Izdaja Okrajna odtx)i SZDL Trbovu* — D rej u] e uredniška odbor — Odgovorni urednsic Stane Šuštar — Naslov uredništva in uprave: »Zasavska tednik« Trbovlje L Trg revolucije 28 - Telefon Štev. #1 — Račun ora Komunalni banki. Trbov. IJe 62-KB-10-146 — List Izhaja vsak c-etek — Letna naročnin« 400 din uolletna 200 din. četrtletna 100 din mesečne 40 dinarjev — TLska tiskarna Oasooisnega podjetja »Slovenski poročevalec* v LluhUami - Cene izvodu 10 dim - Rokoolsov ki moralo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. TEDN POHOD SKOZI REVIRJE Proslava dneva borca in 15. obletnice bitke na Sutjeski od Brežic do Zagorja Štev. 24 TRBOVLJE, 13. JUNIJA 1958 < / Let« XI sj§»sm Svet še vedno z veliko pozornostjo spremlja francoske dogodke. Medtem pa je nova vlada z novim premierjem že napravila prve poteze. Tako je de Gaulle povedal, da Francija pripada Atlantskemu paktu, kar je razumljivo in še dodal skozi usta svojega pomočnika — zunanjega ministra Murvil-la, da bo Francija začela izvajati sklepe o skupnem zahodnoevropskem tržišču, ko se bo utrdil njen gospodarski položaj. Kaj pa Alžirija? Levica meni, da se je de Gaulle odtočil za ikoloniulistično politiko, zastopniki strank centra pa sodijo, da se vlada usmerja na reformo ustave in krepitve državne oblasti, kar bo že samo Po sebi omogočilo rešitev dru-gih problemov, vključno tudi alžirskega. INTEGRACIJA JE NESPREJEMLJIVA pravi tuniški predsednik Bur-Oiba v svojem odgovoru na vprašanja neki ameriški radijski korporaciji, ker Alžirija želi le svobodo in neodvisnost. Burgiba je še dodal, da ni moč govoriti o enotnosti Severne Afrike, dokler bo Alžirija direktno pod francosko kontrolo in povedal, da je Francija zapravila edinstveno priliko, da bi v Alžiriji izvedla preobrat, ne' da bi pri tem zapravila svoj ugled. Vse torej kaže, da bo> moral de Gaulle rešiti trši oreh kot si je predstavljal, ko je prišel v sedlo francoske republike. , CIPER SPET V OSPREDJU Začelo so je z nemiri, ki so Hh organizirali na Cipru živeči Turki proti Grkom. Pri spopadu je bilo ubitih nekaj Turkov in Grkov. Tako se je vprašanje Cipra spet postavilo v ospredje mednarodnih dogodkov. Grška vlada bo po svoji delegaciji na izrednem sestanku Sveta Atlantskega Pfskta vložilo pritožbo proti Turčiji, vendar ne bo zahtevala posredovanja, marveč bo sa-opozorila na nevzdržen -o-’°iaj na otoku. Grška vlada M ®e najprej rada seznanila z novim britanskim načrtom, ki bi vtoral biti obiavljen te dni. Selc zatem bodo dokončno sklepali o prihodnjih akcijah. Tuje časopisje sodi, da se je Velika Britanija no dolgem oklevanju Predvsem pa zaradi turške zaostritve — turška vlada je namreč odkrito podprla akcijo ciprskih Turkov — končno od-očlla dajati prednost grški večini na otoku. Sicer pa nam ne bo treba dolgo čakati, ker bo Pajnovejši načrt o Civru ne-Ptora res kmalu objavljen. VARNOSTNI SVET O LIBANONU Pred tremi dnevi se je sešel varnostni svet OZN, da bi razpravljal o libanonski pritožbi *°Per nekakšno intervencijo Združene arabske države v libanonske notranje zadeve. V Libanonu državljanska vojna , ni končana, in sedanja ob-ast obtožuje Z AR, da so n u-“‘‘e pomoč ooozicijskim silam. Značilno je to, da so se ZDA Odločile podpreti Libanon, če-P*av so vse doslej skušali pre- to državo, naj vprašanja vmešavanja ZAR v notranje zadeve Libanona ne izroči brnostnemu svetu. Varnostni Pet bo najnrej vroučil razloge. posredovanje Arabske li-56 ni uspelo. SE ENO PISMO HRUSCEVU Ameriški predsednik Eisen-otoer je pred dnevi poslal so-letskemu premierju Hrušče-te eno pismo v zvezi na Priprave za sklicanje medna-°dnr> konference izvedencev o fj.edbi nadzorstva nad more-'tno ustavitvijo jedrskih po-'kUso v. VREME ?A Čas OD 12. DO 22. JUNIJA . ^ drugi polovici tekočega te-na Pogoste krajevne nevihte. J t*od<) proti koncu tedna pre .* v trajen del 't močno ohla ',v!.'o. V prvi polovici prihod tedna lepo vreme in po ®:'no ti>pie.Je, a v drugi polo-trdna zopet nestalno ■ porotnimi padavinami. Hkrati Je ^®*®n tudi trajen det. — Razprava o gospodarskih PREJŠNJO SREDO JE BILA V LJUBLJANI PLENARNA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV LJUBLJANA. NA SEJI, KI SO SE JE UDELEŽILI TUDI VSI SEKRETARJI OBČINSKIH KOMITEJEV, SO ANALIZIRALI POLITIČNO IDEOLOŠKO DELO IN RAZPRAVLJALI TUDI O NEKATERIH AKTUALNIH GO SPODARSKIH VPRAŠANJIH. Na začetku plenarne seje okrajnega komiteja Zveze komunistov za ljubljanski okraj so člani plenuma soglasno sprejeli predlog dosedanjega okrajnega komiteja Zveze komunistov trboveljskega okraja, da se vključijo v okrajni komite Zveze komunistov za ljubljanski okraj tovariši: Rudi BREGAR, Stane BREČKO, Lado FORTE, Martin GOSAK, Franc KRALJ - Cink, Marijan OROŽEN, Alojz RIBIC in Janez ŽELEZNIK. V revizijsko komisijo okrajnega komiteja ZKS Ljubljana pa sta bila vključena Anica PEČAR in Ivan SORN - Bojan. Potem, ko so analizirali dosedanje nanore za dvig idejnopolitične ravni članov Zveze vprašanjih komunistov in izkušnje iz proučevanja Programa Zveze komunistov Jugoslavije ter drugega gradiva s VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, so ugotovili, da vlada med člani Zveze komunistov po vsem okraju veliko zanimanje za to proučevanje. Mnogokje so že začeli organizirano proučevati gradivo, predvsem še Program ZKJ, referat tovariša Tita in pa resolucijo o prihodnjih nalogah Zyeze komunistov Jugoslavije. Ponekod pa že pripravljajo programe za jesenski seminar za člane ZKJ, organe družbenega upravljanja in pa tudi diskusijske večere v družbenih organizacijah. ŠTUDIJ VEZATI NA KONKRETNE PRILIKE Okrajni komite ZK Ljubljana je sklenil, da se Studii in proučevanje gradiva s VII. kongresa ZKJ ne sme izroditi v kampanjsko akcijo. Pred- Napredek šolstva v Vidmu-Krškem Občinski LO Vldem-Krško je 6. seji razpravljal o >7 na svoji 6. seji vprašanju šolstva, prosvete jn kulture ter telesne vzgoje in prišel do zaključka, da bo treba šolstvu v bodoče nuditi večjo materialno pomoč in pričeti sistematično izboljševati in večati število učilnic ter nuditi vsem prosvetnim delavcem boljša oz. primerna stanovanja. Z GRADNJO IN PREUREDITVIJO Šolskih prostorov BO TREBA PRIČETI POSTOPOMA V občini Videm-Kirško je občutno pomanjkanje učilnic ne le v mestu, temveč tudi v okoliških šolah. Sedemninštlrid eset učilnic meri 2.784 kvadr. metrov, tako da odpade na enega učenca le 1,38 kv. metra površine, kar je pod republiškim povprečjem. Pravilo mora biti na učenca 12. kub. metrov zraka, meritvi pa ga »re- šitvi«, za katero se je zavzel (Alžirija je Francija itd.), sploh še »ostalo«. Vsi, ki so se v teh dneh zanimali za generalov obisk v Alžiriji, se danes sprašujpjo: Mar so de Gaullove zamisli resnično tako ozke? Kdj res ne namerava izpolniti svoje obljube o federativni Alžiriji in njeni konfederaciji s Francijo? Različni ljudje različno odgovarjajo na to vprašanje. Strinjajo se le, da je de Gaulle hotel doseči s svojim obiskom predvsem dvoje: 1. pridobiti zaupanje in poslušnost vojske — od tQd slavospevi njeni vlogi, disciplini itd., 2. pridobiti alžirsko prebivalstvo — od tod poudarjanje enakih pravic in dolžnosti, obljube o odpravi privilegijev in razlik med alžirskimi Francozi in Arabci. Ne bi mogli trditi, da Je de Gaulle dosegel, kar Je pričakoval. Kolonialistom, ki so sc uprli Četrti republiki in ki Imajo v vrhovih armade precej pristašev, s pomočjo katerih bi radi uveljaviti v Franciji ln Alžiru fašistični režim, niso bile všeč izjave o popolni enakosti in o enotnih volitvah, še manj pa povabilo, ki velja alžirski osvobodilni fronti, naj tudi ona legalno izrazi svoja čustva in zahteve. Pričakovali so, da jim bo general prepustil vso,oblast In uvedel kolonialistično diktaturo. De Gaulle pa ne bi bil to. kar je, če bi bil pripravljen deliti z nekom oblast, na katero Je čakal toliko let; sicer je obljubil zarotniškim komitejem, da jih ne bo razpustil, opozoril pa jih je, naj se nikar ne vmešavajo v njegove zadeve, se pravi, v oblast. Sam Je prevzel odgovornost za Alžirijo, generalu Salanu pa je zaupal civilno In vojaško oblast v tej deželi, v ka tčrl naj bi čez mesec dni Izvedli volitve, čez 4 mesece pa ustavni referendum. Alžirska osvobodilna fronta Je odkrito odklonila de Gaullovo »rešitev« In jo ostro napadla. Njen predstavnik Je pred dnevi dejal; »Integracija je stara fraza, ki se Je rodila že leta 1936. Idealno zamišljena bi dovedla do »spojitve« Alžlrcev > Francozi. Seveda pri tem nihče ni vprašal alžirskega ljudstva, če želi biti francosko. Pa pustimo to osnovno vprašanje ob strani. Devet milijonov Alžlrcev bi se spremenilo v Francoze, baje z enakimi pravicami in dolžnostmi. To pomeni, da ima 9 milijonov brezpravnih ( bitij, na katerih eksploataciji sloni kolonialni sistem pravico na isti standard kot Fran cozi. Kdo bo to plačal? Ali morda koloni in padalci, ki so se uprli v Al žiru? Ce bi bil francoskim krogom pri srcu standard Alžlrcev, bi že davno ne bilo vojne in razvijalo bi se plodno gospodarsko In kulturno so delovanje med Alžirijo ln Francijo Bajka o Integraciji Je poskus ustvariti novo romantično pročelje, za katerim bi še dalje životaril najbolj kruti kolonialistični sistem.« Pohod generala de Gaulla po Al žiriji pa je tudi temeljito razočaral Tunizijce in Maročane, zlasti pa predsednika Burglhp, ki je, kot je ka zalo, upal, da se bo z .generalom lahko sporazumel. V Tunisu pravijo, da so de Gaullovi govori delovali kol hladna prha, in da Je govoril, kot da se svet v zadnjih 13 letih ni spremenil, kot da lil prišlo do neodvisnosti Tunizije In Maroka In kot da v Alžiriji ne bi že tVi leta in pol divjala krvava vojna. r Majhno podjetje v neikern večjem industrijskem kraju. Delovni kolektiv, ki kot celota neposredno upravlja tovarnico, se je sešel, da bi razpravljal o razdelitvi ustvarjenega dobička. Res je, da ga ni bilo veliko, toda že sam občutek, da je to plačilo za trud, je nekaj vreden. Nekaj časa so ugibali, kako bi razdelili 150.000 dinarjev med 25 članov delovnega kolektiva. Obravnavali so vsak predlog, toda nazadnje so ugotovili, da je to preveč zamudno in precej pristransko. Zaradi tega so sklenili, da razdelitev dobička zaupajo upravnemu odboru. Ce bi bili prej vedeli, da bo ta zapravil njihovo zaupanje, bi bili kako drugače odločili, tako pa so se pač ušteli. Bili so namreč ob dobiček ... preostajalo nič drugega, kakor da je direktor pretrgal molk. »Dobro,« je začel, »vem, da vam je nerodno sklepati o sebi, zato predlagam, da zaupate izdelavo predloga meni...« Člani upravnega odbora so se strinjali z direktorjevim predlogom. Molče 60 čakali v pisarni, dokler ni direktor končal tega dela. Ta pa 6i je kajpak v drugi pisarni belil glavo, kako bi razdelil preostali do-. biček. Najprej je skušal uganiti tistega, ki je njega predlagal za nagrado. V spominu je vrtal in skušal ugotoviti, kakšen odnos je imel vsak posamezni izmed posameznih članov odbora do njega. Nazadnje se je ustavil pri predsedniku upravnega odbora, ki se mu je zdel še najbolj naklonjen in mu gre najbrž po vsej pravici trideset ti- Zapravljeno zaupanje Upravni odbor je bil zelo ponosen na zaupanje delovnega kolektiva. Brž se je zbral na seji in jel razpravljati o svoji nalogi. Pooblastilo delovnega kolektiva je bil dobro razumel, zato je takoj prešel k stvari. Začel je pri direktorja, ki je — razumljivo — najodgovornejši v podjetju in ima torej tudi največ zaslug za ustvarjeni dobiček. »Koliko?« — je vprašal predsednik upravnega odbora. »Ali bo dvajset tisoč dovolj?« je komaj slišno dejal eden od članov upravnega odbora, kakor bi se bal, da je zaradi majhnega zneska napravil veliko neumnost. »Kaj pa je to za tako odgovornost?« je dejal predsednik upravnega odbora. »Tudi trideset tisoč ni veliko ...« Ostalo je pri tridesetih tisočakih. Direktor je bil seveda ves čas, ko so obravnavali to vprašanje, zunaj na hodniku. Ko se je spet vrnil in so mu sporočili sklep, se je nekaj časa branil, češ da ni toliko zaslužil, nazadnje pa se je le vdal. Ostalo je še 120.000 dinarjev in člani uoravnega odbora so se spogledovali, ker niso vedeli, koga naj se sedaj lotijo. Vzdušje je postalo že nekam mučno, tako da ni soč. Zraven njegovega imena je zapisal: 20.000 ... Ostalim štirim članom upravnega odbora je namenil vsakemu po 15.000 din dobička, medtem ko je 40.000 din določi] preostalim 19 članom delovnega kolektiva. Upravni odbor je bil zadovoljen s-pred-logom direktorja in ga je tudi potrdil, čeprav je marsikdo sam pri sebi z zavistjo pomislil na predsednika upravnega odbora, ki je dobil največ. Zlasti hudo pa je bilo tistemu članu upravnega odbora, ki je bil predlagal samo dvajset tisoč dinarjev za direktorja in mu to utegne kdaj škoditi... Ali je bil delovni kolektiv zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora? Ne, ni bil' Čeprav se je tudi sam čutil krivega za vse to, je naposled spoznal, da tak upravni odbor ni vreden njegovega zaupanja. Na ponovnih volitvah so izvoljli v ta organ take ljudi, ki nimajo prstov obrnjenih samo k sebi. amnak so jim pri srcu tudi koristi ostalih članov delovnega kolektiva. (Prednja zgodba je sicer izmišljena, vendar je močno podobna povesti o razdeljevanju dobička v marsikaterem manjšem podjetju, kjer preveč »po »domače« poslujejo.) S poti po Makedoniji Vtisi iz Skoplja Stojan se je izkazal za dobrega poznavalca Skoplja. Z veliko vnemo mi je opisoval povojno razvojno, pot makedonske meta ople. Ždaj šteje mesto že približno 125.000 prebivalcev in je kajpada politično, gospodarsko in duhovno središče mlade makedonske republike. Precej so je povečala industrija, saj ima mesto veliko tobačno in cemetno tovarno, potem tovarno stekla, železarno, velik raz- odpočitek prodajalke v zgornjem konfekcijskem oddelku in jo povprašal, kako velik je dnevni izkupiček njenega oddelka: Brez pomišljanja je odgovorila, da je prejšnji teden prodala skupno z vajenko za skoraj milijon dinarjev blaga. Vsa hiša pa je dosegla skoro sedem milijonov prometa. Ljudje kupujejo- največ v »Nami«, ker so zaloge in izbira blaga res vsestranske in bogate In STARO SKOPLJE Vas, kjer vsi ljudje enako mislijo Goreljce so vas, oddaljena Uro hoda cd Radeč. Na videz je V|il> poocbna mnogim drugim krnecK.-m naseljem, le da je življenje tu bodj živo in pisano koit marsikje drugje. Lahko trdimo, da so Goreljce vas, ki nam je lahko vzoren prikaz, kaj vse je mogoče storiti in doseči, 6e je pri ljudeh volja in razumevanje. Ko smo se pogovarjali z vaščani, smo zvedeli toliko koristnega in zanimivega, vendar nam prostor he dopušča, da bi vse povedali. 2«/to za danes satmio o tem, kar le najvažnejše. Enotnost in volja do skupnega dela sta Goreljčanom že Prinesla elektrifikacijo kraja m gasilski bazen. Sedaj pa nameravajo zgiraditi lasten prosvetni dom, ki bo služil vsem namenom, v prid napredku vasi. Sprva se nam je zdela stvar precej neverjetna, ko pa ®mo si ogledali prostor, kjer bo stal bodoči dom, so naši pomisleki izginili. Le«, opeka in ostali gradbeni material — vse J® že pripravljeno. Ko smo gledali skladovnico kamenja, ki so ga požrtvovalni vaščani navozili po več ur daleč, deset in še več metrov dolge tramo-v*, ki so jih darovali skupnosti, itn ko smo gledali v očeh in ha obrazih ljudi voljo in prepričanje, da bodo dosegli svoj cUj, smo bili primorani, da jim k njihovem hotenju samo čestitamo. Težko je obrazložiti stotipe tn Motilne proetavoJjmih delovnih ur, ki so jih opravile trde kmečke roke, še teže pa je na Papirju prikazati vso tisto ljubezen do skupnega dela in čut ndgorvomodtl vaščanov, ki se Dobrno zavedejo, da so prav oni Prvi, ki so dolini, da skrbijo ** napredek in preobrazbo Svoje vasi. Pratr gotovo gre tu tudi vaškemu odboru SZDl vise Poznanje za njegovo idredcmo marljivost. In še nekaj je, s čimer 9e Goreljčani lahko ponašajo. To je mladinska OirganJiajcija, ki je bila ustanovljena pred dvema mesecema, a je dane6 že zaživela polno življenje. Ker je bilo na Gorelj ca h premalo mladih ljudi za organizacijo, so pridobili še mladino sosednih, manjših vael Hrušice, Budna vas, Brunk, Novi grad itd. Danes imajo močno organizacijo mladih ljudi, ki je v ponos kraju in tudi celi radeški občini. Kako tudi ne. Mladi ljudje eo ustanovili svojo dramsko družino, naštudirali so že prva gledališka dela — in kozolec, ki jim ga je dal na razpolago zaneden vaščan, so preuredili za ' gledališki prostor in se prvič pokazali domačim ljudem z uspešnim Igranjem. V času praznovanja dneva mladosti je go rejska mladina ob pomoči skioro 'vseh vasji vzorno organizirala centralno prireditev in prejela zasluženo priznanje vseh prisotnih. Zadnje čase je lahko videti gorelj sk e mladince v bližnji Budni vasi, kako kopljejo jarke za vaški vodovod. Se pozno ponoči odmeva po vaseh partizanska pesem utrujenih, pa hkrati veselih mladlih Gorelj-čanov in okoličanov. Na takšno mlado gardo Je vsa vas lahko resnično ponosna, gaj so se tl mladi fantje in dekleta trdno odločili, da bodo dali na razpolago vse svoje sile, da sl v svoji vasi ustvarijo čimlepše življenje. Tudi na mladinskem komiteju v Radečah so nam povedali, da je gorel jska mladina trenutno najboljša med vso vaško mladino v občini. To Je vsekakor velik in pomemben uspeh, kfc nam mnogo pove. Tako je na Goreljoah, kjer so stari in mladi združeni v delu — tako je v vasi/ kjer ljudje enako mislijo. Tudi m! čestitamo Goreljčanom in jim še vnaprej želimo mnogo uspe- hov, prav tako pa seveda, da bi našli mnogo posnemal cev po naših vaseh. —ik— mah pa zaznamujejo tudi v gradbeništvu, obrtništvu in posebno v kmetijstvu. Skoplje resnično iz dneva v dan menjava svojo podobo. Malone v vsaki ulici — tako je Stojan ponosno povedal — na vsakih pet korakov, gradijo velike stanovanjske bloke. Zidajo dobesedno noč in dan, ker , j a stanovanjska stiska kljub pospešeni gradnji še vedno velika. Oblast si prizadeva zmanjšati dotok ljudi z dežele v mesto. Ker ne dobe stanovanj, se kolibe v predmestju rnnože, oblast pa jih namerava v nekaj letih odstraniti. Obiskala sva naj večjo trgovsko hišo mesta, »NA-MO«. Ta postaja že pretesna, čeprav so skraja menili, da bodo njeni prostori zadostovali za lepo vrsto let Izkoristil sem kratek PRI IGRANJU »DAME. cene? Mestne, seveda, le da so nekateri izdelki .ekoliko cenejši kot v drugih republiških mestih. Hrana pa je v Skoplju dokaj 'cenejša, posebno povrtnina in drugi kmetijski pridelki. To je razumljivo; saj je okolica Skoplja sama vrtnarija, izrabljen je vsak košček plodne zemlje. Tako ima Skoplje že v zgodnji pomladi razno povrtnino, skraja še morda nekoliko drago, potem pa ko jo je do-, volj, mnogo cenejšo. Preden sva zapustila »Namo«, so najino pozornost pritegnile še na zidu pritrjene skrinjice, kamor lahko kupci vržejo pismene pohvale ali kritike. Prodajalka nama je zatrdila, da skoro ne mine dan, da ne bi ta ali oni obiskovalec povedal, kako je zadovoljen ali nezadovoljen s to trgovsko hišo. * V istem poslopju je, če se ne motim, v petem nadstropju, tudi etnološki muzej, v katerem je bil moj spremljevalec menda že enajstič in zatorej zelo dobro pozna vsako vitrino posameznih oddelkov. V muzeju je nakopičeno makedonsko narodno bogastvo. Nekaj čudovitega so razstavljene narodne noše/ bogato okrašene s svojstvenimi pokrajinskimi okraski. Človek se ne more ubraniti vtisa, da so bili izdelovalci teh noš pravi pravcati umetniki v vezenju in upodabljanju naravnih narodnih motivov. Vsi izdelki so ročni, vendar so izdelani nedopovedljivo spretno. Noše so različne, in sestavni del vsakega oblačila je nakit iz srebra in zlata. Nekaj ■ posebnega so tudi debarsko-mi-jački gumbi iz tanke žice, srebrne pafte v obliki kroga ah lista. Potem razne ovratne verižice. zapestnice in drugi okraski. Občudovanja vredni so nadalje filigranski izdelki, v posebnem oddelku muzeja. V fl-ligrvnanju so Makedonci resnični mojstri in dvomim, če imaj-kje po svetu prave tekmeci Ogleda v-edna je tudii make,-donska kmečka hiša v miniaturi. Kratko malo: kdor koli obišče ta muzej, pride ven presenečen nad makedonsko spretnostjo, vztrajnostjo in bogata duhovno preteklostjo. Zal, tako ml je povedal Stojan, v-precej predmetov odnesli bo' gajski okupatorji, ko so beža; pr,ed enotami makedonske osvobodilne armade, in kot mi ie Stojan zatrieval. so zdaj ti predmeti v nekem muzeju v Sofiji. Tako sem zvedel še. - da ?o imeti pred vojno v sedanjem domu JLA čudovit, zelo težak t“*«teneo, za katerega so ponu-iali Angleži že takrat nad ?00.000 funtov, ker te bil iz zlata in drugih dragih kovin, zdaj na je nekte v Bolgariji. Tudi stari del mesta je po «""b 7-.n'r-vv 7,e v prvem se- ponujajo najrazličnejši predmeti. Seveda vsa ta latama ni kdo ve kaj vredna, toda glavno je, da se kupčuje. Stojan je pikro pripomnil, da je tod rezervat delovne sile, ker pa je trgovski duh zakoreninjen v Ma- NARODNJA NOŠNJA Z OVČJEGA POLJA stavku sem dejal, da je tod vrvež nepopisen. Tu lahko človek kupi vse, kar mu »srce poželi. Vse kupčuje. Trgovci, trgovčiči, kramarji na ves glas privabljajo kopoe, nato sledi obvezno barantanje, in če je človek vešč, zbije ceno tega ali onega predmeta na polovico. Najštevilnejši so kramarji. Po ,ves dan prečepdijo ati presedijo pred svojimi rogoznicami, na katerih se radovednim očem jUDillitBiMiMit' 1 ili __‘i i„U.UAl'A PASA MOŠEJA V SKOPLJU kedoncih, ni moč ničesar storiti. Sele bodočnost bo omajala tudi te in podobne tradicije. Skočila sva na Bit pazar — tržni prostor Skoplja. Vrvež, ki bi navdihnil slehernega slikarja. Tu sem se prekričal, da so Makedonci vešči vrtnarji in poljedelci, saj so prodajali vse od paradižnika do zgodnje čebulo in južnega sadja. Vse to blago je razmeroma poceni, čeprav cene tistikrat še niso dosegle najnižjega* nivoja. Obstala sva še pred večjo jkupino ljudi, ki so čepe igrali neko igro. Vsi so bili tako zaverovani, da se nobenemu ni zdelo vredno dvigniti glavo in pogledati, kdo jih moti. Igrala so »Damo« — priljubljeno, že kar narodno igro. Na betonskih tleh zarišejo pravokotnik, k! mu dodajo vse polno črt, po katerih nato švigajo zrna fižola. Kot sem dejal, so Makedonci vztrajni ljudje, zato se niti Čudil nisem, da so prečepeli pri tej igri celo dopoldne, navadno pa po skromnem obedu igro nadaljujejo' do trde noči. Čudno se mi je zdelo tudi to, da je v uličicah vse polno uradov, kjer poslujejo advokati. Stojan se je tudi tokrat pokazal za dobrega poznavalca starega dela mesta, saj je nekam re-signirano dejal, da se Makedonci radi pravdajo in da zategadelj advokati niso . nikdar brez dela. Napravila sva še kratek skok do Mustafa paša mošeje, ki je ena izmed najlepših v Skoplju. Verniki so ravno prihajali iz molilnice. In tu sva se s Stojanom ločiia. Klicala ga je dolžnost. Povabil me je na dom in mi prisrčno stisnil desnico. Nisem utegnil, ker sem imel predvidene še druge obi«-ske pri delovnih ljudeh tobačne in steklarske tovarne. M. V. PRED PROSLAVO NI SUTJESKI (ptotic) nems.ieca otiteea SPOMINI GENERALNEGA POLKOVNIKA SAVE BURICA LEPO GLASBENO DOŽIVETJE V KRANJU Pred kratkim to gojenci Glasbene šole iz Kranja ob-tofcali Trbovlje, dne 31. maja 5® so gojenci Glasbene šole iz ^tbovelj vrnili Kranjčanom ?blsJc. Ob tej priložnosti so se Kranjčanom predstavili tudi * koncertom. Čeprav se sezona kulturnih Prireditev močno nagiba h koncu, kar vpliva tudi na °bisk, je bil koncert več kot *®v°j ognjeni krst; to je bil Pahireč prvi nastop gojencev trboveljske Glasbene šole iz-t^n Trbovelj. , Na takšnih ali podobnih jj°hce rt ih je sicer program. *°r zadeva avtorje, bolj ali thanj utesnjen v preizkušene P°rme glasbenega šolstva. Izdali so namreč dela iz tuje S domače glasbene literature, "ninejša pa utegne biti grad-programa, s katero so Trboveljčani res presenetili. Prav oblikovni žlahtnosti in pisanosti, ki je posamezne točke sporeda povezala v impresivno celoto, se imajo mladi glasbeniki zahvaliti, da so bili deležni pri sicer hladni kranjski publiki tolikšnih simpatij. Na tem večeru sta nastopila tudi dva izrazita glasbena talenta. Muziciranje čelistke Lučke Kotar iz Ul. letnika od-likuie mimo brezhibne interpretacije tudi čudovit, žlahten ton. Posebno pa je presenetil 30-leitni basist Viktor Dolar, čigar briljantni glasbeni material bo moč s smotrnim šolanjem oplemeniti do zavidljivih kvalitet. In končni vtisi poslušalcev? — Cevrav ne gre tokrat za visokokvalitetno glasbeno čr.mctnost. temveč znali za ho-'»rria iv prizadevanja mladce ki Uub< ninshn. moramo v vr’d temu nlashenemu večeru pridati da ie izzvenel toplo, sproščeno in prisrčno. »Tovariš general, vi ste v borbah na Sutjeski poveljevali Peti črnogorski brigadi — brigadi, ki ji je bil dolgo na Čelu Sava Kovačevič. Prosili bi vas, da nam za naše bralce nekaj poveste o nalogi Pete brigade prejšnji dan in na sam dan preboja nemškega obroča na Sutjeski.« ~ • »Na dan pred probojem Tretje divizije preko Sutjeske je štab Pete brigade s komando bataljona z Dragoš Sedla ogledoval smer nemškega napada, naše enote in bolnišnica pa so bile zbrane vzdolž steze, ki se spušča od Vučeva k Sutjeski. Ta steza, nekaj krajša kot dva kilometra, je bila celokupno »svobodno ozemlje« Tretje divizije in bolnišnice. Nemci so videli, v kakšno stisko je vkleščena divizija z okrog tiri tisoč ranjenci od Vučeva do Sutjeske. V času, ko so se bataljoni Pete brigade pripravljali na nočni proboj, so Nemci poskušali, da nam to preprečijo in vzamejo za to potreben čas. Močnejša kolona Nemcev se napoti od Popova Mosta v smeri na Dragoš Sedlo, na območje zbiranja enot. Mi smo to takoj opazili. Na Nemce Je najprej odprla ogenj minometna četa Pete brigade, nato pa je bila odrejena na pot zaščitna četa Tretje divizije. Toda prva kot druga je bila prešibka, da jih zaustavi. Napadalec se Je hitro približeval in je že ogrožal bolnišnico in stezo, ki drži np Sutjesko. To je bil kritičen trenutek. Morali smo za vsako ceno preprečiti, da se Nemci ne polaste Dragoš Sedla in tako zaprejo pot Tretji diviziji v koritu Sutjeske. Komandant divizije Sava Kovačevič je odredil, da tretji in četrti bataljon takoj preideta v napad. V drči pod Pogledalom pa sta bataljona trčila na nemško kolono. Razvila se je huda bitka na strani od Pogledala do korita Sutjeske. Nemška kolona se je žilavo upirala in se šele nekoliko kasneje začela umikati v smeri proti Popovem Mostu Ko so še trajale bitke v smeri Popova Mosta je nemška artilerija napravila s položaja območja Bara ali Ozrena nepričakovan hud nanad na enote im bolnišnico pod Dragoš Sedlom, Z močnim artilerijskim ognjem so Nemci več kot pol ure streljal na zbrane enote. Izgube so bile ob-čutnte. Posebno prizadete so bile komore in zatočišča — vsi tisti, ki se niso mogli hitro umakniti Z napadom pri Popova mostu so Nemci dosegli enega »voiih namenov: vezali so nase dva bataljona Peto hfiende, ln to prav takrat, kf> sta nam bila najbolj potrebna. Zato je štab odredil. da se za proboj vzame Mostarski bataljon, ki je stal zavarovan v dolini Sutjeske. Po kurirju je prejel hitro povelje, da se čirhprej zbere na Tjen-tištu in tamkaj čaka na nadaljnja navodila. Ko so enote odrinile od Dragoš Sedla proti reki in je kazalo, da je vse pripravljeno, se je nenadoma utrgal oblak. Zaradi tega nepričakovanega udarca so enote zgubile precej dragocenega časa. Pot od Dragoš Sedla do Sutjeske j« namreč držala po koritu, po katerem se spuščajo drva. Po tej strmini, ki je bila vsa razmočena in blatna, enote niso mogle hoditi, pač pa so se ugrezale v blato in padale ter se pomešane z ranjenci valile vse do reke. Pozno v noč so se bataljoni komaj nekako prebili do Sutjeske in se tamkaj spet začeli urejati. Mostarski bataljon še ni prispel. Ni se mu posrečilo zbrati razbitih patrulj in zased v gozdu. Pozno ponoči so bataljoni začeli pritiskati na Sutjesko. Prehod čez reko je bil silno težaven in počasen. Narasla Sutjeska, vsa črna od temne noči, je odnašala in utapljala,onemogle borce. Vpitje in klici utapljajočih so še povečali zmešnjavo. Okrog polnoči so bataljoni premagali reko, in to s pomočjo strelnih čet, ki so takoj odšle po svojih nalogah. Komore in spremne čete so ostale, da prebredejo reko. Najbližjo obalo na levi strani Sutjeske, od Košura do Kazana, so Nemci zapustili nezasedeno. Položaj na tem predelu so umaknili nekaj dalje od reke. za kakšnih 300—400 metrov, pod selom Krekovo, Položaj je imel obliko podkve, odprte proti Sutjeski, jugovzhodno, poševno od Krekova, so se vrstili rovj in njihove zveze v raznih smereh, zajemali zidove po/gane vasi in se stopničasto vzpenjali do vrha Ozrena ter se od tod širili v smeri proti Košuru in se naslanjali na pobočje utrjenega gorskega vrha. Drugi krak podkovičastega položaja se je vil od Krekova preko Usovičkega Potoka do Kazana. Ta utrjena celota je bila čvrsto naslonjena na greben Košura, Ozrena, Pleče, Vilinjaka, Kazana in z njimi dobro povezana z rovi in zveznimi potmi, z ražporejenimi silami in orožjem. Vse to je bilo tako urejeno in predvideno, da je en del držal drugega, da so se mogli uspešno boriti tudi v vmesnih prostorih vsi skupaj pa so lahko napadali prostor med prvo linijo rovov in Sutjesko, in to istočasno z vsemi silami in drugimi .pripomočki. Ko so batalloni končno uspeli, da prebredejo Sutjesko so odšli po svojih nalogah. Od razmeh- čanih stez v gozdu, od hoje preko potokov in strmin utrujene in vse premočene kolone so napredovale počasi. Noč je bila črna in kar se je povzpelo više od reke in prodrlo globlje v gozd, vse je bilo zavito v temo. Tema je postajala vse večja in premik vse težavnejši. V kratkih od-stojih pred enotami so hodile patrulje, ki so previdno iskale pot ter sovražnika in njegove položaje. 13. junija ob treh zjutraj so kolone naletele na sovražnikove položaje. Ko se 'je »začelo daniti, so močne eksplozije pod požganim selom Krekovo oznanjale začetek bitke Tretje divizije na Sutjeski. Borci so silovito naskakovali nemške rove. Med prvimi je odšel na juriš komandant divizije Sava Kovačevič. Njegov poziv je potegnil za seboj vse kolone, od prvega moža do zadnjega. Nemci so odprli na nas strašen ogenj. Iz pr vih rovov so metali na nas bombe, iz ostalih pa so tolkli po nas Šarci in mitraljezi, artilerija in minometalci. Ves prostor med Sutjesko, Krekovim, Košuro in Kazanom je bil/nenadoma zajet v ogenj. Padali so borci, ki so jurišali na nemške rove, in tisti, ki so bili šele v pokretu preko Sut-1' jeske. Prvi nemški rovi so bili skoraj premagani ln pričel se je naskok na druge. V tem močnem napadu je poginilo mnogo bor cev in. njihovih poveljnikov. Med prvimi je padel, zadet v čelo, komandant divizije Sava Kovačevič, ki je stal na čelu vseh napadalcev. Ob prvih juriših je prispel Mostarski bataljon. Priskočil je na pomoč desnemu krilu Pete brigade in napadal sovražnika vzdolž steze Krekovi—Milinklade. Okrepljeini z deli enot, ki so prihajale iz doline Sutjeske, so se juriši nadaljevali z ,vso silo. Topniški oddelek, minometne in mitraljeske čete, z orožjem v roki, so skočile v ogenj. Na celi črti od yrha Košura do Kazana in pod selom Krekovo skozi gozd v smeri proti Pleči in Ozrenu, povsod so jurišali. A najmočnejši od Mseh napadov je bil juriš na rove pod požganim selom Krekovo. Od silnih eksplozij je bilo bojišče in ves prostor od Sutjeske do planinskih vrhov zavito v dim. Bobnenje se je prebijalo skozi gozdove in doline, se lomilo ob potokih in skalnatih čereh Sutjeske, se odbijalo od planin in globač, trgalo zrak visoko v nebo. » Tako je trajalo vse to do noči pred 13. junijem, ko je bitka za nekaj časa ponehala, da se še isto noč'nadaljuje in prebije skozi nemški obroč. S. S. Halo, 91 Kriti&ci z Vzhoda so nam pred leti očitali, zakaj rtaša ZK nima lastnega programa. Kaj nam pa sedaj zamerijo? M. F., Senovo Ker ga Imamo. Nekje sem bral, da bodo v Trbovljah zgradili dva nebotičnika. Ali je to res? R. C., Hrastnik Enega ie gradijo, drug je pa še samo zamisel, če gre pri stolpnicah za nebotičnike. Ze zdavnaj simo prebrali, če se ne motimo prav v našem tedniku, da bo hrastniška mladina rekonstruirala cesto skozi dolino. Kdaj bodo postale besede meso? T. Z., Dol pri Hrastniku Mladina Je še pripravljena, drugi pa se obotavljajo .. . Kako ste vi mogli ugotoviti, da je padel tudi pri nas radioaktivni prah? M. K., Videm-Krško. v Za radioaktivni dež so ugotovili strokovnjaki, za radioaktivni prah pa mi sami takrat, ko nekaj časa ni bilo snažilke In se Je na naših mizah nabralo za opazovanje dovolj prahu. Kaj vi predlagate mnogim ljubiteljem sladkega, ki se zatekajo po »Lučke« v mlečno restavracjo v K-4, ko za njihove vrečke ne najdejo daleč naokoli nobene posode za odpadke? Kaj naj bi rekel, v želodce z njimi! V Hrastniku so že volili tvoje predstavnike Polnoštevilna udeležba na sestanku članov steklarskega kolektiva priča, da se zaposleni delavci in uslužbenci’ živo zanimajo za poslovanje službe socialnega zavarovanja v Hrastniku. Ko sp referenti podali svoja poročila, je bilo v razpravi opaziti, da je navzlic znatnemu napredku v zdravstveni službi v zadnjem obdobju osta- lo še vendar nekafl nerešenih vprašanj. Obratni zdravnik dr. Jože Toplak je v razpravi v svojem poročilu omenil, da bolniški stalež .kljub temu, da zaradi neugodnih delovnih razmer v tovarni boleha nad 80 odstotkov vseh zaposlenih, ni narasdjel. V ambulanti zaznamujejo največji obisk iz vrst nekvalificiranh ' delovnih moči, iri sicer je med njimi bolnikov 8 odstotkov, med polKvalifici-ranimi 2.3 odstotkov, med kvalificiranimi 0.5 odstotka in med visokokvalificiranimi 0.2 odstotka. Poseben problem predstavlja v staležu bolnikov ženska delovna sila. Dr. Toplak je prav tako poudaril, da bodo morali bolniki izboljšati svod odnos do dežurnih zdravnikov. V razpravi je bilo nadalje poudarjeno, da zobozdravnitška Tri gostovanja v Trbovljah ZAKLJUČEK SEMINARJEV ZA ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA NA SENOVEM IZ -DOLOMITA« SO SPET MANJKALI Pred dnevi so na Senovem končali letošnje seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov tamkajšnjih proizvodnih in drugih podjetij. Seminarji so uspeli, le-teh pa se tudi tokrat niso udeležili organi upravljanja iz podjetja •»Dolomit«. A tudi iz trgovskega podjetja -Preskrba« niso vsi prišli. Trboveljčani so imeli pretekli teden vrsto gostovanj v Delavskem domu, tako da je bilo teh kar malo preveč naenkrat, drugič pa po cel mesec nič hli pa še dalje. Prejšnjo sredo so člani Celjskega mestnega gledališča, ki so uprizorili izvrstno prikazano poljsko dramo *»Molk« in zelo zadovoljili številne gledalce. V petek zvečer, S. junija, so nastopili člani Radia Ljubljana z »Veselim večerom«. Brez skrbi lahko zapišemo, da smo od tega veselega večera pričakovali več in smo bili nad programom pravzaprav — razočarani. Prijeten dogodek pa je bil na koncu tedna, v nedeljo 8. junija zvečer, gostovanje ljubljanske Drame s komedijo -Sedem let skomin«. V komediji sta v naslovnih vlogah nastopila Sta- 82-LETNI UPOKOJENEC MARTIN ŽAGAR S KLEKA, KI JE ZE 20 KRAT DAROVAL KRI IN NJEGOVA ZENA FRANČIŠKA, KI JO JE DALA 1« KRAT. OBA STA PREJELA ZASLUZENO PRIZNANJE NA PROSLAVI DNEVA KRVODAJALCEV V TRBOVLJAH Zagorska kronika SEMINARJI ZA ČLANE DS. Tudi v zagorski občini so te dni začeli s seminarji za člane novih delavskih svetov. Seminarje pripravlja občinski sin-dikalhi svet Zagorje, bodo pa v treh izmenah. Na seminarjih bodo predavali priznani predavatelji, zato lahko upravičeno pričakujemo uspešen zaključek. PRIPRAVE NA II. GOSPODARSKO RAZSTAVO. — V Zagorju so te dni pričeli s temeljitimi pripravami za II. razstavo industrijske, obrtne, kmetijske in druge dejavnosti, ki bo v kraju od 2. do 10. avgusta v okviru prireditev ob praznovanju občinskega praznika občine Zagorje. Razstava bo — kot običajno — v prosto rib osemletne šole v Toplicah. Na razstavi bodo zagorska podjetja razstavljala svoje priznane proizvode in prikazala Sevnica Čebelarsko društvo lz Krškega Je STOJ letošnji občni zbor priredilo v nedeljo, 8. Junij« Za to prii.iko Je domača čebelarska dru- . iSma pripravila leip delovna spored V klino dvorani TVD »Partizana« v Sevnici so ob 8. uri zjutraj najprej predvajali barvni zvočarl film »O življenju čebel«. Predvajanje filma Je trajalo domala eno uro in prikazuje strokovna čebelarska opravila v teku leta, zlasti pa pomen čebel za opraševane sadja lin ostalih kultur sploh ,Po tem filmu je čebelarski pl-eec ln strokovnjak, profesor Rožman lz Ljubljane, v enournem predavanju obrazložil nove načine ln smeri dela v naprednem čebelarstvu. Prikazal Je posebej tudi nova odkritja v pridobivanju, uporabi in vrednosti cvetnega prahu ln matičnega mlečka. Nato Je sledil občni) zbor čebelarskega društva lz Krškega, čigar delovno območje se razteza v Spodjem Posavju, od Brega do Dobove ln ima pet čebelarskih družin na tem področij d. Po običajnih poročilih in razpravi Je bil v celoti Izvoljen spet start odbor društva s tovarišem Bizjakom na čelu Pilim el Je ogledalo okrog 209 ljudi, med njliml precej mladine, predavanja in občnega zbora pa nad 30 čebelarjev, kar Je vsekakor zelo zadovoljiv uspeh, Id Je vreden, da ga omenimo. kvalitetni in količinski dvig proizvodnje od zadnje gospodarske razstave, ki - je bila v Zagorju v 1954. letu. Posebna komisija bo vse razstavljavce ocenila, najboljši pa bodo razen priznanj prejeli še posebne nagrade. V Zagorju se prav vsi trudijo, da bi bila letošnja industrijsko-obrtniška razstava kar najprepričljivejši dokaz gospodarskega napredka zagorske občine in s tem skrbi za blaginjo delovnega človeka. VESELI VJECER. — V soboto je Radio-televizija Ljubljana priredila zvečer na letnem telovadišču Partizana veliki javni veseli večer. Udeležba na prireditvi je bila zelo dobra, žal pa 'mnenja o nastopu niso bila najboljša. Zagorjani pravijo, da je bil veseli večer Radia Ljubljana lansko jesen mnogo boljši. V NEDELJO SE BO ZAČELO. — Kakor smo že pisali v našem listu, se bo v nedeljo začel v Zagorju spominski športni teden v spomin šport-niku-prvoborcu Slavku Pintarju-Robinu. Zagorjane vabimo, da se prireditev, ki bodo skozi ves prihodnji teden, v kar največjem številu udeleže. Se posebej pa opozarjamo na odkritje spominske plošče vsem te o praznovanju dneva mladoetl v Hrastniku V vrsti uspelih prireditev, za katere so poskrbeli v Hrastniku in oikolici v počastitev in praznovanje dneva mladosti, ne bi biilo prav, če bi prezrli požrtvovalne hrastniške godbenike »Svobode n«, ki so pripravili na Marnem trgu prav lep kulturni program, nedeljo kasneje pa še v Turju, kjer so skupno s, pevskim zborom izvedli uspel koncert. Ljudje na vasi so bili zelo zadovoljni, da so Jih hrastnlški godbeniki jm pevci obiskali ter Jim pripravili tako lep kulturni športnikom, padlim v narodnoosvobodilni borbi, in žrtvam fašističnega terorja v nedeljo na domu SD »»Proletarca«. V ZAGORJU KMALU AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA. — Kakor je videti, bomo v Zagorju končno letos le dobili avtomatsko telefonsko centralo. Sedaj so začeli delavci polagati še telefonski kabel po samem mestu. Dolgoletne želje Zagorjanov — še posebej tistih, ki imajo opravka s telefonom — se bodo naposled le uresničile. In prav je tako. 30 LET GASILSTVA V KO-TREDEŽU. — V nedeljo bodo v1 prostovoljnem gasilskem društvu v Kotredežu proslavljali že 30-letnico obstoja in dela. Za jubilej so pripravili Kotredežani lepo praznovanje, ki si ga velja ogledati. (ma) ne Sever in Majda Potokarjeva. Ljubljanska Drama je tokrat prvič gostovala pri nas in je bila gost Revirskega akademskega društva iz Trbovelj, nabito polna gledališka dvorana Delavskeaa doma je umetnike ljubljanske Drame prisrčno pozdravila in vse na-stopivše igralce za res dobro prikazano komedijo nagradila z dolgotrajnim ploskanjem. Vsi ljubljanski odrski umetniki so ugajali, junak večera pa je bil kajpak Stane Sever; ki je svojo igralsko izredno težko vlogo upodobil odlično. Prisrčna hvala na tem mestu vsem! Direktor ljubljanske Drame, Slavko Jan, je ob tej priložnosti tudi obiskal Trbovlje. On sam in drugi umetniki so dejali, da bi še radi pri nas nastopili. To je želja tudi nas vseh. IZ BOSTANJA OB SAVI Nd še dolgo temu, ko so v Šoštanju ustanovili novo trgovsko podjetje »Mirna«. Podjetje izvaža ribe, rake in polže v tujino. Svoje delovne prostore ima podjetje na vodni žagi v Bošta-nju, ki jo skušajo nekateri ljudje z druge strani Save odpravki. Ko so Boštanjci spoznali, da žele odgovorni ljudje v kp-muni sedanjo vodno žago zamenjati za smrdljivo polževo skladišče, so se temu z vso silo uprli. Smrad, ki se neznosno širi po delovnih prostorih žage in bližnjih stanovanjskih prostorih, je razgibal Boštanjčane, ki so se temu uprli. Slehernemu prebivalcu v kraju je znano, da je bila vodna žaga na Mirni v Boštanju vedno donosna in koristna vsej okolici, nekateri dobičkažčljni ljudje pa jo hočejo likvidirati. Zadnja leta gospodarstvo v Boštanju vidno nazaduje, saj od trinajstih obrtnih delavnic obstajajo samo še tri, in to po zaslugi določenih ljudi na odgovornih mestih. RS. služba ni zadovoljivo urejena. Ta naj bi se, ker se tovarna sedaj preureja In obnavlja, uredila tako, da bi steklarna dobita svojega dentista. Pri težjem delu zaposleni steklarji so ze večkrat zahtevali, da se pri upokojitvi odmeri tudi njim krajši delovni čas. O tem vprašanju in o poklicnih boleznih steklarjev je že pred dnevi razpravljala sindikalna podružnica v tovarni. Za rešitev teh vprašanj je že določena posebna komisija od vseh steklarn v državi. V Hrastniku je nadalje potreben zdravnik - okulist, to pa zaradi tega, ker bolniki na očeh v Trbovljah ne pridejo na vrsto. Prav tako bodo v steklarni uvedli sistematičen zdravniški pregled vseh zaposlenih. Ob zaključku so na sestanku kolektiva poudarili, da so zadovoljni z delom službe socialnega zavarovanja in tudi z delom obratnega zdravnika. Hkrati so izvolili še svoje predstavnike v izpostavi zavoda za socialno zavarovanje v Hrastniku in tudi za občinsko konferenco. R. V. No, končno smo tudi pn nas dobili nekaj dežja, tako da je sedaj volk sit in koza cela. Čeprav je spet iepo vreme, pa ni zadovoljna tovarišica S. S. iz Kopališke ulice v Zagorju ob Savi. Pravi, naj se Kopališka ulica, kjer stanuje, takoj preimenuje v Napadalno ulico štev. 13. Bojda tam napadajo ljudi, jiih polivajo z nočnimi posodami, včasih pa celo z navadno vodo (za spremembo namreč). Potožila mi je še, da j» drva razmetavajo, ker jih ima kar na prostem, ker nima drvarnice. Za zajce in piške drugih pa je kljub temu še dovolj prostora. Ko sem odhajal tako iz Kopališke ulice v Zagorju, sem jo že mislil mahniti naprej proti Sevnici, Pa sta me' ustavila dva možaka. Pravita ml: »Ce si Pepče, potem pojdi v gostilno Kovač in povej natakarici, naj nekako uredli zadevo zaradi točenja piva. Zadnjič sva bila v gostilni in sva hotela spiti vsak čašo pova. Pa nama odvrne natakarica, da se j'i še ne izplača nastaviti sodčka, piva v steklenicah pa ne da, ker ga mora imeti za večer.« Tudi jaiz sem se z moža- koma strinjal in sem jima obljubil, da se ob prvj priliki zglasim pri tej natakarici. , V Sevnici sem se napotil do urarja, ki mi je potožit, da bi tiste ure, ki jih ima lastnik i« Blance pri njemu, rade voli* popravil, samo če bi imel ustrezne nadomestne dele. Tam pa, kjer ni, še vojska ne more vzeti... Se v Trbovlje sem moral. V nedeljo se je na železniški postaji spet ponovila podoba lanskih nedelj. Potnikov na postaji je bilo dovolj, blagajna pa samo ena, tako da vsi ljudje ob prihodu vlaka še niso dobili voznih kart. Prav bi bilo, da bi ob nedeljah — ko ja na postaji precejšnja 'gneča — odprli še eno. Skoro bj bil pozabil napisati še to, da so prejšnji petek gostovali v Trbovljah gostje iz Radia. Ljubljana z veselim ve-čerorti. Zdi pa se mi, da so bile cene vstopnicam nekoliko previsoke, kar je bilo opaziti tudt v dvorani, saj so bite pri predstavi ob šestih prve vrste skoro prazne. Lep pozdrav do prihodnjič! Vaš PEPCE KAKO SO NA BUCKI USTANAVLJALI ZADRUGO To zgodbo sem slišal na občinski konferenoi SZDL v Sevnici in vam Jo, dragi bralci, zaradi aktualnosti ponavljam, da bi bili njeni sodniki. Na Bučki že dolgo nimajo več kmetijske zadruge, ker so jo že pred leti opustili. Od takrat naprej obstaja na Bučki samo poslovalnica Kmetijske zadruge Studenec," ki pa se je ukvarjala predvsem s trgovino. S tem pa se seveda ljudje niso zadovoljili, ker so hoteli razen trgovine še kaj drugega. Na Bučki živijo namreč kmetje, ki vidijo v zadrugi možnost, da pospešujejo svoje kmetijstvo in ga dvignejo na sodobno raven. Zaradi tega ni nič čudnega, če so naposled postavili vprašanje svoje zadruge, ki se ne bi ukvarjala samo s trgovino in bi koristila tudi kmetijstvu. . Pobuda Bučkovcev ni naletela na gluha ušesa, vsaj pri vodilnih ljudeh okrajnega zadružnega vodstva ne. Njegov tajnik je prišel večkrat na Bučko in dni iniciatorjem zadruge marsikateri koristen nasvet. Tudi predsednik OZZ je pokazal razumevanje za pobudo Bučkovcev in jim obljubil svojo podporo. Sicer pa tudi v Sevnici v začetku niso bili nenaklonjeni zamisli prebivalcev Bučke, saj je celo ljudski odbor sprejel odločitev o ustanovitvi zadruge. Potem pa so se začele težave. Iniciativni odbor je sklical ustanovni občni zbor, na katerem so sprejeli zadružna pravila. Poslali so jih na vpogled pristojnim občinskim činiteljem, ki pa so jih zavrnili. Posledica lega je bila, da so na zasedanju ljudskega odbora, ko so ponovno razpravljali o ustanovitvi zadruge na Bučki, preklicali pr- votni sklep in odrekli Bučkov-cem pravico do zadruge. Na Bučki se sedaj sprašujejo, zakaj jim tega niso povedali že takoj v začetku, ker bi jim prihranili mnoge stroške. Sicer pa teh niso Imeli samo Bučkovcl, ampak tudi vsi tisti, ki so prihajali na Bučko, nekateri z namenom, da bi izpodbujali ljudi k ustanovitvi zadruge, drugi pa zato, da bi ugotavljali umestnost take pobude... S- 6 milijonov za senovski vodovod To in ono iz Radeč užitek. Delo sindikalne podružnice v Papirnici. — Prejšnji teden je sindikalna podružnica v Papirnici sklicala sestanek, ki se ga -je udeležilo nad sto članov organizacije. Na sestanku so obravnavali delo organov socialnega zavarovanja in izvolili delegate za skupščino. Hkrati pa so na tem sestanku predelali mednaroden položaj glede na naše odnose z vzhodnim^ državami. Bazen pri Papirnici odprt. — Pred dnevi so odprli plavalni bazen pri Papirnici za letošnjo sezono. V prvih dneh je bilo lepo vreme ln je izredna lega bazena že pritegnila prve kopalce. RAZGIBANOST V RADEČAH Veseli ln vedri majski dnevi so rnimili. Med mladino v rade-ški občni pa vlada že naprej velika sproščenost in tudi njena aktivnost ni popustila. Dan za dnem so še manjša športna tekmovanja, ob večerih pa lahko opazimo, kako prihaja mladina na debatne večere ln predavanja. Videti je, da v Radečah dnevi mladosti, ki so bili nepozabne manifestacije mladih, še niso minili. Starejši* Radečami z veseljem ugotavljajo delavnost mladega rodu. Mnogi predstavniki' društev ln družbenih organizacij so izrekli javno priznanje mladinskim organizacijam za njihovo izredno razgibano ln pravilno usmerjeno delo. Tudi politične organizacije in oblastni organi se pohvalno Izražajo ter poudarjajo pomembnost doseženih uspehov. , Sploh vlada v Radečah le vedno tekmovalno vzdušje in pogostni so primeri, ko starejši ljudje živahno razpravljajo, kakšno mesto bodo dosegli njihovi mlajši tovariši v tekmovanju z vso slovensko mladino. To je predmet vseh razgovorov, kjer se zadnje dni zbirajo ljudje. Uspehi, ki so bili doseženi, so plod smotrnega dela mladine in tesne medsebojne povezave v vsej občini. Vse kaže, da bo letos vodovod Dobrova — Brestanica do-' grajen. Lani so investirali vanj 6,249.000, letos pa bodo vložili za to gradnjo še preostala sredstva. Letos je občinski ljudski odbor sklenil pripraviti tudi" načrte za rekonstrukcijo ceste v Brestanici in ureditev kanalizacije ob cesti. Prostor pred Občinskim ljudskim odborom na Senovo bodo letos dokončno uredili, izmed preostalih važnejših gradbenih del pa naj omenimo še začetek del pri zdravstvenem domu na Senovem. Razen tega bodo popra- Se vitica Pred tremi leti je bil pod okriljem in » finančno pomočjo »Jugotanina« v Sevnici ustanovljen otroški vrtec za industrijski okoliš Sevnice. Tovarna je pripravila najmlajSlm« Sevničanom velik prostor, kjer pod skrbnim vodstvom vzgojiteljice preživljajo dopoldanske ure v igri in veselju. Tovarišica Maria Vučnik, ki letos vodi otroški vrtec, se je s posebno skrbjo zavzela za vzgojo naj-mlaijšega rodu. Mimo rednega dela v vrtcu skrbi za čimbolj pisano zabavo cicibanov. Se posebno lepo so tl preživeli dan mladosti. —su— RAZVESELJIVA ŠPORTNA NOVICA ZA ZASAVČANE IZ JLA Konec životarjenja Poživitev dela gospodinjskega centra v Zagorju Doslej se delo Centra ni moglo razmahniti predvsem zaradi tega, ker ni imel niti pravne osnove obstoja niti materialnih ln drugih pogojev za temeljito ln poglobljeno dejavnost. To pa ne pomeni, da redke gospodinje, zbrane v Centru, niso storile ničesar zn napredek gospodinjstva v zagorski občini. Z veliko zavzetostjo so se lotile izobraževalnega dela: prirejale so različne tečaje, seminarje in predavanja, kratko malo: lotile so se tega dela zavoljo tega, ker so vedele, da lahko mnogo pokažejo vsaj na tem področju. Samo v letošnji zimski sezoni je Center usta-notil, vodil in pomagal tečajem v petih zagorskih vaseh, ki se Jih je udeležilo skoro 500 žena, predvsem pa deklet. Na tečajih so se dekleta in gospodinje učila šivanja, krojenja, kuharskih veščin, pletilstva in drugih gospodinjskih del. , Zidaj je predvideno delo Centra na drugih osnovah. Predvsem bo občinski ljudski odbor uzakonil delovanje te institucije ln jd dal potrebne prostore. Gospodinje, zbrane okrqg te ustanove, pa so si že naredile podroben načrt dela. Najprej se bodo poskusile na tistem področju, ki je v Zagorju najbolj zanemarjeno. Ustanoviti nameravajo javno pralnico, za katero »o pro-•tori že zagotovljeni. Za zdaj sicer še ne vedo, kje bodo vzele ncitrebna sredstva za nakup pralnega stroja, vendar menimo, pit bi s pom "vt bčine, zlasti pa večjih podjetij, lahko odstra- nili to prvo oviro. Tako nekako so menda napravili v Hrastniku, saj so bila podjetja, v katerih je zaposleno mnogo žena, zelo zainteresirana za pomoč Centru. Prenekatere hrastniške gospodinje, zaposlene v steklarni ali drijgod, se bodo, ko bo javna pralnica začela delati, rešile velikega dela. No, v Zagorju pa bo Center kasneje ustanovil še javno likalnico ln krpalnico. Hkrati že zdaj razmišljajo o tem, kako bi pomagali ženam doma, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo dobiti dela, pa bi rade zaslužile kak dinair. Center bi nakupoval razne ostanke blaga, ki ga je moč dobiti .ceneje, krojil predvsem izdelke, ki jih je teže dobiti, vse drugo pa bi naredile žene doma. Na ta način bi potrošniki dobili dokaj cenejše Izdelke. Gospodinje se bodo poskusile tudi v ureditvi družbene prehrane. To delo ne bo lahko, zategadelj se bo Center povezal s sindikalnimi organizacijami in izvedel anketo, v kateri naj bi delavoi, zlasti samski, odgovarjali, Itako se hranijo, drugo važno delo pa bo ustanovitev brezalkoholne oziroma mlečne restavracije, ki Je v Zagorju nujno potrebna. To so v kratkem našteti nekateri načrti Centra za pospeševanje gospodinjstva v Zagorju. Važno Je to, da se odpirajo Centru lepše perspektive, ki jih bo s sodelovanjem večjega števila zagorskih gospodinj uresničil. Životarjenja je torej konec) želimo pa seveda, da ne bi ostalo samo pri načrtih. (v) Ali veste, da je prvak v krosu jugoslovanskega letalstva postal Jože Renko iz Zagorja? Ko je na tekmovanju v Som-boru prvi pretrgal vrvico na cilju, ga je večtisočglava množica navdušeno pozdravila. Sprva se je držal skupine, nato pa se je začel vidno oddaljevati od nje in je prispel na cilj 400 m pred drugoplasira-nim tekmovalcem. Tekel je kot kakšen rutiniran tekmovalec, ki 6e že dolga leta uri na tem športnem področju.. Njegovo ime je čez noč postalo znano. Jože še prej ni nikoli treniral V atletiki, za ka- Blonca Čeprav Je poleti na vasi največ d«)«, mladina na Blanci še vedno pridno deluje tudi v okviru svoje organizacije. V počastitev dneva mladosti so mladinci pripravili skupaj s pionirji proslavo, ki so se je udeležili mnogi domačini. Po slove«nosti so sprejeli več mladincev in mladink v mladinsko organiztn tj o in .'lun razdelili mladinske knjižice. Končno so bila ha sporedu še, tekmovanja med pionirji In mladinci. Trenutno študira mladina na Blanci igro »Ognjeno srce«, katere premiera bo v kratkem. tero kaže velik talent. Njegove sposobnosti so strokovnjaki takoj opazili in mu dali možnost, da redno vadi v atletskem klubu »Partizan« v Beogradu. Po naših revirjih iščemo atletičarje, ki bi zastopali barve naših rudarjev, a naše atletske sekcije jih ne najdejo. Se vam ne zdi, da so vse premalo aktivne? Zelo žalostno se mi zdi, da mora šele JLA odkrit! tisto, kar bi Jože Renko lahko že slavil pred leti s takšnimi uspehi, kot je bil njegov uspeh v Som boru. Vsi pripadniki JL.A iz Zasavja mu k uspehu čestitamo' F. B. vili več manjših mostov, začeli graditi šolsko poslopje na Jablanici, asanirali vodnjake ter vodovod na Gorici in začeli načrtovalna dela za plavalni bSZBIlt V mislih imajo še začetek del pri gradnji zdravstveno-kultumega doma v Koprivnici in začetek asfaltiranja ceste na Senovem. Letos bodo ustanovili tudi posebno komunalno podjetje, ki bo skrbelo za vsa ta dela. Kot je videti, se začenjajo v občini letos obsežna in važna dela, ki bodo precej spremenila podobo Brestanice in Senovega. (v) Ob rob 0 dimnikarski službi v Zagorju Nekaj o dimnikarski službi v Zagorju Zadnje čase je v Zagorju ob Savi slišati vse več negodovanj na račun tamoš-nje dimnikarske službe. Dogaja se, da dimnikarji zelo neodgovorno postopajo s strankami. Dimnikarji pridejo v stavbo ln opravijo delo. Seveda mora stranka plačati račnn, dimnikar pa ji nikoli ne Uda potrdila o plačilu, na katerem bi razčlenil stroške. Pripomniti moramo, da je z odlokom občinskega ljudskega odbora določeno, da mora dimnikar izdati potrdilo. Dogaja pa se tndt, da hočejo imeti dimnikarji plačilo celo za delo, ki ga ne opravijo. Pri tistih strankah, ki sedaj v poletnih mesecih kuhajo kosilo na električnih kuhalnikih, seveda ni treba čistiti štedilnikov in dimnikov. Dimnikarji pa zahtevajo polovico običajne tarife, čeprav ne pregledajo štedilnikov ‘ ih dimnih naprav, kar bi morali storiti, če že hočejo Imeti denar. Prav lil bilo, da bi dimnikarji v Zagorju s takim neodgovornem postopanjih) prenehali. , Navadijo pa naJ se biti tudi malo bolj vljudni in obzirni do strank. (tnal/ Mladinsko posvetovanje v Zidanem mostu Pred dnevi sta se v Zidanem mostiu sešli vodstvi osnovnih organizacij LMS iz Radeč ln Zidanega mosta. Posvetovanje, ki se ga je udeležilo preko 20 članov obeh sekretariatov, je izredno lepo uspelo. Udeleženo: so 'obravnavali vprašanja s področja kulture in prosvete, gospodarske, družbene In društvene dejavnosti v občini in o vlogj mladine na« tem področju Razen analiize dejavnosti v času praznovanja dneva mladosti, ki je bila najdaljša točko dnevnega reda, so na sestanku sprejeli tudi uklep« x« nadalj- nje delo. To bo temeljilo še n® tesnejšem sodelovanju In med" sebejni pomoči med mladinsR**' mi organizacijami in organi**' cijamj in društvi v občini. Taka posvetovanja bo vo prišli na svoj račun. »Ruja1'« je skoro celo tekmo igral s £Vvo peterko: Jelen 16, Otepal 17, Tavzelj 10, Virt M, Murn 4. Naj- bolj uspešna od gostov sta bila Potrč 17 in -Vračko 13. V predtekmi je ženska ekipa »Rudarja« zamudila ugodno priložnost za prvo zmago, saj so do konca prvega dela igre 'vodile, v drugem delu pa jim Je »pošla sapa« in končni rezultat je bil 54: 34 (20:21) v korist »Maribora«. V soboto bodo Rudarjev« nastopili proti »Braniku« ln upamo, da se bodo oddolžili na »nesrečni« poraz, ki so ga utrpeli v spomladanskem delu prvenstva v Mariboru. Tekma bo ob 17,30 na stadionu »Rudarja«. Šport v nedeljo V nedeljo, 8. Junija, se Je tudi na območju nogometnega centra Zasavje pričelo tekmovanje za pokal maršala Tita v nogometu. Za to tekmovanje se je priglasilo 13 moštev iz Zasavja. SD »Rudar« Iz Trbovelj in SD »Rudar« iz Hrastnika sta priglasila dve moštvi. Kakor po navadi vsako leto, pa so posamezna društva začela z umikanjem od tekmovanja, preden se Je le-to začelo. Tako Je RA/.PIS Komunalna banka Brežice razpisuje delovno mesto števca-števke. Pogoji: štiri razrede gimnazije z malo maturo. Prednost imajo absolventi enoletnega administrativnega tečaja gli 6 razredov gimnazije. Nastop službe s 1. julijem 1958. Plača po uredbi o bančnih uslužbencih. Pismene ponudbe pošljite do 25. junija 1958 na Komunalno banko, Brežice. OBVESTILO Trgovinska zbornica za okraj Trbovlje obvešča interesente za sprejem v uk v trgovsko stroko, da se glede sprejema obračate direktno na trgovska podjetja, ki imajo pogoje in predvidena delovna mesta za sprejem vajencev. Opozarjamo na pogoje, ki jih mora kandidat izpolnjevati: 1. dovršene 4 razrede gimnazije z vsaj dobrim uspehom ali dovršeno osemletko prav tako z dobrim uspehom; 2. da je telesno razvit in zdrav; 3. da ima veselje za izučitev v trgovski stroki. Zaredi informacij se obračajte direktno na podjetja. (Iz pisarne tajništva Trgovinske zbornice) na primer odstopil TVD »Partizan« iz Krškega in ni prišel na tekmovanje v Trbovlje. 2e v soboto. 7. junija, Je trboveljska »Svoboda« premagala »Rudarja« II iz Trbovelj s 5:1, zagorski »Proletarec« pa je v nedeljo na igrišču »Bratstva« v Hrastniku krepko premagal istoimensko moštvo kar s 4:0. Trboveljski »Rudar I« Je dobil tekmo proti TVD »Partizanu« iz Vidma-Krškega s 3:0 p. f., ker je zadnje moštvo odpovedalo sodelovanje. »Sloga« iz Trbovelj je igrala na Senovem proti tamkajšnjemu »Partizanu« in se Je moštvo »Sloge« z zmago nad domačini s 3:3 uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. ' Tudi »Rudar II« iz Hrastnika je dobil tekmo proti kisovški »svobodi«, ker je le-ta odpovedala sodelovanje. Kar dve moštvi sta odpovedali tekmovanje. Ali ni to podcenjevanje? V času. ko je bila pričujoča številka našega lista v tisku, pa so odigrali tekmo nogometaši iz Radeč in Brežic. »Rudar I« iz Hrastnika kot najboljše moštvo v lanskem tekmovanju pa prične s tekmovanjem šele 22. junija. Zmagovalci v nedeljskem srečanju ln tekmovanju ta teden bodo v nedeljo, 15. Junija, nastopili v četrtfinalu. Polfinalno tekmovanje bo v nedeljo, 22. junija, končno tekmovanje pa 29. Junija. Za zmagovalca v okviru nogometnega centra Zasavje je razpisan kot nagrada lep pokal. Pionirsko prvenstvo Slovenije v nogometu — V nedeljo se Je začelo četrtfinalno tekmovanje najboljših pionirskih nogometnih moštev Slovenije za naslov letošnjega prvaka. Lanskoletni prvak Slovenije v nogometu za pionirje, »Rudar« iz Trbovelj, se Je to pot srečal z ljubljansko »Ilirijo« in jo premagal s tesnim rezultatom 2:1. V polfinalu se bodo srečali zmagovalci, med katerimi je tudi že »Rudar«. »poročila poslušajte vsak dan ob v“5> 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, In 19.30 flfodijskem dnevniku ter ob 22.00. iT^Ajo »Naši poslušalci čestitajo J” Pozdravljajo« oh delavnikih ob It, 0,> nedeljah pa oh 12.00 in u,'5 »Kmetijski nasveti ln kme-jiljao univerzo« vsak delavnik ob i5:J0- »Naš Jedilnik« vsak delav-«‘K Ob 6.40. Oddajo »Dobro Jutro, »f*«1 poslušalci« (pester glasbeni SJOfed) pa vsak delavnik od 5.00 ^ 7.00. nedelja, i*. junija fjj6 Godba na pihala v poslkoč-ritmu; 8.51 Melodije od tu r tam; 9.25 »Iz kranjskega cekar-»A (Slovenske na metne): 10.00 Se tovariši. . . 30.30 Pokaži, JN 8n.ail (prenos Jarvne oddaje iz SJribora); 13.45 Za našo vas; 15.46 Maiečič: Novo mesto v Bolj? — VogoAča (reportaža); 18.20 Orkester Radia Ljubljana pod p?~tvom Uroša Prevorška; 19.45 mednarodne nogometne S?n« za svetovno prvenstvo Pa-: Jugoslavija (Prenos iz JJMštunlje); 21.00 Za.vrfmo naš Hrpcnt globus (zabavna glasbena ^Ja g kori f gr tm so). Ponedeljek, i«. junija Melodije ft la ca,rte; - 9.20 Štls ne Jln narodne pesmi Danila S5*b)a; n.30 Za otroke. 12.00 Mj*hka Stergar ln Roman Petrovih,. ®*>detn slovenske narodne pe-jZ?! 13.30 Z ljudsko pesmijo po SZ*'*: 15.45 Listi ilz domače knji-pL«l0sti: — Kajetan Kovič; Nove IdJ?11: 17.10 Popevka tega tedna; •štZ, družinski pogovori; 20.45 Pt-o sebi. TOREK, 17. JUNIJA Popevka v popevko; 10.10 4.(2 kvintet Jožeta Kampiča; — Uti ^j* dom in žene; 12.00 Ciganka hapevi; 12.25 slovenske pol-j, Mi valčki; 14.30 Zanimivosti iz iESffctt ln tehnike; 16.00 Piknik Krf (zabavna glasbena, oddaja s (JSTTranso); 18.00 Kurjturnt pre- 20.00 Poje Akademski pevski z,bor ».Tone Tomšič« pod vodstvom Janeza Boleta. SREDA. 18. JUNIJA 8.06 pisana padeta (spored operne in solistične glasbe); 9.20 »Od Črne gore do Istre« (pestmi in plesi jugoslovanskih narodov); 10.30 Jože Vidas: Povest o domačem derbyju; 11.46 »Po domače«; 12.25 Poskočna harmonika; 14.46 Lepe melodije z orkestrom Jackie Gde-ason; 46.00 Koncert po željah; — 17.10 Odprite sprejemnik; 18.00 Sestanek ob šestih; 16.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. * F ČETRTEK, 19. JUNIJA 8.06 Igra Kmečka godba; 9.45 Pet voev — pet popevk; 11.30 Odda-.a zg cicibane; 12.25 Veseli van-drovčkl na poti; 14.15 Igra trio Dorica Skoberneta; 16.40 S knjižnega trga; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.45 Radijska univerza —, Dušan Kušar: Kako so nastale go-\ re; 20.00 Javni četrtkov večer do- * matih pesmi in napevov. PETEK, 20. JUNIJA 8.30 Zavrtimo naš glasbeni globus (ponovitev zabavne oddaje z dne 16. VI.; 10.40 Havajski zvoki; 111.00 Za dom ln žene; 16.30 Plošča v ploščo- 12.00 Pozdrav Iz Dalmacije (venček dalmatinskih pesmi lin napevov); 14.00 Majhni zabavni ansambli in vokalni solisti; 14.30 Turistična oddaja; 15.49 Iz svetovne književnosti, — Alberto Mora-vla: Tepec; 17.10 Popevke, melodije in ritmi; 18.45 Zanimivosti iz znanosti lu tehnike; 20.16 Tedenski zunanje-politiični pregled. SOBOTA, 21. JUNIJA 8.05 »Mladina poje«; 10.10 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci; 10,00 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija; 11.30 Pionirski tednik; 11.45 Orglice v ritmu; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja: 13.30 Melodije Johanna Straussa; 16 00 Piknik plošč; 18.15 Igrajo godbe na pihala; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. HALO« TU.LITIJA! MALI OGLASI NA PLANINI PRI RAKI PRODAM leseno serijsko stanovanj skio hišo, krito z opeko (velika kuhinja in 3 sohe) za 440.000 din. — Milan GTegi, Brežice. NAPRODAJ JE MOTORNO KOLO »PUCH« 200 cem za 85.000 din. Poizvedbe pri D. F., Bevško 30, Trbovlje. UGODNO PRODAM ŠIVALNI STROJ »SINGER«. — Ljubica Korinšek, Borovak, p. Polšnik ob Savli. VARILNI APAnAT (transformatorski) do 200 A prodam. — Fride Skrinar, Opekarna 27, Trbovlje. DNE 25. MAJA SF. JE IZGUBILA OTROŠKA JOPICA, rjava črtasta, od Kleka do glavne ceste. Najditelj naj jo proti lepi nagradi vrne Mihaelu Ledineku, nasproti nove bolnišnice. NAJDENA JE MOŠKA JOPICA. — Naslov v upravi lista. Prijateljem »Zasavskega led nika« iz litijske občine! Odslej bo »Zasavski tednik« prinašal redno tudi poročila o delu in življenju v litijski komuni. Obvestila lahko dostavljate v roke tov. Jožetu Zupančiču na Grbinski cesti štev 10 List pa lahko naročate pri Rešitev magičnega kvadrata za pionirje Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga priobčili y 22. številki našega tednika, se glasi (vodoravno in navpično); 1. sod, 2. Oto, 3. Don. Žreb je prisodil za rešitev uganke knjižno nagrado Mariji Bokalič, učenki, 1. e razreda gimnazije, pošta Brežice, Brežina št. 13, nadalje Katarini Voland, učenki 6. d razreda osnovne šole, pošta Sevnica. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb n; bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Nova nagradnk uganka za pionirje Pionir Alojz Florjančič, učenec 7. razreda osnovne šole iz Šentjanža na Dolenjskem nam je poslal sledečo uganko, ki naj jo pionirji rešijo. KAM BI ŠLA RADA FANI JARC NA LETNE POČITNICE? Iz črk imena in praimkg te tovarišice poskusite sestaviti ime države, kamor želi iti tovarišica na letni oddih. Ce boste sestavili Ime te države, nam prinesite ali pa pošljite rešitev po pošti na uredništvo do nedelje, 22. julija opoldne. Za nagrado imamo pripravljeni dve lepi mladinski knjigi (po odločitvi žreba). Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti ranen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in - kraj, kjer ste doma. Uredništvo KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM « V TRBOVLJAH: od 13. do 16. junija ameriški barvni vista-vision film »VELIKA KORI-DA«; od 17. do 19. junija pa ameriški barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA ROMANCI«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; od 13. do 16. junija ameriški film »MODRI PAJČOLAN«. — Zaradi izredne i dolžine filma so predstave vsak dan (tudi v nedeljo) ob 15. in 19,30 uri. V nedeljo izredna predstava ob 10. uri. KINO »PARTIZAN« SEVNICA: 14. In 15. jiunija ameriški film »KAPETAN KERI«; 21. in 22. junija pa jugoslovanski film »LAŽNI CAR«. KINO »SVOBODA« VIDEM— KRŠKO: 14. in 15. junija u-goslovanski film »ZENICA«; 18. ln 19. junija francoski film »KARNEVAL«; 21. in 22. junija francoski barvni film s »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA«. KINO BREŽICE: 14 ln 15. junija ameriški barvni kinema-skopski film »PRINC V ALIJA NT« — Vitezi okrogle mize; ,17. in 18. junija francoska komedija »TATA, MAMA, SLUŽKINJA IN JAZ«; 19. junija japonski barvni film »SEDEM SAMURAJEV«; 20. in 21. junija ameriški barvni film »ZGODBA O JOLSONU«. predsednikih posameznih množičnih organizacij ali pri zastopnikih posameznih delovnih kolektivov. Prijavite se «a-stalnega naročnika! Polletna naročnina — 200 diin. V koLporta-ži ima Ust na razpolago tov. Polde Jelnikar v prodajalni listov pri Pošti in tov. Vuk Viktor. Zasavski tednik naj bo list vsake družine v litijski občini' Uspela igra »Komedija o komediji«. Gledališka družina litijske Svobode je uprizorila v soboto, 7. junija, v dvorani na Stavbah, Marinčevo »Komedijo o komediji«. To gledališko delo prikazuje sodobno življenjsko zgodbo tovariša Medvedk, vedno prezaposlenega direktorja podjetja Kožoiprom. Delo je zelo posrečeno zrežirala tov. Tončka Jetnika«-jeva. Vloge- so bide dobro razdeljene in zadovoljivo podane. Glavno vlogo direktorja Medveda, ki je bila težavna tako po vsebini, kakor tudi zaradi dolgega teksta, je prikazal z veliko rutino in izvrstnim prednašanjem današnjega zaposlenega direktorja tov. "Franc Rojc, njegovo ženo pa nova moč našega gledališkega odseka tov. Zornova. Tov. Milan Majcen je podal zelo naravno vlogo strica. Tudti epizodne Vloge so bile zelo dobre izdelane in dokazale, da n! * v POPRAVEK V članku, ki smo ga priobčili v 21. številki -Zasavskega tednika- dne 23. maja t. 1. o seji obeh zborov občinskega LO Hrastnik pod naslovom -Odklonjen proračun«, se stavek, ki se začenja v osmi vrsti, glasi pravilno: »Caprav so odborniki kljub temu skušali vskla-diti proračun izdatkov in dohodkov, se jim to ni posrečilo predvsem zaradi reguliranja plač uslužbencev in pomožnih delavcev občinskega LO, učiteljstva in zaradi večjega prenašanja pristojnosti ria občinske ljudske odbore. Povišanje plač je nastalo zaradi kosmatega obračuna, se pravi, da je tudi od plač uslužbencev treba plačati vse prispevke (soc. zavarovanje. stanov, prispevek, proračunski prispevek), kot jih plačujejo delavci v podjetjih.« Uredništvo OBVESTILO _ UPOKOJENCEM Nekateri osebni ’ in družinski upokojenci še niso predložili zahtev za popravek pokojnine, ki ga omogoča zakon o pokojninskem zavarovanju. V zvezi s tem opominjamo uživalce pokoj« nln, da bo samo tistim upokojencem, ki bodo predložili zahteve do 18. junija leta 1958, izplačan znesek popravljene pokojnine od 1. januarja letos. 'Upokojencem, ki bodo predložili zahtevo po tem roku, se bo znesek popravljene pokojnine izplačeval od prvega prihodnjega meseca po predložitvi zahteve. Okrajni zavodi za socialno zavarovanje bodo sprejemali zahteve tudi brez potrebnih dokazil-nih dokumentov. Dokumente, s katerimi dokazujejo posamezna dejstva, morejo uživalci pokojnin predložiti naknadno. (Iz zveznega zavoda za soc. zavarovanje) ■»»»♦»♦♦♦»»♦♦«»«»»»»«»»«».»«»♦»»»►»«»«»♦« '■iiimiiin l!llllll!IIIIW!imiNIIIII i«!iii!iniiii!im ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje 'ljubljene žene MARICE MALOVRH se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali, darovali pokojnici obilo cvetja in vencev in jo spremili na njeni zadnji poti. Vso zahvalo 1 tov. zdravnikom za vso pomoč. Iskrena zahvala pevcem in pevkam »Svobode-žasavje« ter članom -Zarje« in obema govornikoma za ganljive žalo stinike in govore ob slovesu od phkojne. Prisrčna zahvala mojim prijateljem in sodelavcem iž Zidanega mosta in Radeč ter upravi Cementarne za vso tolažbo in pomoč. Trbovlje, 2. junija 1958. Dijšan Malovrh Zaključno tekmovanje za naslov mladinskega prvaka Slovenije v nogometu bo v Trbovljah v času od 26. do 29. junija V dneh od 26. do 29. junija t. 1. bo v Trbovljah zaključni del tekmovanja za naslov mladinskega prvaka Slovenije v nogometu. »Rudar« kot prireditelj finalnega turnirja Ima neposreden vstop y finale. V končnem delu tekmovanja bodo nastopila 4 moštva: »Rudar« (Trbovlje), zmagovalec tekme »Triglav« (Kranj : »Odred«, zmagovalec tekme, prvak novogoriške podzveze: »Slovan« Ljubljana) in prvak mariborske podzveze »Kladivar« (Celje). Zmagovalci bodo Igrali v finalnih tekmah v času od 26. do 29. junija vsak z vsakim. Najboljše moštvo si bo pridobilo naslov mladinskega prvaka Slovenije za 1. 1957-58. Torej konec tega meseca bo v Trbovljah zanimivo kosanje najboljših mladinskih nogometnih moštev Slovenije. amin« lll!l!!IUIimiimilimil(UUillHiH!l!IIIIIIIIIHllllllilUilUIII!mi!ill!lllll!tlMI OBVESTILO HIIIM glavno dolžina besedila za poživitev nastopajoče osebe, temveč psihološka razčlenitev , same.zne vloge. .Odlični so bili tov. Prešeren, v vlogi ravnatelja gledališča tov. Frida Leopold v vlogi uradnice, tov. Franci L e.-jak kot politični aktivist »Tako rekoč«, pa tudi tov. Cerar Vlado, Marjan Kolšek in ostali. To pot smo videli spet r.ekaj novih , moči na našem odru. Vsi so dokazali talent za odrsko nastopanje. Igra je bila podana zaokroženo, tudi govorni jezik je bil zadovoljiv. Scena tov. Skuška: posrečeno mo-derma. Publika ni Sledila s pri- znanjem in cvetjem, kar je bi« lo zaradi izdelanega dela upravičeno. S to uspelo gledališko igro bodo litijski igralci gostovali zdaj še v Šmartnem in na Polšniku. Povsod jih bodo veseli, o tem smo prepričam. J. 2. **—-•-• .....«.»•« NAROČITE SE TAKOJ KOT REDNI NAROČNIK NA ZASAVSKI TEDNIK! ZASAVSKI TEDNIK NAROČITE SINU ALI BRATU PRI VOJAKIH IN SORODNIKOM — IZSELJENCEM! Urade, ustanove, podjetja in prebivalstvo okraja Trbovlje naprošamo, da od 15. junija t, 1. dalje vlagajo svoje zahtevke, prošnje, naznanila, opozorila, priglasitve, pritožbe in podobno pri tistem tajništvu za notranje zadeve, kamor se je njihovo območje po določilih 2. člena zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list LRS št. 17-58) priključilo. Vloge, ki so v postopku ln do 30. junija 1958 ne bodo rešene, bo Tajništvo za notranje zadeve OLO Trbovlje odstopilo tistemu tajništvu za notranje zadeve OLO, pod čigar podrpčje prosilec po razpustu okraja Trbovlje sodi, in sicer če ima svoj sedež ali stalno bivališče na območju občine Hrastnik, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana — če pa ima sedež ali stalno bivališče na območju občine Brežice, Senovo, Sevnica in Vi-dem-Krško, pa Tajništvu za notranje zadeve OLO Novo mesto. (Iz pisarne TNZ Trbovlje) , I »varna keramičnih izdelkov ULAKI . sprejme v službo ključavničarja-orodjarja. Želeti bi bilo, da sta iz bližnje okolice, ker podjetje ne razpolaga s stanovanji. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. * ? i I i ! Krištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA Rite: J. Spitaler »Cok,« je dejal nekega dne, ko sta kakor po navadi čakala, kdaj se bo gospodarjema zljubilo odpotovati, »tako me drži, da bi jima najraje poslal prijazen pozdrav z veslom po glavi in ju potem v reki pokopal.« »Tudi mene grabi tako,« je prikimal Cok. »Nista mesojeda, temveč ribojeda in gotovo smrdita po ribah.« Prišle so brzice, najprej Box Canyon In več milj niže VVhlte Horse. Slap Canyon (škatla) je imel čisto pravo ime. Bil je škatla, past. Čolnu, ki je zapeljal vanj, ni bilo več vrnitve, moral je skozenj. Na obeh straneh soteske so štrlele v nebo navpične skalne stene. Reka se je zožila in divje bobnela skozi ta temni pretok. V divjem zaletu se je voda sredi struge brusila ob grebenu, ki Je bil celih osem čevljev višji kot površina ob skalnatih bregovih. Tega kanjona so se vsi bali, kajti pobiral je od potujočih iskalcev zlata mrtvaški davek. Pristali so pred vhodom v sotesko, kjer je že stalo vež drugih čolnov, katerih lastniki so s skrbjo opazovali kipenje valov, Pred potopom? || ffxig iGlII^ii Portugalske množice so site kleroiašizma ||| X ' JEslJU v9 A UlC/m n rti er n lmt: ra 1a kal maln rvluiln n Ant trmPrft AvrmMkth ^ 1 SATELITOM? Dolgo lot se je kaj malo pisalo o eni izmed evropskih držav — o Portugalski. Leži sicer ob robil Evrope, toda tudi njeno politično življenje je bilo nekako ob robu dogodkov evropske celine, tako da ni že dolgo vzbudila večjega zanimanja. In tudi tedaj, ko je njeno ime prišlo na dnevni red, ni imela večjega odziva kajti preglušlli so ga glasovi vse bolj važnih dogodkov v Franciji, Libanonu in Severni Afriki. Kljub temu zaslužijo zadnji dogodki Portugalske nekaj pozornosti tn temu je namenjen ta članek. Najerej malo zgodovine: Leta 1908 Je bil portugalski kralj Carlos ubit. Dve leti pozneje so njegovega sina Manuela pregnali s prestola in proglasili republiko. Leta 1926 pa Je general Carmona napravil državni udar in na Portugalskem Je bila uvedena vojaška diktatura Le dve leti pozneje pa pride na površje Salazar. Bil Je tedaj star komaj 39 let. Bil je profesor ekonomije na vseučilišču v Colmbri. Prešnjo vojaško diktaturo je zamenjal s svojo klerikalno diktaturo in proglasil Portugalsko kot »Estado Novo« — novo državo, ali bolje novo družbeno ureditev. Salazarjev režim se opira na vojsko in policijo. Da bi zadeva ne bila še bolj zamotana, je Salazar kot predsednik vlade postal močnejši od predsednika republike. To mu je omogočila njegova stranka, ki je' dejansko edina dovoljena stranka na Portugalskem. To je Salazar jeva konservativno-klerikalna »Nacionalna unija«. Ce pa na Portugalskem ni zakonitih opozicijskih strank, so pa zakonite »gruipe«, ki Jih zakon in oblast dopuščata ln smejo nastopiti celo pri volitvah. Vsakih sedel let Salazar določi volitve predsednika republike. Sedaj je še vedno predsednik republike general Cra-veiro Lopez. On bi mogel sicer sedaj ponovno kandidirati, saj zakon ne predvideva omejitev in Je Craveirov predsednik Carmona »užival« predsedniški položaj 21 let, toda Cravelro tega noče, ker se s Salazarjem ne strinja. On bi botel, da bi bila republika dejansko republika, ne pa Salazarjev fevt. Ker Cravelro noče s Salazarjem sodelovati, si Je slednji Izbral drugega kandidata — kontraadmirala Amerlga Tomaža, ki je bia doslej minister vojske. Na dosedanjih predsedniških volitvah Je Salazar dovolil, da so opozicijske »grupe« nastopile s svojim kandidatom. Po navadi pa so se tik pred volitvami umaknile, ker niso bile pripravljene se s Salazarjem bosti. Preveč je on bogat s •(policijskimi in drugimi silami« — pravijo. Letos pa Je opozicija sklenila drugače. Pojavila se je z dvema kandidatoma: eden je lizbonski odvetnik Arlindo Vicente, kd ga podiplra nekaj »grup« leve demokracije. Drugi pa Je general Humherto Delgado, ki je kandidat liberalno - demokratske »grupe«. Doslej je bil Delgado direktor civilnega letalstva. Poleg prej omenjene liberalno-demokratske »grupe« ga podpirajo tudi mnogi bivši Salazarjevi pristaši, ki so se od svojega šefa oddaljili. Kaže, da ga podpirajo tudi monarhisti, katerih je še vedno nekaj, kajti monarhisti, kot kaže, kaj nerad! shirajo, kljub temu, da’ kralji niso več v modi.' Ob taki opori je Dolgado sklenil boriti se do kraja ln v tem smislu se je tudi izrazil in dogodki, ki so nastali na Portugalskem, kažejo, da je odločen vztrajati na svojem stališču. Njegova odločnost pa je kot nalašč, posebno za ljudstvo, ki živi v zelo mučnih razmerah, z izredno nizko življenjsko ravnijo, kjer ukazujejo edinole veleposestniki, ki sšo prevladujoči razred v tej deželi. Portugalska ima zelo malo industrije in zato industrijske buržoazije malodane ni. Ob teh razmerah Je bilo Salazarju nekoč dopuščeno reči: »Moja vlada ni vlada ljudskih množic, niti pod njihovim nadzorstvom!« Salazar Je celo priznal, da ljudstvu ne bo dovolil sodelovanja v državnih zadevah — »da bi se ne postavilo njemu po robu«. Delgado pa je ubral drugo pot. Njegovi govori so namenjeni vprav ljudskim množicam. Tem je Delgado obljubil: »Ce zmagam, bo moj prvi sklep vreči Salazarja.« Delgado še poudarja, da bi v tem primeru osnoval »provizorično vlado vojaškega značaja«, ki bi omogočila, da ae v miru Izvedejo parlamentarne volitve. Obljube so lepe. Saj Delgado obljublja, da bi kot predsednik republike uredil tako, da bi vlada izšla lz parlamenta. Toda so tudi ljudje, ki menijo da bi tudi Delgado rad postal diktator ln da so vse njegove obljube le demagogija Naj bo kakor koli, njegove beseda.so naletele na odmev. Ko je Delgado pred kratkim imel v oportu zborovanje, So se razvile velike demonstracije, prišlo je do pretepov a policijo in do aretacij. Ko Js iz Oporta Delgado prišel v Lizbono, so ga tu dočakali kot junaka ln sledile so seveda demonstracije ln pretepi. Vlada, ali bolje Salazar, mu je prepovedal govoriti na odprtem, češ da se na njegovih zborovanjih zbira preveč ljudi. Zato Je Delgado v Lizboni priredil zborovanje v neki šoli Zborovanju Je prisostvovalo 3000 oseb. To Je bil povod za tretji tn najhujši spopad in zadeva ni mogla ostati med štirimi stenami prišlo Je zato do pretepov s policijo tn tudi z vojsko Stare opozicijske sablje so prišle na dan In konjenica Je gazila čez ljudi, ki ao po dolgih'" letih vendarle dali duška svojemu ogorčenju. Konjenica ni bila vsemu kos in na ulicah so se pojavili oklopni avtomobili. Vlada je naito objavila uradno poročilo, ki Je zelo značilno: »Javni Ted Je v nevarnosti. Pokazalo se Je, da se razvija uporniško vzdušje, kajti iz množice so streljali na poUcljo...« Poročilo Je značilno, pa čeprav vsebuje že zdavnaj Izrabljeno geslo 9 streljanju na policijo... Kaj se bo lz tega razrilo? Delgado vztraja na svojem. Sedanjemu predsedniku republike Tomažu je poslal poziv, naj Salazarjevo vlado odslovi, ker Je zgubila že vsako zaupanje tn se posebno slabo pokazala zaradi surovosti njene policije in vojske ob zadnjih dogodkih. Delgado nadalje zahteva od Tomaža, naj Imenuje neodvisno vlado, ki bi omogočala svobodno volitve za novega predsednika. Salazar ima 69 let. Čeprav je baje zelo utrujen od napornega vladanja tolllko let, bi verjetno hotel celo sam kandidirati za predsednika republike. Za predsednika vlade pa hi hotel postaviti "svojega milj en c a Marcelada caetana. 1 Po najnovejši sovjetski izstrelitvi satelita-velikana, skoraj 2000 km visoko, se je ponovno porajalo vprašanje o gorivih, ki so jih Sovjeti pri tem velikanskem podvigu uporabili. Po 4. oktobru lani, ko je prvi satelit odpri vrata ▼ novo in zelo pomembno dobo, so bili objavljeni številni podatki o tem, kakšni so sateliti, kakšna je njihova pot in kakšne naloge imajo. Le redkokje pa je bilo načeto vprašanje o deleža,ki ga je pri vsem tem imela — kemija. Kemijo m kemike so poklicali na pomoč predvsem zato, da dajo svojo besedo o snoveh, iz katerih naj se izdela telo, ki ga bo moč izstreliti v vsemirje z ustrezno hitrostjo in odgovoriti na vprašanje, katero gorivo bo omogočilo' da bosta raketa in satelit dobila brzimo 8000 m na sekundo, oziroma 28.800 km na uro, torej tudi na vprašanje, kakšne so tvarine, kakšni so kemični elementi in spojine, ki omogočajo raketi, da dobi tolikšno brzimo in da hkrati premaga privlačnost zemlje. Raketno gorivo ima svoj zgodovinski začetek že v času pred našo dobo. 2e stari Kitajci so poznali črni smodnik in ga uporabljali pri izdelovanju raket za umetne ognje. Pozneje so odkriili nov eksploziv, smodnik brez doma. Druga svetovna vodna je omogočila nadaljnji, bolj hitri razvoj raketne tehnike m raketnega pogona. ■Za vsa povojna leta pa bi mogli reči, da so bila obdobje mrzličnega iskanja novega raketnega pogona, novih raketnih goriv. Zaradi tega se je v teh letih začela naglo razvijati nova veja kemije — aeroke-mija. Raziskovanja so bila usmer- NA' KITAJSKEM SI TELEVIZIJA UTIRA PO"* V vrsto držav, ki ima.io svoje lastne televizijske postaje,-se je red kratkim vključila tudi Kitajska. Trenutno delajo poskuse s prvo televizijsko oddajno postajo, ki za sedaj oddaja svoj program 1« ro dvakrat na teden. namreč ob četrtkih ln nedeljah po dve ari. jena prvenstveno k oo.Krivanju goriva, ki bi ob svojem izgorevanju proizvajalo zazeieme proaukte v piiinastpm stanju, ter goriva, ki bi iz raketne cevi uuajala 2 velikansko brzino, ter končno goriva, ki bi v razmerju s svojim učinkom zavzela čimmanj&i prostor. Pri ‘izstrelitvi rakete so, kot je znano, razvijata dve bistveni energetski spremembi: 1. v prostoru, kjer gorivo izgoreva, se ke-■■ mična sila spreminja v toplotno energijo; 2. toplotna energija pa se v raketni cevi spreminja v tako imenovano kinetično energijo, ali kot bi preprosto rekli, v silo premikanja. Za taka goriva prihajajo prvenstveno V poštev le lažji elementi: vodik, litij, berilij, bor, ogljik, aluminij in številne njihove spojine. Ob izgorevanju vodika, seveda s kisikom kot oksidatorjem, se razvija temperatura 3200 stopinj C, tako da da 1 kg vodika trikrat več toplote kot 1 kg nafte. Z raziskovanjem vodikovih spojin kemiki niso izčrpali vsega seznama učinkovitih raketnih pogonskih goriv. Najnovejša raziskovanja so dokazala, da je kemični element bor izredno gorivo, ker se prš izgorevanju 1 kg bora sprosti temperatura 13.000 kilokalorij, medtem ko nam n.,pr. da 1 kg ogljika komaj 8000 kilokalorij. Bor z vodikom nam v svojih številnih spojinah da tudi take spojine, ki ob izgorevanju sproste neverjetno velike količine toplote. Poglejmo še, kako je z oksi-daitorji. Doslej smo govorili skoraj izključno o kisiku kol oksidatorju. Zdaj se mnogo govori tudi o ozonu kot odličnem oksidatorju. Raziskovanja pa so tudi pokazala, da je izredno /animiv dogodek v Gabrskem V našem listu smo pred več tedni poročali, da ima v Gabrskem nad Trbovljami iovee Martin Zadobovšek udomačeno srnico že od leta 1958. V lanskem juniju pa ji je tovariš Zadobovšek prinesel iz gozda še mladega sraj&čka, s katerim sta se lepo razumela in pasla okoli domačije. Naravni gon pa je srnjaka zvabil letos v mesecu maju v svobodni goed. Lansko leto meseca avgusta, ob prsttu srnjadi, je udomačena srna pripeljala Iz gozda lepega srnjaka, ki pa ni ostal pri njej, ampak je srna odšla za njim v gozd, od koder se je po štirinajstih dneh vrnila oplojena. Letos, v začetku junija, pa je srnica na domačiji tovariša Za-dobovška skotila tri krasne mladičke, ki jih vidite na pričujoči sliki. H. P-ifc močan m učinkovit oksidator še fluor. Posebno v dneh po izstrelitvi drugega sovjetskega satelita se je mnogo ugibalo o gorivu, ki ga je SZ uporabila za izstrelitev. Američane to vprašanje verjetno še bolj muči po tretjem sovjetskem uspehu. Ce bi bila stvar teko enostavna, kot pravi kemija v svoji teoriji, bi ne bila tako težko rešljiva. Zato z gornjim opisovanjem goriv in oksidaitor-jev nismo hoteli reči, da so Sovjeti ali Američani pognali svoje satelite v vsemirje prav s temi gorivi. UPOR V BIRMINGHAMU Tokrat ni šlo za kakšno politično demonstracijo, temveč so žene in dekleta tega angleškega mesta v sprevodu izražale svojo ogorčenost nad novo modo — nad tako imenovanimi »vrečami«. Zbrale, so se na mestnem trgu in v prisotnosti nekaj tisoč gledalcev sežgale nekaj najmodernejših stvaritev pariških modnih hiš. KAM SO ZAGLEDALI? Jugoslavija na svetovnem nogometnem prvenstvu Spoznajte se z reprezentanti 0 VLADIMIR BEARA, vratar, rojen 2. 11. 1928, član Crvene zvezde. Igral je 55 tekem za državno reprezentanco. Odlikuje se z elastičnostjo in sijajnim refleksom. • SRBOLJUB KRIVOKUCA, vratar, rojen 14. 3. 1928, član Vojvodine. Igral je 7 tekem za A reprezentanco, 3 za B reprezentanco in 2 za mladinsko reprezentanco. Doslej še ni prišel do izraza, v reprezentanci pa uspešno zamenja Bearo. • VASILIJE fiUAKOVlC, desni branilec, rojen 2. 8. 1929, član Beograda. Igral je 4 tekme za A reprezentanco in 4 za B reprezentanco. Je borben, srčen in požrtvovalen, trenutno je branilec štev. 1. • TOMISLAV ČRNKOVIČ, levi branilec, rojen 17, 6. 1929, član Dinama. Igral je 38 tekem za državno A reprezentanco in 2 tekmi za mlado reprezentanco. V igri je oster, sicer pa trden kot zid. 0 NOVAK TOMIČ, rezervni branilec, rojen 7. 1, 1936, član-Crvene zvezde. Igral je 2 tekmi za B reprezentanco in 2 za mlado reprezentanco. • VUJADin BOSKOV, desni krilec, rojen 3. 5. 1931, član Vojvodine. Igral je 55 tekem za A reprezentanco. Nogometaš višjega razreda, ki redkokdaj zataji. • BRANKO ZEBEC, srednji krilec, rojen 3. 5 . 1931, član Partizana. Igral je 40 tekem za A reprezentanco ln L za mlado reprezentanco. To je skratka »ali round« nogometaš, uspešen na krilu In v krilskl vrsti. 0 DOBROSLAV KRSUC, levi krilec, rojen 5. 2. 1932, član Vojvodine. Igral je 24 tekem za A in 2 tekmi za B reprezentanco. Je odličen v obrambi in soliden v napadu, sicer pa marljiv kot mravlja. • ALEKSANDER PETAKOVlC, desno krilo, rojen 6. 2. 1930, bivši član Radničkega. Igral je 12 tekem za A in 3 tekme za B reprezentanco. V njem sta zdrušena borbenost In Izreden smisel za ogrožanje nasprotnika z nevarnimi napadi. • TODOR VESELINOVIČ, desna zveza, rojen 22. 10. 1930, član Vojvodine. Igral je 27 tekem za A tn 4 tekme za B reprezentanco. Sposoben je, da včasih tudi sam doseže zmago za svoje moštvo. Je zelo dober strelec, ima pa včasin smolo. • MILOŠ MILUTINOVIČ, srednji napadalec, rojen. 5. 2. 1933, nekdanji član Partizana. Igral je 32 tekem za A reprezentanco, 2 pa za mlado reprezentanco. Odlikuje se s sijajno tehniko in dobrim preigravanjem nasprotnika. • ZDRAVKO RAJKOV, levo krilo, rojen 5. 12. 1927. Član Vojvodine. Igral je 25 tekem za A reprezentanco, 1 za B in 2 za mlado reprezentanco. Eden najboljših tehnikov in dober strelec. • DRAGOSLAV SEKULARAC, leva zveza, roj^n 3. 11. 1937, član Crvene zvezde. Igra) je 5 tekem za A reprezentanco, 2 pa za rtila-dinsko reprezentanco, odlikuje se s sijajno tehniko in dobrim preigravanjem nasprotnika. 0 1LIJAS PASIC, krilo, rojen 4. 7. 1933 član Železničarja, Sarajevo. Igral je 8 tekem za A reprezentanco, 4 za B in eno za mladinsko reprezentanco. Hiter in prodo ren. • LUKA LIPOSlNOVlC, rezervno krilo, rojen 12. 5. 1933, član Dinama. Igral je 6 tekem za A reprezentanco, 9 za B in eno za mladinsko reprezentanco. V mejah svojih sposobnosti je koristen in učinkovit. 0 RADE OGNJANOVIČ, rezervni srednji napadalec, rojen 1. 7. 1933, član Radničkega. Igral je 3 tekme za A reprezentanco, 3 za B in eno za mladinsko reprezentanco. 0 IVAN 9ANTEK, rezervni krilec, rojen 23. 4. 1932, član Dinama. Igral je 4 tekme za A reprezentanco, 3 za B in eno za mladinsko reprezentanco. Boljši v ofenzivni kot v obrambni igri. 1 0 VLADIMIR POPOVIČ, rezervni krilec, rojen 17. 3. 1935, član Crvene zvezde. Igral je 6 tekem za B in 2 za mladinsko reprezentanco. Borben In ambiciozen. • MILORAD MILUTINOVIČ, rezervni srednji krilec, rojen 10. 3. 1935, član Partizana. Igral je 3 tekme za B reprezentanco V kratkem času je v nogometu doživel zelo velik vzpon. . AGATHA CHRISTIE Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Joj! Kje p«! Prav nič ne vem o tem. Zaročen z miss Nichi »Nadvse sem presenečen,« sem pripomnil, ^co sva že bila zunaj na vrtu. na vrtu. »Da, res je zvenelo odkritosrčno.« »Morda res.« »Tako. In zavoj pisem, Id se že mesece skriva med svilenim perilom. Ne, mon ami.« »Ze prav, sem si mislil in pazil, da nisem z besedami izdal svojih misli: vsi nismo Herculi Poiroti in ne vtikamo svoje nosove v stvari, ki nas nič ne brigajo. »Hm, hm ... ta Ellen je zagonetka,« je godel moj prijatelj. »Nekaj ml tukaj ne ugaja. Ne, še vedno ne vidim vse Jasno.« 14. Odpravila sva se naravnost proti sanatoriju. Nick je precej začudeno pogledala, ko sva se znova pojavila na pragu. »Da."mademotseUe.« te idgovonl P •» meno nem' vprašani* »sem Gašperček v škatli — vedno vnovič skočim v ospredje. Dovolite, da vam najprej sporočim, da sem pri vas vse uredil. Vse Je lepo urejeno.« »Najbrž je bil že zadnji čas,« Je dejala Nick a prisiljenim smehljajem. »Bte zelo redoljubni?« »Vprašajte mojega prijatelja Hastingsa.« Dekle me je vprašujoče pogledala in Jaz sem JI orisal nekatere male Polrotove lastnosti: rezine kruha, ki so smele biti le od štirioglatega hleba, jajca, ki so morala biti po velikosti popolnoma enaka. Njegov odpor proti igranju golfa. Nazadnje pa sem ji pripovedoval še o znamenitem dogodku, ki ga je Poirot razjasnil s pomočjo svoje navade, da Je razvrščal drobnarije po kaminovem robniku. » Poirot me je smehljaje se poslušal. »Prav čedno zgodbo vam je nanizal,« Je pripomnil, ko sem utihnil. Toda, ]e povsem resnična. Pomislite, gospodična, nezasiišano sem prldigoval Hastingsu, naj vendar že češe svojo prečo po sredini glave in ne ob strani. Poglejte ga. kako izgleda.« »Potem tudi jaz nisem po vašem okusu, mr. Poirot,« je dejala Nick. »medtem ko vam mora Freddie s svojo prečo po sredini zelo ugajati.« »Aha, zato vam je zadnjič tako hvalnico pel,« sem pristavil porogljivo »Sedaj vem za vzrok.« »Dovolj 1« je skončal Poirot. »K vam sem prišel v resni zadevi. Gospodična, ne najdem yaše oporoke.« »Ah!« Namrščila je čelo. »Ali Je to tpko važno? Navsezadnje nisem mrtva. In oporoka dobi svojo pravo vrednost le po smrti, ali ne?« »To Je res. Nič manj pa me zato ne zanima vaša poslednja volja. Razmislite m&lo. Poskusite se spomniti, kam ste jo dali, kje ste jo zadnjič videli.« »Domnevam, da je sploh nisem spravila na posebno mesto, mr. Poirot. Jaz vedno slučajno dam kam kakšen papir.« »Ste jo morda spravili v tajno hišo?« »Vaša Ellen zatrjuje, da se v spalnici ali biblioteki nahaja za stensko oblogo tajen prostor.« »Neumnost! Nikoli nisem kaj podobnega slišala. Ellen Je to rekla?« »Mais oul. Kolikor vem, je služila že pri vašem starem očetu in izvedela to od kuharice.« »Joj, če bi bilo v resnici tako, bi mi bil ded to skrivnost gotovo povedal Mr. Poirot, ste prepričani, da se Ellen ni le širokoustila?« »Ne povsem, gospodična. Vendar se mi vaša Ellen ne zdi sumljiva.. »Ne, takega mnenja si ne zasluži. William je bedak, a otrok mali okrut-než, vendar je Ellen poštenjak.« •Ste ji zvečer dovolili ogledati si ognjemet/gospodična?« »Seveda. Vedno sl ga ogleda, nakar pomije posodo.« »Kljub temu pa ni šla na vrt.« »Toda mr. Poirot, bila je zunaj!« »Od kod pa veste to, gospodična?« »Ja, mislim, da zato, ker se Je zahvalila, ko sem JI dovolila. Potem je gotovo bila.« »Nasprotno, ostala Je v hiši.« »Toda, to je pa že čudno. Kako se Je Izgovorila zaradi te trme?« »Pravega vzroka mi gotovo ni navedla, gospodična.« Vprašujoče je pogledala prijatelja. »Je to, .. važno?« »To trenutno ne morem presoditi. Nenavadno je vsekakor.« »In nje°8 izjava o tajni hiši nič manj,« je pripomnila Nick. »Ne morem si pomagati r‘'r' Poirot: to zveni nadvse presenetljivo in malo verjetno. Vam je pokaza*8 mesto?« »Dejala je, da se ne spominja.« s »Kako? ... Mislim, da se je dobra Ellen hotela v tem postaviti!« »Vsekakor pripoveduje bajke. Zaupala nam Je tudi, da je ozračje v •Končnici« takšno, da Je življenja neprijetno.« »Nick Buckley je mrazljivo stisnila ramena. »V tem Ima morda praVl' je dejala potiho. »Sama sem do sedaj imela te občutek. Staro zidovje-;^ Njene oči so se povečale ln dobile temen in zbegan pogled, tako, da se 3 Poirot pomujal spraviti pogovor v drug fcir. »Skrenili smo od predmeta, gospodična. Oporoka! Kje je oporoka Magdale Buckley.« »Magdale Buckley ... tako sem Jo tudi podpisala,« je dejala Nick otroSK® ponosna.'In kolikor se spominjam, sem zapisala, da se morgjo vsi dolg°vv in z moje smrtjo nastali stroški poravnati. Podobno sem čitala neko6 nekem romanu.« »Torej niste uporabili tiskovino za oporoke?« * . »Ne, vse sem naredila v naglici: spisala sem ga malo pred odhodom kliniko, a mr. Croft ml Je svetoval, naj ga sestavim člmenostavneje. c roka napisana na tiskovino lahko povzroči laiku težave.« VMr. Croft? Je bil on zraven?« . »Seveda, saj me Je prav on spodbudil, naj napravim oporoko, sama se bi spomnila na to. Dejal je. če umrem brez oporoke, si prilasti država m®s delež in to bi bilo škoda.« EU*0 »Zelo dober človek, ta spoštovani mr Croftl« »To Je v resnici,« je toplo pritrdila Nick. Za priči je poklical še m njenega moža. O, seveda. Kakšen butec sem vendar bila ...!« Poirot in jaz sva se osuplo spogledala. ^ »Celo velik butec!.. . Pustim vam prebrskati »Končnico« od vrha d° medtem pa ima Charles dragoceno listino. Moj bratranec Charles Vyse!‘ »Oh. to Je pojasfttlo!« »Mr. Croft Je dejal, da Je odvetnik najprimernejši zn čuvanje opor0't*' »Čudoviti nasveti od dobrega mr. Croftel« • (Dalje prihodnji*)