ZH. mrt*                                        IWMM i tf*. I. min MH                                           XIIX. Irto.
^^^^^^k                ^^^^H                 ^^^^H     ^^J^B         ^^^^H ^^^H           ^^^^^^^^^H              ^^^^^^^^^^^^^h              ^^^^^^^               ^^^^^^^^^L                  ^^^^B                                   ^^^^I^^^K^^^h            ^^^^^^^^^^b             ^^^^^l^^^^^r          ^j^^^^H     ^^^^H          ^^^^H      ^^^^^b
sa Avsbo-Ogr**:                  .                      n NemOfot
eclo leto afcBp^ avpc^      .   K 39-—  | cdo teto aapr*]                      K 30*—
i&t1^ :   : :: :"»   »*-«*" *v- *»«•deie*«
n meste    •        •    •   »    •   ^20 ' od« ieto uprt)   .   •   •   .   K 35.— VpraSaajcia glede tasentov st ai   pdk>£l u odgovac dop!snlct sH snamkt,
lasera ti vel>*jo:   peterostopna   petit  vrsta  za eiiKrat  po  20 vin., za   dva Vrsi
po 1S rta. za tnkrat ali   večkrat   f>o 16 vfn.   Parte In zahva»a vrsU 25 vio.
Poslano rota 30 via Prf večjih tasercijah po dogovora.
Upiavniitvu nij m pošiljafo naroftiine, rekla madje, tnaenti L t (L, to jt a d ministra ti vn« stvari
——   roMiraina Me vitka vella 10 vinari« v.    ■   '          ■
Ni pismena Mročili brez istodobna vpoalatvt oaročirinc at nt oziiav
Jiartttaa tlakarna* ttlftfob ai. ••-
.Slovensid Narod- vdja v &|vMlani nj dom dostavljen:                 .            v epravntttai prejaaua:
ceio leto aaprej . • . K *4'— cdo leto upre] • , • • K 22*— pol teta - . • • • • 12*— pol leta m » • • • • U'— Žetrt leta     .              *•••«•—      »trt leU      »       •   *   •   •    •   550
na mesec    .          *  •   •   •   *—     na mesac    m      . .  • ;   •   litO
Doptsf ni] st fnmkirsjo. Roko?W se ce mčajo. OrtdaUtroi Enattova milom «. S (* pr!tHč*a levoj t*I«t«i M. 34.
rfsfo nrainfl Parili
Dunaj, 3. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO   BOJIŠČE,
Armadna fronta   generala kavalerije   nadvoj,   Karla.
Na severnern Vlaškem so Romani včeraj napadi i na številnih toi:-ffsft. Povs«<i smo jih zavrnili. V šunku za sorraisnfcoin so pridc*>z!e naše če^e jttgovzkotoo od prcuzr* Verestoroorc in Jugoiipauno ud Predeafa tenova taL Ob sedmoga-^ki vzfeodni fronti in v Gozdaadh KarpaiHi je Mo bojno deiovauje rnajhm.
Fronta gfm. princa Leopol-da Bavarske ga.
Ob Bistrici Soiotvinski botf v nred|Mslu. Ofe ?faira$OTki so poskusili Rusi v afaiiilh mnkili v nusah zopet 2wrzeti dne 39. ofetobra na n^tve »•-vw?ffce *5r«!it?^1of!e pozicije. Vs! na-vaai so vrsnika 50 ?e !>o ?»;icrflh 17. srnbah zternlf!. Južno ©d Har!eriČ«T 9b SiooK>th( ie prepodt toTskf ko* «sa«(io    avstrijslrega    domobranstva
ITALUANSKO   BOJlSCE.
Na boial &*o«s4l sa Priinorskem se te r-si! lud! včara; ze!o 1-iit boj. Z vciftajisko »orabo ljađl in nHmciie st iiiataltevafi ftai^jtvri svoje irtpade. V Vipavski cloUni so Wse aače pr*i-ciie v J5O»t^i Panoroc, wi Soberiu in vz!idd«o od Vrtofce taftni cilj bc$-nth i*&ćh4ov. Povsod *mo ato^'i n2-s|H*3isa1ir«i javraUt ČmovtpnWt! pofk *£. 2 fz Gyn!« ki do^TCatinski donio-hr9P5W pcšpofc št 23. st* 9% trdo-vts^ 99#*T<faf«. Ha ICrrfki visoki Pf^^l aue HaJliasMlc* sts^k v Buv%a4i *'b cesf v iros.s^c * hro z ■aircč:;m| f»srubawi za sovra^iAn ^tevifl. Dve J>£terf 1. kl sta se prf tem do skntf-nosfi drfeB, sta pEd'i, ko je bilo mošt vo s kon£ Trod uhho, v ^o^rsižne roke. Na k&oem dehi visoke p? a note so se ra?M!i pred fronto hi-ohrega aTstrijs^erii črno\*ojr!ške*rs» polka Št. ^2 in pc^polkov št. ?5 hi <-S vsi so-vraž šapati. Število vretih Italijenov ie nara^fo 0a 2209 niož.
JUGO - VZHODNO   BOJlSCE. N!č novega.
Namestnik    načelnika    ^enerpJfrpfr^ 5taba pl. Kofer. fmJ.
IJcsfip aniSffl PflBJilii
Beroiin. 3. novembra. (Kor. ur.) \Volfrov uraJ poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   DO.VIŠCE.
BojriO c!ciov«2Rje ie osialo v splošnem v zmemib mejak. V pesa-mezaih ods::Mi pokraj«:ie ob Sjmmi r&očen artiljerijski o«eri. Od n^s za-vzete bJšc v Sailivju s-no včeraj zKf-tra: v ^'Tx:«^s^:^-;:l 'roju zo*j&{ 'zm^M'i. Sovr2žnf s'JnM vz'ijidnD cei GueHi]> cjurta in na severni d?! razdi St. Pierre \a\vA so se conesrcCi!!. Fran-co^lii ogeni na ulrcfro Vaux ie proti Tečeru ro^*rrsl.
VZHOOrCO   BO.f?ŠČE.
Armadna    fronta   general-jf^ldmaršala      princa      Lc-opolda Bavarskcga.
Izradno velike izgube so ntrpeli Rusi pri STojih do :.e£Jemkrat hrez-Ui-!?c?!!O o^aovlic^Ib ?0f!:i!5lh zoro* TzeH nara dae 30. o&toora za vzete pe.^lcrft zapadno cd Krssnold^ja« na levi od Naralovk^.
Armadna  fronta    generala
konjenice    nadvojvode
Karla.
Ob sedmopT^fc! jT«in? frcntl stto z errf?ieni a?i v h«i*oiietTev:i fcoj'J za-vrn-I? rom'Jiisfre rap-d?. Jir7ozap»j-no od Prodes!^ ?n iu^ovzhođno cd premaza Verestoronve srno suniii za Roni'Fri ter Tfe-' nad 350 nic>ž.
DALr;AIVSKO   CO.f!f^C5.
NoH;n?fi posebnih poritembaih dogodkov.
Prvi generalni kvartfrm" moister v. L u d e n d o r f f.
Duasij, 3. novembra. (Kor. urad.) Dne 2. t. m. dopokfae ;e HoiHja hidro Marno v uH'etno obložila seina-forzko str.c*?o !n 5f:2ad?-'č<» ^rc^iorr-J v Vzeslu ter brezžič:to pcsiZ'O In s?Ja-dzš5e v Torre PorticeJJo. N^to se na-padta flotiata hidrooianov kolodvorske naprave v Ro^ki'h. vojaške naprave v Selc'h, D3i:^rdob:*, Stara-ncanu m baterijo Golsrreta. Zadei: so dosti^rat.
Urodovno povelistvo.
lim f^" J—^    I      o^^!«      'k'il
I         Iz   vcjaŠkega    razmotrivanja   k ! porovliiu   goneraii.c^a   štaba   2. novembra:
Deveta šuška bitka se je pričela včeraj z nuvaioni nezaslišane ljuto-sti. Baroevićeva annada je vzdržala j to Mioviio borenje. Samo kraj Lokvica je ostal v sovražnikavib rck.ih. B»l je vmes rase naispredne.'Se pozicije kl se ra2te2.11 cd Jiirne!] čez tri-goiioineter 208, vzh'j<lno Nove vaši in Gpatje^asela čez Lokvico na prostor tik vzhodno iMirenskega grada. Kr^.j Lokvica se nabaja v kotifai po-cob.'ii dolini in nad ojo se dviga pre-g/alia pozicija Pečinka: na dagnji po«k'.isi Italijanov, da bi prebili v tcj smeri, so radi tega ote/kočeni. Prostor, katerega je sovraznik dobil, se v primeri z ve'ikostjo uporabe mo-šrva kar izgubi. Iz poročila r.mo iz-vtdeli, ča J3 izvršila v:-i:,zde drutra in iratja italiianska armsd.i na pro-sioru n;eJ Gorico in morem, torej na fruiuni širini komaj 18 kilometrom/. Kcr je bila g^v:i'i !*;£,>& đr^e an-na-de v prsjšnjih bitkah severr.o Gorice uporabljena, moremo opadati sedaj čiid?:o zgncier-je v.a rr.zpo!iijjn steje-C'h nanadalnln čet proti odscKii južno Gorice. To se je izražaje tuđi v izvanredno globoki razvrstitvi juri-šajočih kolon. Ykl:o je naskočilo ob \'rtojbici v frontni širini kakHi 5 kilo-metrov s^Jcm brfead, med Lokvico in :Viircr:skrm gradom na ćveh in pel kilometra fro^tne sirme šest brigrad. MoreTno torej reci. da je sovraznik prvi dan bitke posfai najmanj 20 in-fanteriiskih br:£rad na iuriš. torei do 150.000 tisoč mož. Ker je na malo ur stisnjen! nnva! v lnnsah izpo'eie^ iz-vzrrns! milo ni-o, kl smo jo dobili pri Lokvici, mor:*rno sklepati, da so izdube sovra/.nika jako ogromne. Osma soška bitka je stala sovražnika 100.000 mož mrtvih in ranjenih. Ko-liko časa utejrne traiati deveta so-ška bitka, se naravno ne da preso-d'tj. Osma bitka je trajala btiri dni, od °. do II. oktobra, sedma pet dni od 14. do 18. septembra. Prcćzso-dovina devete kraške bitke ka;!e torej tendenco sovražnika, da spravi napadalno moč, kolikor je ima, na razrolago, do najvišjepa razvitka; na mesto dolirotrajnih bojev stopa na nekaj dni koncentrirani naval.
Tuđi drugi dan bitke na Gori-£kem je bil strašan, italiiani so nada-Ijevali svo!e napade kakor prvi dan v velik:h sostih masah in kar imajo topov, vse je delovalo in biio po naših pozicijaii od mora do Krornber-ga. Uradno poročilo označa za Vi-pavsko dolino vso ravnino od Miren-ske :a Graaa do Krcmberga z malf-mJ višinamf vred. Erarski rrozd Fa-novec, ki se razreza med Rožno dolino in Krcnibergom, visina pri So-berju med Sempetrom in Vrtojbo in visine vzhodno Vrtojbe, ves ta prostor so ItalHani besno obdelovali. Ze prvi dan so hoteli na vsak način tod iZsHiti si rot proti Prvacini. ali so bili odb?ti. Ravno rako se jim je godilo dru?! dan ogromne bitke. Kakor v ravnini za Gorico tako tuđi na Kr?šk: visoki plnnoti je bil ustavljen 'trJ!:anskf sunek v rnasah ob cesti v Kosf-injevico in sicer z najverllimi •■znib^m? 7a sovražnika. Na južnom delr Kraške p-anote tuđi nišo vscve-C^H ftalijanorn uspehi, tuđi tam so bi-'fi'ođr!**i. Torej na vseh treh đelih bo-Jišča je kenča! tući drusi dan veli-kzTi-ke b'Kke ugodno za naše orožje. Po tc-h dveh zrnajroslavnih dneh že sTTTgmn pričakovati, c?a ti-di deveta ofenzfva ne nrfmakne Italijanov prav nic bližie Trstu.
Na    vsak    meter  fronte 5 do 7 mož.
Na 12 kilometrov široki fronti od Mirenske^a Gradu do morja je šio v boi 8 it-nlljanskin divizij. Na frontnem delu kjer bi zadoščak) 20.000 mož, so jih vporabili Italiiani 96.000. Na vsak meter fronte odpade, ako se ceni re-rfno fronto pri 12 kilometrih zračne crte na 16 do 2^ km, 5 do 7 mož. Na 5 km sirokerri frontnein odseku se-verno, ob \rrtcjbici. je napadlo 14 ita-lijanskih po!kov. to je 42.000 mož. Razrnerje moči je ostalo tuka! enako vporabi človeškega materijala na Kn^ki visolci pl^noti. V j?oriški ravnini je bilo rnogcee zavrniti naval že iz pozicU. ker je teren tukaj gorat in ma nj kamenit, na Krasu pa so bile najsprednejše čne Ie siabo zasedene, da se preprečijo izgube vsled učinko-vanja sovražne artiljerije. Samo tako si je megoče raslagati prvotno pridobivanje prostora s strani so-vražnika. protinapad    pa,    zasnovan
že naprej za protiučinek proti ogrom-nemu navalu, nam je povmil skoro ves prostor.
Lokvica.
Italiiani so zavojevaii na Krasu Lokvico. Poutiarili smo že, da to ni kaka velika pridabitev. Lokyica je najsevernejši kraj m^d našim pozicijama na kraški visoki planoti ne prav dva kilometra daljave od se-vernega frontnega roba na planoti, 2e v prejšnji ofenzivi so se Italiiani besno borili za Lokvico. Italiiani ni-« so dosegli dru gega nego pol kilometra in par korakov globojc prostor, kl pa je stal ogromne žrtve. Hitro vzhodno Lokvice se đvigatjo visine, ki bodo brez dvoma dobre nove po^ zicije za naše čete.
Grmada.
Včeraj smo poročali, kako opisuje turinska »Štampa« grozoto kra-škega bojišča in govori o neomajno-sti avstro - ogrske pozicije na Gr-rnadi. Kakor se toki lave iz vulkana zlijejo, tako bi se izlilo a?vstro-ogrskih izstrelkov na napadalce s te Grmade, pravi »Štampa«. S postaja Devin-Sesljan se priđe na Onnado V eni uri. Grmada je ena zadnj*h kraških višin na jn^iein delu Kf3.-a pre-ti zapadu, Grmdda je najvišjl hrib V izolirani hriboviti skupini, vfcok je 323 m. Z Grm ade se priđe dol v Ce-rovlje in Mavhinje na eni. v Medjo-, vas na drugi strani. Vrh Grmade je služil vedno kot važna izvidna točka. Na vrhu so še ostanki stare utr^e. Te Grmade se bojijo Itodtinnu da bi ne nastala tam res italijanska grmada.
ITALIJANSKO URM^NO POROCILO.
31. oktobra. Sovražna artHje-rija je včeraj bolj delovala proti našim pozicijam v Suganski dolini, na glavni točki hudoiirnika Vanoi, Cis-' mon in vzdoiž julijske fronte. Po-vsodi se je energično odgovarjalo. Na Krasu je bilo v zračnem boju zbi-to eno sovražno letalo, ki je padlo y naso crto. Izmed Ietalcev je eden mr-tev, dru^ri vjet.
1. novembra. Včeraj vzdoiž vse fronte veliko delovanje artiljerije — ob jasnem vremenu. Popoldne jo bilo bombardiranje iako močno v zoni vzhodno Gorice in na Krasu. Skupine naših in sovražnih letaJ so imele številne boje, tekom katerih sta bili %biti na Ua dve sovražni Ie-tali. 14 Capronijev, katere so sprem-
STfci\.
Spbocs os oroii u timi
List za listom pada . . •
Malo ima slovenski narod mož, ki bi mu bili tako udani in vse svoje moči p ^veCal!, tuđi i;-, eteri jalno mnogo žrtvovali, kakor sta to bila prerano umrla dr. Slane in dr. R. Repič. Ni moj nanien. oceniti njiju delovanje, saj mi prifnsn«knie v to svrho potrebnih podatkov, hočem pač zabeležiti iz življenja obeh nekaj epraod, koiih priča sem bil osebno ili iz katerih je povzeti upravičenost zgoraj^nje moic trditve.
Spoanal sem b* šr. K. Slaea na jako priprost način. Dospevdi leta 1898. v oktobru čez Krško v počnem vozu v Novo mesto m odtodtvši Drtijago v svojem stanova«!, iue je gnala radovednost taleoj v KandBa. da si oglcc-aiH bolnici dok>čeno po-slopje. Na koncu Novonteškeg-a trj?:a mi zastavi pot ijubecnjivo se sinefa-Ijajoč gologlav stoipatičai gospod v baržuiiastem suknjicu in mi da rota> v pozdrav rekoč: »VeseH me, da ste P?išti; pri^aktDvali   smo vas Ze   11c-
strpno. Upam, da boste v Novem mestu zadovoljni.« Ker sem opazil na hiši, pred katere vbodom sva sta- f Ja, U'jiico z napišem; Dr. K. Sl^nc, osvetnik, spozna! sem, s kom sem se ravnokar seznanH. Od tec:a trenotka do mojega odhoda iz Novela mesta sva bila vedno v prijateljskih odno-šajih, ki jih ni motiia niti brošurica, katero je izdal dr. Slane o priliki vo-Iitev pos!anc:i do!. me?t v državn? zbor. Z vso energijo se je bil zavzei za izvo'ftev csebnerra prijatelja, če-rnur smo mladini nasprotovali. epizoda »e končala z nasvotom. nsj se kot agitator ne spuščam ž njim v ni-kak boj, kajti takega lisjaka kakor ie on. ne hem nikdar prekanil. Sicer ie pa bii vs#sko«i preorioan. da ima v prijatelju moža, ki bo sloveaske-tm narodu, *&Jnto pa xmommr}em Dolenjski me samo v fest, ImmreČ tuđi v korist. Ker siso imali nnlacfi-nU kot kofKlklaia dragega moža, se ie ^ianc tej kandidaturi tembolj vprl ker je hfl prepričaš, šbl preišemm s tako izvoltvflo v klerikalni tabor !n s tem v odvlsaost od hijerarhije. To je pa smatral kot aa4ve#» nesreća za narod! Kako je bil tedaj razočaran, do skrajnosti potrt, ko Je čez leta njegov ljubijenec krenil na drugo pot! »Morđa ste imeK nevede 9a
vendar Ie vi prav!« Njegova ogorčenost ie sejrala tako dalcč, da ni hotel sprejeti v hudi. rekel bi, smrt-nonevarni bolezni rekdnnjesa pobra-t*:mrj, nJTi s? J-j rr^TovarjarJn nad vse ljubljene soprocre. Nekdanj^ pri-jateljii sta se viflela— in dr. Slane se mi je pozneje zahvalil, da sem sesta-nek aranžira!.
M'slilo se je, da dr. Sianc so vrazi iz vse duše uVihcvšć^no. Predan Jal je res, kolikor je Ie mo^cl, politi-k u j o č e diibrvnikc. Hotel je imeli duhovnika politično čistega! Vse druge človeške slabosti so mu bile potranska stvar in ni nikdar radi teh nikosrar napadal. političnega nasprot-nika je pa uderil z vso svojo trdo pestjo. tembolj. ako je bi! dubovnik. To je bila pač njemu strast. Visoko čiated m spoštoval je pa duhovnika, ki je bil udan IftNfctvu, ki je miril raz-burjene duhove ia bil prijatelj — vsem. KoUhokrat sva sedda za časa njegove boleroi z novomeskim pro-štara ob nfagovi postoci in smo vsi trile skupno delali naldepe, kje bi Se doMt kito svotico za žensko bolnico. SneM se je iz srca, kadar sva priSla s gospodom prostom v ogenj hi se za trenotek jpTokla. Ime! sem vtis, ć* bi se bil boinfk z vsem za-ttpa«}em obnril do tega   duhovnika.
ako bi bil čuti!, da potrebuje njegove pomoći.                p
Že pred bolezrJjo je mnogo sto-n! Z£l bolnike. Niše zanimal za pretek bolezni \z radovednosti. temveč, ker je hotel s čirnerknli pomoči. Koliko-krat rne je vprašal, »potrebujete kaj za bofnika?« Značilna je pač za do-brosrčnost in radodarnost dr. Slan-čeve družine ta-le do^odbica: Zbole--!o je samsko ženšče tam nekje na Bregu, ki ni imelo drugega v sobici nes:^ poste!', škrinjo in — zidano pcč.Ako sem hotel do postelje, stopiti sem moral od praga na škrinjo — toliko prostora je bflo! Začnem Slancu pripovedovati o uboštvu te reve, a takoj me prekine in stisne v roko bankovec. proseč me. naj porrebno oskrbim, a nje^a ne imenujem. Od-pravriif! se tako] k bolnici in naktern na prafu pred škrinjo: gospo dr. Slančero, ki gotovo ni prišla praznih rok. Varoval sem molcečnosl rroti obema!
HvaležKost rajnkega je bila brezrneina. Me| bolezniio stregli so mu z V9o skrbnostjo usiiiiljeni irnatje. Tega Jfm ni nikdar pozabil! Ako sem bil kdaj ozlovoljen radi raznier v bolnici, me je miril, rekoč: Ce pomislite koliko dobrega storijo, morate vendar   pozabiti na   cake malenko-
sti!« V Gorici ine je enkrat obiskal in bil vidno vzradoščen, videč, kako sem si olajšai živijenje in sem zadc-voljen. Konstatirano arterijo-skfero-zo sva vzela oba bolj iatiko, smeje mi je očita!: »Vi še vedno pijete vino, pazite da ne priđete vi k meni y ordinacijo.« Segla sva si v roke — za vedno!
Kak vzor soproga in očeta je bil ta poštenjak od nag do glave, to ve vsa Kran)6ka.f Milo ie človeku pri srcu, da se je utrgala prezgodao vez, ki je tako tesno veaafci nioža z ženo in otroci!
Postal sem mehak! Sotee so mi silile v oči, čitajočemu v »Slovenske-mu Narodu« naznarrilo sn*rti. Koma] sem našel besedi, da sem izrekel ža-hijočim sorodnikom svoje sožalje.
Pokopan je bil dr, Sfanc v Novem mestu, a v Ljubljani ie izdihnil kmalu nato svojo btago dnčo lahko in minio, kaifor bi bii zaspal, drugi moj prijaieJi: dr. Rudolf Repič! Poznala sva se — rekel bi — od roj-stva. Ako se ne motim, se Je larodil leta 1S63 .meseca nmrca v AMovšči-ni, kmalu nato, v mesecu oktobru, sem zagriedal luč sveta jaz, a novembra prof. dr. Žigon. Naš četrti sodrug Je kurat v Orežnici Jožef Kalin, sedaj vjetnik v Italiji nekod.   Zadnji tftft
smo ribarih" po Htrbljii, se kopsli v JLokavšcn m hodtti na boj v Storije. Tu pa tam se nam je prklra21 tucN notar Artmro Lokar. Naš prijatelj Ru-dotf |e pa moral biti vedao doma, ker je pontagai svotentn očc*m, iabonje-mn klltfeapvĐfterskMnii maestru v ko-vačnk*, a& pa svt>fi pridni naceri na polju. Ko te prišel čas gTanmrifckflj Š*«dij, smo odSli prri trfte v Gorico, a ubogi RudoJf je moral ostali doma. Zeio ga je to žalostio m nti nriroval, đokler iti tući oo dosege!, da se je nam pndrn«! v Gorici. Zgodilo se je pa to dve leti pc««eje. Vedno odlič-»ink. je napravfl matoro izvrstno in bi bit morol po materui želji v — se-menišče. Usoda )e hotela, da mi }e nekegra večera v mesecti avgustu leta 1^4. odkrfl svote srce, ki ga žene atttdirat botaniko, a ne bogo-stovja. Jaz, »e bodi ten, mu začnem prigovarurti. naj fre z mercoj v Gradec in se vpiše v medicino, podpore dobi davol] itcL Drugega đne sva šla k materi in jo pregovor**, 4a Je postila afoa v Gradec Tako to po*** Kndoif adrsvnfe. ki ie M Se Col đQak
skraino vesten in natančen in napravfl malodane vse izpite z odliko. Kako izboren je bil kot sekunderij v ljubljanski bofnfšnici, vS poyedati vLxlni vetnik dr. Slajmer, ki se je na njega povsom zanesei. Ves vđan svojemu pokliču, se ni odstranil iz bol-ni»ce za nobeno ceno, opazoval in preteka! je vsakega bolni ka s tako natančnostio. da ga je njegov, sam zdo natančni šef. občudovaJ! Po večletnecn službovanju v ljubljanski bolnlinici. se je nasefii v Št. Vidu pri Zatični, kler Je osta! do zadnjega cffha. Njegovo zdravniško detovanie te - tu ostane zapis»o z alatinri črka-mi v knjigi čiovetoljubja in ▼ okolici Sentviški njegovo ime ne bo po«b-Ijeno! Ponosni smetno biti adravniki na tega tovariša in kadar kdorkofi očita zdravniškemu stanu koristolov-stvo, smelo pokažemo na tega trpina, ki je dolžnost svojega pokliča viSje postavil, nego skrb za svojo družino. Dobro mi je delo, da sem čital to pri-artanje v »Slovencu«, katoroga pri-*a3 rajaki    R*Mf nikđar fll• bil, —
tične strasti vendar Viekoliko omilile in velja zopet načelo: Čast. komur čast! Sicer pa na tega moža ni reož-no vreći niti kameneka! V izvrševa-niu svojega pokliča se Je držal na-ukov, pridobljenih na unlverai in v ljubljanski bolnišnici. V tem oziru ga je bilo težko privesti do dražega pre-pricanja. Zahteval je vedno tehtnih dokazov. Študiral je veđno In Pre«-kušaval razne lekove, slede kojih ni bil nihilist, a vendar ni bolnika ž nji-mi preveč mučil. V tem oziru sta si bila v (Mjamentralnem * nasprottu z dr. Wessetkotn v Trebnjom. Čudno: oba izborna nfravnika. obm poina po-žrtvuvalnosti. oba prfl)ul>Uena <MeC nokrog —- in ništa mogla «a#tl pota, Todečega )u do akupneiou sporamm-nega dolovanja. Na Repičevo 2eQo sem se vrč Časa moral voefti k sod-nijskim prolskavam v V!in|o goro, da je So pri sodniji vse glađko. In vendar }e stal dr. Rep« ob smrtni postelji dr. Wessofka — sedai sto-prav sta si segia v roke! »Nehvalež-mmU boWkw |e Rn*4k wtš* pekK mmwaaileMl. dale v»e m* m»
redil in vendar je ta ali oni natihoma poslal po drareira zdravnika. Scaso-ma je spoznal, kakor vsak zdravnik v poznejših ietih, da potrebufe bolnfk raznovrstne toležbe. VdaJ se je Ru-dolf temu spoenanjn in vršil narjrel v morda §e večji intenavnostl svojo dolinost.
V narodnen o^ru je bi Repfe narodnjak pnre vrste. V kako čast si je štei, ko je bil izrvoli^i blagajnikom »Triglavu« v Oradcu! Ntegova je bila icteja. da se začenju nabfra« na nekem izletu v LJutomeru afi Or-moJa aa Trtglavovo zwtavo. V St Vl#a Je poareHI vse svoje proste moči družbi sv. Cinla in Metoda m otroško se je veselil nad đoseienivii mpetri. Kaj pa noj rečem o njegorera dmADskem iivlieiiju? Bilo je po-vsetn sročno; rvest soprog, preskr-ben očef IJnbljen od žene In hčerk, kl sedaj xapušćene v teh hudlh časih po njem pfačejo. Zagrnila vaju je, prijatelja, domača
zemlja« PotSvap* v i# fakko!
0r. A JMrwo0i^hlL_J
Mran Z«                                                              '                                  JU)WM NAifUlf*t AM 4.   IMHIil W>W,                                                                                                254. Ste*,
254. Ste*,
ljaia newportska lovaka Mala, >e bombardiralo iako učinkovito    iiolo-
dvore v NabrežM ki Dmtovi|Bh-8ko-pern na Krasu. Ceprav so bili tapo-stavljeni jako živahaeflMi topovske-mu ognja in števibika zračniai napadom, so se vendar naši drvni ietalci vrnili va na lastaa polja. SovTaiia letala so vrgta bombe v Cordevolsko doiino, v gorenji Vaaoi, v bližioo Toimeza in na nekatere kraje spod-me Soče. Nekaj ranjenih, škode no-bene.
2. novembra. Na julijski Irorm so napadle naše čete včeraj močne obrambne utrdbe sovrainika na višinah vzhodno Gorice in novo crto raznovrstnih jarkov vzhodno Dola na Krasu. Zjutraj so napra\ili topovi in metalci vam z ljutim preciz-«im aničevalnim OOTJem široke vr-zeii v sevemi crti. Ob 11. uri smo poslali mfamerijo na juriš. V zoni pri Gorici smo premagah velike tež-koce tai, ki so bila vsled zadnjih na-livov mocvirna in racljučen sovraž-at odpor in zavoievali razseine jarke na zapadnih pobočjih Tivolija in Sv. Marka, kakor tadi na viSinch vzhcd-no Šoberja. Na Krasu so osvojile vrle čete 11. annadnega zbora moćno po?rozd€He \iauc Velikega hriba, Kota 343. m od Kote 376 vzhodno prej navedene, hrib Pečinka ih visino Kote 30S vzhodno hriba in so prodrli približno 1 km vzhoino Sejetov (?). Jtt^no ceste iz Opatjega sela v Kostamevico ie bila sovražna moćna crta na več točkah prekoračena in smo jo potem držati proti trajaiočim* protinapadom sovražnika. Vsega skupaj swo vjcli ta dan 4731 mož, med temi J31 oficirjev, in vplenili 2 bateriji po 3 topove kalibra 105, strojne piiške, mnogo živine in voj-oega materijala vsake vrste.
Sovražrri Ietalci so metali bombe na nekatere kraie spodnje Soče. V Pierisu so bili ubiti en vojak, en sa-nitetni stotnik in štirje vojaki Rde-čega križa. Ogromna skupina 16 Ca-pronijev, sprcmljanih po Ne\vportihf je bombardirala sovražna taborišča v Vipav ':i do!ini, pri čemur so vrgli 12 ton eksplozivnih snovi. KHub liu-temu ognju stevilnih obrambnih ba-terij. kljab trajajočim rapadom so-vražnih let^ so se \Tnili drzni Ietalci vsi nepoškećovani na lastna leta-lišča.
kaiijcMiski ministrskl svet
Lugano, 2. novembra. »Štampa^ poroča, đa je \nceratsnii ministrski svet poobla&til prcdsetjafka Boselli-ja, da do4oči čas za skMc«n}e parta-menta. To se agodi težko pred koncem novxrnl?ra afi zaceikem decembra. Sotmino je poroča! o medniirod-nem položaja in ztastj o ^rozeCcm konfliktu med Nemčijo in Norveško, kđkor rudi o naioovejsem iBcktentu med Nernčrjo m Severno Amenko r3đi potopkve amTle^k&sa parnika >Marina«. V drpkmatičmh krogiTi prerađuje nazor, da ^e<ie na dose-dartje Wftsonovo ćorffme nidi ta ski-čaj ne provzroci nikakih rt>pteđi3»ev.
Itafifa    zah4eya   tud!   velik del Male
TtaWani intaio vedtio veČ za-htev in hcoejo rz sedanje vr>jae <xl-nesti kar mogoce \*ei!k p!en. Hočeio Trst z vsem zaiedf««!, fetro. Dai**a-cijO, v^nic kos Ba4katia in seđai po-ročcijo \z 2eneve, da se je tevedcio iz Rima, da vodnim i#afi?Einski rx>Wlri sezalo po vel5-:ern dehi Mafe Az6e in napove40e§o tam obsežtio ital^en-sko <Movanje.
Itmsml in Grki.
MHan, 2. novembra. (Kor. u rad.) >Corriere della sera« poroča iz Ate«: Kralj Konstantin je* spreid vieraj itsliianske^a poslanika in vo-Jaškei?a atašeja ter se je ž njima po-govarjal o epirsJret« vrrašanju. Pri tem so bile podane od o-beh strani zatk>vo!#ve irtave.
Boji z Romuni.
• RonuAska pro#aiHBivm ■* hi-žni sedmo^raiki froaM se nwi)& ia sapadaina crta se liri Rotnul pa z vsemi svojimi napori dosedad nišo dosegli niti toliko, da U bili potisui naše in nemške čete v Menzivo. Tako nam poroča naše sinoćno uradno izvestje, da so naše vrle Čete. ko so odbile romurake napade, energično sunile za umikajočirn se sovražni-kom ter pridobile pri Predealu in Vorostoronyu znova tal.
V Dobrudži je položaj    neizpre-menjen.
O rusko - romunskih načrtih v Dobrudži piše vojaški strokovnjak »Pester Lloyda«: Vest, da so dospe-la v Dobrudžo znatna ruska ojače-nja, je zelo verjetna. Nemško - bol-garske čete so prodrle do crte Ostro-vo (Ob Donavi) — ružno Babada:^a (ob Črnem morju). Rusi in Romuni so torej južno donavskih izlivov še v posesti prilično 35 km globokeiia in 60 km širokega ozemlja. Ta prostor rabi sovražnik. da lahko brtz nevarnosti po potrebi prepelie Čete s severnega donavskega brei?a na ;už-ni breg med Macinom in Tulčo. Dčj-stvo, da so se nemško - boćarske čete ustavile na crti Ostrovo - Ba-badag:, zasluži pozornost. Zdi se. da se je posrećilo sovražniku v za-iniem trenutku svoje čete v Dobrudži toliko ojačiti, da so sedaj zopet sposobne za krepko defenzivo. Verjetno ie, da gre sedaj za predigro ofenzive, katero namerava izvršiti sovražnik čez Donavo v Dobrudžo. Morda nre-cenjuiemo rusko silo in sposobnost za velike odločitve. ako imputiramo ruskemu vodstvu take nacrte. Ma-ckensen se bo gotovo pravojasno pobrigal. da se pripravi na take eventualnosti.
BOLGARSKO URADNO POROClLO.
3. novembra. Romunsko b o j i š č e. Položaj je neizpremenjen. Dve sovražni vojni ladjl ste bombardirali Konstanco: obrežre baterije pa ste ju pregnale. Ob Donavi sla-botno streljanje artiljerije in pehote.
ROMUNSKO URADNO POROCILO.
1. novembra. Severna in severozapadna fronta. Od Tofevesa do Table Buttija niče-ser novega. Pri Bratoči in Predelutu iraihni boiL V doirni Prahova smo zavrnili sovražni napad na Ut. Un-ehfa Mare. Na leATem krilu se boi pri Dragostevliu nadaljifje. Prodirali smo na tevem krifn ter vjeli 36 mož. Vzhodno od Alute se boj s silo nada-Ijaje. Ob reki Jiu traja zasledovanje sovražnika. Vjcli smo 6 častrnkov in 606 mož ter vplenili mnogo materi-jčda.
1. novembra. Južna fron-t a. Fcfcža! ie netzprememen.
Rusko uradno poročilo.
31. oktobra. Romunska fronta. Na Sedmo?:ra§kem smo za-vrrNi sovračne napade v okolici Bu-šteitffa in v dolini reke Prahove. Tr-đovratfni boji na levem bre^u r«4ce AhKe in v okolici Campolunga tra-fetkj. V cJollfri Jpu Romuni nadalje po-tišteio sovražrtfka proti se veru ter so vjefi 300 mož in vplenili 4 strojne prr?Hfe. — V Dobrudži je položaj Tiefzprentenjen.
Nova  gniDaciia romunske   annade.
Curiti, 2. nov. Lyonski »Nouvel-list« javlja, da je bfla nova grupacija romanske armade. ki Jo je izde-del general Berthelot, v soboto končana.
Nov povelinik I. fomunske armade.
»Tet»ps«  poroča  iz   Bukarešte Mesto generala Gragalina.    ki je bil
gMsral Cilccr.
Povdjrtk arbaUi iet v Dofcrvdtt ge-n#ral Jhrkovtć JrviHu da so te srb-ska knMa onakaHu na Uf odme pozicije, kler skupno z imkfeni Četani pričakaMo nadaHnfli sovrainfli na-padov.
RomudUa   bo   av>rala plaćati racu«.
Aflttterdan. 2. novembra. Vojaški sotrudnik lista »Ttfd« piše: Red-ko kedf^ )e bilo zacrešenii toliko strategičnih hib, kakor na rotnu»-skem boiišču. Ze4o verjetno je, da teh hib ne bo mogoče popraviti in da bo Romunija morala plaćati račun. Zaslužila je to povsem. tako radi nesknpatičnega načina, kako je posegla v vojno, kakor tuđi radi ne-spametnega vodstva svojih operacij.
AretacUa Petra Carpa.
Berlinska »Germania« ]e izve-dela nekatere podrobnosti o aretaciji znanesa avstrofilskega romunskega državnika Petra Carpa. Dne 5. septembra je prišel h Carpu, ki je bil vsled razburjenia v zadnjem odločil-nem kronskem svetu bolan, odposla-nec min. preds. Bratiana, drž. svet-nik Tiurdescu, ter je zahteval, da se Carp zaveže, da ne bo ničesar storil, kar bi bilo proti državnemu interesu. Carp ie tako izjavo odklonil. češ, da je itak ćelo svoie življenje deloval v blagor Romuniie. Nato ie zahteval Tiurdeseu. da podoiše Carp udanost-no izjavo kralju in vladi. Carp }e ba-je odgovoril: Da je kralj prelomil svojemu očetovskemu strijcu in svo-iim zaveznikom dano besedo, je njegova stvar, za katero bo sam oćeo-voren. Izjave pa ne podpišem, ker nočem Izeuhiti s^oiesra poštenejra imena.« ?e isto popoldne se ie vršila pri Carmi hišna rreiskava in policija ie zaseda del Carpove koresponden-ce. Nekaj dri nozne.ie so Carpa are-tirali ter pra od^eljali neznano kam.
Bitka za Bitolj.
BOLGARSKO   LRADNO POROCILO.
3. nove mb ra. Makedonska f r 6 n t a/Udbili smo napad sla-botnih sovražnti j©dnot zapadno jezera jMaiik. Sovražna težka artiljerija je brezuspesno obstreljevaia naše pozicije v bitoljski ravniai. Odbili smo slabotire sovražne napede rra Tarnovo in Dobropolje. V vardarski dolini slabotno delovanje artiljerije. ObVznožju Belašice planine mir. Neko sovražno letalo je brezuspe^io metftle bombe na vaši Biijuk - Male in Enrstik. V dolini Striime streijanje artiljerije s presledki in brez učinka. Sovražnik je moral opustiti vas Ka-karaska.   Ob obali Egejskega morja
mir.
AngJeško uradno norocllo.
1. novembra. Barakli in Džuma sta po izborno izvršenem napadu zavzeti; \ieli smo 300 mož ter pregnali sovražnika iz vaši Pro-senik in Kumli, ki sta sedej ^asedeni od na£fh čet.
ItaUjansko uradno poroeflo.
31. oktobra. Albanija. V Albaniji so izvedli 29. oktobra so-vražni Ietalci inkurzijo. pri Čemur so v zonah Klisure in spodnje Vojuše metali bombe. Ni ne žrtev ne škode.
31. oktobra. Solun. Eno sovražno izvidno letak) je bilo zbitO na tla pri kolodvoru Akilandzali na železnici Dojran-Detnirhisar. Bol-garski oddelek, ki je prihrtel tja, je bil uničen z dobro menenimi streli naše artiljerije. Aparat je bfl potem norjolnoma razbit.
k Pvtrmmrmš*   pumfMo:   Vod-
■VI 9rSBBB MMVC  pT OU  OHINffV  JC
if^vjcJ fOMral Dofovlć« MvH trbskl
Bitka ob Sommi
in boi pri Verdunu.
»Đerliner Tageblatt« poroča: Cnergija našega armadnega vodstva in razmerao izrablanje novih raz-mer nas ie napravilo polago^ia za gospodarje ob Sommi, ko smo prestali najtežje in najbolj grozeče. Pe kel, ki so nam ga tu zakurili, meče svoj ogenj sedaj na zapad. Mi stoji mo, in vsak naval stane nasprotnika ljudi v strašnem, brezmiselnem ste-vilu. Vendar so šunki razumljivi. Francoska rabi* reklamo za posoji-lo. Poleg tega se sumirajo moralične dolžnosti proti vzhodu ler silijo Francosko v igro vabanque in v brezobzirno žrtvovanje vse moške ljudske sile.
London, 3. novembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz angleškega glavnega stana: Dasiravno se je vre-me zjasnilo, je na fronti ob Sommi še vedno mokro. Vdrtine granat so mlake, jarki so potoki. Večja pehotna akcija je vsled tega izključena. Samo artiljerija ie delovala ves čas.
»Lokalanzeiger« piše k prosto-voljni opustitvi forta Vaux med drugim, da ta vest nikakor ni preseneti-la. Vojaški vzroki so prozorni. Forta Douaiimont in Vaux sta igrala v boju za Verdun tako dolgo vlogo, do-kler sta bila v polni moči v rokah Francozov. Bilo jih je torej treba iz-ločiti. To se je zgodilo. Oba forta sta oropana bojnih sredstev in ober.em veči del tuđi razdeiana. Tako sta tvorila v naši posesti izborne tarče za francosko artiljerijo. To je bil najbrže tuđi vzrok, da smo fort opustili in preložili svojo boino crto nazaj v manj markirano in ugodnejšo crto, ki je bila mani izDostavJtena sovraž-nemu ognju. To konstatiramo, da se ne bo to dejstvo napačno presojalo.
FRANCOSKO   URADNO POROCILO.
1. novembra zveče r. Se-verno od Somme so dosegle naše čete čez dan precejšen uspeh. Severo-valio^no od Lesboeafsa smo vzeli po kratkem boju, izrabijajoč uspeiie noči, dva no\^a sovražna jarka ter vjeli pri tem 125 mož, med njimi 5 častrrikov. Drug napad Jugovznodno od Saillv - SalKsla nas je napravil za gospodarje močno izgrafcnega sistema jarkov na napadnem robu gozda Saint Pierre Vaast. Tekom teh bojev smo vjeli kakih 50 mož. Potrjuje se, da je stal Ne*nce n|ih poskas vre-či nas danes zjutraj iz Sa411y - Sailii-sla velik na^or. Neusptsh je bil popo-len ter je stal sovražnika velike žrtve, kakor je sklepati iz velikega števiia rirt\ih, ki leže na bojišču. Na fronti pri Verdunu je artilieritski boj posebno silen v odseku Douaii-mont. Po novih poročilih znaša šte-\ilo od nas na fronti pri Verdunu od 24. oktobra sem vjetih nerarijtnih ^sovražnikov 6011, med njimi 138 "castnikov. Samo 24. oktobra smo vzeli sovražniku 15 topov, med njimi 15 velikokalibrskih. 51 topov z«a jarke 144 strojnih pusk ter mnogo pulk, zabojev in vojne^a materilaia. Na ostali fronti je bil dan miren.
Belgijsko uradro poročflo.
1. novembra. Cez noč smo z ognjem zavrnili nemski odd^elck, ki se je skušal približati našim Crtam južno od Saint Georgesa. Dan je bi označen od medsebojnega detovanja poljskih topov m topov v iarkiii na raznih točkah fronte, zlasti v smeri I na Steenstraete in Boesinghe.
ANOLBSKO URADNO POROClLa
1. novembra zvečer. Po-poictee smo izvršili skupaj s Francozi krateven napad vzhodno od Les-boesfsa, kjer smo pridobili nekaj tal. Močan sovražni ogenj z granatami med Le Sarsom In Gueudecourtom in blizu Švabskega okopa. Uspešno smo obstreljevali sovražne jarke pri Hiiflncku. Sovražnik je napadal zapadno od Angresa, mi pa smo ga brez težave zavrnili. Naši Ietalci so uspešno obmetavali^sovražne baterije.
Francoskl voinl mlnlster.
»Matm« poroča, da je bila fran-coskemu vojnemu ministru poverje-na važna misija, ki bo potrebovala več mesecev. Ta čas bo momariški minister nadomestoval generala Ro-quesa.
»Journal offiziel« poroča, da je šel franeoski vojni mintster general Roques za delj časa na dopust. Splošno se sodi, da se nahaja minister v Makedoniii, da inspicira Sar-rajlove armade.
AngfešH votrJ zakon.
Angleška vlade ie sldemla izdati odredbo, ki doioča ka«eo za vsak prestop kakega angleškega državljana na sovražna tla.
Rezervna armada entente.
Zopet precttagajo v Parizu, da naj se postavi posebno artilteristično skrbno sestavliena rezervna armada. ki naj bi posegla v boj na onih točkah, kjer se ršče strategično važna odločitev.
Voina z Rusiio
HUJI Im fc i\U«9l|w«
RUSKO     URADNO     POROClLOt
31. oktobra. Zapadna fronta. V smeri na Luck, v okolici Pustomitov in Ošcev Južno od Svinjuhov so se polastili naši oddel-ki, ko so razdejali žične ovire, so-vražnih jarkov ter se v njih vstalili. Sovražne protinapade na jarke, za-vzete v okolici Ošcev, smo s svojim ognjem zavrnili. Južno od Brzežanov v okolici vaši Mučvskov hi Lipnice Dolnje je izvršil sovražnik po sUnem artiljerijskem ognju več zaiporednih napadov na naše taborisče. Napade smo s svofim ognjem zavrnili. Pri tem smo vjeii več mož. Severno od vaši Sojatefciikov vso noč do jutra bOfi z ročnimi grana tami. V Gozdnar-tih Karpatti artUferijeki boji m izvid-na pocK"^etia.
Car.
Petrograd, 2. novembra. (K. ur.) Car in veBki kne« presto4onasle<kifk sta se vrnila iz vetikega glavnega stana v Carskoje selo.
Beg Iz Finske.
Zadnji čas so začeli Drihajati iz Finske begunci, ker namerava ba]e Rusija vpoklicati mlade Fince. Be-gunci pripovedujejo, da hoče Rn$ija uvesti tndi na Finskem soiošno voja-ško doržnost. Me5o stra-ži ?ost kor^ don vojastva. po nekod na vsakih 100 m en vojak.              __________
Boii na moriu.
»DEUTSCHLAND« V AMERIKI.
Podmorska pošta med Ameriko ta NemcHo.
Pokazalo se je, da je bilo poro-čilo Reuterjevega urada o prihodu nemlke podmorske trgovske ladje »Detiiscbland« v Arneriko resnično. Kakor poroča Wolfiov urad, je pri-spela »Detit9cWafKi« v sredo 1. novembra zf«t. y pristatiišče New London, v državi Cormecticut. Amerikanske oblasti, ki so ladjo preiskale, so ji priznale strogo trgovski značaj. »Dentschland« ie pripelja-la seboi 750 ton barvil, zdravil In ketnikalij.
Z emirom na deistvo, đa s« Je tadi (kBra vozika nemske podmorske trgovske ladje posrećila, je pred-laga! nemški pošteni grof Berns-dorK amerikanski vfedi, da nai pošto med Atneriko in Nemči-j o prepel>Qva4o v bodoče /HemSke podmorste ltdfe. KaJcor po^ftča R©u-| ter }e anerikanska poStna uprava v principu pripravljena spreleti ta predlog.                                          I
»Setostopol« uničen? -    Kodooi, 3. noven&ra. (Kor. mr.)| »Đerttasake      Tktende«       priobčule stockliolne4co    prtvatno    krzojavko, glasom katare poroča trtW trgovec, kS se }e vnnil v trgovsk«ga potovaa?a| v Rffsfi ma. Fmko, da ie sadela Kn i i ska lodfa »Sebas^opok pred 8 đne vi I pred Helshigforsota ob nmo in bila depoima nničena. Nemške podmorske dolne je bilo bate videti ob vkoda v| pristaaiSče v Helsingiorsn. Sredi jti-Hia Je dospela nemška flotiNa torped-nih lovcev pred Utco, neki Aflaadskil otok ter prisilila prebivaletvo. ki }e delalo ob pdstaaišča, da te sstaviU) <Wo. Pri Httetagfotmi   crvi   30UJ0C
254. štcv.
»SLOVENSKI NAKUO«, a— 4 nove»frr» in*
Stran 3.
Podmorski Cola Pred p«rt«Mtafco
obalo.
Bern, 3. novembra. (Kor. »rad.) »Temps« brzojavlja iz Uzbone, da je neki neinški podmorski čoln napa-del pred portugalsko obalo več par-nikov.
Potopijeoe ladie.
Potopljeni so bili še ti-!e engleski parnrki »Meroe«, »Torino«, »Cludenc In »Herkness«. norveška parnika »Cerlochc hi »Rovn« ter nizozemski parnik »Oldampt«.
Trgovsko brodovje v Bergnu }e izgubilo meseca oktobra 8 parnikov v skupni vrednosti 4,625.000 K. Ena največjih paroplovnih družb v Berg-nu se je pogafala te dni o prodaji svojih ladij za 40 milijonov kron. Tuđi druge paroptovne družbe skušajo prodati svoje ladje.
Najbrže sta bila potopljena an-gleški parnik »Glenlogaiu in rib'ski parnik »Floreal«.
Potopljeni so btti: Angleški parnik »Rio Firahv« in norveška parnika »Caerloch« in »Rovn«.
Iz Aten poročajo, da Je bil par-ntk »Kiki Issias« od nodmorske^a čolna potopljen na ;ste*n mestu, ka-kor parnik »Angreliki«.
Homatije na Grškem.
Katerini v  rokah grških upornikov.
Milan. 2. novembra. (Kor. urad.) »Corriere della sera« poroca iz Aten: Grške oblasti potrjujejo iz La-rise dospelo vest, da ie približno 500 vojakov provizorične solunske vlade prodrlo do Katerinov, ki leže blizu morja ob železnici Solun - Larisa. Po kratkem boju z evzoni so uporni-ki mesto zasedli. Nekatere grske oblasti so Katerine zapustile. Prebi-valstvo je aklamiralo revolucijonar-ne vojake.
London. 3. novembra. (Kor. ur.) •Dailv Ciironicle« poroca iz Aten: Kakih 500 Venjzelistov je zasedlo Katerini ne da bi biK začeii na odror. Na poti tja je prišlo do kratkega bcia z evzoni. ki so stražlli most pri AH-nemonu. Glasom Remerjevega poro-čila iz Aten je poslala vlada v Katerini ojačenja.
Lanđost. 3. novembr?.. (Kor. ur.) »Daf!y MaiU poroca iz Aten, da se je razvil čuden položaj vsled teca. ker so častniki. ki službujejo na železni-Skl progi v Lariso, ki stoji pod nad-zorstvom entente, dovoliir rojalistfč-nim častnikom iz Larise poslati oja-Čenja, da zadrže prodiranje venizeli-stičnih čet v Kateriniju. Smatra se za nekonsekventno in nedopustno. da dovoli ententa vojaške korake proti lastnim zaveznJkom. Venizeliste same je to presenetilo. Nezadovoiinost med njimi z obstojeeimi razmerami je velika. Venizelisti so rrrnerja, da je priznanje vlade v Atenah s strani en-tente udarec proti vladi v Solunu.
London, 3. novembra. (Kor. ur.) »Dailv Chronicle« sporoča v pero-čilu iz Aren % dne i. novembra o za-seđenju Katerinlja: Vsled političre-ga spora je bil poročnik KertMii's ubit. Nato je prodrlo 600 mož narod-re obrambne armade proti mestu. Po frratkem boju se je ta oddelek noia-stil mostu Alphaaonnons, zasedel vas Colinđro ter vkorakal brez odpora v Katerini. Glasom pozneišega poro-Cila štejejo čete, ki so mesfo z?.sed!e, 500 mož. Kralju zveste čete so zbe-žale, predno so narodne čete dospe-ie, ter so pustile v mestu ves materi-|a!. Mesto je pozdravilo čete narŠdne armade z velikim veseljem.
Milan, 3. novembra. (Kor. urad.) »Secolo« poroča iz Aten: drška jrar-nizija v Katariniju, namreč 170 mož fn polkovmk Misas. so se umaknile na visine zunsj mesta. Kralj je posla! po dogovoru z antfeSkim poslanikom Hlliotom z železrrico 1500 mož S topovi v ojačenje nolkovnika Misasa. Flliotovo pnvoijenje Je odsovarjalo odločitvi vojnega sveta v Bouiocmi o obmefltvi vpliva atenske in solunske vlade,
Venizefos je hotel itdaritl na Atene. Dunaj, 3. novembra. Tz Aten poroČajo: Venizelos je hotel udariti na Atene ter pridobiti mesto za sebe. Ruski poslanik Nemrdov ga je dal svariti, da naj te<?a ne stori. ker Rusija nikakor ne mara, da bi bila pregnana dinastija.
Snora?aia med f onreiko in nemilo ?
Iz Norveške v Kodanj priliaja-joče vesti pravijo, da je prićakivati mirne rešitve spora med Norveško in Nemčijo in da Norveška ni mislila nikdar na vojno.
V sredo so kurzi na borzi v Christianiji zopet močno poskočili.
Odskodnioa za norveške ladie.
Nemška vlada fe Izjavila, da Ie pripravljena plaćati za potopljeni norveški parnik »Sjollist« in za ja-dmico »Oieudon« odškodoino ter Je Uh  A***fiwu odSooctate mi pMrik
na 00.000, za Jadraloo pa na SMM6 krom. Toror saipelni aa Mraiei pa se je zaračuna] s 155.000 kronami.
Norveška plovba.
Iz Christianije poročajo: Uradno sporočHo norveške zveze paroplov-nfh podjetij je zahtevalo od kapita-no\' ladij, da naj s svojimi ladjaini ne zapuste fjordov in pristanišča v Chri-sriaciji.
Švedska hi živla.
Na Svedskem so morali s 1. novembrom vpeljati izkaznice za slad-ko'r. V kratkem bodo na Svedskem vpeijali izkaznice za kruh. Veliko pomanjkanje vlatia tuđi za mleko in surovo maslo.
Lord Cecil o grškem vprasanju.
Rotterdam. 2. novembra. (Kor. urad.) V an^leški zbornici poslaneev so razpravljali o grškem vprasanju; poslanci so se zlasti pritoževali nad postopanjem entente proti Venize!o-su. Lord Robert C e c i 1 je opozarjal, da takih delikatnih vprašanj ne gre razpravljati v javni seji. Svaril je zbornico, naj ne verjame slepo vsa-teinu poročilu iz Aten. Anglcži ne želijo nič druge^a, kakor da bi se Grški dobro godilo. To se da do-seOi Ie, ako se Orška pri-Uruži zapadnim državam. Venizelosovo vlado so aliiranci po-vsodi tam dejansko priznali, kjer je imela več:no za seboj. Vcnizclasa se aliiranci nikakor niro znebili. Ant^li-ja postopa skupno s Francijo. Misli, da hoče^o, aliiranci kralja Konstanti-na držati« niti kralj sam ne srne gojiti.
»Daily Ncws« poudarjajo, da je lord Cecil odgovoril izogibajoče. Vrrr.t-anje se je glasilo, ali alHrane vlade res nišo hotele oficijelno priznati Venizelosa in nje^o-ve^a kabineta. Iz lord Cecilovega odgovora se da sklepati Ie eno. kar je žc»!ostno in sramotno.
Razag p!i*ičn? veii.
= Dalekosežna avtonomi?o. za Galfcijo? »O5td. Rundschau« je iz^ vedela. da je v najbliv'em času pri-čakovati naredbe, kf bo voeljala dalekosežno avtonorrijo za OMi;ijo.
= Vrniiev interniranih Po!»^kov. Ncrršlca vlada je odredila, d?. ?e nai izpustijo vsi v nemškifi tiiboriščiri se nahajajoč? PoMaki civiiisti, ki so bili po izbriihu vojne kot podan;ki so-viažne niske države internirani. Več tisoc takih civilnih internirancev se je že vrnilo na Poljsko.
= Nemski drž. zhor. Dne 2. t. m. je nem*ki drž. zbor razpravljal o ravnanju z vojnimi vjetr;ki. Pri ti razpravi se ie or:Iasil tuđi novi vojni minister Stein. Ta ie rekel, da ?e prvi nasprotnik Nernčije Aniiija. ki hoče z vsemi sredstvi doseći svoje cilje. Tuđi Xe_mci morajo porabiti vse «jilc-in gledati, da, če možno. še prekose svoje nasnrotnike.
= Tittonl.   Tittoni je izjavil na-riškemu poročevalcu »5ccola^:   .laz sem okreval. ali zdravniki mi preno-vedujcjo prenaoorno delo. Svoj -,k!ep sem storil povsem mirno   do   dul'ši brzojavni izmenjavi med    menoj in Soniifnozn.    Po!:tika   Italije,    kakor vseh zveznih držav. se nič ne izvre-meri; treba se je boriti in ostati   v medsebo'ni edlnosti. »Popolo df Ita-lia« pa se spominja svojećasnih vesti, da deiuje   Tittoni,   podpiran    po Oiolittiju, na to, da bi padio Bo:,elh-ievo ministrstvo in hi on    stopi!    na čelo novega ministrstva; ?urni. da je njeqov odstop v zvezi s temi narnt-rami.   —   Italijansko poslaništvo v Parizu bo vodil najbrže grof Oallina, pot'jm j?a prevzame kak  parlamen-tarec. ki doslej ni pripadal diploma-cfji.  »Petit  Parisien« je slisti  ćelo, aa bi bil Barzilai določen za Tittoni-jevega naslednika v Parizu.    Največ sanc za to mesto irnata poslanik    v Petro^radu Carlottf in bivši minister Martini. — »Petit  Parisien«  poroca Tiadalje, da ntegne nasledovati Tittoni ju poslanik v, Madridu j^rof Bonin Lon^aro. Tittoni odide na Sicilijo   in r>otem v Rim.    Francoski mTnfstrski predsednik Briand je rekel Tittoniju. da obžaluja njegov odhod, ker on je bil ena glavnih opor pri sestavi akcijske edinosti zaveznikov.      »Temps« pravi, da Tittori konca svoje delo   z utrditvijo temeljnih črt bodočih   od-nošaiev med Francijo in Itaiijo. »Journal des Debars«  spominja, da za Titonija je bila vzeza Italije z Avstro-Ogrsko vedno sredstvo, s katerim so se   ovirala    italijanska prizadevanja rta FSalkami in da Tittoni dobro pre-motriva tuđi nacrte Nemčijc. — Tittoni je ve!jal svoj čas   za   velikega prijatelja trozveze, v Pariza pa 5C Je popf>lnoma izpremenH in počasi preše! v tabor entente. Ko Je izbruhnfla vojna v^v^ustii  1914,   Je brzojavi! San Ohilianu, naj se Italija te«   od osrednjih držav In napovc   nevtral-nost. Fotem fe dctovsrf skupno s Sa-landro In Sonninom ta y m|a 1915.
la Cadone. Iz Lupana poročajo: Ne-kaj dni že krožijo po neitalfjanskih li-stih vesti o težkem konfliktu med Bissolatijem in Cadorno. ProvzroČi-telj teh vesti je neki nevtratni kores* pondent, ki iz Rima zalaga neki ne-vtralni klerikalni list in pridno nabi-ra vse mogoče čenčarije. To je isti, ki je poroča! v februarju, da je do-spelo pred Verdun četrt milijona Ita-lijanov. Res na ie, da obstoji med Bissolatijem in Cadorno globoka stvarna razlika v pojmovanju mož-nosti glede posiljanja italijanskih čet zaveznikom. Iz te^a. vzroka je Bisso-lati ustavi! svoje potovanje ob fronti. O voja?!:ih stvarch se |e podrobno informiral pri polkovniku Douhetu in ker je bil ta od Cadorne obsojen, se je razmerje med Bissolatijem in Cadorno seveda pooštrilo.
= Francoskl parlament are i v Italiji. Preko Lugara porocajo. da je dosnel 2. t. m. v Rim radikalni fran-coski poslanec Franklin - Bouillon. On hoće pripraviti obisk številnih franeoskin parlarnentareev v Italiji.
= AfiKležf in mir. London. 1. noveubra. (Kor. urad.) Reiitcr jav-!ja: Pri otvoritvi kolonijalnega kluba v riđinburghu je imel lord Rosebcry govor, v katerem je med drugim rekel: Vojna je angleško dr/.avo strnila in zedinila. Neodgovorno beseJiče-nje o prezgodnjem mru je tre^a gra-lati. če bi bil kak minister iako krat-koviden in strahopeten, da bi skleni! tak rrir in se zr.njl ne bo zahvali!, j^a vendar ni Angieza, ki l)i se hotel ta-kemu režimu pridružiti. Posebery je kc«rčal: Ror?rno se za male narode *n zn nevtraicc: izined knlerih bodo hl katari kr-T-Iu pr=i!f rta vrsto, da hl trpeli pod pruskim navalom, ie bi bili mi nora^eni.
= JskodH'Ve Jzjave. »Kolnisohe Ztgr.« objavila člnnek, ki se bavi z raznimi neonreznimJ fzjavami v za-lodju živečih l.Midi. ki poŠiliaio svoja mnenja v svet in ne nom^lPo, da dost'krat znatno škodnjejo nerrški stvari. »V to posrlavie spadalo tuđi ra'ostna pisma, k' »ih Če^to no^f-jn^o žene, pa tuđi rr;c>?ki na frorto. Taka pisrna provrzrocaTo vojakom tcžko srce in če priđejo sovrrzriku v roke. m'1 slnžiio v ac"'*tacr!o nrofi Nem-čiji. S natr'iot'čnnjra štilaca bi b'io Ie po^drnvlinti, akn bi vo'nki tgkn pisma uniali, predno nr?dr:o v so-vra7r»fkove roke. Od nr»;h. ki sn ostn.Ii coma, on ie zVihtev;:*:, da r?j borio v bodoče bolj rorervirani i" v?* se bofi O7irajo na veVke Interese do-n!0vtr»6. Onr>7ririf| *q fre^R tv$'< ra rnzne renrem^š^-CTie iz;ave v !av-nosHt n& /e^e7?i!ci. v iavn;ii loVMin. na u1;ci. Vedno znovn se noroen o ^li'^i'h, d"1 so 73 fnlcc Iz'pve ^7vc-dcl? so'.Tnrn'ki Vi ;;h *ever*?. J71'on-^ča?o v fleor'o NVncem. Prči tn;-cem se ne s^ri? govorit? o vo?o5k^h 7rdevah. pa turi? ve o političnih in (rnspprtorvlnh. K?r n^?boTi onre^ni pa morai*o biti Nemc* v in^7?m,ctvu. k-er 'H1 or^'nio sf^Tn^p" n^renfi? ^ed r->Ve TTcnrcTr^n'rnrs*"? fe n. pr. ^teti* sltičii. da ie neV« ncro"*nCan v l?o-TeTu rlavne^a m°^ti r»oVe nevtralne rfr/-^*^ rekrT d^^^tnu V^mcit: Osta" b>m šo nekr^? di* tt». o\n s^ vsa? zo-r>**t friki"1* rrnvrT: T"i;pn. Ti rs^srn-\-or *ti ctT?i'n fivn  ^'inr"p7n fn ^a tn-
• Tf~)1r*"srhc 7*^*^." T*'t?"""'PT Molimo t?m m t^":rp+. *'er' bes?de več škodniefo knkor k^r'^tiio.
Novo ministrjstvn ie uradniško - ministrstvo in kot tako nima izrazf-teea političnoga značaja. Novi kabinet je bil snre.fet v avstrijski iavno-sti s precej^fio prijnznostjo. Ni dvoma, da sediio v Korberjevem mini-str.^tvu odlični strokovrjnki, in da se hoče nove m'nistrstvo Iotiti z vso energijo vclik'h perečih vprašanj. Prcd\\sem namerava dr. Korber urediti organizacijo prehrane; govori se, da bo ustvari! po nernškem vzor-cu rekrk^ ^nprov'znčno diktatnro« z baronnm Rcckom ali Rrirnreither-icm na č°f". Važno je tndi dejscvo. da dr. Korber ni prevze! niti ene^a ministra, k? *e pod Stiirp:khom neposredno sodeloval pri pripravah za ohnovitev avstro - ogrrske nagodbe. Če tuđi je morda vest, da Korber Stiirgkh - Tiszinega nagodben^ga dogovora sploh ne prfzriava, netočna, je vendar verjetno, da hoče imeti za nadaljfia naiarodbena pokajanja »proste roke«. Oči vidno se hoče novi kabinet lotftf tudf razreSftve vpraSa-nja o reformi oprave: novi notranfi mfnister baron Schwarzenau ie bfl svoi čas predsednik velike cesarske komisije, kl je od 1. 1911. do 1915. pripravljala gradivo za reformo av-strijske oprave. Tuđi glede obnovit-ve parlamentarizma fn omHfenfa cenzore nudi novi kabinet gotove ga-nmci|e, K&rber sam i* napredtn noLU ve ceoiti po»n tmofrt* ta
^^|^ ^   j^ ^ riJJM^ilt m ■■mi li.....
binet kot zastopnika konzervativne aristokracije baš grofa Clam Marti-nica, ki se je med člani gosposke zbornice kaj naj bolj ogreval za ob-novitev ustavnega življenja v Av-striji. Imenovanje grota Clama Mar-tinica je tuđi v tem oziru zanimivo, ker je bi! novi poljedelski minister najintimnejši prijatelj pokojnega pre-stolonaslednika, katerega politične ideje za notranjo preureditev države so «3losno znane. Politični krogi pri-pisujejo tuđi imenovanja drja. Bobr-zynskega noseben pomen. Novi poljski minister je stro^ avtonomist in eden najodličnejših poznavalcev poljskefja vprašanja. Imenovanje grofa Ciama iMartinica za poljedel-skega ministra je dalo novemu niini-strstvu, nekoliko drugačno barvo, kakor se je prvotno kazalo. Poleg Nemca Korberja ja postal najpromi-nemnejša oseba novega kabineta Čeh grof Clam Martinic, dedič in na-slednik onejra grofa Martinica, ki je bil eden glavnih avtorjev čeških fun-damentalk. Zato ie razumljivo, da so tuđi Cehi pripravljeni pozabiti svoje stare spore s Korberjem in da se če-^ko irasop'-f'-ie brez precisocika izraza o novem kabinetu katerega dobro vol.'o prizimva. Sodiii pa bodo av-strijski narodi novi kabinet po njegovih činih.
Dr. Korber in njegovi ministri hočejo vse storiti. da iziđe Avstr'ja iz sedanjih htidlh časov politično in ^osnodarsko prenovljena. ?l<oda. da ^i no\ i ministrski predsednik ni ooklical za sotrudmka tuđi moza. ki bi bil dober poznavalec koinnI:cJrane??a vprt»san?a na jugu mon?jr!ri'e, k^teretra sretna ureditev je p'Jen c^^v^ih popt.tcv b^Hoce veličine in nričrkov^ane^a vsestranskega napredka države.
Plemstvo s ^redllcatom »Boneti« In »Prv'azzo - RedipfrrjHa«. Hugon Schmi'Jt, Reneralmajor in poveljnik neke infamerijske brigade, je dobil plemstvo s pred'katcm »Boneti« in nolkovnfk rran Orossman plemsto s predikatom »Pelazzo - Re^ipuglia, Hva ' rnjr». znnna iz bo?ev ^a Kras.
O'm^izViskl teč^fi v Kromerižu !ii v Trrtu, Kani ni biio nič. sedai pa !:r*r na cive'n krajih lahko posiliamo v tec^je trori?ke d^jake. ki so pohnjali sTovensko eimr.azijo v Gorici. S te-;:avo so se otvor-i? tečan" v Trstu in šte?e?o secoi okoli 90 diiakov. Komaj so se tam T"^m?re n^k^rko uredile, •e ^resenetHa flovensko ftjvrost vest r> ustn^^vitv5 r^rp^-rrij^Vh t^čaiev v Krcmer'7'i. OMiublia ?e v Kromeri-7i? konvikt za sto "dnakov, ki bodo r^m preskrblieni z vsem potrebnim, ^a premo^^e^e rc r'^ioči tnksa. Živ-T;e^cVo r^^^ere v Trsti1 nišo dobre, v Kromerižu ie zagotovljena državna oskrb?* Več'HH profesorjev s'o-ven«tV« tr'rmp.Tijfe ie zanoslena y Tr-ct»i. erlen le v Cetiu. eden ie prost, dnipri so nri vo*ak?h. Knko na.i se do-M ?z t^Ta ?fe^T?1a r>otre*>nG profesor-i'e zn ^rst in Kromcr'?? Je nemosro-rP. /rt!:rnr> rr»c\ ^^ nnV':cnrii fr>Vtnri; \endr*r e^kr^t ze urede vprašanje «!ovensV?b crirnnnriicVib tečrrev ta-!:o. dn bodo res končno urejeni nn d^bro.
Paziv. Županstva evakuira-n i h kraicv se ntijno vabfjo. da spo-roče svofe naslove, ker leži tu mno-<ro vajnih zavarovalnih listin dotičnih obč-nnriev. — Vojnozavarovalni odd^^k v P«-»stojn?.
' K*q pOf;|?fie sedai solkansko žu-npnstvo. vnrnšuje vec solkanskih ob-činarjev. ki bi se radi v svojih zade-vah obrnili do županstva. Nadalje vprašuiejo neknteri Dornberža-n i.   kie uraduje njihovo županstvo.
Zupanstvo Podcrora pri Devlci Mariji v Po!j|u pri Lfuihtiani prosi svo-ie občane. da mu naznaniio svoje se-danje Mvališče v svrho olajšanja ob-činskecra uradovanja.
Županstva Temn»ca, Škrbina in fiabrovica, okrai Sezona, naznanjajo, da imajo začasno svoj se<1ež v Se-?ani (obč. urad) od dne 28. oktobra t. 1. Dalie se naproša begunce imenovanih občin, da takoj naznaniio svote bivališče, ker je to velikejra po-mena in strankam v lastno korist, bodisi £lede podnor ali druj?o ter žu-nanstvom v olajSavo na razna vprašanja pri uradovanju.
Zupanstvo občine Brestovica na Krasu politični okraj Sežana nazna-njR, da se nahaja občinski urad sedaj v Cep!ianah h. št. 14. pošta Nemška loka pri Kočevju na Kranjskem. To se objavi v svrho, da se občinarjl za-morelo obrniti v slučaju potrebe do županstva in posebno za to, da se občinarjcm lahko dopošlje prejeta stanarina no voiaStvn.
Iz Srbffc v Itatffo so bili prlp©-IJani nadalje še nastopnl v]etni*d: Anton Ko^ol iz Mirna, rojen 1872; Matija Karff \t Povirja, rojen 1883, Anton Lenardič iz Kojskega, rojen lMgb Ttm Lfčcn iz Smartnsu rojen 1885* Pavci Učea is Ooolc«. rp*«
1686, Ivan Lovinšček s KanaJskega, rojen 1886, Karol Marinič iz Vedri* }ana, Andrej Mavric iz Krštenice, rojen 1886, Ignacij Mišigol iz Višnjevi-ka, rojen 18S6, Evgen Mrevlje iz Škocjajia, rojen 1886, Peter Murovec rz Četx>vana, Josip Pahor iz Opatje-ga sela, rojen 1875, Dominik Pahor iz Mirna, rojen 1874, Štefan Pavlin iz Grgarja, rojen 1891, Anton Peršič s Trnovega* rojen 1884. Anton Peršič iz Opatjega sela, rojen 1878. Ivan Petejan iz Peči pri Rubijah, rojen 1880, Josip Pilon iz Ajdovščine. rojen 1888. Vsi se nahajajo v kraju Asinara.
Nesreča. V Brjah se je 1. t. m. ponesrečil triletni sinček Josipa in Av^lištine Pečenko« Branko. Padel je v vrelo vodo in se tako oparil, da so ga morali prepeljati v tržasko bolni šn i co, kjer je revček umri za opek-linami-
Tro]ežične ulične napise y Trstu zahteva »Soldatenzeitung« in sicer nemško - slovensko - italijanske. »Soidatenzeitung« pravi: »Ker imamo v Trstu namesto razpuščenega cbčinskega zastopa cesarskega ko-misarja. zadostuje, da ta podpiše to-zadevni odlok, pa je stvar rešena!«,
Ncmska gimnaziia no Voioskem. Čujemo, da se ustanovi na Voioskem nemška gimnazija. Za letos se otvori prvi razred, za katerega je priglaše-no 30 d?jakov. Za učno osobje je tuđi žc priskrbljeno.
Svojega strica Blaža Skriniarja, ki je stanoval v Gorici ulica Ponte Nuovo 22, išče Marija Onofrio v Purnkrutu. Spodnje Avstrijsko. Kdor bi kaj vedel, naj jej blagovoli spo-ročiti.
K^r> ^2]f ve? Anton Komel in Marija Komel st«i stanovala z otroci < hi sto. Pavlo. Francem in Alojzijo v Sarajevu. Komel je bđ mizar in je n:oral julna 1914 k vojakom. Žena1 njegova, iMarija Komel, rojena Piču-lin. je z etroci ostala brez sredstev, Maja \915. je h\)a evakuirana, še pref pa je hčer Pavlo p°slaia svojemu očetu in svoji materi Simonu in Mariji Pfčnlin v Solkan pri Gorici. Ma-riia Komd je bila s hčerko Gusto in sinoma Francem in Alojzfje octprav-liena v Virje pri Belovani na Hrvat-skem. kjer je družina Regine Kuček" nrevzela sina Franca, ki se še zdaj tnm nabr>ia. Fe^ruarja 1915. se je Marija Komel z Gusto in Alojziiem vrrn'la v Sarajevo in je vsled pomanj-kz.rte tako oslabela, da je 15. oktobra 1916 v bomišnici umrla. Za va-rnha postaviieni Fv^en S t a g 1 j a! nrosi tem potom obvestila, kie se "^haiat?* oče in mati umrle Marije Kcrnei Sfmort in Marija Pičulin ^*z Solkana pri Gor?ci, prosi to tem-^nlj. ker je Anton Komel, oče zapu-^čeniTi s^rot Guste in Alojzfje Kome!, n.?i"hrTe v vojni padel. Naslov: Ev-fren Stn^!ia, uradnik. Sarajevo, Hr-^•^+o dol. broj 7. TI. kot.
Dnevne vesti.
—  Odlikovanla. Srebrni zaslužni krizec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 4. domobranskoga  nešpolka  Makso    Arzen-šek, narednika Viktor Batić in Adolf Papn 27. domobranske era    pešpolka, stražmojster 6. orožniskega    povelj-stva Alojzij    Novačan.   stražmojstra 12. orož. poveljstva Jakob Krajne in Josip Rančigaj, računski   podčastnik 21. domobranskeg'a pešpolka   Feliks Kadunc,    stražmojster  12. orož. poveljstva Vinko   -Vrančić. — Srebrni zaslužni  križec na traku  hrabrostne svetinje sta dobila četovođji 27. do-mobranskega pešpolka Fran 2aga vbl Josip Firćik.
—  Padel je na jugo - zapadnem bojisču   kadet - aspirant 27. domo-branskega pešpolka Konrad 2 i v k o iz mariharske okolice.
—  Podpolkovnfk Tumdija v Ita-lijanskem   vjetnistvu.   Znani junak, poveljnik podpolkovnik Tunidija   je prišel v italijansko vjetništvo.   »Gb-zor« poroča: Pri poslednji ofenzivi ief Turudija   —   kakor    pripovedujajo častniki, ki so se vmili s soškega bo-jišča — hotel s   svojim   batalkmom osvojiti zopet del izgubljenega ozem-Ija. Preveč je bil   drzen in prišel   je predaleč, Italijani so se umikali, samo da ga približajo k sebi, hitra pomoć ni bila mogoča, na to so ga ob-kolili in vjeli. (Vest, da je bil Turudija vjet, smo priobčili že pred tedni. pa Je bila konfiscirana. Op. nr.)
—  S soškega bojBča   pošftjamo slovenski   fantje in možje »orskega topničarskega poBca iskrene pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, čitaljem »Slov. Narodac:   Karol Ca-puder iz Krtine pri Domzalah, Anton Sorko iz Cateža ob Savi, Mihael Sa-Jovic iz Glševk   pri   Krai)w. Franc Ur5e| iz Pameč pri    Slov. Gradcu, Franc Stropntk iz Skal pr! Veten}nv H. Herzmansky iz Uobljanc, štefan Bračko z Brezja, Josip Qolok iz Prerada pri Ptuju, Franc Piff te Storen-ske Bistrice,   desetnik Iw Ufottb
iz Si. JmJK «h.Wl •*
6tran 4.
.aLUVKN8»U nakult, aut 4. novemDr* mio.
254. SlCv.
—  Iz ruskega   vjetolštva   se je
ogtesfl Stane GUtftch tz Trnovoga v LKiWjani ter pocoća, dm je zdrav in da se nahajajo ž njhn vred v vjetai-Štvu še nekateri iz Trnovega, med njimi nfegova prifatelfa Maks in Ka-čar. Dospeli Še ntso na stalno mesto.
—  Iz ruskega vjetništva   se    je
po 16 mesecih ogtasil Anton Lesko-vec iz Lazov pri Planini in Rakcku. Nahaja se v Ekaterinoslavu in piše, da je zdrav.
—  Vojni Časnikarski stan na Du-paju. C. kr. vojni časnikarski stan. v fcaterem so zbrani vsi vojni poroće-*a*ci avstriiskih in inozemskih listov, (e bii prek>žen na Dnnaj.
—    Železner   dvavinarske novce
bo izdaja v kratkem avstro-o^rska banka. Pripravlja se tuđi izdaja eno-kronskili bankovcev, toda še le za poznejši Čas.
—  Premeščen ie    c. kr.   okrajni komisar dr. Ivan Lininger iz Ko-Čevja v Logatec.
—  Ljudsk^dske vesti.   Vpoko-Jeaa je nčttcfilca ^Marija L e v s t i k -S t n c k i y    v    Št. Petru.   EJeomora K r k o č je na»eš6eTia za sapleminfo y 3*. terneiti. Morija Hauptmann v Tcpltcah. Vkia B o ž i č   v Starem trgu.
—    Prepovedana    razsrvetliava. Po mirrrssrski naredbi z dire 22. ni. m. je prepovedano    dokonča   vojske z ozircm na izredne razmere ob vsaki priUki ra?svett|evati grabe in grobnice  s  svečami  in  oljem. Prestopki te prepovedi se bodo kaz-novali.
—  Javna knjižnica    »Gospodar-skega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je   izposodila v    me-secu oktobru 4S13   knjig.   Knjižnica posluge vsak torek, srgdo,    petek in soboto od pol 6. do 8. zvečer, ob ne-deljah in praznikib pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti Marča-na na Rimski cesti   št. 19.).   Dostop ima vsak do.
—  javna fiudsVa knjižnica »Oo-spodarske^ra »opfcdno^a društva za šentjakobski ofcraj poštuje vsak   torek, četrtek in soboto od pol 6. do pol 9. zvečer. ob nede4jah in prazni-pa od 10. do 12. doTK^ctne na Vožar-skem pota 2 koncem Florijeneke u4i-ce in začetkom Kartovske ceste, po-stajaliSče električne cest»e    ž^leenr-ce. Knjirnka ima vse   rMTveiše   sk>-venske knjfge, ter naitepše   krvaške m nemske.   Na   razcoiago   popoini imeniki kniig. Vstop v kn&Kntco mra vsakdo. Vpisiiina Je 10 v.
—  Pogrebno   društvo   Marfjhie bratovščine povišaSo je te&ri prisp«-yek člarrov na 4 krone. Več v cte«a*-ojcrn oglasu.
—  Za kozami je oboiel v bdfeii-sko vojašrJco od aekod prineseni in-fanterist Ivan   Ttezmen^r.    Prenesfi so ga takoi v epidemiisfco bot«iši»co na Koddtevem. objekt, ftier je tefeV. ie koirtumadran in sfcorjene so pro& razštrjeniu   boteam*    potrebne    odredbe.
— Mestna zasiav!Ialn?ca IJahljan-ska naznaola p. n. občinstvn, da se vrši dne  16. novembra 1916    redna tnesecna dražba v i^esecu febrttarju In rrmrcu 1916 zastuvijefnh drairoce-ttosti in efehmv (btege. perla, stro-(ev, ko!es itcL) od 3. do 6. pondđne v uradnlh prostorih, Prečiie. vsi. št. 2. Posebno se še ono#?ria. đa ita dan dražbe ni mogoča resitev ali obnovi-tev zapadlih predmetov. teruveč    le aaikasneie    zadnji    nradni'   elan    za Btranke pred dražbo. Za rrrostovoli-no dražbo nameniene predmete    nai prineso stranke doooldne en dan pred dražbo v urad.   Dragooenosti, kakor efekti vec^e \Te^nosti. se od za to rn-keresiranfli    oseb Vahko o$rfedajo na dan dražbe od 9. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih.
Triie t3to\\ so se klatili okoli Žabnice in Crn€rrobe ter izvršiH par vlomov. Na nekaterih kraiih so bili precrtani. Tatovi nosik> vojaške čev-Ue, kakor se da presoditi iz stopinj.
Javna dražba mostu čez Savo pri Sv. Jakobu nad Liubllano. Dne 10. novembra t. L ob 10. uri dopoldne se vrši dražba mostu čez Sarvo pri Sv. Jakobu nad LjnbUano pri tukaj-šnjem c. kr. okrajnem sodišču. Z mostom vred se proda tuđi pri mostu stojeća liiša z vrtom in zeml]i§č?m. Most je koncesijoniran z dovoljenjem pobiranja mostnine do leta 1928 ter nudi stalne in izdatne dohodke. ln-teresentje se opozarjajo na to ugodno priliko investiranja kapitala. NaJ-nižji ponudek znaša 28.305 K. Podrobnosti je razvideti iz akta, ki je na razpolago pri c .kr. okrajnem SO-dišču v Ljubljani (Eksekucijski od-delek.)
Našla se je boa. Dobi se na Po-ljanski cesti St 19. I. nadstropje pri Francu Kunaverjn.
Zamen?an dežnlk. V nedcljo do^ poldne je bil v brivnici gr. Kastelicm y Kolodvorski ulici zamenjan dcinik, Kdor ga }e zamenjai; oaj ga odđ» V ~nm*ir"* hdvnicL
r«red, la. <W) P* 2000 K teke 1174. 3M6, 14M&. 34JK. 59gQH. 3*100, ^349. 68JM, 69.794. 71.104. 50.106, 94.471, 96.313, 100.936, 109.120, 111.739, 114£85. Po 1000 K dobe 966, 3663. 16.135. 16.278. 19.276, 21.726, 22.902, 25.501, 28.836. 28.995. 29.46S, 31 £49, 37.399. 42.738. 44.096. 44.796, 45.924, 46.880, 47.512, 47.934. 53.954, 54-193. 59.990, 59.999, 64.776. 65.970, 67.454, 67.872. 67.981. 68.463, 69.336, 72.532, 79.434, 80.303, 81.5*, S2.909, 91.867, 92.469, 93.855, 94.479. 1U0.271. 102.599, 106.297. 107.377.
BpriFO - Szert - Iftihlos.
To je ime sedmograškega, blizu romurrske meje ležečega mesteca, ki je imelo v mirnih časin    11.000 pre-bivalcev in 40 milijonov   občinskega preraoženja v  samih  gozdih.  Prebi-valstvo rri piačevalo nikakih doklad in je še dobivaio še lesa za vse pogrebe.  Prettrraici  so  madžarske  narodnosti, le  nekoliko  Armencev    je med njimi, in seveda ima tuđi Madžara za župana.      Toda župan tecra srecncjra mesteca je slovenske ga pokoljenja in se tega dobro in rad zaveda in župania je za-vedna ljubljanska Sloven-k a.     Župan dr. O r e 1 je netjuk za-služne^a  s^'enskega  rodoljuba,    v dobrem STx>mimj   o^talega    ljubljan-skega zdravnika dr. Orla. Županja pa ie iz uc^edne slovenske rodbine Moo-sove v Ljubljani.    Župan dr. Orel je prihajal skoro vsako leto v Liublja-no in na Blcd in si je tu v vseh kro-gih. kjer je občeval, pridobil splošne simpatije.    Iz vojnega poroč^vnlske-era stnna javljp.io zdai o nekaterih do-življaiih    v    Gyergyo-$zent-Miklosu povodim vpada romun^ke    armade. Dne 30.  avgusta  ?o odšli  avstrijsk-* vojaki in  prebivalstvo je začelo bečati. Ostalo je le 1160 oseb, župan dr. Orel ie tuđi ostal. One 1. sentembra je skT;cal župan pod rnWm nebom ja-ven shod in poročal prebi val stvu    o noložtrju.      Sklenjer*o je bilo, da naj žtrpan  sovražniku,  če  priđe,    mesto izroci in prosi, rrai varu i e zivlienje in Imetie pre*vvak:ev. Pne 3. septembra je prišla romunc-;'a pred straža, dolo-čHa,  da nai voefi občinski <;vet upravo nasprei in naročila razglasiti,    da ostane vse  imetie prebivalstva    ne-do^akrjer.o, begunci pa da naj se vr-neio,  sicer  zajmde  njih  rmetje     ro-mtinski  državi.      Romunska  četa je T>cd vodstvom romčnika odsla    rtaj-pret proti zar>adu. Dre 4. septembra dg  so  pHjezd?!!  v mesto  o^rski  hu-zarii fn kmađn na to — rooiunski po-roenik rra ko)<^t!. O^rsk! orožniki so c^ trrlcoj pr!je!i.      KomaJ pa se je to 7?r(xil!o,  ie  prihitda  komrtanTja    ro-munskih voiakov in takoj prijela žuran a. župrHka in niegova ctva    ^na ter  ?»h   reijsda  dađeč  na  Porrmnsko. Avtfltoi  i*n ye oo^^edal, da so of>doK iet». da so ^vabili  rormnisic^ra po-ročnllra v pp^t, kar se kswn*e    s 9«wfro. Zanofte m nie^nva dva sina s-i Rnrr*mi talcoi rzpirstili, župana na so    vle£fi romurr4d jezde"i-onr^niki :z ječe v Jec-n. era SJivn^i in bili s sab-^ami in mu nohrali dc^ar.     KonČno co j?a rzpusti!! ter ?a roslali domov, kier so rra zonet notrdUi kot 7Trnar»a. D^e 21. so morali vsi rrebHrn1c! snažiti ceste; rornunski nn^ec?rttk le no-zval tuđi župana no to đeTo. Ko se Je ta vprršuje o^mil k ravzočerru ma-iorju. mn je t3 dnl rr>ko tn r>r>tem vzel Žiirmrtu briliantri; orstan, če?:   v?po-rrrin na volno«. Zunan se fe ohmii do ^er»erala. Ta rmi ie rckeT: Ti bos na v:še obe^il romansko troT"oinicr».    — nn^nnć tre^eral — ja^    te    rtiTrnm; daite zastavo in dal io nom ra^o^e-Mti.     General je pomezikal županu: Ti đraei mni. si nrebrlsanec, a jaz tuđi nisem ne^rren.     Ne i^raj se s svojo crJavo.     Končno so tn. oktobra Rnmnni rrmTnli  be'/^ti.  .^ursan  se  je hotel ustaviti ronanin be^eč^h    mož fn ie bU ranjen po elavi. Vsi. ki po-znnio ijTibe^riiivecra jro^T). dr. Orla. ?e bodo vese^h*, ćn je tnVo ^reč^io nte-^'°1 ve!?V-m nevamo^'m. Končno bodi omenieno, da so Mi Tcratko pred izbnTrtorn  vo^ne nekateri     slove^^ki voiaki v tem mestecu in da sta    ith žiipeTi in njegova soproga    presrčno ^^♦•eiela in nocrostifa.
Prlstopaf te kot filaalli „Bdečem« taitn«!
Aprovlzaciia«
+ Novi predpUI sa putrno Set ▼ zatedio. Armađni povelMk genc-raloberst nadvojvoda Cvgen ie tsdal ukaz, ki naroča četara v zalediu nai-večfo štedljivost z žrvili. Za civilno prebivalstvo vpcljanih brezmesnih dni se mora tuđi vojaštvo. ki ni neposredno na bojni crti, strogo držati. Povsod ie kar najbol] Srediti z ma-Sčobo in oljem. Porabo mdce le ome-fiti. belega peciva se ne srne i>delo-vati, vojaške osebe, ki se branik) v skupnih menažah, ne smejo dobiti civilnih nakaznic za moko, kruh, ma-Seobo, sladkor in kavo. Mleko je predvsem porabiti za bolajie vojake, mlečna kava za druge vojaške osebe se srne pripravljati le. če mleka pre-ostaja. Finemu voiaku se ne srne da-iati več kakor pol litra vina ah" V4 1 niva. Povsodi. kjer je mogoce, naj se osnuieio voia^ka Erosr»odarsrva za re-io rrašičev. perutnine in kuncev. Iz-rabiti ie po možnosti tuđi mrhovino in druge odpadke. Ukaz nadvojvode Pvgena je odkritosrčno pozdrav-Mati. sai nam je priča, da hoče arma-'a nornajrafi civilnemu prebivalstvu, 1a krepko m čim lai^e zdrži čaše te-'e preizkušnje.
-r Oddaia krom pirja za VIII. rvkraj. Na vrsto pridejo: V ponede-'iek. dne 6. novembra t. 1.: od 8. do 0. donolđrte št. 1 do 120. od 9. do 10. št. 1?1 do 240. od 10. do 11. št. 241 do '60, od 2. do 3. popoidne St. 361 do 1^0. od 3. do 4. popoidne St. 481 do •v-0. od 4. do 5. zamudntki VIII. okraja.
— Oddija kromHrta za \X. okraj se vrši v torej, dne 7. novembra t. 1. Na vrsto prdejo". od 8. do 9. dopoldre St. 1. ćn 120. (^ć 0. do 10. St. 121 do ?10. od 10. do 11. St. 241  do 360. od
2.  do 3. popoidne St. 361  do 4S0. od
3.  do 4. popoidne št. 481  do 600.    od 1     do   5.   popoidne    zamuiniki    IX. nkraja.
-r IzVaznice za surovo maslo. Oos^darstva. ki nimajo nravice dobivati surove masti, m^ščobnih iz-dtlkov in ied?lne?ra olia. to je: gospodarstva, kl ne preiemaio ma^čohnih lizri, pa vseeno potrebujelo surovo moslo, dob??o z^ora' omenieno izkaz-•iico, !?lasečo se na 100 g, oziroma 50 £ surovega masla za en teden za vsako upravičeno osebo. Prva količina velja za odrasle osebe. druga za otroke v starosti od 1. do 3. let. Otroci pod enim letom ne dofoivajo izkaznice za surovo maslo. Izkaznice se dobijo pri ma^istr«iktTr komisiji, kjer mora vsaka stranka tndi podDi-sati tozadevno ieiavo. Toroj: Kdor preiema izkainico za surovo ma»lo, ni upravičen prejemati karte za mast, maščobne izdelke in iramvzno olje.
4- Prodaia plemenskih pre^iev fari prešičev za rejo.Vdelni ispremem-bi rargiasa o ustanovitvi semnjev za roveđo in prešiče se đovorjirje, da se srrrcfjo ob spodaj navedenih dntrvih in v arf* omeiitenih krajih prignati in prodavati pieraenskl prešiči in preSCI za rejo, m sicer: v poiitičnem okraju Krško: 6. nov. v Št. Jerneju; 11. nov. v Bučki; 13. nov. v Bušeči vaši, Sv. Križ; 9. dec. v Mokronogu; 18. dec. v Kostanjevici; 21. dec. v Škocijanu; v poiitičnem okraju Krani: d«e 6. nov. v Kranju; 4. dec. v Kranju; v poiitičnem okraju Novo mesto: 6. novembra v Novem mestu; 20. nov. v Novern mestu; 4. dec. v Novem mestu; 18. đec. v Novem mestu; v poiitičnem okraju Kamnik: 6. nov. v Mengšu; 4. dec. v Kamniku; 13. dec. v Mengšu; v poiitičnem okraju Čr-nomelj: 9. nov. v ČrnomJju; 7. dec. v Crnomlju. — Prigniati, oztroma prodajati se srne samo na oblastveno odobrenem sejmišču. Druga živina, kakor plemenski prešič in prešici za rejo, se ne srne prignati.
-1- Oddajne cene za divjačino. Za Kranjsko doloćeno prevzemali-šče srne terjati za divjačino, ki naj jo oddaja po navodilih deželne vlade c*obrode1nim napravam. zlasti vojnim kihinjam, aprovizač. mestom in Qr-ganizaciiam konsumentov do prekli-ca najvišie naslednje cene: a) za zaj-ca po 5 K 50 v; b) za srnjad za kilogram 4 K 20 v; c) za jelene in košute za kilogram 2 K 70 v. — Cene se umevajo za divjačino nerazdevano, za jelene in košute ter srnjad iztreb-Ijene, s kožo vred, za Jelene ter za smjake brez rogovja.
KstoviD stuw ću W6cr HHCacu eoo krona Ta visoka cene se spravlja v svezo t nan|lcan|etn krme«
+ Poraba prosa in tarace za se-■m lo krmo. Poljedelsko ministrstvo Je dogovorno z notfanjim ministr-stvom odredilo, da se srne ena tretji-na pridelanega prosa porabiti doma za seme in za krmo. Glede turšice pa še ni določeno, koliki del letošniega pridelka se srne obrniti v ta namen.
Kazne stvori.
*  Na smrt obsojcn je bil v Jože-fovem na Češkem Emanuel Frank iz Malešovne zaradi tatvine, javne nasilnosti in dezertacije s fronte. Sodba je že izvršena.
*  Na smrt na vešalah je bil ob-sojen v Budimpešti honvedski vojak Rudolt Toth,    ker je na cesti zunaj mesta    ubil    in    oropal    posestnika Ubriesa.
*   Ovoj! smodk. Državna zveza avstrijskih traiikantov se je obrnila do tobačne   režije s predlogom,   naj smodk ne ovija več s tobačnimi listi, nego z rjavtm papirjem.
0 Skandalozna afera v Rimu. V Rirrru se bo vršil proces proti dolgo-letnemu generalnemu ravnatelju vojnega ministrstva Galezziju in njegovim sinovom, ki so obljubljali proti dobrerrra plačilu oprostitev od frontne službe. Galeazzi te bil vodja demokratov v Perugiji.
*  Cevlji za osem   ur.   Dunajski prodajalec   čevljev Leopold Landler je prodal par otročjih čevljev za 14 kron. Otrok je čevlje oblekel zjutraj ob 8., a že ob 4. popoidne   je   prišel domov brez nodplatov. Landler je bil obsoien na 48 ur zapora in 200 kron globe.
*  Dobavne sleparije v Italiji. Vršilo se bo več procesov proti višjim uradnikom, ker so pospeševali nedopušten  dobiček dohaviteljev. V Pa-lermu ie bilo obsojenih dvaiset vota-kov in civilistov v ječo do 20 let radi sleparii    pri    dobavah    posteljnih od ej.    Med temi obsojenci so   štirje štabni oficirji intendančfle službe.
*  Stava za 300.000   nizozemskih goHfnaHev. V društvu velikih trgov-cev in bankirjev v Amsterdarmi so se člani dostikrat prepirali, kdaj bo konec votne. Koncno so se razdelili na dve skupini in stavili 300.000 nizozemskih sroidinanev, eni,   da    bo konec vojni še 1. 1916.. drugi, da bo trajala tndi še po 1. januarfa 1917.
*  Nov  veteizdavafekl   proces   v Sarajevu. Pred okrošrtm sod§ščeni v Sarajevu se ]e začelo dne 23. oktobra obravnava proti 39 osebaon. ki so ob-tože^ie veteiakiaietva.  Med njimi Jfb je 32. ki so pripadali »Narodifi obrani« in ^eAali na odtr^as^e Bosne    in Hercefirovfrie od Avstro - Ogrske.   7 pa fih je. ki so to vade*, a nafwwioma nišo napravtii ovadbe.
*  Nova ruska žeteznica. Londonski  »Mommgpost«  poročajo,   da   je čez reko Amur zgrajen nov, ćva in pol  kilometra  dolg most, s katerim je dobila Rusija    drugo    železmško zvezo z Vladivostokom. Krajša pro-ga vodi čez Mandžurijo, dališa pa čez Amur, a datjša ima to prednost, da teče izključno po ruski zemlji. 2e pogled na zemljevid   pokaže,   kakega pomena je taka zveza.
*  Obleka in peri I o na Nemškem.
Dne 2. novembra je stopila na Nemškem v veljavo nova naredba, po ka-teri se bo dobivalo sukno, obleko in perilo samo na nakazila. Brez naka-zila ne bo dobiti ne ene srajce. ne ene nogavice, kaj še kaj drugega. I uksus - obleke in luksus - potreb-ščine, svilo in čipke bo pač laglje dobiti, a samo če bo kupee pri p»-dobitvi nakazila oddal kako staro obleko.
*  Vdova. Neki franeoski poikov-nik. tako pripoveduje »Temps«, se je po trebuhu priplazil do najsprednej-še straže in našel vojaka, ki je ravnodušno pokoncl stal, pušil cigareto in še jeklenega pokrivala ni imel na glavi. »Nesrečnež,« je dihnil polkov-nik, »ka^ hočeš po sili biti ustreljen? Ali ne vidiš tam - le Nemca, ki nate preži?« Vojak se je pokril in salutiral polkovniku. »Leži vendar na tla.« se je razhndil polkovnik. »Kaj hočeš. da postanejo tvoji otroci sirote m tvoja
žena vdova?« »Prava reč,c je odgovori volak, »se saj ne bo odvadila. saj je bila že taHkrat vdova.«
•    Veteran Iz časov Radeckega. Na Dtmaju je umri te dni v 87. letu svojega    življenja    generalni    major Karol pl. Pftfbil. Pokojnika ie burno leto 1848. zvabilo kot dobrovoljca v vojsko in se je z drugim   štajerskim strelskim batalionorn udeležil    oble-ganja   Benetk in je od 28. oktobra 1S48 pa do 26. junija 1849 vztrajal skoro neprestano v sovražnem   ognju.    Tuđi leta 1859. se je udeležil vojrie proti ltali>L Po okupaciji Bosne in Hercegovine je stopil kat polkovnik glavnega štaba v poko). Kot mlad poročnik se >e udeležil tuđi proganjanja glasovite razbojniške    čete Rože Sandora in je vjel 11 razbojni-kov. — Generalni major Prybil je bit zadnji izmed častrtikov, Id so se vojevali pod Radeckim.
•      Trust   nemških   časof>isov#
Omenili smo sklep društva graškEh nemških časnikarjev, ki je doižfl guverner ja »Bodenkreditanstait« dr. Siegharta, da kupuje dehtfce n«m§kih časopisov in hoče ustvaiiti trust, potom katerega bi obvtodovtd vse p.era-ško časoptsle v Avstrifi. Siegiaart Je na to odgovori! v otmki pisma oa rnintetrskega    predeednika Korberja.
V   pismo pravi, da se o Bjem sistematično razdirMo teke gonrorice, a na iz javnih, nego te čisto osebnlh nagi-bov, on pa da v resnid ne \iada niti nad đmatekiiei IteH, itfti t»e sirote trusta    nemškib    časopieov.      »Boden-kreditanstaltc nfina ne ene    delnice kakega časnika, če pa ime Sieghart kot zasebntk kake take cidnice,   to nikogar nič ne briga-
♦  Bosanski tobak v Avstrijl. Stl-no pomanjkatije tobaka v Avstriji je dalo povod, da so z Dunaja začeli na-ročevati    tobak iz Bosne,    kjer    ga imajo dovolj. Zdaj pa so dobili bosanski finančni organi ukaz, onemogočiti tako   pošiljanje   tobaka iz Bosne v Avstrrjo. Tekom treh tednov so bosanski financarfi v Bosanskem Brodu zasačili tobaka v vređnosti 16 mi-Iijona kron, ki je bil namenjen v Av-strijo. Dva dunajska natakaria sta se bila nalasč pripeljala v Bosno, da st preskrbita tobak. Nakupila sta ga za /0.000 kron in naiela poseben želez-niški voz, da ga spravita čez mejo.
V  Bosanskem Brodiu pa so pm tobak aap^enili  hi zdaj    nintata ne tobaka ■e denarja. Tndi več drugim osebam se je tako zgodila
*  Poieverietiia dunafskega   od-vetoJka. Eden naistareisih dunajsKih odvetnšcov dr. Rabenda stoji sedaj pred dtraaiskitn i^cmnim    sodiščem, obto«en   poneverjenja.   Toženi   dr. Rab«icfe }e bM vedno odločen kleri-katec in to Bjegovo prepričanje }e bi-k) povod, da Je prišel v zvexo s po-soJfMco t Nmedorfn pri Dunatn. Ta kferikahK posolikiica   }e    propadla, ker so Bjmi voditeHi po»everili veli-kanetce svote.   Vteg^atefii so tegubiii sad crra mttJ|ofm kron. Za likvidator-iaje bil tevoOen dr. Rabenda.   Pro-padfca posoiibtfca je bila   zadruga   z neomejemra Jamstvom in    poskusilo se Je dobiti kar mogoče   najveČ   od
' zadružnikov, da bi se s tem denar-jem odškodovali vložniki. Zadružni-ki naj bi bili v treh mesecih plaćali skoro 500.000 K. Ker denarja ni btlo dobiti, je pomagal dr. Rabenda sam. Porabil pa ni zato samo svojega '^st-nega premoženja — kakih 100.000 K — nego tuđi premoženje drugih svojih klijentov. Trdil je, da so rrru kli-jenU to izrečno dovoHli, a ker veči-noma nišo več živi, se to ne da dognati. Nussdorfske posoiilnice ni bilo mogoče resiti m v novembru 1902. je šla v konkurz. Dr. Rabenda je za-hteval od konkurzne mase 192.000 kron za denar, ki ga je posojilnici po-sodil in 150.000 K odškodnine za svoje delo kot likvidator. Toda posojil-nica je imela, ko je šla v konkurz le 20.000 K denarja in ta deiar je dobil oskrbnik mase. Tako je prišel dr. Rabenda v silne zadrege in je začel po-neverjati zaupani mu denar raznih klijentov. Poneveril ie vseoa skupa] okroglo 200.000 K. Ko je bUa proti njemu podana kazenska ovadba, je 1. novembra 1914. pobegniL Našli so ga sele dolgo potem v Velikem Vara-dmu na Ogrskem in ga sedaj postavili pred soefišče. — Kakor smo že poročali, je bil dr. Rabende obsoien na dve leti težke ječe.
^SlROLrlN^Roche^
Prsne bole«U# omlovaki ka&eljv naduha^      influenci.
Kdo nmi lamU* Sirottn f
^   hi % Stroliftom o»dr«v«.
1 Vado^l|W« tk^f«i4m MroHn %n«fno a ugodnim vmpmhom na«pio*nl pocul«k.
Se dobi* vaehlekarnah
>5*. ž:ev-________________________________________________________.SLOVENSKI NAttOD*,  đnm 4. oktobra utfft.                                                                 ____________________Stran 5.
Pri potMa#UMfci spaaca, sptoieo
slabem počntku, luuiuiiii ntevoa»j» lom, hocKh sanfaM hi preatijfleum« II imajo svoj vzrok v zaprlja tetota, žfc
mala množina naravne Pronc-Jefe-fove grrenčicc povzrofc pofposto te-boljšanje zdravfc. Dr K. Ee*ert, profesor medicine na tmivera v Dermt, je dognai, da )e Franc-Jočefc>va gren-čica mik) in st^nnio iKsnfctfjoče od-vajalno sredstvo, ki todi po daKl vporabi ne zapuca nobenih steWh posledic.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilrraca Ijtfbijfanska.
Promet mesaca oktobra 1916. 989 strank ]e uložilo K 985.808*11, 1308 strank je dvi^nOo K L3T9.316-20. Startie uiop K 53,4*7.260-5*. £t€nri?o uložmk knjižk: 32398. fUpotečn *h fei občinskii po^offl se je isplm.ćiito K 1300-—. vroUo K 345^^45. Sta-Hfe posoli K 31f037.iaPl3.
Darila.
Nacaesto venca. G»spa4 M. Kren, ajisiav paaaačnfc TiTFdrrv, je ctaroval 20 kron mesto vaaot na grob svafc tm««*? taSfe »ospe Ama-lije Kaianam«, v berns* va*aite^n vdevskega in saroMasfcc^a zakknfr. G©sfw**"i A«y in Elsa Krea g»a Htrcvafi 20 K memo venca ni flok avofe umrte stare matere, tjospe AraaHje ftiiiwiwi. za \p vojiai •9l«f^e-
EfciTffs v joke fnesHtearo ang^dtu. Vod- ! stvo KW> Contota v JteS. ^kdafJPCu teroč*o >e ; tnesiiMmn magfetiuki aisti dobHtek rreArvanla ! Afice Sdiatek o sođci froirti v znesfcu K 500 v TiOffst BtoogTi rodtrin v vojn! ratfili Ljab-Ijaafciaov. — Porodom Vseh svetih isroČil je g. Ovaaaar Bamber^ Sen. pasestuik tiskarne v Ltubfyrnf g. žapanu znesek K 300 in strer za ntoaaae rodbine padlfri IJvMfrnfemov K 100 in u piMmaBO u&očnih rodbin ittabiinr ^feih K 100, g. Pran Patefea, t»gt>vec m pos^str.ik Jero^SI je mesT. magistratu za. prehff.no ubogih rudbin K 50, g. Avguštin Martin&č, kfjucavničar v Liubfjani nnmesto vcnca na kisto %. Adolfu Ebertu K 20, za aorovizact^o utx>žm!i sk>jev, gČ. Marija Podvomik, uptav&eiitca. »StuđMteH heima" K f20 72 a^rovfzae^o uboSnih rorfbin, ^ospod in gospa Anton in Tereztja Tcnejc ka-\3rnar, za sponin^ce lisiie povećom Vseh svetov K 50 za ubo<re rodbine nadfch Ljub-!;am"ancv, eospa Hermina pl. Salorron nresto okrisitve ^robov na vemih doš #an K lt za mestne ubige.
- p«JL udMMla mcsi «M.   zafcap«   0°*^ %*
i nsc^a  VMcoffORa   fn   l|ibtai^ki đhMM in
ptestonkt mustri 16 K. mnim venm m tato
dr. AntMi 5rtgctj, MtfctMk v LlMt^vrt 19 K, v za jpvi A*e5i Rebo^ ca. Opd^ortC Mn^a, plaćala sfcdnja in   Franc Drobnič 2 bojRCa  2 K.
Skofaf  r? kron.
Za   Mttrfl-Met«tev«  ^r^iteo"   Fr.nc Drobirič z bofiSča 2 K Srčaa hvatm!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. •ktobra: Istvan Ku*t. pešec, v rezervni voJaSki boftiici v MarijtnB^u.
Ehae 2. novembra: Martin Kabl, p«dde-setoAL — Vladimir K^ejči, enoletni prosto-voljec — Anion Thafcamaier. črnovotniški pešec, vsi trijc v rezervni   vojaški   bolnici  na
obrtni Soli.
Db€ 3 novembra : Amalia Kusman, vdova tom»i«ega uradmka, 71 let, Katiedtega cesta ^p — Andrej Hckleter, bivši hla^cc, hUalec, ?6 let, Rade«ketp ccsia 9.
Izchijatelj in odgovorni urednik:
Valentin   Kopkar. Lastnuia \n tlsk »Narodne tfekerne«.
Inttuonca s svojimi nevarnimi kompMkaci)ami se poraja epidcmicno v vsi Evropu Vsak tak boJnik nai ne zamodi nekaj teđnov uživati »S i r o-1 i n R o c h e«, ki jc priznano zdravfl-no sredstvo zoper to bolezen, ki ie pri)«tnega okusa in se dobi v v^aki le^rarni.
M&\mM Cflhol ^*1* uiiUlUllU MilU    VtBtofl!
išoe    za   orvi   decfmber  staVa  nv 'ni ^os^od   Ponudbe   noi   iS$Elen DS371
na upravništvo »SI   Nareda            3547
• ^1^^ novooprenili*na,   s poseb-
\|5jJT1 vhodom,    elektr.    razsvet-
WlUJ^w? Iavo   in   pvent.   uporabo
V"opri;,    v   Hižini   kararne
»Evropa«, se   Odđa   tfiSfVj   civilnernu
stakiemu  gosDoau.                            3513
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Neizmerne   žak>sti   potrli   n^zmamjamo   pretužno   vest, da  je na5 iskreno ijtrb^eni sin, bfat in svak, gospid
detovDdJa pri c kr. dom. aešpolko
dne t2. olc4oi?ra 15*6, v starosti 20 let, padel  junačke smrti   na Dober-
dobsk! rianot!.
Bodi m« 2«mkiča Iahkau
V RADOVLJiCI, dne 1. novembra 1916.
Žatufečl gstali.
Ar    ^™^**"-   \*^p TS !~* »r-^>   ^ J9nh
Za   izraženo   sožalje,   poiikmitev   prekrasnih    vencev    ter mnogo brojao spretnstvo k zadn^etnu počitku
se vsem, ki so   oam s   tem   olafSali   bol,   najiskrenejše   zahvaljujemo.
MOSTE pri LJUBLJANI, dne 30. oktobra 1916.
35S4                                      Žalnjoči ostalL
Zahvala.
Za obfie dokaze srčaega sotelja p#v«4om »miti   g««p#da
JOSirojMICHERERJA
ter za moogoštevilĐo Čmsieče spcemjtvo, Unkamo tem   potom vsem nafto oajsrčnejšo imhvmlo.
LESCE, dne 2. novembra 1918.
3530             ,                BodMim W«cher«r.
liblmn oki * *** inniOM Mi Mi
•• •dd«. — PoDudbe na uprav mit. »Slovenskoga Naroda«  pod   št. 5/3544
zmožen voditi delavnico m spralflM
v   trajno   delo   pri    SfAH|l   Trftkar,
Sv. Petra cesta it- ft.    3525
BV^  Iifcem oeeteatent««  *^|
voznika.
IVAN ^OMAiS, karia^ažna loT&raa v L|uMjatii9 fe»»eva eecia.
3579
Em ali doe sobi,
do m©2nosti s hrnno ali vsaj   zajutrk, v sre-
dfni rneata, i5*!e sam»s*oj«n   gospod.   Pla**ilo
postranska stvar. — Ponudbe na upravniStvo
»SI. (larod»« pod „Samestoiem 3S5t".
I   AltnflfllHlA      sprejm« za lllll llllllllllll    stalno   in  takoj SIH slrS^'Silllil    sarrr<^'   gosrod.
^^      **l"^              J          postava ter Čed-
nost m vestmist clavn.i  rtvar.   Ponuche na upra>o »51. Naroda« pod goaao<tUija;3549.
Hiša "• ^0^1«
m 9W*&^s& v N^ve.-nmestn na glav-nes: trgu ie hl&a pripravna xa vsafce-rrstao tr^Gvino ali ©brt z friom vrod na nroa&i. — V hlii. sa aahs|aio tri prod^:fi2nea ?Jp{nnćaeJ*» se lahkn pofs7* pri goinai Mariji ForSek v Kaveni* meslu Itev. 77y Dolenjskam.   3169
jfcgđUn/
Ncjtof^e za zate
Kffznrailo In prlporočllo.
Slav.  ob&nstvn   vlfmlfio na-zB«Bfam, 4a se debi pri mani
blago za obleke
94 14 K naprej, za povrteiiie 1b zimskze salone ?io4 16 K saprel in s# is9«taviia9« eklebe po naj-»ovelii BMđi tu zraemi oenL
Martin Mahkota
modni satofi xa ^ospod«
Ljublfa^a —  Sp. ii$ka.
3569
i    Gonoklein.4 j
Najnovejše, izkušeno sredstvo
||   proti   lcapavcu   (triperfu),   belemu toku,   črevesnemu in mehurnernu katar j u  i. t.  d. !           GONOKTEIM je upeljan Da
!    češki   kliniki dvor. svetnika vseuč.    II 1    prof. dr. Jacovskejpu    Na netnški    I '    kKntki   vseuč.   prof.   dr. K.   Krei-1    bicha. Toplo ga prrooročajo vseuč. t    prof   dr. J. Bukovskv; vseuč. proi. 1    F.  Samberger,   vseuč.   docent   dr. |    J, Odstrčil  i. t. d. j           Vseučiliščni   docent dr.   ER.    I
!   KLAUSNER,   I. asistent   nemske   i dermatologiiske    klinike   ▼   Pragi je v svojem predavanju pred zdrav-oiki na univerzi povdarfai izvrstno uči nk ovan je  Gonokteina    ter   ga j   po9efcao  priporočal    kot   izborni !   brf mmanaii, ker ne draži ielodca niti ledric.                                 2130
M U. dr. J. grof RO6S1GOLI, obćioski  idraraik ▼ KaUelu fta-cem pSe: V mnogih stoča^ih akut-nega kapte* lapfcal %cm Goao-|   kteiB te iitiđel aem9 da je imatBi  1 i   aMigoiiorrhoiciMD,   ker   ne  kvari 1   ieIMca ia ne ledvic. I          Debi ae po  leeli  veejft le-
H    KHBBHBBb   XHp|^pm   ^^  ^^"™^,
I    Proizvaja: FarmakotoiMo-keortčij! la-
II       boratorij »aĐM* Piaji Ultilia HB>
■1     ^^^^^^Ma^a^a^^^MI   w^P^a^n^^^n^B ^■^HHavHHVlBH^^B ^b^P     ^M
m                                                                                    jc                 . ■
liiiiUiiiUeB.
Peondbe   na  ^ptilni  prtial   W\
_______________________3OT6_______________________
- stanovanje
s itiai Mbiat,   tahlajo la  pripadki
sa fekmarfev torama. Mer aa eakHll,
MM nniraie«  Naslov v upravništvu »SI.
Naroda.«                        3536
Uififl z ve^jm vrtom
N|ri|  ▼ KnjBBlini  prodam.
lll%ll   Ista ima tuđi korporacijsko 11 lllll       pravico. Natančneje pri
llIlpV  1. B0S6BIEB,3AI»in&.
Podplatni odpadki
manjšij   me§ani   za popravila in podpetnike
a kg 1 K. Poskusne pošiljatve kamorkoli od
5—10 kp.
Treudl, Gradec, Neutorgas. 4.
Malnov sok
garantirano naraven, vkuhan v na|finejSi ra-finadi, v poetnih zavoith k 5 kg brutto 14 K frnnko r^zpo^ilia A. TOSEE, Praga, KraL Vino2irađy 1274/La. Z\ večja naročila specijalni oterti.                    3962
HJX« \ tpifl li slamali I m ^5   T NovBm mestii na najbolj-I % ■■     em Prostoru» z 2. prodajal-■   s||   nama, 2e 23 let v najboi^Sem ■ iBU   obratu, s stalno manufaktnr. MiPvtl   'n   trgovino   z meš. blagom, velikim đvoriščem  in vrtom se ceno preda. Kje pove upr. »SI. Nar.«   3561
f~0«    100 Sitrov
Img&gt^     domače Mače!
sF^-—<~&e*:    —te rt Uhk« vsakte sam hm-      \
——^— xolo9i m ananas, Jabolfolk, grenadltta«, meUsvna« ntnihatni farsševes, p«piwvi BtkOTMi ponutfssacvtts^ pw0oc#voc« wlBB|ttvaA> Jfenspeti lskllvSea. Ta «om pfjaea m tahk* alfe p«to-tt hladna, postani ta« -rrofa oanMito im In tgaata.
Scitevts« i —taiifiatai  nawaHaai  at—je K OTO
Iranko yo povnQ&  Zb akvosna^A, tvoiuiflBf t#o|>
SMtf, ker ta aelavva rvali Ib na aaifeiii tn njegara ,                         dala*—t—st ae arpL
i
| Jin. (jf5li(!(t M - Ifspitg,
! BrnOp itev. 639, Horawk«.
OospodHaBfl sli luđu bodSIk
v vetavnUi nvafe*                               3582
Ppflftat* pontAe se  prosi na uoravn. »SIov. ibreda« pod »Hnmlnfiiu 3582«.
Mfrna stranki arez otroktMe za stalno čedna Kcto pove uarav. »Slov. Nareda.«          3674
Rupi se mala hiša
▼ Ljubljani ali (periferiji).    3567 Pismene   peaudbe pod ,3^08/3567*
na upravaištvo »Sloveaskega Naroda«,
Mebtovano sobo
x uporabo kuhinje, (Me naiima stranka,
▼ blizini aiavae ^o&te.        3564
Ponudbe na upravni5*vo . »Slovenskoga Naroda« pod „Posta/3554*4.
■AT   Išle se vei}e ho\\e   "^BB
stanovanje
za takoj ali pozne^di čas. 3585 Ponudbe pod Sfp3šhsl prsAal   4Itt.
Kapi se laMco, defrro ohrai^eno
k:oi^o.
Ponore pod nSMBI P3Sltfflna"^}5 Da upran SL Baaii
pripravna za 2 osebi, se O4lda v blizini gfovae pošte, ^e, se izve v Uf^av-nrStvu »Slovenskega Naroda«.                 3573
lite prinverno mesto. Vešč piearniškrh dei, nemdke stenografije ia strajepisja. Oniane ponudbe na upravo tega lista pod Jcei/3Ji1".
n    a                za mizarsko obrt, se
n 91 Uli li I   ^3*1**    spnejme ■ lila 111 8   P1***^1*1*^"3 Jo«"
afaatiay i¥laiHfe Tere^fe c 13> =   Kwfri se            i    j
aaav          ■Bb^H^hEf   ^^^ES^^^^r   ^^SHOV ^^aajtS-T'tđ^fiiSF ^aaaV   U^^Kr     ^^^Kaaaa^^           aaV
ff09t!9   kiša z  fesOIno,   trgovaoo aM kdb9 đru^o pođselfe-
Pasodbe na uprava« Hvo »Sfov. Naioda«
pod „ltoees&e^MTO**    3570
Veliki boisanbl tmro^nl film v
v deželnem gledališču.
Inrnnii  fTiiinii
■ ■■nf II II  IV      M    I   B  BB|žH  ||   gg
■lllll U 11    ih I I Ili S9 m
u u u n ii   w i ini u m •
b bolgarakeg« vaUkega časa. — Pet đejanj.
¥ otfttt.il .Mri s##lata)e)o v fltaM Uf. VeUčanstvo kral] Fordl-ataai, kratio* Btooaora bolganka In lopaljcve prtacese.
Glavne vloge predstavliajo:
Jari] ateianers s c. kr. dvomega gie^akižća L#4n Mtielniij s c far. «fe«*a6ga gie^atisća TUka Katenhavn s c kr. inaian^a aterinalfrča SvfOO Fiaialr  s c   kr. deornega atet&ši'Sa
Kawnl flMk z nemfllacga, a)uajoJBCga gledatisea ■BbM TedillOr z netnOapaB ljarfiicgn gtea^ttšaa Mnrn)nta Ptonavnr z ntamfiiigiii Jj»irf9Uega giećaiišča aftnjB «BjPnein z vaavuGn^cnana adva KaW#l ataMnunjer z aosifeadnefa edsa.
■akata 4, aaaMpi 5. tat paneaoi|oK 6. n^vaiarai
V totale #• novcuioni
|BaaaBr           aaaaaaa^aaBBBBB   aaaaaaaa^B   aaaaaaa>   aaaaaai   aawaw^p   a^^i^^w "^*" *           ^^BvVJa
Bleda Renata.
3tTap 6________________________________                                      ,aUU*KNmi NAKUD*, ouc 4. B»wtw l»lt>.________________________________________                  364. Mev.
Hicf 12 * Ilfli Narodna tiskarna.
Zajamčen uspeh. TiMČ? £%$ **em
AT     ^t    Bhf*   trOftid  y%  VVQl   oo!-.si¥tl» prefsk?nof «. neškodljiv > za
w. ji. wxa arems za prsi mkm ^^ s»e«4v «v>«». «aw
se zunanje.     Edina krema aa prs?, ki  jo  vsled   čudovjtejsa uflkika prodajajo lekarnarji, ikome parfumetfte :td. Poizkus«a pusica K 330, velika pusica, za-
dO6tnn za uspeh  K 880.    Razm)51!}anje strofo distoetna Sos.  flr.  A.  IRr,  laborptfHi?. Svim]  KL,  LalUerOTgr »*$  5 3.
Uto?«   v  fcfwW<-A.     irLjertJl   Boa«:   la  „A4ili&**.
bi ffij« zo el&tr. žu?§€ Sv£ffi;;a
po n&imžfs cenc pri
K. 1. KSgI ljiljan St. Petra cesta 21-23.
ž^|5fc& rrešilk aa Hrsajsltast.          35S6
EUkta posebno^
|e peeelmost ieteđčnega liker)a iz z&Faviis*h restKn, koleri Iz-berno v|?t?va nrefi slabdstztn v tslečci: fer rsG* tega v tasfcest" ćmfeia;   no   bi   srne!   manifesti.
Orosim, ogle;te si pređle*eče oblike nog in ne bodete   priSli
f?ko do prerričunia, di oblika !evlja   ne  srne   biti   pogubna,
»mveč oblilci noge popolnema *rita«:«iena. Ćlovečtre no§:e nišo vse enako oblikovane, vsaka nosa ima svoje posebnosti in te posebnosti upoStsv-iti je čo\2-nost vsalcega irkušen. veščaka. 61          Peskastte pri
Fra«  ^J^trin^ti  s**eHfctn   z-i   ortoped!?!!*    in    ansLtoTmftia 1 iail   ii£.aillUll £U   obnrala,   Ljubljana,   Šelenbnrgova ulica St. 4
6t 16.346.
raznih   ustanev   za   dakliško   ba!o   in   za   re¥eže.
Mestni   magistrat   ima   za    tekoče   leto   podeliti    sledeče   ročne   ustanove:
1.  Jan^za Krstirika Bernard Ini ja ustanova v znesku . .    K   230-—
2.  Janeza Ja?tot)a Sdiiffinga ustanova v znesku   ....    K   250-—
3.  Jmija Tcflfn^inefja ustanova v znesku    ,.....K    250*—
4.  Janeza Jošta We-Jer|a ustanova v znesku......K    230-—
Do ustnnosf pod 1.—4. imajo pravico hčere Mub^janskih mešČ£t;n^V|
ki S0 se letos ots^'      t so ubo^e in poštenecra slovesa.
5.  Miktevža J           Krasshkoviza ustanova v znesku  .    K    128-— Do te ust           ima letos pravico kmet iz šentpeterske   fare,  ki je po
nesreći otmbožal aii znše1. v dolpove.                                                                     i
6.  Antona Jakoba   Farsoija ustanova v znesku.....K    128-— |
Do te ustanove imajo pravico   poštena   dekreta   tneščanskega   ali tuđi }
priproste^šega s*amt, ka^er^ so nbožna in so se letos omožila.                            j
7.  Josipa Feliksa Slnna ustanova v znesku.......K      96*— i
Do te ustanove, ki jo je deliti, imata   pravico dve izmed   najrevnejših  !
(jjibljattskiVi deklet.         '                                                                                           |
6. Mihe Pakiča ustanova v znesku..........K    244*— !
Do te ustanove tmajo pravico ubožni ljubljanski meščani obrtniš-kega sta*ru ali njih vdove.
9. Janeza K&vazUa ustanova v znesku.........K    302-—
Ta ustanova gre na 4 enake dele po K 7550, do katerih iniajo pravico 4 v revščini v Ljubljani ž'veči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboŠtvu, so katoliške vere, neeporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke.                                                        |
U). Marije Stosmaischcve s»i*3iinska ustanova v znesku K    204*— '
Do te osta»ove imajo pravico nepremožne uradriške sirote ženskega spo&a, ki so Ljub1ia»ča»ke fn poeteacga vedenja.                                                  ►
IX. Marije Kosmoisch^ve posslska   ustanova,  tri   mesta,
vsako po     .....................K      40*—
Do te ustanove imajo pra-vico dekle, ki so stare, betežne, za prido-bMek nezmožne m so deij časa zvesto in pošteno služile pri kaki rodbini v Lj obijani.                                                                    .                                             ,
12   Ustanova  neimenovanega  dohrotnika za onemople
posle v znesku...................K    100*—
Do te ustanove rnisjo pravico 4 revni, delanezmožni posli, ki so tvesto sJnžlK in so neomadeževanega slovesa, vsak na ',* ustanove (K 25*—).
13. Helene Valeniinove ustanova v znesku.......K    168*—
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med popolnoma osirotele ta zaptišfeoe ofroke, ki prebivajo v frančiškanski fari in nišo še 15 let stari.
Koleka proste prošnje za eno aH drugo izmed teh ustanov je vlagati do konca novembra 1916 pi*i vUžnem zapisniku mestnega magistrata.                                                                                                                i
Kdor piosI obeftem za več us4anov, mora vložiti tuđi več prošenj, a v vsaki tuđi povedati, asa katere dru^e ustamove je obeaem profiti. Le pro§n|a za ustaao\e pod  1.—-4. je lahko enotna.                                                               \
V vsald prošnji >e navest okoiišći«e, ki dokasnjejo pfostičevo ubofttvo in jim priložiti dokaiOa, štL je proailec do dotične »stanove v smislu tega razpisa npravičeti. Kdor vloži ofeenem v«č prošenj, se lahko v ostalih sklicnje na podatke ia dokazila  ene proftnje.
Ka prošnje, ki ni majo točnih ns>vedb ali dokaSOV m prosilcevi npraviSenoaii, se na bo oziralo.
Ma vsaki prošnji mora biti tuđi aatanfcao OTBSlsjas proalUeva stanovanfo ft« Imt raxlo6no aodpiaaaa.
Mesini ntagistrat ljubljanski,        j
(tiliniilijt
"|[   f{_ ft ft^         vseh vrst zm urade, W^pS;u<a^k     druStva, trgovce itd
^^^    ""'"[ M?     graver in ix«elovate!j l^M|sxnf»(  Bvsrski itj ftlev. L
Ceniki franko.                       O-r;iki  frrnlco.
Šablona   •   16   mononraml,   pri-
merna  za  namizne  prte,   servi-
ete9   žepne   robe«   In  vseh  vrat
peri!o se tfotnva pri
L£tntl}ana, 2ićc?s^a ulica st?v. 5!
(papre* Eenrik Korn)
OBldi^lsr strci to t\mi vssliatet fi!H!i¥sdQv. te? i!i^!3!sr «3dD??dav
Linim Wf«ti$. tsiia si. 8.
Priforeča se  si. občinstvu  za izvrše-
vanie vsakr?nih kleparskih de! ter po-
krivanie  z  ancrleškim,  franeoskim   in
tuzemskim škril'em z
£!h«rmr.«rinini r^riligia (r tem!!) *ala! Falsc^ek
z izbočno in ploš*n2fo  opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vs3 starbinska  in   galanterijska   kle-r3rska dela v priznano solidni izvršitvu
fii$ita in knainjska oprava. "ostEklj^a poseda
Ponrave   tofno  in  ceno.
Proračuni brerolačno in post. prosto.
M" dnl otpiliš
: za gospode :
Franca Jožefa cesta 3.
uradlniške
»^             po »seri
%^   v najkrajšem času.
<*~j>                                                                      _______________
LHIRUSCH
LjaMjaaa, Mestni trg 15
priporofa svoj« veliko izber
<*fwifc— I« MtntalkOT.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Knjigovodjo ifi knjigovodkinjo
•tapeto rnoč z veAetno ptakso proti dobri plač«, stanovanje in brana v hiši, za takoj^a^i vst©p ali tuđi poaneje sa flprt)|9t6. Pismene ponudbe na uprav. »SI. Nareda« pod „TrfOVM 225 52/3571 do 15   novembra.                    3571
v veSiks §?i m^3i kpl^fnii se kupi,
Ponudbe s  zaznamo  količine   in   cene  na  upravništvo   „Slovenskeag Naroda pod ffC^fe S?«i  U^I^k 34S5'S.            3**
kupi ^ečje r^ccž*ae — pcnrđfee z vzerc!
S!'U^o!ff Sp&Sf Dasisi ¥81. SoscSensas. 25.
Naslov za brzo ave: I^auplamji, Ounaj.                             Tdlelon 36.063
Pirii ifiiio Jisriliei liratovšelna"
nazn.''!:|a svojim crr.^enim  dru^tFe:;il:.-;rn, da je načelstvo   primorano vs!«d vedno
rara?čajočih con za sreče, Ir-šte, vo:r>tei"> nru^e pogrebne potreb^čine,   povijati
Ittni prispevek za let >  1917   za 1 I.FOno,   (t. j. letna čhmarina   3   Nrond.)
Obentm se temu primerno i\iša tuai vpisnina za na novo pristopivše člane.
tlačeistuo cogrebneoa društva „MsriHna brstsvščina". i         uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil        I
I ¥ lii±<m*9 Golfova uMoa šf. S2.8
I 2073      Ugodna zamena in lOIetno jamstvo«           I
I    t^E^^^^f^t Spoc^aSal zarođ za irglescTaa|« fer popra- 3
| f ^l" ^ ' UglaSe^alec v „Glssbenl raaMci" tor v vgeh I i          ^& f            ------------    slovenskih s&vađib.    ------------     i
L Sr. m. immM Ma.     $|f I h. piw. ia?aro? irafta za lirtjraje.
Vplsčana đcinrška glavnica K 8,000000,
a)  £roti SAOJam vsiei o^nja,   stTCle In parne aii pTnove   razsirelbe,   fcakor   tudi   proti   škodam vsied   sašenjs.   podiranja   poslopij   in    proti škodam vsled odiiašanja premičniti stvari, nadalje proti   požarn'ni škodam   živine,   zalogo vsakovrstnega   biaga,   kmetijsko   orodje,   pri-deike itd.:
b)  rroi:    pr.farnim    škodara    reljs!;ft   pridelke in k'ajo v Đes!onjih in kopicah:
e) proti škodam vsled slnčajaega ubitja zrcalneja
stekla: đ) nztMvrsino blzgo  proil  š'sodam* nastalim pri
prevažanju po sufcem in do vodi;
e)   proti ši:c1am vsled tatinskega vloma in vsled tatTine iz ra^rlih in odprith prosferov;
f)  proti   vssUcvrstnim   telesita   nezrrodam,   nada! je spreierna jamstvena zavaravanja obrtnih podjetij. občin. lekarnarjev. bišnih posestnikov, voznikcv, iovcev itd.
DelmŠka glavnica .   •   •   •   K 6,000 000.
Stanje zavarovanib svot , • K 290,000.000 Premijske rezerve ..... 6d.000.00ft Letai dohodki na preraijab    .   9    12,000.000
Drnžba  zavara je na člOfeSko Življenje p* najraznovrstneiših kontMnaci]an» takor:
a)  za sinčaj smrti; da Je glavnica placijiu takoj po zavarovančevi smrti sa njega ztostale ali kako dni^o dolo-eno osebo:
b)  za sicčaf smrti in rcešana zavarovanja z opro-stitvijo   prčila   zavarovalnine,  oztroma  t pri-znaniem do smrt ne rente ob nastali osemogiostf nadalje sprejema
c)  zavarovanja   za   đolivetje,   preskrbljeije  sa starost; zavaravanju otroških dot, plačljivo pri dosega določeoe starosti nazavarovanca samega:
d)   zavarovacje dosrartaih rent ia preskrbo rdof in vzgojinskih  rent  po  najnHEjih   premijah li pod naiajodnejšimi pogoji, kakor nezavrtenost
in nezapadlost  police, jamstvo  ludi   a slučaj vojske brsz   posebne   premijske   doklade itd.
Natancneja pojasnila daje ratievoljno
de^era'ni sasiop ^ Ljubljani
Sodn3jska ulica žtev. 1.
Vse vrste praSnega in toalet* nega mila priporoča sp.   A trgovina  mi!af praSnih     *r in žistilnih potrebšiin.    ^
Nilan Hocevan
Ljubljana,
St. Petra  cesti 28*     ^
254. Stev.__________________________________________^^ .lfW—| jUJOD". «— 4. mmitmkm MM.             __________________       '__________________Stnm 7.
K 3   4. S. «
^^m^^^^m^^J       »»m-^—^»^g^^-^^^aj          ^P         aVttaBBBaaaa^hak         k ■>      ^h.a^ah^^ia^BlMB^aBBB^^B^aBB         aBaBaaBBala^annaBaMBL
aaJBfaaai   ^ITOlf     d»     »P""^-»   "   ©•■■■■•ni      u^^B^B^^BRI
eMU s 6 imi iibJ &■!■< K «.- ia K MD; v Mh ka«*j*i z »■jutel—, lM»uai jal, s * !*■■»■ K£5D in 12 K. — Najfrtlp&t lav aaaaMhM anannjBjagka Mana
toaat K «3*€0.                                   2<wJ8
U lallansr atooift za ■fcHanja te« z «vema tesatoma K 750   Pošitia po poveotio. V«>j«o po*ie poSfljafcre pm-ti vpostetvi  2*eska  v  aaprej  z d#d*tno 1 K   za porto. Specijalna treovma za s^teaške jebene predmete
A.  WEISSBERG,  DafMf II.,
Untere DoiiaMtraM«, 2*Vf»Vf »aUliilali Uf.
Katalozi In zaznaraki en £tos za prodatekre gratis. Slovenska korespoadenca. Zastopniki se išCcjo.
ff3Bt KOS SoL uKa!
Pcd&irajte disati intfvsMja!
Star« a*M|avica   aa cea« »oipiitBjajol
Speeialna mehani'na pletilna industrija In trgovina za površne in spođnje jošiće, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice,  posebne oblelce zoper trganje,  pletilni   materijal  za
stroja   itd.   na   drobno   in na debelo.          123
Pletilni stroj patent »\Viedermann« je edina in najugledne]5a prilftca za dober zas'.uiek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kcr do!am brex agentov,   so certe veliko   niž|e.
SttT    "ad SO iet   obstoteća    ~&&
psma barvarijainkesiluosnal^jgoblsk
^^^ aprelura sukna ^^^
Seiecbur^ova ni. 6.       Hlllllil QU%          Eurska ulica  45.
Postrežba vestna in točna.                             ZfafsUfe cens.
n     NajnOFelša izbera     :;
- umetniških in drugih z^^zzz
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
rjnbljana prešeriMva ulica ikv. 7.
11 F O M 7 R P F 7 ^T15C nč!teI! 01"-Ma<fce in edia': Z3'ri5f"
Lfobljana,  Kongresni  trg 9S,
^58                  (R as proti nunsJce ccrkie.)
'"'^Jvečja  fn   najspcsofcnejša   tvrdka   in   izposo|evaL.ca
».Uavirjsv ia barmonlfgt
na jugu Avstrije.   —   Velikinsha zaloga ^aega glas^eaega orodja, strna in mniikaliU
Ei2!nt   Zal&ŽH'k   'vornih in Icomornih tvornic   Bosen-
d-jrfer,  HOl^l & Ee'rtiffiani.  FSrster,  Ehrtmr,   GebrSde StingL Rud. Steizlramnier. Czai?Ha. lwaerre^ & filos-
3onnann fn Hottjcrg (amer.itafiski harn ni) Oliroki Od S 15-— naprej. Najbc^atef§a izbira v vseh modernih siogih  in  Iesnih bervah   Oglefte si  klavifje z angleško   pcnavHajov'o   ruehanžko.   tO lefna   rostavno obvezna earandja.   37afeauim  narwž;a   Z^mena naj-u^odi^ža. 9giaievav|c ter p^nravnastiokovno in ceno Ker  iir.am  zgoraj  navedene  prve ♦afcrtare h1il|»f mi 1« ias  ^a Kranjsko v  zalogi,  svarim   fiFed  nakupom lalzl-flkatov in navk3ez»ega  „pofeina"   pri  krčačih. ki  se drzncjo  govorti   o   „dobrezn blagu4*,   dasi   ni majo ni jednf^a comeflifcr>ega fabrikata v zalomi.
đoicils In ofi*oiko Rjjuf skcllo
zefo stidne tvrdite
M* Hrlsfofič-Bučar
- Ljubljaiva,  Stari  trg  ite«. 9. — Lastna   hiia.
Pi(? 11191^ ' p>a££et iope i gsmvf ■
t V        iOfi* Sala« — đoaate oMefc« fiV O II    fl
H L U ^ L r^lOt ***+ -1*** UIIILII
t^i*iW&fei  kMbrtt k uma),   lllmlAin
Olrsške slinite a tfeleke u Dlafleike.
Biglenićao perllo In  droga pXrrtHtlue ta a«T«r«i«aik*.
&W PošiSJa na izMro todi na deželo. ~W*
oiroških foijgkev
Ume.
ILPakK
Franc Furlan
tasletluik Fasctirgsn ikn
klfnčavcičarstvo
trn
zalorja štedilnibov
se nahajas                125
^mbrožev trg stev. 9.
■■mB     ls      Wl.   MM    '                             ■V^l      ■■    '    ^BL ^1   •?■   »•■  ^H         aV^al
KAl      ^ft   Bit   IB                                   ^l ^K     PB          ^Ett aVI   ftC   *■  ftVa         ■■■■
v Ijiiiiii. Oanal^a cesta 11
Velika zaloga
gfe&ies&i£@v porsela-
ua,*s¥8t!!lsa zrcal,
šip, kozarcev, vrčkov
i. t. d.
gaslilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po na'fiižšjh   cenah.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
PeljsiSfc! nattn - OzKs unca It. 4. Sprejernališče
Scl^nburgova ulica It. 3.
Postrežba toćna. Solidne cene.
NAIROIISF PFRirO
(ar*   lastni izdelek.   "»SS
UuDUana C. J. HA MA NN Hestni trg 8.
Damska klobnbe
^^m^      W   Haaa^lPB^&IB    KavavaMM   VđriBMPO£&      ••——^-^——
MINKA HGRVHT9 modistka
LJUBLJANA,  Stari   trg  štev.  21.
Popi ■■■!■ mmjommmjmm                  2954                  Popravila najeaiftaj««
cfoan Sričar
—^ Selenbargooa ulica šfeo. $. ®»-
Zaloga tegofovijenih obleh
Z(l                                            2935
•v gospode in dečke.   ::
Bližnjo se velilU dnwi sreče!
V časa do 1. Sebivarfa »17 izirolMBl fctdo glavni dobitkl sleđo-
iih izbornih irečk:
Jfotih sreik ^frstr. r9cccga kriza     .   .    .    300.000 in 500.000 kron
Carskih srečk......    200.000,  400 000 in 200.000 frank.
3\, zemljišnih srečk iz leta 1380    .   .   .      90.000 in   90.000 kron
3° o zcmijiskih srečk iz leta 1889    "   .   .      60.000 in 100.000 kron
17 irobaal TSako leio! Svota   glavnih dobitke? 1.  1917; 3f.230.0Q0 kron oziroma frankov.
£ŠtT   Megečni obrok samo S 7m— ozircma K  3'79.   "10
Te sretk« Imafo trajno đenarao Trednost In {e izgoaa denarfa kakor pri lo-tarifah t slutef« aelstrDlianfa l^klfooeas f — Zaktovajte breantateo pojasnilo in igralnl nacrt, tatttto % naročfSoml                                      2414
Srečk«vno zastopetro 1, &fa&l|ana.
4r     Brez koafeurencef
F. LPopper čevlji
m            u gospode in gospe m noga«
H            najlpog prteftri, lični in lt^o^šo
•g            kakavtstl.   Napfotfaj   samo  pri
5 JULU« STOR, Ljat^ami
t^L               PrešeriMTa n!4ca St 5.
^     O^rsstiski čevlji a turiste, big*jeni&I «A   čevlji za otroke in Uwn-teniiis-će¥ljL
' UUBLJJUSU
Prešernova ulloa itev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 Je imela vlog .   .   .   .   K 48,S00^9d*-^» Rezervnega zaklada........„   1^9.000*—
Sprojoma vloge vsak tolavaik.
Hranilnica je pnailara* Tama in stoji pod koatrelo
c kr. deželne visda.
Za varčevanje ima vpetjane ličae
Pmw|a u uallltta  ia  poslopia na   Sraal&em   proti 5% tevaai   Braa|ak« pa prali 5V«V.  oprntkn In preli aa|masij ■     I % •slrraMi V« % oapla6«vaaja na tielg.                ,
fconjafca itfif             asa«
8 vinare?
gbrrai fcetaJ** ka*e??£a te '•'«
Fra to»«gpg nr
sj#roi«sfce t**e w mktja »Jf ^jHi* K U, i2; £ 11. .UmJmw srjgiprag Jt««kap* a*fa*ri«* •te ▼ vi«« kbW t» >>nMi   mtk 3 to*a

^■■■■■■■^■^■■■■■•■m      ^l9V#IWm9       ■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■b
sa «lrl glasore, 1919.
Fr. Marolt, Llablfana.
Cena B 1-50 ta 1-80.          2725
Našim vojakom, Solani,  društvom   itđ. naj-toplejSe prvperečamo.   —  Najlepša  darllo.
Knpvjem in prođa^am ali ▼  ko« nisij^n vzimena samo
starinske stvari
lo tadi                 ii45
sfero   zebovj®.
M Mm Mm io mm,
Fraa«ka»!9ka ulica št. 10, Lfnbijana.
99U ^MiHHMja^BBB^t ^l *K*l»   »6i«*rr«r.o avior in z»onseS«n7 ratentni odretnik
V   |pf*«nQ9?n«vnp   kraju   n   Et*đI-•kon £.h £^. fciai*r«iiaai se kupi
kiii I Eftd p^tKiil
▼  V atori   bi    se    ni»ha  «!a    dobra,   stara vpelj-na   tncvina z nr-šan m   bb^om
Ponudbe   na   upravn   »Slov. Naroda«. 35*3
kuiirnt vsaka  vigensko  mntžint   po   najvtfjfi dnevni ceni
2. že^bn'kj L-;»*?lin«a, SSsr. Tarasljt oasta 13.
Podružnica    |^pi?i^^   ^^^^f^f^l^lf^^   I^^f^%!^|     Strilarjeva
^!L______       ArV^i%iaWii^2i&i&Jl
K4M to ncmičmt, s* «yyafig.agi   V po««t4-
Ok^  2*fct«vek in  fr^ia-  ^e  »»tegj  NM90Č.
^a4a^r Ma^^tC« €dfts> 9l«Bl^csAt9a
——    H&fif*o«§aj i«    ———
hiin u W
V oafpronaetnei^i   l^gt,  2  S.   sTaoovađji,
piođa^atoo,  Tetiva W«t  w   Ic^eatca,  sa
vsako ofrirt prir^avna.          34^?
_________________________________________„_________________i
Ivan Bizov! čar
Llubliana      839 Kclezljska a!ka št. 16
i priooroČ2 svojo bahato dprersljcao vrtnarstTo    ter    «^bswo    izdclzne veoce, §mbe io trakove.
e:    tn ka&one.    u
V9akcv?s*ne sadfke do na>«abw»€jšflfl cvettic iw zeisnjadi. Spr^kswa!T> narobila na ćefcei«. Vsa na-ročtia se izvr&*i&io točno
Erzofarke: 1« DteovtCar,
Dovoljujemo si slavno cbčinstvo opozoriti na:
U Ubi !
Vrfinfi r*\*i€.7*** lupite in *■««<*-SrafCi z rokavi kakor tudi brez rokavov.
: S^^rina čep!4!« iz volne in svile. . Sjsa<0w|a   ^;HCa,   pletena   iz  volne, i         crepe de sante, svile, listra, klota,
1         baH&ta  ttd.
Kem^if^aie,   srs}c«y  foa»ica  in
drugo    perilo,    pleteno   iz   volns, bombsža in sifona. PrG&&&Z9%l&l   pisani, beli in čmi v vseh modernih krojih.
Steznilsi v različnih knkovostih od najcenejših do najboljših.
M 03 a vic© crne in v modnih bar\rah, volnene, svilene, flor itd.
€2fr:a5Q iz sukna, pletene in triko.
Rafesvi«& giace, pletene in triko.
Žepni robei iz platna, sifona in batista.
U {9SP0&!
Sra!C9 likane   iz   sifona   in   cefirja v
najboijših kakovostih. Sroj^lf   za   šport   v   vseh    modernih
obiikah, ;z cefirja in mako. £?f*£ne &ra]C3 v različnih cblikah. ftJarftlSfifflO   por9t#   kakor:   srajce,
jopice, hlače iz volne in bombaža. Tefra   perUOf   zdravniško   pripo-
ročeno. KcrZ¥-^® vclnenc, mako in bomba-
i ;Ste v  različnih  modnih  br.rvah.
CtfrsSr3§?t8 in f^a^Iste,   najboijši
izdelek. Kravate, naramsiice itd. v veliki
izbiri.
Rcfeavffie e:lace, platene in triko. Sese;] rcbcl v vseh kakovestih.
in dru^o v to stroko spadajoče poirebščine za zimski sport in turiste.
U Pecite in m\n\
Sportne Jop5«e za deklice.
Svllerji za dečke v vseh kakovostih
in velikostih.
Sssorisid č*&pćce v rszličnih obiikah in barvah.
Gamaše v vseh velikostih.
Hofl&vice od naicenejše do najfi-ne^lč vTSte. za vse starosti, iz volne, bombaža in ilora.
fšssr/ni t?lH® in n^ma^o pe-rčSo kakor; hlačke, jopice kom-binaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih.
Te^ra n^Pi!^ za dojenčke, higijeni eno pri^nano kot najboijše.
PlSd?iasn?^3 za deidiee iz perilnega in belega blaga, kakor tuđi za male dečke iz močnega moleskina.
' Posebno priporo^'tmo rr.zlicno vol&b'lO psriifl iz Ciste volne in velblouie dlake, dal^e fj£!sže ameriške«ra
; ifl šveclakega   proizvoda v vaeh   velikc^rih, veliko zalogo dei^lh plsŠ^SV ci iiajcentjsih   do   najfinejsiL,
1                        '     =    in na^moderaeiie blaiO iz »vile, baržuna in volne.    ========
umnima    ^ .^r3 ^'^^^v^'pm    iiiiiiS5or-q
HKinl SS 18 specijalna trgovina za p!etciiine, trikotažo inperilo K^fni tri 10
I Na debelo in drobno!       ==^==-^=       Na dcbeSo isi drobno!
50 kran ■•^■h^«!
STANGV7INJE
s 4 sobami im frip*&*, so  i£i« aa ta^gj.
Panu#?e   n«>4   tlMmrv#« Mf   na Uf mvn. »Slov. Naro4a«.                        9604
Kdor boce stopite s sr^ini aoredaiki v Ameriki ▼ dotta* rmdi deQ«n»lti pod-por in piše«, Mif o«Mfee kratbo pieme v nem^kem jtuftam, ttdoče se aaime rod-bir»ekib rajtner, ki bc »me obseg^ti Bič pctirčnecra aU kar to|»^ aad*va. Na-sk>T svojih 99r«cn^i«T »aj f»«p«ie »a ktiTerto, v drugo kuverta mj vltf<f«e svoje pMM te ncf^e nijpllt iin4>itlirn naslov io in»e odpožft)>»dyi *er vee feup
fSc«isr 5»*r., SsrSts, W. 8.       3381
prele BHina & Kascfa,
pri poro ča   velibo   zalo^o   tkasitll   in glace-rekavld   mođso blaga za
gospode    in    dame,    raa»ov«stee    ibl6
parfun:e, rc5na *ela m mstm^Jalf &Inzr5i£zo  predjele.     413
Moderna predtiskarija.
Izdetov&Bie preoMečenlli gambov.
'l*riznano najtusje crne!
Stlodui suloti ~~ £jubijana> — SJIdrijti $5t%l
,-,                            židovska ulica št 8              /
o<ty>rto sklaHtšče mteproti šlev. 7 ^m^——mmm—^——mmmmm—m*wm odi/rio akioatsee nasproit slev. 7
priporeva cenjennn damom in gospicam svojo bogato iz-hero najoknsneje  nalcitenih K'Jobukov, vedno   novih
đnnojslzih modelov, praznik oblik prvuirslmh tovarn in ti a j moderne jšeya nakita.
Velika izbera v velour klobuhih.                                      Ža!m klobuki vedno v za log i.
mmmmmmm^^mmmmmmmm^i^^iiiLmmm^         Ziltiatlja   MiTOČila   obratom   pOŠte.                              ■■ ■     ■■■■■   ■■■■            n             '"■
Popravila po želji.
254. štev.                                                                                                   .dLCTVMMiftCt r/ArtOiJ* dne 4. MvemBra f^i*.__________________________________________________Stran 9.
Knez Franc Thun.
Na svojem glavnem gradu v Dč-činu na Ceškem je umri, kakor smo že poročalu dne 1. novembra zjutraj knez Franc Thun - ttohen-51 e i n* Z njim je šel v grob morda iiajociličnejši reprezentant a\5trijske visoke aristokracije, grandseingneur corame il faut, katerega visoke elegantne postave in duhovirega obraza se ni moglo nikjer prezreti. S Thunovim imenom pa so svezane tuđi važne epohe novejše avstrijske /;godovine. Rojen leta 1S47 kot sin iivstrijskega diplomata in državnika grofa Trkierika Thuna ter dedič bo-gatega dččinskega majorata, se je grof Franc Thun že v zgodnjih letih posvetfl politiki; oče Friderik in stric Leon grof Thun, znani reformator avstrijskih srednjih in visokih šol, sta mu bila učitelja ter vzgojitelja v strogo konzervativnih nacelih česke-ga plemstva, ki se ni nikdar odreklo zahtevam češkega narodnega držav-nopravnega programa, kateremu je dal duška v besedah, izgovarjenih v ceškem deželnem zboru: Upani, da si bo vladar skoraj dal ovenčati svojo glavo s ćastitljivo češko kraljevsko krono. — Leta 1879. je bii grof Thun izvoljen v državni zbor, kjer se je pridružil takrat strogo konzervativnemu in »državno-pravnemu« Češkomu klubu. Leta 1S89. je bil imenovan za cešarskega namestnika na češkem. Doba nje-govega namestništva pa ni bila sreč-na. Demokratizacija javnega življenja, uve I ja vi janje naprednih idej med češkim narodom se konzervativnemu grofu ni dopadlo in kmalu je prišel s češkim narodom v oštra nasprot-stva. Za časa njegovega namestni-st\ra je bilo na Ceškem proghišeno obsedno stanje, vršil se je znani omladinski proces.
Leta 1S96. je moral grof Thun odstopiti. Kmalu pa je bil postavljen na še odličnejše mesto. Ker se je Gautschevo ministrstvo izka-zaio za nesposobno izvršiti likvidacijo burne Badenijeve dobe, je ime-noval cesar 7. marca 1895. grofa Thuna za minisrrskega predsednika. Nemskonacijonalne stranke so mu ta-kaj od začetka napovedale oster boj in organiziralo se je proti njemu podobne demonstracije, kakor svojčas proti grofu Badeniju. Tako je moralo Thunovo ministrstvo, akoravno je imelo v parlamentu večiho za seboj, v septembru 1899. demisijonirati. Grof Thun je bil zadnji slovanski mi-nistrski predsednik. Po svoji demisiji je razvil živahno delovanje v gospo-ski zbornici, kjer je načeloval konzervativni skupini desnice. Pri če-ško-nemških spravnih pogajanjih je igral grof Thun vedno veliko vlogo: bil je neutruden posredovatelj med obema narodoma. Kot najboljšega poznavalca komplicirane materije češko-nemškega spora 3a je cesar leta 1911. vnovič poklical za namestnika v Prago ter ga je še isto leto povzdignil v knežji stan. Drago Thunovo cesarsko namestnistvo je bilo srečnejše kot prvo in akoravno se knezu Thun u glavna naloga, češko-nemska sprava, ni posrećila in je ćelo prišlo do suspenzije deželne avto-nomije, je bila njegova doba za de-želo vendar Ie doba priličnega notra-niega miru. Knez Thun je po-kazal. da je državnik, ki se zna nekaj naučiti in ki ve vpostevatf de-janske razmere. Dokazal pa je knez Thun tuđi svojo iskreno Ijubezen do češkega naroda, kateremu je bil v te-žkih ćasih energičen branitelj in zagovornik tuđi še potem, ko je marca leta 1915. odstopil. Knez Thun ni bil le eden najođličnejših. temveč rudi najvplivneiših avstrijskih aristokra-tov. S cesarjem ga je vezalo od mladih nog prisrčno prijateljstvo in vladar je štel plemenitega moža vedno mod svoje najzvestejše in najpožrt-vovalneiše sotrodnike. Zadnja leta je bolehal knez Thun,,na očeh ter se je dal opetovano operirati. Arterijoskte-roza ga je* navezala pred nekaj tedni na bolniško sobo. Vest o umoru grofa Stiirgkha je delovala na bol-nega državnika katastrofalno, zade-la ga je kap, kateri je konecno pod-legel. — Kn« Thun ne zapušča mo-škega potomca. Njegov prvi zakon s princezinio Ano Schwarzenbergovo je bil brez otrok, druga žena grofica
Emestina 2 Vratislava in Mitrovice
mu je porodila edino, sedai 131etno hčerko. Smrt kneza Thuna je za Av-strijo izguba. Češki narod izgubi v njem najodličnejšega reprezentanta svoje visoke aristokracije in iskre-nega prijatelja.___________________
Or. KOr&er o važoosti mm.
V septembru 1904 se je vršil na Dunaju mednarodni časnikarski kongres, ki ga je tedanji in sedanji mini-strski pred-sednik pozdravil z jako in-teresantnimi izvajanji o važnosti časopisja. Korber je dejal:
Največji osvojevalec in najmo-gočnejši vla<iar sveta je časopisje. Le navada nas zavaja, da ne vidimo, koliko truda in umetnosti mora po-trošati časopisje od dne do dne. V cutni sili, v plastičnern predočanju navadno presega časopisje učeno pisateljstvo. Okolnost, da se v no-vejšem času nositelji znanosti poslu-žujejo časopisja za razpravljanje o stvarnih predmetih, opravičuje nazor, da tuđi na katedru ne preziraio uspehov časopisja, da menijo tam, da je Časopisje že dovolj izobrazilo prebivalstvo za vpojrled v eksaktr.e teorije. Izvajam se važneje konse-kvence. Časopisje je gotovo branitelj miru med narodi tem bolj, čim bolj siopajo v osnredje materijalni in kulturelni interesi, ki jih ogroža vojna. Toda. tuđi časopisje se ne more vsikdar upirati vsem izgredom narodne misli, vsej prevzetnosti strank, vsej eksaltirani gospodarski sebičnosti, marvec se mora — kot tol-niac faktofiev, ki tvorijo javno življenje — često samo udeleževati njegovih pretiravani.
Vem. da se tuđi ta boj označuje kot »življenje«. Ali. videl sem. da je to često kaj kislb življenje, ne le za vsakodobne ministre, ampak tuđi za narode, za države. Zato menim. da treba posezati po vsem, kar deluie proti nevarni vročici strasti. Na politične odredbe ne dajem ničesar; sploh ne poznam nobene??a drugega sredstva, raz-un napreduioče naobrazbe narodov. Kakor se je č'o-veštvo povzdignilo do sedanje visine, je tuđi vsposobljeno. da dovrši pot naobrazbe in nravnosti. ki ima na svojih ciljih zapisana, naj prene-ha boj. ki hoče vsc uničiti!
ČIoveški rod je zrel, da od do-zdevnee:a denarja steklenih niserov, iz nepristne^a nakita fantastičnih ob-Ijub, ki jih razširja fanatizem, preide k zlati ve!:avi prosvetljenegra spozna-nja. Kakor bo večno trajala beseda nemškega pesnika Sehillerja — iz-govorjena v času. ki je pozabil na vsako narodno čustvovanie — da ie ničvreden tišti narod, ki ne zastavlja vsegfa za svojo čast. pa Je danes. ko narodni čut vlada nad zemljo, zopet dolžnost narodov, da se spominjalo — človeka!
N pravim pa, da nlso — ker znanost ne nosi narodne in državne znamke — učeniaki narodno misleći možje, navdušeni patrijotje. Pač pa ie nasprotno resnica. Istotako se tno-remo le s polno pohvalo spominiati domoljubja pri časopisju vseh ćežel. Časopfsje utejrne biti kakf vladi ne-prijetno, ali nobena vlada ne srne govoriti: »»I' etat c' es't moi!'< (Država sem jaz.) Jaz sem sploh napram nri-težbam proti časopisju jako hlađen, ko malo huje nastopa v tej ali oni smeri. Vsaka minolost je bila nekdaj bodočnost, in vsaka bođočno-st postane minolost. Vsakđo ima le to pravico, da proti drugemu mnenju nastavlja svoje mnenje, fn ima dolžnost, da dela po svojem prepričan ni. Le tedaj, če se človeškl organizaciji odreka vsaka forma in če se le v človeku dremajoča živalska sila hoče postavljati proti vsenru, tedaj se i7rekam tuđi iax za: zob za zob in oko za oko.
ZdTavo časopisje pa ostane — poleg svojega trtsdapolnega defa vsakodnevnega poročanja — v tes-nem stiku z znanostjo. đa bo popol-noma to. kar naj bo: gTavni rokav reke, r»o katerem se resnfea steka v duha liudstev. Potem se bo rudi držalo tiste skromnosti, h kateri znanost sili vsakogar, ki zajemlie iz nje virov — tiste skromnosti, ki je mn-goČTieja, neeo strast, m pono«neja. ne*ro vse crospndstvo; tiste skromnosti, ki belie. nego vse pogodbe in govori, jamči mir med narodi in Ijudmi.
Treba ie si znati poamti. Tuđi v teh dragih časih za inal denar uživamo lahko poživljajočo. Izborno pijaco, katero si sami napravimo. Sto Jitrov (ananas, jabolčniK, grenadine, malinovca) lahko vsakdo sam igraje napravi. Snovi s ponolnlmt predpisi stanejo franko 8 K ^O v po povzetju pri Jan Orolichu v Bmu St. 639 na Moravskem. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Ta domača pijaca pekrepča, ne da bi človeka omamila in mu zmanjšala delavne zmožnostl.
/^MAlffloNisS,
/jEDfNSTVEM  f/ffiSl    mJBOLJe   \
/ u svoJoi   |yfegSno.wm«Ais^jfr
I AHALh-IČNOj (g^^gjMU«  PORODiČNOl
Proti          .   9
'         izborno deluje dobro zcaaa
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl ntrdi dlestic in C£!3^raninie :             ne   iietno sa-^o ix ost.
I steklenica 1 navodlloai S 1*2*.
Po pošti se pošilj.i mim?nj 2 stcklenici
Rezeina lekarna Milana Leusteka v Linbltanl, Kesljeva cesta štev. 1
pole? Tranc iožeTove^a jabilejnega rnosta.
V tei leKarni  (Joiiivajo  zđraTiia tuđi čiani
holniškihhla^ajn jui.Zetetnicc. c.kivtobačne
;     tovarne   in   nVr.  hol. hlajajne  v Ljoblfani.
Keluslne-nstn2 la zobna voda.
Sunja.   Hn'aško.   22.   (ehruarja   1908.
Bla?- cospod lekarnar Prosim vljudno, rošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antfsesilčne mdlusine*nstne sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobohol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in os vezenje ust jo bom vsakonmr kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem Mato Kaurinovif, kr. pošte meštar
Mmm zsloistiai
IIUiCi |luillliu  |ll itllUJIIIIlu
in kolkovne lestvice,
se dobilo
? Jfmii \mm v LiuSliaiii,
Prešernova ulica,
po 20 rin.. s pošto po 25   vinarjev.
I
i ¥ikf or Baft
SeiApia cl. i mm gls¥ne pofte.
j   Sopki,  venci   s trakov:   in  napisi  se   i
I   ;zdeiuje,o po nalciijlh cenah.  Delo   i
I   okusno vezano. Velika zaloga krasnih
I                     suhin vencev.                     |
I  Priporoča se z odličnim spoštovanjem  i
I                           Viktor BftlL
i                    Naslov za brzojave:
I  Vikior Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
Frtđirn •• BOfOBim dtptfliM
vilo z vrtom
pod agodmmt pogoji. Kupne ponudbe je podati naifcasneje do 5. novembra na cesti na Rožnik, viki 41, l|ubQaiMi.
3559
Vajaopcštne dopisnice.
K o50 za 1000; 100 vojaških alt Ijubezenskih K 5*—; urhetniških razglednk K 6 razpošilja po povzetjju                  29g9
Schleier - ieva zaloga razgledate
Đnaai XVI15, Brannengasss €7.
Ako ne u gaja, denar nazaj.
:: Uiiteljica ::
italifanskega In nemShega Jeiikt
$W  daje pouk  "WtL
otrokem,     damam    in    začetnikom   T
posameznih ali skupnih urah. Naslov   se   iave  v uprav. »Slov. Nar,«
Zamašne
nove   in  stare,   kilfli   TSakO  mCOŽinO
tvrtka     „Ljubljanska    iadastrija
pro!)* ovih za^ašUov JSLilSilf &
Ko  L]ubliana.           2925
i Težake
sprejme ▼ službo  tmlka  BESS ft So, Dolirava pri Jesentcah.
Pojasnila se dobe v hotelu »Pri Mali ČU *♦
3562
:- Pomocniki •:
xa pohištveno mizarstro se spreirnefo ▼ trajao delo.                3.533
Za|edao se išče fndi       h!a^a4>
za gorasio obrt        UC6V16C«
Kje se izve v   zalogi   pohlMva J. Čsrne, Đtmalska cesta itev. 28.
I UČUNCA aa tspeinllko obrt sprejme Ivan  Ćerae, Dnnalaka cesta 28.
I Kupujem los I
smrekov in hojev, okrogel in H deske, koštanjev les (hlodi ali H cepijen), 'bukova drva proti go- ^m tovini. — Natančne ponudbe z na- ^1 vedbo ceo, dolžioe, prereza, roka ^M I          oddaie naj  se rposlje tvrđki       ^M
Vinke  Vabić.   Žalce,   JiuEnoštaj. ■

ćPriporoča najnovejse
Zimske kl°bukef Velour, pits  in baršun,   oblice.
Velika i?bera
Šporimh čepić
ja dame in defilee.
WW* S°hdno blago. ćPriznano nhk* cene. tPooraviia točno in ceno. *228 IV   Zalni  klobuki vedno v zalogL
2unanja naročita na z^btro 3 obratno posto.
Pozor!  Sovražnik!
Sto SVOjensu donarfv, ako še danes uporablj ate drago maščobno milo, kaj ti
SCHULZEVO   MILNO   NADOMESTILO
popolnoma nadomesti irafo maMobno^oOlo ia Je na|bol|io In nafcenojše pralno in snažilno srodstvo.
§^~    Izborno snažilo za roke.    "M lsy   Irvrstno xm perilo in vojaike opreme z mrzlo vodo.   "VI
■T Baljo nafbol! prikladno sa saatoalo tal, knhia]skih posod in kovinskih pređmotov itd. m^m
POitlja Ie na trgovce in pod|Ot|a:     I  žabo i s  150 kosi franko na vsako štacijo K 3Cr — Le po povzetju,
Ysak trgevec, vsakO podjotle, vsaka gospodin] S naj poskusi to izborno in ceneno pralno sredstvo I Haroćila fo nasloviti na tovamo mUnofa nadomestlla                    Zastopniki se i&čejo.
Otto Schulz, Dunai, VM. Andreasgasse 1.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
n    D*lnl*k» glavnica 8,000.000 kr^m.   m                                   StlHftai^jCV9    tllŠCJi    j|^9V«   2«                                   mmmmrmt fondl   okroglo 1,000.000 kaon.
Pošlovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu. Gorici sedai v Ljubljani, in Celju.
BUoOVm oMddu        Sprejema  vlo^e na InsfUto« in nm Mtett rmtmm in jih obrestnje flajttfodflejo.
Vakaslla veiatsi ■itlalbasi v vsek driavak, Uiiin|e|o so tsias In aa|kalaanM|e.
Pvosmso ipslib IdBOlesnik sresk a n 9*-, ireosale 15. aovenibra 1010.
•laval debtlok K 40.000—
Pmsose srssk avsM|skeaa seau|. kreaUaeoa uvoda a K 0*—. trebanle 10. sOTenbra 1010. OUtbI «ob!tek H90 000 -.
str*n 10-                                                                                        .atOVENSM NAROD*, ćm 4. aw—bw I»I6.                           ________________________________254. at«.
Stnjc deftanifc vtog u ln|. ta tek. ratu Sl.fec. 1911:                                  ~                w   OQfe   w          .                                             Staaje fe.   »k* na hrta. kajifice 90. sept 191«:
si       K 268^43^478-—.        u                         V.« KP.  HT    prlv.                     H        K 136,245.420-—.        s:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,  preje J. C. Mayer
CatnU u taji. — Ustaiottjeia ISU. - 29 Miraz*.    !|0 fcfflil tftfT. fclT. CB& (I Iffl JttH&iai iUffllil                      fcluiHd kapital in rsserve 77,200.000 krei.
Preskrbovanje vseh bankovnih trinsakdj, n. pr.: Prevzcmanje iMlfilfc vlog na hranilne knji2ice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na fconto-korent z vsakodnernim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se tanko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodaja nje vrataostelh papirfev ttrogo v okviru uradnih kurznih porociL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posoiila nanje.                                                                                                                               12S
NajkulantnejSe izvrSevanje fcorsalh auaročA na vseh tuzemskih in mozemskih mestih. — Izplačevanje ku-ponov in it2rebanje vrednostnih papirjev — Kupovanje in prodaianjp deviz, valut in tujih novcev. — Najemodai« varnih oredalov samoshrambe (safes) za oenjtvamo shranjevanje vrednostnih paoirjev, Hstin, dragotin itd. pod lastni zaKleporo stranke. - OpraTlllfć« C. kr. raxr. Iot9ii|0 Brezolačna reviziji izžre-banth vrednostnih naoiriev  — Promese za vsa 2reh?nia. lxt»la£ila In nskacila v Ameriko in 1« Aamarlka
Uttmtna In pitn«na pojasnila In naaw«tl o w«eh v banine strika   aparfajočlh tranaakoliaii vsaktJar bt*a«plačno.           ■■»"irnoIaTka: Prometna baaka LJabl^ana.   - Tel#fon «•». 41
Uoydov mradaik lie« w Lfaklfasi
meblovano sobo
a poatreibo la  mogaše tuđi hrano sa atarejćo gospo.             3500
Ponudbe na upravništvn »Slov. Naroda« pod nUoydOY nradnlk 3500".
Jedilne gobe
(posušene, čiste,)   Hupifje   3472
Julius Griinhut, Dunaj X9 Ouellenptate 5,
^figijenična
manu/aktura
.   Juli] Slnger
' Đmj L fiesiigsrstr. 8 F.
Cemkl  z zdravniškim
poukom   gratis   in   fr.
Zaprto, 30  vinarjev  v
znamkah.       l-!3
GOZC9 naprodaj.
V neđeljo 5. no?, prićeaši ob 3. uri popoidne bode prodal Antoo DraiUr Iz Berovnlte ▼ občiaski pisara! ▼ Borovnici na prostovo-Ifnl Javni draibi sledeče gozdne đele: „Pfi skalčni potr* dvs parceli okrog 16 orafov, „Dofgi dd" okrog deset cralov, wCmi vrti" ekrog dva orala in „Reserva" okrog dvamist oratov.        3417 |
^^^^*—^^^^^^^^*^^^^*^^—^^m^mm^^mmm—mm—mm—^m^mmm^^mmm
10   letni garancija.     ^ Dober                              ' •*•    •                     -g            •               .                   #
if»^„»-gggaat,   sivalni stroj
^aa^B^BB^a^^^3CcZ^*^C!^B^E!BaBH^B^BfaE^BBBB^aw        ^^     ^j                                                                                                                  Iv^V b^P                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        aav
H^^^b^HT  "^^                         -----              ■• tebi lo pri:
C/                       T^ivl                       **    ^j       mm^Bmr       ^^^£3     ^^^^taa^^^V     ^^H     L^bb                            aaaV                   BattSaaaaaal           aaaai            aaa^HDaaaV      aaaasaaaaaaa^     aaflal      wmm ^BaaBan     ^LaaBaraMaV   «BaaV   ^LmmmmJp^B
ZeSmMjonovvrabi.    S           tovaraiSk« xaloga   „GritZner"   »»    tJ\lVSLliSL**      j
strojev v priprosti in luksus opremi, barva lesa poljubra, vsi stroji vezeio (Stikajo), krpajo per!o in nogavice, ter šiva;o naprej in    i nazaj. Pouk v vezenju brezplačen v hiš<   Zaingo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poizkusi v trgovini
v LJUBLJANI, iv. Petra nas!? 7, — blizu frančiškanske^a mosta, sa vodo, levo, 3. h??3.      I
JViodm salon J-. Jjarborič
A   h{ildnet r as led.
.          JLjubijana, Jtfestm trg stev. 7. =
pnooroca svoto vsti.^o ja'ogro dunajst^th   modetev
svilnaith   in   velour   J^lobukov.   kinčamh
1  in praznih oblik  cvetlic,  pereš /. t d.
Vedno relika izbera  iahiih kfobukov.
/tajniijs cene/ Dobro blago/
.-; foo'avua točno m ceno. .-;
Trgovine
z poštnimi kartami
dobe zastonj  centk o krasnih noTostih po brezlconlrurenčnih  cenah.    3161
Zs!og3 rezg!ednic Miroslav Eisen-rnanger, Dunaj XVt Lohrgasse 4,
Pozor I        Pravi tržaški        Poitrl
i     6^#             •■    •
vseh velik »ti, dobl.o se le ie samo pri
tvrdki OSVALD DOBSIC, Ljubljana, Mar-
ttaova cesta slev. 15.          3487
Razpošil;amo na vse   stiani, na debelo ta
sa drobnov po nainižjih cenah.
Pozor!   Mj||fflf|f|t  Pozor!
Kdor le enkrat narocl
moje   Driznano   najfmejše   čistilo   SA
čevlfe  z   znamko  »Miriam«,  kupoval
bo vedno le isto I
»Miriam« daje sijajen Iesk, varuje usnje razpokanja iq  je Dajcenejše.
Najmanjše DaroČilo 12 komadov. Trgovci imajo popust                      3530
Dobi   se   pri   MARIJI   POŽAR,
Soleska št. 10 III.
Acetilenshe namljne in stropns sveliljlie
jamske in počne svetiljke
5   žgalce in pritikline   1 ;
——^—-    dobavlja ■»afcoitejate    ^^^__       1
A. WE1SSBERG, Dunaj II,
Untere Donaustrasse 23 3, Odd. III.
Katalogi gratis.              2887                Slovenska korespondenca.
$vo;e častite odjemaice
vtyudno prosim, da se naj pri. nakupu oročja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovođenjem od c. Jer. okrajnega giavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovo/jenjem, ne smem prodati orožja ah municije, kakor tuđi ne popravljati orožja.
Za časa  vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z oružjem v Ljubljani.
Na glavnom trgu ¥ Jfovemmostti sta iz prosto roke na prodal
due F>i§i.
V obeb hisab se nahaia prostorna trgovina z veiikimi portali in z več prostornimi sk1adi>Či. Obe hiši imata dvoina velika stanovanja V eni hiši je dohra restavraciia s nrenočiščem in velikim go-tilniSkim prostorom in več velikih vinskih klet«j. Ta hi$a ie davka prosta.                 3252
Katarcii pogoji se izvcJo v RnDoifo-veia,  §lavn^ trg ste?  73.t Bolcn^sko.
Losiie kite
nafliolfto kakOTOSti po 7, 9, 12 la 16 kron; lasno podlojro la ivrot c« ys$Ii vrat; „fftrll*4. karva la Uao ♦■ brado od Or. Oralioa ot 2 Id 4 I laano vodo tn masti)
Sampooaiatmilvaiito laa, inin^o la pvdor poalltal 1.1. d. priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št 1.
Pozor! Xara«i tpokllc n'i v »otiko stvtbavaaf« ft tafeal odpri nno sa Dr9daft» blsaa ta cic«r Tsabi dan sanio od » 4o ]/af la « aadoifo od 0 do U mro ćoioldan.
^^—wr^^M^rw~^^^Kmw~~r^^m^mm^m^^*^'^^^r^^r^^^^^T^^~~r^~——^^^~^-~^=~^^~^^—~=^^^—^^^~^^~~*^~~^Tr~-^-^^-—^~—^~~nrr^—"^tii      i i    i------^•~-j~"^^~t'-t—^iiii*^ii»"^^aa>OjOiaBmOwOC^fcaa
£ Imn iilil tor, lita ii Ona 5
BRATA
trkoslikaria. lakirana. Mia
Prodajalnica:
Miklošičeva   ulica   št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
is pohiifvena pleskaria;.
121
Delavnicai
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Liiia
Ina pollva J. J. Haglas
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.     12S
Hamčia zaloga Boitištva
sa silalao ta Jedilo©   soba, saloao 1b gospoiko
aoba.   Proproge,   zagtorJL   modrod aa vzmai
ilauiatt modrod, atrožkl vozlžU Ud.
Hajalijo ooao.
Datanovlloaa 1147.
Ustaaovljeaa 1847.
Halsoliđaojde blago.
Kmetska posojllnlco ljubljanske okolice«UubljonL
obreshije hranilne vloge po čistih Rezervni zaklai) na) X 900.000.
/11/ 0/ •I /2 /0
brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.