	ju	s	12.	členom,
ravna	v	naspro	ju	z	18.	členom
ravna	v	naspro	ju	s	sklepom iz 21	
ravna	v	naspro	ju	s	24.	členom,
ravna	v	naspro	ju	z	30.	členom,
ravna	v	naspro	ju	z	31.	členom,
ravna	v	naspro	ju	s	32.	členom,
ravna	v	naspro	ju	s	34.	členom,
ravna	v	naspro	ju	s	35.	členom ali
ravna	v	naspro	ju	z	36.	členom.
ravna	v	naspro	ju	z	37.	členom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen
(veljavnost dosedanjega odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16).
52.	člen (veljavnost tega odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0321-1/2024-31; 354-3/2024-10 Datum: 25.7.2024
Občina Veržej Drago Legen, župan
48.	člen (kazni za izvajalca)
(1)	Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec javne službe, če:
•	ravna v nasprotju z 7. členom,
•	ravna v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena,
•	ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena,
•	ravna v nasprotju z 20. členom,
•	ravna v nasprotju s petim odstavkom 32. člena.
(2)	Z globo 1.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
49.	člen
(kazni za uporabnike - pravne osebe)
(1) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
ravna	v	nasprot	ju	s	12.	členom,
ravna	v	nasprot	ju	z	18.	členom
ravna	v	nasprot	ju	s	sklepom iz 21	
ravna	v	nasprot	ju	s	24.	členom,
ravna	v	nasprot	ju	z	30.	členom,
ravna	v	nasprot	ju	z	31.	členom,
ravna	v	nasprot	ju	s	32.	členom,
ravna	v	nasprot	ju	s	33.	členom,
ravna	v	nasprot	ju	s	35 členom,	
ravna	v	nasprot	ju	s	36.	členom,
ravna	v	nasprot	ju	z	37.	členom in
ravna	v	nasprot	ju	z	38.	členom.
(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
50. člen
(kazni za uporabnike - fizične osebe)
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik -uporabnik, če:
OBČINA VITANJE
910. Javno zbiranje ponudb za oddajo stanovanja v najem
Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje na osnovi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1 Ur.l. RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 31/18), objavlja naslednjo
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO STANOVANJA V NAJEM
za oddajo stanovanja na Grajskem trgu 5 v Vitanju v najem.
I.	NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB
Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje, tel.št. 03 757 43 50
e-pošta : info@vitanje.si
II.	PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB ZA ODDAJO V NAJEM
Predmet javnega zbiranja ponudb je posamezni del št. 2, stavbe št. 50, ki v naravi predstavlja stanovanje v pritličju na naslovu Grajski trg 5, Vitanje, v skupni izmeri 25,84 m2 uporabne površine , z identifikacijsko številko 1095-50-2. Nepremičnina v naravi obsega enosobno stanovanje z vsemi ostalimi prostori ter z ostalimi stanovalci souporabo skupnih prostorov na naslovu Grajski trg 5, Vitanje.
III.	MESEČNA NAJEMNINA IN DRUGI STROŠKI
Vrednost stanovanja znaša 128 točk. Mesečna najemnina znaša 50,12 EUR-ov.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1568
Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati obratovalne stroške, stroške tekočega vzdrževanja, stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter druge morebitne stroške, ki bi nastali zaradi uporabe najetega stanovanja.
IV.	ČAS ODDAJE V NAJEM
Stanovanje se bo oddalo v najem za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja.
V.	POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU
Prednost pri dodelitvi stanovanja, ki se oddaja v najem ima oseba, ki je občan Občine Vitanje in si rešuje stanovanjski problem.
Ker je stanovanje trenutno prazno in Občina Vitanje nima nobenega upravičenca za najem stanovanja, se izvaja zbiranje ponudb za ugotovitev interesa za navedeno stanovanje za sklenitev najema za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja.
V kolikor bo prispelo več enakovrednih ponudb za oddajo stanovanja v najem se bo glede na premoženjsko stanje in socialno stanje upravičenca preverilo katera ponudba je primernejša za sklenitev pogodbe. V tem primeru ostali ponudniki, katerim se ponudbe zavrnejo, ostanejo na prioritetni listi za dodelitev drugega primernega stanovanja.
VI.	VSEBINA IN OBLIKA PONUDBE
Oddana ponudba mora vsebovati :
•	Podatke o ponudniku, ki bo hkrati nosilec pogodbe (ime in priimek, naslov, kontaktni podatki, EMŠO, davčna številka)
•	Podatki o ostalih članih družine ( ime in priimek, naslov, EMŠO, davčna številka).
•	Opisati stanje ponudnika in ostalih članov družine.
VII.	PREDLOŽITEV PONUDBE
Ponudba mora biti dostavljena v zapečateni kuverti na naslov : OBČINA VITANJE, GRAJSKI TRG 5, VITANJE z pripisom »NE ODPIRAJ-JAVNA PONUDBA ZA STANOVANJA V NAJEM
Na kuverti mora biti naveden naziv oziroma ime ponudnika.
Pravočasne bodo ponudbe, ki bodo prispele v zaprti kuverti na zgornji naslov do vključno 16.8.2024. Javno zbiranje ponudb bo 19.8.2024 ob 12.00 uri na sedežu organizatorja v sejni sobi Občine Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje. Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati z osebnim dokumentom oziroma pisnim pooblastilom ponudnika.
Podrobnejše informacije o javni ponudbi lahko dobite na Občini Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje pri Zdenku PLANKL, univ. dipl. prav. - direktorju občinske uprave, na tel. št. 03 757 43 55 oziroma mob. 030 317 677 v času uradnih ur. Ogled stanovanja je možen po predhodnem dogovoru.
Številka : 3520-0004/2024 Datum: 22.7.2024
OBČINA ZAVRČ
911. Spremembe in dopolnitve Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Zavrč
Na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 UPB 1; 97/10-ZNOrg in 117/22), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB1; 9/11; 83/12; 61/17-GZ; 189/20-zfro IN 43/22), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05-UPB1; 23/19; 189/20 IN 39/22), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12; 78/16 in 26/19) ter 15. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 60/18 in 36/19) je Občinski svet Občine Zavrč na 7. redni seji dne, 18. 7. 2024 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA
O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI NA OBMOČJU OBČINE ZAVRČ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V odloku o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Zavrč (Uradni list RS št. 83/07) se spremeni prvi odstavek šestnajstega (16.) člena tako da glasi:
»Naloge gašenja in reševanja ob požarih ter reševanje ljudi izvaja prostovoljno gasilsko društvo Zavrč in po potrebi Gasilska zveza občin Markovci - Cirkulane -Zavrč«.
2.	člen
Besedilo tretjega odstavka devetnajstega (19.) člena se spremeni tako, da se glasi:
»O medsebojnem sodelovanju vseh prostovoljnih gasilskih društev z Gasilsko zvezo občin Markovci - Cirkulane -Zavrč je sklenjena pogodba«.
3.	člen
Besedilo štiriindvajsetega (24.) člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sile za zaščito, reševanje in pomoč so v Občini Zavrč organizirane kot enoten sistem, ki ga vodi poveljnik z/do 9-članskim štabom« .
4.	člen
Spremembe in dopolnitve odloka se objavijo v Uradnem glasilu Slovenskih občine.
Številka:900-3/2022-007(004) Datum: 18. 7. 2024
Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan
Občina Vitanje Andraž Pogorevc, župan
Št. 29/24.5.2024_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1569
OBČINA HOČE - SLIVNICA	Stran
901.	Sklep	1547
OBČINA KIDRIČEVO	Stran
902.	Sklep o začetku priprave tehnične 1547 posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo
OBČINA MIRNA PEČ	Stran
Pravilnik o dodelitvi nepovratnih 1548 finančnih sredstev za izvedbo individualnih vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje v občini Mirna Peč
Sklep o spremembi sklepa o določitvi 1549 cene programov in dodatnih znižanj v javnem vrtcu Občine Mirna Peč Sklep o spremembi sklepa o določitvi 1550 cene programov in dodatnih znižanj v javnem vrtcu Občine Mirna Peč
OBČINA ORMOŽ	Stran
906.	Sklep o pripravi Občinskega 1550 podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora HA 7 (OPPN
HA 7 - del 1)
OBČINA RADENCI	Stran
907.	Sklep	1551
OBČINA VERŽEJ	Stran
908.	Odlok o odvajanju in čiščenju 1552 komunalne in padavinske odpadne
vode v Občini Veržej
909.	Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini 1560 Veržej
OBČINA VITANJE	Stran
910.	Javno zbiranje ponudb za oddajo 1567 stanovanja v najem
OBČINA ZAVRČ	Stran
911.	Spremembe in dopolnitve Odloka o 1568 varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Zavrč
903.
904.
905.