UVODNIK
Stezice
Dragi bralci, ustvarjalci in kritiki!
Pa je (skoraj) za nami - še ena prehojena cesta, polna znanj in izkušenj. Žal ali pa na srečo se navzven vidijo le ocene, bistvo pa je, kot vedno, očem skrito in nevidno. Nosimo ga v sebi in sledi puščamo v drugih ljudeh - za vas so gotovo najbolj pomembni vrstniki, od katerih pa bo slovo za devetošolce lahko tudi boleče.
Marsikdo od vas si pogosto zaželi, da mu ne bi bilo treba hoditi v šolo. Pa si sploh predstavljate, kako dolgčas bi vam bilo?! Za trenutek pomislite, kakšno leto je za vami - veseli, manj veseli dogodki, nova spoznanja, novi prijatelji... bi se to sploh zgodilo, če bi ne hodili v šolo?
Kot vsak konec šolskega leta vas bodo tudi letos v počitnice pospremile Stezice. Delo šolskih novinarjev ste prvič letos lahko spremljali tudi v obliki spletnega časopisa eStezice - novinarji so uživali v izdelovanju kratkih posnetkov, filmčkov, intervjujev; za literarne prispevke pa ste »krivi« sami. Beležili smo vaše misli in čustva. Povpraševali smo vas, kako občutite in nenazadnje sprostite jezo in še kakšno drugo nebodigatreba čustvo, veseli smo bujne domišljije, ujete v zgodbice in pesmice, presenetila pa so nas tudi strokovna besedila izpod vaših peres. Devetošolci, ki se poslavljate, pa ste spisali svoje »spomenike« - mnogim je odlično uspelo v nekaj kitic spraviti samega sebe. Sled, ki jo nekateri puščate za seboj, bo še dolgo prisotna; sami najbolje veste, kako ste prehodili svojih devet let. Glas pa je drugi obraz. Naj vas odnese daleč in visoko!
V lepe počitnice pa že vsi razpiramo krila. Če je najlepše in najvrednejše tisto, kar je zasluženo, in hkrati najtežje tik pred koncem, bo že držalo, da smo pred ciljno črto. Vse, kar bi vam še želela reči, je, da se iz slabih izkušenj naučite česa koristnega, dobre pa si zapomnite.
Andreja Kosec, mentorica in urednica
IZDAJA:
Osnovna šola Bistrica Begunjska cesta 2,
4290 TRŽIČ Tel.: 04 597 17 60 Fax.: 04 597 17 70 E-mail:
http://www.os-bistrica.si
GLAVNA UREDNICA:
Andreja Kosec
LEKTORIRANJE: Andreja Kosec
NASLOVNICA: Rok Aljančič, 4.a Dina Pintarič
FOTOGRAFIJE:
Člani FOTO-VIDEO krožka
OBLIKOVANJE: Dina Pintarič
TISK: Art Pro d.o.o., Ljubljana
NAKLADA: 300 izvodov
Mateja Vukota, 8. b
Učenci 1. a razmišljajo, zakaj je biti dobro šolar, šolarka
Ker računamo, ker smo se učili števila do 20, ker smo
spoznali abecedo. Žan Begovič , 1. a
Ker so dobre učiteljice in ker imam veliko novih prijateljev.
Nika Benda, 1. a
Ker se učimo, beremo, računamo, ustvarjamo, da veliko
znamo. Naja Ferenc, 1. a
Ker delamo naloge in ker dobim dobre ocene.
Taja Gaberc, 1. a
Ker se veliko naučimo, ker se učimo brati, računati.
Arijan Ičanović, 1. a
Ker se učimo črke, številke, ker veliko računamo in pišemo črke in ker smo danes dobili za darilo knjigo.
Marcel Lipušček, 1. a
Ker rada delam naloge, jemo različne obroke, imamo
počitek in ker imamo telovadbo. Elma Mehič, 1. a
Ker se kaj naučimo, ker v podaljšanem bivanju igramo
nogomet, ker smo se naučili abecedo. Nejc Melihen, 1. a
Ker se učim in igram. Riana Mulalič, 1. a
Ker delamo naloge. Aljaž Prezelj, 1. a
Ker rad delam »ta prave« naloge, ker rad pišem črke in
berem, ker rad računam in kaj ustvarjam. Rad imam
športno in likovno. Rad zunaj na igrišču tečem.
Gaber Rakovec, 1. a
Da se dobro učim in da bom znal dobro računati, ko bom velik. Nik Raztresen, 1. a
Da se dobro učim, da sem s prijatelji. Rada se tudi igram.
Ema Rozman, 1. a
Da se fajn učiš, da se naučiš tisto, kar ne znaš. Da se učim nove črke, številke. Če ne bi hodil v šolo, se ne bi nič naučil.
Valentino Sire, 1. a
Ker delamo naloge. Matic Stegnar, 1. a Ker imamo dobre naloge, ker imamo dobre učiteljice in ker imam v šoli veliko dobrih prijateljev. Jaka Stritih, 1. a Ker se veliko naučimo in dobro delamo naloge.
Tara Šmigič, l.a
V šoli smo se veliko naučili. Z razredom hodimo tudi ven in se igramo. S prijatelji smo nabirali storže po šolskem igrišču.
Ryan Goričan Slapar, 1. b
Zelo mi je bilo všeč na travniku, ko smo pihali regratove lučke. Na travnik smo šli peš. Naloge so bile zelo dobre.
Matic Aljančič, 1. b
Moja prijateljica Liza je bila za maškare princesa Ana in skupaj sva se zabavali. Jaz sem bila hudičevka. Skupaj smo se tudi slikali. Uma Crnkić, 1. b
Všeč mi je bilo, ko smo šli za pusta ven in smo peli. Peli smo pesmico Hip hura. Liza Meglič, 1. b Za pusta smo šli ven in imeli zabavo. Obiskali smo stare ljudi v domu in jim zapeli pesmico. Teo Čeh, 1. b
Ko sem prvič prišel v šolo, smo z učiteljicama pregledali, če imam vse. Takrat nisem še vedel kje je kaj, sedaj vem že vse. Vse to sem se naučil. Zelo zanimive so mi bile pesmice. Sedaj sem pri koncu prvega razreda. Še štirje tedni, pa bodo počitnice. Anže Ive, 1. b
Všeč so mi bile maškare. Bila sem princeska. S Klaro sva se veliko igrali. Anabella Jevtič, 1. b
Ko sem prvič prišel v šolo, mi je bilo vse všeč. Sploh me ni bilo nič strah. Rad se učim in rad bi dobil čim več zvezdic, da bi bil priden. Maj Amadej Tišler Sušnik, 1. b V šoli je dobro, zato ker se rad učim. Najbolj všeč so mi bile maškare. Miha Rožič, 1. b
Najraje se igram s prijatelji. Rad delam tudi naloge in se igram na igrišču. Sergej Krstič, 1. b Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili maškare. Takrat smo se veliko igrali. Manca Štular, 1. b
Prvi dan, ko smo bili v šoli, sem že jedla šolsko kosilo. Za kosilo so bili makaroni. To je bilo najboljše kosilo.
Klara Tavčar, 1. b
Ko sem prvič prišla v šolo, sem se bala učiteljic, da ne bodo preveč hude in da se ne bomo nič igrali. Tu so zelo prijazne učiteljice in se veliko igramo. Kaja Smolej, 1. b Ko sem prišel v šolo, mije bilo najbolj všeč, ker sem vedel, da se bomo veliko naučili. Šola se mi je zdela boljša kot vrtec. Doma me je bilo malo strah. Pomirila me je sestra, da v šoli ni nič hudega. Luka Čarman, 1. b S šolo smo šli plavat. Jaz sem zelo dobro plavala. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se v vodi igrali igrice. Igrice so mi bile všeč, ker smo čofotali po vodi. Polona Legat, 1. b Ko sem prišel v šolo, me je bilo strah, ker sem bil prvič v šoli. Spoznal sem, da ni nič hudega. Na šolo sem se navadil. Rok Balkovec, 1. b
Pogovarjali smo se z učenci 1. razreda Podružnične šole Kovor. Vprašali smo jih, kaj jim je v šoli všeč.
JULIJA AHAČIČ: Da se kaj novega naučim, ustvarjanje pri likovnem pouku, pisanje v zvezke.
MAJ DOLČIČ: Ko je lepo vreme in se zunaj igramo, risanje, računanje, pisanje nalog, ko smo pridni.
ZOJA ROŽIČ: Ko me med odmorom obišče Tinkara, ko delamo naloge in poskuse.
EVA LISEC: Praznovanje rojstnih dni in ustvarjanje iz papirja.
VITA PREMRL: Ko poslušamo glasbo in ko smo zunaj.
KAJA ŽOS: Ko se zunaj igramo, telovadimo, ko poslušamo učence, ki pripovedujejo obnovo knjig za bralno značko.
PATRICIA DULC: Igranje in učenje številk.
KAJA DOBRAVEC HORVAT: Ko gremo na telovadbo, ko se igramo zunaj in v razredu.
ANDREJ ŠULGAJ: Ko smo pridni, igra zunaj in v razredu.
LEONA FAZLIJAJ: Ko barvamo in pišemo v zvezke, ko se igramo.
MATIC PREMRL: Likovni pouk in odmori.
NEJC LUNAR: Ko gremo ven, ustvarjanje in računanje.
BRIN ZUPAN: Pisanje številk in črk.
ŠPORTNI DAN
tezfce _
ČAROBNI SVINČNIK
Bili smo v dvorani, kjer igrajo hokej. Ta dvorana je v Kranju. Ta dvorana je zelo velika. Veliko nas je bilo. V tej dvorani smo drsali. Iz našega razreda nas je bilo 7.
Marko Zečevič, 2. b
Sankat smo se šli na Krpin. Blizu sankališča je bila koča. V njej smo pili čaj in jedli lizike. Imeli smo se res super. Tam so bila tudi igrala, na njih smo se zabavali.
Ema Kogoj, 2. b
Na Krpinu so se otroci sankali. Punčko Segmedino je udarila gugalnica, ko so se igrali na igralih. Punčko Segmedino sta potolažili deklici Ema in Ajda. Ema je iz snega naredila zajčka. Je zelo dobra kiparka.
Ajda Amon, 2. b
V torek sem šel drsat v Kranj. Zelo je bilo dobro. S prijatelji smo se šli lovilca. Drsali smo se v ledeni dvorani. Jedli smo rogljiček z marmelado in pili jabolčni sok.
Blaž Jemec, 2. b
V torek, 10. 2. 2015, smo šli na sankanje. Tam smo se igrali in pili čaj. Nekateri so lizali lizike. V avtobusu so nekateri zaspali.
Vesna Srečnik, 2. b
Manca Čadež, 5. a
Nekoč, ko sem se zjutraj zbudil, mi je svinčnik skočil iz torbe v roko. Svinčnik mije povedal, da ima čarobno moč in da ne bom imel nobene napake več. Odpravil sem^e v šolo in se usedel v svojo klop. Učiteljicp-je narekovala in moj čarobni svinčnik je pisal sam brpzmoje porpda.
Sošolci in sošolke so bili začudeni. Prosili semie, če jim posodim svoj svinčnik. Sedrprrfi' sošolcerp^em uspel posoditi čarobni svinčnik, ostali so prišli na^vfsto drug£>—
Moj narek je bil ču^eznpbre^rrćpak^
I --------—^	Žak Boncelj, 2. b
JAZ, ČUDEŽNI LONČEK
Jaz sem čudežni lonček. Ime mi je Tevž. Sem barvast, malo počen, a sem bil gospodu všeč, zato me je kupil in odpeljal domov. Bil je prijazen. Vsak dan me je očistil in umil. Potem sva se igrala in si podajala žogo. Ime mu je bilo Gregor. Bil je nogometaš. Ker ni imel plastenke, da bi pil iz nje, je rekel, če jo lahko naredim. Bil sem mu hvaležen, zato sem mu jo naredil. Potem je šel na tekmo in jaz sem šel z njim. Zmagali smo z 1:0.
Tevž Premrl, 2. K
Nekoč je živela deklica. Mama ji je umrla ob rojstvu. Očeta sploh ni imela. Tako je šla v vas.
Na poti v vas je našla denar in si rekla: Nekaj grem kupit za pod zob. Tako je stopila v trgovino. Prodajalka ji je svetovala, naj kupi ravno mene, lonček, na katerega samo potrkaš in si zaželiš kos kruha in mleko. Postaviti me moraš točno na sredino mize. Deklica me je želela plačati in rekla: Tukaj imate denar. Prodajalka ji je odgovorila: Ne, ne rabim ga, vidim, da si revna.
Deklica je prišla domov. Postavila me je na sredino mize in rekla: Želim si kos kruha in mleko. Mleko in kruh sta bila pred njo in deklica si je postregla. Legla je k peči, da si odpočije. Zjutraj se je prebudila in spet rekla: Želim si kruh in mleko. In že je bilo vse pripravljeno. Deklica je sedla k zajtrku in pojedla. Nato se je šla ven igrat. Za kosilo se je vse ponovilo. Minilo je nekaj ur in prišel je čas večerje. Spet se je vse ponovilo.
Šla je spat in tako je srečno živela do konca svojih dni.
Neža Rožič, 2. K
Nekoč je živela deklica, ki je bila zelo revna in imela je samo še mamico. Oči ji je umrl.
Nekega dne meje našla v gozdu in me vzela iz grmičevja. Odnesla me je v svojo revno hišico. Takrat sem se zatresel in izgovoril: Lahko ti uresničim tri želje! Deklica sije zaželela: Oh, kako bi bilo lepo, če ne bi bili revni. Zaprla je oči in jih kmalu spet odprla. Pogledala je naokoli in videla, da nista več revni. Mami si je želela dobro kosilo, da bi imeli toplo juho, meso, krompir in solato. Tudi to željo sem jima uresničil. Deklica si je zaželela še zadnjo željo. Zaželela si je, da ne bi bili nikoli več lačni. Mami se je zahvaljevala deklici: Oh, hvala, deklica moja! Deklica pa ji je rekla: Nisem bila jaz, lonček je bil. S prstom je pokazala name. Takrat si je hotela mami še nekaj zaželeti, a je deklica hitro skočila predme in vzkliknila: Lonček mi je rekel, da če si zaželiš več kot tri želje, se bo razjezil in nama vzel vse najine uresničene želje in bova še bolj revni!
Od takrat sva srečno živeli.
Lucija Valjavec, 2. K
Nekoč je živela veverica, ki me je našla v gozdu. Vzela me je s seboj in ponoči sem ji naredil poln lonček lešnikov. Vsak dan sem to ponovil.
Potem je nekega dne odšla v gozd. Po nesreči me je vzela s seboj in v gozdu sem padel iz njene košare na tla. Veverica me je iskala in iskala, a me ni našla. Jokala je in jokala, a ni pomagalo.
Prišla je zima in veverica je iskala lešnike. Takrat me je zagledala in me od veselja objela. Odnesla me je domov. Spet sem ji delal lešnike, da ni bila lačna. Ko je šla naslednjič v gozd, me je pustila doma.
Vid Šlibar, 2. K
Nekoč je živela stara žena, ki ni imela veliko denarja. Nekega dne je šla v gozd nabirat jagode in me našla. Dala me je v košaro. Ko je prišla domov, me je položila na mizo in šla spat. Ko se je zbudila, je šla pome in pogledala vame. Zagledala je denar. Potem je šla na trg in si kupila kruh, marmelado in maslo ter veselo odšla domov.
Benjamin Jekovec, 2. K
Pozdravljeni, jaz sem lonček. Veste, mene je neki gospod kar zavrgel, pravi, da me noče več. Glejte, tamle gre psiček!
Živio, psiček, kako si kaj?
O, živio, lonček, jaz sem dobro. In ti? Kako si kaj?
Zelo slabo. Me vzameš s seboj?
Seveda! Kar z menoj!
Saj ne morem, nimam nog!
O, oprosti, te bom pa nesel na hrbtu! Ali kaj znaš?
Ja, znam! Sem čarobni lonček, ki ti lahko pričaram, kar želiš! Je to res?
Ja, je!
Potem pa kar v mojo hišico.
Hvala ti, psiček. V zahvalo ti bom vsako jutro dajal kosti.
In tako sem mu dajal kosti, dokler sva živela.
Manca Peternelj, 2. K
Neko soboto me je našel deček po imenu Rok. Na vrtu je bilo zelo dolgočasno in neprijetno, ko so mi polži lezli na obraz. Deček Rok me je umil, posušil in popravil. Dal me je psu Andražu. Ta me je vsak večer polizal in mi dal svojega medvedka, ki me je grel pred mrazom.
Zjutraj sem mu pustila presenečenje. Pustil sem mu vodo, pasje piškote in piskajočo igračo.
Dnevi so minevali in Rok me je vzel psu in me je dal svoji mlajši sestri Ani. Ana se je z mano igrala. Metala mi je žogo, vame dajala Barbike, glavnike, pisala in šilčke. Naenkrat pa sem se znašla v očetovi torbi. Odnesel me je v službo, kjer sem varovala sponke, pisala, šilčke in veliko drugih reči. Oče je prišel iz službe zelo vesel, ko je zagledal, da smo dobili nov fotelj. A mama je žalostna sedela za mizo in razmišljala, kako bi skuhala novo juho. Ker je v juho dala med namesto soli, je bila juha uničena. Mama je nato odšla za trenutek iz kuhinje, oče pa na balkon. Ko seje mama vrnila, je na mizi zagledala juho. Vsi so prišli jest in bili zadovoljni.
Laura Gorenc, 2. K

Siczict
PLAVALNI TEČAJ
Učenci iz drugega razreda smo imeli plavalni tečaj v Radovljici. V bazenu smo se kopali in se igrali. Učiteljica Silvia nas je učila, kako se skače v vodo. Pri plavanju smo si pomagali z deskami in s črvi. Na bazenu sem srečala tudi prijateljice iz Osnovne šole Bistrica. Imeli smo se zelo lepo. Super se je bilo peljati tudi z avtobusom.
Nika Pogačnik, 2. K
Zelo sem bil vesel, ko nam je učiteljica Eva rekla, da se začne plavalni tečaj. Kljub temu da še ne znam plavati, sem komaj čakal, da s sošolci skočimo v bazen. Na plavalnem tečaju nas je učiteljica učila pravilno tehniko plavanja, potapljanja in skokov v vodo. Na tečaju sem se zabaval in se naučil veliko novega. Mislim, da sem postal pravi plavalec.
'D
Jakob Gabor, 2. K
Na plavalni tečaj smo se vozili z avtobusom v Radovljico. Prva dva dneva fefra manjkal, ker sem bil bolan. V naši skupini smo vsi prejeli,bronastega delfina. Veliko smo vadili žabico in hrbtno plavanje. Meni je uro zelo všeč, ko smo skakali v vodo. Po plavanju smo si posušili lase. Vsak dan sem doma dat sušiti kopalke in brisačo. Za športni dan bi izbral plavanje.
Vid Šlibar, 2. K
Šli smo na plavanje. Z avtobusom smo se odpeljali v Radovljico. Najprej so nas preskusili. Potem smo se razdelili v skupine. Drugi dan smo se najprej ogreli in šli plavat po skupinah. Preplavali smo celo dolžino bazena. Na koncu sem tekmovala in bila prva. To je bilo zadnji dan.
Mateja Rutar, 2. K
Prvi dan plavalnega tečaja v Radovljici so nas razdelili v skupine. Bila sem v skupini pri učiteljici Silvii. Drugi dan smo šli v globoko vodo. Tretji dan smo se naučili mrtvaka. Četrti dan smo plavali do sredine bazena in nazaj. Peti dan smo se naučili reševalni skok. Šesti dan smo preplavali celo dolžino bazena. Sedmi dan smo ocenjevali plavanje. Osmi dan smo se v nizki vodi poigrali.
Jerneja Šlibar, 2. K
TR.BTJB'SOLCI JAZ SEM URA
Stezice __
V POPRAVLJALNICI IGRAČ
Jaz sem Gašperjeva ročna ura. Ima rdeč pašček z nogometnimi žogami, belo številčnico in tri barvne kazalce s srebrnim robom. Preden gre Gašper spat, me odloži na nočno omarico. Zame zelo lepo skrbi in enkrat se mi je strgal pašček in mi je namestil novega. Kadar pa imam prazno baterijo, mi jo zamenja. Stara sem dve leti, kmalu bom že tri. Gašper me je dobil za Božička. Ima me zaradi tega, da ve, kdaj mora iti na krožke.
Gašper Gros, 3. a
Sem Evina ročna ura. Imam roza pašček, rumene številke in roza kazalčke. Eva lepo ravna z mano in včasih me tudi vzame s seboj v šolo. Lansko leto me je dobila od Božička. Ko me ne vzame s seboj v šolo, me pusti na nočni omarici. Rada me ima, ker ji povem, kdaj mora iti v glasbeno šolo in na gimnastiko. Želim si, da me ne bi Eva nikoli vrgla stran.
Eva Gros, 3. a
Jaz sem Nežina ura. Sem ročna ura. Jaz sem cela rožnata, številke imam srebrne. Vsak dan me ima na roki in, ko pade mrak, me položi na polico. Lansko leto meje Nežina mama kupila v trgovini za rojstni dan.
Doma sem zelo pomembna, ker me vedno rabijo za dejavnosti ali druge pomembne opravke. Neža me zelo lepo vzdržuje in skrbi zame. Želim si, da bi me še vedno imela zelo rada.
Neža Špendal, 3. a
»ilii
Eva Čarman , 5. b
Dedek je bil v svoji popravljalnici. Potem je prišel zajec. Prinesel je svoj plišasti korenček, ker je bil že čisto scufan. Naslednji dan je prišlo še več otrok. Eden je bil Oto, ki je prinesel svojega pokvarjenega plišastega medvedka. Rekel je, če mu ga lahko popravi. Dedek je rekel, da mu ga seveda lahko popravi, saj ima veliko orodja za popravljanje igrač. Prišla je tudi Anka in tudi Anka je prinesla plišasto igračo. Naslednji dan je bil pust. Vsi otroci so se oblekli v pustne kostume. Za zajtrk so jedli krofe. Potem so šli k dedkovi popravljalnici. Tam so se zabavali in izdelovali
Eva Gros, 3. a
Nekega dne je dedek sedel v naslonjaču. Dedek je že mislil, da ne bo nihče pozvonil. Ampak je. Bila je Neža. Kmalu so prišli ostali otroci. Prišli so še Sneguljčica, Zlatolaska, Trnuljčica in še ostali. Neža je prinesla punčko, ki ji je padla glava stran. Sneguljčica je prinesla svojo krono. Zlatolaska pa barbiko.
Dedek je hitro popravil igrače. Oh, dedek kako si dober, je rekla Neža. Otroci so se zahvalili in odšli domov. Potem seje skoraj usedel na stol, ko je pozvonil zvonec. Bil je zajček Belko. Dedek je vprašal, kaj hoče. Hotel je, da mu popravi avtomobilček. Dedek mu je popravil na en dva tri in avtomobilček je bil nared. Zajček se je zahvalil in odšel domov. Dedek se je končno lahko usedel. Tako je bil utrujen, da je zaspal. Tudi otroci so s svojimi popravljenimi igračami zaspali.
Neža Špendal, 3. a
V majhnem mestu je bil dedek, ki je rad popravljal igrače. Nekega dne je prišel leseni vojak in prosil, da ga popravi. In naslednji dan je bil tako lep, da so še druge igrače takoj prišle in ga prosile, da jih popravi. Mali traktor je prišel in prosil za nove gume, ker je imel stare čisto uničene. Gugalni konj je hotel novo barvo, stara je bila čisto spraskana. Plišasti slonček je hotel zašiti trebušček. Dedek je vsem z veseljem rešil probleme.
Valerij Razinger, 3. a
Stezice —
PRI PIKI NA ČAJANKI
TRBrjesozci
ČUDEŽNO SEME
Na podstrešju sem v stari skrinji našel vrečko, v kateri so bila semena. Iz vrčke sem vzel pet fižolov. Posadil sem jih v lonček za rastline. Vsak dan sem jih zalival in sedel ob toplem ognju. Fižolov je bilo veliko.
Nekega dne pa sem lonček nesel na podstrešje. Odložil sem ga na tla. Slišal sem zelo tiho glasbo. Vzel sem plod in ga dal nazaj v vrečko. Glasba je bila vse glasnejša. Ko pa sem v vrečko dal dvajset fižolov, se je z nežno barvo prikazala pravljica. Iz pravljice pa se je zaslišal glas: »Če fižol odložiš na sveti kraj, boš zagledal sveti lonček in če v sveti lonček položiš tri fižole, bo oživel zlati vitez in varni bomo celo življenje.« Prikazal se je zemljevid in odšel sem na potovanje. Prišel sem v jamo in zagledal sveti kraj. Zagledal sem tudi sveti lonček in vanj dal tri fižole. Toda lonček ni bil tak kot v pravljici. Iskal sem eno uro. Našel sem pravi lonček. Vanj sem dal tri fižole. »Oh, utrujen sem!« in pri tisti besedi seje prikazal vitez in rekel: »Varni bomo.« Z nasmehom sem odšel domov.
Ostali fižol pa sem pojedel v solati, ampak brez skrbi, v trebuhu mi ni igrala glasba in se risala pravljica.
Jakob GolmajerŠmid, 3. k
Nekega dne sem na trati pred našo hišo našla seme. To seme ni bilo navadno seme, bilo je mavričnih barv, od rumene do temno modre. Pobrala sem ga in ga posejala. Čakala sem zelo dolgo časa.
Končno je čez nekaj mesecev seme vzklilo. Nekaj časa sem ga gledala in kar naenkrat je iz njega zraslo veliko košato drevo.Poimenovala sem ga mavrično drevo, saj je bilo mavričnih barv. Čez nekaj ur je na jem zraslo veliko različnih vrst sladkarij- od čokolad do bonbonov. Ker sem hotela imeti drevesno hiško, sem si jo zgradila na mavričnem drevesu. Pozneje sem splezala vanjo, ker sem bila žalostna. Kar naenkrat je začelo mavrično drevo govoriti in me tolažiti. Jaz pa sem zraven jedla sladkarije. Postala sva prijatelja. Zmenila sv ase, da na dan lahko pojem le eno sladkarijo. Povabila pa sem tudi prijateljice, da spoznajo mojega novega prijatelja. Tako smo večkrat prespale na drevesu in se z njim pogovarjale.
Drevo je bilo srečno, saj je spoznalo veliko novih prijateljev.
Meta Mencej, 3. b
Nekega dne me je Pika povabila na čajanko. Naslednji dan sem odšla k njej. Pripravila je veliko stvari, a vse so bile malo čudne. Vse sem poskusila. Najprej sva pojedli čokoladne kolačke. Bili so zalo neokusni. Namesto sladkorja je vanje dala sol. Pripravljeno je imela tudi pito. Tudi pita je bila groznega okusa. Morala bi biti malinova, a je vanjo dala rdečo papriko. Potem mi je postregla čaj. Ta pa je bil zelo okusen. Dan je hitro minil. Odšla sem domov in si želela, da me še kdaj povabi na čajanko.
Neja Bijelič, 3. a
JAN SE ZLAŽE - NADALJEVANJE ZGODBE JANJE VIDMAR POTOVANJE GROZE
Jan je prišel iz šole. Mami ni povedal, da jo učiteljica vabi v šolo. Malo ga je bilo strah, a imel pa je tudi svoj načrt. Zjutraj se je zgodaj zbudil. Pripravil je nahrbtnik in vzel denar, ki ga je dobil za žepnino. Ni šel v šolo, ampak se je odpravil po svetu. Šel je v trgovino, v kino, kupil si je sladoled. Ko mu je zmanjkalo denarja, se je začel dolgočasiti. V nahrbtniku je poiskal telefon in poklical mamo. Mama je bila vesela in jezna. Oddahnila si je in ga pripeljakidomov. Pogovotila sta se in Jan je obljubil, da ne bo v^č TKjdil sam po sv Spoznal je, da je veliko bolj zabavno v šo
POTOVANJE GROZE
Ko se je Jan zlagal, je res uj§l od doma. Odločil se je, da bo potoval po svety^PÖsoval je po državah. Živel je najprej vfStemsrTljrsevsraa. Potem je šel najprej v Nemčijo. (Jbiskal je me^o, ki se imenuje Köln. Za Kölnom je šel v Francijo, seveafa v Pariz. V Parizu je videl Eifflov stolp. Ko je stopil k stolpu, je zagledal možake, ki ga grdo gledaje/Ugotovi^et*aa so to ROPARJI!!! Bežal je vse do , Monajra. Od tgim naprej jih ni več videl.
denar od žepnine porabil za b^dfpametne stv
Brina Ahačič, 4. a
Potem je šel Jan v širni svet. Mamo>>rfe začeletakrbej je. Mama je takoj obvestila policijo in začeli so iskdH[i,^5n pa je šel ta čas v New York, kjer je bil v hotelu s petimi zvezdicami. Mama je Jana iskala šest let in je vsak dan jokala. Jan se je med tem časom učil igrati kitaro. Učil ga je kitarist Slash. Jan je postal rock zvezda.
Mark Rozman, 4. a
K^sr Francije jašel v Belgijo v Bruselj. Videl je vse znameni-,da bo od!Nk//tasti Bruslja, liaveličal se je Belgije in šel v Nizozemsko.
k* Pogosto hodjjv glavna mesta, tako da je šel v Amsterdam. Iz N/Szemske je šel v Anglijo, v Liverpool, za tem je šel šeyfvtanchester in na koncu v London. Potem se ni mog^Todločiti, ali bi šel v Azijo ali v Ameriko. Odločil se je, fre v Azijo. Najprej je obiskal Ukrajino, najprej je šel v DoNetsk, potem pa še v Kijev. Potem je šel v Turčijo v Istanbul, za tem pa še v Ankaro.
Čevljarsko svetilko so včasih pri delu uporabljali čevljarji. Z njo so si svetili v temi in ponoči. To je svetilka, ki ima leseno ogrodje. Na sredini je prostor za svečo ali petrolejko, na stojalu pa so obešene steklene krogle. V kroglah je voda. Ko je sveča prižgana, svetloba potuje skozi steklo in vodo ter osvetljuje prostor. Svetilke imajo dve ali štiri krogle. Krogle so na leseno ogrodje pritrjene z jermeni, imenovanimi 'gauge'. Čevljarski svetilki rečemo tudi ‘šuštarska luč’ in je bila v Tržiču dobro poznana. Danes je ne uporabljamo več, izdelujejo pa jih mojstri in služijo kot lep spominek.
Brina Ahačič, 4. a
Na koncu pa se je naveličal potovanj. Ampak odločil se je, da obišče še zadnjo državo, to je bila Severna Koreja. Zdela se mu je zelo lepa. Ampak ne za dolgo. Tam je videl roparje iz Pariza, ki jih je poslal predsednik Koreje Kirn Džong Un in predsednik Rusije Vladimir Putin. Jan ni imel izhoda, dokler nista prišla njegova mama in njegov oče s policijo. Pariški tatovi so začeli streljati, a k srečki nobenega niso ubili. Koje Jan s svojima staršema bežal pred vojsko, so se za hip ustavili, ker so imeli občutek da jih nekdo gleda. Bila sta Putin in Kirn Džong Un. Putin je udaril očeta, ampak oče je imel v žepu pištolo in je aretiral vojsko in predsednika. Srečno so vsi odšli domov. Te dogodivščine Jan nikoli ne bo pozabil. Obljubil je, da nikoli več ne bo zbežal. V>3l1"pssimel veliko za povedati.
\\
Perkman, 4. a
Drugo jutro je	pobegnil da doma, saj se je bal
staršev. Tekel je, t§J<fel in tekel/ir prišel do zapuščene ulice, vse je bila^puščeno/se celo pekarna je bila zaprta. Edina ži^d bitja so bile rryeke in podgane. Janje šel naprej. Zac^t ga je zfcpadati strah. Zato je stekel domov in odslej ni večraišILRa beg od doma.
Rok Aljančič, 4. a
PALČKOV VESELI DAN
Palček je ravno prišel iz šole. Je zelo priden in rad zapoje:
Zeleni lovec z dolgo puško zadane eno zrelo hruško.
Bum, bum, bum, bum.
Hruška čofne mu na glavo.
Zeleni skrije se v travo.
Bum, bum, bum, bum.
Ko zagleda rep od kače.
Puško izgubi in hlače.
Vsi so se smejali. Palček se je tako smejal, da je od smeha skoraj počil. Ko je bilo konec ure, je palček dobil nove prijatelje. Potem je še enkrat zapel pesmico. Zelo lepo je pel. Prijavil se je v opero in zmagal. Bil je zelo bogat. Kupil si je limuzino, grad, vrt in še podzemni rov. Tam je našel dragulje, diamante, zlato. In še živi, če še ni umrl.
Jošt Pesjak, 4. k
VESELI DAN
Veseli dan začne se z jutrom, ko zbudim se in pomanem oči.
Hitro se oblečem in očistim zobe.
Potem pa švrk za mizo, kjer že čaka zajtrk me.
Ker nedelja je, v šolo treba ni, zato lahko se skupaj s psičkom veselim.
Popoldne pa k prijateljici pohitim, da se igrava in zabavava s punčkami.
Ko pridem zvečer domov, pogledam malo televizijo in odpravim se v posteljo.
Preberem še knjigo in zaspim.
Sanjam o tem, kako sem preživela dan in česa si še želim.
Potem se moj veseli dan konča in želim si še kdaj takšnega.
Nika Buček, 4. b
VESELI DAN
Mami nas je želela presenetiti. Vedela je, da bi jaz in Jakob rada imela še kakšno žival.
Vsem so všeč goske. Mami je na internetu videla oglas in šli smo v Komendo/kjer je bil kmetijski sejem. Družina, ki nam je prodala goske pa je doma v Postojni. Ko smo dobili tiste majhne kepice, smo bili zelo veseli.
Sedaj so že zrasle in imajo že belo perje. Z Jakobom skrbiva za njih, dajeva jim vodo in hrano. Pasejo se na vrtu. Imam jih rad, ker so zelo lepe.
‘r	Nejc P ein uši-. 4. k
VESELI DAN ŠKRATA FRANCIJA
Nekoč je v jami z diamanti živel škrat Franci, ki je bil napravljen v široke hlače z naramnicami in v srajco.
Neki dan je jama izgubila diamante. Franci je bil zelo zaskrbljen. Hitro se je napravil in šel iskat krivca. Šel je čez reko Savo, goro Kriško. Nato pa je opazil, da hodi v krogih. Rekel si je, da gre še pogledat k reki Kokri in na goro Dobrčo. Toda na tleh je našel kose diamantov. Pobiral jih je in pobiral dokler mi ni zmanjkalo žepov. Odločil se je, da jih pusti pod luknjo, ki jo je skopal pred tremi leti. Tam je pustil diamante. Šel je naprej. Diamanti so ga vodili mimo Kovorja, Tržiča in Križ. Spet mu je zmanjkalo žepov. Dal jih je pod drugo luknjo, ki jo je skopal pred dvema letoma. Ko je prišel nazaj do jame, je pozabil diamante v luknji. Zato se je odločil, da jih gre iskat. Ko je prišel do prve luknje, je vzel diamante in jih prinesel nazaj v jamo. Šel je tudi k drugi luknji ter vzel diamante in jih odnesel v jamo. Takrat je odkril tudi krivca. To je bil njegov prijatelj polž Lojzek. Zelo rad ima svetleče reči.
Ko je bila jama okrašena, se je polžek Lojzek iskreno opravičil, da ne bo več kradel. Tako je Franci vzel polžka Lojzka za domačo žival. Tako sta srečno živela do konca svojih dni.
Nina Pergar, 4. k
' * i ;	Nadja Stojko Plesničar, 5. b
INTERVJU Z MAMO JELKO
V	šoli smo se pogovarjali o starih časih. Zato sem za intervju izbrala mamo Jelko. V času, ko je obiskovala šolo, so v šolo hodili peš; kot šolske pripomočke niso uporabljali računalnikov in interneta, zato je bil intervju z mamo Jelko zelo zanimiv.
Kakšni so prvi spomini na tvoje šolske čase?
V	šolo sem hodila v Tržič. Šola je bila v stavbi, kjer je sedaj knjižnica, radio ... V šolo smo hodili peš. Od doma do šole sem imela približno 5 km. Peš smo hodili v vsakem vremenu. Učitelji so nas lepo sprejeli. Od nas so zahtevali veliko in nas tudi veliko naučili.
Katere predmete ste imeli?
V	šoli smo imeli slovenščino, matematiko, glasbo, risanje in telovadbo od samega začetka. Kasneje smo dobili dodatne predmete zgodovino, zemljepis, biologijo, fiziko, kemijo in angleščino. Imeli smo tudi predmet gospodinjstvo, pri katerem smo se učili osnov kuhanja in ročnih spretnosti (šivanje, štrikanje, kvačkanje ...). Ker je v času, ko sem hodila v šolo, Slovenija bila skupaj nekaterimi drugimi državami povezana v Republiko Jugoslavijo, smo se učili srbohrvaščino in abecedo, imenovano cirilica.
Ali ste s šolo hodili na izlete, šole v naravi in podobno?
Na šolske izlete smo hodili. Šli smo si ogledat kakšen muzej ali znamenitosti. Na izlete smo šli s avtobusom. Šol v naravi ni bilo. Šolskih izletov in ekskurzij smo imeli veliko manj kot danes. V času, ko sem hodila v šolo, nismo hodili v gledališča ali v kino. Za kulturne dneve smo gledali predstave, ki jih je pripravila dramska skupina.
Kakšno ste v šoli imeli ocenjevanje?
Ocenjevanje je bilo podobno kot vaše. Najboljša ocena je bila 5 in najslabša 1. Pisali smo kontrolne naloge in učitelji so nas ustno spraševali. Pred zimskimi počitnicami smo dobili polletna spričevala. Imeli smo štiri konferenčna obdobja.
Mama mi je povedala, da so imeli ene počitnice (zimske) med šolskim letom in nekaj prostih dni v času praznikov (božič, velika noč ...). Niso imeli tedenskih počitnic vsaka dva meseca, kot jih imamo sedaj. V času ko je mama hodila v šolo, niso imeli možnosti petdnevnega dopusta. Manjkali so v primeru bolezni ali zelo hudega sneženja. Takrat je bila šola zaprta.
Rada bi se zahvalila mami za zanimiv intervju. Njeno šolsko obdobje pa je bilo zelo drugačno od našega.
Urška Eržen, 4. a
Brina Roblek Češka, 5. b
Včasih ustvarjalnost potrebuje samo majčkeno spodbudo -branje, in zgodi se veliko presenečenje - talent. Negujte ga!
MODERNA URŠKA
V	Tržiču živim, v šolo hitim,
fante okrog prsta vrtim;
vsi mi prav'jo,
da se oblačim ko eskim.
V	šoli ravno ne blestim,
saj ko očka misli, da se učim, cel dan na fejsu visim.
S fanti po fesu četam, in ko kakšnega zagledam, s svojo ritko opletam.
Ker zelo malo jem, je to velik problem, vsi pravijo, da sem presuha, in res,
saj mi izpod majice ne gleda čisto nič trebuha.
Ko na taco dam preveč mejkapa, izgledam ko ena zafnana spaka.
ČAŠA TVOJA JE ŽIVLJENJE TVOJE
Življenje je zaporedje dogodkov, ki si sledijo v določenem vrstnem redu. Vsi živimo za to, da umremo. Ni važno, kaj delaš, kadar piješ, se drogiraš, živiš zdravo, si uspešen, saj na koncu vedno umreš. V življenju je najpomembnejše, da zagrabiš priložnost za uspeh, ki ti jo da usoda. Vsaka oseba vsaj enkrat dobi priložnost za uspeh, vse pa je odvisno od človekove lastne volje in njegovih ciljev.
V	življenju me najbolj osrečuje, ko vidim, da si ljudje med sabo pomagajo, žalosti pa to, da smo vsak dan bližje 3. svetovni vojni z vsemi slabimi dejanji, ki jih ljudje delajo. Od prvega do petega razreda smo se v podaljšanem bivanju norčevali iz učenca naše šole, ki je na svoj način malo poseben. Ampak s tem ni nič narobe, hvala Bogu, da nismo vsi enaki. Seveda smo njegovo posebnost izkoriščali. Matere, ki nam je hotela razložiti stanje svojega otroka, pa nismo upoštevali. Ko smo postajali starejši, pa smo videli, kakšne napake smo naredili, zato smo se mu opravičili. Vendar samo opravičilo ne opraviči šest let norčevanja.
V	življenju bomo zmeraj delali slaba in dobra dejanja, spet pa je odvisno od nas, za katera dejanja se bomo odločili; po teh dejanjih se nas bodo ljudje tudi zapomnili.
Marko Stegnar, 8. a
Zdej s'm se odlocla, da od mejkapa se bom loč'la, da naravna bom postala, in za šolo lajf bom dala.
Rok Seiko, Bor Tadl, 8. b
Življenje je nekaj neprecenljivega, zato ga moramo sprejeti v dobrih trenutkih in slabih.
V življenju sem doživela že mnogo slabih in lepih trenutkov in vsi so bili nekaj posebnega in vrednega, saj so v mojem spominu ostali vsi dogodki, kijih ne morem pozabiti. Nikoli ne bi hotela biti nesmrtna, saj se vsako življenje enkrat konča. Človek v življenju naredi marsikatero dobro delo, po njem se dobro počuti in mu ostane v spominu. Če pa v življenju naredi nekaj narobe, si to zapomnimo, ostane nam slaba vest, vedno razmišljamo o tem, zato je slabe strani treba popraviti po svojih najboljših močeh. V življenju gremo tudi skozi obdobja. Najprej gremo v osnovno šolo, zatem v srednjo in potem si najdemo poklic, ki ga bomo opravljali celo življenje. Z njim smo lahko zelo zadovoljni ali pa tudi ne, zato si izberemo zamenjavo. Lahko si ustvarimo tudi družino, ki nas potem spremlja, spodbuja celo življenje.
Življenje se slejkoprej konča za vsakogar, vredno ga je živeti.
Nika Krištof, 8. a
•^v
k ^
URŠKA POVE SVOJE
Jafšem Uršika, to je res, čeprav kličejo Zala Dolenc. rfLepa sem, tudi prevzetna,--— pravij#mi, da sem zvijačumetnaj *"
y
Sej veste, katera sentT tista, ki jo je Prešern hotu
njdmu se nisem dovolilO vzet.
Gn je zame hoteNmret, jaz sem pa hdtla za drugim Pti^tr
Enga dne na plesu u Ljubljan sem doma \ ,pri mizi sedela, na slrgj ulov strmela.
_
jšehje do mene in me 'osvdjil,
; zčTpleš m^zaprofii^ celo litač-sva plesala,
'xn
1
Pridrvel so oblaki na prostost,
Tam, kjer je Ljubljanski most,
tam jaz domujem in čakam na starost
Pod vodo je brezupnost, dan za dnem Prešern me gleda in-z nadutim obrazom se mi izpovedo.
Jaz pa se jokam in čakam, da mi povodni mož prostost da, da bom taka, kot sam nekdaj bila.
tg š ß
n m ~ Vedin Hotič, 8. b
polnoč dočakala.

SMETIŠČE
Smeti, smeti, smeti.
Vsepovsod smeti.
i C 'f Če niso vzmeteh, so pa na tleh.
^če niso v predelavi,
. so pa na gozdnih tleh postlani. ? I
-	1	\	* I	\
Smšti gredo iz doma, kot fant in^gjjhcd Na smetišče, kamor jih župnik kliče.
\ 1 ■ Stare smeti gredo A v novo pridelavo in prišle bodo nove smeti, aA 'x kot jabolko, ki se rodi. '
Tanja Knific, 7.
v.
UMAZAN SVET
Oh, ta umazan svet. Avtomobili, tovarne, odpadki. Vse, kar je nekdaj čisto bilo, nikoli več ne bo.
Ptice več ne pojejo, ni več čisto nebo, reke več ne šume tako lepo, ribe več ne plavajo.
Gozdovi z mrtvimi vejami nas opozarjajo, svarijo,
na naše neodgovorno ravnanje v naravi.
Tia Dobrin, 8. a
Ana Rožič, 7. a
EKOLOGIJA
Mi smo mali Eko junaki, bodite nam enaki.
Čistite in ločujte kot mi, odpadke vrzite v ustrezne smeti.
Iskrica pomoči se skriva v vsakem očesu, v vsaki duši in v vsakem človeku.
Iskrica pomoči lahko zažari, tudi tistim, ki okolju ne znajo dobro.
Na kratke razdalje pojdi peš ali s kolesom, saj boš tako ohranil svež zrak in planet. Naj tvoja čistoča zaslovi v vsej okolici.
Naj še svet se zasveti, da bomo vsi zdravi in veseli.
EKOLOGIJA
Oh, kje je tu ekologija, če povsod je čista zmeda. Papirčki v gozdu, plastenke v reki, popoln nered, vse treba spraviti je v red.
In avtomobili
popolnoma preveč so se razmnožili.
Drvijo, hitijo, nam spat ne pustijo.
Zakaj ne bi raje na kolo se vsedli, šli v gozd in na svež zrak zajeli.
Vendar - saj svežega zraka ni!
Saj so tu same tovarne, ki se iz dimnikov jim kadi, pa tudi gozda ni več veliko, saj vse so razžagali kot staro železo.
c, ker sfab*žfak ji
MATI NARAVA
Narava, narava - mati sveta je že vsa onesnažena; nihče več ne pazi, kam papirčke odlaga, mečejo jih vsi po tleh, kmalu živeli bomo na smeteh.
Voda, ki je vir življenja, a vsi jo onesnažujejo, a potem, ko zbolijo se vsi pritožujejo.
Voda vir življenja je, ki energijo nam daje.
Počutim se grozno, ko mislim na to, a ko prišel pravi čas bo, mati narava kaznovala nas bo, zato pravim grozno, grozno!!
romet
Ne sme več-tako naprej, ustavimo to zmedo, pospravimo nered njjoeš pojdimo v nov 5veJ|j
Lara Malovrh, 7. a
m m


Martin Štular, 7. a
*
Gaja Koštič Papov, 8. a
B>erekvco li/v u.stv«rjcn^to
Včasih nam prebrano »obleži v mislih« in nas ne pusti na miru. To so dobre knjige, ob katerih razmišljamo o sebi, življenju in osebnostno rastemo. Knjige, ki so se vas dotaknile, so bile nekatere tudi na seznamu za domače branje.
Nekateri devetošolci pa ste se odlično izkazali pri pisanju strokovnih besedil - ocen.
LAŽNIVA, NAPETA, ZANIMIVA
Naslov: Lažniva Suzi Avtor: Desa Muck Založba: Mladinska knjiga
Leto izida: 1997
Zbirka: Knjigožer
Naslov Izvirnika: Lažniva Suzi
Mladinski/najstniški roman Lažniva Suzi govori o najstniških problemih, težavah, neprijetnih situacijah.
Suzi je najstniško dekle, ki se boji resnice in jo prekriva z lažmi, ki jo spravljajo v vse bolj neprijetne položaje. Doma ima probleme z družino (oče je alkoholik), v šoli pa s prijateljicami. Na koncu se njene težave le delno razblinijo.
Zgodba je torej napeta in polna laži, hkrati pa je predstavljena na zanimiv način. Knjiga je zabavna in jo priporočamo vsem najstnikom.
Knjiga nas poduči, da moramo biti v življenju odgovorni in se ne smemo lagati, saj se naše težave z zatiskanjem oči ne bodo rešile ali razblinile. Ravno obrano - moramo se zavedati, kakšne so posledice naših laži in sprejeti odgovornost za svoja dejanja in besede.
Manca Umek, Jan Valjavec, Miha Meglič, 8. b
LAŽNIVA SUZI - DEKLE, KI NE MARA SVOJEGA ŽIVLJENJA
Za domače branje smo prebrali knjigo, ki jo je napisala pisateljica Desa Muck in govori o najstniških problemih. V mladinskem romanu so pogosta tema laži, odnosi v družini, problemi družbe. Posledica laži pa je tudi to, da se Suzi težko sooča z realnostjo. Ker ima tudi slabe odnose v družini, se obnaša zelo nezrelo, se zapira vase, s tem pa si nakoplje samo še več težav. Njen oče je pijanec, zato mu ne more zaupati in se nanj zanesti, mama pa ji prav tako ne more pomagati, saj se neprestano prepira z očetom. Za take najstnike je značilno, da se zapirajo na družbenih področjih in so socialno šibki.H Zgodba se začne, ko 14-letna Suzi zamenja šolo in takoj hoče postati priljubljena, zato začne z lažmi. Sprva ji uspeva, nato pa se vse njene laži počasi začnejo razkrivati. Imela je tudi težave v ljubezni, a so se na koncu uredile. Na koncu pa se zanjo vse tudi dobro izteče, a se še kar ne more otresti navade po laganju. Knjiga nas uči o različnih področjih življenja, kot so popivanje, odnosi med starši in otroci, zato je tudi primerna za najstnike. Ko preberemo knjigo, spoznamo, da je življenje zapleteno in da je včasih bolje, da resnice ne prikrivamo.
Nina Kapel, BorTadl, Vedin Hotič, Klara Polajnar, 8. b
NEBO V OČESU LIPICANCA
Knjiga, ki smo jo prebrali, je mladinski roman znane pisateljice mladinskih knjig Dese Muck. Večina njenih del je za najstnike, za odrasle je napisala le en roman.
V knjigi Nebo v očesu lipicanca so predstavljene zgodbe treh najstnikov. Aljaž, Almira in Medea, ki so glavne osebe, se spopadajo z vsakdanjimi težavami najstnikov.
Najbolj se meje dotaknila zgodba Almire. Zaradi neprestanega preseljevanja, je bila osamljena, vase zaprta deklica. Večino svojega časa je preživela v svoji sobi, kjer si je predstavljala, da ji teče kri in da umira. Pobegnila je k teti v Ljubljano, tam pa zapadla v slabo družbo. Začela se je drogirati, kaditi in piti alkohol.
Osebno se z drogami še nisem srečala, verjamem pa, da se ljudje radi zatečejo k njim. V današnjem času se

težke
ljudje prehitro predajo - se ne borijo, če imajo težave. Vzrok za vedno več uporabe drog je človekova osamljenost, jeza, žalost, v večini pa je kriv vpliv družbe.
V nekem obdobju sem se tudi sama zaradi težav zatekla h kajenju, a to je bila rešitev samo za kratek čas.
Kmalu sem ugotovila, da moramo v življenju najti stvari, ki nas osrečujejo. S srečo, ljubeznijo, veseljem bomo vsi premagali svoje težave. Knjiga pa nam sporoča točno to. V življenju ni in nikoli ne bo vse popolno. A če se potrudimo, se nam bo vse poplačalo.
Vsem ljudem na svetu želim življenje brez trpljenja, nesreče, osamljenosti, vsak naj najde svoj mir, svojo srečo in zadovoljstvo! Tako bo svet lepši!
Larisa Levstek, 9. a
NEBO V OČESU LIPICANCA
Pisateljica knjige Nebo v očesu lipicanca je Desa Muck. Desa je znana slovenska pisateljica, ki rada piše mladinske in otroške knjige. Ima tri hčerke. Hčerke so ji tudi dala navdih za pisanje najstniških knjig. Meni se zdijo Desine knjige zelo dobre, saj v njih prikaže resnično življenje in probleme najstnikov, ki se soočajo s svojimi težavami. Prikaže, da življenje ni vedno tako lepo kot filmih in risankah.
Za domače branje smo prebrali knjigo Nebo v očesu Lipicanca. Knjiga mi je bila zelo všeč in ima tudi zelo dobro sporočilo. Tudi če mi ni ravno do pisanja, sem se odločil, da vam bom del knjige opisal.
Almiri je doma postalo tako težko brez prijateljev s prijazno družino, ki se ji je zdela grozna. Nekega dne ji je »počil film« in se je odločila, da bo odšla k svoji teti v Ljubljano. Imela je problem, ker se teta in njena mama že 20 let ne pogovarjata zaradi družinskih sporov. Almira se je teti zlagala, da jo doma pretepajo. Teti se je zasmilila in se je odločila, da lahko z njo ostane toliko dolgo dokler ne konča šole in ne najde poklica. Almira je imela sestrično, s katero sta vsak večer »žurirali«, pili alkohol in kadili travo. Ker sta bili »zadeti«, sta se pustili otipavati dvema fantoma. Ampak je bilo Almiri tega dovolj, zato jo je fant odpeljal k prijatelju in jo zadrogiral. Kmalu potem je prišla policija in jo odpeljala na policijo. Ko je tam videla starša in teto, so kmalu odkrili resnico in družina seje pomirila s sorodniki.
Meni se zdi, da je sporočilo to, da te prehitre in nepremišljene odločitve vodijo v pogubo. Almiri bi predlagal, da situacija lahko postane samo slabša kot je, če je ne ukrepaš pravilno. Vsak najstnik gre skozi težko obdobje in vsak različno odreagira na to. To so pota, ki jih življenje ponuja, ampak izbereš le eno. Včasih je prava, včasih ne. V zgodbi so glavni rešitelji konji. Zamislite si, da konjev ne bi bilo. Kaj bi se potem zgodilo? Tudi sam potujem skozi težko obdobje in sem se zatekal k vsakovrstnim stvarem. Ampak sem dejal, da so te odločitve bile napačne in sem odnehal. Zdi se mi, da gre situacija na bolje in sem se odločil, da bom v prihodnje raje dvakrat premislil.
Ivan Kaštrun, 9. b
LJUBEZEN - BREZMEJNA BOLEZEN
Naslov: The Best Of Me Režiser: Michael Hoffman Producija: Relativity Media Datum izida: 17. oktober 2014
Glavni igralci: Michelle Monaghan, James Marsden, Luke Bracey, Liana Liberato Žanr: Romantična drama
Čas izvajanja: 118 minut
Film The Best Of Me je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Nicholasa Sparksa. Snemanje se je začelo marca 2014 pod zahtevnim očesom režiserja Michaella Hoffmana. Prvič pa je bil predstavljen že oktobra 2014. Zgodba nas na začetku popelje na sredino morja, na naftno ploščat, kjer dela Davvson, ki ga je karizmatično in čustveno odigral James Marsden. Tam doživi nesrečo in nekaj mesecev potem prejme pismo ob izgubi bližnjega prijatelja. Poleg njega tudi Amanda, poročena gospodinja in mati 2 otrok, bivša punca Dew-sona, ki jo je v starejši obliki sprva prestašeno, kasneje pa odkrito odigrala Michelle Monaghan, prejme pismo. Oba se odpravita v New Orleans na zapuščino, nevedoč da se bosta po 21 letih zopet srečala. Ko se zagledata, nas film popelje v preteklost, v leto 1992, ko sta se spoznala. Dawsonovemu bratrancu Bobbyju se je pokvaril avto. Dawson, ki pa se je spoznal na avtomobile mu je pomagal. V mlajši podobi ga je odlično odigral Luke Bracey, ki liku doda kanček sramežljivosti in
velikosrčnosti Na pomoč mu je priskočila živahna in prisrčna Liana Liberato, v vlogi mlade Amande. Povabila ga je na zmenek, in še isti teden sta postala par. Ker je Dawsona njegov oče pretepal se je odločil, da pobegne. Nastalil se je v neki garaži, katere lastnik je bil pokojni Truc. S svojo mlado ljubeznijo in predanostjo drug do drugega, nam par na obraze prinese nasmeh, v srce pa veselje in radost. Dokler ne napoči dan... dan pogube. Medtem, ko so se Dawson in druščina odpravili na Bobbyjevo poroko so k Traču prišli Dawsonov zlobni oče, ter brata in ga pretepli. Ker pa je Dawson pozabil rože so prišli nazaj. Na tleh so zagledali Truca, Dawson je vzel puško in skupaj z Bobbyjem sta odšla h očetu. Med pretepanjem je Dawson ponevedoma pritisnil na sprožilec in ustrelil Bobbyja. Zaradi umora je šel v zapor za nekaj let.
Amanda ga je vsak dan obiskovala, a on je ni želel videti, saj jo je ščitil pred samim seboj. Po nekaj mesecih je obupala in se poročila z drugim. Bolj ko se film nagiba h koncu, bolj sta si Amanda in Dawson v tedanjem času blizu, a ker je zapuščinskega dela konec, se Amanda odpravi domov. Dawsona pa brezsrčno in surovo ubije njegov oče. Ko Amanda izve, da je umrl se ji seveda zlomi srce. A hitro se mora pobrati, saj je njen sin v bolnici zaradi okvare srca. Čez eno leto, pa sin dobi klic, da so našli primerno zamenjavo srca zanj. Srce DawsonaBTako nas režiser s solzami v očeh pusti sedeti in se spraševati. Je ljubezen res večna? Je prva ljubezen tista, ki je nikoli ne pozabimo? Ali ljubimo ljudi okoli sebe ali se samo pretvarjamo? Taka vprašanja so se mi podila po glavi, a nanj še nisem našla odgovorovBFilm The Best Of Me ni tipična romantična limonada, ampak je v njej toliko dogodkov, ki ti poženejo strah v kosti, ki ti srce napolnijo s srečo, oči pa z solzami. To je film, ki nam dokazuje da ljubezen nima meja.BFilm je sicer dobro dodelan, vendar ima tudi svoje pomankljivosti. Na trenutke me je zmotila Amandina pretirana zadržanost. Zanimivo pa se mi je zdelo, kako se karakterja Amande in Dawsona skozi leta spreminjata. V mladosti je bil Dawson zelo zadržan in sramežljiv, Amanda pa živahna in odkrita, v starejših letih pa ravno obratno. Tako se mi zdi, da se vedno lepo dopolnjujeta. Všeč mi je, ker se zgodba dogaja vedno na istih krajih in tako ni potrebno preveč razmišljanja kje se nahajajo. Režiser je lepo uskladil tedanji čas in preteklost, zakar film dobi svoj čar. Glede igralske zasedbe pa se mi zdi, da bi težko našli boljše igralce, saj se skozi film ves čas lepo usklajujejo. Pripombo bi dala le Robbyju Rassmusenu, ki je igral bratranca Bobbyja. Ne zdi se mi primeren za to vlogo, ker
je poleg drugih igralcev izgledal preveč naučeno in tako nisem dobila občutka pravih čustev pri njem.
Film toplo priporočam vsem, ki imate radi filme, kateri v vas vzbudijo čustva in se ob koncu zazrete v svoje srce.
Larisa Levstek, 9. a
S
izobraževanje
samo
ni:	dRUGea
Oblak n,d NI Pomoči
Druga plat mladosti
Na robu *nA(ja
Strli so mi srce
Naprej Q EB^om
lipse
se -posLflN/jcj
ć^ei^eraclja 2.000
Devetošolcem smo letos za Stezice pripravili svojevrsten izziv, in sicer naj se v kratkih pesmih predstavijo, zapišejo torej tisto, s čimer so na šoli pustili sled. Zato naslov Moj spomenik, ki je v resnici - spomin. In vsak ima svojega.
MOJ SPOMENIK
Mislim,
da se me bodo spominjali po tem, da sem bila pridna in zbrano poslušala, pouka pa tudi nisem motila.
Imela sem dobre ocene, razen pri matematiki.
Moj najljubši predmet je angleščina in upam,
da bom ostala v lepem spominu.
Maruša Pogačar, 9. b
MOJ SPOMENIK
Ko jezdiš na oblakih, ko iščeš to pot, posedaš po vlakih, pogrešaš svoj rod.
V	življenju so lepi in hudi časi, zaradi tega ne gre vse po kaši.
Na voljo sta ti dve poti, slaba in dobra; za slabo vrnitve Ni?
Sreče ne išči širom sveta, ker najlepša sreča počiva doma.
Klara Slatnar, 9. b
MOJ SPOMENIK
V	šoli beda, strah in jeza.
Učenci zaspano se držijo, ker jih učitelji morijo.
Vsak dan test pišemo, vsakega zabijemo!
Razen Grega, Maruše in Metoda,
saj je njihova glava posoda! Posoda pameti in vednosti!
Moja kemija je polomija, angleščina pa loterija.
Klavdija Mrak, 9. b
MOJ SPOMENIK
Pri pouku tiho sem bil, vedno dobro oceno sem dobil.
Mark Stubljar, 9. a
MOJ CILJ
Le kdo od prijatlov podprl bi me, da v letih nezrelih v vojno bi šel.
Strojno šolo bi rad v Kranju obiskoval, v Ljubljano voziti, ne bo se mi dal.
Učim se nemščino, čeprav grem na vzhod, v Evropi nad sabo dolgočasno imaš vlado.
Rusija me zanima.
Kučmo že imam, državljanstvo še rabim in prijatelje tam.
Jadran Hohnjec, 9. b
MOJ SPOMENIK
Zjutraj šolski zvonec zazvoni, meni pa v glavi zadoni.
Zaspani obrazi po šoli drvijo, učitelji jih pa lovijo.
Druga ura, slovenščina, vedno je zabavna.
Zunaj pes laja in učiteljici nagaja.
Maša Štucin, 9. a
MOJ SPOMENIK
Pri pouku tiho sem bil, nisem veliko govoril, a sem se veliko naučil.
Jasmin Mulalič, 9. a
MOJ SPOMENIK
Po mojem odhodu iz šole veselo bo, a
take legende, kot sem jaz, dolgo časa še ne bo.
Pouk je bil sprva zelo dolgočasen,
a sčasoma je postal vedno bolj zabaven.
Najbolj se me bo spominjal
učitelj športne vzgoje,
saj sem tam podiral rekorde.
Leon Čeh, 9. b
MOJ SPOMENIK
V	šoli vedno sem potrpežljiv, včasih miren, včasih igriv,
a včasih tudi pozabljiv.
Vsako leto sem se trudil in dobre uspehe dobil, slabše mi gre le kemija, športna vzgoja in biologija.
V	spominek bom učiteljem ostal ali pa jim bo za vedno žal,
saj takega učenca težko je dobiti, ki zna ob pravem času govoriti.
Kličejo me Mrak Anže,
Dolfe ali pa Unže.
Anže Mrak, 9. A
MOJ SPOMENIK
Redila me je šola, bistriška mora!
Navdale so me učiteljice, razredne mučiteljice!
Sedaj zapuščam to šolsko kraljevino kakor trot svojo družino!
Spomin bo ostal,
da nove rodove bo naprej gnal!
Solza se bo posušila, rana se bo zacelila!
Toda bolečina v meni bo za vedno!
Le kdo bo nadomestil to gospo, le kako šolo brez nje zapustil bom? Nenadomestljiva, ena in edina knjižničarka Metka iskriva!
Rok Frantar, 9. a
MOJ SPOMENIK
Ko prišli bodo mlajši rodovi, o meni bodo poslušali povsod naokoli.
Pri pouku dolgčas bo zelo, ker mene za jezikanje več ne bo.
Mojster sem bil za beljenje sten, še večji pa za brisanje tabel. Najbolje zbiral sem enice, čeprav hotel se le petice!
Luka Stržinar, 9. a
MOJ SPOMENIK
Vsem se šola nujna zdi, naj mene gnavijo dan in noč.
Ko v mislih govorim »Meni se ne da učit«.
Ko v ječi kabineta zgodovine sam sedim,
tam mi dolgčas nikoli ni.
Ko v razredu mene več ne bo pri vsaki uri dolgčas bo.
Na šoli spomenik moj ostal bo, se z zlatimi črkami zapisal bom.
Miha Frantar, 9. b
MOJ SPOMENIK
Vem, da se me bodo spominjali po tem, da sem bil velikokrat poškodovan, da sem bil velikokrat brez domače naloge in kako dobro kitaro sem brenkal. Ko bi vsaj drugačen vtis na tej šoli pustil, da bi imel boljše ocene ter večkrat domačo nalogo!
Vem, da se me bodo učitelji spominjali po tem, kako slabe ocene sem imel, a večkrat sem tudi dobre dobil. Upam, ko bom na drugo šolo odšel, da se bo vse to spreobrnilo in da boljši vtis bom pustil.
Timotej Podakar, 9. b
MOJ SPOMENIK
Ko mene na tej šoli več ne bo, velikokrat kakšen učitelj spomnil name se bo. Ker ne bo več tako veselo, veliko manj pesmi se bo pelo.
Ko misel name ga bo nanesla, ta učitelj bo pozabil vsa svoja računalniška gesla, kmalu po odhodu naša generacija se ne bo nikoli pozabila, za nas se še dolgo ne bo našlo zdravila. Šola se bo v črno ovila, kuharica juho bo zasmodila.
Gospod Ravnatelj šal okrog vratu si bo
zavil in se iz službe žalosten napotil domov.
Matej Čosič, 9. a
MOJ SPOMENIK
Po mojem odhodu iz šole veselo bo, a
take legende, kot sem jaz, dolgo časa še ne bo.
Pouk je bil sprva zelo dolgočasen,
a sčasoma je postal vedno bolj zabaven.
Najbolj se me bo spominjal
učitelj športne vzgoje,
saj sem tam podiral rekorde.
Leon Čeh, 9. b
MOJ SPOMENIK
Želim si, da po meni spomina ne bo,
ker rada bi zbrisala vso svojo zgodovino. Slabo storila sem, napake velike ter male, a za vedno ostale bodo. Trudila sem se, a zgleda premalo, zato zidajo se mi stene, ki stojijo pred mano. Želim začeti na novo, a zgleda, da ni tako enostavno.
Tamara Boštar, 9. b
MOJ SPOMENIK
Ko mene na tej šoli več ne bo, se le malokateri učitelj spomnil me bo.
Ne glasna, ne tiha, ne pridna, ne lena, vsega po malo, skupaj skoz vse s Frantarjevo gospo.
Vsako uro učilnica druga, razlaga nova,
kdaj zanimiva, kdaj dolgočasna, težko vbiti podatke je v glavo, a le nekaj sodelovanja, malce spoštovanja, lepo se godi, čas hitro hiti.
Lucija Marija Novak, 9. a
POMEMBNO
Čez nekaj let poznal me bo ves svet.
Šolo dokončala in v tujino se podala.
Treba je svoboden bit', saj tako postaneš velik hit.
Jerneja Košir, 9. b
MOJ SPOMENIK
Ko mene v osnovni šoli več ne bo, vsem bo lepo, saj lumparij manj bo in učiteljem ne bo težko.
Pri športu slabo jim bo šlo, saj mene zraven več ne bo
Andraž Špendal, 9. a
MOJ SPOMENIK
V šoli res lepo jim bo, saj mene več nazaj ne bo.
Učitelji si bodo oddahnili, a me ne bodo pozabili.
Je res da bom odšel, a duh v učilnicah bo živeli.
Edino zgodovine bo mi žal, ker vzoren sem bil, nisem klepetal.
Luka Zadnikar 9. b
MOJ SPOMENIK
Kaj moj spomenik bo šoli ostal?
Jaz, Domen Vrhovnik,
velik pečat sem zadal, se za vedno v srca učiteljev vtisnil.
Kakšnemu celo slabo misel sem zadal, a nič ne de, tako pač življenje gre.
Po čem se me sploh spominjali bodo?
Po velikem, dobrem možu, ki je hodil po bistriškem hodniku, ki večje govoril, kakor je storil.
Gotovo šel bo v anale,
ali pa v finale tržiške zgodovine kot
eden in edini doktor zgodovine, pa kemije,
ob sredah še biologije, Domen Vrhovnik!
Domen Vrhovnik, 9. a
MOJ SPOMENIK
V	šoli odličen učenec sem bil, velikokrat tudi lenoba sem bil. Zobozdravnik vedno jezen je bil, saj moje zdravstvene ni nikoli dobil. Rad sem matematiko imel,
učitelj Zaletel me je zaradi površnosti oštel.
Pri slovenščini sem se umetnosti vedno bal,
a na koncu velik pesnik sem postal.
V	šoli veliko prijateljev sem imel,
na njihov račun vedno šale sem pel.
Juš Fajdiga, 9. b
MOJ SPOMENIK
Po moji hoji po hodniku se me bodo spominjali vsi. Saj že sedaj se veliko govori.
Pri angleščini z ruskim naglasom sem govoril, a slabe ocene nisem dobil. Moj najljubši predmet bili so odmori, ko smo vpili, so se tresli zidovi.
Kemik bil sem slab, a pri pouku fizike bil sem rad.
Luka Klemenčič, 9. b
1


3 on se m^prepieic njego^eten phoustni^ežen.
JAZ IN’
V • „ ^
Dnevi in noći, ljubezni polne dni z iskro v očeh ter nenavadni smeh me ženejo v ta greh.
' čudno stvar v prsih čutim ter nekaj novega, čarobnega slut^
Podbba njegova ne da mi min a kaki naj znebim se tega strah Ko takoh^snjki srčni sem ujeta v mislilWimo oh sg mi prepleta PocJ
in smehljaj
Ponovno strah'Štese m1|elo.
Kaj, če vse skj>pCIJrfe"bo šlo?
Kaj če zju^dfsama se zbudim in v večetOtiho, žalostno zaspim Mis/f grde sem pregnala in bitki ljubezenski se vdal rce naj v višave poleti, k^zdaj sva samo še jaz irf ti.
Iza Potočnik, 9. a
«IČAKOVANJE
/!daj prišel je zimski čas,
|n vsi zabavamo se naglas.
|Vsi že nekaj pričakujemo,
{zato v mislih potujemo.
I Božiček z jelenčki pridrvi, i da nas vse obdari.
Ko zjutraj se zbudimo, čakamo, da odpremo darilo.
Tako vsi srečni smo, saj tega ne pričakujemo.
Božiček nas pres^rtotiti zna, tako da naps-dsto drugo pesem zaigra in s teflantmlim tako, fanam prinese čisto drugo darilo.
Maja Banovič, 7. a
/
WSmm
m

PESEM ZA MAMO
Pesem za mar. lepa kot ptica, f\
I čudovita kot cvetica.
! pridna kot mravljah [ki nikoli časa ne zapravlja.
|Ti sonček si zlat, f ki obsije moj svet, hkrati pa megla,
I ki zakrije ves planet', j Včasih trenutki s topo so slabi, la vseeno za vsako ceno,
■ te ne mislim pcdaati, tebe-mojajjubezniva mati.
Eva Iskra, 7. a
JesertSe letni čas po poletju, ko listi pfc^polajo v vetru, in ko se velikost trave zmanjša na metru. Kostanj že lejSodiši, jazbec pred lisiasbeži in listi so že oranžni'
Naslednji letni čas je zima' takrat se medved že v brlogu "zaliT ampak zdaj se pa nič več ne rima.
Žiga Štucin, 7.b
PRIČAKOVANJE
Danes ponoči imela sem sanje, sanje, ki nima jih vsak.
Sanjala sem o pismu, pismu, ki ne napiše ga vsak.
A jaz želela bi si,
da bi vsi otroci sanjali,
da bi vsi v otroštvu dobrim možem pisali,
kaj vse naj jim prinesejo,
ko k njim na obisk pridejo.
A žal tega sama ne zmorem, zato pomagajmo mi vsi, takim otrokom,
ki otroštvo jim sanjati ne dopusti.
Pomagajmo le z lepo besedo, pristopimo jim na pomoč, saj tudi oni so otroci, popolnoma enaki kot smo mi!
Lara Malovrh, 7. a
RIBA IN MORSKI PES
V morju jata rib plava in ena ribica odplava.
Sreča jo prijazen, ubogljiv morski pes ter jo vpraša: Kam si zašla? in riba mu odgovori: Zgubila sem prijatelje in družino, ko sem iz jate zaplavala.
Morskemu psu se ribica zasmili.
Pomagati ji je hotel, a mu ni pustila.
Odgovorila je, da ne rabi pomoči.
Nesrečen morski pes odplava: ribica se mu opravičuje, a zaman.
Nato orka priplava
in ribica izgine za vse večne čase.
Tina Gros, 7. a
Tia Jagodic, 5. a
ROMANCA
Živeli so trije bratje, zelo ponosni graščaki.
Vsi so bili mladi in vsi so jih imeli radi.
Bratje so se dobro razumeli, včasih kaj lepega skupaj doživeli.
Slabega še ni bilo, ampak kmalu to drugače bo.
Je v mesto deklica prišla
in vsak je hotel, da njegova žena bi bila.
Takrat prepiri med brati se začnejo, razumevanja ni več, kot je nekdaj bilo.
Brata starejša sta skupaj držala, mlajšega za sabo zapustila.
Dejala sta, da mlajši preplah je, da kaj takega sploh mu v glavo gre.
Pa vseeno mlajši poskusil je.
Šlo za boje je.
Ne tiste s sabljami, ampak tiste z mislimi.
Starejša dva deklice ne očarata, saj samo darila so od njiju bila, nobenega pogovora, le sel vsak dan nekaj pred vrata da.
Pa pride mlajši brat pred vrata, ves nestrpen, kaj ga čaka.
Deklica odpre, presenečena se ozre, saj ta fant zagotovo pravi je.
Klepet mad njima kmalu se prične, zanimiv, zabaven čas mimo njiju gre, tako mlajši brat ve, da boj zmagal je.
Kmalu zatem sta se poročila in se odselila v dolnjo deželo.
Brata starejša dva pa žalostna sta bila, saj deklice nista očarala.
Eva Iskra, 7. a
ROMANCA - BOJ ZA LJUBEZEN
Nekoč sta na kranjskem živela fant in dekle.
Všeč sta si bila še in še, a ljudje so govorili, da se to ne sme, sploh ne in ne...
Fant je ljubil dekle močno, da mu je skoraj srce počilo. Meščani dekleta niso marali in so ga glasno karali, ker je bila revnega stanu.
Marko je imel Sofijo rad, govoril ji je, da je njegov zaklad. V hudi vnemi sta zbežala oba, daleč čez gore sta šla in živela sta srečna oba.


Katja Tišler Sušnik, 7. a

ŠOLSKA BALADA
Šolska balada Temno je jutro, zaspani smo vsi, ura se vleče, dež na okna leti.
Kontrolna naloga je prazna vsa, ko učiteljica predme jo da.
Ko dobim 1, se le smejim, kasneje pa solzo spustim.
Manca Vukota, 8. b
OSAMUEN.SI
Če osamljen si,
se poskusi zamotiti z igrami.
Če iger ni,
pokliči na 123 (Osamljen.sij, če se ti nihče ne oglasi, pošlji SMS na 223.
Rešen si!
Loti Žos in Tinkara Jenko, 5. k
KO MAČKE NI DOMA, MIŠI PLEŠEJO
Ob gozdu v rumeni hiši živi skupina miši.
Miške Tinka, Linka, Zinka res bila bi vesele, če strahu pred mačko sostanovalko ne bi imele. Mačka res je velika in se večkrat zadere:
» Ne razgrajajte, bodite pridne, da se hiša ne podere.«
V soboto oznani novico:
»Jutri odhajam na pot v Novo Gorico!«
»Hurej!« se oglasi najmlajša Tinka, ■'fjj »same bomo ostale in skupaj s sosedi plesale.« ; »Ne, to pa ne!« jih mačka jezno opozori, da ne bi disciplina ušla z vajeti.
Miške so ji obljubile, da doma bodo same ostale, in hišo pridno pospravljale.
A takoj, ko mačka skoz vrata odide, miške so na obljube pozabile.
Glasba se je po celi hiši slišala,
miške so plesale, klepetale in s sosedi so plesale.
Mačka je v hiši volno pozabila in se nepričakovano še isti dan vrnila.
Zabave doma ni pričakovala, zato je miši kaznovala.
■	Ana Marin, 7. a
MOJA DOMIŠLJIJA
Moja domišljija je ogromen val,
da v svet risanih junakov bi odpotoval.
Tam bi se spoznal s supermanom ter soočil s spidermanom.
Tam bi z angry birdsi "najedal" prašičem s fračo, da bi branil jajca, zmagal in proslavil s pogačo.
Domišljija je lahko nogomet, košarka in rokomet.
Domišljija je karkoli, vse mogoče, vse okoli.
Rok Aljančič, 4. a
ŠOLSKA BALADA
ŠOLSKA BALADA
Takoj ko mi budilka zazvoni Se oblečem in v šolo odhitim.
Včasih še pod odletim da dišim.
Ali pa se učim, da bolšo oceno dobim.
Ko med prvakom sedim.
Slišim glas pred tablo pridi.
Učiteljica me praša par stvari Jaz pa le tiho stojim In tako ena dobim
Po enem tednu se naučim in 2 dobim.
Zdaj smo proti koncu, ker se mi šesta ura konča,
Ko zazvoni, hitro odhitim kot vsi na šoli.
Drugi dan spet isto, ker drugače ne moreš nič narediti, razen se malo učiti in nalogo narediti.
Igor Radovančevič, 8. b
Zakaj imamo to šolo?
Zakaj ne moremo brez nje?!
Le zakaj to tako gre?
Mi bi radi zjutraj spali, ampak moramo zgodaj vstajati in torbo na ramo dati.
Potem pa v šolo prihitimo in skrbimo, da ne zamudimo.
Učitelji se na nas jezijo in pravijo, da se nič ne naučimo. Ocene nam delijo in leto gre hitro mimo.
Če slabo oceno dobimo, domov slabe volje priletimo. Mame in očetje pa samo na nas norijo.
Manca Stušek, 8. b
DRAMSKO BESEDILO
Če zmaj požre mamo ...
Vloge: omara, blazina, ura, računalnik, koza.
Omara: Hej ti. Ja ti, koza!
Koza: Kaj želiš?
Omara: Ali ti gre na živce, ko otroci skačejo po tebi?
Koza: (se malo obotavlja) ne nič. Zato sem ustvarjena.
Ura: Tika, taka, tika, taka,...
Omara: Utihni ura ne vidiš, da se z kozo pogovarjava?
Ura: Seveda vidim. Ampak žal se ne morem odvaditi.
Koza:(spačeno).Joj. Groza žal se ne morem odvaditi.
Blazina: Ne prepirajte se. Vsak je takšen kot je in takega ga moramo sprejeti.
Ura: To si dobro povedala blazina!
Blazina: Saj vem. Dobra sem v tem.
Koza in omara: Daj utihnita že! Radi bi se pogovarjali!!!
Ura in blazina: Midve tudi!!!
Ura: Čakajte, imam idejo.
Koza, blazina in omara: Kakšno? Povej hitro!
Ura: Da bi se midva z blazino pogovarjali sedaj, vidve pa potem.
Koza, blazina in omara: To je dobra ideja!
Ura in blazina: Bla, bla, bla,...
Računalnik: Zgleda da me sploh ne opazijo. Pa saj je vseeno. Se bom pa sam zabaval. In malo učiteljici ponagajal!
Hi, hi.
Računalnik se ni zares zabaval, bolj se je dolgočasil.
Tinkara Jenko, 5. K
MOJA VARUŠKA
Nekega večera sem bila v sobi. Slišala sem pogovor staršev. Čez nekaj časa me je mami poklicala v kuhinjo. Povedala mi je, da bosta z očijem zjutraj odšla za tri dni v toplice in da bo name, ko njiju na bo, pazila varuška Mary Poppins.
Ko sem se zjutraj zbudila, sem se oblekla, pojedla zajtrk in umila zobe. Kar naenkrat je pozvonilo. Mami je šla odpret vrata. V hišo je vstopila čudna gospa. Oblečena je bila v črna oblačila, s seboj je imela le kovček. Ko se je predstavila, sta starša odšla. V tistem trenutku me je postalo strah. Nekaj časa sva se čudno gledali. Bili sva v zadregi, saj nobena od naju, ni iz sebe spravila besede. Bilo mi je tako nerodno, da sem se raje odpravila delat domačo nalogo. Mary mi je rekla, da so naloge bedarija. V tistem trenutku mi je varuška postala všeč. Pozabili sva na šolsko nalogo in raje šli nakupovat. Kupili sva same nezdrave pijače, polno vrečo sladkarij, sončna očala, ogromen bazen, dva ležalnika in najbolj modne kopalke. Ko sva prišli domov, se je varuška domislila, da se v garaži igrava poletje s stvarmi, ki sva jih kupili. Zvečer mi Mary ni pustila spati. Še naprej se je želela igrati v garaži. Čez nekaj ur mi je le uspelo zbežati v posteljo. Naslednji dan mi je Mary pokazala svoj skrivnostni dežnik. Z njim sva odšli ven in letali po mestu. Ko sva prišli domov, se mi je zazdelo, da z varuško ni vse v redu. Videla sem jo, kako je delala salte, ne boste verjeli, iz pisalne mize na posteljo. To se mi je zdelo čudno, ker je imela 77 let. Zvečer je hotela imeti še disko. Ni me prepričala, bila sem preutrujena še za eno zabavo.
Zadnji danje bil najslabši. Mary je začela pakirati. Skoraj je pozabila na stvari v garaži. Hitro jo je odhitela pospravit. Končala je malo pred prihodom staršev. Skupaj smo popili še čaj, potem pa smo se poslovili. Nobena od naju ni staršem povedala, kako sva skupaj preživljali čas. To je bila najina velika skrivnost. Ko je Mary odšla, sem mami rekla, da me bo od danes naprej vedno pazila moja nova varuška.
Klara Hladnik, 5. K
DOMIŠLJIJA NA POTEPU
Domišljija je kot lepa pesem, ki živi v nas vseh. V domišljiji odletimo kamor koli si želimo. Lahko nas ponese v pravljice med pravljične junake. Lahko si zamišljamo zelo
različne stvari. Lahko dobimo krila in skupaj s pticami odletimo v tople kraje. Lahko se potopimo globoko v morje in se spremenimo v lepe morske deklice. Lahko si domišljamo, da se zjutraj zbudimo kot kraljične v čudovitem gradu. Domišljija je brezkončna in brez mej.
Petja Florjanič, 4. a
Bilo je poletje. Vročina je bila zelo huda in domišljija si je zaželela zabave. Sedla je na letalo in se odpeljala v daljno deželo. Potovala je po zraku, po vodi in pa celo peš. Ko je prispela, je v deželi domišljije videla zabaviščni park in spoznala nove prijateljice. Kupile so karte za park in zabava se je začela. Najprej so šle na tobogan, na vlakec smrti pa še na vrtiljak in na vožnjo z vodnimi obroči. Vrhunec pa je bila sladkorna pena z okusom jagode. Ko se je zvečerilo, so se poslovile in domišljija se je vrnila k meni domov.
Brina Ahačič, 4. a
LAŽ IMA KRATKE NOGE
Pripoved govori o starejšem dečku Janezu, ki je stalno lagal. Zaradi tega so mu drugi nagajali. In je storil grozno napako.
Leta 2007, 24. maja, se je Janezova zgodba začela zelo zapletati. Imel je sošolca Edvarda, ki ni maral Janeza, ker mu je nagajal. Janez mu je nek dan ukradel telefon in Edvard je to izvedel.
Janez je za domačo nalogo moral prinesti plodove in jih opisati. Šel je v gozd. S seboj je vzel švicarski nož, da bi lahko odrezal plodove z dreves. Ko je prišel domov, je rekel očetu, da je srečal Edvarda in njegove prijatelje. Ker so ga hoteli pretepsti, je splezal na drevo. Potem se je prikazal medved in vse pomoril. Ko se je medved naveličal, je odšel v brlog. Janez je splezal z drevesa in stekel domov. Vsaj tako je Janez povedal očetu. V resnici pa je Janez zagledal Edvarda in njegova prijatelja in začel teči. Ko je Janez tekel, se je spotaknil in padel. Takrat so ga ujeli in pretepli. On pa je vzel nož in jih ubil.
Čez en mesec in pol je šel starec na sprehod in opazil trupla. To je prijavil policiji. Policisti so prišli tja in prepoznali trupla. Naslednji dan so jih pokopali. Policisti so najprej sumili zapornika, ki je bil obtožen umora in so ga pred dvema mesecema izpustili iz zapora.
Ko so policisti prišli do njegovega stanovanja, je on govoril da ni storil umora. Janez se je spomnil, da je tam pozabil svoj telefon. Šel je tja. Ravno takrat pa je šel tja tudi policist, ki je iskal dokaze. Tam je opazil Janeza. On je opazil policista in ušel. Policist je povedal to detektivu in on načelniku. Čez štiri dni je šel do njegove hiše in vstopil. Doma je bil samo njegov oče. Načelnik mu je vse povedal in oče je rekel, da Janeza ni. Janez je ušel.
Čez dva tedna so klicali iz prodajalne hrane, da so prepoznali Janeza in da tam dela. Načelnik je šel tja in ga aretiral. Potem mu je rekel: "Laž ima kratke noge."
Andraž Sitar, 6. b

Klara Polajnar, 8. b
JUNAK DANAŠNJEGA ČASA
Ko smo se pri slovenščini pogovarjali o junakih, smo za primer vzeli Lombergarja, ki je premagal Pegama ter tako postal junak. Junaki so ljudje, ki so storili junaško dejanje oziroma povedano drugače, se borijo za pravo stvar.
Skušam ugotoviti, kakšen je junak današnjega časa. Danes nisi junak, če premagaš zlobnega človeka. Danes junaštvo opredeljujejo druge stvari, danes so junaki tisti, ki med ljudmi ne delajo razlik. Tisti,ki vidijo drugačnost, ne obsojajo, ampak jo sprejemajo. Različnost v naše življenje prinaša pestrost, več pogledov na svet. Enakost pa pomeni enoličje in dolgočasnost. Nihče ne bi smel biti žrtev nasilja ali slabega obravnavanja zaradi njegove drugačnosti. Ljudje, ki se borijo za enakopravnost, so zagotovo junaki.
Drugo vrsto junakov predstavlja množica ljudi, ki sodeluje pri različnih dobrodelnih akcijah. Pomoč ljudem v stiski je nekaj, za kar se je vredno boriti, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi mi potrebovali pomoč.
Junaki pa so nedvomno tisti, ki so šli v Afriko pomagat zdraviti bolezni in jim pomagali. Ko dobro premislim, lahko rečem, da pravi junaki ne pomagajo ljudem za plačilo, ampak za boljše življenje na svetu.
Tudi mi smo lahko junaki, če vidimo stisko drugega in mu ponudimo pomoč. A junaki niso le tisti, ki rešujejo ljudi, ampak tudi tisti, ki rešujejo živali ob kakšni naravni nesreči in jim pomagajo najti dom.
Vsi junaki, ki so premagovali zmaje, so minili. Danes je čas junakov vsakdana, ki si z malimi dejanji iz dneva v dan prizadevajo, da bi vsi ljudje na svetu postali enaki v svoji različnosti in bi drug drugemu pomagali. Junaštvo je odločitev vsakega posameznika, da stvari dela prav, ne le oni za nas, ampak tudi mi za druge.
Tim Špehar, 7. a

Veronika Zaman, 3. b
~L
■WUBOSUMJE
Zjutr^tj^gj^šla v šo'o in videla sem, da ima sošolka novo perpsnico. VšUazen Maje smo jo občudovali. Maja je bila Ijyoosurtina in bila je neprijazna do sošolke. Govorila ji je, da se važi in da hoče, da so vsi prijaapi z njo. Etougi dan je bilo Maji žal in ,sošolki se je opravičila. S|et sta bili prijateljici.	q	^ t Ö
a Vs Tina Stritihi. bC!
■
Moja Sestrična ?Ana is dobila sestrico EvaSn v| so jo prišli gledati. Sorodr\ki, prijatelji in še itiarsikdo.
Vsi so najpi^ pot sek'Cj^l nameniffAni, nato pa vso preo-/Stalo,|jro mdli Evi. Am jPvse tolplostno opazovala, komaj zadrževala (jsolze iif se spraše’vaLd, zakaj je Eva tako -zanipjiva, ko pa ne zna drugegarot spati, jesti in joJ^erftr\ Ampak Eva je postajala vsak dan večja. Sedaj se že smeji f in vriska.	i ■ : /
Ana je ugotovila, da je ljubosumje odveč irjf da jo Eva pravzaprav potrebuje in občuduje.	;
Konec koncev je njena ena in edina velika sestrica.
Martin Kavčič 3. b
Ljubosumje ni priljubljen občutek. Velikokrat smo ljubosumni na nekoga, ki je od nas lepši, bogatejši, ali ima nekaj, česar mi nimamo. Večkrat s@l3jjĐel občutek |ubo-*| sumja. Kdaj sem mogoče pomiril koga,||a ni bil več ljubo-1 sumen na drugega. Največkrat se|i pomiri Ijubosbrnjert med prijatelji.
Že dolgo si želim kužka. Ampak ker žiVtrop v bloku, fni mami ne dovoli. Pravi, da mora biti kuža žcrrraj.jCfa ni dovolj prostora in kdo bo skrbel zanj? Z bratom obljubljava, da bova midva skrbela zanj, celo kupiva ga lahko midva s prihranki, ampak mami ne popusti.
zadnji jL-poleU 6bdtn,<t pa Je sestrična Katja povedala, da gre nasleijjjji dan v Zavetišče po kužka. Prej ni nikomur nič omenjala, da si ga tudi ona želi. Nihče ji ni vorjei. Na spletmstrani Ham je pokazala sliko. Bil je majhen bel maltežan. Takoj smo^e vsi' zaljubili vanj. Ampak verjeli pa'ji še vseeno nismo, saj nas velikokrat kaj nqheca. In res se je'zjutraj usedla na vlak in se odpeljala v Celje. Doma srVio komaj čakali, da jdtideta. Proti večeru je v kletki prinesla majhno beto kepfcp. Bila je prestrašena in nas je začudeno gledala z rjavimi 'igčkami. Vsi smo jo hoteli imeti v naročju in božati. Ker pa stg bili utrujeni od vožnje, sta šli domov počivat.
Čephgv Pika ni moja, jo imamo .velikokrat v varstvu takrdf/ko je Katja v šoli. Imam jo zelo rad in jo velikokrat peljem na sprehod. Zelo rada se jtlidi igra z mano. Res nam je vsem v veselje.
J. j	Klemen Aljančič, 3. b
j \	, .	■; ■	, i
STRAH
Strahec, strahec, strah!
Leži na cesti tpyorpjak.
PRESENEČENJE
Omar Čoragič, 3. b
H
,	^_______	, m- w
Rad imam presenečenja, še posebej« č^se bliža mo dan. Za.ctaitlo sem si izbral prpšene.
UsediTsmo se v avto in jaz sem v mMBhzmišljal, kam ^ bodo odpeljali. Mogoče, V kino, na sföwoled, plavanje Pot, po kateri smo se peljali, mi je bila neznana. Končno smo se pjipeljali in zagledal sem trgovino z modeli avto-mobiov, letal in hefikopterjev. Nismo si jih samo ogle-dpvali, ampak sem lahko najlepši avtomobil za darilo odnesel domov. /To je bilo najlepše presenečenje do secaj.	/
Martin Kavčič, 3. b
Jeza je čustvo, ki ni najbolj priljubljeno, žal pa preveč pogosto prisotno med nami. No, problem nastane pravzaprav takrat, ko je ne znamo obvladovati (beri obvladovati samega sebe). Kakšne izkušnje imate vi s svojo jezo?
Ne jezim se pogosto, saj se s prijatelji, družino in okolico dobro razumem. Največkrat sem jezna na starše, saj vedno ne podprejo mojih zamisli. Mislim, da je tako pri večini otrok, vsaj zdi se mi tako. Jeza je lahko tudi koristna - če se nikdar ne razjezimo, je to zelo čudno. Na primer, kadar slabo pišem kontrolno nalogo, sem jezna nase, saj se nisem dovolj učila in v takem primeru mi jeza pove, da se bom morala v prihodnje bolj potruditi.
Jezo izrazim tako, da grem v svojo sobo in zaprem vrata, saj hočem biti v takih trenutkih sama. Običajno se čez deset minut že pomirim, odidem iz sobe in se zamotim s kako dejavnostjo.
Nataša Umek, 6. a
Velikokrat se razjezim. Razjezim se na mojo mlajšo sestro, pa tudi velikokrat sem jezna nase. Razjezim se iz veliko razlogov: jezna sem na sestro, ker me ne uboga; jezna sem na mami, ker me pošilja zgodaj spat; jezna sem na očija, ker me za majhne stvari krega.
Svojo jezo izrazim tako, da včasih kričim; včasih se mi to vidi na obrazu.
Mislim, da jeza ni koristna, ker ustvarja slabo voljo. Vsakemu, ki ima težave z izbruhi jeze, bi svetovala, naj globoko vdihne in premisli, kaj bo storil, da mu ne bo žal, če bo kaj slabega naredil.
Alina Crnkič, 6. a
Pogosto se razjezim na ljudi, ki me razjezijo in teh je veliko. Jezen sem zato, ker nimajo pametnejšega dela, kot da izzivajo. Nase nisem jezen, ker vem, da nisem vzrok za jeze (no, le redkokdaj). Jezo po navadi zadržim v sebi, v redkih primerih pokažem, da vsi vidijo.
Mislim, da jeza je koristna, saj se po njej počutiš bolje. Sam jezo odpravim tako, da poslušam muziko in grem na dolg sprehod, stran od neumnih ljudi.
Matej Kazaferovič, 9. a
Po mojem mnenju je jeza koristna, saj če ne bi bilo jeze, bi bil svet preveč prijazen. Jezo lahko izrazimo na več različnih načinov: kričimo, mečemo stvari v zrak in v steno, pokažemo na obrazu, se zapremo vase, loputamo z vrati ali se fizično znašamo.
Nekateri ljudje imajo težave z izbruhi jeze. Takim ljudem bi svetovala, naj ljudi, ki jih spravljajo ob živce, preprosto ignorirajo. Jaz se najpogosteje razjezim na starše in tečne sošolce. Razjezim se do 4-krat na teden. Lahko si jezen tudi nase ali pa drugi nate. Nase si lahko jezen, če narediš kakšno napako oz. dobiš slabo oceno. Jeza je čustvo, ki ga lahko doživi vsak, zato ni pravilno, če se norčujemo iz drugih, ki jo doživljajo večkrat kot mi sami.
Zala Šarabon, 6. a
Jeza se mi zdi koristna, če jo nadziramo, saj nas lahko usmeri v neko dobro dejanje. Po drugi strani pa, če je ne nadziramo, nas lahko prisili v slaba dejanja. Razjezim se kar pogosto, a večinoma zaradi majhnih stvari v majhnih količinah. Takrat, ko se malo razjezim, sploh nisem tako jezen, ampak razočaran sam nad sabo, da sem naredil nekaj narobe, če sem vedel, da bo narobe. Jezo pokažem tako, da zakričim sam v sebi, včasih pa tudi naglas. Če vidim prijatelja, ki ima izpade jeze, mu svetujem, naj se poskuša pomiriti tako, da naj si predstavlja, da leti z letalom med oblaki. Letenje vedno pomiri.
Vid Hribar, 6. a
Po naravi sem bolj miren in se ne jezim prav veliko. Po navadi se jezim, ko igram igre na računalniku ali pa se jezim na mlajšega bratca, saj mi vedno nagaja. Velikokrat sem jezen tudi nase, npr. zaradi slabih ocen v zadnjem času kot danes pri slovenščini, ko sem pisal le dve.
Ko se razjezim, se moja jeza po navadi ne vidi, saj se poizkušam zadržati. Če se zgodi, da se razjeziš, je najbolje, da pozabiš na vse in pomisliš na nekaj lepega.
Luka Čadež, 9. a
Sam mislim, da se ne razjezim velikokrat. Če se že razjezim, se zaradi mojega starejšega brata, ker mi ves čas nagaja. Nase sem jezen le takrat, če bi lahko naredil bolje, a nisem.
Ko se razjezim, po navadi drugi vidijo, saj mi brat »žre živce«. Mislim, da jeza ni koristna. Ko se razjezim, se potem uležem v dnevno sobo, prižgem TV in če mi kdo pride nagajat, ga odmislim.
Ko brat pride domov, samo da stopi v stanovanje, mi začne ukazovati...
Ukazuje mi vedno, ko pride domov (skoraj vsak dan).
Žan Bečan, 9. a
Sama mislim, da se pogostokrat razjezim, večinoma doma. V družbi s prijatelji pa le redko kdaj, ali pa jeze sploh ne pokažem.
Največkrat se razjezim na brata, ko kaj stori narobe ali pa ne stori to, kar mu ukažem, saj bratu zelo rada ukazujem. Razjezim se tudi, če mi kdo ukazuje, ker tega res ne maram. Velikokrat pa se mi zgodi, da sem jezna sama nase, ker nisem dosegla zadanega cilja ali pa storim, kaj narobe (npr. prehitro rečem kakšno besedo ...). Jezo doma izrazim, največkrat tako, da na nekoga kričim ali pa se zelo grdo obnašam. Jeza v večini ni koristna, so pa tudi primeri, ko je koristna, kot so doseganje ciljev. Jezo največkrat pomirim s poslušanjem glasbe.
Vsi, ki imajo težave z jezo naj pove kaj rečejo ali pričnejo kričati raje globoko vdihnejo in preštejejo do deset, da jeza mine.
Marijana Čosič, 9. a
Vsak človek se razjezi, nekdo večkrat, drugi manjkrat. Tudi jaz sem zelo velikokrat jezna, mislim, da vsak dan. Največkrat se razjezim na mami ali očeta, saj sem v puberteti in se na žalost ne morem zadržati, čeprav bi se hotela. Jezna sem tudi na sestri in na vrstnike, saj mi velikokrat »zatežijo«.
Jezna pa sem tudi sama nase in to največkrat po kakšni tekmi ali kadar dobim slabo oceno, saj vem, da bi bila boljša. Jezo izrazim tako, da se z nikomer ne pogovarjam, če pa me kdo ogovori, ga velikokrat naderem. Zato mi je seveda potem žal in se mu hočem opravičiti, vendar se enostavno ne morem, ker sem potem še bolj jezna sama nase.
Jeza je po mojem koristna, vendar mi ni všeč, da to občutijo tudi drugi. Super je, da si kdaj pa kdaj jezen, vendar zadrži to zase. Ko sem jezna, se najraje zaprem v sobo in berem,
če pa grem na trening, pa hočem biti ves čas sama in veliko premišljujem, zakaj sem sploh jezna.
Elizabeta Mokorel, 9. a
Jeza je čustvo, ki spremlja vse ljudi. Seveda tako kot druge tudi mene.
Največkrat sem jezna nase in na učitelje v šoli. Saj me pokličejo pred tablo, za ustno oceno, ravno takrat ko ne znam. Hkrati pa sem jezna tudi nase, saj se na to nisem pripravila. Jezo redko izražam na glas, tako da jo vidijo drugi. Nanašam se na to, da v večini primerov niso krivi oni, ampak jaz sama. Jeza se mi zdi koristna. No, saj takrat, ko nas kaj muči in moramo to spraviti iz nas. Najlažje se pomirim z glasbo in risanjem.
Za na konec pa še kratek nasvet. Ne jezite se na druge po nepotrebnem. Najprej se vprašajte kdo je kriv.
Maja Kolarič, 9. a
Jeza je ponavadi koristna. Včasih moraš vso slabo energijo spraviti iz telesa. Na primer, da v nekem prostoru kričiš, dokler se ne počutiš bolje. Jaz se ne razjezim prav pogosto. Ko sem jezen, se poskušam čim prej pomiriti. Ko sem jezen, se poskušam spraviti čim prej v dobro voljo, da sem spet nasmejan. Ponavadi to deluje. Mogoče to opazijo tudi drugi.
Največkrat sem jezen na kakšnega svojega soigralca. Svojo jezo poskušam zadržati v sebi, čeprav mu kdaj povem, kaj je naredil narobe. Takrat pa se spomni pregovora: »Najprej pometi pred svojim pragom.« Spomnim se, da tudi jaz naredim napako in nisem nezmotljiv. Večkrat pa sem jezen tudi sam nase. Velikokrat se razjezim, ko dobim kakšno slabo oceno in vem, da bi lahko pisal bolje. Ko dobim slabo oceno, se na treningu poskušam čim bolj sprostiti, da gre vsa negativna energija iz mene.
Gašper Kukavica, 8. a
Velikokrat se razjezim, najmanj enkrat na dan. Največkrat se razjezim in se sprem s svojim starejšim bratom. Jezna pa nisem samo na druge, vendar tudi nase, velikokrat še bolj. Nase sem jezna, če dobim slabo oceno in večinoma se mi to vidi.
Jeza je koristna, ker se z njo občasno tudi umiriš. Če se
kdo razjezi mu po navadi rečem naj presliši, vendar to pri meni ne pomaga, ker sem bolj trmaste sorte.
Manca Mrak, 6. a
Jezna nisem prav velikokrat, večkrat sem razočarana. Če se razjezim ali me kdo razočara po navadi to jaz, recimo kadar nekoga, ki ga imam rada, razočaram, ali ko težko zadržujem solze vpričo drugih. Po navadi jezo izražam tako, da udarim v nekaj trdega in me pri tem seveda boli roka. Ampak to naredim le, ko sem sama, saj drugim nikoli ne pokažem svojih občutkov, sploh pa ne jeze, ker se to po navadi spremeni v žalost in s tem pride jok. Jeza ni ravno koristna, razen mogoče v trenutkih, ko rabiš svoje občutke spraviti iz sebe in se moraš razjeziti, da se potem pomiriš. Kot pomiritev se mi zdi najbolje, da se zneseš nad kakšno stvarjo, ki je ne moreš prizadeti.
Jerca Oman, 9. b
Ko pride do jeze sem kar potrpežljiv, saj grem namesto-prepiranja raje stran. Največkrat sem jezen na starša. Medtem ko se jezita name, velikokrat odidem raje v sobo. Jezen sem po navadi zaradi stresa. Ko mi popokajo živci, vdihnem, če sem doma, zaigram kakšno pesem na klavir ali kitaro in sem že boljše volje. Nase nisem nikoli jezen. Če dobim slabo oceno, sta jezna name starša in ne jaz. Jeze ne opazi veliko ljudi. Včasih, ko igram video igrice in mi ni ne gre najbolje ali pa računalnik deluje počasi, takrat lahko celo ponorim, vendar ne za dolgo. Mislim, da je jeza lahko koristna, saj včasih potrebujemo tudi čas zase. Na svetu pa so tudi ljudje, imenovani »jeznoriteži«. Za njih bi svetoval le, naj si ogledajo dober film ali pa naj s seboj nosijo protist-resne žogice, ki zelo pomagajo pri tem.
.............David Košir, 9. a
Hello, my name's Tilen. I live in Slovenia, in a small village called Lese near Tržič. There are about two hundred people in Leše. A lot of people are farmers, so they have fields, gardens and some orchards. So they produce a lot of vegetables including corn, salad, carrots, cabbage, turnip, potatoes, beans, green beans, kale and so on. In the fields they produce a lot of vegetables, and in the orchards they produce a lot of different fruit, including apples, pears, cherries, plums, apricots and, of course, strawberries and blueberries in special gardens. Because some farmers are cattle breeders, they have stables and animals such as cows, sheep, goats, horses, hens, .. And what I like about Leše is a small stable with its pasture grounds, horses, sheep, goats and rocks. There are a lot of pasture grounds and forests in Leše, so you can go cycling or hiking there. There are also some small hills, so you can go cycling and hiking there. There's a small football and basketball pitch and a playground where you can play football, basketball and a lot of other games.
People in Leše are busy with trades, but a lot more people were busy with trades in the past. There was a school in Leše years ago, but it doesn't work anymore. You can do a lot of things in Leše. In summer you can play football, basketball and other games. You can also play in the playground. You can go cycling, hiking or rock climbing, you can just play whatever you want.
In winter you can ski, go siedding on good locations. You can go ice skating to the skating rink. You can also build snowmen, make snow angels. You must just use your imagination and play with your friends on the snow.
Do you live in a city or a village?
Are people in your place busy with farming?
Can you play in the snow in winter?
Tilen Legat, 6. b
IiA/	piepse	'fc^'(ŽZPC€'
AAY FREE TIME
In my free time I usually play football and basketball with my friends or siblings. If the weather is niče I go cycling or hiking in the mountains. If the weather isn't niče I read books, watch TV, listen to music or play Computer games. I have free time trom three o'clock to six o'clock. I go out and I play outside with my friends. We play hide and seek and other games. A lot of times I go cycling. I also play football in the playground.
On Saturdays and Sundays I go to my grandma. I have a great time there. She is the best grandma in the whole world. She cooks very well and I like her cooking very much. She has a beautiful garden with nice roses of bright colours. There's a very nice small roller coaster on the pasture ground. My grandma teaches me how to play chess and cards. I also visit my grandma's sister with her. Her sister is very nice. Her house is orange. She has a cat called Pika. She's very naughty. I also play with my grandma's sister grandchildren Jošt and Tinkara. They're very good friends. Yes, that's what I do at my grandma's. If l'm not in Kovor, I play with my brother. We make bows from wood which grows in the forest near our house. We just play.
In the summer I go to the seaside with my family. We go to a small Mediterranian place called Barbariga near Pula. In Barbariga we can swim, build sandcastles, collect small stones. I also read books there. Every day a seller comes to the beach and sells doughnuts. They're good. I also eat com and icecream in the evening at the cafe.
Tilen Legat, 6. b
MY VILLAGE
I live in a small village Zvirče with about 122 houses. People who live in Zvirče don't have any shops so we must go to Tržič, Bistrica or Kovor or to the big shopping mali in Kranj or Ljubljana. We haven't got any playgrounds, but in a few months we will have a new children’s playground. We have a pub Pr’Rihtarju. There are some friends who live in Zvirče: Jaka, my neighbour, Vid, my school friend , Emilija, my friend, and my uncle Peter, too (and of course other villagers).
In winter I can play with my friends in the snow behind my or Jaka's house. We can go snowboarding or skiing or siedding in the field between Kovor and Zvirče.
In summmer I can go rollerblading, I can ride my bike, sometimes I play basketball with my brother, play games with my friends, fly a kite and much more.
Where do you live: in a village or a town?
Do you have a swimming pool?
How many shops do you have?
How many playgrounds do you have?
About how many houses are there in your home town?
Nika Seiko, 6. a
PODLJUBELJ
I live in a small village called Podljubelj. Podljubelj lies only six kilometres from the Austrian border. It's surrounded by mountains. In the past we had a mercury mine in Podljubelj but today the tunnels are tourist attraction. We also have a swamp and a very attractive story about how our village was built.
In summer you can hike, you can go mountain biking, you can go visit a waterfall. In winter you can go skiing free style, you can go snowboarding free style, you can go siedding and mountain hiking.
How old is your town? Has your town got any attractions? What would you change in your town?
Žiga Roblek, 6. a
MY TOWN
I live Na Jasi near Bistrica. There are very friendly people where I live and they are old. There are forty houses and some streets. There are five houses in our Street. We've got a yard and two gardens. Near my house is a big forest. There are houses and I can see block of flats. f ve got a lot of younger neighbours. There are three girls and tour boys.
In summer I can go cycling, I can play with a ball and with my friends. One of the neighbours's got a swimming pool and we can swim there. If it is hot, I go to the forest. In winter I can make snowmen, I go siedding with my friend. If it is a lot of snow I make snow angels. Sometimes I watch the snow flakes and I make snow bališ. I like snow and winter.
Do you live in a town or a village? Have you got friendly neighbours? Do you go to the swimming pool in summer? Do you have a lot of shops in your town?
Zala Smolej, 6. b
šotsfel radio
Letos smo se v okviru šolske skupnosti odločili, da bomo vsak petek v živo oddajali šolski radio, na katerem objavimo aktualne šolske novice. Eden od prispevkov je bil tudi intervju z Mašo Štucin, ki se je v šovu Slovenija ima talent skupaj z Lauro Višnar uvrstila v finale.
INTERVJU Z MAŠO ŠTUCIN
Tako, sedaj je vse že za teboj, kako se počutiš po vsem tem? Po vsem tem, ko je že vse to zaključeno, se počutim super, po drugi strani bi pa to tudi ponovila, ker mi je bilo zelo všeč.
Če greva z vprašanji od začetka, bi te vprašala, kako to, da sta se odločili za prijavo na talente? Ideje za prijavo nama je priporočala trenerka Špela, ki nama je za prijavo povedala dan pred predizborom.
Sta takrat, ko sta se predstavili na avdiciji, vedeli, da bosta prišli tako daleč? Na avdicijskem odru sva sicer navdušili publiko in žirijo, vendar si takrat nisva sploh predstavljali, da bova prišli dako daleč.
Se je vajino življenje po teh nastopih kaj spremenilo? Ja, malo se pa je vendarle spremenilo, ker naju včasih na cesti kdo ustavi in pove, da navija za naju, ali pa naju prosi za »selfi« ali avtogram.
Je trema velika, ko stojiš pred toliko kamerami? Se s časom navadiš? Na začetku sva z Lauro imeli žele veliko treme ampak potem se kar navadiš od vseh teh intervjujev in nastopov.
Kakšni so občutki tik pred nastopom v živo? Tako, kot sem že rekla, je trema zelo velika, ampak ko stopiš na oder in začneš plesati, je pa občutek neprecenljiv.
Kako sta se z Lauro reagirali, ko sta izvedeli, da gresta v finale? Tega sploh nisva pričakovali, tako da sva bili v tistem momentu zelo presenečeni in veseli.
Kakšen je občutek, stati na tako velikem odru, kot je finalni oder? Občutek stati in plesati na tako velikem odru je fenomenalen.
Sta bili z vsemi nastopi na talentih zadovoljni? Bi kaj spremenili? Midve sva bili z vsemi nastopi na talentih zelo zadovoljni in prav ničesar ne bi spremenili.
Z Lauro sta imeli tudi sami svojo delavnico, na kateri sta se preizkusili kot trenerki. Kako vama je šlo? Sta to počeli prvič? Ja, to sva počeli prvič in sva se v tej vlogi počutili sijajno, prišlo pa je tudi veliko obiskovalcvm. To izkušnjo bi z veseljem ponovili v prihajajočem letu.
Nika Krištof, 8. a
Stezice
SoL« gre i^aoterog
V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU
Stezice
V sredo smo s šolo šli v Šolski muzej. Ob 7.50 smo se odpeljali v Ljubljano.
Notri smo šli tiho, ker v muzejih ne kričimo. Najprej smo s Klaro ponovili, kako se obnašamo. Šli smo pogledat prazgodovino, kjer smo izvedeli, da so njih učili starši. Potem smo si ogledali njihove slike. Ko smo si ogledali, smo šli do slike cesarice Marije Terezije, ki je napisala, da mora biti šola obvezna, a še kar niso hodili vsi otroci. Potem smo si ogledali še Primoža Trubarja, ki je napisal dve knjigi Katekizem in Abecednik. Spomnil se je tudi, da bodo imeli nedeljski pouk.
Potem smo se pripravili na pouk v starih časih. Bil je zelo strog učitelj, ampak smo bili otroci zelo pridni. Ko je bilo pouka konec, smo se oddahnili in se preoblekli nazaj v svoje obleke.
Potem smo se oblekli v bunde in počakali avtobus. Ko nas je pobral, smo šli nazaj v šolo.
Neža Špendal, 3. a
4. marca smo imeli šolski naravoslovni dan. Odpravili smo se v Slovenski šolski muzej.
Ob 7:50 h smo se zbrali v šoli. Tam smo razdelili malico. Ob 8:00h smo se usedli v avtobus in se odpeljali v Slovenski šolski muzej. Ko je avtobus ustavil, smo do muzeja hodili 5 minut. Ko smo vstopili, nas je učiteljica opozorila, da moramo biti tišji.
V dvorani nas je že čakala vodička Klara. Najprej smo dali bunde na obešalnike. Klara nam je najprej pokazala praskupnost. V praskupnosti so se otroci učili od staršev. Nato nam je Klara povedala, da je Primož Trubar napisal prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Uvedel je tudi šolo za nebogate. Potem nam je Klara predstavila šolski vrt. Nato smo odšli nazaj na hodnik in jedli malico. Po malici smo odšli v dvorano, kjer smo se preoblekli v otroke iz starih časov. Učitelj je bil zelo strog. Jaz sem sedel, namesto da bi stal in govoril, zato sem šel klečat na koruzo. Ko smo končali, smo odšli v šolo.
Ko je avtobus pred šolo ustavil, smo odšli domov.
Martin Rek, 3. a
GORENJCI NA OBALI Fiesa - počitek ali mučenje?
Učenci sedmega razreda smo odšli v Fieso. Pričakovali smo počitek, dobili pa smo veliko pohodov, športa, aktivnosti in malo prostega časa. Moramo pa poudariti, da smo se naučili veliko novih stvari.
Šli smo na nočni, jutranji in zaključni pohod do Pirana. Zabavali smo se med prostim časom na Tartinijevem trgu. To je bil čas za druženje, malico in zapravljanje denarja. Po kanalu pri Strunjanskih solinah smo se vozili z ladjico Solinarko. Je edina taka v Sloveniji in se samo z njo lahko vozimo po kanalu pri solinah. Imeli smo veliko športnih in poučnih aktivnosti, na primer lokostrelstvo, ribolov, orientacijski pohod, školjkarstvo, morsko biologijo, obisk jezer v Fiesi in drugo. Imeli smo tudi usmerjeni prosti čas. Takrat smo lahko igrali nogomet, košarko, namizni taniš ali se pogovarjali in uživali.
Nekega jutranjega pohoda pa ne bomo pozabili. Razlog - prehodili smo 12 km! Šli smo na hrib, kjer stoji Beli križ in tam videli največjo kamnito pečino v Sloveniji. Spustili smo se po hribu v Portorož. Tam smo spet imeli prosti čas. Ko smo prišli v dom, smo se vsi le še zleknili in počivali. Ogledali smo si tudi Strunjanske soline in celo mesto Piran. Podelili so nam nagrade za najbolj urejene sobe in dosežke pri nalogah. V tekmovanju v lokostrelstvu je največ točk zbral Elmin Midžan.
Vsi smo na taboru zelo uživali in smo veseli, da te priložnosti nismo zamudili.
Jan Križnar, Žiga Štucin, Primož Lah, 7. b
SKUPAJ ZATE IN ZAME
PERO PIŠE PREŠERNOVO PESEM
Vsak četrtek so nas petošolce obiskali varovanci Varstveno delovnega centra. Skupaj smo ustvarjali v računalniški učilnici.
V ponedeljek, 22. decembra 2014, pa so nam v zahvalo prinesli darilo za vse, pri čemer smo jim pomagali. Največkrat sem srečal svojega bratranca Lovra. Pri računalništvu sem pomagal gospodu Vladotu. Pri izdelovanju koledarjev mu je šlo zelo dobro. Koledar je naredil skoraj brez pomoči. Rad sem mu pomagal. Bilje prijazen. Praznikov se veselim, ker vedno dobim kakšno darilce. Želim si, da bi bil v novem letu v šoli uspešen, prav tako pa tudi v športu, ki ga imam rad, to so smučarski skoki. Vsem drugim pa želim veliko zdravja in sreče.
Nejc Novak, 5. b
Čas pred prazniki je čaroben. Obiščejo nas dobri možje in nam prinesejo darila. S starši izdelujemo voščila in jih podarjamo sorodnikom. Obiskala bom teto v Švici in že komaj čakam.i2Vsak drugi četrtek nas obiščejo varovanci VDC-ja. Pomagamo jim pri delu z računalnikom. Moji varovanki je ime Natalija in se z računalnikom ne znajde prav dobro, ampak je prijazna. Pomagala sem ji pri izdelavi buče, mandale in koledarja. Vsakič, ko pridejo, se jih zelo razveselimo, saj mi je lepo pomagati ljudem s posebnimi potrebami.
Za praznike so nam prinesli obeske za na jelko, ki so jih naredili sami z veliko truda. Želim jim vse najlepše, veliko zdravja, sreče in veselja v prazničnih dneh. Veselim se druženja s prijatelji in že komaj čakam praznike.
Eva Puhar, 5. b
Kulturni dan za 8. razred v Prešernovem mestu je izzvenel v prijetnem vzdušju.
V torek, 5. maja, smo učenci 8. razreda odšli na kulturni dan. Odpravili smo se v Kranj, kjer smo se naučili precej novih stvari.
Z avtobusom smo se zapeljali do starega mestnega jedra, od tam pa smo nadaljevali peš do Gorenjskega muzeja. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je ostala na delavnici, kjer smo se lahko preizkusili v pisanju z gosjim peresom in napisali del Zdravljice, slovensko himno. Nekaterim je šlo od rok bolje, nekaterim pa malce slabše, a so bili vsi izdelki na koncu izredno zanimivi na oko. (Opažam, da učenci ne znate več pisati s pisanimi črkami! Sledi utrjevanje. Op. A. K.)
Druga skupina seje odpravila v notranjost muzeja. Popeljali so nas skozi zgodovino Slovenije in predvsem Gorenjske. Prehodili smo obdobje od starega veka pa vse do časa življenja Franceta Prešerna. Razstava je ponudila pregleden razvoj časa in človekovega uma.
Nato smo odšli do Prešernovega gledališča. Pred njim smo prisluhnili življenjepisu in krajšim pesnitvam Franceta Prešerna, za tem smo se sprehodili do pravoslavne cerkve, ki stoji na koncu starega mestnega jedra in opazovali razgled s steklene ploščadi na kanjon reke Kokre.
Ogled gledališča e bil res svojevrsten. Za spremembo si nismo pogledali predstave, temveč zakulisje celotnega gledališča. Spoznali smo, da predstava niso samo igralci, temveč velika ekipa, ki pomaga vse skupaj pripraviti.
Nazadnje smo si ogledali še Prešernov gaj, kjer je Prešeren tudi pokopan.
Maruša Lučič Bolka, 8. b
SLllwt	Ut-
itt- .Z'. >, . L tL-,. , ‘ it 1 , titl -


/£k>-
JU	-b«- "**}**&.

OBISKALA NAS JE NOVINARKA
V torek, 14. 4. 2015, nas je obiskala novinarka Radia Slovenija Dominika Ahačič. Pogovarjali smo se o otrocih, ki so udeleženi v vojnah. Trenutno je takih otrok kar 230 milijonov.
Na koncu pa smo izvedli še veliko zanimivosti o njenem poklicu.
Intervju lahko poslušate na spletni strani časopisa eStezice.
TISTI DVE BESEDI: NE-ODVISEN
V četrtek, 5. 2. 2015, smo bili ob 11 h povabljeni na predavanje neodvisen.si v večnamenski prostor. Prišla sta dva gospoda, avtor tega predavanja in gospod Miha, ki je študiral v Chicagu, sedaj pa dela v ambulanti za mladostne odvisnike. Z njima pa je bil tudi fotograf, ki se je potikal naokoli ter fotografiral občinstvo, ki je zelo vneto poslušalo.
Tema predavanja so bile vse možne vrste drog. Taka predavanja so po navadi zelo dolgočasna, še posebej, če vsi sedijo in odgovarjajo na vprašanja. Vendar tukaj so se zelo potrudili. Že sam začetek mi je bil všeč, saj so v pogovor vključili tudi občinstvo. Scenarist je vprašal učence: "Kaj pomeni biti zasvojen in kaj odvisen?” Nek učenec je odgovoril, da si odvisen na primer od hrane, zasvojen pa na primer od droge. Potem je scenarist postavljal zanimiva vprašanja gospodu Mihu, ki je za vsako vprašanje našel pravi odgovor. Predstavili so nam vse o drogah in o stvareh, na katere moramo biti pozorni v svojem življenju, še
posebej sedaj, v najstniških letih, saj so to leta prelomnice med otrokom in odraslim ter zelo hitro se lahko narobe odločimo in to potem obžalujemo celo življenje. Gospod Miha je povedal tudi: "Človek, ki je na drogi več kot leto dni, ne bo nikoli več pozdravljen, lahko bo le imel obdobje, ki ga bo lahko preživel brez droge, vendar se ji kmalu spet ne bo mogel upreti". Predstavil nam je veliko ljudi, ki hodijo k njemu v ambulanto po pomoč, čeprav vedo, da so svojo možnost, da bi bili kdaj ozdravljeni, že izkoristili.Scenarist je rekel Mihu, naj predstavi nek primer njegovega pacienta. G. Miha je odgovoril: "Ta frizerka je pogledala samo en film, v katerem je bilo nekaj malega o heroinu in tako si ga je spet zaželela in ona ve, da nikol več ne bo pozdravljena".
Lahko smo hvaležni naši šoli, da je organizirala to predavanje in upam, da smo se kaj naučili. Hvaležni pa smo lahko tudi scenaristu, ki je izpolnil svojo obljubo in nam za celih 5 min skrajšal pouk.
Klara Slatnar, 9. b
SoLsfen feroiAife«
WELCOME G. STRICKLANDA
Na naši šoli smo 11.3.2015 gostili posebnega gosta, diplomata na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani, g. Steva Stricklanda. Srečanje so pripravili učenci devetih razredov in učiteljici angleščine.
Vzdušje je bilo že ob prihodu prijetno. Pri vhodu so g. Stricklanda pozdravile mnoge mahajoče roke neučakanih devetošolcev, ki so mahali iz učilnice angleščine, v kateri smo imeli nato predavanje. Na začetku je imel ravnatelj dr. Štefan Žun govor, v katerem je toplo pozdravil gosta. Vse je potekalo v angleščini, saj obiskovalec ni Slovenec, temveč se je v našo državo pred 18 meseci preselil zaradi službenih obveznosti.
Opravlja poklic šefa varnostne službe. Povedal je, da je to najboljša služba na svetu ter v Sloveniji tudi izjemno preprosta, ker imamo v primerjavi z Ameriko veliko manj kriminalnih ter njim podobnih dogodkov. Preden se je s svojo družino (žena in 2 otroka) preselil k nam, je živel že na mnogih krajih po svetu. Med njimi so Škotska, Irak, Washington ... Rodil se je v 70. letih 20. stoletja (ni nam izdal točnega datuma) v Santa Barbari, Kalifornija. Ko je bil še otrok, so se s starši veliko selili. Obiskoval je 9 šol, kar je, kot je sam rekel, več kot ima mačka življenj. Pripovedoval nam je tudi o Združenih državah Amerike ter nam s krajšim kvizom zagotovil, da o zgodovini njegove domovine vemo več kakor povprečen šolar, ki je tam doma. Izvedeli smo, da je slovenski ambasador v Ameriki g. Božo Cerar, da je največja koncentracija Slovencev v Ameriki v Clevelandu, da je največja zvezna država Aljaska, najmanjša pa Rhode Island ter še veliko drugih zanimivih informacij.
Nekaj deklet je zanj pripravilo kviz z naslovom How well do you know Slovenia? (Kako dobro poznate Slovenijo?) Nekateri njegovi odgovori so bili pravilni, pri napačnih pa se je kazalo, da ni po rodu Slovenec.
Čas se nam je hitro iztekal in preostalo nam je le še slovo. Na koncu nam je še povedal, da je bil pri nas deležen tako prisrčne dobrodošlice kot še nikoli do sedaj, ko je obiskoval druge šole. Malo pred njegovim odhodom nam je pokazal službeni avto z neprebojnimi stekli. Težko ga je opisati z besedami, saj je bil res nekaj posebnega. Stekla so bila debela nekje okoli 10 cm in če bi vanje želeli prodreti z nabojem, bi morali na isto mesto ustreliti 5-krat, da bi se naredila luknjica.
Na koncu smo naredili še skupinsko fotografijo in se Poslovili/Najverjetneje bo k nam prišel še kdaj.
Maruša Lučič Bolka, 8. B
ŠPORTNI DAN
Zimski športni dan se nam je zgodil v četrtek, 12. februarja 2015. Učenci predmetne stopnje smo šli nekateri na Vogel, drugi drsat v dvorano na Jesenice, tretji na pohod proti Bistriški planini. Ker smo se pri drsanju zelo zabavali, smo se odločili, da vam to prikažemo s kratkim filmom ... ki si ga lahko ogledate na spletni različici Stezic.
KULTURNA URA OB PREŠERNOVEM DNEVU
V petek, 6. 2.2015, smo se učenci predmetne stopnje zbrali v večnamenskem prostoru na proslavi v čast Prešernu. Učenci dramskega krožka pod vodstvom gospe Marije Pogačnik Dolenc so zaigrali dramsko igro s tematiko turških vpadov - Urška Zlatolaska, ki nam je sporočila še vedno aktualno sporočilo, da je treba dano obljubo izpolniti.
Igro so posrečeno spremljale pevke Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Petre Smolej in glasbeniki Tomaž Naglič, Žiga Štucin, Primož Lah, Anja in Eva Majcen ter Klara Žos.
Fotografije je posnel Tilen Košir.
http://estezice.splet.arnes.si
GREGORJEVO PRI NAS
Gregorjevo je praznik, ki ga praznujemo 12. marca, priprave pa potekajo že dan prej. Tako je bilo tudi letos. Na naši šoli smo se na ta dan aktivno pripravljali več tednov. Sodelovali so učenci predmetne stopnje OŠ Bistrica. Pripravili smo kulturni program, izdelovali gregor-jeve hišice, voščilnice, papirnate ptičke, pekli spomladanske slaščice in izdelovali laterne.§l 1.3. popoldne je breg ob Tržiški Bistrici oživel. Učenci osnovnih šol iz občine Tržič so si s starši lahko ogledali kulturni program, kar pa je bilo zanimivo tudi za širšo medijsko javnost. Prišle so snemalne ekipe več televizijskih hiš, tudi iz sosednje Avstrije. Tako smo za en dan postali televizijske zvezdeMJčenci gledališkega kluba smo pod vodstvom Marje Bohinjc pripravili kulturni program z dvema kratkima skečema, ki govorita o zanimivem čevljarskem življenju. Eden govori o čevljarskem življenju v času vajencev, drugi pa o življenju v bolj modernih časih. Eno skladbo sem zaigral Primož Lah, eno pa Špela Nagelj. Razgiban program sta povezovali Polona Jekovec in Eva Majcen.Nekateri učenci šestih in sedmih razredov smo izdelovali gregorjeve hišice pod vodstvom Dušana Markiča, ostali učenci pa so izdelovali papirnate ptičke pri učiteljici Andreji Kosec. Z učiteljico Ano Mrgole pa so izbranci šestih razredov pekli spomladanske slaščice. Deveti razredi so izdelali laterne s pomočjo Dušana Markiča.SGregorjevo je praznik, ko spustimo doma izdelane hiške z lučko v notranjosti po vodi. V Tržiču praznik posvečamo čevljarjem, ki so pozimi delali ob umetni svetlobi, ko pa se je dan na gregorjevo že dovolj podaljšal, jim ni bilo več treba delati ob luči "na gauge" in so to obeležili s spuščanjem luči po vodi. Ta praznik praznujemo v Tržiču, Železnikih, Kropi in Kamni Gorici. Nekateri otroci tekmujejo v disciplini izdelave "gregorčkov". Pred 2. svetovno vojno so uporabljali deske ali peharje z smetmi iz delavnice. Pisna pričevanja so se ohranila iz 2. polovice 19. stoletja. Mi smo uporabili karton, mah, les, listje, z dodatki, kot so orehove lupine, zobotrebci, začimbe, pa smo ustvarili detajle.SV sredo, 11. 3. 2015, smo učenci gledališkega kluba za sedmošolce pripravili zelo zanimiv program, ki seje odvil v atriju občine Tržič. V program smo vključili 3 recitacije kratkih pesmic in pevce iz pevskega zbora POŠ Kovor. Zaigrali smo še 2 kratka skeča, ki govorita o zanimivem čevljarskem življenju.
Nika Krištof, Žiga Štucin, Primož Lah, Jan Križnar, 7. b
			
Gašper Stritih, 8. a	Državno tekmovanje v znanju digitalne fotografije	srebrno priznanje - 2. mesto	Dina Pintarič
Tia Dobrin, 8. b	Fotografski natečaj - LOM SVETLOBE	1. mesto	Dina Pintarič
Gregor Štangar, 7. a	Fotografski natečaj - LOM SVETLOBE	2. mesto	Dina Pintarič
Gal Pavel Pazlar, 6. b	Fotografski natečaj - LOM SVETLOBE	3. mesto	Dina Pintarič
Klavdija Mrak, 9. b	Fotografski natečaj - TRŽIŠKI MOSTOVI	3. mesto	Dina Pintarič
Jerca Oman 9. b	Regijsko tekmovanje v znanju angleškega jezika	srebrno priznanje	Tjaša Švab
Jerca Oman 9. b	Državno tekmovanje v znanju angleškega jezika	ZLATO PRIZNANJE	Tjaša Švab
Danaja Kosmač, 9. a	Regijsko tekmovanje v znanju angleškega jezika	srebrno priznanje	Melita Učakar
Gregor Tadel, 9. b	Državno tekmovanje v znanju geografije	ZLATO PRIZNANJE	Irma Kovač
Gregor Tadel, 9. b	Regijsko tekmovanje v znanju geografije	srebrno priznanje	Irma Kovač
Gregor Tadel, 9. b	Področno tekmovanje v znanju fizike	srebrno Stefanovo priznanje	Mihael Zaletel
Maruša Lučič Bolka, 8. b	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Maruša Lučič Bolka, 8. b	Regijsko tekmovanje v znanju geografije	srebrno priznanje	Irma Kovač
Maša Štucin, 9. a	Državno srečanje mladih raziskovalcev	srebrno priznanje	Irma Kovač
Elizabeta Mokorel, 9. a	Državno srečanje mladih raziskovalcev	srebrno priznanje	Irma Kovač
Lara Malovrh, 7. a	Področno tekmovanje v znanju matematike	srebrno Vegovo priznanje	Tatjana Lah
Primož Lah, 7. b	Področno tekmovanje v znanju matematike	srebrno Vegovo priznanje	Mihael Zaletel
Metod Langus, 9. b	Področno tekmovanje v znanju fizike	srebrno Stefanovo priznanje	Mihael Zaletel
Metod Langus, 9. b	Področno tekmovanje v znanju matematike	srebrno Vegovo priznanje	Mihael Zaletel
Gaja Koštič Papov, 8. a	Področno tekmovanje v znanju fizike	srebrno Stefanovo priznanje	Tatjana Lah
Gaja Koštič Papov, 8. a	Področno tekmovanje v znanju matematike	srebrno Vegovo priznanje	Tatjana Lah
Ana Kogoj, 8. a	Področno tekmovanje v znanju fizike	srebrno Stefanovo priznanje	Tatjana Lah
Erik Koder, 4. a	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Tia Jagodic, 5. b	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Marta Langus, 5. b	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Tilen Legat, 6. b	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Žiga Roblek, 6. b	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Ana Frantar, 6. a	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Nika Mencej, 6. a	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Jerneja Košir, 9. b	Srebrno priznanje v znanju Vesele šole	srebrno priznanje	Tatjana Lah
Jerneja Košir, 9. b	Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni	srebrno priznanje	Ana Mrgole
Jerneja Košir, 9. b	Tekmovanje v znanju iz biologije	srebrno priznanje	Nataša Bergant
Izabela Potočnik, 9. a	Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni	srebrno priznanje	Ana Mrgole
NAJBOLJŠA ŠPORTNIKA ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
Maša Štucin, 9. a in
Leon Čeh, 9. b
AFORIZEM
Muha reče komarju:" Ti predrzneš, kako si upaš piti kri dobrim ljudem?" Komarji umirjeno odvrne: "Saj si jo slabi ljudje že tako ali tako pijejo med seboj!"
Tim Špehar, 7. a























































2. mesta - Gregor Štahgar, b