PoffnTita tflaSans v gotovjn' Leto IX, ŠTT70 ^ lafcaja ob 4, Kjrtraj, —t Stane mesečno Dot <5*—; za bee. unitro Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Štev. 5/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. <034. TTTlt i-Jubria-na, Nedelja jafijl 192B Cena 2 Din .*.«.- T. Podružnici: Ha it. is Celje, Rakopiai ae na vračajo. * Dnevni k"? ži rosveto in politiko laaa it itM* - Praha W len, Nt. Morda pa bo Hadžič le sestavil vlado Zopet druga slika v politični situaciji Včeraj so bili v Beogradu vnovič optimistični glede uspeha Hadžičeve misije. Glavne težkoče so baje že premagane. Solidarnost vseh nevtralcev iz prečanskih pokrajin Ljubljana, 21. julija. V temnih in žalostnih dneh, ki jih preživljamo, ko vidimo, kako sebičnost, partizanstvo in brezvestnost hegemonistov upropaščaio najbolj dragocene dobrine naroda in države, je dvakrat razveseljivo, da lahko zabeležimo dogodek, ki mora vsakemu iskrenemu Jugo-slovenu in dobremu državljanu vsaj za hip zopet ogreti srce. General Hadžič je te dni sestavljal in po najnovejših vesteh še sedaj sestavlja nevtralno vlado; poklicani so bili Beograd iz Zagreba in iz drugih prečanskih krajev razni ugledni državni uradniki in javni funkcionarji, da vsto pijo v novo vlado. Iskreno so povedali svoje mišljenje in naznanili smer, v kateri bi morala delati taka nevtralna vlada, da resnično pripomore do pomir-jenja duhov, da ublaži strasti in da ustvari atmosfero, v kateri bi bilo mogoče obnavljati zaupanje širokih ljudskih mas v lastno domovino. V globo kem razumevanju situacije, ki je bila ustvarjena z zločinom dne 20. junija, so ti možje z uprav državniško dalekovid-■nostio usvojili mišljenje, ki ga je svoje časno predložila kroni KDK. Skoro osem dni že trajajo konference generala Hadžiča z nevtralci iz prečanskih pokrajin. Hegemonisti so uporabljali vsa sredstva, da zlomijo moško odločnost pozvanih nevtralcev. Večina izmed njih so skromni uradniki. Imenovanje za ministra bi za vsakogar od njih pomenilo srečno naključje, ki se ne pripeti dvakrat v življenju. Pristati na vstop v vlado, ki bi sklicala Narodno skupščino in vodila posle pod vidikom nevtralnega režima, je pomenila skoro za vsakogar izmed poklicanih in zaslišanih oseb izreden avanzma v karijeri. Vsak ministrski mesec se šteje za eno leto državne službe; ogromno povišanje mesečnih dohodkov, skok iz skromne uradniške pisarne v sijajne kabinete vrhovne državne uprave; osiguranje lepe bodočnosti za sebe, ženo in deco. Vse to miče z magično silo in vrh tega so na te ljudi od raznih strani tudi drugače pritiskali z vsemi možnimi sredstvi. Umevno je zato, da so 'morali izvojevati strahovit boj med svojim prepričanjem in oportunizmom, med vestjo in ambicijo ter materialnimi koristi. Ako bi bili popustili zlasti oni, ki so državni uradniki, bi jih bilo težko obtoževati. In vendar so ti skromni možje ostali trdni, njihov patrijotizem, njihova zvestoba do onega, kar so spoznali za pravo korist naroda in države, sta premagala vse izkušnjave. Odklonili so ministrske portfelje pod pogoji, ki bi ne bili v skladu z njihovo vestjo in njihovim prepričanjem ter izjavili, da se raje vrnejo v svoje skromne pisarne. Gospodje dr. Pitamic, dr. Štampar dr. Lanovič, dr. Zorčič in kakor se po vrsti imenujejo, so si v teh dneh ustvarili pozicijo, ki je lepša nego je more dati ministrski fotelj. Izkazali so se državnike in može, katerih imena se morajo v bodoče imenovati še z večjim spoštovanjem. Oni so proslavili ne samo sebe, proslavili so tudi stan, iz katerega izhajajo. V dobi splošne pokvarjenosti in korupcije našega administracijskega Eiparata so ti možje visoko dvignili čast našega uradništva. Niso oni edini med jugoslovenskim činovništvom. Vemo, da imajo mnogo vrstnikov, ki bi bili v enakem slučaju enako postopali. Vsi ti dajajo narodu garancijo, da je jedro našega javnega nameščenstva zdravo in da bi s krepkim očiščevalnim procesom z vrha dol Jugoslavija mogla kmalu imeti upravni aparat, ki bi bil moralično in strokovno sposoben, da jo povede po novih potih. Ti možje pa so dvignili tudi čast naše inteligence in njihova gesta dokazuje, kolikega po-mena bi bilo, ako bi javno življenje v jačji meri nego dosedaj moglo angažirati sodelovanje krepkih in zdravih sil v naši inteligenci. Gospodje, ki so se mudili v Beogradu kot ministrski kandidati, po večini niso somišljeniki KDK in nobeden izmed njih ni strankarsko angažiran. Da so navzlic temu v spoznanju, česa je treba danes v državni poMti-ki, prišli do istih zaključkov kakor KDK, je pa dokaz, kako je Kmečko- demokratska koalicija postala izraz ne strankarskega, temveč narodnega pokreta in naziranja vseh treznih in poštenih elementov v državi o potrebah naroda in države. Beograd, 22. julija, i. Sinoči je kazalo, da so težkoče, na katere je naletel general Hadžič, nepremostljive. Kakor znano so nevtralci iz Hrvatske in Dalmacije, katerim se je pridružil tudi iz Ljubljane pozvani univ. prof. dr. Pitamic, zavzeli stališče, da je nemogoče delati s sedanjo Narodno skupščino, ker je izgubila vso avtoriteto in moralno sposobnost in ker hrvatstvo in z njim simpatizirajoče mase v vsej državi upravičeno zahtevajo vsaj to satisfak-cijo za umor v Narodni skupščini, da ta s krvjo oškropljena korporacija izgine s politične pozornice. V ozadje potisnjene spletke Danes dopoldne je bil general Hadžič v prijetnem položaju, da je mogel svojim pozvanim nevtralnim svetovalcem izjaviti, da je glede usode Narodne skupščine v načelu že sprejeto stališče, ki ga je zavzela vsa poštena javnost. Nova vlada ne bo imela naloge, da oživlja Narodno skupščino. S tem so sami po sebi padli vsi umetno napravljeni izgovori, kakor da je sestanek Narodne skupščine v najkrajšem času neizbežna potreba, bodisi zaradi net-tunskih konvencij, bodisi zaradi poobla-stilnega zakona za veliko posojilo, oziroma za stabilizacijo dinarja, ali pa, da je sestanek Narodne skupščine neizbežen zato, ker je po krivdi stare vladne večine v davčnem zakonu ostala nedoločena višina zemljarine, zaradi česar da so potrebne tozadevne zakonske odredbe še pred 1. januarjem 1929. Stališče Ace Stanojeviča S tem, da je razčiščeno vprašanje Narodne skupščine, je misija generala Hadžiča zopet oživljena. Danes so vsi politični krogi z optimizmom gledali na razvoj njegove akcije. Mora se pa tudi priznati, da v političnih krogih podčrta-vajo modro ponašanje starega radikalskega prvaka Ace Stanojeviča, ki je včeraj popoldne prišel na kraljev poziv zopet v Beograd in dal kralju nasvet, o katerem se domneva, da ni daleč od stališča, ki ga je zavzel danes general Hadžič v razgovoru s svojimi nevtralnimi svetovalci. Radikalski stranki, ki jo ta hip legalno predstavlja radikalski glavni odbor, se je v zadnjem času posrečilo, da se je očistila mnogih pri- veskov, ki so jo okuževali in ubijali in zdi se, da je prišla v njej do odločilne moči stara idealistična struja, ki ne išče samo strankarskih uspehov in ki je morda sposobna še nadaljnje evolucije zla sti glede potrebe decentralizacije, osamosvojitve samouprav, očiščenja administracije, zlasti pa glede njene depolitizacije. Zadnje težkoče Danes je general Hadžič stopil korak naprej, s čimer pa še ni rečeno, da so odstranjene vse težkoče. Ce se Narodna skupščina ne sestane več, je po ustavi logična posledica, da se mora najkas neje do 20. oktobra razpustiti in se sa mo po sebi sili vprašanje ali bo volitve vodila nevtralna vlada, ali pa zopet kakšna strankarska kombinacija. Nič ni bolj razumljivo in odpustljivo kakor to, da ministrske kandidate to vprašanje zelo zanima. Razpust Narodne skupšči ne, oziroma imenovanje volilne vlade je prerogatlva krone. Pričakovati je, da bodo tudi te težkoče tekom jutrišnjega dne odstranjene in da bo nato pričelo reševanje osebnih vprašanj. Zdi se, da pri tem ne bo posebnih težkoč, ker politične stranke tokrat nimajo besede, mandatar krone pa se mora ozirati na vse pokrajine in pridobiti može, ki strankarsko niso eksponirani, o katerih pa se ve, da se bavijo teore tično ali praktično kot strokovnjaki z javnimi vprašanji. Naloge nevtralne vlade Kakor se čuje bo imela nevtralna vlada zlasti nalogo, da po dani možnosti v okvirju obstoječih zakonov in pooblastil finančnega zakona pristopi k reševanju vprašanj javnih nameščencev, sestavi nov proračun na podlagi pravič nega ravnotežja potreb vseh pokrajin in potrebne štednje. Soglasna je želja, da se rešitev krize čim bolj pospeši, da bo vsa javnost, zlasti pa naše gospodarstvo vedelo, pri čem je. KDK se ne umešava ne v osebna vprašanja, ne v politične podrobnosti prihodnjega režima, vendar ni dvoma, da odločno predpostavlja resnično nevtralni režim, ki bo razpustil Narodno skupščino vsakemu drugemu načinu rešitve, ki bi značil le prilivanje olja v ogenj. Dobili bi 3, plačali pa 13 milijard Svetozar Pribičevič vztraja na svojih odkritjih o groznih uničujočih pogojih nameravanega londonskega posojila Beograd, 22. julija, p. Finančno ministrstvo se je čutilo močno prizadeto po odkritjih Svetozarja Pribičeviča glede pogojev za najetje inozemskega posojila ter je za to razvilo v beograjskem tisku ostro polemiko s Svetozar-jem Pribičevičem, v kateri skuša de-mantirati njegove podatke. Ti demanti pa ne pomenijo ničesar, ker se med njihovimi vrstami priznavajo vsa od Pribičeviča navedena dejstva. Pribičevič je danes odgovoril na demanti finančnega ministra in pravi, da so v finančnem ministrstvu vodilni krogi izgubili živce zaradi njegovih izjav in ga neokusno žalijo. Pribičevič zahteva v današnji svoji izjavi, naj finančno ministrstvo objavi pogodbo o najetju posojila, ker se bo potem najbolje videlo, da je on v svojih izjavah navedel resnico. Svetozar Pribičevič govori v svoji izjavi o hipoteki, ki se ji odreka Blair ter vztraja pri svoji trditvi, da zahteva Blair zato posebno provizijo. Istotako vztraja pri svoji trditvi, da se ima s sredstvi posojila izvršiti konverzija bosanskega železniškega posojila iz leta 1914. ter pravi, da je sam finančni minister priznal, da se ima regulirati ho-landska transa tega posojila. Pribičevič povdarja, da je to bil pogoj londonskih bančnikov za zakijučitev posojila. Prav tako vztraja pri tem, da izgubimo na emisijskem kurzu 5 milijonov funtov šterlingov, ker je emisijski kurz le 90 odst. nominala, kar znaša pri 50 milijonih funtov izgubo 5 milijonov funtov šterlingov. Pribičevič dalje navaja, da se mora odbiti od nominalnega iznosa posojila naslednje: 1. Od 50 milijonov funtov šterlingov je treba odbiti razliko med nominalo in emisijskim kurzom v višini 5 milijonov untov šterlingov. 2. 4 odst. provizija bančnikov « vsoti 2 milijona funtov šterlingov. 3. Za takse, emisijske stroške in provizije posrednikov 1 milijon. 4. Za konvertiranje 450 milijonov dolarjev Blairovega posojila 9 milijonov funtov. 5. Za konvertiranje bosanskega posojila iz leta 1914. 4 milijoni. 6. Provizija Blairovi skupini za hipoteko 137.500 funtov. 7. Eno milijardo dinarjev za stabilizacijo dinarja ali 3,600.000 funtov šterlingov. 8. Za tri petine gradiva za železniška dela, ki se mora nabaviti v Angliji, 13 milijonov funtov. 9. Osem odstotkov provizije angleškim podjetnikom na železnicah znese 9S0.000 funtov šterlingov. Vse skupaj znaša 38,717.500 funtov šterlingov ali 10 milijard dinarjev. Svetozar Pribičevič kategorično izjavlja, da vztraja pri trditvi, da je eden glavnih pogojev bančnikov ta, da se mora dobava železniškega gradiva poveriti angleškim podjetnikom. Prav tako vztraja pri svojih trditvah glede vprašanja provizije raznim kumom. Razen tega vztraja pri trditvi, da bo prišlo v našo državo samo 3 milijarde dinarjev, obenem pa naglaša, da je brezumno pričakovati, da bi se moglo po umoru v Narodni skupščini in v sedanji krizi narodnega in državnega edin-stva, do katere je privedla sedanja vlada, poveriti tei vladi še kako posojilo. Kar se tiče stabilizacije dinarja potom zadolžitve v tujini, opozarja Svetozar Pribičevič vodilne kroge v finančnem ministrstvu, naj prečitajo, kaj pišejo o tem vodilni evropski finančni listi. Pred občinskimi volitvami v Splitu Split, 21. julija. 6. V krogih KDK so ie pričeli s pripravami za občinske volitve. KDK je stopila v pogajanja s federalisti in delavci. Ako bo potrebno, bo nosilec skup-ae liste zopet dr. Trumbič. Tudi ugledni Srbijanci za nevtralno vlado Odločilni vpliv Ace Stanojeviča in Miloša Sav-čiča. - Včeraj je bil v Beogradu zopet izredno živahen dan. - Hadžičeve konference z ministrskimi kandidati Beograd, 22. julija p. Včerajšnje pesimistične napovedi, da je misija generala Hadžiča propadla ter da bo vrnil kroni poverjeni mu mandat za sestavo nevtralne vlade, se niso uresničile. Nasprotno je današnji dan v razvoju situacije prinesel značilen pre-okret. Kakor pričajo današnji dogodki, je zmagala teza, ki so io zastopali brez Izjeme vsi konzultirani prečanski nevtralci, da je nadaljevanje dela s sedanjo Narodno skupščino nemogoče. To pa ]e obenem presekalo vse intrige hegemonistov, ki so zasledovale obnovo režima četvorne koalicije. Situacija je doslej v toliko razčiščena, da je mogel mandatar krone general Hadžič pristopiti k izbiri kandidatov za sestavo ne vrata e vlade. Vprašanje, ali bo ta vlada imela obenem pooblastilo za razpis volitev, še ni rešeno in je trenutno postranskega pomena. Nasveti Ace Stanojeviča in Miloša Savčiča Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je ta preokret pripisovati predvčerajšnji avdijenci beograjskega industrijalca Miloša Savčiča in sinočnji avdijenci radikalskega prvaka Ace Stanojeviča, o katerih se zatrjuje, da sta najodločneje odsvetovala obnovo prejšnjega režima, kakor tudi nadaljevale dela s sedanjim parlamentom, ker bi to moralo povzročiti slabo kri v vseh prečanskih krajih. Tako se je situacija znova vrnila h generalu Hadžiču, ki je imel danes zopet zelo živahen dan. Po današnjih ponovnih konferencah s prečanskimi ministrskimi kandidati je general Hadžič sedaj začel izbirati primerne kandidate izmed Srbijancev. V tej zvezi se imenujejo kot najresnejši kandidati industrijalec Miloš S a v č i č, univ. prof. Vi-tomir G j o r g j e v i č in pomočnik prometnega ministra Kuzmanovič. Včerajšnje Hadžičeve konference Dopoldne je imel general Hadžič najprej konferenco z dunajskim poslanikom Boškom J.e f t i č e m. Nato se je ponovno sestal z dr. P i t a m i c e m, ki mu je kakor se doznava, podal svoje mnenje o ustavnih predpisih glede sklicanja Narodne skupščine. V ostalem pa ]e dr. Pitamic brez vsake rezerve osvojil stališče drugih prečanskih nevtralcev, da ne more sodelovati v vladi, ki bi hotela nadaljevati delo v Narodni skupščini. To stališče prečanskih kandidatov je bilo ponovno podčrtano v nato sledeči skupni konferenci vseh prečanskih nevtralcev, ki so se je udeležili poleg dr. Pitamica še dr. Š t a m p a r, dr. R a č i č in dr. T a r t a g 1 i a Druge podrobnosti iz razprav na tej konfe- renci niso znane, iz izjav udeležencev pa se da sklepati, da je smatrati vprašanje sodelovanja z Narodno skupščino za definitiv-no likvidirano ter da se ie že pričelo razpravljati o sestavi vlade same. Ko je dr. Račič ob 11. odhajal s te konference, ie na vprašanje novinarjev izjavil: »Razgovori se še nadaljujejo«. Na opozorilo novinarjev, da pišejo današnji jutranji beograjski listi o neuspehu Hadžičeve misije in o vrnitvi njegovega mandata, je dr. Račič odvrnil: »Po današnjih razgovorih vsekakor nimam tega vtisa. Nasprotno, vrše se razgovori glede sestave nevtralne vlade.« Številne avdijence Po tej konferenci je general Hadžič odšel na dvor, kjer je ostal od 11. do 13.30. Odhajajoč z dvora, je izjavil novinarjem: »Vse se bliža koncu. Odločitev bo padla v enem ali dveh dneh. Podrobnosti vam zaenkrat še ne morem povedati«. Splošno pozornost je vzbudila ponovna avdijenca Miloša Savčiča, ki je ostal na dvoru od 12. do 13. Ko se je vračal domov, je na radovedna vprašanja novinarjev, ali bomo kmalu dobili novo vlado izjavil: »Danes še ne, pač pa mogoče že Jutri ali v ponedeljek«. Za njim sta bila sprejeta v avdijenco dr. Ivo Račič iz Splita in bivši finančni minister dr. Bogdan Markovič. Tudi dr. Račič je novinarjem izjavil, da ni izključeno, da dobimo že jutri novo vlado. Tekom popoldneva v situaciji ni bilo zabeležiti pomembnejših dogodkov. Popoldne od 16.30 do 18. je bil ponovno v avdijenci Miloš S a v č i č, za nji-n pa zopet general Hadžič. V svoji izjavi, ki jo je po tej avdijenci podal novinarjem, je dal naslutiti, da računa s tem, da bo njegova vlada sestavljena najdalje v dveh dneh. Srbijanski ministri Največje zanimanje vlada sedaj za izbiro kandidatov. Prečanski kandidati so več ali manj znani, dasiravno še glede nobenega ni padia definitivna odločitev. V glavnem pa gre sedaj za izbiro srbijanskih kandidatov, pri čemer pa je gotovo le toliko, da srbijan-ske stranke pri tem ne bodo imele besede, dasiravno si na vse mogoče načine prizadevajo, da zasigurajo vstop v vlado svojim ljudem. Glede razdelitve resorov kurzirajo najrazličnejše verzije. Med drugim se zatrjuje, da je londonski poslanik dr. Gjurlč de-finitivno odklonil vstop v vlado ter da bo zunanje ministrstvo prevzel eden izmed ostalih aktivnih diplomatov, ki je dobro informiran o vseh zunanje-političnih zadevah, ki prihajajo v poštev za nevtralno vlado Koroščevo konzultiranje velikih, županov Dr. Korošec je vprašal velike župane, ali si narod res želi volitev. — Ako bi jih vprašal, kako so ljudje zadovoljni z njegovo vlado, bi z odgovori gotovo ne bil zadovoljen Beograd, 21. julija p. Med neštete intrige, s katerimi hegemonisti skušajo preprečiti sestavo nevtralne vlade in izsiliti obnovo svojega režima, ie posebno značilen tudi korak notranjega ministra dr. Korošca, ki je skušal preko velikih županov prepričati merodajne kroge, da razpoloženje med narodom ni takšno, kakor ga slikajo konzultirani nevtralci. Pred tednom dni ie poslal dr. Korošec vsem velikim županom razpis, naj mu nemudoma sporočajo o razpoloženju med narodom, zlasti o tem. ali si narod res želi volitev. Kakor je bilo glede na tako zastavljena vprašanja pričakovati, so skoro vsi veliki župani, po veliki večini strankarski eksponenti dosedanjih vladnih strank, poročali, da narod sedaj noče volitev. •V političnih krogih to postopanje dr. Korošca zelo komentirajo ter naglašajo. da je popolnoma v skladu z njegovo dosedanjo uslužnostjo beograjskim hegemonistom. Razume se. da narod noče policijskih volitev in perturbacij. Bila pa bi dolžnost velikih županov, da bi dr. Korošca, ako tega sam noče uvideti, obvestili, kako silno nezadovoljstvo obstoia proti sedanji vladi v vseh krajih in da ie vsa poštena javnost proti nadaljevanju dela sedanje Narodne skupščine, v kateri ie tekla kri narodnih poslancev in ki ie s tem izgubila pravico nadaljnjega obstoja. Ce bi bil dr. Korošec poslal velikim županom tako vprašanje, bi mu niti režimski eksponenti ne mogli dati zadovoljivega odgovora. j Priprave za sokolski zlet v Skoplju Delegacija Sokolskega saveza pri prometnem ministru ter pri češkem in poljsskem poslaniku Beograd, 21. Julija p. Starešinstvo JSS je izdalo naslednji komunike: »Delegacija JSS s saveznim starosto br. E. Ganglom na čelu je tekom dneva poselila ministra za promet generala g. Mi-losavljeviča, da ga obvesti o VI. pokrajinskem sokolskem zletu v Skoplju. Gospoda ministra je najprej pozdravil starosta br. Gangl, nakar se je g. minister zahvalil delegatom za poset ter Izjavil, da je bil dolga leta in da je tudi Š3 sedai član Sokola in da bo vse olajšave na železnicah, ki so veljale za junij, dovolil tudi za september. Zatem se ie razvil intimen razgovor, v katerem je pokazal minister za promet polno iskrenosti in naklonjenosti do Sokolstva. Delegacija ie posetila tudi češkoslovaškega poslanika g. Šebo. nato pa poslanika poljske republike. Oba poseta po- slanikoma bratskih držav sta bila v zvezi s pokrajinskim zletom in sodelovanjem Če-hoslovakov in Poljakov na njem. Posieti in razgovori so imeli značai vse iskrenosti. Zatem ie delegacija posetila urednišitva beograjskih listov in jih naprosila za podporo, ki jim je bila povsod obljubljena. Delegacija je zapustila prestolnico pod vtisom, da se v vseh krogih visoko ceni sokolsko delo.« Nov jugoslovensiki parnik Sušak. 21. julija, č. Iz Glasgova poročajo, da so včeraj spustili v morje nov velik parnik Jadranske plovidbe z imenom >2iga Ko-pajtič>. Njegov prihod v domovino se pričakuje v pričetku prihodnjega meseca; parnik bo vršil promet na progah Sredozemskega morja, „ Konec parlamentarizma v Egiptu Kako opravičuje kralj oziroma vlada državni prevrat. — Angleško časopisje o revolucionarni spremembi. — Nezadovoljstvo in protestna zborovanja Kairo. 21. julija d. Kakor se Se že poročalo je bil parlament s kraljevskim ukazom razpuščen Včeraj dopoldne je Policija zapečatila vrata poslooia parlamenta Pred parlamentom stoje mnogoštevilne straže. Dekret o razpustu parlamennta ie v Egiptu povzroči' veliko razburjenje, vendar pa vlada povsod red in mir. V vse večje kraje so bile odposlane čete. V pisrrm. ki ga ie ministrstvo poslalo kralju, se veli, da ie parlamentarni režim inštrument zatiranja in despotizma v rokah majhnih grup. ki jih podpira večina. Parlamentarni režim ie nesposoben, da bi izvedel reforma. Kabinet ni našel nobene druge možnosti, kakor da dela na to, da osvobodi deželo od strankarskih vplivov Ker parlamemt v sedanji obliki ne more doseči normalnega položaja ne sane biti nobene zapreke, da se doseže ta cilj. Zaradi tega je smatral kabinet za neobhodno potrebno, da se razpustita obe zbornici in da se volitve odgodiio do onega trenotka, ko bo obstojalo upanje, da bo narod mogel izreči svoje pravo mnenie. Kabinet ie poleg tega smatral za potrebno da se revidira volilni zakon. Parlamentarni režim in odgovornost kabineta pa se s oredlaganimi iz-premembami ustave pod nobenimi okoliščinami ne bosta izpremen Ia. Pismo omenja nato potrebo, da se ustanovi stabilen režim, ki bo vzpostavil edinost v deželi in ki bo omogočil deželi, da bo nastopila za svojo neodvisnost. Dokler bo parlament razpuščen, bo kabinet izvaial gospodstvo pravičnosti in enakosti ter bo izvedel reforme, ki jih pričakuje narod London, 21. juiiia d. Naravno ie, da angleško časopisie živahno razpravlja o razpustu obeh zbornic. Več meščanskih listov, med njimi »Daily Telegraph« pišejo 0 državnem udaru. »Daily Express« pa o dik- taturi v Egiptu. Tednik »Daily Herald« je uverjen ,da ie bil državni udar kralja in njegovega novega ministrskega predsednika Mohameda paše izvršen z odobritvijo angleškega vrhovnega komisarja lorda Lloyda. »Times« pišejo: Na kratko rečeno, parlamentarna vlada izginja v korist kralja in njegovih ministrov, kakor ie izginil na španskem in v drugih sredozemskih državah. Gre za izpremembo, ki je zelo slična revolueiii. London, 21. julija s. Egiptski ministrski predsednik Mohamed Mahmud paša je izjavil v razgovoru s poročevalcem »Time-sov«. da so on in njegovi kolegi prevzeli težko odgovornost. Način, kako so se v zadnjem času vodili državni posli, je bil neznosen. Vlada bo poskusila očistiti upravo ter ne namerava izkoristiti svojih pooblastil proti opoziciji, ako opozicija sama ne bo povzročila ostrih odredb Ukin'tev tiskovne svobode je bila brezpogojno potrebna. Ministrski predsednik je končal z besedami: Ne bom tiTan. toda. ako bo potrebno. dobrohoten diktator. London. 21. iulija d. Kakor poročajo iz Kaire. se ie že pojavila opozicija proti diktatur: egiptskega kralja. Nacijonalistična stranka, ki je sklenila protestno zborovanje proti razpustu parlamenta, je odredila, da se bo to zb rovanje kljub prepovedi vršilo na vsak način. Nato ie vlada odredila pripravljenost vojaštva. Kairo, 21 iuliia d. Bivši ministrski predsednik Nahas paša je v spremstvu več članov naciionalistične stranke dospel danes v Tanto. kjer so ga prisrčno sprejeli. Zbrala se ie velika množica, da ga pozdravi. 500 policistov je nastopilo proti množici, ki ie pričela metati na policijo kamenje. 10 oseb ie bilo aretiranih. Nahas paša se je povrnil v Kairo. Fašizem za mir in plodno delo... Tako pravi naenkrat sam Mussolini! Rim, 21. julija, o. Današnja večerni listi po-latiskujejo dve kratki izjavi Mussolinija in !rancoskega vojnega ministra Painlevčja, ki ih je danes objavila pariška «La Gazzette les Nations». Mussolini pravi v svoii izjavi, lapisani povodom proslave desete obletnice image med drugim naslednje: cKdor je preživel zgodovinske ure za časa premirja, se x) spomnil, da so duše in obrazi vseh žareli r veselju, ne samo zaradi dobljene zmage, marveč tudi zato. ker je bila vojna končana. Jaz, ki sem to videl in občutil, sem stremel delovati tako, da bosta zmaga in mir za dolgo dobo trdno združena. Boj fašizma za dosego oblasti je imel isti namen. Italijansko ljudstvo potrebuje za dolgo dobo miru in plodnega discipliniranega dela. Moja politika je bila in bo vedno prežeta od tega osnovnega načela. Minister Painlevč pa se je v svoji izjavi izrekel za prijateljstvo med Francijo in Kalijo. Nagrade zdravnikom, ki so zdravili ranjene poslance Zagreb, 21. julija. č. Danes dopoldne se je vršila seja zagrebškega oblastnega odb>ra, na kateri je bila sprejeta oela vrsta sklepov. Med drugim je bilo sklenjeno, da se nakaže zdravnikom in usmiljenim sestram, ki so stregle ranjenim Stepanu Radiču, dr. Pernarjn in Ivanu Grandji, nagrada 80.000 Din. Med važnimi sklepi je omeniti tudi sklep za zgraditev novih šol v šolskih počit-uicnh, ki bodo imele skupno 165 učnih sob. V to svrho je bilo votirano 960.000 Din. Oblastni odbor bo nadaljeval svojo sejo v ponedeljek. Današnja seja se jje vršila pod predsedstvom Stepana Radiča, ki je popolnoma ozdravel. Tudi oblastni odbor v Osijeku je sklenil, da nakaže kirurgu dr. Kostiču m njegovim tovarišem v znak priznanja za trud pri zdravljenju ranjenih hrvatskih poslancev nagrado 30.000 Din: Kakor se doznava bodo tudi ostali hrvatski oblastni odbori sprejeli slične sklepe. Konec železničarske stavke na Hrvatskem Zagreb, 21. julija 6. Protestna stavka oziroma pasivna rezistenca delavcev v štirih kurilnicah zagrebške železniške direkcije, se je danes popoldne zaključila. Dopoldne se Je vršila konferenca zastopnikov delavstva in direkcije in je bilo sporazumno sklenjeno na njej, da delavci ne nadaljujejo stavkarskega gibanja. Direkcija se je obvezala, da bo proučila razmere v Srpskih Mo-ravicah, kjer je najprej nastala stavka delavstva in od koder se je stavkarsko gibanje razširilo tudi na ostale kurilnice. (Glej tudi članek na 4 strani.) Iz državne službe Beograd, 21. julija, č. S kraljevim ukazom od 30. junija je pomaknjen v višjo skupino podpredsednik viš. dež. sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Gol i a. S kraKevim ukazom od 30. junija sta upokojena inšpektor poštne direkcije v Ljubljani Dušan G j o r g j e v i č ih uradnik ljiubljanske pošte Alojzij Ver-n i k. Velik vlom v hranilnico Zagreb, 21. julija. 6. Tukajšnja policija je prejela od policije v Zemunu brzojavno obvestilo, da so zločinci v pretekli noči vlomili v hranilnico v Surčinu v Sremu ter odnesli iz blagajne 28.000 Din gotovine, 1,700.000 Din v menicah ter obveznice Vojne škode serija 26.801 št. 851 do 860, serija 3778 št. 701 do 705. serija 3159 št. 258 do 259, serija 2798 št. 881 do 890. Klerikalno besnenje iz strahu pred ljudsko sodbo Posl. dr. Žerjav o vzrokih klerikalne gonje proti našemu časopisju Te besede so bile sprejete z burnim odobravanjem. V ganljivih besedah se je nato dr. List spomnil onih, ki so padli v borbah za nemštvo. S hvaležnostjo in globokim sočutjem, je dejal dr. List, jim hočemo vedno ostati zvesti. Vsi prisotni so se pri teh besedah dvignili s svojih sedežev. V dvorani je vladala grobna tišina, ki je bila prekinjena le z ihtenjem navzočih, zlasti žensk. Nato so pevci zapeli znano oesem «Ich hatte einen Kameradem. Vtis, ki je napravila ta pesem na navzoče, je b'l velikanski in ga je povečalo še zvonenje zvonov ene izmed dunajskih cerkva, ki je bilo preneseno s stolpa brezžično v dvorano. nijevi vladi Velika priključitvena manifestacija na Dunaju Nad 300.000 Nemcev iz obeh držav manifestira za združitev Spremembe V MUSSOti" Avstrije z Nemčijo Dunaj, 21. jiulija. g. V okvirju pevskih svečanosti se je danes ob 12.30 pred velikansko množico občinstva vršila impozantna manifestacija. Več deset tisoč ljudi je obkolilo poslopje, kjer se je vršila manifestacija, ker niso mogli dobiti mesta v dvorani. Zadovoljiti so se morali s tem, da so poslušali prireditev v zvočnikih, ki so bili postavljeni na več mestih. Prireditvi je prisostvovalo nad 300.000 ljudi. Predsednik nemške pevske zveze dr. List je imel govor, v katerem je med drugim dejal: Nahajate se v mestu, kjer spominja vse na mojstra nemške umetnosti, na Franca Schuberta. Kakor smo bili Nemci, tako bomo ostali Nemci, dokler bodo Nemci na svetu. Monarhistična propaganda v Litvi Varšava, 21. julija, g. Po poročilu iz Kovna, so tamkaj razširjene govorice, da pripravljajo višji litovski častniki monarhistič-ni puč. Monarhistični častniki so poslali na vse litovske častnike pole, v katerih se ti naprošajo, naj zavzamejo svoje stališče napram monarhistični državni obliki. Začasno so častniki predlagali, naj se Smetona imenuje za doživotnega predsednika, ki naj se v ugodnem trenutku proglasi za litovskega kralja. List Lietovos Aidas objavlja v zvezi s tem članek, v katerem skuša dokazati, da dosedanja republikanska državna oblika najbolj odgovarja interesom Litve. Ostali litovski listi se bavijo s predstoječim kongresom poljskih legijonarjev v Vilnu in s poljskimi manevri ter opozarjajo na to, da preživlja Litva sedaj težko krizo. Zopet vojaški puč v Lizboni Berlin, 21. julija, s. V Lizboni se je pri* čelo zopet resno gibanje. Baje se je stre« Ijalo iz topov. Nad Lizbono je bilo pro« glašeno obsedno stanje. Ceste so popolno« m a prazne. Lizbona, 21. julija, g. Kakor se uradno javlja. je bil poskus revolucionarnega gibanja danes v jutranjih urah popolnoma udušen. Vojaštvo in policija vzdržujeta red in mir. Resni boji med Kitajci in Japonci London, 21. julija s. Včeraj so se vršili med kitajskimi in japonskimi četami ob šantunški železnici 100 km od Cingtaua hu« di boji. Kitajci so skušali pregnati Japon« ce od železniške proge, ki so jo imeli ti zasedeno od incidenta v Cinanfuju. London. 21. julija (lo) Iz Pekinga poroča, jo, da je nacijonalistična vlada odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko, sklenjeno leta 1896. Prihod dr. Stresemanna v Karlove vari Berlin, 21. julija, s. Zunanji minister dr. Stresemann je prekinil svoj« bivanje v Bol-lerhShe ter je odpotoval preko Niirnberga v Karlove Vare. kamor bo dospel jutri. Smrt egiptskega državnika Kairo, 21. julija, (lo.) Po dolgi bolezni je imrl Mohamed paša, ki je bil trikrat ministrski predsednik. Komunisti hočejo z revolucijami preprečiti vojno! Moskva, 21. julija, (be.) V pet ar trajajočem govoru na kongresu Kominterna je Bu-harin izjavil, da morajo komunisti preprečiti prihodnjo imperialistično _vojno na ta način, da vržejo vse kapitalistične vlade. „Krasin" - poškodovan Moskva, 21. julija (be). Agencija Tass javlja, da bo moral «Krasm» odpluti v ka« ko severno evropsko luko v popravilo, ker je poškodovan, nakar se bo zopet vrnil v Kingsbay in nadaljeval s poizvedovanjem. V Kingsbayu je ostal ruski letalec Čuhnov. sky, ki bo nadaljeval s poizvedovalnimi poleti. Berlin, 21. julija s. «Deutsche Allgemeine Zeitung» javlja iz Schvverina, da je ravna« teljstvo Heinkellovih tvornic v \Varnemiin« de dobilo brzojavko poveljnika Citta di Milano, v kateri se naročata dva nova dvo» krilnika po ostalih ponesrečencih Treba je velike porcije predrznosti, da se postreže zborovalcem s tako brezvestnim zavijanjem resnice. Ugotavljamo, da je ta žalostni pogum imel ravno duhovnik — ali je to slučaj? —, zato mu moramo s svoje strani postreči z izjavo enega glavnih junakov in narodnih prvoboriteljev iz dobe taborov. Duhovnik Božidar Raič je o tem zapisal sledeče krilate besede; cSamomor so učini-li nemškutarski popi nad našim narodom, oni pomagajo nemštvu in podpirajo samo-voljstvo cerkvene vlade.» To pravi slavni rodoljub in poštenjak-duhovnik, ki je priporočal Slovencem politiko Havlička - Borovskega, pisal o Husu in se zavzemal za staroslovensko bogoslužje. In te besede veljajo še danes. V celem obsegu Raidevih besedi je SLS še vedno dedinja in nositeljica liste barbarske gonje proti slovenskemu naprednemu življu, liste borbe, koje edini uspeh je bilo ponemčevanje slovan skih trgov in mest. Kdor se ni mogel ukloniti nazadnjaškemu zelotstvu, ki sta ga pri nas s silo uvajala Missija in Mahnič. se je moral oteti v nemškutarstvo. To je žalostna zasluga začetnikov klerikalizma na Slovenskem in zavijanja dr. Iiohnjeca ne bodo spravila s sveta zgodovinske resnice. Da je mera hinavsva. laži in podlosti polna, je žalski klerikalni «tabor» sprejel resolucijo proti naprednim listom. Pri tem moramo zopet ugotoviti, da je med soustanovitelji prvega slovenskena naprednega časopisa očeto delo. Dekan Koblar se ni izogibal tudi javnemu udejstvovanju za politično svo-'bodo in gospodarski dobrobit slovenskega naroda. Sam prežet z odločnim jiactjonalnem prepričanjem, poln vere v •lepo slovensko in občeslovansko bodočnost — 'radi česar so ga preganjali zlasti v času svetovne vojne — je dosegel v politiki lepe uspehe in pridobil naklonjenost slovenskega ljudstva. Najprej smo ga srečali med delavci v Ciril Metodovi družbi, nekaj časa je zastopal '.gorenjska in notranjska mesta v dunajskem državnem zboru, od leta 1901. do zadnjega časa ie pa bil član kranjskega občinskega odbora. Priključil se 'je velikemu kmečkemu pokretu, sedaj akciji seltjačko - demokratske koalicije. Napredni kmečki volilci kranjskega sre-2 a so ga hoteli pri zadnjih oblastnih vo-£ivarh kandidirati, ljubljanski škof pa snu je zabranil kandidaturo ... I ZJ^tomašniku g. Koblarju, enemu naj-jsrj$||! •n^^pjialnih delavcev na Gor en j-^kernr isiffeno čestitamo k visokemu, a zasluženemu odlikovanju, ki mu ga je podelilo mesto Kranj in mu kličemo: «Še na mnoga leta!» Štirideset let dela za žejne Ljubljančane Kako je mogoče, da so se na Jožeta spomnili šele sedai. ko je že vendar 40 let v Ljubljani na vseh cestah in ulicah. Gotovo je tudi edini človek, ki Ka nestrpno pričakujejo vsi gostilničarji, čeprav jim ne da izaslužiti. Kako pa bi ga tudi ne, če jim pa vozi pivo v sodčkih in zabojih. Učen profesor bi izračunal, koliko sto ti-sočev sodčkov ie v štirih dolgih desetletjih skupaj hodila po mestu! Drugih prijateljev ni imel. Oženil se tudi ni. pravi pa. da se še vedno ženi in ie prav za to še danes samec. Tudi časa nima za »ohcet«, sai ima prav ob nedeljah največ dela — pa ob delavnikih ga je tudi dosti. Štirideset let brez počitka! Skromni jubilant je redek človek: vedno ob pivu ni nikdar opit, vsak trenotek v drugi gostilni in vendar varčun. povsod sekiran in nikdar jezen. Delo mu je življenje. zadovoljen ie in srečen. In kako vedro in veselo ie to povedal! U, kako si bogat, hlapec Jože! Tak mož dela gotovo .zasluži tudi naše čestitke. Ameriški žegen Sava, 21. julija. Naš list je že poroča! o veseli novici, ki se je Taznesla po Zasavju in so io biii najbolj veseli pri malem mlinarju Šuštarju, ki ima svojo skromno domačijo v grapi poleg Save. Šuštar je ve so namreč obvestili iz Amerike, da dobe za umrlim stricem lepo »jerbščino« s 6 letnimi obrestmi. naš jubilant zložil z voza in znosil v krčme. Če bi imel od vsakega sodčka samo po eno paro, gotovo bi bil bogataš in delničar kamela. Potem bi imel tudi prosto pivo, ki ga sedaj nima in si ga lahko privošči le za svoj denar. Nu. v ponedeljek ob svojem jubileju pa gotovo dobi ta zasluženi priboljšek. Hekatombe sodčkov so mu malce pripo-gnile hrbet in potisnile ramena navzdol. Poleg tega bo pa imej še trdni Jože že tudi 7 križev na hrbtu. Torej skoraj pred 70. leti je bil rojen Jože Javornik pri Vrbetovih v Dohiu Dri Grosupljem, poiem pa ie bil doma. dokler ni pričel vozili do Ljubljani za Tschinkla, Kav-ška in leta 1888. za Petra Kozlcrja. Čeprav je vedno pri konjih in ob težko naloženih vezeh — saj.se še nikdar ni pritožil, da bi imel preveč na vozu — se mu vendar še ni nikdar pripetila nesreča. Le enkrat je imel malo sitnosti, ko ie v ozki Židovski ulici — takrat so smeli še z vozem itja — zadel s kolesom ob babo s cizo, ali ob cizo z babo. Seve. da je bila baba nerodna! Tudi policaji rnu včasi nagajajo, pa se dobrodušni Jože vendar dobro razume z njimi. Če ga Da le kaj ujezi, se Domeni s Sultanom, svojim imenitnim šimeli-nom. Lep in pameten ie Sultan, ali Jože svoje stare »prame« tudi še ni pozabil. Saj sta toliko let. da sam več ne ve. koliko. se dalo v brezdelju sanjariti o načrtih, ki bi jih ustvarjal dolarski mošniiček. Pri n2šem vrlem mlinarju pa gre še vse po starem. Še vedno so pri hiši zavihani rokavi v časti in dobrodušni Lojze se šminka še vedno samo z drobnim močnatim prahom ki plava povsod po mlinu. Mame pa ni na sliki, kajti na polju je še dosti dela. Kar sam pridelaš to je najslajše, zato ni bilo mogoče dobiti mlinarice, da bi pristopila k svoji družinici in da bi mi videli tudi njen smehljajoči se obraz, ki ga je obsijalo solnce iz Dolarije. Da. da, srečni mlinarji tam izpod savske- Kriza v občinskem svetu v Škof ji Loki Srečna družina, ki je živela dosedaj tako kakor se živi običajno pri nas na deželi, je bila čez noč pomaknjena v »zlata nebesa«. Družina .ie precej številna. Poleg skrbnega in pridnega očeta, ki ga obdaja na naši sliki de! družine, stoji najstarejši sin Lojze, ki je desna roka, kadar je treba prijeti doma za delo. No, in kdaj manjka pri domačem gospodarstvu dela? V grapi, obdani od obeh strani z visokimi griči, stoji niihov mlin. Visoka naravna ograia zastira pot jutranjemu in večernemu solncu. Zato pa je zadnje čase tam vse solnčno in jim gre na blažen smeh. Le poglejte iih, kako jim sije^ zadovoljstvo z lic, usta jim pa gredo narazen', da se vidno vsem beli in zdravi zobje. Saj so pravi mlinarji. ki si s črnim ajdovim kruhom brusijo in belijo zobe, kar je na kmetih znano kot najboljša zobna pasta. Marsikdo bi se položil ob prijetni in srečni novici v hladno senco, z rokami podpirajoč glavo, polno načrtov. Kako prijetno bi Škotja Loka, 21. julija. Na redni občinski seji dne 20. t. m. je med poročilom županstva stavil klub SLS predlog, da se sprejme resolucija, ki obsoja «Jutro» radi znane karikature dr. Korošca. Klub občinskih odbornikov SDS je proti temu protestiral ter se skliceval na svoječasni dogovor s klubom župana g. Hafnerja, ko je bil dosežen sporazum, da se politična vprašanja, ki so principijelnega značaja, ne bodo reševala v občinskem odboru. Ker je g. župan na pritisk kluba občinskih odbornikov oficijelne SLS in na zahtevo oblastnega poslanca Lovra Planine dal resolucijo, ki je strogo strankarsko-političnega značaja vendar na glasovanje in je bila tudi sprejeta, so občinski odborniki kluba SDS odložili svoje funkcije kot občinski svetovalci, kot predsedniki in člani posameznih odsekov. Očividno je bila ta resolucija diktirana od oblastnega odbora, toda stvar občinskih odbornikov SLS bi biia, da z ozirom na dosedanje skupno harmonično sodelovanje z občinskimi odborniki SDS to resolucijo enostavno odklonijo. Ker se to ni zgodilo, so bili občinski odborniki SDS primorani izvajati kon-sekvence. Kako se bo kriza razvijala, je momentano nemogoče presoditi. Vsekakor bo ta korak Škodil gospodarskemu razvoju našega mesta. Pisno iz Kostanjevice Katastrofalna posledice suše. — Požar v bližnjih Zavod h in na Rojih. Kostanievica, 20. juliia Do 15. junija smo imeli prav malo dežja. zatem do sedaj le dvakrat nekoliko kapelj. Trava je zaostala na rasti in porjavela ter ni pričakovati, da bi dala druga košnja kaj otave. Žito ie zaradi naraščajoče vročine prehitro zorelo, ima lepo bilje, a klasje drobno zrnje. Povrtnina se suši. krompir prehitro odeveta ter se bodo začela sušiti njegova stebelca. Prav tako je s fižolom in koruzo. Drevje, ki raste na peščenih tleh. vene. da, nekatero se celo suši in gozd nam kaže med drugim zelenjem usihajoče same-vavce. Izmed sadnega drevja so nekaj sadežev dale češnje, drugo pa je tako slabo, da se bo komaj kaj dobilo za poskuš-njo, in še >to bo odletelo, če bo še nadalje vztrajala suša: mimo tega Da se še jako množe krvave uši, k: bodo v novo škodo sadnemu drevju. Vinogradi uspevajo prav leDo. Slabše kaže čebelarjem. Če ne bo dala a.ida kaj bolišega. bo pridelek medu slab. Zemlja .ie izčrpala vso vlago, poleg tega 3 Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec io čreva brzo io ugodno! 1 omot pa vseh lekarnah Din 4.—. pa ie tako razsušena. da so vidne velike razpoke. Ker ie zaradi suše zelo trda in grudasta, ie njeno obdelovanje zelo otež-kočeno. v prisojnih in hribovitih legah celo nem igoče. Za ajdo ie dobro, če se seje v prahu, t. j. na suho njivo, ki naj jo polagoma namaka dež. a dvomljivo je. kako bo kalila, ker ni Dotrebne vlage. Termometer kaže v senci do 37 stopinj, a na solncu nad 40. Povsod občutijo pomanjkanje vode. Prebivalstvo gorskih krajev hedi po vodo k oddaljenim potokom in do sedaj še neusahlim studencem. Po strugah se pretaka vedno manj vode. a še ta nima hladilne, niti krepčilne moči. K sreči se do sedaj še niso pojavile epidemične bolezni. Hvale vredno bi bilo. če bi imelo mesto Kostanjevica svoj vodovod, in sicer od izvira rečine Studene iz Globočic. Ta vodovod bi tudi lahko oddajal pitno vodo v bližnja, višje ležeča kmečka naselja, kier nimajo studencev niti cistern. Mnenja smo, da bi se vodovod v kratkem rentiral. če bi pod izvirom Studene postavili turbino, ki bi obenem proizvajala električni tok. V četrtek ie nastal pri čevljarju Kuharju v Zavodih požar. ki mu je do tal vpe-pelil dom. Oteti ni bilo moči ničesar, ker je stala hiša na bregu in ni bilo nikjer dobi'ti vode. V šentjernejski občini na Rojih je prav tako zgorel dom posestniku Sre-brnjaku. K srečj so ogenj. ki je grozil vpe-peliti vso vas. omejili s pomočio motorne brizgalne. Tudi ta ie zelo potrebna za Kostanjevico. ker ie Gasilno društvo brez zadostnih gasilnih priprav. Rabuka v bolnici Ljubljana. 21. julija V splošni bolnici, na oddelku, kier se nahajajo nesrečne svečenice Venere, je nastal snoči velikanski vrišč. Razvnel se je pravcati boi na nohte, ki ie spravil pokon-cu skoro ves oddelek bolnice, mlade in stare so poskakale iz postelj, grabile po odejah, metale po sohi podglavnike in opletale okrog sebe z odejami. Uslužbenci so nekaj časa kar strmeli in šele. ko ie postajal kraval vedno hujši in neznosnejši, so se odločili, da pogledajo, kaj se prav za prav godi v dvorani. Čim so sestre odprle vrata, so zagledale sredi dvorane pravcato živo kopico Ženske so liki furije silile proti otepajoči se in na vse grlo kričeč' Marički Š.. doma dol; od Mokronoga, ki se ie nahajala v zavodu šele nekaj dni. Preden so se ženske pomirile, je trajalo dokaj časa. še dalje pa. da ie prišla do sape vsa razpraskana in okrvavljena Ma-rička. Upraviteljstvo bolnice ie moralo ukreniti najstrožje postopanie proti pobesnelim bolnicam ter podvzeti proti najbo-jevitejšim najstrožje mere. Zakaj in kako ie nastal boj? Ženske so sedele v posteljah in si pripovedovale spomine. čedne in žalostne. Beseda ie dala besedo, oglasila se ie ta in ona. Padlo je od nekaterih strani tudi nekoliko pikrih ir, Ma-rička ie bila razžaljena. Pričele so se zmerjati in ker se niso obkladale z angeli, je naposled tekla kri, ki jo bodo menda merili še na sodišču ... ^ »Največji Slovenec" v žehti K u I c ve c: „Fantje, k drgnimo, naj stane, kar hoče, c!o volitev mora biti čist! S takim se ne smemo pokazati amot! Novovrstni štrajk železniških delavcev na Hrvatskem Zagreb, 20. julija Od četrtka se v štirih kurilnicah zagrebške železniške direkcije dogajajo čudne sttari. Okrog 1500 delavcev je stopilo v štrajk, vendar pa se njihovo postopanje ne more imenovati štrajk, ker prihajajo na delo, potem pa zopet odidejo, tako da železniška direkcija ne ve, kaj bi počela. O vzrokih in načinu štrajka smo zvedeli sledeče zanimive podrobnosti: V kurilnici v Srbskih Moravicah vlada med tamkajšnjimi delavci, ki jih je okrog 250, nezadovoljnost zaradi malih dnin in »brezplačnih dopustov« zaradi pomanjkanja kredita. Ta nezadovoljnost delavcev v Srbskih Moravicah ie bila bolj principijalnega značaja in ni kazala nikakih akutnih znakov, da bi delavci nameravali štrajkati. Nekaj tujih delavcev pa ie nahujskalo domače, da so v četrtek pričeli stavkati. Povzročitelji štrajka niso bili zadovoljni samo s tem, nego so svojo akcijo razširili še na dve kurilnici v Zagrebu (glavni kolodvor in kolodvor Sava) in na kurilnico v Varaždi-nu. V teh štirih kurilnicah štrajka sedaj okrog 1500 delavcev. Način, kako delavci štrajkajo, je zelo čuden in doslei pri nas še ni znan. Delavci v zagrebških kurilnicah so stopili v štrajk v četrtek ob 14. uri in so štrajkali do 16.. ne da bi prej o tem obvestili direkcijo. V petek so delavci zopet prišli polnoštevilno na delo, ki so ga ob 10. zapustili, a ob 11. so se pa zopet vrnili k delu. Tako štrajkajo 'tudi delavci v Srbskih Moravicah in v Varaždinu. Kakor so se ti štrajki pojavili, je iznenadena zagrebška direkcija pričakovala, da bodo delavci naknadno stavili svoje zahteve. Toda oni tega niso storili. Zato direkcija ni vedela, kaj naj počne in je z željo, da vendar vzdrži promet v redu. podvzela vse potrebne mere. da promet v nobenem primeru ne bo trpel. Železniška direkcija ie baie pripravljena priti delavcem nasproti in ugoditi njihovim zahtevam, kolikor je to upravičeno in moeoče po proračunu. Obenem pa železniška direkcija upa, da ji ne bo treba poseči po ostrejših merah proti agitatorjem. T" Avto sta ukradla Ljubljana, 21. julija Korle in Mirko s>ta oba Vodmatčana, vendar sta imela opravka na Mirju. Bila sta vprežena v delo. a nista bila zanj nič kaj navdušena. Ob 2. popoldne je navadno najbolj vroče: zaradi tega sta bila kar malo jezna na ljudi, ki so skakali pol nagi levo doli ob strugi ter se hladili v vodi ali v senci jelš in gabrov. »Oh. jaz nisem za delo. Vsaj danes ne!« je vzkliknil čez čas Korle. »Sapralot, tudi meni se nič ne ljubi!« je pritrdil Mirka ki je istočasno posegel v žep in začutil, da ima pri sebi še nekai »kovačev«. »Kaj. ko bi stopila na .špricar'.« je vprašal Mirko in takoj videl, da Korle nima nič proti temu, zaradi česar je že napravil korak naprej proti vinski kleti za vilami. Vračala sta se čez dobre pol ure in zdelo se je jima kakor tudi drugim, da sta precej okajena. »Tristo zelenih! Zdaj pa ie menda še boli vroče!« ie potožil Korle. Odnekod ie pridrvel po cesti luksuzni avto in se ustavil pred zgradbo nove vile. To je dalo Mirku povod, izrabiti misel, da avtomobilska vožnja prav tako ohladi kakor mrzla kopel. Prispela sta do praznega avtomobila, katerega gospodar se ie nahajal v vili. Pred avtom sldan-ski vročini sopihajoč pehali od postaje Dokležovje proti Muri, bi se gotovo usmilili ubogih Sobočanov in takoj odredili, da se neutegoma napravi že dolgo obljubljeno in že plačano postajališče, ki bi Pilo lahko gotovo v največ treh dneh. Interesenti upajo, da te vrstice ne bodo glas vpij,očega v puščavi. ti navodila, kako je o'/.nagati potapljajo-čim se, bi moral znati vsak kopalec, sicer ne bo ponehala žalostna kronika nesreč pri kopanju. Zopet smrtna nesreča pri kopanju Starejši brat ie utonil, mlajšega so oa rešili. Dol. 21. julija V bližini Dola pri Ljubljani se je dogodila zaradi neprevidnega kopanja huda nesreča, ki ie zahtevala življenje 20letnega mladeniča Hribarjevega iz Unanjarjev. njegovega mlajšega brata pa so komaj oteli iz grabežljivih rok mokre smrti. Posestnik Hribar ima v Unanjariih. mali vasici pod lančami, čedno domačijo. Svojega 16ietnega sina je dal v Dole, da se izuči kovaštva. Mladega vajenca so domači pogostokrat obiskovali; od doma do Save so imeli dobro uro hoda, v bližini Gostince so se z brodom prepeljali čez Savo. od tam pa do kovačije je bilo blizu. Usodnega dne ie odšel tudi starejši brat na obisk k mlajšemu. Le-ta ga ie že čakal na savskem bregu pri Gostinci, kjer so imeli kopalci živahno zabavo. Oba mladeniča sta prav pridno šarila po vodi, plavanju pa ni bil nihče vešč. Po zgledu ostalih kopalcev se je poskušal mladi Hribar v vedno globlji vodi. Mladenič, ki ni poznal dobro savske struge, pa je zašel po nesreči v neko kotanjo. V tre-notku mu ie zmanjkalo tal. voda ga je zagrnila in nesrečni fant je že izginil v vrtincu. Brat ie pričel klicati na pomoč in je tudi sam, čeprav neplavač, skočil v opas-ne valove. Na njegov krik so priskočili bližnji kopalci, ki so še v zadnjem hipu vjelj neprevidnega reševalca, ki bi bratov-sko ljubezen plačal kmalu z lastnim življenjem. Pa tudi za starejšim Hribarjem so pričeli izurjeni plavalci stikati. Zal. ponesrečenca, je deroče valovje že odneslo precej nižje, kajti medtem so se že zaslišali prestrašeni klief nižje doli ob toku, da vrte valovi neko truplo, ki od časa do časa pomoli ude iz vode. Naporu kopajočih se ie posrečilo, da so izvlekli starejšega Hribarja iz Save, ki so ga na savskem obrežju položili v travo. Po izjavah nekaterih reševalcev ie bilo baje pri utopljencu še čutiti življenske znake, ki so pa kmalu zamrli. Truplo utopljenca so odpeljali v mrtvašnico v Dole. Njegov brat, ki si Je medtem že opomogel, pa je moral iti na težko pot, da obvesti svojce o izgubi najstarejšega sina. Pri Hribarjevih v Unanjariih ie zavladala bridka žalost, saj ie bil nesrečni mladenič njihov najstarejši sin. ki je bil pred mesecem dni potrjen v vojake. Ob tolikih žalostnih primerih v zadnjih dneh se vsakdo vpraša, kdaj bodo postali naši kopalci previdnejši. Plavati in pozna- Danes! Smeh I Danes! Velika filmska kom.dia Iščem ženo za vsako ceno N jvečji svetovni uspeh priznanega Baster Keatana Dedič težkih milijonov se mcia v smislu oporoke takoj poroči i. Smeh! Smeh! Izvrstna zaba\a! Predstave ob 3 725, 6, V28 m V4IO. Znižane cene! KINO IDEAL Ali ste že pridobili vsaj enega novega naročnika za „Jutro"? Seja mariborske oblastne skupščine Miren in stvaren zaključek poletnega zasedanja Pred volitvami v okrajne zastope. — Proporčna volitev v okrajne upravne odbore. — Regulacija Savinje. — Oblastna hranilnica. — Podpora Prekmurju Iz Laškega V 157. številki je »Slovenec« vrinil v serijo člankov »Proti zagovornikom laži in klevet« tudi dopis naslovljen na našega župana g. dr. Roš-a. Članek se odlikuje z izredno potuhnjenostjo, kakoršne smo vajeni pri naših klerikalcih.'Navidezno hoče član-kar opravičevati sestanek, sklican po g. obl. predsedniku dr. Natlačnu, v resnici pa mu je namen lopniti po g. dr. Roš-u ter ga spraviti ob ugled pri Laščanih in izpod-kopati s tem pozicijo SDS v našem mestu. Računa pri tem na kratkovidnost nekater-nikov. Da mu to ne uspe, je treba odgovora, zagovora pa dr. Roš ne rabi. Oblastnemu odboru in njega predstavniku ne moremo odrekati nadrejenosti in bi niti ne ugovarjali vabilu na sestanek z namenom, razvidnim iz poziva. Uvidimo potrebo, da se obl. odbor seznani s prilikami našega okraja in da se porazgovori o njega gospodarskih težnjah in potrebščinah. Ce bi se sestanek tega svojega namena držal, bi •mu g. dr. Roš ne jigovarjal. Kdor pa je poslušal govor g. predsednika, je razumel takoj, da je bilo gospodarstvo le krinka, pod katero naj bi se občinske iunkcijonarje pridobilo za zagovarjanje raznih davkov in davščin, ki jih je oblastna skupščina uvedla. K temu jih je g. predsednik tudi naravnost pozval, ker je rekel, da morajo ljudi podučiti, da ne bodo verjeli drugim govoricam. V oblastnem odboru sedijo sami SLSarji, eni so s tem prevzeli odgovornost za vse nove davke in njim kot predstavnikom SLS je veljal razgovor. Ali je moralno, zahtevati od nasprotnikov, da hvalijo in zagovarjajo režim in davke, ki jim niso všeč? Ali je možato, pasti po možu, ki je odkrito povedal svoje mnenje? G. predsednik je sprevidel upravičenost ugovor g. dr. Roš-a bolj kot »Slovencev« dopisnik in ni reagiral. Na g. dr. Roš-a izvajanje je odgovarjal klerikalni gromovnik Podreberšek. ki je menda sosvetnik »Okrajnega laškega sreza«. Pod tem imenom so menda priš'i na shod vsi oni. ki niso imeli tam nič opraviti, in med katerimi je bil seveda tudi Padreberšek »Slovenec« se povspne do očitka, da je g dr. Roš uganjal demagogijo in, da je s svojim nastopom oškodoval laško občino. »Oj hinavščina«! Kdor je slišal g. dr. Roš-a izvajanje in kdor ga pozna iz njegovega dolgoletnega brezplačnega delovanja kot župana in v Okrajnem zastopu, ta bo pač z ostudom zavrnil podlo insinuacijo. Če so v Laškem vladale med strankami znosne razmere, je bila to zasluga g. dr. Roša, njegove pravičnosti in nepristranosti, ki sega večkrat dosti predaleč. Kar se tiče klerikalne tolerance, je pa ta znana: tam, kjer so klerikalci v neznatni manjšini in kjer ne morejo najti prav nobenih zaveznikov več, tam so za »složno in intenzivno« delo, tam imajo radi »mimo stanje«. Kjer pa so v premoči, tam je njih delo brezobzirno na njih pota zalita s solzami in krvjo političnih nasprotnikov. To metodo zasleduje »Slovencev« dopis sam. Klerikalci so veliko pomagali pri zgradbi obč. vodovoda, seveda, kakor povsod, z obljubami. Ker pa LašČani niso marijegra-ški kmetje, ki se zadovoljijo in živijo s praznimi klerikalnimi obljubami, temveč zahtevajo dejanj, je treba obljube izpolniti in šteti obljubljene subvencije od Okra:nega zastopa, Oblastnega odbora in iz ministrstev Koroščeve vlade Obljubljenih subvencij pa klerikalci nočejo in ne morejo dati. Ker pa je zato treba najti izgovor, so ga poiskali v — našem g. žuipanu, češ, on je kriv, da nič ne dobimo! To je klerikalna toleranca, ki pa jo Laščam poznamo z njenim pravim imenom »hinavščina in lcnpov-stvo.« KHub vsemu smo trver jeni, da bo vodovod po nkazu vel. župana in Obl. odbora letos dograjen, četudi nam je dr. Koroščeva vlada, kakor se govori, poslala zadnji pozdrav s poročilom, da ne more dovoliti carine prostega uvoza vodovodnega materijala, s čimer je naša občina oškodovana za blizu Din 200.000. To je obljubljena klerikalna subvencija k vodovodu. Maribor, dne 21. Vil. 1928. Čeprav je bila napovedana že za 7. uro, se je današnja seja oblastne skupščine začela šele ob 8. Prva točka dnevnega reda je bila uredba o spremembi volilnega reda za okrajne zastope. Poročevalec posl. Stabej ustavlja, da se je institucija okrajnih zastopov, ki tvorijo vmesne instance med občino in oblastno skupščino, dobro obnesla. V mariborski oblasti vmamo danes že 18 okrajnih zastopov, ki pa imajo vsi ger t Tite in ne izvoljene zastopnike. Pogrebno je, da se te institucije obnovijo z rednimi volitvami. Ker je pričakovati v doglednem času oživotvorjenua sreskih samouprav, predlaga oblastni odbor, naj se izvrše volitve v okrajne zastope začasno na isti način, kakor je to določeno v novi uredbi za cestne odbore na Koroškem in v Prekmurju, ; to je, da volijo okrajne zastope občinski odbori. ! Glede volitve upravnih odborov pa se Je sinoči | dosegel med vsemi strankami oblastne skupščine i kompromis, da v upravnih odborih dobi zastop-i stvo tudi manjšina na ta način, da se izvrše vo-! litve upravnega odbora po čistem proporcu, j Manjšina dobi zastopstvo v upravnem odboru, ako ima v okrajnem zastopu vsaj tri člane. Do-segel se je nadalje sporazum, da se tudi že sprejeta uredba o okranjih cestnih odborih glede volitve upravnega odbora v tem smislu spremeni. Prve volitve v okrajne zastope se bodo v smislu te uredbe izvršile do l. novembra t. 1. V generalni debati izjavi poslanec Petovar v imenu kluba KDK, da je sicer v odseku ponovno izrekel želijo, naj bi večina odstopila tudi od določbe, da oblastni odbor imenuje v cestne odbore odnosno okrajne zastope po 3 svoje zaupnike. Večina tega ni sprejela. Ker pa je sprejela njegov drugi predlog, da se volijo upravni odbori po proporcu, bo klub KDK glasoval za predloženo uredbo. Isto izjavi v imenu socijali-stov ^poslanec Grčar, nakar je bila uredba soglasno sprejeta, j Na vrsti je uredba, s katero se razveljavlja štajerski deželni zakon od 5. junija 1876, ki predvideva ustanovitev deželnega šolskega sklada. Poslanec Stabej poroča, aa so morale občine prispevati gotove zneske v deželni šolski sklud. Po prevratu se je ta doklada inkamerirala v državni davek ter se je stekala v državno blagajno, ne da bi bili od tega kdaij dobili kaj nazaj. Od 1. nov. 1918 se je iz območja mariborske oblasti plačalo 1,821.552 Din za deželni šolski sklad. Oblastmi odbor je meseca aprila 1928 napravil pri ministrstvu financ v Beogradu pred-staivko, naj bi se ti milijoni vrnili mariborski oblasti. Minister financ je 11. maja odgovoril, da to ni mogoče, češ da je ta davščina in.ka.me-rirana v državni budžet, pač pa, da se bo žeija mogoče upoštevala pri bodočih samoupravnih zakonih. Ker ima po finančnem zakonu oblastna skupščina pravico, da bivše deželne zakone spreminja, dopolnjuje in ukinja, stavi Oblastni odbor predlog, da se ta štajerski deželni zakon razveljavi. Po kratki debati je bil predlog soglasno sprejet. Na vrsti je uredba o regulaciji Savinje in pritokov v območju Celja in okolice. Poročevalec dr. Ogrizek poroča, da ima Oblastni odbor že v proračunu pol milijona dinarjev v to svrho, od države pa je obljubljeno 4UU tisoč dinarjev. Mestna občina celjska je že lani v svoj proračun postavila v ta namen 1.500.UUU Din, kar dokazuje, kako veliko važnost polaga na regulacijo Savinje in njenih dotokov v celjski okolici. Za tehnična d ti a so priprave izvršene, generalna direkcija vod je p redilo žen i regulacijski načrt odobrila. Predložena uredba določa ključ, po katerem bi prispevale posamezne kor-poracije. Ker pa oblastni odbor ni dobil še vseh podatkov, se ključ še ne more določiti. Zato predlaga resolucijo, naj se oblastnemu odboru naroči, da čimprej začne regulacijo Savinje od prvega železniškega mosta do Grenadirjeve brvi ter naj v to svrho porabi že razpoložljive zneske, na drugi strani pa naj smatra predležečo uredbo kot smernico, da čimprej pripravi tudi vse droge potrebne podatke za izpopolnitev in končno sprejetje uredbe v prihodnjem zasedanju. Skupščina je ta predlog soglasno sprejela. Predložena uredba predvideva za celokupne stroške regulacije Savinje, Ložnice, Voglajne, Hu-dinje, Sušnice in Koprivnice celotni znesek Din 19,690.000.—. Dalje Je predložena uredba, s katero se ustanavlja Oblastna hranilnica mariborske oblasti. Referent dr. Ogrizek povdarja potrebo lastnega oblastnega denarnega zavoda, ki naj oskrbuje vse denarne transakcije oblastnega odbora. Oblastni odbor je stopil v stike z Južnoštajersko hranilnico v Celju, ki je last šestih okrajnih zasipov (Šmarje, Sevnica, Celje, Vransko, Gornji-grad, Šoštanj). Razen sevniškega so vsi okraijni zastopi privolili v to, da postane hranilnica oblastni denarni zavod. Poslanec Petovar izjavlja v imenoi kluba KDK: Vsi vetno iz zadnjih let, da so denarni zavodi izredno fin instrument gospodarskega življenja, ki reagira na vsak nemir okrog sebe. Zato je v odseku predlagal, da se uredba, ki je sicer istovetna z ono, kakor jo j« sprejela ljubljanska oblastna skupščina, spremeni v tej smeri, da se za volitve v upravni odbor in pa v nadzorstvo določi čisti proporc. Ker je večina na ta predlog pristala, bo tudi njegov klub glasoval za to uredbo. Pozdravlja ustanovitev oblastnega denarnega zavoda ter prevzema tudi vso odgovornost za zavodov napredek. Proporčne volitve v upravni odbor in nadzorstvo bodo za ta napredek najboljše jamstvo. Poslanec Grčar se v imenu socialističnega kluba solidarizira z izjavo poslanca Peto.varia Nato je bila uredba soglaisno sprejeta. Uredba predvideva ustanovitev Oblastne hranilnice mariborske oblasti s sedežem v Mariboru ter 6 podružnico v Celju. Oblastni odbor pa ima pooblastilo, da po potrebi ustanovi podružnice tudi v drugih krajih. Oblastna hranilnica bo dajala posojila oblasti, okrajnim za-stopom, občinam in javnopravnim korporaerjam sploh, hipotekama in menična posojila; imela bo pravico ustanavljati in obratovati javna skladišča itd. Jamstvo za zavod prevzema mariborska oblast. Upravo Oblastne hranilnice vodi upravni odbor, ki sestoji iz 5 do 9 članov io ki ga voli oblastna skupščina po čistem proporc« vsako 4. leto. Člani oblastnega odbora, narodni poslanci ter aktivni dTžavni m oblast™ uradniki, ne morejo bit člani oblastnega odbora. Imenom kmetijskega odseka Je poslanec dr. Muhleisen poročal o akciji, ki gre za tem, da bi najprej v topli in za-i /em_ v mrzli vodi. je nekaj mest proti plačilu zgoraj naznanjenih odškodnin še praznih. Ako torej še kdo želi pridružiti svojo ali svojih znancev deco naši ekspediciji proti plačiiu, naj se javi najkasneje do torka, dne 24. t m. dopoldne pismeno ali osebno pri direkciji »Jutra«, ker poznejših priglasov nikakor več ne moremo upoštevati. Oni »Jutrovčki«, ki so zaprosili za brezplačno ali znižano pristojbino, dobe prihodnje dni in pravočasno obvestila, če so njihove prošnje ugodno re- bomo zaostale dopise priobčili v prihodnjih dneh. Vsem prijateljem pa bodi tem potom izrečena Iskrena zahvala za dokaze njihove zavednosti in odločnosti. Izšel je sene. D'rekcija konzorcija fistov »JUTRO«. vesti * Promocija. Na univerzi v Gradcu bo promoviran dne 24. avgusta za doktorja vsega zdravilstva g. Otmar M a j e r i č, sin hišnega posestnika in trgovca iz Ormoža ter poročnik v rezervi Čestitamo! * Iz sodne službe. Z odlokom ministrstva pravde je avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani g. Karel Javor šek imenovan za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. * Upokojitve v poštni službi. V področju poštne direkcije v Ljubljani so trajno upokojeni: inšpektor Giorgjevič ter uradna ravnatelja Alojzij Vernik in Fran Koser. * Mala antanta v Ilidži. Iz Sarajeva poročajo: Narodni poslanec dr. Behmen, ki se je iz Beograda vrnil v Sarajevo, je novinarjem sporočil, da mu je ob priliki poslednjega obiska vnanji minister dr. Marinko-vič izjavil, da se bo prihodnja konferenca Male antante /ršila na Ilidži pri Sarajevu. * Amerišk,' dijaki v Jugoslaviji. V četrtek zvečer jt iz Budimpešte prispela na Su-šak skupin*, ameriških dijakov pod vodstvom svojih profesorjev. Prepotovali bodo Dalmacijo do Boke Kotorske. V Dalmaciji bodo -ostali štirinajst dni. * Nemški geografi na potu v Dalmacijo. Na Sušaku se mudi že nekaliko dni 44 nemških geografov, večinoma profesorjev na univerzah in srednjih šolah. Predvčerajšnjim so posetili razstavo za pospeševanje turizma, o kateri so se jako laskavo izrazili in nakupili tudi več slik našega morja. Popoldne so napravili izlet v Crikvenico, zvečer pa so se podali v Dalmacijo na znanstveno potovanje. * Slovenski diiaki na Kajmakčalanu. Pod-oficirjj 46. pešpolka so izrazili željo, da se poklonijo sencam padlih junakov na Kajmakčalanu, ter so v ta namen zaprosili vojaško oblas4vo, da jim za prevoz da na razpolago vojaške kamijone, kar se je tudi zgodilo. Ker so tudi dijaki iz Ljubljane, ki so se mudili v Bitolju, izrazili željo, da posetijo Kajmakčalan in da se poklonijo herojem za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda, se je 18. t. m. izvršila ta tužna manifestacija. Ob osmih zjutraj so izletniki dospeli na vrh Kajmakčalana. Po maši-zadušnici so slo venski dijaki in podoficirji položili vence z narodnimi trakovi ter z nasipom »Padlim junakom nacijonalna omladina iz Slovenije« Venec gostov iz Slovenije je položil maturant Vekoslav Bučar iz Ljubljane, ki je v lepem govoru poveličeval slavo padlih junakov na Kajmakčalanu za osvobojenje in uiedinjenje našega naroda. Polkovnik Živa- Pazite na ime „ZacherHn" ip:«^eik proti mntera, bolham, stenicam, ščurkom in drugim mrčesom je najboljše, najcenejše in najstarejše sredstvo. Dobi-va se povsod. — Tr-go-vca pri: »Zaclaerlia«, d. z o. z. LJubljana. — Pazite na ime! 8878a novic je podal sliko operacij naše vojske na Kajmakčalanu, ki so trajale od 12. do 30. septembra. Ob desetih je bila ta tužna manifestacija končana in udeležniki so se z avtomobili vrnili v Bitolj. * Smrtna kosa. V Nemški vasi pri Ribnici je umrla 19. t. m. v visoki starosti 81. let mati g. Alojzija Dejaka, višjega vojaškega duhovnika v Nišu ga. Ana D e j a -kova. Pokojnica je bila obče spoštovana žena. Blag ji spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje! * Disidenti HSS se vračajo v matico stranke. V zadnjih dneh sta se mudila v Zagrebu delegata disidentov, HSS gg. Krsto Milovac iz Šibenka in dr. Silvije Matulič iz Splita Prišla sta v stik z vodstvom HSS in mu predložila sklep disidentov, da se vrnejo v matico stranke. * Politična nestrpnost v Rogaški Slatini. Iz Rogaške Slatine nam pišejo, da je po nalogu klerikalnega oblastnega odbora v Mariboru, ki je sedaj gospodar tamošnje zdraviliške uprave tudi to letovišče potegnjeno v politični vrtinec. Ker je »Jutro« smatralo za svojo dolžnost, da obsodi politiko in zločin Puniše Račiča ter njegovih zaveznikov, ga je doletela orski koči, potem k Ruški koči (1250 m), kamor je dospel po potrdilu upravitelja koče že ob 7. uri zjutraj, ob pol 12. je pa prispel do koče na Klopnem vrhu. To dol* go in težko turo je absolviral brez sleher* nega defekta. Odvetnik dr.Joško Bergoč naznanja da je otvoril odvetniško pisarno v Mariboru, VVildenrainerjeva ul. 6 (hiša dr. Verstovška) 8814 Iz Celja e— Učiteljska skupščina v Celiu. Kakor je včerajšnje »Jutro« že poročalo, se je začela v petek zjutraj VIII. pokrajinska skupščina UJU. Po poročilih funkcijonarjev in izrečenem absolutoriju je glede -na žalostne dogodke v skupščini predsednik UJU gospod Škulj podal naslednjo izjavo na naslov, hrvatskega naroda: »Ob tragičnem dogodku v Narodni skupščini, ki je združil v globok' boli ves hrvatski narod, čuti slovensko učiteljstvo, zbrano na pokrajinski skupščini v Celju, srčno potrebo, da mu izrazi svoje sožalje in svojo solidarnost z njim.« Zbrani delegati so zaklicali padlima poslancema »Slava!« Predlog beograjske uprave, da se ukinejo poverjeništva in se podredijo glavnemu beograjskemu odboru, se je na delegacijskem zborovanju' odklonil. Natančnejše poročilo bo sledilo. e— Prva žrtev Savinje v Celju. Čeprav je voda v Savinji zaradi trajne suše zelo plitka, vendar je zahtevala svojo, in sicer prvo žrtev. V petek ob pol 7. zvečer so se kopali v bližini drugega železniškega mosta štirje mesarski pomočniki. Alojzij Goričan, 26 letni pomočnik pri mesarju Rajherju v Celju, je zašel v globljo vodo ter je kljub temu, da je bil plavač, nenadoma izginil pod površino. Šele po daljšem iskanju so ga našli in izvlekli na suho že mrtvega. Zadela ga je kap. Goričan je bil doma iz Prihove pri Konjicah, edini sin premožnih kmečkih staršev, miren, priden in vesten fant, priljubljen pri svojih tovariših kakor tudi pri mojstru. e— Velika suša v Celju in okolici. Ker že dolgo ni bilo izdatnega dežja, preti nevar* nost, da bodo vsi poljski pridelki usahnili. Senožeti so popolnoma požgane. Sicer se Je že parkrat obetal dež, vendar pa ga je bila deležna le daljna okolica. Tudi hmeljski na* sadi v bližnji okolici zelo trpe zaradi suše. Ali ste že pridobili vsaj enega novega naročnika za „Jutro"? Iz Novega mesta n— Novomeški četrtošolci na izletu v Splitu. Novomeški četrtošolci so s pomoč* jo raznih mecenov, za kar jim bodi izre* čena prisrčna zahvala, priredili teden dni trai*:oči izlet na našo revijero. Ekskurzi* jo, čijc cilj je bil £plit, je vodil profesor g. Kovač. Izletniki, ki so se peljali do Spli* ta po železnici, so do postaje Perkovič ko* maj čakali, da bi ugledali morje. Ko so ga n- akali, se ga niso mogli nagledati, tako lepo jc bilo v luninem svitu. V Splitu so si ogledali vse važnejše znamenitosti. Naj* bolj jih je zanimal stari del Splita, zgra* jen v nekdanji -alači Dioklecijana. Mnogo pozornosti je vzbudila stolnica sv. Dujma, zgrajena na prostoru in iz materijala Di* oklecijanove grobnice. Izletniki so obiskali t"di z. menitega arheologa dona Bulica, s k- rim pa, žal, ni bilo mogoče govoriti. Zato pa jih je skušal kar najbolj oškodo* vati za njihovo razočaranje Buličev sluga Žilic. Tolmačil jim je napise vseh mogo* čih izkopanin z originalnimi pripombami, kakor je tale, ko je pokazal kamenit vrč: «T tega vrča so stari pili vino, ki ga še ni pokvarila človeška zloba.» Le prekmalj je prišel čas odhoda. Izletniki so se odpeljali domov s parnikom «Karadjordje». Medpo* toma so pristali v Šibeniku za celih 6 ur in si tudi tu ogledali razne zanimivosti. Usta« vili so se še na Rabu in Crikvenici. Ko so izstopili na Sušaku, so obiskali tudi Trsat. n— S čolnom od Brežic do Novega mesta sta se pripeljala Bojan Šantel, slikarjev sin in Polde Andree, profesorjev sin, oba iz Ljubljane. Iz Novega mesta sta se odpeljala z vlakom na naše Primorje. Pripominjamo, da sta oba mladeniča odpotovala iz Ljub* ljane s čolnom po Savi do Brežic. n— Trgovine v Novem mestu so odslej dalje odprte ob nedeljah in praznikih sa* mo do 10. dopoldne. n— Klerikalna hujskarija. «Slovenec» dne 20. t. m. pravi, da bo vodil točno eviden« co o uradnikih in uradnicah, ki so naroče* ni na «rJutro». K temu pripominjamo, da si bomo prav dobro zapomnili tiste vrste pti* čev, ki letajo danes tako visoko pod okri* Ijem posvečenega pendreka, da si upajo prihajati z grožnjami. n— te zopet poštne razmere. Na našo ugotovitev glede neurejenih poštnih razmer, po katerih prejemajo celo v mestu samem dnevno pošto in časorise šele opoldne, do* čim prihaja vlak že ob 10. dopoldne, se je poštno upraviteljstvo v toliko zganilo, da je dalo nabiti na vidnem mestu pojasnilo, ki ga je objavil «Slovenec» 20. t. m. Ali me* ni upraviteljstvo, da bodo razmere s tem že urejene? Ponovno zahtevamo remeduro! — Več meščanov. n— Mestno kopaiišče na Loki zaznamu* je letos rekorden obisk. Hvalevredno je, da je dalo županstvo kopališče znatno po* večati. V nasprotnem primeru bi bila gne* ča še večja, kakor je. Ker se nekateri ko» palci le preveč izpostavljajo nevarnostim, se je bati, da bo prišlo do nesreče. Prav nič ne bi škodilo, če bi razne akrobacije prepovedali. n— Vinska trta v novomeškem okraju kaže tako dobro kot ne še kmalu v po* vojnih letih. Vinogradniki računajo, da bo* do letos dvakrat več pridelali kot druga leta. Iz Trbovelj t— Ministrstvo notranjih del je izdalo na vse podrejene organe strogo odredbo glede nadzorovanja hazardistov. Varnostni organi so dobili naročilo, da morajo vsak slučaj takoj naznaniti sodišču. Posebno po* zornost morajo posvečati igram v kavarnah, gostilnah ter drugih javnih lokalih. Nad* zorovati morajo tudi igre na sejmih. Od* redbo so razglasili pred cerkvijo. t— V Savo je skočila 17 letna V. K., hčerka upokojenega rudarja, ki je bila v službi nekje v Beogradu. Pred kakimi 14 dnevi se je vrnila domov in je bila ves čas zelo otožna. Pred par dnevi je odšla z doma proti kolodvoru, kjer je s savske* ga mostu skočila v vodo. — Opazili so jo železničarji, ki so jo z velikim trudom iz« vlekli nezavestno iz vode. Poklicali so re* šilni voz in jo odpeljali v rudniško bolni* co. Sedaj je že izven nevarnosti. Vzrok poskušenega samomora je bila menda ne* srečna ljubezen Iz Zagorja z— Za kruhom. V četrtek zvečer je zopet cdšla večja skupina rudarjev v Rtajn (Sr* bija). Pri tamošnjem rudniku je zaposlenih že veliko slovenskih rudarjev, ki se vsi po» hvalijo, da dobro zaslužijo. —z Volilcem. Za današnje občinske vo* Iitve opozarjamo naše volilce, da se vrše od 8. ure z jura j do 17. ure popoldan. Vsi volilci naj izvrše, in ako je le mogoče, že dopoldan svojo dolžnost. Te volitve naj za vselej pomedo z večnimi gerenti. Nasprot* ne stranke, ki Vam samo obljubljajo razne nemogoče stvari, naredil pa v splošno ko« rist občanov pa še niso ničesar. Posebno klerikalci, ki umetno zadržujejo gradnjo nove šole ves čas, odkar imajo svojega ge* renta. Po zlobnosti gotovih oseb, ki so na* perili proti g. K. tožbo, predno se je izvr* šila uradna revizija, so oškodovali občino za ogromno svoto. Vse gospodarsko in olepševalno delo, kar je izvršenega, je delo raprednih zastopnikov. Volilci, odločitev ni težka. Volite ako Vam je na tem, da pride do rednega dela v občini ljudi, ki so s svojim delom pokazali dobrobit občine — in vrzite kroglico v prvo ali drugo skrit njicol Z Jesenic s— Pogreb našega tragično preminulega somišljenika Leopolda Luznarja bo danes ob 17. v Kranju Tem potom pozivamo vso tukajšnjo napredno javnost, da se pogreba v kar največjem številu udeleži. Pokojniku blag spomin, prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — K. o. SDS Koroška Bela^Javornik s— «Jutro» se vedno bolj širi. Na Jese* nicah smo v zadnjem času v svrho razšir* jenja «Jutra» uvedli nedeljsko kolportažo lista tudi po cestah in stanovanjih. Dne 16. t. m. pa je gospod župnik Anton Kastelic ustavil našega kolporterja 14 letnega dečka Otrina na cesti z besedami: «Nikar ne pro* dajaj «Jutra». Zakaj delaš to? Kdo te je najel? Veš, poštenost več velja kot pa 36 Jutrov, katere si danes prodal. Pusti to in hodi raje k spovedi.« Na vprašanje župni* ka, zakaj prodaja «Jutro», je deček odgcx voril, da rad zasluži kak dinar, da z njim pomaga materi. K temu pripominjamo mi sledeče: Zadnja leta je vladal na Jesenicah popoln političen mir in ni prišlo nikjer do strankarskih borb in tudi ne do časopisne polemike. V «Jutru» iz Jesenic so se ob* javljale vedno le zadeve strogo gospodar« skega značaja v korist občine in občanov, predvsem pa delavcev. Imeli smo vedno dosti gradiva tudi izza klerikalnih kulis, čestokrat tudi razne pikanterije, vendar mi* ru na ljubo nismo nikdar objavljali. Mi smo smatrali g. župnika za objektivnega duhovnika, katerega smo cenili, sedaj pa vidimo, da so duhovniki z redkimi izjema* mi vsi enaki Smatramo, da je gospod žup* nik najmanj poklican zato, da otvori na Jesenicah ravno on zopet hud strankarski boj. Vemo tudi, da je hud gospod župnik na «Jutro» radi karikature, katera je prošli teden izšla v «Jutru». Mi ne moremo zato, ako resnica v oči bode. Na vsak način pa beseda o poštenju ne drži, saj menda ni* ma zato monopol samo «Slovenec», kateri se tudi kolportira po Jesenicah, a so uspehi prodaje zelo skromni. Na noben način pa nam gospod župnik ni storil s tem nobene škode, klerikalni stranki pa tudi ne do« bička, kajti «Jutro» se bode prodajalo in širilo še naprej, mi naprednjaki bemo sto* rili vse, da se število naročnikov zviša in nam bo to tudi sigurno uspelo, saj je «Ju* tro» najboljši in najbolj razširjen list v Sloveniji, s katerim se ubogi «Slovenec» ni* ti primerjati ne more. Naši onstran granic p— Vzorčni semenj na Reki se otvori 11. avgusta t. 1. Laški listi trdijo, da bo udeležba sijajna. Posebno izdatna bo laška kovinska in mehanična izložba. Mnogo svo* jih produktov pripeljejo na Reko tudi Ma* džari, Romuni in Španci. Semenj je name« njen v prvi vrsti Balkanu, zlasti Jugoslavi* ji, ki bi morala po fašističnem mnenju po* slati na Reko vse svoje najboljše trgov* ce, tvorničarje in podjetnike, da si ogle* dajo in redno dobavljajo laško robo. Re* čani so prvotno mislili, da bo vsakoletna izložba služila pričetku in razvoju industri* je in trgovine na njihovih tleh, pa so se kruto vaTali. Semenj je le razpečevališče blaga iz starih provinc. Reka ne pride nič v poštev. p— Učitelji, ki o bili odpuščeni zaradi neznanja italijanščine, dobijo po novem odloku odškodnino, ako imajo najmanj eno leto službe, pokojnino pa, ako so dosegli 15 let službe. Kdor ima 25 let službe, dobi pokojnine najmanj 2500 lir. p— V primorskih ladjedelnicah se bo gradila po naročilu rimske vlade velika oklopna ladja 10.000 ton in dva velika stroja za neko križarko. V ladjedelnici v Tržiču se zgradijo štiri podmornice. k— S Koroškega Sprejemni izpit na ce* j lovskem učiteljišču je delalo letos 150 di« jakov. Sprejeti pa so jih mogli samo 30. V poštev so prihajali predvsem oni, ki so že lani napravili izpit. In teh je bilo 31. Slovenskega učiteljskega naraščaja ni. — Lnndbundovce v Vovbrah vodi Zepej Glančnik, ki je dal na pokopališču pri Sv. Štefanu z groba svojega očeta odstraniti slovenski napis. Grd renegat, ki blati spo» min na svojega očeta. Odpadnike na Ti* I rolskem obsojajo Nemci in se zgražajo nad njimi, drugod pa pospešujejo in proslav« ljajo odpadništvo. — Vodstvo slovenske stranke je protestiralo pri deželni vladi pro« t: zbirkam za Schulverein in Siidmark v ljudskih šolah. Odgovor, ki je prišel precej pozno, pravi, da je bila dovoljena zbirka na šolah z nemškim učnim jezikom z iz« rečnim naročilom, da se mora opustiti vsa* ka sila. Seveda je bilo nasilje med Slovenci povsod veliko! p— Kako potvarjajo priimke v Istri. Oblasti imajo v rokah sezname priimkov posameznih občin in jih po svoji volji pre« tvarjajo v italijansko obliko. Na primer: Miklavčič Nicolacci, Mikuletič Nicoletti, Mohorič Mocco, Mrakovič Marcocci, Naglič Nalli, Nemec Nemi, Oblak Oblatti, Pire Fizzi, Podgornik Pocorini, Poldrugovac Pol* drugo, Potokar Pottari, Potočnik Pottoni, Prelec Prelezzi itd. Slovenski mali kmet brez zaščite! Zadnja trgovinska pogajanja z ar. strijsko republiko so izredno jasno po-kazaia na dva različna gospodarska območja v poljedelstvu Jugoslavije, ki imata navidezno enake interese, ki' pa se na znotraj skušata drug drugega izključevati. Tudi v tem pogledu se ponavlja slika, ki nam jo kaže naš notranji politični boj, ki jo kažejo pogledi na kulturo, socijalne prilike in občo miselnost v tej državi. V tem notranjem gospodarskem nasprotovanju more sicer politična moč pomagati tej ali drugi interesni sferi, končno odločilna pa le ni. Zakaj tu so v igri globlji gospodarski. geografski, socijalno-politični in klimatični vzroki, ki prihajajo v poštev. — Eno teh gospodarskih območij se razteza preko vse Slovenije in Hrvatske, povsod tam, kjer temelji poljedelska produkcija na 'sistemu preobljude-nih malih kmetij in bajt. Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih z avstrijsko republiko je bilo to ravnokar omenjeno gospodarsko območje najbolj tepeno, naš mali slovenski poljedelski revež je bil pritisnjen še bolj ob tla, medtem ko so bogati agrarci na jugu Jugoslavije prav dobro odrezali. Sosednja Avstrija si zelo prizadeva dvigniti svoje lastno poljedelstvo, prav tako kakor češkoslovaška republika, da zmanjša potrebo svojega uvoza. V Avstriji prevladujejo tako zvane alpske kmetije, ki zelo nalikujejo slovenskim poljedelcem po načinu svojega gospodarstva, po legi in sestavi posameznih posestev, po svojih potrebah, po klimi in po odprodajni možnosti produktov. Interesi teh poljedelskih producentov so trčili najprej ob interese sebi enakih in podobnih poljedelcev pri nas, da se ubranijo v lastni deželi njihove konkurence. Avstrijski agrarci sedaj hvalijo svojega poljedelskega ministra Thalerja, ker je rešil svoje hribovske kmete jugoslovenske konkurence pri uvozu goveje živine. Za uvoz naše goveje živine do 500 kg teže je dosegel carinski tarif 10 zlatih kron. Jugoslavija je uvozila v Avstrijo v drugem polletju 1926. do 24.214 goved, v drugem polletju 1927. pa že 42.188. Povišanje te uvozne carine napram Jugoslaviji bo sedanji naš eksport goveje živine, ki je bila pretežno doma iz slovenskih in hrvatskih krajev, znatno zmanjšal. Posledica tega bo, da bo slovenski in hrvatski živinorejec zopet izgubil dobrega in solidnega kupca in da se bodo prihodki iz te panoge našega poljedelstva znatno zmanjšali. Še hujši bo udarec pri prašičereji. Avstrijci so dosegli, da se je zvišala njihova uvozna carina na prašičke od 40 do 110 kg, torej na tako zvane «per-šutarje». Odslej bodo zahtevali Avstrijci od teh naših prašičev 18 zlatih kron za vsakih 100 kg. Zlasti v Sloveniji, pa tudi na Hrvatskem, so dohodki prašičereje najbolj običajni na malih kmetijah in bajtarijah. Ti dohodki služijo v letnem proračunu našega poljedelca za nakup obleke, čevljev, plačevanja davkov itd. Tudi ta dohodek je sedaj ogrožen, kajti avstrijski kupec je bil dober, in soliden plačnik. Že sedaj opozarjajo avstrijski listi na potrebo strogega postopanja od strani njihovih veterinarskih organov, da se ne bo zlorabil njihov tarif št. 96, pozicija 1, ki govori o zaklanih in očiščenih prašičih, za katere znaša avstrijska uvozna carina pri teži nad 90 kilogramov samo 3 zlate krone za 100 kg. Iz tega sledi, da bodo južne dežele, predvsem Srbija, lahko izvažale svoje «špeharje» v Avstrija kot doslej, medtem, ko naš mali poljedelec svojih «peršutarjev» ne bo lahko spravil v denar. Že sedaj nam je govorila statistika, da je naša prašičereja napram predvojni dobi padla za preko 40 odst.; jesenski carinski tarif z Avstrijo pa ji je prizadejal nov in težak udarec. Nadalje je novi carinski tarif z Avstrijo pogibeljen tudi za naše konjerej-ce. Izvoz konj in žrebet v Avstrijo bo odslej sploh nemogoč, kajti carinski tarif se je zvišal kar na 130, oziroma 75 zlatih kron. Zlasti naši Prekmurci bodo silno oškodovani. Nasprotno pa so se dosegle tudi nekatere olajšave ter se je avstrijska uvozna carina znižala ali pa celo sploh odpravila tako n. pr. na razno sadje (slive!) in nekatero zelenjavo. Tako imamo v Jugoslaviji dve vrsti poljedelcev kakor rmamo dve vrsti državljanov. To žrtvovanje slovenskih in hrvatskih poljedelcev pri državnih trgovinskih pogajanjih v korist južnih ve-leagrarcev, se je izvršilo, ko je bila na vladi «tudi agrarna« SLS. To omenjam samo mimogrede, da ne bo kdaj pozneje nepotrebnega prerekanja. Iz živ! «JUTRO» št. 170 Je israia pri reševalnih akcijah v Ledenem morju veliko vlogo, zlasti v Iskanju Malmgrcenove skupine, v čimer pa Jo je prehitel »Krasinc. Zdi se, da se bo udeležila seda] še iskanja Ailessan- drinijeve in Amundsenove skupine. Za Amundsena jim ni nič! 56. rojstni dan izginulega raziskovalca. — Nesramno italijansko obrekovanje Javili smo že, da so Francozi reorganizirali iskanje »Lathama« v bližini Spitzbergov. Italija je odpoklicala vse, ki so sodelovali pri Nobilovi ekspediciii; general in njegovo spremstvo pojdejo v kratkem domov. »Citta di Milano« ostane še nekaj časa na severu za slučaj, da bi Francozi ali Rusi rešili še kakšnega Italijana. Francoski reševalni ekspediciji poveljuje admiral Herr na križarki »Strass-bourg«. Knžarko podpira še več drugih ladij. Vsaka raziskuje določeno cono. Švedska ie odpoklicala svoje ladje in letala. Užila je dovoli razočaranja in zapravila mnogo denarja. Mesto hvaležnosti je žela nehvaležnost. Saj je znano, da niso hoteli z ladje »Citta di Milano« sporočiti Švedom niti pozicije ponesrečencev na ledu. ker je Mussolini hotel, da bi celo reševanje imelo italijanski značaj. Maddalena, ki je prejel stotisoč lir nagrade, ni mogel storiti ničesar za Nobila. Šele Šved Lundborg ga je pobral in odnesel med ljudi. In to kljub temu. da ni dobil pravega sporočila o poziciji. Italijani so švedskim letalcem nalašč dali napačne nodatke, misleč, da bodo s tem preprečili slavo tujega letalstva in da bodo vse lavorike pobrali njihovi liudie. Zgodilo se je baš nasprotno. Nobile in vse njegovo spremstvo je sedai pod strogim nadzorstvom. Nihče ne sme dajati iziav, kako se je zgodila nesreča in v kakšnih razmerah je podlegel Malmgreen. Ampak to, kar je svet doslej slišal, je že dovolj, da si lahko vsakdo nanravi sliko, kako so postopali Italijani. Skandinavske države, ki jih prej niso poznale, si jih bodo gotovo dobro vtisnile v snomin in ne bodo izlepa pozabile njihovih »junaštev«. Najnesramneiše pa je. kar sedai uga-nia italijanski tisk z Amundsenom in Guilbaudom. Fašistični »Tevere« si drzne očitati Amundsenu napuh in hrepenenje po vsemogočnosti. Posmehuje se mu, češ. zdaj pa si plačal te težnje s svojo glavo! Pomanjkanje sleherne notranje kulture je tisto, kar odvrača ljudi od fašističnega režima in tudi s tem ro-ganjem si ni list zaslužil nič drugega nego nrezir in zaničevanje vseh. ki tli v njih še iskrica človečanstva. Norveški listi so to početje fašističnega glasila primerno ožigosali pred vsem svetom. Te dni ie minil Amundsenov 56;*rojstni dan. Ta prilika je dala Norvežanom še poseben novod, da so se spominjali svojega velikega in slavnega sina. ki je izročil svoie nemirno življenje v kremp- lje severne sfinge. Vera sveta v tega moža pa je tako silna in prepričevalna, da ga bodo Rusi iskali še naprej. Gotovo ni, razen fašistov, na svetu nikogar, ki ne bi iskreno želel, da bi se Amundsen vrnil še enkrat med ljudi in tudi s tem izpričal svojo velikodušnost ter požrtvovalnost, ki ne pozna nobenega nasprotnika, če pride nadenj nesreča. Čudni zakoni Turški parlament je sprejel pred kratkim zakon, ki prepoveduje s strogimi kaznimi uvoz računalnih strojev.— S tem zakonom so hoteli banke indi-rektno prisiliti, da bi zvišale število svojih nameščencev. Turčija je imela že prej opravek s sličnim zakonom. Zadnji sultan je prepovedal uvoz pisalnih strojev — ker ne bi mogli izslediti zarotnikov s pomočjo pisave, če bi se posluževali strojne pisave. V Indiji je dovoljeno one. ki ne plačujejo davkov, prisiliti k temu s srednjeveškimi torturami, n. pr. s tem, da jim žgejo podplate. Na Japonskem pomeni težak prestopek proti svetosti parlamenta, če v njem zazehaš. Denarna kazen za ta greh je visoka. Nu, če bi pri nas kaznovali vse grehe, ki jih počenjajo na parlamentarnih tleh! Posamezne države Zedinjene ameriške republike med seboj kar tekmujejo, katera bo imela čim več čudaških paragrafov. V Pennsylvaniji te kaznujejo, če se spogleduješ z dekleti. V Arkansasu te ne kaznujejo, če kradeš kokoši. Ta vrsta tatvine je priljubljena med neštevil-nim črnim delavstvom po plantažah. Ko so hoteli nekoč uvesti paragraf, ki bi kokoši varoval pred tatovi, ga je večina v parlamentu kar na hitro odklonila. češ da bi morali potem zapreti vse črnce in plantaže bi ostale brez delavcev. V Kaliforniji so tudi ločene žene dolžne plačevati svojim bivšim možem alimente. če imajo ti manj imetja in dohodkov. V Newyorku morajo biti krstni listi opremljeni z otrokovim prstnim odtisom. Na San Domingu je otrokom pod šestim letom vožnja na železnici prepovedana. In da končamo z Evropo: Na Norveškem zdravnika strogo kaznujejo, če napiše recept z nerazločno pisavo. Predor pod Pireneji Ob navzočnosti francoskega državnega predsednika Doumergnea in španskega kralja Alfonza so otvorili 18. t. m. najkrajšo železniško zvezo med obema državama, čije glavni postaji sta na francoskih tleh v mestu Pauju, na španskih pa Saragossa. Proga vodi skozi osrednii del veličastnih Pirenejev. Med številnimi drugimi predori je posebne omembe vreden skoraj 8 km dolg predor pod Somportsko goro, čigar vhod na španskih tleh nam kaže spodnja slika. Zgoraj velikanska mednarodna postaja v Caafranca na španski strani proge. S silo in spretnostjo 1. Nemški atlet Heros proizvaja rad sledečo točko: Na podbradku balansira lfiO kg težak torpedo, ki ga natp s spretnim gibom ujame na tilnik. _ 2. Drugi atlet stiska v zobeh dve dolgi železni palici, Id ma Jih skuša cela vrsta gledalcev izviti. - 3. Znani atlet Breitbart, v vozečem avta, vleče drug avto s pomočjo verige, ki jo drži z zobmi. čitajte jutri »Ponedeljek"! Nedelja 22. Vil. '1031-- Ladja „Hobby" Ameriški prezident na počitnicah Calvin Coolidge letos zadnjič na dopustu. - V njegovem spremstvu je cela vrsta detektivov Amerišlkli drž. predsednik Coolidge jje zapustil Washington s spremstvom 88 ljudi, 14 detektivov in 5 psov. Odhod se ja zakasnil za nekaj časa. Gospa Coolidgeova je bila nekaj bolna. Baš ko so hoteli oditi, je prispel v Washing-ton neki mehiški rekordni letalec in naravno, da ga je moral predsednik sprejeti. Toda Bela hiša je bila že prazna, nje jedilna shramba tudi, z veliko težavo so se domenili nazadnje, da so ga pogostili v palači Panameriške unije. Kraj, ki si ga je vrhovni funkcijonar Zedinjenih držav letos izbral za odmor, se imenuje Brule, leži v Wisconsinu in šteje 26 borih hišic, večinoma ribiških, pa 200 duš. Toda tam v bližini, v sredini neke reke na otoku, leži prekrasno posestvo, last ameriškega finančnika, ki misli to posestvo prodati. Ponudil ga je za letos Coolidgeu za letovišče, morda s postransko mislijo, da to pozneje ceno posestva dvignil neto 'iko višje. Na tem otoku bosta torej stanovala državni predsednik in njegova žena, sredi največjega komforta, v 8 spalnicah s 4 kopalnicami. Lovila bosta lahko ribe, ki jih je na tisoče; tudi za lov na divjačino je dobro preskrbljeno. Jedilnica- leži na bregu reke in prideš do nje po krasnem mostu, ki se boči med otokom in kopnim. V hiši bo 14 služabnikov — ostalo spremstvo pa se bo moralo nastaniti z novinarji vred po Bruleju Ko se je raznesla med prebivalci tega kraja vest o prihodu visokega gosta, so Brulečani kar poskočili od veselja. In z njimi vred so poskočile še višje cene njihovih bornih stanovanj. Vsaka in še naibolj bedna koča je tam danes v najemu za ceno najdražjih hotelov, a tista edina gostilna, ki je v vasici, se imenuje že danes »Grand Cafe«. Brule ie postal nekakšen romarski kraj. kamor prihaja vsak dan na stotine radovednežev, ki upajo, da bodo videli državnega pre-zidenta iz oči v oči in se z njim morda tudi pomenili — kakor da bi revež na oddihu ne imel drugega posla, razen da bi se ukvarjal z radovednimi postopači. K sreči mu stoji na razpolago 60 infanteristov, ki bodo skrbeli, da mu nihče ne pride preblizu. Nevarnosti pasjih M Čuvajmo se vročinskih samomorov! — Solnčna kap in solnča-rica. — Škodljivost solnca za deco. — Opekline oosledice čezmerne zagorelosti. — Kako lečimo bolnike, ki jih je okvarilo solnce reguliranju notranje temperature, ker nabira in ohranja okoli telesa poviša« no zunanjo temperaturo, ne dovoljuje primernega prezračenja telesa in ne odvaja prevelike toplote. Obleka, ka* kršno nosijo moški dandanes še v ve» čini primerov, je najboljša pomočnica Kdor zasleduje kolikor toliko na« tančneje časniška poročila o škodi, ki jo povzroča vročina, bo opazil na prvi pogled, da zahteva poletje med moškim spolom več žrtev nego med ženskim. In temu ni vzrok samo to, da so mo« ški po svojem delu bolj izpostavljeni zvišanim temperaturam poletnih dni, temveč je krivo v veliki meri tudi brezsmiselno oblačenje, ki ga prakti« cira moški svet. Malokdo se zaveda čisto jasno, da skrbi že narava sama za primerno prilagoditev organizma zunanjim temperaturam. Dokaz za to dejstvo je n. pr. v hitrejšem dihanju, znojenju, nevolji proti vsakemu težje« mu fizičnemu delu, ki se nas polašča v vročih dneh in ki stremi samo za tem, da bi obdržalo organizem stalno segret, oziroma ohlajen na normalno notranjo temperaturo. Neprimerna oble ka pa se protivi temu avtomatskemu solnčni kapi. Istotako nam pomore do nje vsako zadržanje v neprezračenih, vročih in vlažnih prostorih ali pa tudi na pro« stem, če so sicer okoliščine enake, po» sebno tedaj, če je zbrana na enem me» stu večja množica ljudi. Solnčna kap je v glavnem samo posledica slabega prezračenja; a najraje se bo pojavila tedaj, če je zrak vlažen in je tako še manj sposoben, da bi odvajal izpuht« nine in vlago segretega telesa. V so« parnih dneh, ko ni bogve koliko soln« ca, napada ljudi bolj pogostoma nego v svetlih, suhih dneh. Alkohol jo po« spešuje! Solnčarico radi zamenjajo s solnčno kapjo, a je povsem drugačen pojav, s popolnoma drugačnimi vzroki. Nastaja zaradi di« rektnega žarenja solnčne toplote na glavo in učinkuje na možgane. Tisti, ki imajo utrjeno glavo, n. pr. če so na« vajeni hoditi brez pokrivala, postanejo redkokdaj njene žrtve. A to ne pome« ni, da greš lahko brez škode v največje solnce brez pokrivala, če hodiš drugače vedno z njim. Treba se je najprvo od« vaditi in šele potem ti solnce ne bo razoglavemu nič škodilo. Lahek klo« buk, ki omogoča zraku dostop do ko« že, ali slamnik je poleti vedno ume« sten. Dostikrat opazuješ brezskrbne matere, ki puščajo dojenčke ležati na hudem solncu. To je napaka, ki se lan« ko konča vsak hip s solnčarico. Tem materam je treba dopovedati, da mo» rajo majhni otroci ležati v senčnih krajih. Solnčne opekfne_____ Malokdo se ne postavlja v poletnih mesccih s svojo bolj ali manj rjavo kožo, češ: glejte me, kako malo sc bojim solnca. Dokler je koža samo rjava, ni govora o zlu — nasprotno! A pretežni del poletnih Malajcev in črncev si je z nesmiselnim izpostavlja« njem svojega telesa blagodejnemu vpli« vu solnca nakopal poleg zagorelosti tudi pravcate opekline 2. stopnje, mrz« lico in bolečine. Tudi solnčno kopel je treba jemati previdno in postopo« ma, začetkoma komaj po nekaj minut na dan in šele polagoma več. Pravilna solnčna kopel ne povzroči nikdar lu« šeenja kože. Posebno pa se je treba paziti solnčne svetlobe v hribih, med snegom in ledom, kjer ima solnce za* radi svoje količine ultravijoletnih žar« kov neprimerno večjo moč nego v ni« žinah. Zagorevanje kože je namreč v prvi vrsti svetlobni učinek solnčn^h žarkov, oziroma kratkih svetlobnih valov. Prva pomoč za solnčno kap in solnčarico je v obeh primerih ista in velja seveda do prihoda zdravnika, ki ga je treba poklicati takoj. Napadenec začuti naj« prvo strašno žejo, izmučenost in udje mu postanejo težki. To so prva zna« menja, ki jim slede omedlcvice in te« žave pri dihanju. Telesna toplota se zviša nanagloma do 40 stopinj, dihanie je naglo, utripanje žile se pospeši. Če pride do popolne nezavesti in do za« stajaiočega diha, tedaj je č'ovek po navadi izgubljen. Že pri prvih zname« njih ga je treba hitro prenesti na hlad« nejši, senčnat prostor, kjer naj se mu sleče vse, kar mu ovira 'oddajo notra« nje toplote in dihanje: nato mu je treba dajati mrzle obkladke in da po. livati, dokler ne pride zdravnik. Do zdravnikovega prihoda mu je treba pomagati z umetnim dihanjem v slu« čaju, da mu dih zastaja. Toliko za pr« vo silo. A kdor ve, za kaj gre prav za prav pri solnčni kapi in soln?arici, se bo znal sam paziti, da ne zaide ni« koli v tako nevarnost. Rijser Larsen, norveški letalec in Amundsenov tovariš, ki ne verjame, da Je Amundsen podlegel v boju z elementi na severu in še vedno upa v njegovo rešitev. Konferenca proti raku v Londonu Te dni bodo otvorili v Londonu mednarodno konferenco za pobijanje raka, ki jo je organizirala britska državna družba za raziskavanje te bolezni. Konference se udeleži 120 delegatov iz 16 držav ter 300 angleških strokovnjakov. Poročilo, ki ga je izdala družba te dni, omenja, da ne pojde za kakšna nova odkritja, pač pa bo razpravljala konferenca o lepih uspehih, ki jih je dosegla znanost na tem polju v zadnjem času, posebno s poskusi na živalih. Profesor dr. Lumsden je n. pr. presadil kali raka na glodavce in je nastale otekline odstranjeval s pomočjo cepljenja in skoraj vedno s popolnim uspehom. Dognal je nadalje, da so postale po njegovi metodi-ozdravljene živali imunizirane proti nadaljnjim obolenjem. Poročilo povdarja nato velike uspehe, ki so jih dosegli zdravniki s pomočjo Rontgenovih in radijskih žarkov. K novejšim uspehom je mnogo pripomogel film, ki je omogočil študij bolezenskega razvoja in reakcije na različne substance. Boezen nastaja veliko manj po indirektni poti, nego so domnevali do danes. Domneva, da nastaja tudi radi kajenja cigaret, se eksperimentalno ni potrdila. Italijani potujcujejo tudi Albanijo! Kaj je videl nemški univerzitetni profesor na albanskih tleh. — Tirana, italijanska kolonija. — Gospodarska penetracija. — Vojska ima italijanske instruktotje. — Prodajajo se italijanski izdelki. — Albanci nočejo Lahov, ti pa rinejo v deželo Berlinski vseučiliški profesor Franc Babinger se je pravkar vrnil s potovanja po Albaniji in priobčuje svoje utise v listu «Deutsche Allgemeine Zeitung*. Zelo zanimivo in za nas Ju* goslovene nedvomno važno poglavje poroča o italijanizacijskem delu, ki ga vrši v tej deželi Mussolinijev režim. Avtor je že lansko jesen obiskal Tirano in pravi, da se je v teku enega leta znatno spremenila. Povsod je opaziti voljo, da bi se odvzel mestu njegov prvoten orijentalski značaj in da bi se Tirana poevropila. To je videti na no* vih stavbah, širokih cestah in v kavarnah, ki so zelo dobro obiskane in v katerih čuješ večno premlevanje do* mače politike. Poleg albanščine ti udar« ja na uho vsepovsod italijanščina, ta* ko da dobiš utis, da gre za italijansko kolonijo. Vsa važnejša podjetja in skoraj vsi javni lokali so v laških rokah. Gostil* ne, jedilnice, hoteli, kavarne imajo za lastnike italijanske priseljence in tudi strežno osobje je skoraj izključno ita. lijansko. V veliki gostilni «Roma», ki jo posečajo sami Italijani, visijo po stenah poleg slik Ahmeda Zoga Mus* solinijeve slike. Pozdrav je tu «rim* ljanski*. Manjkajo tu samo še črno* srajčniki in karabinijeri. Vendar gre govorica, da pride v kratkem v deželo laško orožništvo, baje zato, da bi iz* vežbalo domače orožništvo. Vojaštvo, ki stoji, kakor znano, pod komando la* ških častnikov, pa kaže, vsaj na zunaj, po svojem uniformiranju, laški značaj. Blago po skladiščih in trgovinah je z majhnimi izjemami laškega izvora, laški avtomobili, trgovci, inženjerji in zemljemerci potujejo po deželi, laški podjetniki stikajo za petrolejskimi vrelci, ki jih je baje v državi mnogo. Še denar je podoben fašistovskemu de* narju — izdelal ga je isti laški umet* nik kakor italijanskega. Tako je na zunaj. Če proučuješ raz* položenje v deželi, pa bos kmalu spo* znal, da je ljudstvo Lahom zelo malo naklonjeno. Nižje plasti se morda v svoji nezaved- Franc z gospodovalnim pogledom Pred nekim kinematografom v Grad* cu je stal ni dolgo temu Franc v pozi r.eodoljivega osvajalca ženskih src, v široko kariranih hlačah, v usnjenem jopiču, s tenkim jahalnim bičem v ro* ki, s katerim je od časa do časa ošvrk* nil svoje junaške in blesketave usnje* ne gamaše. Mimo je prišla gospodična Pavla v družbi svojih dveh bratov, Milana in Karfa. Pavli je moral smeli mož pred kinematografom na poseben način ugajati, ker ga je pokazala s pr« stom svojima bratoma in se zasmeja* la na ves glas. Oni jo je samo ogor. čeno pogledal in ji dal pogledati svoj hrbet. Toda drugega dne je gospodična Pavla prihitela vsa razburjena iz ura* da domov in začela pripovedovati, da jo je bil na cesti pričakal «komični go* spod» snočnjega večera, ji dal svojo vizitko in velel na kratko: «Jutri pri* dete k meni. Ob pol 5. vas bom čakal.* — «Jutri» ob pol 5. je ostala tako na* govorjena lepo doma. Štiri dni pozneje se je oglasilo na vratih stanovanja gromovito trkanje. Milan in Karel sta skočila odpirat — pred vrati je stal Franc in vpil na ves glas: «Kje je Pavla, ta bestija, kje je?» Še predno je končal svoje vprašanje, mu je legla na gospodovalni obraz nič preveč mehka Milanova dlan. Franc je onemel od začudenja nad takšnim odgovorom, nato je stekel in je javil sodniji, da otvarja tožbo radi dejan* skega razžaljenja časti. Razprava se je vršila te dni in je po* tekla tako, da je prijemal navzočo pu« bliko od smeha krč v trebuhu. Milan je priznal brez ovinkov, da je Franca oklofutal in sicer zato, ker Jos. Aleksander Galuszka: Pohvala gospoda Svetnika Zgodilo se je tako nenadno. Niti pet minut ni trajalo. Šel sem zvečer domov. Iz svoje zamišljenosti me je vzdramU nemir na oestnem ovinku ob Grand ho* telu. V prečni ulici se je zbirala množica. Iz množice na cestnem hodniku je prihajal šibek, tožeč klic: zategnjen a-a-a-a! Jedva sem pregledal množico, že sem slišal signal rešilnega avta. Privozil je na suhem asfaltu po glavni cesti — njegova pnevmatika je šumela kakor svila. — Vidite, so že tu! je govoril nizek glas. Ozrl sem se v stran; gospod mestni svetnik. Njegovo široko obličje je odsevalo v zadovoljnosti. — Saj sem takoj rekel. Sposobnost, predvsem sposobnost, redi Rdeča pušica kažipota je skočila na levo. Sijajni avto z modrimi črtami in križem je zavil v stransko ulico ter se mehko zaril v množico. Bolestni a-a-a-a je tožil še vedno. Gospod svetnik in njegov spremljevalec sta se mogla na lastne oči prepričati o sposobnosti reševalnega društva. Na zadnji avtoroobilovi steni so se odprla vrata. Iz snežnobele notranjosti nosti ne brigajo preveč za to, kjj je faktični gospodar nad njihovim deja* njem i., nehanjem, pač pa čuješ zelo ostre kritike proti politiki domačih po* tentatov, ki odpirajo fašistovski inva* ziji vrata na stežaj, v krogu inteligen* ce. Italijani skušajo to neprijazno raz* položenje proti sebi paralizirati z 00» njo proti Jugoslaviji, a niso zato sami nič na boljšem. Prof. Babinger zaključuje članek besedami, da odnese človek iz vsega, kar vidi in sliši v deželi, utis, da se bo nekegu dne Evropa baš od tu vnela v novem požaru. Ni še mogoče presodi* ti, kako se bo albanska vlada znala ubraniti tujih vplivov, vsekakor pa se polašča ljudstva zlasti zunaj mest čim dalje večji odpor proti italijanski he* gemoniji. V zvezi s tem člankom bo mogoče zanimivo zvedeti, kaj pravi Mussolini o ulogi Italije v Albaniji. V pariškem listu «Candide» objav* Ija svojo avtobijografijo in je baš v dneh Giolittijeve smrti spregovoril o napakah pokojnega državnika z ozi* rom na albansko deželo. Giolittija v privatnem življenju smatra rimski dik* tator za poštenega moža, v javnem živ* Ijenju pa mu odreka vsak idealizem in mu pripisuje destruktivistično ulogo. Politiko je jemal kot nekakšno trgov« sko zadevo, zato je bil Nittijev uspeh — močvirje. In to zlasti glede Albani* je. Ta dežela je bila od vsekdar pod vplivom italijanske civilizacije. Od le* ta 1908. dalje je vzdrževala Italija v Valoni posebno zdravniško misijo, od 1. 1914. pa celo svojo garnizijo. Italija je dajala albanskim mestom moderno lice, gradila je bolnišnice in sijajne ce* ste. Vse iskre modernega albanskega življenja je vžgala Italija. Toda Giolit* ti je vse to zapravil. Pod pritiskom tu* jih agentov in provokaterjev je pristal njegov pomočnik Sforza celo na to, da se je morala italiianska garniziia umak* niti iz Valone. Šele s fašistovsko revolucijo je prišel v tem vprašanju pre* obrat, prišlo je do zmage idealizma nad defetizmom. je označil Pavlo za bestijo. Franc pa je pomolil sodniku pismo pod nos, ki ga je bilo pripravilo do tistega krep* kega naziva. Sodnik je pismo glasno prebral in je velel: «Zelo čislani in visoko spoštovani gospod! Vaš moško energični nastop je napravil name najgloblji vtis. Dovo* lite, da Vam rečem, da še nisem bila za nobenega moškega tako navdušena kakor za Vas. Odkar sem Vas prvič videla, sem vsa spremenjena: kri mi divja v žilah, čuti so mi divje razbur* kani, nič si ne želim bolj hrepeneče, nego da bi se Vaš strogi pogled spet obrnil name. Najrajši bi Vas obiskala kar takoj na Vašem stanovanju, a si še ne upam. Prosim Vas, sestaniva se prvikrat na prostem. Predlagam Vam, da bi me počakali jutri o polnoči pri Muri, v bližini mosta. Da Vas spoznam sedite do vratu v vodi in si vtaknite rdeč koren v usta. Tako Vas upa do* biti Vaša hrepeneča Pavla.» Krohot v sodni dvorani se še ni po* legel, ko se je dvignil med občinstvom neki mladenič in dal vsej stvari zad* njo pointo. Povedal je, da je pisec te« ga pisma on sam, pisal ga je pa zato. ker je skušal energični Franc tudi nje« govj sestri imponirati na sličen način. Ker sam nima krepkih rok, da bi jih poskusil na Francu, si je izmislil, da bi ga na diplomatičen način usmeril v roke obeh krepkih Pavlinih bratov, ki sta njegova prijatelja. Namera se mu je posrečila, kakor da je bila namaza* na. Ob splošnem smehu je predlagal r.ič manj nakrohotani sodnik poravna* vo. ki je bila tudi sprejeta. Penzlia »MIRAMAR V DUBROVNIKU«, tramv. postaja BonLi^vo. Moderno ureien, lastna plaža, slovensko vodstvo. — Cena Din 85—95. — Zahtevajte prospekte. Škandalna afera v nemških zdravniških krogih Znani nemški medicinec dr. Emi Klein je izdal pred nekaj dnevi v Voh govj založbi v Lipskem knjigo «Das Naturheilverfahren» (Naravno zdravljenje), v kateri zavrača neke učenja-karske metode v sodobni medicinski praksi in zahteva osnovanje stolic za naravno zdravljenje po vseh važnejših nemških univerzah. Knjiga je vzbudila nasprotovanje nekih Kleinovih kolegov, ki so pritisnili na založnika in dosegli, da je delo umaknil že po dveh dneh iz prodaje. Po vseh velikih nemških časnikih se vrši sedaj ostra polemika proti Kleinovi knjigi ali proti čudnemu postopanju njenih nasprotnikov. Čangtsolin straži prazno-verne Kitajce Okoli Šangaja je divjalo strahovito neurje, ki je v sami luki potopilo 4 ve* like parnike in kakšnih 100 džunk. Mnoge zgradbe so se zrušile. Prazno* verno ljudstvo meni, da je vihar po* vzročil Čangtsolinov duh in moli po ce* le dneve v svetiščih, da bi pokojnika pomirilo. Uspehi brnske kulturne razstave Iz Brna poročajo, da poseti tamoš-njo razstavo sodobne kulture vsak dan povprečno 40.000 oseb. Že zadnjo nedeljo so presegli milijon obiskovalcev, ki prihajajo posamez ali v skupinah, posebno šolsko - poučnih, iz vseh dežel sveta. Posebno zanimanje kažejo za razstavo obrtne šole in obrtni krogi sploh. Učinki slabih filmov Lvovska policija je prijela dva nevarna pocestna roparja, ki sta v zadnjem času izvršila 22 napadov s po-merjenim samokresom na pasante, ki so jima seveda raje izročili denar in vse dragocenosti nego življenja. Ta dva tipa sta srednješolca petnajstih, šestnajstih let. Na roparski posel sta prišla z gledanjem slabih detektivskih in pustolovskih filmov, denar pa sta porabila večinoma zopet za kino. — 1 1--1 --------r---=B» Pred podpisom protivojnega pakta Za Francijo je sedaj tudi Velika Britanija izjavila svojo pripravljenost, da podpiše protivojni pakt v novi redakciji, ki .io je vvashrngtonski državni tajnik za zunanje zadeve Kellog predložil 23. junija zainteresiranim državam. Kot znano, je Amerika povabila k podpisu prvotno samo vse velesile brez Rusije, pozneje se je obrnila tudi na britanske dominiione in navsezadnje še na Poljsko, Češkoslovaško in Belgijo, ki so podpisale locarnske pogodbe. Doslej so skoro vse pozvane vlade odgovorile ugodno in tako je pričakovati, da bo v kratkem podpisan dokument, ki je navzlic raznim nedostatkom eden izmed najvažnejših ne samo v povojni dobi, marveč v zgodovini človeštva sploh. Nova redakcija pakta se ne razlikuje mnogo od one. ki jo ie Kellog predlagal že 13. aprila. Toda poiasnila, ki jih je prikliučil v posebni noti, so dovolj jasna in zadovoljiva, da je sedaj pakt spreiemljiv tudi za one države, ki so izrazile prei svoje pomisleke. Kellog ie v bistvu ustregel vsem zahtevam. ki iih je stavila vlada francoske republike. V svoji noti naglasa oredvsem, da ima vsaka država popolno pravico do samoobrambe, če je napadena, in da ima samo ona pravico odločati o potrebi obrambne vojne, la pravica do samoobrambe se mu zdi tako sama po sebi umevna, da je nepotrebno omenjati io v pogodbi. Prav tako ugotavlja ameriški državni tainik. da novi pakt ni v neskladu z določili pakta Društva narodov in da celo ojačuie obveznosti, sprejete v Lo-carnu. Da dokaže to svoje stališče, je poslal povabilo k pristopu tudi vsem podpisnicam locarnskih pogodb. Nadalje ie Kellog povdaril, da je po- vsem logično, da dobe vse države, k: so protivojni pakt podpisale, popolnoma proste roke proti oni sili, ki bi pakt kršila. Kellog ustreza Franciji tudi v zahtevi, da morajo ostati v veljavi »nevtralitetne« pogodbe, ki vežejo Francijo z drugimi državami. Misli se očividno predvsem na prijateljske pakte z Jugoslavijo, Češkoslovaško. Poljsko in Romunijo. Državni tajnik pravi iz rečno, da je prepričan, da bodo te države tudi pristopile k paktu proti vojni. V tem primeru — tako nadaljuie — »ne bo smela nobena izmed podpisnic pakta napasti nevtraliziranih držav, ne da bj kršila pogodbo in s tem avtomatično oprostila Francijo in druge sile vseh iz protivojne pogodbe izhajajočih obveznosti napram državi, ki bi kršila pogodbo. V primeru, da bi bile nevtra lizirane države napadene od države, ki ni udeležena pri pogodbi proti vojni, je samo po sebi umevno, da ta pogod ba ne bi prišla v poštev in bi imela Francija prav tako svobodno akcijo, kot če ne bi podpisala protivojnega pakta.« To pojasnilo je zadostno, da more Kellogov pakt brez nadaljnega podpisati ne le Francija, marveč tudi vse države Male antante. Kellog pa ni popolnoma ugodni francoski zahtevi, da bi pakt stopil v veljavo šele potem, ko bi ga podpisale vse države ali pa vsaj vse one sile. ki so sposobne voditi voine. oziroma radi katerih utegne priti do vojne. Pakt bo stopil^ v veljavo takoj, ko ga podpiše 15 držav in dominiionov. ki so prejele Kellogovo zadnjo noto. Sicer omenja ameriški državni tajnik na nekem mestu te note, da bi »niegova vlada bila pripravljena spreieti med prvotne podpisnike tudi pogodbenice nevtralitetnih paktov, ki jih omenia francoska vlada« — to sta v prvi vrsti Jugoslavija in Romunija — takoi nato pa pravi, da »bodo interesi teh držav poi>o!noma ohranjeni, če pristopijo k že sklenjeni posrodbi.« Čeprav se na ta način v formi daje prednost nekaterim državam pred drugimi, vendar ni v tej nepriietni gesti za ponos in samoliubje držav, ki niso manj pomembne od nekaterih prvopo-vablienih, nikake dejanske nevarnosti. Osnutek pakta nravi povsem nedvomno: »Ta pogodba ostane, ko stODi v veliavo, tako dolgo, kot bo potrebno, odprta pristopu vseh sil sveta.« In tako! nato se novdarja, da »postane pogodba pravomoena med silo. ki ie pristopila. in prejšnjimi pogodbenicami«. Potemtakem ne more nihče ovirati n. pr. naše države .da ne bi popisala protivojnega pakta, ko ga podpiše prvih 15 sil. Protivojni nakt, ki bo v bližnji bodočnosti stopil v veljavo, je za Jugo-slaviio docela sorejemljiv. četudi ni idealen. Gotovo pa ie velik napredek v mirovnem stremljeniu. Seveda bo imel polno silo š'ojo zlato uro in zmagoslavno ugotovil; — Vidite, saj sem vam takoj rekel, da vse to ne bo trajalo niti pet minut. Veste, pri nas vlada velik red! Gospod svetnik! — Sedaj je pozno ponoči. Stanujem sam. — Po obstoječem redu bi morala sedaj vladati nemotena tišina. Toda tu kličejo stene neprestano monotoni bolestni: A-a-a-a! A-a-a-a! Gospod svetnik! Nikolaj Raj nov: Mamra «0 Mamri nisi ničesar slišal? Daj, da ti pripovedujem o Mamri. O, Mamra, zveneči sen srebrnih ozvezdij! O, Mamra, strma pot preko snegov in ledov! Sahib, če si dobro spoznal globino duše, tedaj si spoznal Mamrol O, Mamra, grob pravljic, dejanj in narodov! O Mamri nisi ničesar slišal? Pripo* vedovati ti hočem o Mamri. Mamra je duh — Mamra je žena. Mamra je vroča sanja in magična za* kletev. Mamro imenujejo Druži na Libano* nu veliko puščavo, v kateri umirajo ljubeče dvojice, premamljene po vab* ljivih prividih.., Mamra je grob — Mamra je jok na grobu...» Tako je govoril stari gonjač velblo* dov, ki sem živel v njegovem šotoru. «Strašna je Mamra, sahib!» «Kdo je Mamra?» «Mamra je tista, ki vse pomete s po* ti. Zaradi Mamre sem izgubil, ko sem bil še mlad, tri sto velblodov: Mamra mi jih je vzela!» «Ali je Mamra simun*?* «Ne, Mamra ni simun, Mamra je strašnejša od simuna!...* In lepa Hanuka, njegova hči, ki je bila čula te besede, je vzela glinasti vrč z ramena in lasje, kakor smola čr» ni, so ji nalik temnemu oblaku pali po ramah. «Mamra mi je, ko sem bil mlad, iz* sesala kri iz žil: ko da sem mesečen, sem blodil okoli in nisem našel miru.* «Ali je Mamra žroča bolezen?* «Ne, sahib! Mamra ni žroča bolezen, strašnejša je Mamra od žročega ognja.* In Hanuka me je pogledala. V nje* nih očeh se je svetila zlatna medlina arabskega solnca in je trepetal osvet* ni blisk beduinskega noža. In jaz, nesrečni belec, sem drgetal pred njenim pogledom — in vendar ni« sem imel moči, da bi bil gledal dru* gam... «Mamra peha človeka v grehoto In ga žene v zla dejanja. Mamra daje mo* žu bodalo v roko in razbrzdava vihar* je v udih žene ... Mamra vodi človeka po potili, ki ga: jih je sram — in človek zaničuje sa« mega sebe, a nima moči, da bi se usta« vil — in prepozno je, da bi krenil na* zaj...» j «Razumem: Mamra je blaznost!* ' «Ne, ni blaznost, sahib! Strašnejša Ja od nje. Mamra je opasnejša od duha, ki blodi. Iznenada navali na nas...* Hanuka je stala še vedno tam kakor preje. Jezni blisk njenih oči je zatemnil si* jaj njene demantne ogrlice. Gledal sem jo kakor otrpel —i v že* lezen kip izpremenjen .., «Mamra je.. * In starec je pripovedoval, a Jaz nI* sem čul ničesar več. Gledal sem Hanuki v oči — in sem videl svojo pogubo — in tedajci sem vedel — kdo je Mamra.., • Peščeni vihar v puščavi. , «JUTRO* Št. 170 9 : Nedelja 22. VII. 1928 = Kraljestvo mode Kako se oblečeš za pisarno V vročih poletnih dneh, ko si vsakdo želi oddiha, ni posebno prijetno misliti na poklic, ki nas vsak dan sili k delu. Vendar spada misel na vsakdanji zaslužek med imperative človeškega življenja, ne samo moškega, ampak tudi ženskega. Včasih so dekleta bila doma in so pomagala pri gospodinjskih delih — danes je drugače. V pisarne hodijo ne le dekleta, ampak tudi omožene dame in jih tega prav nič ni sram — nasprotno, ponosne so na to, da lahko tudi same prispevajo k današnjim težkim ekonomskim razmeram. Zato je čisto na mestu, da se tudi v naši modni rubriki enkrat pomenimo o odelu, ki je primerno za pisarniška opravila. Predvsem ne smemo pozabiti, da nam služi pisarniška obleka obenem tudi za cestno obleko, ki mora že zavoljo tega združevati dva praktična momenta. Za pisarno so najprimernejše obleke, ki sestoje iz krila in bluze, ali pa se kombinirajo z jumperjem. Te vrste obleke so najpraktičnejše, učinkujejo zelo mladostno in so vedno čedne in prijetne tudi za oko. Pisarniško obleko krojimo iz trpežnega in dobrega blaga, ki prenese dosti štrapa-cov. Pri sedenju in na rokavih se obleka v uradu oguli in obrabi. Že zavolio tega moramo gledati, da si jo napravimo iz najboljšega materijala. Seveda si pod najboljšim ne mislimo tudi najdražjega. Biuze izgotavljamo navadno iz lažjega materijala, kakor krila. Izberemo si zanje blago, ki se rado pere in ostane trpežno. Napol široki klobuk iz takozvanega dvostranskega velurja, ki je znotraj podložen z lahkim in svetlim ma-terijalom ter se nosi posebno v vročih poletnih dneh na promenadi. Najpriporočljivejše so lahke svile, ki se po pranju naglo posuše. Zelo hvaležne so kombinacije, n. pr. temno krilo in svetla bluza. Vendar za urad ne velja priporočati enobarvnih blagov. Črtasti blagovi se bolje nosijo in se tako vidno ne obrabijo ter ne zamažejo in zaprašijo. Oglejmo si štiri risbe na naši sliki: Prvi model prikazuje obleko iz lepega modnega blaga (freska, krepele aH pana-me). Zgornja partija je na vratu peterokotno izrezana Bluza je sešita spredaj v stopničastem slogu in je prepasana tam, kjer se spaja s krilom. To je narejeno iz štirih predpasnikastih kosov, ki so nagubani ter učinkujejo zelo ljubko. Na drugi sliki vidimo obleko z jopico. To je komplet, ki ga lahko nosimo tudi izven urada. Blago je karirano, jopica se zapenja z enim gumbom, ovratnik in man-šeti so iz belega materijala. Krilo z bluzo predstavlja tretja slika. Krilo čisto ravno ter ima spredaj tri gube, ki se odpirajo samo do polovice. Bluza ima navzven obrnjen ovratnik ter se kombinira s črtasto samfezaveznico. ki je iste osnovne barve kot krilo. Zelo priljubljena je za urad tudi pletena obleka s plisiranim krilom in pestrim jumperjem. Izrez je peterokoten in močno obrobljen. Ta obleka je praktična, primerna in porabna za vse prilike ter se zavoljo živahne barvitosti lahko nosi tudi na ulici. N Kopalna čepica se nosi v vodi kljub temu. da so damski lasje na kratko pristriženi. Mokri lasje po- Verujte, če se Vam pove, da je vsaka gospodinja napravila naj boljo izkušnjo, če je poizkušala, da ŽENSKA HVALA preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame Schichtovo Terpentin milo vzročajo namreč neprijetne občutke. Na naši skici vidimo več primerov kopalnih čepic. Na desni je tkzv. Lindbersthova čepica iz kavčuka v dveh odtenkih. V predzadnji sliki vidimo impregnirano platno, ki se zaveže krog glave. Prva skica prikazuje čepico z malimi gumastimi okraski na kav-čukastem polju Druga skica prinaša kopalno čepico iz temnega materijala, garnira-nega s primerno učinkujočo dekoracijo. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. J. A. v Pr. Za nego lahko uporabljate 2% raztopino resorcina ali tanina v vinskem cvetu. Glede barvanja las je najboljše, če uporabljate eno v vsaki parfumeriji doblji-vih oblastno dovoljenih neškodljivih barvil. Opozarjamo vas pa, da ni dobro barvanje tako lahko, kot si vi mislite, in -da zahteva mnogo truda in časa. — Basedow 33 I. Ad i) Predvsem je treba vedeti, v kako svrho so namenjene dihalne vaje. Ali v zdravstvene svrhe, ali kot predvaie za pevce ali karkoli. Ene kot druge se imajo vršiti pod stro kovnim nadzorstvom. Predno izvemo, kako naj vam knjiga ustreže, vam ne moreno navesti nobenega naslova. — Ad 2) Bolezen je ozdravljiva, dasi ne vsak primer. Bolniki ki se zrede, nudijo v splošnem dobro pro-gnozo. Toda dejstvo, da je nekaj značilnih simptomov ostalo in da je teža prekomerno narastla, nas sili do mnenja, da v vašem primeru ne gre za čisto, ampak zi komplicirano bolezen. Vsekakor sta vsaka telovadba in vsak šport sirogo prepovedana. Operacije, o katerih indikaciji se ' irc-či iehko samo strokovnjak, so časih edtm rezine. — G. A. K. v P. Boljšega zdravila od kalcijevega diuretina vam ni moči sv 2-t> vati. Le ravnajte se lepo po zdravnikovih nasvetih, ki bo neprimerno lažje po strokovni preiskavi ukrenil, kar je trebi, Kot rr.i. ki vas nismo pregledali in preiska!i — G. M. P. na V. Morda je bil vzrok škiljenja meglica nad punčico-brazgotina po nekdanji v (Jttinski dobi. S prevezovaniem ni r.ič. Tudi se bolniki navadijo, da gledajo sam t z zdravim očesom, sliko v bolnem zrklu pa "liralovažujejo. Morda se da z operacijo kaj d'5?cči. Bolnico naj pregleda okulist, ki • am t;idi pove, kai bi bilo primerno ukreniti. — M. V. Z. Potenje na tem mestu je samo sebi brez pomena, in izhaja lehk^ 'z trair.e lege same na sebi v istem po'o*.iju Morda izpremenite blazino, če je nap->.nj . 3 krat na dan po dve desetinki gra .ia čistega resorcina, raztopljenega vsak pot na časi vode. Nadalje vam priporočamo, da iz- piji te vsak dan po pol do 1 liter radenske slatine; par čaš že morda na tešče. — G. dr. J, K. v B. Honores mutant moreš! Danes pobijajo mazaštvo ljudje, ki so svoj čas tipične Ln tudi zaradi mazaštva ponovno kaznovane mazače moralno ščitili skozi desetletja in haranguirali celo proti zdravnikom neuko ljudstvo v prilog svojim protežiran-cem, da se jasnejše ne izrazimo. Sicer pa nobena moderna država več ne pozna kazenskih določb proti mazaštvu. Mazaštva se namreč ne pobija s paragrafi, ampak s pro-~veto in poukom. Seveda mora ta pouk prihajati od strani, ki v svoji ignoranci po popularnih brošurah ne širi krivih naukov in n^pak, ki se dajo že naravnost z roko otipati. — G. A. S. v Lj. Na vsa ta vprašanja in to brez osebne preiskave, odgovoriti le težko. Tisto »srbenje« izhaja bržčas iz kopičenja blata, kakor se nam sploh zdi, da trpite na katarju debelega črevesa. Poskusite kot odvajalno sredstvo jemati sem pa tja istincin, po 1—2 pastilji na večer Ako se pa stvar v kratkem ne izboljšala, se obrnite na strokovnega zdravnika. — G. I. P. v Lj. Kcžne bolezni je treba videti, kot smo to že opetovano povedali. Kar moremo nasve-tovati, je samo kako nedolžno sredstvo, ki ne more škodovati. Polagajte si na mozo-lasia mesta čez noč obkladke, namočene v vodi, na katere 1 liter je primešana 1 žlička svinčenega acetata. Po dnevi si do dobrega posušeno kožo namažite z inotvolom. — G. I. St. v K. Omenjeni sok je sicer brez zdravilnega učinka. Toda če ga le hočete obdržati, mu primesite večjo množino alkohola, ali ga sterilizirajte v kaki \Veckovi posodi. Če je to tako. kot pišete, je bila migrena bržčas samo simptomatična. Okvara ie Iehko nevritična, lehko pa so tudi oboiela jedrišča v možganih. Slednie je neozdravljivo, prvo nudi, če ni prepozno, boljšo pro-gnozo. Brez osebne preiskave se o zadevi ni moči izreči. Svetujemo vam, da se odpravite v svrho zdravljenja v ljubljansko splošno iavnn bolnico. Za solnčenje najboljša ,,Šolan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova. Židovska ul Ii&om KIJ 11 f Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFUR1 1428 m 4 kw) LANGENBERG (468 tn 25 kw), stu1 IGAKT (379 m 4 k w). PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (Daveni ry i604 m 25kw>. Zagreb (3iom 0.7 i£w), BRNO (441 m 3 iwl, RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (51? m 1 kw>. DA VENI RY (492 m. 12 kw) VARŠAVA (lili m 10 kw), STOCKHOLM IMO-TALA 1320 tn 30 kw). Nedelja, 22. julija. BERLIN 17.00—18.30: Zaoavna muzika (Ber-lioz, Glinka, Puccini, Mozart). — 19.00: Olimpi-ja-da v Amsterdamu (predavamje). — 20.30:. Vrtni koncert. — 22.30—0.30: Plesna godba. —-FRANKFURT 19 30-2U.30: koncert (orgle). — 20.30: Koncert (Nicotai, Rubinstein. Rossjni, De-libes, Caijkovskij, Saint-Saens, Btzet). Nato športne in druge vesti. — BRNO 19.00: Ljudski koncert. — 20.00: Intimna godba (LisM. Musorgski, Foerster). — 21.00. Vojašk: koncert z razstave. - LONDON 21.05: Koncert. — 22.05: Klavirski koncert. — PRAGA: 19.00: Prenos iz Brna. — 20.00: Zabaven večer. — VARŠAVA 20.15: Ljudski koncert (orkester). — 22.30: Plesna godba. — DUNAJ 16.00: Koncert. Ponedeljek, 23. julija. BERLIN 21.00: Prizori ;z Schiilerjevega »Wal-lensteMid«. — FRAKKFURl 20.15: LessiUg, Min-na von Barnhelm. — STUTTGART 19.15: Wil-czynski, Med Arabci in BedirinL — 20.15: Scam-polo (komedija Niccodetrnja) — ZAGREB 20.30: Prenois iz Varšaive. — BRNO 19.00: Koncert z razstave. — LONDON 18.00: Instrumentalen koncert. — 20.00: Prenos iz Cardiffa. — 21.35: Blue on the Boulevard (moderna jazz-muz-ika). — PRAGA 19.30: Koncert. — 20.30: Prenos rz Brna. — STOCKHOLM 19.45: Vijolioski koncert. - VARŠAVA 20.15: Večerna koncert. - DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert. — 20.05: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra (Mendelssohn, Humperdinck, Smetana). Nato večerni koncert (Verdi, Strauss, Gounod, Grieg, Geiger). Torek, 24. julija. BERLIN 17.30: Zabavna godba (Mozart, Caj-ko>vskij, Tosti, Strauss). — 20.30: Pester večer. — FRANKFURT 20.15: pevski koncert. — 21.15: Nordijska glasba (Nielsen, Svendsen, Sibehus). — BRNO 19.00: Tedenski kulturni pregled — 19.40: večerni koncert (Rossini, Verdi, Mascagni, Leon-cavallo, Puccini). — 20.35: Mesečnik (draanat-ski sketeh G. Mahena). — 21.00: Vojaški koncert z razstave. — LONDON 19.45: Plesna godba. — 20.00: Koncert Casanovega okteta (Strauss, Mozart, Sibelius). — 22.20: Plesna godba. — PRAGA: 17.00: Vojaški koncert. — 18.45: Espe-ranto. — 19.30: Zabavna godba. — 20.00: Koncert. — 21.00: Prenos iz Brna. — VARŠAVA 18.00 popoldanski koncert (Griinfeld, Saint-Saens, Bizet, Chopin). — 22.30: Plesna godba. — 22.30: Plesna godba. — DUNAJ 20.05: Operne melodije (dunaijski orkester iz VoLksopere, Wagner, Bizet, Strauss). Sreda, 24. iulija. BERLIN 17.30: Zabavna godba (Rossini, Čajkovski],- Mozart). — 20.30: Prenos vrtnega koncerta iz Johannistala. — FRANKFURT 16.00: Pogovor o knjigah — 21.15: Koncert solistov. — STUTTGART 18.00: Prenos iz Kolna. — 20.00: gostovanje Rhekigoldovega kvarteta (Gillet, Ullrich, Bun-gart, Hevkens). — BRNO 17.00: popoldanski koncert. — 19.00: Večerni koncert (Mendelssohn, Mozart, Schubert, Wagner). — 20.00: Koncert z razstave. — LONDON 16.00: Lahka klasična godba. — 18.45: Plesna godba. — PRAGA 17.00: Popoldanski koncert. — 21.40: Tamburice. — Andre Salmon: Ljud ožer Junij 19... Dnevnik mojega živi je* nja! Lepa poglavja, kolosalni doživ, ljaji! Saint Louis, Dakar, Cail, Mosa, kar... Davi nekoliko vročice. Posledica moje stare rane je, da šepam. Usodni sunek z bodalom! Pozneje je prišel moj prečudno bedasti Didi. Midva in stari črnec smo bili edini, ki smo osta, li od vse ekspedicije. Odlikovali so me, ničesar pa niso storili za mojo opico. Junij 19... Zdelo se mi je, da ležim v plašč zavit v pesku, a ležal sem v svoji samski postelji. Davi za rana me je prišla mama zbudit. »Pavel! Čuj veselo vest, teta Ale« ksandra je pisala.« «Teta Aleksandra?« «Vabi te, dragi Pavel, k sebi! Koliko iznenadenje! Saj pojdeš, Pavel kaj ne? Pojdeš v uniformi... s križcem!« Najstarejša sestra moje mame je bi, la teta Aleksandra, stara dama, vdova po tovarnarju, šestkratnem milijonar* ju. Otrok ni imela, sorodnikov je ni bilo skrb, tako da s svojimi sedemin, dvajsetimi leti še vedno nisem poznal misteriozne tete, ki je bila že od nek, daj strah mojih sanj. Dolgo bi jo lah, ko klicali in vabili, toda prišla ne bi. Tako je vzbudila teta Aleksandra vse nade. Mi smo tako siromašni! Nimam drugega kakor svojo plačo, a mama svojo skromno pokojnino po višjem štabnem zdravniku. Kaj je pisala teta Aleksandra? Da sem junak, narodni junak, da takega še ni bilo v naši rodbini, in da bi me rada spoznala. »Dragi Pavel, iz tega pisma sklepam, da ti je teta naklonjena.« «Kako visoko cenite njeno premo* ženje?« «Približno na šest milijonov.* «Hvala!» Julij 19... Njene starosti ni moči določiti. Ko sem stopil v njen salon, sem zagledal na mehkem sedežu zavoj starega brokata, dragocenih, a že str, ganih čipk in žalnih pajčolanov. Iz te valovite mase se je dvigal neznosen duh po pepelu in kislini. Poseben znak: dama v črnini je imela rdeče brezpet, V njenem malem obrazu ni bilo vi, deti drugega ko dvojico okroglih ne, premičnih oči, gladko kroglo, kije predstavljala njen nos, in pod njim dražestne črne brke. Prijazno me je sprejela. Merila me je z lornjonom pred očmi. «Stopite bliže,« je ukazala. Z otročjim veseljem je otipala s svojimi debelimi prsti moj križec čast, ne legije. «Odlikovanje za hrabrost,« je dejala teta. «Izvrstno, Pavel, sedite!« Teta Aleksandra je pozvonila. Vsto, pila je služkinja s steklenico ruma in kozarci iz finega beneškega stekla. «To je pravi rum iz Saint Pierre, te, bi namenjen; pij, Pavel!« Odločil sem se bil, da na vsak način očaram svojo teto in tako sem izpil kozarec ruma, ne da bi trenil z očesom. To moje velikansko junaštvo je otročjo starko nepopisno razveselilo. Ploskala je z rokami in vzklikala: «Iz« borno! Izborno! Moj mali Pavelček je pravi mornar. Udeležil si se ekspedici, je? Tvoje doživljaje sem redno čitala v časopisju. V Centralni Afriki mora biti grozna vročina! Pripoveduj mi o divjih narodih; strašni morajo biti?« «Moj Bog, teta, ljudje pretiravajo. Veliki otroci so, to je vse.« «Ta, ta, ta. Veliki otroci, ki ti odre, žejo glavo, meni nič, tebi nič. Oh. moj mali Pavelček! Kako si se razvil. Ko, liko divjakov si ubil? «Kaj misliš, teta! Malo, kolikor mo* goče malo. Kolonizacija...« «Da, da. Vsi ste enaki. Ni prav, da se toliko zanimivih stvari zataji. Ali si bil tudi kaj v gosteh pri glavarjih div, jakov?« — «Seveda.» — «Torej si je, del človeško meso? ...» Veselje moje tete je bilo brezmejno. «Človeško me, so je jedel! Človeško meso je jedel! Član Drysselove rodbine je jedel člo, veško meso! In jaz sem te vedno ime, la za slabiča, kakor vse druge! Ali ti je teknilo?« «Kaj pa, teta?« — «Človeško meso.« — Pripravljen sem bil na vse. Smatral sem jo, da je zrela za blaznico, zato sem ji pritrdil v vsem. Vsa iz uma od veselja je nalila ruma v beneški koza, rec. — «Človeško meso?« Izvrstno je. Samo treba ga ie znati pripraviti. Naj, boljši kos... «Povej, povei!« — «Naj, boljša so stegna.« — «Res? Mislila sem. da pleča.« — «Sicer pa nikar ne mislite, da je meso otrok najžlahtnej, še. Po sodbi strokovnjakov je moško meso užitno šele po tridesetem letu.« Celo uro si je moja domišljija izmiš, ljala strahovite stvari. Ko je moja zgo, vornost že izčrpala vse možnosti moje iznajdljivosti, jc prijavila služkinja go, spo Clarinsovo. kateri je bila teta za botro. Gospa Clarinsova, Betina po imenu, je bila plavolasa krasotica v 23. letu in ločena od svojega moža, hazar» derja, ki za kaj drugega ni imel smisla. Zdelo se mi je, da ji ugajam. In straš, na teta me je začela hvalisati. «Betina, ljubljenka moja, to je Pavel Dryssel, moj nečak, junak dneva. Slušaj, člove« ško meso je jedel, tri leta ga je jedel!« Julij 19... Zopet sem videl Betino. Moje neizkušeno srce ne dvomi več. Zaljubljen sem in sem srečen. Prisegel sem Betini, da nisem nikdar jede! člo, veškega mesa. Prepričati je ni bilo tež« ko. Ni je glasbe, ki bi se dala primer, jati z njenim smehom. Ali me ljubi? Avgust 19... Neumen sem od sre« če in vesel sem tega. Pojem, plešem, plakam in smejem se vse hkrati. Ne morem spati in vso noč prebi.-am Be« tinino pismo. Avgust 19... Betini je mof zapravil vso doto. Sedaj ji pošilja skromno preživnino. Kako poniževalno! Da vza. mem Betino za ženo? Tako iskreno se ljubiva! Toda siromašen sem! Nesreč, ne okolnosti! Ali naj pojčm svojo teto? September 19... Kadar sem pri trti Aleksandri v posetih. igram vloflo iju« dožera s prepričanjem. Poslal sem popoln salonski antropofag. Morda celo pretiravam; zakaj zdi M mi, da se me teta začenja bati. Moje pripovedovanje jo muči in bojim s«« Kulturni pregled Iz srbohrvaških literarnih revij cSrpelci književni glasnik* je objavil v poslednjih treh številkah kmed domačih no-velističnih novosti krepko pisano sliko življenja v starem srbskem samostanu . Ka^or v vseh svojih spisih, je V. Petrovi« tudi tu polnokrven pripovedovalec. Končala se je v 4. številki daljša povest Miloša Crnjanskega »Seoba«, ki je majhna epopeja znane srbske selitve v 18. stoletju. [zmed pesniških prispevkov omenjemo posebej tri izbrušene sonete Gustava K r k-1 e c a in nežne pesmi Desanke Maksi-m o v i č e v e. Kakor vedno, je obilen tudi esejističen del. Tu so posebno zanimivi ti-le eseji: Izi-dora S e k u 1 i č pledira v članku »Za narodni jezik naš» za tesnejšo naslonitev srbske proze na ljudski rrovor in narodno frazeolo-gijo, zakaj v književnem jeziku se opaža že nekaj časa nekaka odrevenelost in stilistična sh ematičnost, zuak, da se pisatelji premalo uče od ljudstva in preveč posnemajo tuje liierarne vzore. Miloš S a v k o v i č razpravlja o osnovnih mitoloških problemih moderne drame, dr.' Nikola Vujič je prispeval daljši, vzorno spisani esej o rimskem pesniku Tacitu, dr. A. H a 1 e r pa premotriva z novih kritičnih vidikov poezijo Petra Prera-doviča. Citanje zaslužita tudi članka Fran-cusko - nemaeko duhovno zbližavanje» (dr. Miloš T r i v u n a c) in dskrenost u životu i književnosti) (dr. D. N e d e 1 j k o v i č). Javnega delavca utegne posebej zanimati razprava Jovana I. Jovanoviča o nettun-6kih konvencijah. Seveda ima vsaka številka slej ko prej obilen literarno kritični in umetniški pregled, pri čemer moramo pozdraviti, da v poslednjem času posveča S. K. G. večjo pozornosti tudi slovenski književnosti. * je v poslednjih dveh dvojnih številkah (1/2—3/4) objavila takisto lepo vrsto zanimivega gradiva. Tako ima v teh številkah povesti Vlastimi-ra S. P e t k o v i č a, S. P a v 1 o v i č a, Milice J a n k o v i č, Miodraga S t £_f a n o v i-6 a, iz ruske literature pa Babeljevega >Ljupka kozakat. Pesništvo zastopajo po večini mlajši, še manj znani in priznani pesniki: v poslednji številki se je oglasil tudi Rade D r a i n n c s pesmijo cOstrvo Kitera». Posebno obilen je pri tej dobro urejevani reviji (urednik 2 M i 1 i č e v i č) esejističen del. Opaža se, da Slovenofilstvo i evrazijstvo« (Aleks. K i z e-v e t a r) in cRuski narod i savremeni slovenski problem* (K. K a p č e v); oba bi morala zanimati tudi slovenske intelektualce. Dalje naj posebej podčrtamo eseje «Duh i kultura XTX. veka» (Marko Car), «Irena Bromfild (Br. T r u h e 1 k a) in «Tri estetska problema» (V. Ž i v o j i n o v i č). Obsežni so pregledi: književni, znanstveni, tujih literatur, pa ocene in gledališke recenzije. Tu je izšel v 1/2. članek Gr. B o žo-v i d a o gostovanju članov ljubljanskega PEN-kluba v Beogradu. Pisec govori obširneje o literarnih odnosih med Srbi in Slovenci, zlasti glede na beograjsko predavanje B. Borka ter pravi o naših književnikih, da so dali Beogradu zadostno presenečenje, zakaj slovenska lirika je na blesteči višini. O posameznikih pravi, da so bili izborni reci-tatorji. Članek izraža vero v -edinstveno ju-goslovensko književnost, opremljen pa je s Pierovima karikaturami O. Zupančiča, Fr. S. Finžgarja, A. Novačana, Fr. Albrechta in A. Vodnika. Pjer Križanič topot ni imel preveč srečne roke: uspela je le karikatura A. Novačana. zasluži vso pozornost, ker je urejevana prav kakor «S. K. G.» v modernem duhu in zelo seriozno. * (Letopis Matice Srpsko je po obsegu naj-obilnejša srbska revija, saj ima vsaka številka 160 Btrani. Iz najnovejše (julijske) omenjamo posebej razprave «Problem srednje škole> (Svetislav B a n i c a) in «Sudbina žena* (dr. Julka C h 1 a p ec G j o r g j e v i č) Na tem mestu smo že zabeležili študi}% o Fr. Ks. Mosku, ki jo je spisal dr. Grafen-a u e r, dočim ie izšla v prevodu Mesko-▼ a topla avtobiografska povest . Ob tej priliki moramo zopet pohvalno omeniti, da « Letopis Matice Srpske> mnogo prispeva k zbliževanju med Srbi in Slovenci, da ne bi naposled popolnoma zblaz» nela. November 19... Strašno je bilo po» gledati teto Aleksandro, ko je ležala Bleda ko zid v mahagonijevi postelji. V sobi je dišalo po kafri. Le s težavo je dejala: »Pavel, povej mi še eno po* vest... iz onih krajev.® Januar 19... Pri kiparju Billiersu, svojem starem tovarišu iz liceja Louis« lesGrand, sem naročil nagrobnik za te* to. V ministrstvu sem pcuai ostavko... Kairo, marc 19... Fred Betininimi oboževanimi nogami umira Nil v pe* sku. Sama sva, srečna in tiha. Sklonjen čez šopek rož, ki ga drži Betina v ro* ki, čutim vendarb venj svoje ljubljen* k"e. Neki polnag zamorček, ki mu fez skoraj nos pokriva, nama s cmeravim glasom ponuja neokuien kolije. Beti* nine oči žele sočutja. In vendar Betina ne ve vsega... Ne ve, da sem za vso svojo srečo le črncem dolžnik. Ves drobiž, kar ga imam pri sebi, podarim malemu črncu. Presrečen se širc!-:o nasmehne, po* ljubi rob mojega plašča ter urno zbeži v predmestje Kaira, nad katerim se ob kupolah njegovih palač vzdigujejo vitki minareti. ker pogosto in pravično poroča o naših kulturnih zadevah. Tako je nedavno objavil o slovenskem slikarstvu razpravo dr. Dobi-d e, o slovenski glasbi pa esej A. L a j o v i ca. Pri , D. Angjelinovič z izbornimi krvavimi elegijami. N. P a 1 i č in Ljerka P r e m u ž e 6. In-teresanten je esej Julija M a k a n c a «Estet-ski doživljaj*, za javnega delavca pa so posebej zanimiva dr. W e r k o v e marginalije k Tittoniievi knjigi «Questi oni del giornox Obširen je tudi literarni pregled. ★ cVijenae*. ki je danes po opremi in vsebini na prvem mestu med hrvatskimi revijami, je izdal pravkar počitniško številko na 80 velikih straneh V tej dvojni številki so izšli prispevki 35 znanih pisateljev. Omsnja-mo zlasti eseje in študije dr. N e v i s t i č a, dr. R a d o š e v i č a, dr. P. Skoka in Irine Aleksander. J. Kulundžič je zastopan z dramo, novel je šest, med njimi ena iz peresa V. Cara Emina, pesmi pa 19 (med njimi TresičPavičič, G. Krlec in dr.). V feljtonu je 15 člankov, ki tretira-jo razne aktualne probleme. Sploh se tej reviji pozna koristna težnja po sodobnosti in se zaradi tega ne omejuje na čisto literaturo, ki že dolgo ni več edina predstaviteljica časa in njegovega duha. «Vijenac>. ki ga izborno urejuje mladi hrvatski esejist dr. I. N e v i s t i č, je pri nas še premalo vpeljan. Naroča se v Zagrebu, Prilaz 9 (mesečna naročnina 15 Din). ★ «Kritika», ki jo izdaja in urejuje znani publicist in pisatelj S. G a 1 o g a ž a, je po obliki in opremi naj,skromnejša, vendar pa obeta, da se bo držala in da bo tribuna svobodnih, levičarsko usmerjenih duhov. Po načinu urejevanja in po sotrudnikih je nekako na prehodu med žumalistiko in publicistiko; je žurnalistično aktualna, živahna, polemična in ofenzivna, ima pa v vsem svoj pravec in tudi svoj nivo. «Kritika» ni več — kakor prva. žal že dolgo pokopana zagrebška «Kritika> — posvečena le literaturi in umetnosti, temveč hoče biti kritika vsega našega javnega življenja. Prav v tem pogledu je zelo zanimiva. Zdi se, da se sicer po ideologiji približuje tudi že pokojni «Književni republild» M. Krleže in A. Cesarca. V tretji številki je posebno interesanten članek S. Galogaže «Kajmakčalaii u Narod-noj Skupštinb, zaradi katerega je bila ta številka zaplenjena. cKritika* se naroča v Zagrebu, Vodnikova ulica 6. * 0 «Novi Evropi* bomo izpregovorili na tgm mestu v posebnem članku. Nova Muzika št. 3. Zadnja številka >Nove Muzike«, ki jo izdaja Glasbena Matica v Ljubljani, je posvečena zborovski literaturi, in sicer taki, ki za preprostejše zbore, katfii imajo svoje glasilo že v «Zborih>, ne pridejo v poštev zbog svoje usmerjenosti ali težkoče. Urednik Emil Adamič uvodoma ugotavlja, da je naša zborovska pesem, kakor jo goje nekateri naši pevski zbori, zastarela, pferomantična, ter poziva zborovska udruženja in skladatelje na delo za moderno jugoslovansko zborovsko pesem, katero so sedaj v kratkem razdobju ponesli v svet zbori ljubljanske in mariborske Glasbene Matice, Mladosti, Kola in Obilica. Stanko Vurnik prinaša analizo Stravin-skega Oedipa, ter postavlja začetkoma antitezo mer tem delom in Krenekovim Ej,' Haj, Hej«. Poleg tega je tekst tudi »jugoslovanski«, n. pr. poje bas: »Hej! Ko bo mene troštal? Ko bo troštal? Ej! Haj! Ej! Haj! Nek troštajo male ribice? Nek troštajo!« itd. Ali alt (Mcderato): »Ko bo tebe, ljubca, troštal? Ej, tete troštajo.* Itd. itd. Ne splača se o tem več pisati. No-vačanova »Familja« ne spada v revijo. Mala Nova Muzika prinaša občuteno Rav-nikovo klavirsko skladbo »List v album« in vedre, sicer pa ne preveč originalne £i-roline «Dječje popijevke*, od katerih mi najbolj ugaja poslednja. Urednik pa je, misli, lahko izbirčnejši. Mučno mi ie le, da mi vest narekuje, iako pisati, kajti vem iz izkustva, da je vsakdo krivično občutljiv in sumi pri najmanjšem migljaju proste sodbe. Slednjič je vsako javno delo pod vrženo javni sodbi — ki pa jo, žal, more in mora vršiti le eden. In ta eden je vedno — hvaia bogu — subjektiven. L. M. Š. Kongres mednarodne unije igralcev Sredi junija je zbral Pariz po preteku dveh kt zopet predstavnike gledaliških pokretov, skoraj da vseh velikih narodov — in pa malih tudi seveda. — Blizu Aro de Triomphe — v tihi ulici, v palači zapuščine barona Rotschilda — med padci in fotanami se je naseJjJ ta igralski parlament na teden dni. — Ta drugi kongres 'Unije, Ustanovljene pred 6 vem a letoma v Berlinu, je imel predvsem pokazali, v koliko so bile "tedaj postavljene in zasnovane smernice pravilne, potrebne in tudi izvršene. — Uspeh je povoden in več kot povoljen, kajti število narodov, včlanjenih v Unrjii, je narastlo. — Trenoitoo predstavljajo Unijo gledališki igralci, pevci, dirigenti, •režisenji Nemčije, Francije, Anglije, Amerike, Španije, Švice, Če ho slo vaške, Švedske, Norveške, Danske, Belgije, Finske, Poljske, Jugoslavije, Bolgarije, Židov v Poljski, Avstrije in Ogrske. V nekaterih državah je celo po več organizacij, na primer v Nemčiji, kjer predstavljajo člani opernih zborov samostojen korpus ... Pred otvoritvijo kongresa sprejem kongresi-stov v mestni hiši potom pariškega župana in Križanka »Jagoda" Pomen besed. Vodoravno: 1. gozdni in vrtni sadež; 5. turško sv. pismo; 6. nikalnica; 8. kratica na listinah; 9. žlahtni kamen; 11. Sienkie-wiczev roman; 14. grški predlog; 15. francoski filozof in zgodovinar; 18. evropski ve-letok; 19. Go; 29. bikoborec: 21. reka v Avstriji; 23 zemeljska mera; 24. del voza; 25. vprašalnica. Navpično: 1. osebni zaimek; 2. reka v Italiji; 3. osebni zaimek; 4. žensko ime; 5. vas na Gorenjskem;"7. žensko ime; 8. mesto v Belgiji; 10. grški bog; 12. kazalni zaimek; 13. grožnja; 16. števnik; 17. grški tre; 18. časovni prislov; 20. osebni zaimek; 21. vez-nik. Rešitev križanke »ItaKa« Vodoravno: l. Kolombo, 6. Lisbona, 11. Ema, 12. Volono, 18. Lena. 19. Banat, 21. Lorre. 23. Ravbar, 26. San, 27. Duo, 29. Ija, 30. Mse„ 31. Abo, 33. Ce (Cerij), 34. Edo, 36. Otto Nordenskjgi.d (t), Sven Hedin, 42. Malta, 47. Joh, 48. Ooo, 49. Uz. 50. Raketa, 51 La, 52. Ka, 54. Ud, 57. Ibsen. 59. Malmgreen, Nobile, Behounek. 68. Toulon, 69. Do, 70. A v, 71. Tanger, 72. Pijanec. — Navpično: 1. Kanin, 2. Letak, 3. Oni, 4. Mal-m6, 5. Oviedo. 6. Leno, 7. In, 8. Sado, 9. i Vbod, 10. Na (Natrij), 13. Or. 14. Leav, 15. Aron, 16. Na, 17. Ovce, 18. Latham, 20. A I J. S.. 22. Oslo, 24. Beduin, 25. Ren. 26. Stol, 28. Ur, 32. Bergen, 35. Oman, 36. O}!, 37. Naklo (ali nakovalo!«), 38. Emden (ob morju), 39. Jeso, 40. Sonet, 41. Izbe (aH »sobe!), 43. Ak, 44. Le, 45. Tt, 46. Aa. 50 R6. 53. Amu (-ndsan!), 54. Uro. 55. Audi. 56. Noe, 58. Sk. (Športni klub-), 59. At (lat. — toda), 60. Gl (glagol). 61. Noj, 62. Ban, 63. Ive, 64. Ba (barij), 65. Hg (Živo srebro!), 66. Ur (gospod — madž. —X prefekta. V prekrasnih, empirskih slavnostnih dvoranah je zbrano do 300 gostov iz celega sveta... Zanimiva glava Firmkia Gemačra se pojavi med nagovorom župana in sivolasi, čokati Rickek je tu... Tudi neizogibni Staerk, Dunajčan in elegantni Strobel — zgovorna Grete llm — ki je podobna naši Juvanci, ne manjka .. . Po nagovorih, odgovorih, v frančoščini, nemščini, angleščini, je v lovski dvorani zakuska. Saj ne zato, da je za-kuska — zaicuska — a kako znajo tam te strele prirediti ... tristo ljudi — pa ga ni drenja, ničesar ... Spomnim se za-kuske v neki odlični ljubljanski hiši: še petdeset nas ni bilo — in pasja noga, moji čevLji so govorili jasno govorico ... Tam srečam Kvapila in skupaj popije-va OTan-geado... Potem ga povedem za roko, ker on vidi zelo slabo po operaciji očes. Vmes fotografi, ž ur na listi, operaterji vrte svoje aparate, kajti: toliko znamenitih lic teaterskega sveta se ne najde vsak dan skupaj. Drugi dan ofioijelna otvoritev kongresa potom prosvetnega ministra francoske republike, Pavla Leona. Ob navzočnosti poslanikov tujih, na kongresu zastopanih držav se govore prvi referati in delo je v teku... Kakšno polje! So-ciijalni poio.caj igralca v vseh kulturnih državah. Poljska predaiiači z ugodnimi postavkami.... V celi Poljski je šestnajst starih igralcev, zanje skrbi država, skrbi organizacija .. . Celo nekega bivšega ravnatelja negujejo in redč. Tam ni več bede. Zato pa v Nemčiji in Franciji... Brezposelnost, beda, samomori. .. Umetniški pekreti — točno osvetljeni od vsdh strani. In ko človek posluša, veruje in pozna, da je gledališče. potrebna zadeva, da je umetnost le še živa Film, radio, dobe svoja obširna poročila.. K Uniji pristopijo tudi filmski igralci... Genialnemu Chaplinu pa se pošlje brzojavka v znak spo- šitovanja ki ofaoijefrid nas lov Unije dobi w oktM pa je še besedici »PJkn-Radio« . . . Gostovanja po inozemstvu tvorijo važen in za« nimrv refera4 in debata pokaže, da so koon>S» kacije pogosto iskati k v težavah z vizumi ia potnimi dovoljenji. Se o starostnem zavarovanju se govori, Q ustanovitvi lastnega denarnega zavoda... Kar pomislite: igralska banka — to ni od muh!... Sledi dan oddiha. Ako rečem oddih, ta beseda ni pretirana. Kajti po osem do deset nr poslušati referate in referiraiti — to le zakriči po oddihu. Oddih se imenuje Fontainbleau — grad;2-čudovit, eno uro od Pariza... Pa o tem na drugem, pripravnajšem mestu ... Zaključek tvorijo: prihod Rusov, ki bi vstopi® radi v Unijo, .a stoje na principih razredne politične organizacije... Želia ostane spet le želja kot je bilo pri prvem kongresu. Uncja ostane še v nadalje brez Rusov, ki bi prinesli 40.000 no-cih članov. Na novo pristopijo Spanci in Angleži — Italijani pa počakajo dovoljenja Massoiimje-vega. Volitve dajo eksekutivnemn odboru novo lice. Predsednik Francoz Harry Baur, podpredsednik Nemec WaillaueT, tajnik Avstrijec Eisler in za Ameriko Emmerson, za nordijske dežele Wieth in za slovanske Sest... Na čelu •pravil Unije je in ostane prva para-, grai: sporaaura vseh narodov, njih okrepitev ia osvobolenje potoni umutnosti... V tem znamenjii bo zboroval tudi prihodnji kongres, ki se vrši 1930. leta na Dunaju. Prof. 0. Sesti Ali že imate AMbacn slovenskih ksfiževrdkor? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Kopanje v škof ji Loki - nekdaj in sedaj Še ni tako dolgo, ko je bilo na Gorenjskem samo troje letovišč: Bled za aristokracijo in Dunaj5ane, Kamnik in Škofja Loka pa za manjšo gospodo in Tržačane, Go-ričane ter Rečane. Slovenci/takrat še niso bili tako gosposki, da bi hodili na »zomer-friše«, domača nemškutarija se je pa pasla po kranjskih gradovih. Škofja Loka je tedaj imela prekrasne kostanjeve drevorede ob Selščici v Vincar-jih, kjer je bilo kopališče z mrzlo in toplo vodo, boljše meščanske hiše im gostilne pa so imele za svoje »tujce« tudi svoje »toplice«, seveda na čim bolj senčnih prostorih, da ni počrnela bela koža v dolge halje in srajce-dopetače zavkih kopalk, ki so do njih segli le skriti pogledi gospodov skozi gosto grmovje. Še več kot pred pol stoletja se je v Selščici kopaia tudi pesnica Lujiza Pesjakova, ki bi bila letos stara že sto let. Gledala je vile Rusalke pri kopanju, jih opevala in spoznala, da »to brhke so Ločanke, ki rake tod love«. Celo pobožne nune so imele z vrta ped cesto speljane in z močnim zidom pokrite stopnice do Selščice, kjer jih pa ni nikdar videlo pregrešno oko. Kapucini so se kopali za debelimi plahtami, ki so bile napete čez Krevsovo strugo. Bele srajce-dopetače so se umaknile kričeče pisanim kopalnim oblekam s hlačami do gležnjev. Padli so kostamji, podrle so se toplice v Vincarjih. Olepševalno društvo je v senci nunskega zidu ob Selščici zgradilo veliko kopališče s kabinami in vsem komfortom in seveda tudi z visoko in močno steno med ženskami itn moškimi. Otroci so morali prihajati tako rekoč s krstnimi listi h kopanju zaradi konstatacije, na katero stran moralnih plank spadajo. V večernem hladu so vreščeče Italijanke, kJj so hodile varčevat v Lcko, proromfrsle pd trgu v spalnih fialjah. To je bilo višek no-' blese, ki o njej zavidljive in zgražajoče s>; domačinke niso upale niti sanjati — tatej je bilo to gosposko. Novi vetrovi so potegnili čez Loko, čeSS Kranjsko, Evropo in ves svet. Pisane če so se jele krajšati, s^trohnele so iflžift« ke med žen>:kim in moškim svetom, lo se je senčno kopališče ob Selščici in ie* ginila je kričeča laška beračija z VeSernfej p*oiTren4de na trgu. Mladi svet te šef na soijJce in se slačij ter preoblačil za gtic^r^ j^m ali: le v senci stare vrbe na koSfc* m PoiianSčici. I Vsa fepota loške okolice, Id so jo sen* znaii in napravil siavni nasa največji niki, je združeca in potencirana ača malem pros-toru pr-i kamnitih vratili v, Ijansko dolino s Sorskega polja, skoraj prebogato kopičenje motivov za mantika ali ultramodernista, za vse ok stile in vse struje, kakor drugod nikjer, vsa nastrojenja tn razpoloženja ob luči in ob vsaki uri dneva in neči. Za karja» pisatelja, pesnika in za vse, Mi ... , h^jaoo »eim — vsakega premaga po^Mja. štf lepota fkftrajfee, vžge v njem išfe.e, SŠ n&d&r prSj žareče. Ugodje lepote ste javlja v najlfiadnejšSi srcih. In kakor bi bili izmerffi nafvečji niki, so prav na sredo, v žarišče te sate postavili novo kopališče — soincu. 30 kabin je pripravilo no dr«5t*o in le po drugi nedelj! je nilo, : jn!:'. svojega zasUiku in s podporo glasbi nakSo^airih sovaš&nov tambure, prabr««i4jti večerov tam pri Njlvarju za vasjo, dokler ni šlo vse gladfco ia lepo ubrano... potem pa prvi javni nastop lepe solnčne nedelje god na hrib« v zeleni aanvvi. Ihpafi hiiimfrm ta navdušenega ki hvaležnega občinstva — kakor vidtap na dfU — d - gamelisld tamborafi vsake neiefte, ia Se hI tre Hto JMfc M. Odgovor »Slovencu" iz Laškega Prijatelji iz klerikalnega tabora so pričeli zadnje dni pisariti v moj »album«, ki bo kmalu poln dišečih cvetk. Če bi se pri tem izneverili nevajeni anonimnosti, bi zatajili svoj značaj. Da pa te cvetke niso pognale na domačih travnikih, marveč so hčerke toplejšega juga, kaže štilistika in gTamatika teh dopisov v »Slovencu«. Osobito se odlikuje v tem oziru dopis v št. 162 na katerega moram odgovoriti ne toliko zaradi sebe, kakor zaradi javnosti. Hude grožnje so nakopičene v njem, ki sličijo pretnjam Puniše Račiča. in prav nič bi se ne čudil, ko bi dopisnik v svojem temperamentu smatral mojo malenkost za važno dovolj, da bi sledil Puniši tudi z dejanji. Odgovoriti mi je na 5 stavljenih vprašanj, kaj bi jaz storil, »ako mi laški klerikalci sklenejo resolucijo« ... 1.) da ne bodo več kupovali »Jutro«? Oh. smejal bi sel Kupovali ga že doslej niso. brali pa so ga in ga bodo še naprej brali, kjer ga bodo le mogli. 2.) da bojkotirajo vse gostilne, trgovine in celo obrate? Se boli bi se smejal! Pomislite, kako hudo žejo bi trpeli pri današnji vročini naši klerikalci, kako bi »gagali«. Kar na mah bi izgubili tri četrtine svojih somišljenikov. To bi bila strašna stvar, posebno če bi bojkotirali vse trgovine in obrti (to je menda mislil »Slovenec« z »obratom«), Nagi. lačni in bosi bi hodili okrog, njih konsum bi ne zadostoval, ker ima pri tvrdki Zanger v Celju poroštvo samo za 30.000 Din. Pa bi zopet profitiralj naši pošteni in solidni trgovci in obrtniki, ki •a'a-g.ijo klerikalni konsum z do>rim blagom 3) da klerikalci odpovejo svoje vloge pri Okrajni hranilnici? To bi bil smeh kakrš.m ie bii takrat, ko je kleruani govornik !vj-skai na javnem shodu rroti :emu zavoda in js dobil odgovor, ki mu je zaprl sapj in us*.a. Pa prepričan sem, da bi puiitičio cb-hstvc ne gledalo tako prezirljivo vso že do zidtije točke izvedeno hujsk ir.jo proti »Okrajni«, kakor gleda, da klerikalni kon-zum pred očmi gospode od obrtne oblasH prosto prodaja svoje blago po veliki večini nečlanom. 4 ) da bojkotiralo vse advokate? Pa bi se zopet smejal, ko bi videl, da tudi kolegi iz nasprotnih vrst občutijo klerikalni bojkot, kakor ga jaz občutim že več let. tako da bi od samega bojkota skoro postal črn. Ne vem pa, če bi se z menoj vred smejali razni klerikalni zakotni pisači in priganjači. Stanovski ugled mi k tej točki ne dovoljuje, kaj več odgovarjati _ odvetniški zbornici taka polemika ni všeč. 5.) da klerikalci ne sodelujejo v nobeni akciji s pristaši SDS dokler »laški župan dr. Roš ne dokaže, da Je župan in dokler se ne otrese;o neznosnega občutka, da v Laškem nimamo župana, ampak strankarja. ki bi prepusnl mesto gotovemu poginu«. Al' to se bom šele smejal — namreč takrat, ko bodo Laščani na javnem shodu klerikalnemu dopisniku povedali, kdo je župan in koga nočejo imeti za župana. H koncu dopisnik še turobno dostavlja, da jaz ne bom »pretrpel občutne škode« vsled njegovega dopisa, pač pa »Vaši. Vaši* Uh zona me obhaja. Pa le potolaži se. bom jo pretrpel, bom. Če sem jo do sedaj, jo bom še za naprej! V nečem dam »Slovencu« prav. Generalni štab SDS bo še poslal dr. Bohinjca na vrat, pa. ne meni, ampak klerikalcem pri — prihodnjih volitvah. In takrat na veselo svidenje! Dr. Fran Roš. Odgovor „SIovencu" iz Črne Da klerikalcem od vseh strani voda teče v grlo je jasno razvidno iz tega. ker povsod pričenjajo divjo gonjo proti SDS in njenim somišljenikom. »Slovenec« z dne 15. t. m. poroča da vladajo radi terorja od strani rudniških inženjerjev in drugih uradnikov neznosne razmere in da je ozračje tako napeto kakor nikjer v celi Sloveniji Pravijo da kdor ni pri SDS ali ni Sokol in kdor ni naročnik »Jutra« da ne velja nič. Menda ni treba še posebei omenjati, da ie to vse skupaj, gorostasna laž. Resnica je povsem druga: kdor je priden ter vrši odkazano mu delo v redu, ga nihče ne bo šikaniral, ter se ga povsod upošteva, pa naj si bode potem kakršenegakoli političnega mišljenja. Lenuha seveda nihče ne protežira, pa naj si bo pri kateri stranki hoče in Angleška družba celo gotovo nima denarja za proč metati, ter honorira svoje delavce po izdatnosti ne pa po političnem prepričanju. Da ima »Jutro« veliko naročnikov tudi med socijalisti. je gotovo najlepši dokaz, da so ljudje izprevideli, da je le »Jutro« časopis, ki ljudstvo izobražuje, ne pa samo huiska, kakor dela »Slovenec«. Iz tega razloga in ker je »Slovenčevo« hujskanje najboljša agitacija za našo stvar, prepuščamo uporabo obrekovanja kot star privilegij »Slovencu«. Pač pa kličemo vsem našim pristašem, da s podvojeno vnemo delujejo za našo napredno stvar, ter pridobivajo še več naročnikov »Jutra« in čim več pristašev, kar bo najlepši odgovor klerikalnim luiskačem. črna, dne 19. julija 1928. — Krajevna org. SDS Črna pri Prevaljah. — Za odbor: Anton Govejšek, t. č. predsednik, s. r. Jože Zupan, < tajnik. Z Viča pri Ljubljani Vsled silne vročine in neprestanega suhega vremena je nastalo v viški občini že precej občutno pomanjkanje vode. V Rožni dolini se je posušilo že mnogo vodnjakov. Tudi strugi Glinščice in Malega grabna sta domala suhi, le tu in tam, kjer je struga globlja, stoji kaka mlakuža. To je zlasti neugodno pri Malen grabnu, ker posestniki ob tej strugi ne morejo napajati živine. Zelo koristno bi bilo, ako bi se pri jezu v Ko-zarrah vrglo od časa do časa del Gradaščice v Mali graben. Morda bi ne bilo napak, ako bi se interesenti obrnili v tej zadevi na g. Vojnoviča ali na občinski urad na Viču, ki baje razpolagata z jezom odnosno z zatvor-nicami. Po drugi strani pa pride ta suša v prid regulacijskim delom Gradaščice in Glinščice. Čuje se, da se namerava regulacija sedaj podališati tudi še od železniškega mostu do pod Rožnika, kar bi bilo brez dvoma z gospodarskega stališča najumestneje. Nad trideseletna želja občanov, da se zgradi na državni cesti ob sokolskem domu nov večji most, se bo v prihodnjih tednih uresničila. Stari most je podrt in že se dela temelj novemu. Izgleda pa, da most ne bo odgovarjal niti času niti potrebi, ako bo res ožji, nego je cesta s hodniki vred. KakoT bo tak most za oko neestetski, tako tudi ne bo povsem odgovarjal svojemu namenu. To se bo zlasti pokazalo, ko se zgradi proga cestne železnice na Vič. Pasaža mostu bo pri obstoječem velikem prometu za pešce naravnost nevarna. Ako je res, da se namerava napraviti tako ozek most, bi bilo treba sedaj, dokler je še čas, da skušajo to preprečiti vsi merodajni ljudje, zlasti pa viški odčinski odbor. Ako ni nikjer kritja za toliko večji izdatek, go mora dobiti viška občina eventuelno iz fonda, ki je bil določen na napravo zasilnih barak za deložirance. Ker pa k sreči ni delžirancev, je ostal ta znesek (menda 100.000 Din) razpoložljiv. Če bo most postavljen tako kakor se čuje sedaj, in bo stal tak most 100 let, se bodo ljudje 100 let jezili in 100 let zabavljali na one, ki niso znali ali hoteli preprečiti postavitve tako neodgovarjajočega mostu. Iz Blejskega kota Vaš blejski dopisnik se večkrat oglasi, oni iz Blejskega kota pa je bolj zaspan; vendar sta ga dež in grom dne 18. t. m. zdramila, da je zopet prijel za pero. V bližini Bleda je prijazna vas Gorje, kjer imamo tudi poštni urad, ki je imel do leta 1924. dvakrat na dan poštno zvezo s pošto na Bledu s konjem. Sedaj smo pa toliko napredovali, da imamo poštno zvezo samo po enkrat n*» dan po poštnem selu, raznašanje pa se vrši samo vsak drugi dan. Torej res lep napredek! Zato smo pa v politiki bolj napredni, ta» ko da se bijejo kar tri stranke, oziroma že štiri za odborniška mesta v občini Gorje, kjer se najbolj odlikujejo seveda «rsamo mi» klerikalci. Občinske volitve leta 1927. so v začetku kazale, da bodo mirne, kar pa poštenim klerikalcem ni dalo miru, so zad» nji hip skovali lažniv lepak in ga prav zad* aji dan pred voli vami raznesli po svojih zaupnikih med vse volilce brez razlike strank. Na lepakih je bilo polno lastne hva= le (po pregovoru: lastna hvala, cena mala) polno pa laži in obrekovanja nasprotnikov Posebno pa sta jim bila pri srcu bivši ge* rent cestnega odbora, ki so mu očitali raz= ne goljufije, in bivši član aprovizacijskega odbora, ki so mu tudi očitali po svoji po» štenosti razne nepoštenosti; vse to samo zato, ker sta bila oba moža kandidata na li» sti SDS, kar je bil največji greh v očeh poštenih klerik Icev. Napadenca pa tudi nista polževe krvi; tirala sta stvar pred so* dišče, a se je cela stvar vlekla, tako da je prišla na dan šele meseca maja. Sedaj se* veda je «poštene ljudi« : ačela tudi vest peči, pa so letali okrog, naj se zadeva mir* no poravna. Zbali so se kazni in stroškov. Prizadeta dva kandidata SDS nista bila ško> doželjna in sta pristala na poravnavo, čt svoje laži prekličejo in plačajo stroške, ki so narasli čez 5000 Din. Klerikalci so bili na vse pripravljeni, preklicali so in plačali stroške in neki SLSar je še veselo zatrjeval, d? »smo prišli poceni ven» Meseca marc. smo pri nas imeli sv. mi« sijem in gg misijonarji so rotili vernike, da mo*- vsak vsako storjeno krivico popraviti prizadeto škodo poravnati. Človek bi pru čakoval, da bodo kot pošteni kristjani in pošteni ljudje v času sv. misijona porav--nali krivico, ki so jo storili soobčanom. A kaj še! Kaj jim mar vera, ako gre ?a poli* tiko! Ne boje se boga, ne hudiča, saj so «pošteni ljudje*. Ko pa jih je pritisnila n> ka pravica, ki bi jih poslala v luknjo in jim posegla tudi v žep, o potem pa so bili pri? pravi jeni popravui krivico in poravnati ško* do, potem šele so postali "pokom' kristja* rJ Vidite, take junaške klerikal e imamo pri nas v Blejskem kotu. Ali ste se že naročili na pONFnPIJFK"? Gospodarstvo Nove avstrijske pogodbene carine Pred dnevi smo objavili listo ukinjenih in listo novih jugoslovenskih pogodbenih carin, ki so določene v dodatnem dogovoru k avstrijsko - jugoslovenski trgovinski pogodbi. Danes pa objavljamo spremembe v avstrijski tarifi. Ukinjene avstrijske pogodbene carine. V naknadnem sporazumu so bile ukinjene naslednje avstrijske pogodbene carine )prva številka v oklepaju pomeni dosedanjo pogodbeno carino, druga pa avtonomno carino; vse v zlatih kronah): carinska pozicija 339.: cement (80.80); car. poz. 499 : kislinte d.) žreplena kislina: tč. 1.) nekadeča (2.60), ivcplena kislina: tč 1.) nekadeča (2.60, "2.80); car. poz 500: kalijeve, natrijeve in magnezijeve spojine: e) tč. 3.) natrijev sulfat (glauberjeva sol), žgan natrijev sulfat, kristaliziran in kalciniran (120, 120); car. poz. 502.: aluminijeve spojine: c) tč. 2. aluminijev sulfat (4.50 5.00). Pri cementu in natrijevem sulfatu se torej avstrijska carina za enkrat ne bo spremenila (ker je avtonomna enaka pogodbeni), dočim se bo pri žvepleni kislini in aluminijevem sulfatu, ki se izvažata iz Slovenije, avstrijska carina povišala Spremenjene avstrijske pogodbene carine. V dodatnem dogovoru so bile spremenjena naslednje avstrijske pogodbene tarife (prva številka pomeni dosedanjo, druga pa novo pogodbeno carino; vse v zlatih kronah): Car. poz. 31.: moka in zdrob. izvzemši koruzni zdrob od 3 na 5. Car. poz 33.: grozdje sveže, namizno, v košarah in zabojih iz letev, do 15 kg. od 15 na 10. Car poz. 35.: sveže sadje: b) tč. 1.) jabolka nezavita- od 1. IX do 15. XI. od 2 na 1. od 16. XI do 31. VIII od 2 na 2; tč. 2.) jabolka v sodih ali zabojih preko 50 kg: od 1. IX. do 15. XI. na 3.50, od 16. XI. do 31. VIII na 5; hruške nezavite na 2; češplje od 1 na 0. Car. poz 36.: pripravljeno sadje: a) porušene češplje, tč. 1.) nevložene ali v zabojih (50 kg ali več) od 6 na 0; tč 2.) v drugih zavojihh od 8 na 2.50: b) ostalo posušeno sadje: tč. 2.) nebeljene posušene hruške od 6 na 2.50. Car. poz. 39.: zelenjava: a) zeleni grah in zeleni fižol od 1 na 1. paradižniki od 4 na 1. Car. poz. 40.: '.eleniava prioravliena: c) tč. 1.) kislo zelje f>d 3.50 na 4.50; tč. 2.) kumare v slani vodi ali kisu, a) v sodili preko 500 kg od 5 na 5. ostali od 5 na 8; tč. 3.) paprike v slani vodi ali kisu od 5 na 5. Car. poz. 52.: goveda: a) ia klanje preko 500 kg od 5 na 8.50, rod i00 ka od 5 na 10; b) goveda za delo in plemenska goveda od komada od 25 na 50; c) <•*».• 21. julija 1928. Višin« barometra 308 8 m Kraj Čas opazovan ia Ljubljana Maribor . Zagreb . . Beograd « Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . 8. 7. 03 30 U a E a> u Srner vetra in brzina v metrih o5 i /65-0 /64 3 /63 5 764 0 /o4'i 761 4 ■ y 18 24 23 20 24 29 M 56 bi 66 67 49 NE 5 S 2 ENE 7 tLirno mimo mirno NE 3 C O -J '— Padavine V * (Din do 1 oi> d 0 3 4 1 2 dež 4.0 Solnce vzhaja ob 4.32, zahaja ob 19.39. Luna vzhaja ob 9.3, zahaja ob 22.26. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27.0 C, najnižja 15.0 C. Silna vročina je zopet obrnila pozornost k vremenskim razmeram. Mnogo se piše bo «Hrvateki radi-ša» razstavil v lastnem paviljonu razna dela in modele svojih gojencev. Esperantski klub v Osijeku pa bo razstavil svoje knjige, časopise ter bo propagiral esperantizem. Opozoriti moramo tudi na zabavni oddelek velesejma z mnogimi restavracijami in dragimi zabavnimi priredbami, kjer bo dnevno ervi-rala oeiješka glasba. ta Dobave. Direkcija državnih železnic ▼ Subotici sprejema do dne 24. L m. ponudbe za dobavo rezervnih delov za svetiljbe. Di-rebcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 27. t. m. ponudbe za dobavo 20 komadov hrastovih plohov, 200 komadov smrekovih plohov; do 31. t m. glede dobave 7 komadov plinomerov za dvoplamenski reso, 1400 kg katrana v lesenih sodih, progov-nega štirikolesnega vozička in mecesnovega lesa. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do dne 1. avgusta ponudbe za dobavo 30 m» borovih gred in 2000 kg oglja za osovine. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in indu-strio v Ljubljani. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 28. t. m. ponudbe za dobavo 2 komadov kolesnih zvezd za gonilne osL Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do dne 24 t. m. ponudbe za dobavo 1000 komadov signalnih pokalnih kap pic. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do dne 6. avgusta ponudbe za dobavo centrifugalne sesalke. Dne 9. avgusta se bo vršila pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje popravljalnih del pri vojašnici Kralja Petra I. Velikega Oslobo ditelja v Mariboru. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Položai na naših borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 21.3 milijona Din. Nazadovanje državnih papirjev. Ljubljana, 21. julija. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pretekli teden prilično živahen. Največ so se trgovale devize na Curih in Dunaj. Skupni devizni promet je znašal 21.28 milijona Din napram 20.53. 24.61, 20.14 in 18.95 v zadnjih štirih tednih. Deviza na Berlin je v početku tedna popustila na 13.55. koncem tedna pa se je zopet okrepila na 13.585. Deviza na Dunaj je bila ves teden zelo čvrsta ter se je okrepila od 8.0005 na 8.0278. Prav tako so še okrepile deviza na London od 276.49 na 276.82, deviza na Newyork od 56.81 na 56.90, deviza na Prago pa od 168.44 na 168.62. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina škoda pri slabem zanimanju in mlačnem prometu popustila od 441 — 443 na 436. Tudi investicijsko je popustilo od 90 na 89—89.25, dočim so agrarne notirale koncem tedna 54 do 55. Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene ter je bilo malo prometa. Med bančnimi vrednotami so bili le običajni zaključki v Hipotekami po 59.5, v Jugobanki po 88.5 — 88, v Praštedioni po 950 in v Srpski po 145. Med industrijskimi vrednotami pa je bilo nekaj zaključkov v Gutmanna po 210, v Dravi po 390. v Šečerani po 480, v Dubro-vački po 460, v Tvornici vagonov po 88 in v Trboveljski po 470 — 480, ki pa je koncem tedna notirala 465 — 472.5. Zagreb. (Prosti promet)Dunaj 8.028, Be* lin 13.585, Milan 298, London 276.82, Pariz 222.5 Praga 168.62. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.97, New-york 519.31, London 25.25375, Pariz 20.33, Milan 27.21. Praga 15.39, Budimpešta 90.53, Bukarešta 3.17, Sofija 3.745, Varšava 58.20. Dunaj 73.24 Blagovna tržišča Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice, 10 vagonov ovsa, 1 vagon ječmena, 37 vagonov turščice. 5 vagonov moke in 11 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 77/80 kg 245 — 250, za avgust 245 — 250; banaška, 79/80 kg 237.5-— 240; sremska, 77/80 kg 242.5 — 247.5. Ječmen: baški in sremski 205 — 210. Oves: baški novi za avgust 190 — 195. T u r š č i c a: baška 290 — 292.5. Moka: baška <0g> in «0gg» 390 — 400; «2> 370 — 380; <5>^350 — 360; «6> 310 — 320; «7> 265 — 270; «8» 180 do 190. Otrobi: baški 160 — 165. Dunajska borza za kmetijske proizvode (20. t. m.) Zaradi mirnejših notacij na inozemskih borzah je bilo dunajsko tržišče rezervirano. Tudi producenti so s svojimi ponudbami rezervirani. Za novo pšenico je nekaj več zanimanja. Jugoslovenska plenica baška, banaška se nudi po 1.68 — 169, jugoslovenska Tisa pa po 170 — 171 Ponudbe v jugoslovenski pšenici so ugodnejše kakor v madžarski pšenici. V turščici je tendenca nespremenjena. Uradno notirajo: pšenica: domaČa 42 — 42.5; madžarska Tisa nova 43 do 43.5, jugoslovenska 42 — 42.5: rž: domača 37.5 — 38; turščica: 37.25 — 38; o v e s: domači 37.25 — 37.75. I Rešite alkoholike I Kako se more alkoholika (pijanca) skrivaj omejiti aH popolnoma odvaditi ga alkoholnih pijač, tako da bolnik tega ne more niti opaziti, Vam sporoči zastonj in poštnine prosto tvrdka treme Comoanj. Zagreb 6/depcf Štev. 8. Zahvala Ob priliki moje 75 letnice, ki sem io na* meraval praznovati v vsej tišini, mi je pre* ko pričakovanja došlo z vseh strani toliko ljubeznivih čestitk, da smatram za dola nost, da se tudi javno zahvalim. Posebno zahvalo dolgujem cenjenemu uredništvu k Jutra*, ki je posvetilo mojemu svoječas* nemu skromnemu delovanju med zapeljat nlmi brati v tužnem Korotanu zelo simpa* tične vrstice. Z veseljem in ponosom, pa tudi z globoko žalostjo v srcu se sporni* njam onth lepih dni, bogatih na uspehih in razočaranjih. Ob tej priliki izrekam naj* toplejšo zahvalo ministru g. Iv. Hribarju nele za njegovo, meni tako drago čestitko, temveč tudi za nesebično in požrtvovalno pomoč, ki nam jo je vedno nudil v hudih narodnostnih bojih na Koroškem, in z go* tovostjo pričakujem, da bo zgodovina zna* la s pravičnim peresom oceniti njegove ve* like zasluge. Istotako Izrekam najtopiejSo zahvalo vsem, ki so se spomnili dneva, ki je v člo* veškem življenju mejnik med tretjo ln te* trto četrtino stoletja. Zg. Brnik, dne 19. julija 1928. Mr. Ph. Jakob R. Hočevar, lekarnar, j 1312 Maribor na Igrišču pri jtiagdalenskem parku SAMO 5 DNI! SAMO 5 DNI! . » • * t « ~ Največji cirkus sveta, 4 jambori, 3 maneže-cirkusi, 500 oseb io 600 živali. Otvoritev v sredo dne 25. julija 1928 ob 8.15. uri zvečer, v soboto in nedeljo dve veliki predstavi ob 4. uri popoldne in 8.15. uri zvečer. Ogled menažerije dnevno od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih do 1. ure popoldne. Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg št. 5 Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekočI račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja, drž. srečk na obroke Prodaja in nakup deviz in valut. Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. 30 Pošt hran. raČ. štev. 13320. Šport Po svetu Se teden dni nas loči od najzanimivejšega dela letošnje olimpijade. Večina atletov je že na poti; udeležba bo rekordna. Lažje je, če povemo, katerih držav ne bo tamkaj Arabije, Armenije, Bolivije. Brazilije, Kitajske, Dominike, Ekvadorja, Etiopije,_Guatemale, Hondurasa, Mezopotamije, Nikar?""-- Para-guaja. Palestine. Perua, Perzije, Rusije in Venezuela.. Škoda je SžHno za Rusijo, ki prireja prve dni avgusta lastno cspartakijado> in ima gotovo močan kader atletov, o katerih zapadni svet sploh nima pojma. 46 dr-živ pride. Američani so imeli pred odhodom >5 precej dramatičen incident zaradi Pad-docka.Ameriška lahkoatletska zveza ga je s 15 proti 3 glasovom proglasila za profesijo-nala, nakar se ekspedicija v znak solidarnosti sploh ni hotela vkrcati. Na ta način si je Paddock pridobil amatersko kvalifikacijo, ki pa za Amsterdam morda še ne bo dovolj verodostojna. Prijavljen js; glede starta bo treba pa še govoriti. Zanimivo je. da so finski športniki, ki žive v Ameriki, mislili na svoje rojake in jim poslali 800 tiscč finskih mark podpore. Sicer pa vlada doma ogromno navdušenje; prostovoljni prispevki so tako narastli, da bodo atleti lahko zastonj potovali do Amsterdama. Razen tega je olimpijski odbor organiziral poseben vlak za mladino, ki bo spremljal atlete na Nizozemsko. Časov in imen z izbirnih olimpijskih tekem po raznih državah čitamo na kupe. Med najbolj zanimivimi in za Evropo precej važnimi je treba omeniti nekatere številke z nemškega državnega prvenstva, po katerem so tudi sestavili olimpijsko reprezentanco. Dr. Peltzer in Houben, v katera Nemcd še vedno zaupajo, sta ostala zadaj. Lepe čase imajo Corts na 100 m (10.4), Kornig r,a 200 m (21.6), Biichner na 400 m (48.4), En-gelhardt na 800 m (1:52.4), Wichmann na 1500 m (3:58.4) in Steinhardt na 110 m z zaprekami (15). S skokom v višino Bonne-derja (Re^ensburg) na 1.902 cm so lahko zadovoljni. Na daljavo je dosegel Kochermann — Dobermann ni startal — 7.445 m. Kopje je pognal najdalje Schlockat (62.34 m); štirje so vrgli preko 60 m. Pri damskih prvenstvih je postavila Haptlein nov svetovni rekord s kroglo (11.96 m!). Madžari so beležili na državnem prvenstvu tri nove domače rekorde, in sicer na 400 m (Barsi v 48.8), 1500 m (Marton v 4:03.2) in v kopju (Szepes 62.48 m). Olimpijsko moštvo ie odpotovalo. Avstrijci na slični prireditvi niso imeli pokazati mnogo (razen v damskih konkuren-cah) Nova rekorda je dosegel Vetter oboje-ročno s kroglo (23.70 m) in obojeročno z diskom (75.97 m). Dame so postavile štiri nove rekorde in sicer na 80 m z zaprekami (Singer v 13 sek.). v krogli (Perkausz 11 m), v disku (ista s 34.51 m in v kopju (Flottin-ger z 28.66 m). Za primer navedemo, da je japonka Histomi v Stamford - Bridge vrgla kopje 35.54. Dr. Peltzer je kar naprej tepen! Sedaj je zboljšal famozni francoski tekač Sera Martin za celo sekundo njegov svetovni rekord na 800 m in pretekel progo v 1:50 in tri petine. Z Američanom Hahnom se bosta pošteno pomerila. Charles Regoulot si je zopet zboljšal lasten svetovni rekord za profesijonale. Z desnico je pred kratkim potegnil 109.5 kg in popravil prejšnjo znamko za 2 kg. Skoraj v otvoritev lahkoatletske olimpijade pade tudi velika boksaška senzacija, iboj za svetovno prvenstvo vseh kategorij med sedanjim prvakom Gene Tunneyem in Avstralcem Tom Heeneyjem. Pogajanja so zaključena in Tunney je že položil prireditelju Texu Rickardu kavcijo 10.000 dolarjev. Za nastop prejme 37.5 odstotka vstopnine, najmanj pa 525.000 dolarjev, dočim se mora Heeney zadovoljil z 12.5 odstotka. Kakor računajo, bo prireditev vrgla nad 2 milijona dolarjev. Sedeži so po 5 do 40 dolarjev; eicer pa je že večina razprodana. Tekmovanje za Davisov pokal se bliža koncu. V finalu evropskega pasa je Italija zmagala nad Cehi, čeprav so le-ti drugi dan vodili že 2 : 1. Lahi so potem izmenjali sodnike, ostalo pa je storila vročina in publika-ter tudi Morpurgo in Gaslini. Koželuh je bil tepen katastrofalno: v 3 setih je rešil le tri game! Lahi nastopijo sedaj, proti Američanom v Parizu. V trenutku, ko to pišemo, nam še ni znan rezultat prvega dne; če bodo Američani nastopili s Tildnom in jHun-trom, bi Italijanom jedva prisodili dva do tri sete. Pa tudi proti mladcem Lottu, Hen-nesseyu in Coenu nimajo baš rožnatih izgledov. Pričakovati je gladke zmage USA, ki nastopi drugi teden proti posestnici pokala Francije, takisto v Parizu. Zveza kolesarskih drušev in kolesar: sko društvo «Sava» vabita vse svoje člane in članice, da se udeleže celodnevnega iz* leta in dirk v nedeljo dne 19. t. m. Zbira* lišče Sv. Jakoba trg. Za izletnike na raz* polago dva omnibusa ter je določen odhod ob 5. uri zjutraj. Za dirkače točno start ob 8.30 dopoldne pri gostilni Kos na Ce* lovski cesti. — Odbora. Kolesarski savez SHS. (Pododbor Ljub* liana) vabi vse dirkače včlanjene v koles, savezu SHS, da se udeleže kolesarskih dirk v nedeljo dne 29. t. m. Start na Celovški cesti, gostilna Kos ob 8.30. Občni zbor ASK Primorje se vrši ju* tri v ponedeljek ob 20. v dvorani «Kmetij* ske družbe® na Turjaškem trgu. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbf»« ool« noštevilno udeleži! — Tajnik. SK Ilirija (plavalna sekcija.) V nedeljo dne 22. t. m. ob 15. uri se vrši v mestnem kopališču v Ljubljanici oficijelen, strogo obvezen skupni trening vseh plavačic in pla* vačev. Pozivam članice in člane, zlasti še one, ki so letos pristopili k sekciji, da se tega treninga brez izjeme sigurno udeleže. Za shranitev oblek sta rezervirani kabini št. 5 in 6. — Načelnik. SK Svoboda. Danes ob 8.30 trening tekma juniorjev na igrišču Primorja s SK Natakar. II. skupina igra prijateljsko tek* mo s SK Slivnica v Cerknici pri Rakeku. Točno ob 14. uri naj bodo naslednji igralci na glavnem kolodvoru: Papler, Sušnik, Ozebek, Baggia, Zeman, Tasotti, Zaje, Ra* do, Hamer, Jereb, Šušteršič. Potni maršal Czerny II. Načelnik. Sokol Zlet sokolske župe »Rijeka« Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana pozrva vsa društva svo;je žuipe, da se udeleže velikega z tet a in slavnosti bratske župe »Rijeka« na Su-šaku dne 4. in 5. avgusta t. 1. 2upa »Rijeka« bo razvila ob tej priliki svoj članski prapor, katerega posvečuje onim, ki so se borili, se bore in se bodo borili, ter prapor naraščaja, katerega ■posvečuje onim, ki se hočejo boriti za jugoslovenske in vse&lovamske ideale, za svobodo ne-osvobojenih ... Članskemu praporu bo kumoval primatoir češkoslovaške prestolnice, tudi naše zlate Prage, brat dr. Baxa, naraščajskemu praporu •pa starosta JSS, brat E. Gangl. Pohitimo na zlet bratske obmejne žuipe, katiere slavnost bodo gledali preko par mertrov oddaljene državne meje oni, kateri nas mrze in sovražijo, ter oni, ki nas toliko ljubijo in nas željno pričakujejo ... Udeleženo! te slavnosti imajo na železnici 75% popust ter stane vožnja iz Ljubljane preko Kar-lovca na Sušaik in nazaj Din 58.75. Članstvo opozarjamo na ugodnost, ker si ob tej priliki ogleda naše morje, ob katerem prebijejo lahko par dni. Ugodnost znižane vožnje velja na podlagi izkaznice, katere se dobe pri župnem starešinstvu v Ljubljani in velja za čas od 30. t. m. do 12. avgusta 1928. Društva naj prijavijo sodelujoče članstvo čimprej, vsaj pa do 25. t. m., da jim lahko preskrbimo pravočasno izkaznice. Zdravo! Starešinstvo Sokolske žnpe Ljubljana. Sokolsko društvo v Ribnici bo imelo 29. t. m. svoj letošnji javni nastop. Sodelovala bo sokofeka godba iz Ljubljane. Vlak ob pol 10. zvečer iz Ribnice v Ljubljano dovoljen. Zaprošena je tudi polovična vožnja. Zdravo! 1403 Dopisi « JEZICA. Naše sokolsko društvo se pripravlja na praznik 5. avgusta t. 1. Ta dan bo priredilo I. okrožje Sokolske župe v Ljubljani okrožni zlet na Ježico, obenem pa se bo svečano otvoril So-ikolski dom na Ježici. Ob pol 14. uri bo odkorakala godba Sokola I in Sokol stvo iz Ljubljane ter okolice izpred Narodnega doma na Ježico. Ob pol 15. bo otvoritev Sokolskega doma in ob četrt na 17. javna telovadba na vrtu gostilne »Pri Stirou«. Upamo, da bo poletela ta dan vsa sofcolsika Ljubljana na Ježico, da pokaže svoje zamimamje za društvo pred pragom Ljubljane. LAŠKO. V petek 25. t. m. zvečer je po dolgi, hudi, pa z angelsko potrpežljivostjo prenašani bolezni umrl v -starosti 39 let tukajšnji mesar in gostilničar g. Karel Gradt. Doma iz stare laške hiše je bil pokojnik znan daleč na okoli. Njegova naravna šegavost in vesel značaj sta ga napravila priljubljenega povsod, koder je hodi. Kot izvrsten mesar in inteligenten obrtnik je užival največji ugled. Več let je bil načelnik tukajšnje zadruge gostilničarjev, član nadzorstva Okrajne hranilnice rn posojilnice, podnačelnik Gasilnega društva, naša stranka pa ga je pred 4 leti kot odličnega in zanesljivega pristaša SDS, kakršen je ostal neupognjen do svoje smrti, izvolila v občinski odbor. Mesto je moral na zahtevo klerikalcev odložiti, ker po povratku iz Hrastnika takrat ni še bival 2 leti v občini. Zelena lovska družba je imela v pokojniku vedno dobro razpoloženega tovariša. Tragična usoda je hotela, da je moral tako kmalu odriniti za svojima dobrima lovskima prijateljema Kopačem in Benedkom. Vsa trojica bo ostala v najboljšem spominu vseh znancev. Danes bo rosik) marsikatero oko za prerano umrlim g. Gradtom, naše sc-čuvsrtivovamje pa je na strani ge. vdove in 4 malih hčerk. Naj služijo te vrstice v slovo gosp. Gradtu, ker nestrpnost ne dovoljuje poslovilnih besed ob grobu lajikoni na našem pokopališču. Izjava Ob priliki tragične nesreče, ki se je pri* petila 13. junija t. 1. v moji rodbini, sem v strahovitem razburjenju obdolžil g. Fran* ca Devetaka, profesorja v Ptuju, kot kriv* ca te nesreče. Naknadno sem se stvarno prepričal, da sem storil imenovanmu g. profesorju očit* no krivico. Obžalujem vse obdolžitve kot neuteme* ljene ter dajem s tem profesorju g. Deve* taku popolno zadoščenje. Ptuj, dne 19. julija 1928. 1309 1309 Milko Jesih Pokončava hitro in temeljito muhe, komarje, molje, stenice, bolhe ščurke, mravlje, uši in v>e druge škodljive mrčese ter njihova ja.čeca. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Anglo - Jugoslovenska petrolejska d. L 1 Lfnblfana, Kral a Petra trg 2. 1000 dinarlev Za stavbe dobi tisti k; preskrbi m teli entnemu gospodu služb > skladišč lika nadzo-rovalci ali slično. Ponudbe na ogl oddelek BJutra" pod Nagrada". POZOR! Trgovc;, šivii e in modistinje (zlasti na deželi v več,ih krai h) ako hočete pove a i svoje do odke, p:šite 'aKuj na oglasni oidelek „Jutra" pod „Sigurni dohodki". 88 5 Zastopnika samo za Ljubljano in Slovenijo išče bački mlin s kapaciteto 2 '/» vagona. Samo solidni in dobro uvedeni gospodje naj pošlje o svoje ponudDe na Radio Reklam Jugos'avija br. 519, Subotica Javna zahvala. Gradbo moje vile, katero je prevzel g. stavbenik Angelo B a 11 e 1 i n o, stanujoč Knezova ulica 32/1., Ljubljana 7 v izpopolnitev in sicer v zelo zamotanem stanju, je izvršil nad vse izvrstno in v moje največje zadovoljstvo. Radi tega se mu javno zahvaljujem za njegov trud, ter ga vsakomur toplo priporočam, kot strokovnjaka in solidnega izvedenca v tej stroki. ZA BEŽIGRADOM, dne 20. julija 1928. 3363 ALEKSANDER BAJT• C .ekaj materinske ljubezni gojenju cvetlic v lončkih pri nekaterih ljudeh. Imeli loste lepo cvetje ako uporabljate Kanipos cvetlično lranilo. Iz dodanega navodila se naučite pravilno gojiti cvetje. - Ovojček 12-oU in 42 Din. Brez vsake škode za rejo perutnine se uporablja že 40 lei Koko prašek za živino, ^e pridenete redni piči le najmanjšo količino, se pozm velik vpliv istega. Žival postane mesnata za peko in po po znižanih cenah vsakovrsten suh. tesan in žagan les, — Vsaka množina v zalogi. Zaganie. odDadki od lesa. drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industriia in trgovina. parna žaza LJUBLJANA. Dolenjska cesta 12. 8699 ww 0 v H1SH podobna vili, pod Rožnikom pri Ljubljani je naprodaj po iako nizki ceni in ugodnimi pogoji. V hiši so tri velike delavnice in vinska klet. Stanovanje devetih sob, kuhinje in raznovrstne priti-kline. Napeljana električna luč; stanovanje 5 sob takoj na razpolago. Tik hiše veranda za vizite, velik sadni in zele-njadni vrt. Senčnat vrt. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra kupčija«. 8880 VELIKO IZBIRO Izbraalb rrst A josto nese jajca. Najsigui-nejse zdravilo proti živalskim boleznim. Univerzalni vtis deluje kot blagoslov perutnini na dvorišču. — Ovitek oci 10 do 40 Oin in 115 Din. Prodaja se v lekarnah, drogerijah, trgovinah t cvetlicami tn semeni Proti predplačilo razpošiljamo (ranico. Po povretjo ne pošljemo Z. Snraaher kem. farmacijskl laboratorij, Crvenfca (SHS) Rast brade pri damah id vse nadležne dlačice na tilni» ka ood oazduho lo oa obraze odstranite sami na oalpripro-steiSf način s molim orelzkuSe-aim odstranjevalcem dlak — — Kompletni sam« Dto 60 franka ako DoSilete denar naoreL Kosm laboratorij 41 W. ECKHAROT. Augshurg, Deutschlaod. RmpnspnrtPrstr 12/98 NAJCENEJŠA " ZABAVA " so lepe povesti. Naročite: TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš Din 26.—. vez Din 34.— KERSNIK J.: Testament. Povest. — Broš. Din 18.—. vez. Din. 26__, KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v (iuhliani in Mariboru. po najugodnejši ceni. ter žganih pijač 33 nudi Vam PIVNIČARSTVO »OPSKRBA« D. D Zagreb, Frankopansba oL 12. Ako potrebujete Izvolite ogledati naše Meti to »okusiti vrste br« obveze za kupčijo Dražba. Dne 31. julija 1928 ob 9. uri bo v Tržiču št. 156 dražba Ti predmeti so navedeni v draž-benem oklicu, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Tržiču dne 19. julija 1928. 8fc40 \ Volneno, belo in pisano platno i hlačevino, delene, kambrike, druk, j srajce, kravate, žepne rute, svilene ■ rute, nogavice, dežnike itd. kupite S najceneje pri tvrdki 1 ALOJZIJ DROFENIK, CELJE l samo Glavni trg št. 9. ■ a Vsakovrstni OSTANKI za polovično * ceno. i i Od naših čudovitih galvamičnih prstanov, ki Vas režijo revroafema, slabega spanja, neural-gtje, živčnih napadov, protina in podobnih bolezni v »ajkraljšem času smo sklenili, radi uvedbe po vseim koirtimenitn oddati gotovo število brezplačno. Pišiite 5e danes po navodilo, merilo in pogoje, pod kaitemimi dobite ta prstan brezplačno. A. ZORKO, Maribor, poštni predal 80. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočut a povodom smrti i ase nepozabne mat re, gospe Marice Kune se vsem naj epše zahvalju;emo. Po-ebna zahvala pa bodi izrečena darovalcem krasnih vencev m cvetja, ter vsem onim, ki so drago nam pokojnico spremili na n eni zadnji poti. V Ljubljani, dne 22 julija 1921. *889 Žalujoče rodbine: Kune - Tomažrč. . v ■ >.y. i- V »v.' V . '. t + Tužnim srcem naznanjamo, da nas je po dolgi, mučni bolezni zapustil naš soprog, oče, brat itd., gospod Kari Gradt mesar in gostilničar v 39 letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. julija 1928 ob 17. uri popoldne. Laško, dne 21 julija 1928. Pepca Gradt, soproga — Anči, Karla, Pepca, Marta, otroci in ostali sorodniki. r ' '*' ' vT v , Vj-*^*.-«;^-i-*-" Stanley Weyman: 73 Rdeča kokarda Romaa »Bežite, bežite!« »Kakor vidim, se bližamo mestecu: še tri minute, pa bomo tam. Ako rečete svoji hčerki le še besedico in jo le še enkrat razžalite vpričo mene, se ločim od vas in pojdem svojo pot«. V moje začudenje se je gospa de Saint-Alais na te besede srebrno zasmejala. »Ničesar podobnega ne boste storili, gospod,« je rekla. »In jaz bom vzlic vaši prisotnosti ravnala s svojo hčerjo tako, kakor se mi vidi prav.« »Ne izzivajte me!« »Pravim vam, da ne boste storili ničesar?« »Kako da ne? Povejte mi, zakaj mislite, da ne bom storil ničesar,« sem vzkliknil. »Zato, ker ste plemič, gospod vikont,« je odvrnila, ne da bi se prestala smejati, »in ker se zavedate, da bi naju spravili v nevarnost, če bi se ločili od naju. Samo zato.« Spustil sem se na blazino in jo pogledal z nemim ogorčenjem, zasaj njene besede so me bile mahoma uverile o tem, kar je bilo moja slabost in njena moč. Markiza se je iznova blaženo zasmejala. »Vidite, ali vam nisem rekla!« je nadaljevala. »Zdaj naj vam povem še to, kaj boste storili. Videti je, da bomo imeli opravka z zelo nezaupljivimi ljudmi. Istorija o gospe Corvasovi ne bo zadoščala, niti če jo potrdite s svojo besedo. Zato boste rekli, da sem vaša mati in da je gospodična vaša sestra. »Vem,« je dodala in strupeno pogledala hčer, »vem, da bi ji bilo ljubše, če bi jo predstavili kot svojo ženo. A meni to ne prija.« Zastokal sem; a bil sem razorožen kakor jetnik in uklenjen ka- kor suženj. Nisem ju smel ostaviti; šlo mi je za ljubezen in za čast, za oboje hkratu. Toda slutil sem markizin načrt, kako bo uro za uro in miljo za miljo trpinčila Denizo in mene. BaŠ do tega ji je bilo, da bi deklica potovala z menoj in dihala isti zrak kakor jaz in da bi se rob njenega krila dotikal mojega škornja. Naša skupna varnost je bila na tem. Toda po tem, kar sva bila slišala, se je mogel njen pogled samo še odvrniti, če bi se srečal z mojim; in če bi se njena roka dotaknila moje roke, se je morala z grozo umakniti; nevidna stena je bila postavljena med nama. Kakor sem slutil, je Deniza dostojanstveno prenašala svoj položaj in ni ne plakala ne stokala niti ni izkušala s pogledom zajeti poguma iz mojih oči. Čeprav je slišala, ko sem jo branil, me vendar ni nobenkrat ogovorila, kakor tudi jaz nisem ogovoril nje. Ob takih čudnih okolnostih smo nadaljevali najbolj čudno pot, ki sem jo kdaj doživel. Drdrali smo po prijaznih zelenih dolinah, po jalovih planotah, koder se je po razpokah med skalovjem še belil zimski sneg, po toplem solncu in po ledeni sapi, ki je brila z višin; toda nama z Denizo ni bilo ničesar mar. Najini srci in najine misli niso zaznavale ničesar izven te kočije, v kateri je z nasmeškom na obrazu stolovala markiza in v kateri sva se midva vdajala turobnemu molčanju. Okoli poldne smo se ustavili pred krčmo majhne gorske vasice, da bi se spočili in obedovali. Človek bi bil mislil, da je tu na koncu sveta; toda brezumje časa je segalo celo do tod. Komaj smo bili dvakrat založili, že je stal pred nami vaški pisar in zahteval naše papirje. Bog ve, da si nisem mogel izbirati; in tako je postala markiza moja mati in Deniza moja sestra. A v tem, ko se je pisar sklanjal nad mojim odlokom in me obenem spraševal, kaj je novega v dolini, se je ustavil pred vrati konj; trenutek nato je stopil v izbo baron de Ceol. Ko je zagledal dami, se je odkril; nato je spoznal mene in se je malone bolestno zdrznil. »Zgodaj ste se odpravili!« je dejal. »Čakal sem vas pri iztočnih vratih, pa vas nI bilo od nikoder.« Zardel sem od kesanja in se opravičil na vse načine. V resnici sem bil čisto pozabil nanj; niti enkrat mi ni bilo prišlo na um, da imam z njim sestanek pri vratih. On pa se je Čudno ozrl na moji spremljevalki »Ali ne jašete?« je vprašal. »Ne,« sem odvrnil, »ne jašem.« Niti besedice nisem več spravil iz sebe. In zdajci sem se osvestil prepada, ki je zeval pred menoj. »Kakor vidim, ste srečali dve znanki?« je nadaljeval baron, ki ie s klobukom v roki ogledoval markizo. »Da, znanki,« sem zamrmral. Vljudnost bi bila zahtevala, da ju predstavim, Toda nisem se mogel odločiti. Naposled je baron vendarle opazil mojo zadrego in odšel obenem s pisarjem. Komaj sta bila zaprla vrata za seboj, se je gospa de Saint-Alais vsa razjarjena zakadila vame. »Tepec!« je rekla brez ovinkov. »Zakaj nas niste seznanili Ali ne vidite, da ste prav s tem nemara zbudili sumnjo in zakrivili najino pogubo? Še otrok bi bil moral uganiti, da mu hočete nekaj prikriti. Če bi ga bili takoj predstavili svoji materi...« »Nu, če bi ga bil seznanil —?« »Odšel bi bil zadovoljen.« »O tem dvomim, madame, in ne brez vzroka,« sem odgovoril z neprikritim posmehom, »zakaj včeraj sem mu kar najodločneje povedal, da nimam ne matere ne sestre.« To je bila moja osveta. Gospo de Saint-Alais so izpreletele vse barve po vrsti; nekaj trenutkov je stala s stisnjenimi ustnicami in z očmi uprtimi v mizo. »Kdo je to? Kaj veste o njem?« je vprašala naposled. Siromašen plemič je in fanatičen protestant,« sem suho odvrnil Ugriznila se je v ustnice. »Bože moj!« je zamrmrala. »Kdo bi bil slutil tolikšno nesrečo! Ali mislite, da kaj sumi?« Motvoz Grosuplje 8832 uporabljati znači: lahko in hitro delo prihranek sigurnost in zadovoljnost odjemalcev Zahtevajte ;ne in vzorce zastonj in franko Tovorna motvoza in vrvorna tf. tf. Grosuplje pri Ljubljani {{ nad 2,ouu.0o0 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDVIK BARAGA LJUBLJANA pisalni stroi ima svetovni sloves Seienburgovauiica štev. B/t. L_i eleton št. 2s»80 i L- i i *lF*«*Ki MHH Špik 2.472 m S Špika — Zdravo! — Odkod pa Vi prijatelj? — S Špika. — Pa koliko ste potrebovali ? — 5 ur. — Pa ni mogoče! Jaz potie-bujem 6-6'/», četudi sem tre- niran in bil že 3 krat na njem. Tudi jaz sem preje potreboval toliko časa, ali odkar jemljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure. WOMALT|ME je najboljši isvor telesne energije! -Izrežite in pošljite nam:- P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec .OVOMALTINE*. Ime in predime:_____—--------- Stanovanje: _____________________________ Kraj:_________.__________________ t*«'*- t: OO Cn C/T Cn CILINDERSKI MOTOR izborno pospeSi brzino, varčen v pogonu Jusoslau. FlflT-MomoMIno Prometno 4. t, MM Autorizirani prodajalci za Slovenijo: TRIUMPH-AUTO d. z o. z., CENTRALA LJUBLJANA, Dunajska cesta 36 TRiUMPH-AUTO d. z o. z., PODRUŽNICA MARIBOR, Frančiškanska ul. 13 Triciklje s skrinjico io napisom tvrdke, ta prevažanje blaga, pripravne ta trgovce, pekarne in mesarije, izdeluje »Tribuna* F B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 46 Potnika (zastopnika) za Slovenijo, dobro uvedenega sprejme tvornica v Zagrebu. Pismene ponudbe s prepisom spričeval m fotografijo na Interreklam d. a. Zagreb, Moravska 28, pod „370—1" Trgovci, industrijalci, pozor! Radi selitve prodam veliko 888 trgovsko hišo na periferiji mesta Ljubljane V hiši se nahaja staroznana, zelo dobro vpeljana restavracija. Na razpolago so veliki trgovski lokali, magazini, velike kleti, gospodarsko poslopje, vrtova in še tren za eventualne adaptacije Lega hiše za promet najugodnejša. Ponudoe na oglasni oddelek .Jutra" pod šifro »Ridna prilika 6". 8826 prodajam ure, zlatnino, srebrnino, briljanle, stenske ure, budilke, (hišne stoječe ure"), alpaka srebro, nastavke s 25% popusta IVAN PflRIŽ, Um\m, Stori trg št. 20 CRIKVEN1CA, SV. JELENA Pension „ O a ni ca" Tik ob morju, izvrstna slovenska kuhinja, kopa» lišče brezplačno. Cena Din 75—80 dnevno. te nad 20 let obstofeča manulakturna trgovina Marija Rogelj, Sv. Petra cesta 26 vljudno naznanja, da prodaja radi pozne poletne sezije vse blago cenejše kot ponavadi. Ženske obleke cd Din 70 dalje Bluze , , 45 dalje zelo ceno tudi predpasniki in otroške oblekce. Kdor še ni naš odjemalec, se lahko prepriča o naših nizkih cenah in točni prijazni postrežbi. 8881 Zahvaa. Za dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega, nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda Mihaela Stanteta okr. pol. nadzornika za pismeno ali osebno izraženo nam sozalje, za poklonjene krasne vence se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom čč. sestram in prečastiti duhovščini. Nadalje se zahvaljujemo gg. zastopnikom kr. pol. direkcije, zastopnikom raznih društev in korporacij, uradništvu varnostne straže za udeležbo pri pogrebu, železničarski godbi »Sloga«, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za ganljive žalostinke, končno vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so v tako velikem, nad vse častnem številu spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. Žalujoče rodbine: Stante — Suher. 86 « JUTRO* št. 170 Xat&cl1cl. in* ure. dop ob 17 uri-. Psrzsvtfc sprejeli, oglas-o bodo- pru-občesiu ir ruzslasJsi^o steisrJJz/s lucla.> - TlljLfori JtuulkCL 24 g 2 i^ijSLSJii Vajenca •prejmem v trgovino * usnjem. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 23404 Strojnika Mni) sposobnega in izkušenega delavca i p r e j m e premogovnik v Črnomlju. Ponudbam t zahtevo plače je tudi priložiti pr»:>ise »pričeval. Prednost iir-ijo aamci ali pa t majhno n rutino, radi stanovanja. 23765 Uradnika perfektnega k »re spon d en ta. B znanjem srbohrv in nem-Kkega jezika ter popolnim tnanjem stenografije in ■ttojepisja sprejme indo •trijsko podjetje v notranjosti Srbije Ponudbe na Oglasni oddelek cjutra» pod •Saraostaian*. 28755 Elektromonterje poponoma samostojne in zanesljive. tudi vajence sprejme takoj Ilič & Tichy. Maribor, Slovenska ulica 16. 23745 Službo dobi dobra pisarniška moč, ki vloži v podjetje 30—40.000 Din. Event. kot tih družabni';!. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro mesto». 23928 Kroj. vajenca »prejme takoj Josip Novak, krojač v Kranju. 23932 Inteligentno delavko lahka dela, zmožno voditi skladiščne zapiske — 8p-°imejno. — Ponudbe na igia#ni oddelek »Jutra« pod -Delavka*. 23934 Vaienko tprejmem za strojno pletenje. Naslov v ogla«neir oddelku »Jutra*. 23716 Vajenca 15 let starega, s primerno Šolsko izobrazbo. • hrano in stanovanjem t hiši — »prejme v trgovino mešan blaga Albert Laibacher v Tržiču. 23699 Perfektno kuharico k- bi opravljala vsa domača dela. iščem Ponudbe na 0£'asni oddelek »Jutru* r*od (Dobra kuharica*. 23694 Strokovnjaka ki se ree razume na vse čevljarske stroje, sprejmem v stalno »lužbo Biti mora dobro verziran Prednost imajo tisti, ki so bili Se več let zaposleni pri več Jih podjetjih Ponudbe na n»«lov: Ivan Prešeren tovarna čevljev. Kranj Pisarniška moč si>osobno urejevati majhen mesečnik gospodarsko-kme-tijske vsebine, dobi službo — Hrvatskega jezika vešči imajo prednost Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mesečnik*. 23841 Amerika Sprejmem 2 soboslikarja, mlada, poštena in hitra, 2 dobrimi spričevali, ki bi imela veselje iti v Južno Ameriko Porudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 1000*. 23823 Dekle za vse Tri ?na likati in prati iščem Met'-Ona plača 300 Din ter vsakega pol leta domačo obleko in čevlje. One, ki imajo letna spričevala — zmožne nemščine in hrvaščine. imajo prednost. Marija Zwilling, grad Zdenčina pri Zagrebu. 23832 Šoferja treznega in sigurnega vozača. za osebni avto sprejmem takoj, ozir 1 avgusta Osebno se predstaviti 1). Pačnik-u — Laško 23637 Trgovskega vajenca I dobrim Šolskim spričevalom in potrebno Šolsko izobrazbo. sprejmem t vso 0*krho v hiši Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 23616 Prodajalko dohro zvežbano v galanterijski stroki sprejme tvrdka P M Schmitt -Pred škofijo 2. 23596 Učenca M dovršenimi 3 razr. gimnazije ali realke sprejme veledrogerija »Salus* d- d. ▼ Ljubljani. Sinovi železničarjev imajo prednost. 23595 Mesar, pomočnika veščega vseh mesarskih in deloma prekajevalskih del, takoj sprejmem. Pogoj je vestnost in poštenost. — Obenem sprejmem tudi vajenca is dobre hiše. Naslov pove oglasni oddelek »Jutr.- - 23567 Ažurko sprejmem takoj v modno trgovino. Naslov v oglas. Oddelku »Jutra*. 2C794 Pekovskega vajenca te mogoče že nekoliko iz-učenega sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 23947 Pletilje veSče tudi na specijalne itroje, sprejme taAoj večja tovarna pletenin. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra* pod »Pletilje 1000* 23912 Pletiljo ln učenko fpfGjntcni takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-'*. 23865 Vajenca poltenih staršev, sprejme v učenje Ivan Mohorič. kroja »ki mojster, Sv. Petra c. it. 6. 23911 Pletiljo izvežbano na Dubied Bund-muster aparatu, sprejme takoj boljša hiša. Stanovanje in hrana v hiši. plača po dogovoru. Porudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strojna pletiona*. 23824 Vajenca za pekovsko obrt, z vso oskrbo išče Anton O 1 e t, pekarna, Velenje štev. 13. 23845 Učenca sprejme v trgovino mešati, blaga Fr. Prijatelj, Tržišče — Dolenjsko. 23854 Boljšo gospodinjo išče ločen višji drž. uradnik Ponudbe pod značko «Otro'c» na oglasni oddelek »Jutra*. " 23826 Ekonoma v poljedelstvu in gozdarstvu izurjenega, starejšega, sprejmem Ponudbe s plačilnimi zahtevki in prepisi spričevali na naslov: P. Majdič, Celje. 23835 Čevljar, pomočnika ta najfinejSa naročena dela sprejme takoj Franc Šifrer, eplošno čevljarstvo, Š'em'i naslovu od 25. do 27. t. m. od S do 6. ure popoldne Nastop takoj. 38884 Mehanika sl-are^ega in dobro verzi-ranega v vseh v stroko madaiočih delih, iščem. — Ponndbe na oglas. oddelek •Jutra* pod »Mehanik 22*. 23937 Vajenca s potrebno izobrazbo sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. Ponudbe pod »Stanovanje in hrana pri starših* na oglasni oddelek »Jutra*. 23872 Služkinjo - kuharico srednjih let, z dobrimi spričevali, strogo snažno, sprejme bo1;ša rodbina v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelr"; »Jutra*. 23S8( Krepkega vajenca iz dežele, za pilarsik0 obrt sprejme I. Figar, pilarski mojster. Vošnjakova ul. 6. Učni pogoji po dogovoru. 23875 Trgovsko vajenko ali vajenca s 3 razredi srednje šole (gimnazije ali realke), v lastni oskrbi, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina 19*. 23781 Deklico ki ima veselje do trgovine mešauega blaga, že nekoliko vajeno prodajanja, bi rad dal kot vajenko v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23092 Izučeni fotografinjl plačam mesečno 1500—2000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Fotografinia*. 23752 Učenca za trgovino z mešanim blagom, v trgu na deželi, z zadostno šolsko naobrazbo sprejmem. Ponudbe na ogl 0'ldelek »Jutra »pod šifre »Učenec trgovine*. 23764 Kuharico in sobarico perfektni in z dobrimi spričevali sprejme rodbina dveh oseb. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23774 Potnik za večje inozemsko podjetje, s Skladiščem v Ljubljani, za galanterijske in v to stroko spadajoče predmete, dobro verziran, z Ia referencami ter poznavalec trgovcev teh strok, dobi takoj službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Padova*. 23893 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*. 23936 Potnice za prodajo damskega perila. za Slovenijo, proti proviziji takoj sprejme Petei Pire, Sv. Petra cesta. 23808 .j.4 Inženjerja ali stroj, tehnika kot stalnega sotrudnika išče tukajšnje zastopstvo solidnih inozemskih tvrdk strojne stroke. Soudeležba ni izključena. Ponudbe z na vedbo dosedanjega delovanja in referenc pod »Resen in agilen* na oglasni od delek »Jutra*. 23253 Učenko za strojno pletenje sprejmem brezplačno za 3 mesece. Rožna dolina, cesta 5/19. 23890 Poštena sobarica čista in marljiva, z dobrimi spričevali, dobi službe pri dveh osebah. Plača 25( Din. Schwarz, lekarna — Ljutomer. 23762 Knjigovodjo samostojno in absolutno za. nesljivo moč, s prima referencami, zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmemo za Ljubljano. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Stalno — inluiirija*. 2378'i Uradnico prvovrstno moč s p r e j m t industr. podjetje v Ljubljani. — Zmožna mora biti poleg slovenščine perfektne nemščine in srbohrvaščine slov. in nemške stenogra-fi;9 ter strojepisja. Lastnoročno pisr-e ponudbe je p^-lati pod zuačko »Indu-na oglasni oddelek »Jutra* 2378f Steklar, pomočnika ali že izvežbanega vajenca sp-"Jm» z vso oskrbo v hiši Ferd. Hlebš, Kranj. 23754 Kor^rcijel. uradnik a.irr-' ':-""n, verziran v knjigovodstvu in korespondenci, z znanjem drž. jezikov in nemščine, dobi službo v tranjši tovarni blizu Ljubljane. — Oferte na ogla=ni n/MplpV »Jutra* pod 5;'rc -Bilanca*. 23786 2 učenki pridni in pošteni sprejmem v trgovino i. mešanim blagom na deže1!. Ponndbe na o?la«ni oddelek »Jutra* ™><= »Poštene gt. 32». 237« Šivilja z večletno prakso, želi iti za pomočnico, kjer bi opravljala tudi druga dela. Naslov pove podružnica Jutra v Celju. 23944 Najmanj za 1 leto ste preskrbljeni, ako takoj sprejmete naše zastopstvo. Velik zaslužek, lahko delo! Pobližje pri Zumbulovič — Ljubljana, Aleksandrova c. 23882 Gospodična gre kot pomoč gospodinji, za cel dan. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gospodična 100*. 23861 Zastopnike tudi dame, za Ljubljano in okolico sprejmemo proti proviziji za slike, ki jih je lahko prodati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mala kavcija za vzorec*. 23837 Proizvajalcem pletenin! Potrebujemo stalno večje množine puloverjev, jopi-čev, telovnikov, gamaš itd. ter prosimo ponudbe izdelo-lovalcev Event.. izdelovanje proti odškodnini (Lohn-arbeit). Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Trajni zaslužek*. 23873 Šivilja za perilo in obleke gre po nizki ceni na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Šivilja takoj* 23750 Dobre inštruktorje za vse srednješolske predmete nudi »Društvo slušateljev filozofske fakultete*. Ljubljana, Univerza. 23583 Abiturient-humanist išče za leto 1928/29 mesto domačega učitelja v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Humanist*. 23850 Francoščino in nemščino pončuiem. — Ponudbe pod »Perfektno* na oglasni oddelek »Jutra*. 23596 V klavirski pouk natančen, sprejmem učenca fkoV Dopise pod značko »Učiteljica* na oglasni oddelek »Jutra*. 23697 Železninar »tarejša moč želi mesto knjigovodje, poslovodje, zastopnika, potnika ali slično v industrijskem ali trgovskem podjetju — kjerkoli. Cenj ponudbe pod »Turk* Ljubljana, Gosposka ulica št. 3/IL 22734 Službo v trgovini železa in porcelana išče dobro izurjena moč. z večletno prak=o. Cenj dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod »Dobra moč*. 23711 - Lahko službo kakršnokoli iščem. Znam angleško, italijansko, nemško in deloma špansko ter strojepisje — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Perfekten*. 23548 Kontoristinja dobro izurjena z večletno prakso, išče mesta Gre tudi izven Ljubljane Nastopi lahko takoj Ponudbe pod »Samostojna 21* na oglasni oddelek »Jutra* 23483 Prodajalka mešane stroke, iz boljše hiše, želj službo za takoj. Cenjene ponudbe pod šifro »Pridna in poštena moč* na oglasni oddelek »Jutra*. 23832 Natakarica zmožna kavcije, želi premeniti mesto Ponudbe na oglasni o^elek »Jutra* pod šifro »Samo dobra služba* 23820 Mlado dekle ki zna dobro kuhati, želi službo k bo-ljši, manjši družini v Ljubljani, za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23948 50—100.000 Din vložim brezobrestno v podjetje. ki bi mi nudilo me-pto knjigovodje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštenjak* 23828 Za mesarja ali peka bi se rad šel učit močan, pošten in marljiv fant. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 239i9 Vrtnarski delavec samski, srednjih let, trezen in marljiv, vešč cvetličarstva, zelenjave in sadjarstva, išče službo. Strokovne prakse ima čez 13 let. Cenjene ponudbe prosim na ogl. oddelek Jutra pod Dolgoletna praksa 49» 23849 Pridna ženska išče mesto hišnice — pospravljala bi pa tudi pisarne. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Hišnica*. 23877 Dobra kuharica vešča popolnoma sla?č:čar-ske stroke, išče službo — najraje v hotelu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »Hotel*. 23874 Vpokojen orožnik mlad, zmožen slovenščinr in nemščine, izurjen v vset panogah lova. zlasti Iove na roparice, išče primerno službo. Gre tudi kot oskrbnik lova ali kaj sličnega 7.ena je dobra kuharica in ima osebno pravico za gostilno. Ponudbe na og^sni oddelek »Jutra* pod šifre »Trezen, dobra spričevala* 23758 Mesto jpomočnice iščem pri fini šivilji, j vso oskrbo v hiši. Cenjen< ponudbe na naslov, ki ga da oglasni oddelek Jutra 2363 Izurjena šivilja z znanjem nemščine in slo venščine. išče me=ta k otrokom v boljši hiši. Na=lo\ v oglasnem oddelku Jutra. 23G33 Slaščičar samostojen rle'avec, 35 let star, išče službo za takoj. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v feiju pod šifro »Slaščičar 35*. 23943 Koncipijent z dovršeno sodno prakso, želi vstopiti 1. septembra 1928 v odvetniško prakso Cenjene ponu !b6 z navedbo Iiogojev je nasloviti na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Dr. juris*. 23900 Šivilja perfektna v vseh poslih šivanja, išče službo Gre tudi izven Ljubljane. — Po nudbe na og'a.sni oddelek »Jutra* nod značko »Per-fektna šivilja*. 23889 Pisarniška moč mlajša, išče službo. Vešč trg. račun=tva, dopisovanja, srbohrvaščine in nemščine. Nastop takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarniška moč 200». 23916 Šofer star 24 let, želi službo za ta/koj alj s 1. avgustom — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23887 Mlinar novoporočen. prvovrsten re. gulatnr in popraviteli mlinov vseh vrst. vzame v oskrbo in odgovornost večji mlin. Vzame p1« tudi v naiem mlin na vodno silo. Ponudbe na mMn. Perovo št. 12, pošta GroBt^M" 23727 Drva bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki -Teni na dom parna žaga V Scagnrtti » Ljub Ijani — za gorenjskim ko lodvorum. Bo Priročni fotoaparat za potevanje, izborne an gleške kakovosti, 13 X 18. brezhibno delujoč, z nastavkom objektiva in vsemi drugim; potrebščinami proda F Sch . Maribor Krekova ulica 14,'III. vrata št. 9. 23744 Železen oven lecimiika > HHH' kg vra ta 3 20 x 3 20 m 4'le»ena). medena sesalka n» 2 cilin Ira te: vrv; tz konupnin-in žice naprodaj — Po nudbe na ogla-ni odilelek fJutra* (>od šitr0 »Orodje 23386 Moško kolo dobro ohranjeno in nove citre poceni naprodaj v Floriian-ski ulici št. 10. 2o918 Hladilno omaro sistem Gellert. Wien, z A. S. aparatom, v najboljšem stanju prodamo vsled preselitve. Ogledati je v naši pekarni v Rog. Slatini — V. Bizjak & drug, Zagreb. Savska cesta 20. 23836 Dimniške cevi 12 m dolge, 244 mm. debelost 3 mm. pripravne za žage, prodamo V Bizjak & drug. Rogaška Slatina 23857 1000 hI sodov iz novega, skalenega lesa. od 1—18 hI ima naprodaj Franc Zoreč, soda-rstvo — Breg pri Ptuju. 23760 Prodajalka mešane in galanterij, ptro-ke. zmožna p^TUŠl-eETn. in 'lov. jezika, želi plemeniti °lužbo sentemii-?! Tnec-cca — nai^aip na d-eže^o. Pomn^a-bi tudi Pr; "•o^po^inietvu Poniidhp na o™Tne oddolnk «.Tntr3» pod »Poštena ■'ajalka*. 236R8 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupit-najceneje v največji vrvar ni v Jugoslaviji Tovarn* motvoza in vrvarna, d d.. Grosuplj'e pri Ljubljani — Komisijska zaloga Franc Palme. Ljubljana, Gosik> svetska cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 in Maribor: Koroška 8 261 Pedicol Nedosegljivo sredstvo proti potenju nog. Izleči Vas v 24 urah. Garantirano neškodljivo zdravju in obutvi. Sredstvo, prospekte, kakor vse informacije dobavi Milan Potokar. Liubljana, Cojzo-va cesta 9'II. 23718 Pletilni stroj s štirimi kartami, Jaquard, vse v najboljšem stanju, takoj prodam. Ljubljana, Pogačarjev trg, trgovina pri' »Soiucu*.' 23244 Lanz lokomobila 35 P? in nekaj strojev za obdelavo lesa poceni proda Obnova gradbene dr z o. v Ljubljani. 23012 Razmnoževalni aparat D. Ge«tetners Rotary Cy-clostvle. izvrstno ohranjen, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22887 Prodam avto Fiat 501 in Chevrolet oba v najboljšem stanju — Aveusf Kroutz mehanik \ ■)rmožu 23691 Avto štirisedežen. z elektr razsvetljavo in dobro pnevmatiko kupim Ponudbe pod »Takojšnje plačilo* na ogl. oddelek »Jutra* 23486 Motorno kolo »Wanderer», z dvema prestavama. prodam Naslov y oglasnem oddelku »Jutra» 23810 «Ariel» motocikli .50 Cc in 500 Cc solo. tli t prikolico, po vsem ri Das udomačili ker so ■"adi svoje prvovrstne kva-itete za naše ceste najbolj irikladnt Oglejte si z&lo-TO pri glavnem zastopstvu-lugo-Auto. Ljubljana — Dunajska cesta 36 Telefon št 2236 23309 RaMjene avtomobile osebne. 2. 3, 4 in 6-sedežne ter tovorne vs*>h jakosti, nadalje motccikle z in brez prikolic, znanih znamk — nudi v veliki izberi po neverjetno nizkih cenah O. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11. Zahtevajte ponudbe. Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobile ;n motoeiklp — samo v brezhibnem stanju. 23434 Pisalni stroj izboren. prodam Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jurra* pod »2000*. 23821 Kolo pisalni stroj in ročni voziček na 4 kolesih prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23914 Moško kolo dobro ohranjeno, s prostim tekom, prodam za 1000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23883 Brek voz za 10 oseb. v najboljšem .stanju, po nizki ceni proda Fran Wis.ian, sedlar v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25 23894 Celo spalnico belo lakirano, z okraski in ogledali, pripravno za dekliško sobo. radi preselitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23907 Plinski štedilnik emailiran. nov, ugodno naprodaj. Poizve se v trgovini Sever & Komp., VVolfova ulica 12 23903 Inventar za slaščičarno, oz. mlekarno rabljen, kupim. Pcnudbe na o^lasn; oddelek »Jutra» pod »Čimpreje*. 23740 Najboljši malinovec in 12 vr=t sokov nudi — tudj na drobno — Brezalkoholna produkcija. Ljub Ijana, Poljanski nasip 10/b 2372. Belega vina več sto hI imam naprodaj iJri odjemu nad 10 hI po H Din. izpod 10 hI pa 50 iwra več — D. Pačnik, Laško. 23636 Domačega vina imam naprodaj večjo količine. — Interesenti naj se obrnejo na naslov: Janko Mestinšek, posestnik Ln vinogradnik. Derviše. Sv Peter na Medv. selo, pošta Podplat. 23945 Odjemalce malin i?č"mo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja dobava*. 23933 Hlode smrekove, jelkove in borove, vsako množino, kakor tudi 2 vagona plohov, 50 mm debele, smrekove in jelkove kupim franko vagon Ljubljana. Plačilo takoj Franc Šuštar, Ljubljana, Dolenjska cesta št 12. 23921 Novo hišo v bližini Ljubljane ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23935 Enodružinska hiša novozidana, pri Ljubljani ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 23923 Kmečko posestvo S o oralov, četrt ure od trga in železniške postaje, takoj naprodaj Ponudbe na naslov: Fr Krajnc. gostilničar v Sevnici ob Savi 23695 Hiše, vile gostilne, restavracije, kakor posestva in parcele proda Realitetna pisarna Fr Schantel. Ljubljana — Kolodvorska ulica štev 26 23800 Več stavbnih parcel v Ljubljani v površini od 500 do 1000 m!, p0 18—25 Din naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 23791 Posestvo blizu Rog. Slatine, 12 oralov zemlje, hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, gozdovi, vinograd in sadonosnik, ugodno pro dam. Istotako prodam tudi enodružinsko hišo z vrtom v Gaberju Pojasnila daje Martin Strašek, Gaberje 153 (Celje). 23946 Otroški voziček naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23843 2 sokolska kroja za manjšo postavo, napro daj Cena 200 in 5!K1 Din Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 23835 Nove gojzerce proda za 300 Din Železni kar, Marijin trg. 23829 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana. Wo!fova ulica 3 Motorno kolo v dobrem stanju, radi bolezni prodam za 2600 Din. Ogleda se na Karlovski c. št. 4. 23940 Din) Jl®l)3:occ© Izvirna pravljica s slikami za deco. Solaala terka Metka. Srebrne krone zlatnik« in različno zlato kupuje F Čuden, Prešerno va ulica 1. 209 Srebrn pribor v kaseti, za 12 o*eb. poceni proda Škopek, Mestni trg. 23892 Pult, vago in 2 izložbeni okni prodam v Florijanski ulici št. 11. 23777 Hrastovo jedilnico tetnnuruiavo po!itirano — proda Ivan Novak splošno mizarstvo. Vižmarje. po!*c postaje. 23646 Dve novi spalnici iz češnievega lesa. proda Ivan Polenšek. splr.Sno mizarstvo, Vižmarje štev 1. 23927 Delovno mizo 4 m dolgo in risalno mizo prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Cena nizka*. 23931 Snažno pernico kupim. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23926 43. Onemogla je visela v strašni mreži; grda pošast se .ie s steklenimi oči plazila P>oti njej, da bi ji izsrkaia kri. V o'uupu je Jokica zbrala poslednje moči in na vse grlo zavpila na pomoč. In res! V skrajni stiski je priletela kukavica, popadla hudobnega pajka in ga požrla, da sam ni vedel kdaj. Nato je s kljunom izmotala polmrtvo Jokico iz mreže. Plinski štedilnik (rešo) kupim Ponudbe na oblačni oddelek «Jutra» rod »Rešo*. 23771 l epo kredenco z lepo belo p'nš*o prodam pr. izredno nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23862 Otroški voziček lcoSaro in kopalno kad zr otroke, pro^.nm. Na-lov t oglasnem oddelku »Jutr?» 23868 Spalno opravo dobro ohran;eno. poceni prodam skupno ali posamezno. Poizve se med 12. in 13 uro V Kolodvorski ulici 8. 23908 Deske jelove, smrekove, monte vsake dimenzije, kupujemo proti takojšnjemu plačilu »Mangart«, poštni predal 43 — Ljubljana. 23925 Kretnico 70 30 desno, z železniškim men.ialom. sistem Ik 10 juž ne železnice malo ali nerabljeno. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sava 135*. 23761 Registrirno blagajno National 999 dobro ohranjeno. kupim Ponudbe na naslov: Kranj, poštni predal št 26 23485 Družabnika korektnega in solidnega, s primernim kapitalom iščem za mojo dobro vpeljane modno in galanterijsko trgovino. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Solidna eksistenca 148». 2384S 20—30.000 Din vložim v dobro idoče podjetje. ozir. pristopim kot družabnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Eksis-tenca 800*. 23846 Enodružinska vila na Bledu, 10 minut od jezera. s kompletno sobno in kuhinjsko opremo, elektriko. vedo, senčnatim in cvetličnim vrtom z utico, takoj na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23917 Stavbna parcela . 1400 ms. v mestu naprodaj. Na parceli je že Ca 100 m3 materijala in 1 vagon apna ter vodovod. Pismene ponudbe na og1a.=ni oddelek »Jutra* pod »Parcela 28» 23882-a Kupim hišo v centru Ljubljane ali Maribora, najraje v zgornjem delu Aleksandrove ceste proti parku, od 200.000 do 300.000 Din. — Ponudbe z navedbo lege in natančnim opisom stanovanjskih in pritiklinskih prostorov na podružnico ».Tutra* v Mariboru pod »Din 300.000». 23840 Novo hišo 2 sobi, kuhinja in velik vrt, proda za 25.000 Din Neža Strošek, Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica. 23838 Hišo z lokalom pripravno za vsako obrt, prodam. Sedaj je v njej prekajevalnica. Prodam tudi stroj na elektr. pogon. R. Krsnik, Rogatec. 23844 Lokal s skladiščem in kletjo oddam v novi hiši na Dunajski cesti — Pripravno z» vsako obrt. Cena po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23717 Razpošiljalno trgovino •lobro idočo, radi bolezni poceni prodam Delo prijetno, režija majhna — Martin Jančigaj, Ljubljana 7. 23574 Pekarijo v mestu ali na dežel} —• iščem za takoj ali pozneje v najem Cenjene ponudhe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobro idoča pekariia* 23831 Brivnico eno ali dve prodam, dam v najem ali zamenjam. Lokali veliki, sredina mesta. Na«lov pove oglas, oddelek »Jutra*. 23938 Pripravno vežo za prodajo sadja iščem. —* Ponudbe na oglas, oddele.lj «Jutra» pod šifro »Pripravna veža*. 23901 Tri pisarn, prostore v visokem pritličju, v centru mesta oddam s 1. av. gustom v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarna*. 23885 Majhen lokal s stanovanjem iščem v centru ali na peri« feriji mesta. Na=lov v ogl. oddelku »Jutra*. 23864 Lokal s stanovanjem takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23881 Majhen lokal za mlekarno in prodajo žiw vil iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Majhen lokal*. 23903 Trgovski lokal v sredini mesta na Gorenj, skem oddam s 1. avgustom v najem Naslov pove mrl. oddelek »Jutra*. 23"53 Manjši lokal iščem 7.a branjarijo na Miklošičevi cesti. Ponudbe s ceno pod »Lokal 113» na oglasni oddelek »Jutra». 23306 Vinotoč Gospodar, poslopje z malo sobo hlevom. 2 stoječi šupi in pod, pripravno za_ 3 družinske hiše. skladišča ali avtogaražo. poleg t yi orala travnika, na katerem stoji kozolec z 10 okni. pripraven stavbni pro stor, v Zg Sišk! naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23818 Gostilno, trgovino ■n 16 oralov posestva, r vinogradom v prometnem kiaju. vse v najboljšem -tanju t vsem inventar-takoj poceni prodam Va-lov pri podružnici Jutra v Celju 23619 Enodružinsko vilo < 3 sobami, kabinetom, kuhinjo in pritiklinami. z lenim vrtom in elektriko, na periferij" Ljubljane prodam Posrndovalci izključeni. — Vselitev mogoča začetkom novembra — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 23580 Lepo vilo velikim in lepo ograjenim vrtom velikim gospodarskim poslopjem ter lepimi skladišči. pripravno posebno za veletrgovino, proda Martin Jančigai. Ljubljana — Zg Šiška 23574 Hiše naprodaj vila s komfortom in velik vrt 220.000 Din. kra m stanovanjska hiša, koinfort 350 000 Din. dvodružinska hiša z velikim vrtom Din 90 000 in enodružinska hiša z velikim vrtom 60 000 Din — Karol Breznik, Dolgo-polje L _ 23497 Hišo na Vrhniki enonadstropno — poleg so dišča, pripravno za trgovino ali obrt, prodam Več pri lastnici v glavni tobač ni zalogi na Vrhniki št. 25 23731 Hišo v Mariboru na prometnj costi. s trgov-škim lokalom, velikim dvoriščem. 5 strank, električna luč, vodovod, uta in prostor za zidanje, prodam 1( resnemu kupcu proti takojšnjemu plačilu. MariboT. Koroška cesta 52. 23747 Parna pekama dobro idoča, v najlepšem mestu v Sloveniji, s prodajalno in hišo takoj na^ prodaj. Le resni reflektan-ti z gotovino naj pošljejo ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod značko »Din 340.000*. 23759 Hiša nanovo preurejena, 5 sob. pritikline, gospodarsko poslopje. velik sadni in ze-lenjadni vrt, njive, travnik, pri postaji na Štajerskem naprodaj za 90.000 Din — Polovico je izplačati, drugo po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Hiša 90.000» 23748 Zago in mlin prodam iz proste roke dc 30. julija 1928. Žaga vene-i-iianka ie na 3 kline, na olje: zraven krožna žaga. jez iz železnega betona. — Tik glavne ceste pri trgu. bogat gozdni kraj, povsod napeljana acetilenska razsvetljava. M'in na tri kamne, zraven stope, vse novo in v najboljšem stanju. =ta!na vodna moč. 2 sobi. knhinia. klet in skladišče za sušenje lesa. Leži v lepi leči v okraiu Kočevje. — Naprodaj radi nastalih družinskih razmer za ugodno pno 150.000 Din. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa ugodnost 101» 237GC Trgovcem mešanega P-"Ta se nudi si-jaina c-ksist. nca * nekn-"10i|> im povoljno ,teno ali najemom enonadstropne trgovske hiše na najpro-metnejšem prostoru v Kra-pinskih Toplicah. Pojasnila daje Stjepan HruS — Krap. Toplico, Hrvatsko. vzamem v na-em na pro-mptni točki. Ponudbe pol »Vinotoč« na oglasni oddelek »Jutra*. ~ 23805 Kovačnico z vsem pripadajočim orodjem odda v najem Anton Kozjek, Zg. Duplje. 23575 Električno moč 10—15 P S., oddam v MU žini Ljubljane za več let, event. s pisarno v mestu. Ponudbe od »Ugodna cena* na oglasni oddelek »Jutra* 239.4 Stanovanje sobe in kuhinje oddan) manjši družini s 1. avgu. stom t. 1. v Rožni dolini, cesta V/33 (pod Rožnikom) 23836 Stanovanje 3 sob in pritiklin išče zi oktober ali november mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Mirna stranka 50(1». 23793 Stanovanje sobe in kuhinje, najraje v sredini mesta išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Mirna stranka 100». 23463 Komfortno stanovan'e 4 sob. kopalnice in vseh pri-tik':n o^dam s 1. avgustom v Sp Šiški, Aleševčeva 23817 M Realitetna pisarna družba * O «. Ljubljana Sv. Petra cesta 18 odda: STIRTpnBNO v Selenburgo- vi uli.-i. 3000 Din: TRISOBNO na Mir ju. 1500; • TRISOBNO na Dolenjski c., 1350 Din: DVOSOBNO v Rožni dolini, 800 Din; DVOSOBNO na Kodeljevem, "n Din (suterenl: Tr>T«r>T>xo, Bežigrad, Din ne.pte^iber ali nov.; DVOSOBNO na Celovški c., 900 Din: TRISOBNO na Celovški c * manzardno. 800 Din: ENOSOBNO v Rožni dolini vrt, 250 Din. _ 2392» Stanovanje t »ob, kuhinje im pritiklin liče tiskar s 1. septembrom Cenjene ponudbe na naslov Strojnik tiskarne »Slovenija«, Ljubljana. 23876 Stanovanje solnčno, trisobno, z balkonom, v novi vili v mestu za, 1400 Din mesečno z avgustom oddam. Ogleda b« lahko med 18. in 19. uro Naslov v oglasnem oddelki »Jutra*. 23874 Stanovanje 4—15 sob, s pritiklinami in kopalnico iščem za november. Ponudbe na oglasni »ddelek .Jutra* pod šifro «V centru«. 23886 1000 Din nagrade dam onemu, ki mj preskrbi r »redini mesta stanovanj« 2 ali 3 sob s pritiklinami Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »September 1000». 23767 Stanovanje 8 sob takoj oddam. — Ponudbe na oglasni o4delek «Jutra* pod šifro »Mirje*. 2379S Stanovanje Štirih sob takoj oddam. — Ponudbe na ojrlas. oddelek .Jutra* pod cCentrum*. 2379f Stanovanje S *ob in kuhinje, 8 souporabo kopalnice in pralnice ter vrtom, na Brinju odda Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/IV. 2350€ Stanovanje Opremljene sobe in kuhinje odd.un takoj. Naslov pove ogU.sni oddelek »Jutra*. 23803 Domače kosilo dobro, iščeta 2 gospodični ta ob 2. uri. Ponudbe na oelasni oddelek «Jutra» pod .Kosilo*, 23904 Na hrano in stanovanje ^^re.jmem učenke osnovne fcešfcanske, orir. tudi srednje Sole, z vrtom ob gozdu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Učiteljica«. 23546 Za svojo dam deklico dobrim ljudem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Deklica« 23860 Lepo sobo oddam v Ulici Stare Prav. de 5/1. 23879 Kot sostanovalca sprejme gospoda Kotar — Rimska cesta 24/11. Opremljeno sobo lepo, z elektriko in posebnim vhodom oddam Pod Trančo 2/11, desno. 2381$ Lepo sobo takoj oddam y Majstrovi ulici it. 14. 238K 2 gospodični sprejmem takoj ali g 1. avgustom t lepo stanovanje z dobro hrano, ali brez. — Cena zmerna. Ulica Stare pravde 5(11. 23891 2 prazni sobi v Mariboru z uporabo kopalnice in posebnim vhodom iščem. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Takoj«. 2374£ Prazno sobo zračno in čisto, s posebnim vhodoan, v novi hiši v Trnovem oddam za 200 Din. Pojasnila med 19. in 21. uro. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23790 Sobo s separatnim vhodom, v novi palači, s kopalnico, v centru mesta oddam s 1. avgustom proti enoletni najemnini naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 23738 Dvpiti Kamelija oglasi ee. — Oddano ie v sredo dopoldne. 23905 Po naklučju Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. Mia 7 četrtič prosim, oddajte znano advokatu, zanesljivo — takoj. Nujno 23867 XXV. I- O premijeno sobo elegantno, i 1 tli 2 po-6te'jama išče samostojen distingviran gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prost vbod 23423 u Sobo v pritličju v okolici Maribora cb gozda, v bližini železniško aH avtobusne postaje, i: vso oskrbo, za bolno gospo iščem. Ponndbe navtdbo cene do 25. t. m. na gospo Gigler, Maribor, Tvornišk a cesta It. 26/n. 23746 Opremljeno sobo parketirano, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 23707 Opremljeno sobo e posebnim vhodom in lepim razgledom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23833 r—- 1 aH 2 prazni sobi s souporabo kopalnice, v najožjem centru oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23830 Sobo rvetlo ln solnčno oddam dvema gospodičnama z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23893 Sobo t separatnim vhodom, ev. f souporabo kuhinje oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23899 Opremljeno sobo čisto, z električno razsvetljavo oddam na Rimski ce-iti 7, vrata 17. 23895 Sostanovalko sprejme takoj ali s 1. avgustom boljša rodbina. — Stanovanje lepo in čisto, hrana dobra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23809 Prazno sobo S posebnim vhodom oddam T Sp. SiSki, Janševa št. 12 23863 Prazno sobo t mestu išče zakonski par brez otrok. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna eoba 50«. Prazno sobo veliko, parlketirano, z električno razsvetljavo in umivalnikom z gorko in mrzlo vodo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 23866 Lepo sobo v centralni lesi, s kopalnico, išče gospod pri nemški dsmi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba 100». 23910 »Tajnoet* Neopaženo prejel. Vedno pri Tebi. Rad bi Ti veliko pisal! Vroče — Tvoj. — 23939 Znanja s starejšo, premožno, samostojno damo želi mlajši gospod. Dopis« pod »Harmo-nija» na oglasni oddelek »Jutra*. 23913 Mladenič trg. naobražen, želi dopisovati in resno znanje gospodično iste naobrazbe, ne nad 20 let staro. Cenj. dopise s sliko na oglasni oddelak »Jutra» pod šifro »Dijamantna bodočnost*. 23852 Gospod, Dunajčan, v LjuMij ani tujec, išče znanja z res Ljubko, mlado, neodvisno damo, Dopise po možnosti s sliko na hortal »Slon« soba št. 1. Šivilja »e ieli v gvrho ženitve — radi pomanjkanja znanja — seznaniti tem potom z go spodom neomadeževane preteklosti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifre »Šivilja 27». 2384Ž Veleposestnikov sin star 24 let, s kapitalom Din 50.000, želi znanja v svrho ženitve z gospodično, k; bi posedovala boljše posestvo v okolici Maribora ali Ptuja. Ali kjer bi bila z lastno hišo koncesija dobro idoče gostilne aH trgovine, na prometnem kraju, najraje v trgu ali mestu Slovenije. — Prednost imajo hčerke edinke. Dopise poslati g sliko na podružnico »Jutra» v Mariboru pod »Veleposestnik«. 23563 Letoviščarjem nudi sobe z vso oskrbo gostilna v bližini Šmarjeških toplic. Prospekte daje Florijan Zorko, gostilničar, Bela cerkev, Dolenjsko 23942 V Poljanski dolini oddam 3 sobe, vsako z posteljama. Dnevna oskrba in postelja za osebo 30 Din — Bližina Bleda, toplice, kopanje v Sori. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra 23851 Pava in pavinjo po ugodni ceni prodam. — Poizve se pri hišniku pod Rožnikom, Večna pot St. 1 2379r ti* Pianino skoraj nov, pocerni prodam. Naslov v oglasnem oddelkv »Jutra*. 23871 Kratek klavir zelo dobro ohranjen, znamke «Petof», radi pomanjkanja prostora (tudi na obroke) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23906 Inteligent. mladenič želi v svrho razvedrila ko-respondirati z mlajšo gospodično — poznejše poznanstvo ni izključeno. — Cenjene dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Branko«. 23847 Na Gorenjskem mudeči se lotoviščar, višji državni uradnik, bančnik, simpatičen vdovec, 37 let star, Slovenec iz Beograda, želi znanja z resno, mlajšo, samostojno gospodično ali vdovo. Ponndbe s fotografijo pod šifro »Mangart« na osrlasni oddelek »Jutra«. 23870 Mlada gospa distingv., samostojna, mu-zikalna, ki pride na jesen v Ljubljano, želi spoznati resnega gospoda, čistega značaja, visoke duševne kulture, nežnih 8uvstev,_ki bi ji znal napraviti prijetno življenje. Začasno je pisati pod »Hijacinta« na administracijo »Politike« — Beograd. 23726 Preklic Prekličeim vse žalitve, katere sem govorila proti strankam v hiši. — Marija Sinček. 23920 Zahvala Podpirani se tem potom najiskreneje zahvaljujem g šef-zdravniku dr. N e u -b a u e r j u ter ostalim gg. zdravnikom za moje zdravljenje na Golniku, kjer sem kljub temu, da sem bil že jako slab, popolnoma ozdra/vel. Zahvaljujem se tudi č. šol. sestram za vso postrežbo v času mojega zdravljenja. Janko Engel-man, kroj. pom., Kranj. 23668 Premožna mladenka srednjih let, želi poročiti gospoda z boljšo in stalno službo. Samo resne dopise s sliko na oglasni oddelek Jutra« pod »Dobra eksistenca«. 23915 Boljši obrtnik Ljubljani, že več let samostojen, želi resnega znanja z gospodično 30—40 let — v svrho takojšnje ženitve. Vdove z enim ali brez otrok niso izključene. — Prednost imajo s posestvom aH kapitalom, ne manj kakor 50.000 Din. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Modna šivilja ki izdeluje najmoderneje in najceneje, se priporoča cenjenim damam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23930 Zimnice (modroce) predelujem po 35 Din in vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, tapetnik — delavnica: Zabjak 14. Slike za legitimacije izvršuje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana. Valvazorjev trg. 92 Zastonj dobite avto, motorno kolo ali šivalni stroj Pošljite 3 Din za pojasnilo na naslov: Aškerc Anton. Sv. Rupert, Sv. Jurij ob južni železnici 23262 JUGOVICEVO SALVATOR sirišče daje v 5 minutah sladek sir 6 Din. Barve za surovo maslo in sir, 5 Din Prašek za pripravo maslaca (putra) 5 Din. Iščem preprodajalce. Razpošilja lekarna Jugovič, Novisad. Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din v pismu. 23941 Sprejmem naročila za: konfekcijo žensk. perila, slike na baržun, hranilne hišice in kremo »Kanat« Mar. Jelenič, Ljubljana — Stara pot 1, 1-3. 23898 Karkoli želite kupiti ali prodati, obvestite na poštni predal 216 — Ljubljana. 23869 Jecljanja ie temeljito tn trajno odvadite. Najboljša priznanja in reference od tdravnikov in privatnikov. Med drugimi: »S posebno hvaležnostjo Vam sporočam, da se ii-bornem uspehu Vaše metode pri mojem nečaku Šalim.* M. Zupano. — »Potrjujem Vam. da ml je bUo v štirih tednih jecljanje popolno odstranjeno » — M. Dvoršak — Prijave vsaki dan od 2.-3 Paula Kovač, špecijalirtinja zs govorilno Gimnastiko, Sv. Petra nasip Št. 17/11. 6566-a s) oglejte zalogo krasnih brzcšivalnih strojev, najnovejše iznajdbe moderne tehnike Na ta stroj Šivate lopolnoma enostavno vsa-:ovratno blago, našitke in čipke a cikcak šivom, ve žete vezenine, gumbe in gumbnice Pouk v vezenju brezplačen — Prodaja tudi na obroke Ceniki franko »Tribuna* F B L„ Ljubljana, Karlovska cesta 4. 42 BENZIT ! II < m a: u i h N Z UJ m < in £ UJ 1 V DOMU kjer vlada čistoča, je mir in zdravje. Oboje dosežete s vporabo BENZIT. NADMILA ki ne čisti samo obleke, perilo in druge predmete, temveč jih Istočasno tudi desin-ficira vsled svojih antiseptjčnih svojstev. Nobeno drugo milo nima tako učinkovite čistilne moči kot BENZIT-NADMILO, ki opere brez truda navadne in najfinejše tkanine, volno in svilo. EEHZITUADHILO čist! barvasto perilo, flanel, volno, svilo, čipke* zavese, preproge itd. Dobiva m v vseh dro. gerijah In trgovinah kolonijalnega blaga po ceni od Din. 5.-za komad. admilo TVORNICE ZLATOROG MARIBOR ERI! BENZIT !; Lisičje, polhove kože in tm drage od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljubljana, Fiorijanska ulica št. 9. 47 Vreče nove in rabljene vseb vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar Ljubljana. Slomškova 11 Nestle sir fini specijalni ementalec v škatlicah po 6 koščkov se dobi pri ANTON VERBIČ, Ljubljana delikatese in Specerija Takojšen zaslužek se ondi potnikom ln zastopnikom s prodajo dobro Idočib serijskih predmetov oa privatne odjemalce v mestu in aa deželi— Pojasnila daje : V. Kovač. Sv. Petra nasip St 17. 147 h Din 150. — po povzetju 160 Din Žimnice (matraoe), posteljne mrete, železne posteje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma.) 80 liiiiT ln harmonije no onrobe in poeodo, svetovno najboljše Steinway, H81zel, Bosen-dorfer, FSrster, Stingl original etc. dobite le v veliki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega uči-t e 1 j a »Glasbene Matice* ALFONZ BREZNIK LJoblJana, Mestni trg it. 3 (poleg magistrata). 162 ©©©©©©S SELITVE * mestu m tu deželo itrokovoo in najcenejši potom Sloveoia Transport Ljubljana. Miklošičeva eest« 86 Telefon « «718 v različnih vzorcih po 550, 600 in 680 Din. otoman-ka pregrinjala, modroce itd. kupit« nafbolje pri Rudolfa 8everju, tvornica tapetniškega pohištva. Marijin trg št 8 47 Pazite na obleke tet d veliko, veliko lahko prihranite. 6e jo l»8te Čistiti tn barvat-, v kemično pralnico ANTON BOC LJubljana, Selenbnrgova allca 6/* — tovarna: Vlč-GI>oc. Kjet je eena najnižji u) najbolj solidna po tr.fba za vsako svrho hi za vsakogar s prestava« mi, — kickstartarjein, kompletnim orodjem Din 7800.— prompt« no dobavljivi od skla* dišča generalnega za* •itopstva O ZUZEKt Ljubljana Tavčarjeva ulica 11 8027 8819 Posetite 5. OSIJEfKI UELESEJEM Od 5. - 15. avg. 1928. Vožnja id polovično ceno na vseh železnicah in parobrodih LEGITIMACIJE za 10 Din pri čast. zastopstvu: PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA Aleksandrova cesta. Telef. 20—11 PUTNIK D. D. Dunajska cesta l. Telef. 24—72 Tovarna na deželi takoj sposobnega sprejme ki je vešč tudi ostalega industrijskega knjigovodstva. Ponudbe z označbo zahtevkov je poslati pod »Salda-koatist" na oglasni odd. Jutra. S839 rrnrojLO lnnmaDoaDDDDnDDDDDDa n SPECTRUIM" d. d. briL Kopfsta, Dobsky hi KrstIČ, tvornica ogledal in brušenega stekla, LJnblJana VD, Medvedova nL 38, teL 343 Zatreb, Beograd, Osiek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi b rešene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevaoje v med. Fina, navadna ogledala. 82 Nepotrebne dlake! po lica, rokah, nogah, žensko brado in brke odstranjuje za vedno «RAPIDENTH Nr. 1» od dr. Dorraine & Cie. Pariz. To, skozi 30 let preizkušeno sredstvo ne samo da odstranju* je momentano dlačice, nego jih počasi za vedno tmiS s korenino. — Garnitura 60.— dinarjev. — .RAPIDENTH No. 11» služi samo za odstranjevanje velikih površin ob» raslih dlačic. — Garnitura Din 80.— «TAR» NA» lotion ima to.dejstvo, da dlačice po» beljuje, ter one počasi same odpadejo sta» ne Din 40.—» — «CENTIFOLIA», kosmet. zavod, Zagreb, IHca 37. — Zahtevajte za« «tonj ilustrovane prospektel Peč »Monolit" najcenejša, najizdatnejša. Zaloga Ltrteovib peči INŽ. GUZEU. LJUBLJANA Vil JerneJev a c. 5. Ravnotam Volthove male turbine In Conz-ovl Tel. 3252 elektromotorji. 143 Strokovnjaki so si edini v tem, da S( ..WECK" Saše in aparati sa vkuha-vanje najzanesljiveiii. Tovarniška zaloga,Weck' pri tvidk l(FRUiTUSu, Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ S V vsej državi ..ajbolj* še in najcenejše violi« ne, gitare, tamburice, vse potrebščine i. t. d. dobite naravnost pri proizvajalcu: F. SCHNEIDERsJU graditelju umetniških violin P A K R A C Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! iiitiia »za Id. v Čakovcu j 4 izdeluje: železne in medene žičnike, žične ograje in izdelane ograje s stebri in vratmi ter prevzame eventuelno tudi montažo. Vložke za v postelje in spiralne žice in vse vrste sličnih žic, dimne cevi in prešana kolena, podkovice za obuvala in ščitnike za podplate. Prevzamemo izdelavo v masah prešanih in štancanih predmetov po risbah ali vzor« cih. Preprodajalcem postrežemo radi z naj* nižjimi cenami. m 1 • Do sedaj nafcenejSa tvrdka v državi I Skladišče RIEINEL & HEROLD tovarna Jlasuu ^ramoionov in Oaimonik R. Lorgsn* MARIBOR št. !Ot-A /ioline od L)ia uir- a. KOčne harmonike od Din S6-. famburice od Din 93-- d Gramoloni od Din 34S-— Zahtevajte naš veSiki katalog, kate> ••ena vant nošUiema brezalsčno. CENOVNiK A 8 1000 slikami! KIFFM AN N, Manboi št. 36-b Pri Švicarski frvoraicl ttr Lastno Izdelovanje ofcrovfl in sestavljanje ar (remon taža). ■» Din 49'- ara na sidro (ankertca). nekoliko boljše izvršitve 65— 3-letm 1* m stvo ' Ure: Ornega, L)oxa in dr. znamke cenejše nego drugje Din 64'' z enim zvoncem, z 2 zvoncema Din _f>9 —. Sletno jamstvo Pošiljam po po-Ž vzetju. Za neodgovarjajoče vrnem d^nar nsza 1. MJKSURIJOZNA VOŽNJA PO NAJNIŽJI CENIT Lepota lica! Creme Rose Centifolia Je sedanji Ideal vsake modne dame. Krema daje frapantnt ljubki in nelni t«n. lice postane zamamljivo, mladem g ko in čarobno, ter • sto jim miomirisom pobudjujt splošno zavidnost Skrivi, vse greške. najboljša pod ^ loga za puder in nenado meniji va za plese ln pro menado 50 Din COLD CREAM, originalna angleška mastna nočna kremo, ki prodere popolnoma v por« lica in jib hrani ter dnevno pomlajuje kožo. napravlja joč jo elastično Nenadoknadiva za vsako damo, kei sprečava prerano starost in odstranjuje perfektno vse nečistočo lica Din 50. — Centifolia kosmet zavod Zagreb, Uica 37. Zahtevajte brezplačne ilustrovane pro spektel Ul LTRUf ubija stenice, bolhe, muhe ščurke, mravlje, molje tei v opče vso golazen v hiši, kotvpoliedelstvu, vrtnarstvu, vinogiadni-štvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Piretrin d. d. Zagreb, B-cesta 35 Chrysler—v ceni, ki ni nikomur previsoka! Auto-mobil — kot vsak drugi Chrysler — izpeljan v izredno lepi in impozantni liniji. Automobil— čigar motor je montiran na gumijevih blokih— čigar glavni ležaji znašajo tretjino celotne motor-v jeve dolžine. Ta motor Vas potegne z brzino 85 kilometrov in več na uro naprej. Vozilo z udobnimi sedeži in peresi, ki merijo polovico dolžine šasije. Ali ste že preizkusili Chrysler 52—na cesti ? Edino velika tvronica Chrysler—tretja v svetovni automobilski industriji—Vam more dati tako dober voz za tako nizko ceno! OGLEJTE ti IM PREIZKUSITE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO! GLAVNI ZASTOPNIK ZA J U G O S 1T5tg* T J O ! jW . H. S M Y T H , BEOGRAD ZASTOPNIŠTVA : LJUBLJANA, — AMERICAN MOTORS LTD., —LJUBLJANSKO OBLAST. MARIBOi >— AMERICAN IMPORT CO.,— ZA MARIBORSKO OBLAST. • t, Chrysler Sales Corporation, Detroit, U.S.A* Kostanjev taninski les n smrekove škorie oziroma treslo plačuiem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akre- ditivnem plačilu. Ernest Marine, Celje, Zrin;skega ul. 4 Telelon interurban štev. 136. 85-6 . Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje to za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6 I. brezplačen oouk. 15-letnt gerantijb Telefon št. 980. a, za mariborsko oblast sprejme Bravogradska rafinerija mineralnega olja v Dravogradu Sposobni in energični reflektanti naj pošljejo ponudbe na gorenji naslov. 8865 Dražbeni oklic. Na predlog Hrvatske sveopce kreditne banke, po« družnice v Čakovcu, katero zastopa g. dr. I. Fermevc, odvetnik v Ptuju, se vrši dne 30. julija 1928 ob 10. uri na licu mesta v Rodnem vrhu št. 23 86so javna dražba poprej Klampferjevega posestva. Posest« vo meri 28 ha 32 a 72 m® in obstoji iz lepe gospodske hiše, treh viničarij, okroglo 16 ha gozda in 5 ha 8 a 53 ms vinograda. Celo posestvo je cenjeno na 206.915 dnarjev. Prodaja se bo vršila tudi po parcelah in sicer tako, da se posestvo razdeli v pet samostojnih skupin, vendar se domakne celo posestvo ponudniku, ki bi po» nudil za celokupno posestvo vsaj toliko, kolikor bi zna* šala vsota najvišjih ponudnikov za vse skupine skupaj. Banka je pripravljena pustiti del Svoje tirjatve tudi na posestvu kot vknjiženo posojilo proti zmernemu < brestovanju po dogovoru. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Ivana Fermevca v Ptuju. RUDARSKA DRUŽBA IŠČE inženjerja iz kemične stroke kot asistenta v njenem laboratoriju. Prošnje z natančna navedbo plačilnih pogojev ter curricu-lum vitae se morajo nasloviti na poštni predal 276 v Ljubliani. 8810 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ul J [ □ MI Hu □ GRAZ, Korblergasse Nr. 42 [ □ telefon St. 2J—52. 3 Edini privatni zavod za vse opera □ tivne. interne Dorodniške slučaje in [ □ za ženske bolezni. □ Moderno ureieno. — Višinsko solnce. 1 roenteen diatermiia — Zdravniki oo ^ lastni volji. — Zmerne cene. — Pro- □ SDeJfti na zahtevo. Ml dela novo nogo. Zadošča, ako te soli za noge -ki je v inozemstvu že dolge časa izborno preizkušena — samo majhno mntž> no denemo v lavor, napol njen s toplo vodo in bolečo nogo 10 do 15 minul v njem namakamo. Medtem na en mah prejenja oteklost noge, zmečkanine in mučni pekoči občutki. Bole-Mne. ki jih povzroča tiščanje čevljev takoj prejenjajo. Daljše namakanje v lej vodi omehča kurja očesa ter oti-delo kožo tako, da se prav lahko dš odstraniti brez nožs ali britve. Bodite prepričani da sv. Roka sol za noge nogo popolnoma obnovi. Oprosti Vas različnih motitev noge. Hodite lahko kolikoi e hočete po cele ure lahke •stojite na enem mestu pa ne boste občutili niti najmanjšega občutka utrujenosti. i tjpdnH auzou feja^n Velik zavoj soli sv. Roka stane itr— Din. Dobiva se po vesh lekarnah in drogerijah. Ako bi je kje ne Imeli, obrnite se na drogerijo Oregorič, Liubljana. Tire$tone ! i GUM DIPPED 8649 Prvorazredna kvaliteta gume in platna zajamčuje vozaču največje število kilometrov za vsak vloženi dinar. ZASTOPSTVO !N ZALOGA PETER ŠKAFAR, Ljubljana Rimska cesta 11. Previden in varčen avtomobilist vozi le Firestone Gum-Dipped Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240.—. MOTORJI prav po ceni. — Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko — pri «TRIBUNA», F. B. L., Ljubljana, Karlov« ska cesta št. 4. 126L NESTLE-JEVA otroška mesca 142 dela deco krepko ih pftočho ;,',' SMS gŠŠjgma^Effia : ROZI ZAMPARUTTI delikatesna trgovina in zajtrkovalnica f Celje, Aleksandrova ulica 7. ! ♦ Dobra domača štajerska v na § | — Vedno sveže pivo— | Vsakovrstne delikatese f Vsak dan odprto do polnoči. ! Vročeparna lokomobiia 5—95 HP, stabilna 12 atmosfer, 34 ms kurilne ploskve, kurjenje z žaganjem, poleg tega primerna ravna rešetka za kurjenje s premogom, izdelek Badenia, Weinheim, ventilno krmiljenje, iztezljivi cevni sistem, zgrajena 1923, najnovejši tip, inkl. stopnjasto rešetko, predkurjava, 21 m dolg železen kamin, vse v brezhibnem stanju, sedaj še v obratu, kjer je na vpogled, radi premenitve obrata po primerni ceni NAPRODAJ. Ponudbe pod »Erstklassige Maschine 3064 na Kien-reichs, Anz.-Ges., Graz, Sackstrasse 4. 8844 Š ev 852 8?ie o pismeni ofertalni licitaciji za brv čez Poljansko -Soro v Škof ji Loki. Županstvi občin Skofja Loka in Zminec razpisujeta ofertalno licitacijo za zgradbo zgoraj navedene brvi. Brv je v štirih oddelkih v dolžini 11.90, 21 00, 13 30 in 17*50 metrov slonečih na živi skali. Brv bo delana po sistemu „HAAW" iz hrastovega, oziroma mecesnovega lesa. Pismeni oferti morajo biti položeni do 31. julija t 1. Načrti, stroškovnik in pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Skofji Loki vsako dopoldne med uradnimi urami. Županstvi Škofja Loka in Zminec. Urejuje Darara Ravijcn. Izdaja za Konzorcij cJutras AdoU Ribnika t. Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskam ar ja t raco JczerSek. Za maeratm del jfeodgororec Alojzij Novak. Vrt * LJotoljani.