Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdajo celoletno vJugo-slavlll 120 Din. za Inozemstvo 140 D
SLO
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pellt-vrsla moli oglasi po 1'5C ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri vežlem c naročilu popusl
Izide ob 4 zjutraj
razen pondellKo ln dnevo po preznlKu
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 111 Rokopisi se ne vraCa/o, nelranklrana pisma se ne spre/emalo Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva št. 2328
Političen list s&a slovensMi narod
Uprava /e vKopllar/evl ul.St.6 — Čekovni račun: l.juhlfunu Stev. 10.OSO ln 10.34V so Inserate, Saralevošt.7503, Zagreb St. 30.0U. Vraga In Dunal SI. 24.797
Ob desetletnici
Z radostjo, silno ko elementaren izbruh, smo vsi brez izjeme pozdravili naš '28. oktober. Kakor da bi na mah postale meso vse naše želje, tudi one v najbolj skritih kotih srca zakopane, tako smo pozdravljali naš 28. oktober. Vse, kar nas je tlačilo, vse, kar nas je dušilo, vse, kar je oviralo naš razvoj in našo rast, je tega dne odpadlo od nas in začutili smo se na mah v svobodi, o kateri smo preje le previdno sanjali. Kakor da bi bili rešeni največje more, tako smo se oddahnili pred desetimi leti in zato nam je bilo lahko pri srcu. Eno samo veselje je prevzelo vso Slovenijo in to veselje nas je lako združilo, da smo pozabili vse spore in vsa nasprot-stva in bili ena sama družina, ki pozdravlja svojo svobodo. In to nam je dal 28. oktober in zato ostane za vselej naš največji dan in zato ne bo nikdar pozabljen!
V	svojem prevelikem veselju in upanju pa smo pozabili, da nam je mogel 28. oktober dati samo možnost za svobodno življenje, ne pa tudi že vse plodove tega življenja. Pozabili smo, da si moramo te plodove šele priboriti in da ni brez dela nobenega napredka. In ker smo na to pozabili, smo bili razočarani in skoraj bi se nekateri hoteli spozabiti celo tako daleč, da bi pričeli hvaliti stare čase in nesvo-bodne dni. Tako se je dogodilo da smo vsako obletnico našega največjega dne slavili z manjšim navdušenjem in da nam je postala proslava 28. oktobra le še oficielna sitna dolžnost. Zašli smo na padajočo linijo svojega razvoja in mesto ustvarjajočega dela se je pričela doba malkontentstva, zabavljaštva in bujskaštva.
K sreči pa ni trajala ta doba dolgo in ob desetletnici svoje svobode so že tu jasno vidni znaki, da se vračamo nazaj na pravo pot, ki ima' svoje izhodišče v 28. oktobru. Nič več ne pričakujemo darov iz zraka, nič več ne gledamo s prekrižanimi rokami, kako delajo drugi, zagrabili smo že sami za delo in danes smo tudi mi sami zidarji in graditelji naše svobode. Ne sanjamo več samo o svobodi, temveč delamo za njo in nismo več samo državotvoren narod na papirju, temveč tudi dejansko. Našli smo pot, ki pomeni harmonijo med slovensko posebnostjo in državno skupnostjo, in naš ponos je, da je ob desetletnici prvega dne svobode voditelj slovenskega naroda tudi predsednik kraljevske vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor treba, tako praznujemo mi svoj najvišji dan — v znaku dela za slovenski narod in obenem v znaku dela za državo.
Največji slovenski praznik je dan 28. oktobra in zato bi bilo le želeti, da ga praznuje ves slovenski narod v slogi in soglasju. Ne po naši krivdi pa letos ta želja ne bo uresničena, a ludi ne v našo žalost. Dovolj je bilo že sentimentalnosti in naš ponos je v tem, da smo jo kot prvi opustili. Že celo pa je ta odveč, kadar je zmagalo načelo dela. Ne morejo skupaj hoditi oni, ki imajo različne nazore o delu in ne moremo skupaj biti v dobi dela s tistimi, ki napačno delajo in ki napačno pojmujejo svobodo. V javnem življenju pomeni delo boj in nič nas ne moti, če praznujemo tudi 28. oktober v znaku boja. Ni napredka brez boja in vsa zgodovina od 28. oktobra dalje je to dokazala.
Pa še eno moramo poudariti. Ko praznujemo desetletnico svoje svobode, je vendarle naš pogled uperjen naprej. Vsak spomin, ki se oglaša ob današnjem jubileju, je nam le opomin, da bomo korakali vedno po pravi poti. Ne z rekriminacijami, ne s pogledom nazaj, temveč s pogledom naprej, v še lepše dni, praznujemo naš slavni 28. oktober, ker samo lako bomo dosegli vse ono, o čemer smo pred desetimi leti še sanjali.
Kratka je doba desetih let za življenje naroda, toda za nas je bila poučna in koristna in iztreznili smo se docela, da smo se rešili sanjažtva in praznega zanašanja v lujo pomoč in da smo obračunali tudi z zabavljaštvoni in praznim frazerstvom. Vse drugače, ko pred desetimi leti, stojimo danes na pozitivnih tleh in zato ne upamo samo, da bo sen 28. oktobra uresničen, temveč tudi vemo, da se bo rgodilo tako.
Da imamo to zavest že po desetih letih, da praznujemo že prvo desetletnico v tej zavesti, je za nas največji ponos. Ne bodo varane visoke nade, ki jih je porodil 28. oktober. Jter že jih uresničujemo.
V	tem pa je tudi največje jamstvo, da bo spomin na 28. oktober vedno svetlejši in da bo dajal narodu vedno več sile.
Pred desetimi leti skoraj le še zasanjana ivoboda postaja resnica.
veseifu
Tudi tam opozicija ne sodeluje - Sprevodi — Masarykova
poslanica — 15,000 otrok
v Praga, 27. okt. (Tel. -Slov.«) V Pragi vlada danes vsepovsod slavnostno razpoloženje. Javna poslopja, zgodovinsko palače, cerkve itd. so bile razsvetljene pozno v noč. Mnoge hiše pa so bile okrašene s cvetjem in z zastavami. Danes zvečer je bil slavnostni sprevod k prezidentu Masaryku. Udeležilo se ga je mnogo tisoč ljudi.
Jutri dopoldne bo parada praške posadke, katere se bo udeležil tudi predsednik Ma-saryk. Poprej pa bo še pri njem sprejem diplomatskega kora. Oficielno slavnosti so radi težke parlamentarne krizo omejene na minimum.
Odpovedana jc morala biti tudi slavnostna seja narodne skupščine, na kateri bi sc imela prečitati Masarvkova jubilejna spomenica, ker so sc bali konfliktov meti večino in opozicijo. Masarykova poslanica sc bo pismeno dostavila vsem poslancem. Že včeraj, ko je predsednik narodne skupščine po sprejemu državnega proračunu hoiel prečitati jubilejno manifestacijo, je demonstrativno zapustila dvorano vsa opozicija, češki in nemški socialni demokrati, češki in nemški socialisti, komunisti in nemški nacionalei.
Predsedniku Masaryku je danes čestitalo v sprevodu 15.000 šrlslih otrok, katerim je priporočal zmerno življenje, vesele igre in resno učenje. Predsednik je rekel otrokom: »Dober delavec ni vreden manj, kakor dober predsednik! Ljub le republiko, katera vam z demokratično ustavo zagotavlja svobodo. Ljubite svojo državo, svoj narod, svoj jezik. Z vsemi morate živeti v prijateljstvu, četudi seločite med seboj po poklicu, jeziku ali veri. Med seboj vsi enaki, vsi moramo biti enakosvobodni. Morda stoji med vami bodoči predsednik češkoslovaške republike. Torej ti, ljubi bodoči predsednik, ti boš moral izvesti naše visoke ideale, ideale naše zgodovine.«
Slovanski nogometni turnir
v Praga, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Na današnji prvi dan slovanskega nogometnega turnirja je reprezentativno moštvo Jugoslavije premagalo češkoslovaško reprezentativno amatersko moštvo s 3 :1 (1:1). Jugoslovani so si morali, ker je HSS svojim članom prepovedala igranje, izposoditi napadalca od poljske-
! ga moštva. Kljub temu pa so bili zelo močni, j Nato so igrali Poljaki proti profesionalnemu I češkoslovaškemu moštvu, katero je zmagalo s i) : 2. Pred začetkom igre je godba igrala drž. himne. Jutri nastopijo češkoslovaški amaterji proti Poljakom, češkoslovaški profesionalci pa proti Jugoslovanom.
r Belgrad, 27. okt. (Tel. Slov.«) Danes se je vršil napovedani sestanek poslancev DS in osrednjih odborv DS za mesti Belgrad in Zagreb. Na tem sestanku so padle važne izjave, tako s strani Davidoviča o notranjem kakor s strani Marinkoviča o zunanjepolititič-nem položaju. G. Davidovič je v svojem govoru napadel tudi vlado, dasi ravno je v tej vladi DS zastopana s petimi ministri. Ni še jasno, kam ti napadi merijo. O tem so se danes v političnih krogih mogla čuti različna tolmačenja. Šele prihodnje dni se bo jasno videla Davidovičeva namera. Za sedaj se posebno v
OU891
v Bukarešt, 27. okt. (Tel. ; Slov.«) Dosedaj so izpod razbitih vagonov Siniplon-ekspresa in brzovlaka potegnili 32 mrtvih in 50 ranjenih, od katerih jih je 28 težko ranjenih. Službujočega uradnika so aretirali v Slatini, dočim kretničarja dosedaj še niso mogli najti. Železniško progo pri Receji so danes zopet spravili v red. Izmed mrtvih so bile 4 osebe iz eks- i
Dr. Peric v avdenci
r Belgrad, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je danes sprejel bivšega predsednika narodne skupščine dr. Perica v daljšo oprostilno avdienco.
Obzor o dr. Korošcu
č Zagreb, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Današnji :Obzor« prinaša uvodnik, v katerem se bavi z napadi časopisja DS na g. dr. Korošca in pravi, da je verjetno, da bo prišlo v vladi do ostrih ! sporov, ker dr. Korošec noče nikakor ugoditi zahtevi DS, da bi proti KDK ostro postopal.
Zagrebški veliki župan pri dr. Korošcu
r Belgrad, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade in notranji minister g. dr. Korošec jc danes sprejel velikega župana g. Z r e 1 c a , pozneje pa tudi velikega župana primorsko -krajiške oblasti. Oba sla mu poročala o razpoloženju med ljudstvom v njunih oblastih.
Zagrebška občina
| č Zagreb, 27. okt. (Tel. »Slov.«) V vpra-I šanju volitve zagrebškega župana je nastopilo j danes presenečenje. 31. oktobra bi se imel se-i stati občinski svet k volitvi župana. Ta seja se I je odložila. V mestu so delajo najrazličnejše ! kombinacije. Nekateri krogi zatrjujejo, da je notranje ministrstvo odredilo preiskavo o de-I lovanju občinskega sveta.
r;. .tikanjih krogih ugotav lja veliko nezadovoljstvo s takim Davidovičevini nastopom. Če ima Davidovič pritožbe proti delu vlade na leni ali onem polju, ima po svojih petib ministrih vedno priliko, tozadevne svoje zahteve zadovoljiti.
Davidovič je bil sicer zelo obširen. V svojem govoru je podrobno orisal notranjo politiko. Za njim je govoril dr. Marinkovič, ki je poudarjal, da je naša zunanja politika dobra. Popoldne se je vršila kratka razprava o strankarskih vprašanjih. Nato so imeli vsi skupno večerjo.
nesreče
presnega vlaka, ostale pa iz brzovlaka. Z ozirom na žalovanje radi strašne katastrofe so bile odpovedane slovesne prireditve za desetletnico pripojitve Besarabije k Romuniji. Med drugim je bil odpovedan tudi banket v Con-stanzi, katerega bi se imela udeležiti tudi kraljeva rodbino, regentski svet in vlada.
Guverner Narodne banke « Za rabu
č Zagreb, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Snoči jc prispel v Zagreb guverner Narodne banke B a jI o ni. Danes je obiskal podružnico Narodne banke, kjer je imel sestanek s člani uprave. Razen tega je obiskal trgovsko in obrtno zbornico, kjer ga je sprejel predsednik zbornice A r k o. Bajloni se je dalj časa razgovarjal s člani predsedništva trgovske zbornice. Poleg tega je Bajloni obiskal tudi Zvezo denarnih zavodov, borzo in še nekatere denarne zavode.
Novi sunlenti
r Belgrad, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Za su-plente so imenovani: Martin Fortuna, Stanko Melihar, Leon Detcla, Vlasta Sterle, Franc Uršič, Albin Mali in Kari Jirak. Prosvetnemu ministrstvu manjkajo posebno filologi. Z ozirom na to pomanjkanje sc nc morejo vsa mesta zasesti.
Botoarra dobi 5 miti. funtov
v Sofija, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Po vesteh, ki so dospele v Sofijo, so pogajanja za stabilizacijsko posojilo stopila v odločilni stadij. Z mednarodnim bančnim odborom sc je mogel že dogovoriti sporazum, da dobi Bolgarska posojilo 5 milijonov angleških funtov za 35 lel s 7 in pol odstotnim obrestovanjem in emisijskim kurzom po 95. Bolgarska vlada jc tc poboje sprejela, hoče pa doseči viSji emisijsk ' ■ rz ter jc poslala finančnemu ministru Molovu • ' ""don nove instrukcije.
Deset Bet CSR
Ob desetletnici češkoslovaške samostojnosti nam je istotako toplo pri srcu, kakor ko praznujemo lastno slavje. Pri tem praznujemo skupen praznik Slovanstva, vstajenje treh močnih slovanskih držav Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije poleg treh manjših baltiških držav: praznujemo junaški čin Čehov in Slovakov, posebno pa zvezo med njimi in nami, ter obujamo v njihovi zgodovini svojo lastno. Kajti kdo se ne spomni lastnih dni, ko čila slavne liste češkoslovaškega osvobojenja?
L. 1915 se je v Parizu ustanovil češki »narodni svet z Masarykom, Štefanikom in Be-nešeni na čelu. :. Propaganda je bila demokratična. Zato smo uspevali ravno v demokratičnih državah, kot so Francija, Anglija in Amerika«, pripoveduje predsednik Masaryk v svojih spominih. Na bojnih poljanah so vstale legije — 182.000 mož po številu. Kmalu za-slove med zavezniki in sovražniki. Dela se tudi doma. Na Dunaju sta poleg drugih obsojena na smrt dr. Kramar in dr. Rašin. Januarja 1918 izdajo poslanci Češke, Morave in Šle-zije skupno deklaracijo, v kateri zahtevajo samoodločbo narodov. 13. aprila izvrše zastopniki strank in organizacij v reprezentančnem domu v Pragi narodno prisego: »Rastite in prospevajte, Čehi. Svobodni v svobodnih domačijah in v veliki bratski družini v svoj in blagor bodočega.ljudstva.«
8. januarja 1918 izide 14 točk Wilsona. Deseta zahteva osvoboditev narodov Avstrije. Sestavi se narodni odbor s predsednikom dr. Kramafem na čelu, a že 29. junija ga prizia francoski zunanji minister Pichon za prvo narodno vlado. 9. avgusta sledi priznanje Velike Britanije, nato pa Amerike, Japonske in Italije. 26. septembra se spremeni narodni odboi v začasno vlado, 16. oktobra pa odgovori ameriški tajnik za zunanje zadeve Lansing na avstrijsko noto z zahtevo, da mora biti avstrijskim narodom zagarantiran avtonomen razvoj. Še isti dan razglasijo Karlov manifest avstrijskim narodom, vprašanje samo pa postaue mednarodna zadeva, ki stopa v položaj uresničenja. Val gre nevzdržno naprej. Dva dni nato ga poskuša Andrassy zastaviti z obljubo, da bo Avstrija zadovoljila Čelie, Slovake in Jugoslovane, toda dobi odgovor: »Prepozno je!« 28. oktobra izide proglas: »Na današnji dan vstopa v svet samostojna češkoslovaška država!« V Ženevo odide deputacija narodnega odbora, da se dogovori z začasno vlado. 30. oktobra se oglase Slovaki v Turčanskem Svetem Martinu, 14. novembra 1918 pa se že sestane prva narodna skupščina z dr. Kramafem na čelu, ki v otvoritvenem govoru ugotovi: »Konec je pogodb iz 1. 1526 in konec je pragmatične sankcije. Naj živi prvi predsednik češkoslovaške republike Masaryk!: Izpolnilo se je upanje Komenskega: »Verujem v Boga, da se bo, ko bo prešla jeza, ki smo jo na naše glave nakopali sami s svojimi grehi, vlada nad Tvojimi stvarmi, o narod češki, k Tebi povrnila!«
Bratska Češkoslovaška živi že deset let v svobodi in je nepobitno dokazala, da je je tudi vredna, da ravno radi svobode tudi prospeva. Po številu prebivalstva je med evropskimi državami na dovolj pomembnem desetem mestu. A neprimeroma večji vpliv ima po svojem gospodarstvu, strokovni izobrazbi in kulturi, da se v tem oziru lahko prišteva k eni najmodernejših držav. Notranji moči domačih organizacij sledi čudovit venec organizacije v inozemstvu, naj so že to poslaništva ali konzulati, ali pa kulturne ustanove in obratno. Sorazmerno je težko najti državo, ki bi za tuje narodnosti v svoji državi pripravila toliko kulturnih središč, najsi so že francoska, ukrajinska, ruska, jugoslovanska ali druga, kot je ravno Češkoslovaška. Odlično se udejstvuje v mednarodni politiki, odlično dela tudi na notranji konsolidaciji. Premagala je komunistično in fašistično nevarnost, kakor ludi šovinizem nemških državljanov, ki so hoteli zanikati državo in okli-cati v Libercu samostojno nemško republiko Sudetendeutscliland. Versko-kulturno in narod-nostno-etično je postopoma odstranjevala nesporazume in eno najvernejših zrcal notranjih razmer — državni proračun — priča iz leta v leto. Češkoslovaška koraka naprej. Tako industrijsko kot agrarno, socialno-politično kot kulturno.
Ni samo običajna vljudnost, če trdimo, da je češkoslovaški narodni in državni praznik desetletnice osvobojenja tudi naš praznik. To jo dejstvo, ki drži tako za Čehe in Slovake kot za nas in Evropo. Poleg spominov skupnih bojev, prisrčne slovanske vezi in medsebojne podpore imamo nii Jugoslovani v češkoslova-
,,šlu državi močno politično zaveznico, pridruženo politični skupini male antante, imamo skupne poglede na zunanjo politiko in imamo voljo, da ae, najsi.bodo prilike v treuotni politiki take ali drugačne, tudi vnaprej trajno in učinkovito podpiramo. Zato je češkoslovaški jubilej tudi naš.
Deset let Ul ljudske
F. Žebot:
Kako smo rešili Maribor za Jugoslavijo
Tudi češkoslovaška ljudska stranka sodeluje odlično na gradbi države, ki praznuje deset let svojega obstoja. Zrastla je v sedanji republiki, katere demokraciji je posvetila vse svoje moči. Nikdar poprej niso imele katoliške stranke takega vpliva, kot ga je dosegla češka ljudska stranka v prvem desetletju narodne svobode. Katoliške stranke v bivši Avstriji so na Češkem'le životarile, češko politiko pa so vodili podeželski in meščanski liberalci ter socialisti. Razen tega češki katoliški narod, razen nekaj malih izjem, ni imel zaslombe v svoji hierarhiji, ki je bila večino-i ma nemško-plemenitaška.
Zanimiv je razvoj te stranke. Leta 1907. so imeli češki katoličani v dunajskem parla-"mentu sedem poslancev, ki pa so bili 1. 1911. od agrarne socialistične zveze poraženi. Stranka je vzdržala le na Moravi pod vodstvom dr. Hrubana. Krščanskosocialna struja pod vodstvom dr. Šramka je čakala previdno na razvoj Avstrije. Neposredno pred vojno so že biH vsi katoliki v enotni vsenarodni fronti. V začetku vojne ie bilo 6700 legionarjev izrazitih katoličanov in prvi polk je nosil ime sv. Vaclava. Dr. Šramek je bil še pred prevratom član narodnega odbora in se udeležil seje v Češki Pfebovi, kjer so se Švehla, Hybeš, Šra-mek in Budinski dogovorili o bodoči ustavi države. Vodstvo stranke s Šramkom je dalo pravočasno svoje nvoči na razpolago republiki. le 9. decembra 1917 je naročil izvršilni odbor Šramkove stranke, naj se češka ustava osnuje na podlagi manifesta z dne 30. maja 1917. Sramkova linija je bila ves ča« za svobodno državo 26. januarja 1919 so se združile vse katoliške stranke v enotno ljudsko stranko. »Mi gremo z narodom za istim ciljcm, ki je naša samostojna češkoslovaška država!« tako je zaklical Šramek dne 29. septembra 1918 m postal vodja čeških katoličanov. Dogodki so se vrstili s filmsko hitrostjo. Vseh se je udeležil tudi šramek s svojo sitranko. Šramek sicer ni bil član predsedstva narodnega odbora, p« je vendar v njegovem imenu vršil važne posle, se udeleževal njegovih sej in tako uži-- f,i val splošno spoštovanje.
W Ljudska stranka je morala prestati hude v boje. V prVi Kramarovi vladi ni bila zastopan* s polnopravnim članom, ker je postal dr. Hruban le minister brez portfelja. Zdelo se je, da bo morala prestati močan kulturni boj. Svobodomiselni krogi so jo dolžili vseh krivic, prizadcjanih češkemu narodu od bivše mokarhije. Duhovščina je imela v tistih letih dovolj posla s srtanovskimi stvarmi in zboljšanjem lastnih vrst. Nekateri so celo premišljevali, ali bi ne bilo pametno, da se pičli strankin aparat sploh razpusti, ker so od 80.000 rz. 1. 1911. ostale le še razvaline. Ko pa se je v noči 3. novembra 1918 izvršil zločin, da je bil razdejan Marijin kip, je bil to udarec v obraz čeških katolikov in opomin na nastop. Kot gobe po dežju so rastla strankina tajništva. Boj za cerkve, katere je hotel ugrabiti socializem, je doprinesel svoje. BiH so težki časi, ko je bilo vse na kocki. Toda časi se spreminjajo in desetletna borba, delo za domovino in državo je dvignilo število strankinih pristašev, obenem pa njen ugled. Danes ob 10-letnici nihče več ne dvomi v zanesljivost m patriotizem ljudske stranke. Simbolično je, da je ravno dr. Šramek tisti, ki vodi v obsotnosti Švehle posle predsednika češkoslov. vlade.
V desetih letih se je stranka uveljavila tudi na svojih ožjih poljih. Država je prepre-k žena z nijenimi domovi, čitalnicami, denarnimi zavodi, zadrugami in tiskom. Stranka ima že ' gotovo tradicijo v svoji taktiki, ki je prisilila nasprotnika, da jo je upošteval, ko je šlo za sestavo vsakokratne vlade. Odločilno je stranka sodelovala v socialnopolitični in versko-politični debati, ter mnogo pripomogla, da so se uredile razmere z Vatikanom. Težek kamen spodtike, ki loči češke in slovaške kato-ličane, so zaenkrat še različni pogledi na notranjo ureditev države. Češka in slovaška ljudska stranka gresta ob desetletnici države .r še ločeno in je trenotno malo izgleda, da se r združite v enotno stranko. Nedvomno pa bo prišel čas, ko bo fronta češkoslovaških ljudskih strank enotna kot je že bila. Ravno ob desetletnici se je mnogo govorilo o tem in z '' obeh strani so se slišale želje, naj se napravi medsebojnemu sporu konec. Ko bodo prilike dopuščale, da bo država Slovake popolnoma zadovoljila v nljihovih avtonomističnih težnjah, bo padla glavna ovira razdora in združena ljudska stranka bo najmočnejša parlamentarna frakcija češkoslovaškega parlamenta.
Razburljive vesti o umoru grofa Tisze, o revoluciji na Dunaju in v Berlinu so napravile naše Nemce malodušne. Celo vodja nemških zagrizencev v Mariboru dr. M r a v 1 a g g se ni čutil več varnega in je na skrivnem zapustil Maribor.
Severno mejo zasedle Narodne straže.
Iz Št. Ilja v Slov. goricah je dobil Narodni svet 1. novembra poročilo, da so pod vodstvom župana Thalerja, učitelja P o 1 j a n c a in
drugih narodnjakov tamošnji domačini sami prevzeli zastraženje narodne meje pri Spiel-
feldu. Nemci so se namreč zbirali ob Muri in so grozili, da zasedejo glavno prehodno točko pred Mariborom — Št. Ilj. Dr. Verstovšek mi je naročil, naj se takoj odpeljem v Št. Ilj in naj tam ljudstvu na tej važni točki sporočim, da je vlado prevzel Narodni svet in naj prve dni sami poskrbijo za obrambo jezikovne meje in premoženja. Na kolodvoru ni bilo nobenega vlaka proti severu. Dobil sem lokomotivo, s katero me je strojevodja Koncčnik zapeljal v Št. Ilj. Lokomotiva je obstala pod cerkvijo. Ravno je bila končana pozna služba božja. Na trgu pred Celcerjevo gostilno sem ljudstvu naznanil v posebnem govoru, da je konec vojske, da je Avstrija razpadla in da dobimo Slovenci svojo samostojnost. Nekateri fantje in možje so začeli vriskati samega veselja. Zaorila jc pesem: »Hej Slovenci!« in »Lepa naša domovina«. Prosil sem ljudi, naj organizirajo krepko obrambno četo in naj zasedejo glavni prehod iz Spielfelda proti Mariboru in železniško progo. Takoj so se javili fantje za to službo in za nočne straže. Ko so dobili orožje iz Maribora, so fantje in možje zasedli ne samo obmejne točke ob državni cesti in železnici, ampak tudi prehode čez Muro v Ceršaku in Selnici ter na Kresnici važne prehode. Tako se je narod sam zavaroval pred vpadom Ncmcev. Po občinah so ponoči patru-ljiralc čete fantov in mož in preprečile s tem ropanje in napadanje po sumljivih elementih. Enako domačo obrambno četo smo organizirali in raztegnili na vzhodu proti Cmureku in Radgoni, na zapacu proti Plavču in Ostremu Vrhu. Ko je ljudstvo na meji zvedelo, da je konec svetovne vojne, je vriskalo veselja in se je srčno rado priključilo onim, ki so se odločili vzdrževati red in mir. To razpoloženje ljudstva je mogočno uplivalo na naša mesta, osobito na Maribor.
Tudi v Romuniji prometna
kriza
v Pariz, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Francoski Izvedenci, ki sedaj preiskujejo stanje romunskih železnic, so ugotovili, da je nasproti 1792 strojem. k| so v obratu, v popravilu nič manj kakor 2208 lokomotiv. Romunske popravljal-( niče vagonov so zelo pomanjkljivo opremljene j in jim manjka posebno modernih strojev.
Slovenska armada v Mariboru.
Narodni svet je dne 1. novembra zjritr^j izročil vojaško poveljstvo v Mariboru,'.n 6kci-lici majorju Rudolfu Maistru. Pri seji Narodnega sveta ob 8 zjutraj je na predlog dr. Ver-stovšeka bil Maister imenovan za generala in vrhovnega poveljnika slovenske armade na Slovenskem Štajerskem. Kar naenkrat so se pojavile na kapah vojakov slovenske kokarde. Razlegala se je slovenska komanda.
O imenovanju generala Maistra je Narodni svet izdal v »Straži« in na plakatih ta-lc oklic:
Poziv slovenskim vojakom!
Poveljstvo mariborske posadke se jc podelilo slovenskemu generalu Maistru. Jugoslovanska domovina potrebuje za svojo obrambo vojaštva. Vsi moški sodržavljani od 17. leta naprej se poživljajo, da se priglasijo prostovoljno v narodno obrano. Vojaki se naj priglasijo pri svojih dosedanjih poveljstvih, ne-vojaki pa pri Narodnem svetu, v mestih pa pri narodnih obranah.«
Na ta oklic so prihajale cele trume fantov in celo oženjenih moških, ki so se prostovoljno javili v službo slovenske domovine. Maribor je imel glede vojaštva mahoma drugo sliko. V domobranski, artilerijski in konjeniški vojašnici so bili slovenski vojaki, a v dravski nemški. Na prvih treh so plapolale slovenske trobojnice, a na dravski štajerska deželna zastava.
Prvi srbski vojaki v Mariboru.
Burni so bili dogodki od 25. oktobra naprej v Mariboru. Vsak dan jc prinesel kaj novega. Nemci so se na tihem zbirali in pripravljali. Nemški oficirji mariborske posadke skupno z nemškimi rezervnimi oficirji in predstavniki mariborskega nemštva so imeli svoje seje na magistratu. Javna tajnost je bila, da se Nemci temeljito pripravljajo. V Gradec so pošiljali svoje kurirje. Vsak dan so razglašali, da pridejo iz Graza Nemci Mariborčanom na pomoč in da bodo pregnali generala Maistra, Narodni svet in vzeli Maribor v svojo posest. Ali Ncmcev ni bilo, pač pa se je dne 4. novembra predpoldne nenadoma pojavila na le-getthoffovi cesti kompanija srbskih vojakov. Kako lepo je donela komanda v slovanskem jeziku! Z muziko na čelu so korakali Srbi ob spremstvu slovenskih čet in ogromne ljudske množice v mesto. Bila je to stotnija Srbov, ki so se vračali iz avstrijskega ujetništva preko Maribora v svojo domovino. Ostali so tu, da pomagajo držati Maribor in okolico v naših rokah. Nemci so postali malodušni in položaj se je mahoma spremenil nam v dobro.
N« glavnem kolodvoru.
Na tisoče in tisoče vojaitva in drugega ljudstva je noč in dan oblegalo glavni kolodvor. In slovenski železničarji, ki so se postaviii v službo Slovenije, so vršili službo po več dni noč in dan. Slovenski železniški uradniki Ki-
tak, Rajh, Repič, Majcen, Oset, Rebolj in mnogi drugi so bili tiste dni pravi junaki. Pomagalo jim je pošteno strojno in vlakospremno osobje. Sociji, komunisti in Nemci so po večini zapustili delo. Radi tega so morali vršiti zvesti železničarji službo brez počitka. Posamezni so v treh dneh spali samo po par ur. Ali zdržali so in vzdržali tudi promet.
Na pošti
je žc s prvim novembrom zaplapolala naša slovenska zastava. Poštno službo so vršili slovenski uradniki Klemenčič, Josck, Novak in drugi z veliko požrtvovalnostjo. Izmed pod-uradnikov so bili najbolj požrtvovalni: Vinko Keuc, Vekoslav Filipčič in še več drugih. Tudi tu so Nemci in socialisti zapustili takoj po preobratu službo. Ali maloštevilni Slovenci so krepko vztrajali.
Na glavarstvu.
Vodstvo glavarstva je takoj prevzel agilni dr. Srečko Lajnšič. Imel je tudi ingerenco čez druga glavarstva na Slov. Štajerskem. Že 1. novembra se je naenkrat pojavila pri vhodu palače politične oblasti slovenska vojaška straža z narodnimi slovenskimi kokardami na čepicah. Vojaki so pozdravljali z »Na zdar!« Narodni svet je posloval noč in dan na glavarstvu v sobah, kjer je sedaj sprejemnica in uradna •soba g. velikega župana, a general Maister in slovenski oficirski zbor je uradoval v veliki sobi, kjer uraduje sedaj dvorni svetnik dr. Leon Stare. Bivši glavar, Nemec Weiss v. Schleissen-burg, znan zagrizen nasprotnik Slovencev se je pravočasno umaknil v neznano smer. Dan za dnem je prihajalo iz bližnjih in oddaljenih krajev veliko število krajevnih narodnih voditeljev po instrukcije k Narodnemu svetu in generalu Maistru. Tu so se tudi dajale nakaznice za orožje za Narodne straže po župnijah.
Drugi uradi.
Davčni urad, davčno oblast in finančno ravnateljstvo in vse druge urade so prevzeli Slovenci takoj po 1. novembru. Edino okrajno sodišče je še ostalo malo delj časa pod nemškim vodstvom, ker se g. dr. Mulej ni mogel odločili, da prevzame vodstvo.
Težave radi prehrane.
Vsled dolgoletne vojne so bila tudi v Mariboru izčrpana vsa živila. Skladišča so bila vsa prazna, Kmet vsled vednih neusmiljenih rekvi-zicij ni imel ne živine, ne žita in skoro nobenih živil. Vprašanje preskrbe prebivalstva in vojaštva z živili je bilo v tem času najtežje ... Pretilo je resno pomanjkanje, dasiravno je bila jesen tu. Glavar dr. Lajnšic je po sklepu Narodnega sveta s pomočjo vojaštva zasegel vsa skrivna skladišča, ki jih je imelo vojaštvo v Melju in na Teznu. Ravnotako so se zaplenile tudi privatne zaloge veletržcev in živila, ki so stala natovorjena na železnici. Tako jc za silo bilo živil za par mcsecev. Narodni svet je izdal že 24. oktobra ostro prepoved iznašanja živil iz naših krajev. Od rekviriranih živil ni dovolil Narodni svet niti kilograma iz našega ozemlja. Dne 28. oktobra je zopet izšlo navodilo Narodnega sveta živinorejcem glede oddaje živine. Niti enega komada živine ni pustil Narodni svet čez našo mejo. Ko je Narodni svet s posebno okrožnico pozval slovenske kmetovalce, naj v tej stiski oddajo še kaj živine za vojaštvo in prebivalstvo po mestih, st je pokazala čudovita požrtvovalnost slovenskega kmetskega ljudstva. Od Št. Petra je prišla priprosta kmetica in je prijavila, da prostovoljno odstopi slovenski vladi polovico goveje živine. »Za Slovenijo dam vse, a Nemcem ne!« S srečno potezo je tedanji slovenskoštajerski »vladar« dr. Karel Verstovšek oskrbel ne samo slovensko vojaštvo, ampak tudi prebivalstvo po mestih in industrijskih centrih s hrano. Ravno to je imelo ogromen vpliv na razvoj dogodkov v Mariboru in vseh obmejnih štajerskih krajih v naslednjih mcsecih. Ljudstvo je videlo, da slovenska vlada skrbi za njega blagor in je še tem bolj radostno sodelovalo pri zgraditvi naše nove državne hiše.
Slovenci v Italiji
Podeštati se zanimajo za leposlovje. Tako so občine Grahovo, Sv. Lucija. Tolmin, Vipava, Ajdovščina in Idrija naročile izdajo vseli D Annunzijevih del »Operu omniac, ki stane 6000 lir! Goriška prefektura je i/dutek odobrila. Na drugi strani pa razpošilja prefektura okrožnice na podeštate, naj varčujejo z občinskim denarjem! Podeštati drugih občin se še niso odločili glede naročilu luksuzne izdaje »Opera Oinnia«, n verjetno je, da bo velika večina sledila »pntriotičnomu« zgledu svojih tovarišev.
Nn Liparskih otokih. Konfiniranca dr. Dor-če Sardoč in dr. Josip Deklevu se že nahajata na mestu. Dr. Sardoč je na Liparih v mestecu Lipari, ki ima okoli 10.000 ljudi. Našel je tam tri slovenske znance, Žerjala iz Boršta in komunista Fabjanu s Krasa ter še nekega drugega Slovcnca. Dr. Dekleva se nahaja na otoku Pon-7.ia. nekaj višje od Napolja. Taborišče konfini-rancev na Ponzii sestoji iz samih barak, medtem ko si na Liparih lahko najineš sobo v hotelu, Tudi Dekleva je našel nekaj znancev. Pot na otok sta plačala konfiniranca sama, ker bi jih sicer vozili od ječe do ječe in bi prispela nn določeno mesto šele po enem mesecu. Konfiniran ci morajo poleg tegn plačati pot karabinerjem, ki jih spremljajo in tudi dnevnice.
Dunajska vremenska napoved. V južnih Alpah oblačno in deževno, na visokih gorah viharji. Na vzhodnem robu Alp morde. Se jasno.
Francoski cerkvi se vrne premoženje
v Pariz, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Pariški nadškof, kardinal Dubois, je sporočil pariški duhovščini v okrožnici, da se nahaja vrnitev zaplenjenih cerkvenih posestev že v polnem teku. Prefekt samskega departementa je v odredbi naročil, da se vrnejo cerkvi nekatere nabožne ustanove. Kardinal je časti tal cerkvi k temu uspehu. V svojem govoru v Carcasonu je izjavil minister Sarraux, da pri vrnitvi sekvestriranih cerkvenih imetij, ki so določena v finančnem zakonu za 1. 1929., nikakor ne gre za posebno bogata darila, ker od celokupnega zneska nekoč zaplenjenih posestev v vrednosti 1 milijarde samo 20 milijonov še ni likvidiranih, in da se ne misli na preklic že začete likvidacije.
v Budimpešta, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Demokratska frakcija madjarskega parlamenta, edina meščanska opozicijska skupina, obstoječa iz šest mož, se je danes razdružila, ker je posebno afera Fabian-Sztranyavszky povzročila osebne spore med Fabianom in voditeljem stranke Raszayem. En del teh poslancev hoče delovati dalje kot narodna liberalna skupina.
I^a nasfov dlrekciie drž. železnice v Mubliani
Z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom, smo od direkcije prejeli pojasnilo, ki ugotavlja:
1.	Da je izvešanje plakatov na vseh železniških zgradbah prepovedano;
2.	da sta načelnik in restavrater v Zidanem mostu izjavila, da nista obesila plakata za shod SDS v Celju in da se je dotični plakat, ki ga je svojevoljno izvesila neznana oseba, takoj odstranil;
3.	da je bil uslužbenec, ki je zakrivil, da je plakat nekaj časa visel, kaznovan.
Zahvaljujemo se direkciji drž. železnic za to pojasnilo. Nikdar nismo dvomili nad najpopolnejšo objektivnostjo direkcije in nas veseli, da gre tudi v tem slučaju le za nepazlji* vosi uslužbenca v restavraciji.
Žalostna zmasjs SDS v Aržišah
Zmagoslavno je »Jutro« pisalo o »hudem porazu klerikalne stranke v Aržišah, To zmagoslavje pa je končalo tako, da je SE(jS v občinskem svetil potisnjena ob zid, nima ne župana, nobenega svetovalca in obenega zastopnika v odsekih, SLS pa v sporazumu z delavsko skupino vodi občinsko gospodarstvo. O glasovih se ne bomo prepirali. Mi vemo, da nismo prav nič nazadovali in trdimo, da je SDS izgubila* par desetin glasov.
Za županske volitve smo se pa pripravili. Za Zupana smo zopet izvolili prejšnjega Fr. Cenclja. SDS smo pokazali fige,, dasi so nam ponujali sporazum in župana. Z orjunaško stranko ne gremo.
SLS je z loško skupino sklenila sporazum. Imamo 17 odbornikov proti osmim. Ta »loški pakt« je velikega pomena za bodočnost naše občine. Po dolgem času, za desetletnico naše skupne narodne domovine, sta si podala roko delavec in kmet in sta podrla orjunaško trdnjavo. Složno vzajemno delo za celo občino v dobrobit kmetskemu in delavskemu ljudstvu na gospodarski podlagi broz ozira na stran-karstvo, to je namen in cilj sedanje večine v aržiški občini.
Kako piše resnico lažnivi liberalni član-kar, se vidi iz tega, ker trdi, da je padla tu klerikalna trdnjava. Doslej je SLS bila le v opoziciji in brez kakega svetovalca.
Gosp. BaUsm pride v Mufolšano
Kakor smo že poročali, pride novi guverner Narodne banke g. Ignjat Baijloni v Ljubljano, da se seznani pobližje z gospodarskimi razmerami v Sloveniji.
Novi guverner je znana osebnost v srbskem gospodarstvu: predsednik je belgrajske industrijske zbornice in celo Centrale industrijskih korporacij. Ignjat Bajloni ima za mesto guvernerja s tem gotovo odlično kvalifikacijo.
V zvezi s tem ne moremo preko napadov v »Jutru« na njegovo osebo. Tako je pisalo »Jutro« ob zasedanju tega mesta 6. sept.! »Izbira osebe je ponesrečena.« — »Prepričani smo, da imamo v naši državi na tisoče sposobnejših in vrednejših kandidatov, ki bi imeli boljšo kvalifikacijo za to mesto.« Nadalje: »V Ljubljani kar mrgoli trgovcev in bančnikov, ki bi uspešno delali konkurenco g. Bajloniju.«
Kako drugače sodijo o njem slovenski gospodarji, priča dejstvo, da ga je Zveza industrijcev brzojavno pozdravila, kakor tudi Zbornica za TOS, in v »Trg. listu« je napisal dr. Fran Windischer, glavni taijnvk zbornice, prav lep članek, kjer pozdravlja Bajlonijevo imenovanje v imenu slovenskega gospodarstva.
Uverjeni smo, da se bo g. Bajloni osebno mogel prepričati tako o lepem napredku našega gospodarstva, kakor tudi o dejstvu, da »Jutrova« pisarija med slovenskimi gospodarskimi krogi prav nič ne pomeni.
Ljubljanska oblastna skupščina
Osemurni delavnik
Klub poslancev Slovensko ljudske stranke v oblastni skupščini resnici na ljubo ugotavlja, da je poročanje nasprotnega časopisja o kršenju 8 urnega delovnika pri razpravi o uredbi glede cestarjev popolnoma brezpredmetno in prikrojeno strankarskim namenom dotičncga časopisja. Celokupen klub stoji neomajno na stališču naših krščansko socialnih delavskih zastopnikov, da jo 8 urni (telovnik nedotakljiva pridobitev delavstva.
Klub oblastnih poslancev SLS v ljublj. oblastni skupščini.
Dodatno k gori navedeni izjavi kluba SLS ljubljanske obl. skupščine moramo naše včerajšnje poročilo o debati o cestarjih spo-polniti v tem smislu, da sta gg. Križnik in Arnež odločno zagovarjala načelo 8 urnega delavskega časa. Bila sta pa na željo cestarjev proti temu, da bi bil 8 urni delavnik nepretrgan, ker je v interesu cestarjev, da so čas 8 urnega delavnika prilagodi posameznim krajevnim razmeram in letnemu času in sicer sporazumno med cestarji in okr. cest. odborom. Te ugotovitve so potrebne z ozirom na grdo zavijanje in potvarjanje resnice v nasprotnem časopisju. Zato prinašamo dotične odlomke govorov naših poslancev.
Posl. Erjavec
Poslanec Josip Erjavec je kot načelnik cestnega odbora izjavil: V teku 15 let, odkar sem cestni načelnik, me je pogostoma bolelo srce, ko sem videl naše cestarje reveže, ki zaslužijo za svoje težko delo tako neznatno plačo. Cestar je doslej zaslužil od 285 Din na mesec do največ 500 Din. S tem pa, da sprejmemo to uredbo, bomo pa cestarje v veliki meri zadovoljili. Lahko Vam rečeni, da sem imel priliko opazovati, da so cestarji vsaj v mojem okraju s to uredbo v glavnem zadovoljni. Uredba sicer ni idealna, ker idealna tudi niti ne more. Toda storilo se je pa vse, kar se je moglo storiti za cestarje z našimi finančnimi sredstvi.
Odgovoriti moram gospodu poslancu Sitarju. Naši cestarji imajo navadno — vsaj v mojem okraju je tako — svojo hišico in malo kmetijo in jih radi tega ne moremo primerjati s tovarniškimi delavci. Naša uredba zahteva sicer od cestarjev tu in tam izredno delo. vendar pa je strah gospoda poslanca Sitarja neupravičen, da se bo od cestarjev zahtevalo zelo mnogo brezplačnega dela. Obratno moramo reči, da bo vse cestarjevo delo plačano. Upoštevati moramo namreč, da cestar ninm vsak dan enako dela. Poleti naši cestarji nimajo preveč dela, pa tudi pozimi ob slabem vremenu ne. Najbolj so zaposleni spomladi in jeseni. Kadi tega je pač opravičeno, da se zahteva od cestarja v slučaju kake vremenske katastrofe tudi nekaj izrednega dela. Njegovo socijaluo stališče s tem ni oškodovano, saj ima poleg dni, ko ima izredno delo, tudi čase, ko nima nikakega večjega rednega dela. Sicer ima pa cestni odbor tudi srce in če bo videl, da je cestar res moral prav iz-reduo mnogo delati, mu bo pač to delo posebej nagradil. Zato je lahko gospod poslanec Sitar tozadevno brez strahu. Da je res položaj cestarjev sedaj dovolj ugoden, dokazuje že dejstvo, da je bilo za cestarsko službo vloženih 5 krat toliko prošenj, kakor je bilo mest na razpolago. (Poslanec Evgen Jarc: »Za eno samo mesto je bilo vloženih 25 prošenj.«) Pri nas se je javilo za troje mest 15 prosilcev in smo se težko odločili, kdo je najbolj vreden, da službo dobi.
Pozdravljam tudi to določbo, da mora biti cestar ob določenem času na cesti. Ako bi te določbe ne bilo, bi bilo nemogoče kontrolirati, ali cestar res vrši svoje delo ali ne. Tako pa bo imel cestar kolikor toliko strahu pred tem, da bi prišel kontrolni organ in da bi ga ne našel na cesti. Čim več pa bodo delali na cesti cestarji, tem manj bomo izdali za pomožne delavce.
Posledica tega, da bomo imeli zadovoljne cestarje, bo nedvomno ta, da bomo imeli dobre cestarje. Ze sedaj se je pokazalo, da so naše ceste v precej boljšem stanju, odkar cestarji opravičeno pričakujejo, da bo oblastni odbor zanje bolje poskrbel, nego se je skrbelo zanje doslej.
Kar se tiče dopustov, bo pač navadno zadoščal tridnevni dopust, ki ga lahko da načelnik cestnega odbora sani. Ce bo pa cestarju res potreben daljši dopust, mu bo pa la dopust lahko dovolil oblastni odbor.
Jaz bi sicer želel, da bi bili cestarji zavarovani. To se začasno še ni moglo storiti, vendar pa pomenja za cestarje veliko boniteto to dejstvo, da bodo tudi v slučaju, da ne bodo mogli delati, uživali še 26 tednov svojo plačo. Kakor je pa že gospod referent poudarjal, misli oblastni odbor na to, da se ustanovi oblastna bolniška blagajna. To bi pa pomenilo novo znatno ugodnost za cestarje.
Poslanec Križnik
Gospod predgovornik tovariš Sitar je mnenja, da uaj bi se za cestarje določil osemurni delavni čas kakor velja za druge delavce. Toda prepričan sem, da bi taka določba mnogim cestarjem ne bila všeč. Cestar si pa želi, da ima bodisi zjutraj ali zvečer oekaj časa pri posestvu. Jaz sem se z ljudmi razgovarjal, ker sem tudi mislil, da bi jim bilo ljubše določen delavni čas ali cestarji so mi sami rekli, da te določbe ni treba, ker je itak predpisano, da morajo vršiti svoje delo v redu in držati ceste v redu. Torej mislim, da smo cestarjem samim bolie ustregli s tem, če nismo natančno določili delovnega časa.
Dalje bi še nekaj omenil zaradi zavarovanja cestarjev v slučaju bolezni njih samih
ali pa njihovih družin. Najprej ugotovim, da pripomba prof. Jarca glede visoke režije pri Okrožnem uradu ne drži. Upravni osebni stroški tega zavoda so nižji kot v zavarovalnicah drugih držav in nižji kot v premnogih naših javnih zavodih. Znašajo povprečno le 16%. So pa drugi razlogi, ki govore za to, da se ustanovi oblastna zavarovalnica za oblastne uslužbence. To misel oblastnega odbora je treba vsekako najtopleje pozdraviti. Priporočljivo pa bi-bilo, da se za čas, dokler ne pride ta odredba, za slučaj bolezni cestarjev samih ali njihovih svojcev tako ali tako poskrbi.
Poti. Arnež
Visoka zbornica! G. poslanec Sitar se je v generalni debati oglasil k čl. 12. cestne uredbe in je rekel, da ne soglaša uredba z zakonom o zaščiti delavcev. Mi poslanci prav dobro vemo, da uredba ne soglaša popolnoma z omenjenim zakonom, vendar pa smo uvideli, da uredba v kolikor smo dobili podatke od posameznih cestarjev samih, popolnoma soglaša z mnenjem in željami podeželskih ce-starjev. Kakor je že g. poročevalec omenil, so cestarji navezani sodelovati pri vsakršnem službenem opravilu tudi izven rednih službenih ur, ako to zahteva nujnost opravila ali neposredni službeni predstojnik, niso pa striktno določene ure za delovni čas. Kjer uredba tega striktno ne predvideva, bo cestarju že mogoče, da bo našel toliko časa, kolikor ga potrebuje za svoj košček zemljišča. Vsaj pretežke službe cestarji nimajo. Poleg tega pa iinajo pozimi dosti prostega časa, ker jih nihče ne bo silil zmrzovati na oledeneli cesti. Zato pri cestarjih zakon o zaščiti delavcev ne pride tako v poštev, ker ni za njihovo delo striktno določen čas. Zaradi tega se bo, upam, gospod tovariš Sitar, lahko zedinil z uredbo, ker vidi, da je oblastni odbor imel zmisel za ljudi, ki so bili dosedaj res mizerno plačani, katerim se je pa položaj vendar le izboljšal v toliko, v kolikor se je izboljšanje za enkrat izvršiti moglo.
Kar se tiče čl. 27., ki govori o slučaju bolezni cestarjev, se popolnoma strinjam z mnenjem g. tovariša Križnika, ki je opozoril, da se že po g. referentu Jarcu pripravlja delavsko zavarovanje, ki bo tudi cestarju nudilo kar mu gre po pravici. Za enkrat pa se je treba ozirati na to, da cestarji s predležečo uredbo niso v ničemur prikrajšani, ampak, da se jim je položaj v precejšnji meri izboljšal, tako da je upati, da bodo cestarji zadovoljni in tudi prepričani, da ima oblastni odbor zmisel za njihove žeije.
Včerafšnla seja
Včeraj ob pol 9 se je pričela 11. seja ljubljanske oblastne skupščine.
Proslava osvoboienja
Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Natlačen sporočil, da se je predsedstvo skupščine odločilo predlagati, da se na svečan način proslavi 29. oktober, katerega dne praznujemo 10 letnico osvobojenja Slovenije. Ta proslava se bo izvršila po temle načrtu: Ob 10 dopoldne se bo vršila slovesna služba božja v tukajšnji stolni cerkvi sv. Nikolaja. Pontifikalno mašo bo služil prevzviše-ni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Po slovesni službi božji se zbere skupščina v teh prostorih in se bo vršila ob 11 dopoldne slavnostna seja, na kateri se bomo spominjali 10 letnice osvobojenja. Na to sejo sem povabil tudi zastopnike mariborske oblastne skupščine, ki bo po tej seji prisostvovala po svojih delegatih in sicer po celokupnem oblastnem odboru. Na to sejo sem povabil tudi zastopnike cerkvenih in vojaških oblasti. Prav tako sem povabil uradnike vseh teh uradov tudi k slovesni službi božji v stolnici.
Skupščina je predlog sprejela s ploskanjem.
Poslanec Poznič in tov. so vložili predlog za zgradbo ceste Blagovica—Češnice—Šmartno v Tuhinju. Nato je prišla v razpravo
UREDBA 0 PREUSTRO.TU OKRAJNIH
ZASTOPOV IN ODBOROV.
Poročevalec odbornik Jarc je izvajal:
Ustanova okrajnih zastopov in okrajnih odborov temelji na obč. zakonu iz leta 1862., na podlagi katerega so bili izdani posebni deželni zakoni o okrajnih zastopih v Bukovini, Šleziji, Tirolski, Češki, Galiciji in Štajerski. Na Moravskem je bil z občinskih redov predviden okrajni zastop, ni pa bil sprejet o tem deželni zakon. V Bukovini je bil okrajni zastop pozneje ukinjen, v Šleziji pa zakon o ustanovitvi okrajnih zastopov sistiran. Na Tirolskem se zakon o okrajnih zastopih tudi ni uvedel. Dejansko obstoje okrajni zastopi le še na Češkem, Galiciji in na Štajerskem v območju avstrijske države in Slovenije. Že iz navedenih okolnosti izhaja, da okrajni zastopi in odbori niso neobhodno potrebna samoupravna enota. Ako primerjamo organizacijo okrajnih zastopov v bivši Štajerski, urejeno z zakonom, z obstoječimi razmerami, se še jasneje pokaže, da te upravne enote ne ustrezajo sedanjim razmeram, ter da je potrebna preosnova.
V področje okrajnega zastopa spada uprava notranjih skupnih zadev okraja. Ker tvorijo v smislu veljavnih samoupravnih zakonov cestne zadeve pretežen del poslov okrajnih zastopov, odnosno odborov, je stvarno utemeljeno, da se okrajni zastopi reformirajo ter izenačijo z okrajnimi cestnimi odbori na ozemlju bivše Kranjske, ki so pomožni upravni organ oblastnega odbora. Ker sta določeni z zakonom o državnem svetu in upravnih sodiščih samo dve instanci, je odločal okrajni odbor nad upravnimi akti občinskih odborov v zadevah domačega delokroga obči-
ne v drugi in poslednji stopnji, kar je bilo v J praksi navadno stvarno in formalno zaradi nepoznanja zakonov pogrešno ter za stranke v vsakem pogledu prekerno. Spričo teh okolnosti je morala vrhovna samoupravna oblast dajati tako predhodna navodila v drugi stopnji razsojajoči oblasti, kakor tudi naknadno kritično presojati izdane odločbe, kolikor je bilo to kot nadzorni oblasti po zakonitih predpisih dopustno, odnosno kolikor ni spadala zadeva na izredno pravno pot pred upravno sodišče kot tožbena zadeva. Pri neposrednem nadzoru oblastnega odbora nad občinami odpadejo označeni informacijski posli, kar pospešuje reševanje samoupravnih poslov. Iz navedenih razlogov je razvidno, da je okrajna samouprava v sedanji obliki nepraktična.
Poslanec Likar (soc.) je stavil razne predloge. Poslanec Deželak (SLS) je uredbo pozdravil. Poročevalec Jarc je odgovoril na izvajanja poslanca Likarja sledeče:
Kdaj bodo mogle pričeti svoje življenje okrajne samouprave, to ni odvisno od naše zbornice, ampak od osrednje vlade. Po tej uredbi se bomo posvetovali o uredbi, ki bo nekak nadomestek za okrajne samouprave, namreč o okrajnih blagajnah. Te okrajne blagajne bodo vršile posle, ki bi jih sicer imele vršiti okrajne samouprave.
Oblastni odbor o zastopstvu pri okrajnih zastopih še ni sklepal. Oblastni odbor bo že gledal na to, da bo imela vsaka občina, iz katere prihaja zelo mnogo davčnih virov, tudi v okrajnem zastopu primerno zastopstvo. To velja torej tudi za vašo občino, gospod Sitar. Želel bi samo, da bi v vaši občini pri tozadevnih volitvah upoštevali strukturo vašega občinskega sveta in da bi bilo novo zastopstvo sestavljeno tej strukturi primerno.
Pri glasovanju je bila uredba sprejeta proti enemu glasu. Likarjeve predloge je večina odklonila. Nato je skupščina prešla na
UREDBO 0 OKRAJNIH BLAGAJNAH.
Z okrajnimi blagajnami, ki jih ustvarjamo s to uredbo, se začenja ustanova, ki bo pri nas vršila to, kar bi po zakonu imela vršiti okrajna samouprava. Reformirali bodo ustanovo, ki sega še nazaj v dobo absolutizma. Zadnja reforma teh samouprav se je izvršila namreč leta 1852. Takrat je c. kr. namestni-štvo v Ljubljani ukazalo, da so morajo v bodoče za vsak davčni okraj posebej s sodelovanjem občinskih predstojništev sestavljati proračuni okrajne blagajne.
Poročevalec obl. odbornik Jarc je podal izčrpen referat o organizaciji okrajnih blagajn pod Avstrijo. (Zaradi pomanjkanja prostora moremo žal objaviti le kratek izvleček iz njegovega zelo zanimivega referata. Op. ur.)
Okrajne blagajne bodo predvsem vršile one funkcije, ki bi jih morale vršiti okrajne samouprave.
Okrajne blagajne segajo še nazaj v dobo absolutizma. Zadnjič so bile reformirane leta 1852. Takrat je namreč zaukazalo c. kr. na-mestništvo v Ljubljani, da se mora vsako leto s sodelovanjem obč. predstojništev za vsak davčni okraj posebej sestaviti proračun, ki ga je predložiti dež, predsedništvu v odobritev.
Proračun je obsegal te izdatke:
1.	Za zdravstvo in sicer za okrajne rano-celnike, babice, zdravljenje ubogih Ln oglede mrličev.
2.	Za okrajne sluge.
3.	Priprego pri odgonu.
4.	Konskripcija.
5.	Rekrutiranje.
6.	Vzdrževanje okrajnih cest in mostov.
7.	Pasivni preostanki prejšnjih let.
8.	Razne potrebščine.
Vlada je večkrat nameravala odpraviti ! okrajne blagajne, vendar so se pa te ohranile ' še v ustavni dobi, ker ni bilo še nič poskrbljeno za drugačno plačevanje ranocelnikov in babic in ker so se tudi cestni odbori izvolili šele koncem leta 1867. Zadnjikrat je ministrstvo dovolilo okrajne blagajne leta 1893., toda vzlic temu obstoji ta stara, v absolutistični dobi uvedena institucija še danes. To pa vsled tega, ker je bilo c. kr. deželni vladi ležeče na tem, da obdrže okrajni glavarji neki vpliv na cestne odbore, oziroma na uporabo avtonomno dovoljenih sredstev.
Danes so razmere že tako spremenjene, da so odpadle prvotne naloge okrajnih blagajn-
Za zdravstvene potrebe imajo skrbeti danes zdravstveni okrožni zastopi.
Okrajne sluge plačuje okrajna blagajna, čeprav so ti v prvi vrsti pomožni organi okrajnih glavarstev. Občine si morejo danes same vzdrževati svoje sluge, vsaj tako, da se v ta namen več občin združi. Sluge pa bi potem služili le občini.
Glede priprege pri odgonu je zaradi novih zakonskih določil že odpadla potreba, da se za te izdatke ohrani okrajna blagajna.
Konskripcije in rekrutiranje se pa brez težave lahko porazdele med občine, v kolikor so ti stroški sploh utemeljeni po zakonu.
Vzdrževanje okrajnih cest in mostov pripada že davno cestnim odborom in je protizakonito, da vlada potom okrajnih blagajn kontrolira proračune avtonomnih korporacij, t.j. cestnega in deželnega odbora. Tako sme okrajni cestni odbor dvigniti pri davčnem uradu po dokladi nabran denar le, če ga nakaže okrajni glavar.
Kaj se vse skriva pod naslovom »različni izdatki, se ne more podrobno obrazložiti. Gotovo pa je, da okrajni glavarji iz te postavke marsikaj plačujejo, kar nikakor ne zadeva avtonomnih občin.
Okrajne blagajne nimajo nobene zakonite podlage in Iudi ni več nobene potrebe za nje. Za nalaganje doklad na direktne davke so le tiste korporacije opravičene, katerim tu zakon izrecno dovoljuje. Pri okrajnih bla-
Somišljeniki, vsi na mani-festacijsko zborovanje, ki bo danes ob 11 v union-
ski dvorani I
★
Nastopi,o govorniki, prvi člani narod, vlade
gajnah pa še tudi nalagajo doklade, ne da bi to kak zakon dopuščal. Že iz tega pogleda bi bilo delati na to, da se taka nezakonitost odpravi s tem, da se okrajne blagajne sploh opu-sle. Če imajo kaj premoženja, naj se razdeli med občine dotičnega davčnega okraja po razmeri predpisanih davkov. Odsek se je posvetoval o tej uredbi, kakor jo je predložil obl. odbor, in je sklenil nekatere bistvene izpremembe. Najprej predlaga k § 6. dostavek: »Obiaitni odbor ima pravico, imenovati v občni zbor za dobo 3 let dva do tri svoje zastopnike, in sicer izmed oseb, ki imajo v tistem okraju pasivno volivno pravico v občinski zastop.«
Gospodje! V včerajšnji odsekovi seji sem priznal zastopnikom strank, ki danes nista zastopani v zbornici, paterniteto za ta predlog — iu danes je že odmev v njihovem glasilu, da je ta določba — čujte! — skrajno nedemokratična. Ta določba je bila potrebna, da bo mogla ta skupščina redno delovati. Ako hoče kaka samoupravna edinica funkcionirati, mora imeti trdno in zanesljivo večino. Mi smo pa v tem oziru v nekaki slabi družbi. Pred seboj imam češki zakon o organizaciji politične uprave. Ta zakon določa v § 12. za češki deželni zbor, da sta dve tretjini članov izvoljeni, ostale člane pa imenuje glava iz delavcev na gospodarskem, kulturnem, narodnem in socialnem polju. Češka je gotovo modema in napredna. Zato ji ne more nihče očitati, da bi bila ta določba reakcionarna, saj je namen te določbe samo ta, da omogoči funkcioniranje demokratičnih naprav.
Okrajne določbe so samoupravne edini-ce, katerih področje je določeno s to uredbo. Vsak političen okraj ima eno okrajno blagajno. V okrajih, kjer te blagajne ni, se mora s 1. januarjem 1929 konstituirati. V okrajih, kjer sta dve ali več okrajnih blagajn, je te v istem roku združiti v eno samo.
V področje okrajne blagajne spadajo naslednji posli:'1. Uprava blagajne in njenega premoženja. 2. Pospeševanje gospodarstva v okraju (poljedelstva, živinoreje, vinarstva, čebelarstva, melijoracije, zadružništva, obrti itd.). 3. Podpiranje šolstva v okraju (zlasti strokovnega šolstva). 4. Uslanavljanje ubož-nih zavodov v okraju (okrajnih ubožnic, hiralnic in sirotišnic) ter podpiranje občin pri nalogah javnega skrbstva.
Ako premoženje okrajne blagajne ne zadošča za kritje stroškov, ki jih ima ta z vršit-vijo svojih nalog, sme okrajna blagajna pobirati posebne okrajne doklade do višine 25% od neposrednih državnih davkov. Za pobiranje višjih doklad je potrebno: a) za doklade od 25—300% dovoljenje oblastnega odbora, b) za doklade preko 300% pritrditev ministrstva financ, vse to nekvarno eventualnim določilom državnih zakonov.
Organa okrajne blagajne sla občni zbor in odbor.
Občni zbor sestoji iz vseh županov v območju okrajne blagajne. Oblastni odbor ima pravico, imenovali v občni zbor za dobo treh let dva do tri svoje zastopnike, in sicer izmed oseb, ki imajo v doticnem okraju pasivno volivno pravico v občinski zastop.
Nato se je vršila debata. Posl. Sitar (soc.) je stavil spreminjevalni predlog. Posl. Novak (SLS) in Lebinger (SUS) in Deželak (SLS) so uredbo pozdraviti.
Poročevalec Jarc je odgovoril posl. Sitarju sledeče: Te okrajne blagajne bo dotiral oblastni odbor. Zato ima tudi pravico, da so-odločuje, kako se bo s temi dotacijami delalo.
Pri glasovanju je večina sprejela uredbo. Sitarjev predlog je bil odklonjen.
Nato je prišla v razpravo
uredba o požarno-policijskem redu in gasilstvu.
Poročevalec Oblak je izvajal:
Uredba o požarno policijskih predpisih ni nekaj bistveno novega. Posamezne dežele sc te predpise urejale že prej s posameznimi zakoni. Tako je dežela Kranjska že z zakonom od 15. septembra 1881 dež. zak. št. 14 zbrala vse te predpise. Ravno tako je imela tudi bivša dežela Štajerska kakor tudi Koroška svoj tozadeven zakon.
Sedanji ljubljanski oblasti so priklopljeni deli bivše dežele štajerske in bivše dežele Koroške. Radi tega so se li predpisi izvrševali po treh različnih načinih. Oblastni odbor je iz tega vzroka smatral za potrebno, da vse tc predpise poenoti.
Na novo pa najdemo v teli predpisih nekatere želje Gasilske zveze, katere ob času sprejetja prej imenovanega zakona dežele Kranjske, še ni bilo. Uredba je izdana v soglasju s tistimi činitelji, ki pridejo pri požarno policijskih predpisih v poštev. To je v soglasju z Gasilsko zvezo, Društvom hišnih posestni kov in zavarovalnicami.
K debati se je oglasil posl. Poznič (SLS), ki je orisal dobre strani te uredbe. Nato se je glasovalo in je bila uredba soglasno sprejela.
Predsednik je nato sejo zaključil. Prihod-uja seja bo v ponedeljek ob 11.
3£a
t /
aj/e novega
Koledar
Nedelja, 28. oktobra: 22. pobinkoštna. Kristus Kralj. Simon in Juda. — Lunina sprememba: Ščip ob 23.43. Po Herschlu se napoveduje lepo vreme.
Ponedeljek, 29. oktobra: Narcis, Hiacint, Ida, Donat. — Jutri: Alfonz Rod.
Osebne vesii
★	Usposobljcnostni izpiti za učiteljice kmetijskih gospodinjskih šol so se vršili dne 23., 24. in 25. oktobra pod predsedstvom obl. odbornika in referenta g. dr. Antona Milavca. V izpraševaini komisiji so bili s. Izabela Gosak, višji sadjarski nadzornik Martin Humek, ravnatelj ing. R. Lah in živinozdravnik oblast, referent Hugo Turk. Uspeh je bil prav zadovoljiv. Izmed šest kandidatinj so napravile izpit z odličnim uspehom Angela Briški, Marica Berce in s. Tadeja škedelj, prav dobro usposobljene pa so bile Vilma Beniger, m. Gabrijela Rozman in s. Magda Rojs.
Iz šolske službe. Ministrstvo za prosveto je odobrilo ostavko, katero je podala na državno službo učiteljica Berta Matko iz Tržiča.
★	V naše državljanstvo sta sprejeta Josip Rosman, kemik iz Maribora in Anton Baša, učitelj iz Sv. Benedikta.
Ostale vesti
Zasedanje mariborske oblastne skupščine. XVII. seja zasedanja 1927-28 in I. seja zasedanja 1928-29 obl. skupščine mariborske se vršita v ponedeljek 5. novembra t. 1. ob 10
v kazinski dvorani na Slomškovem trgu št. 17 v Mariboru.
Iz ljubljanskega oblastnega odbora. V
ponedeljek 29. t. m., na dan proslave deset letnice osvobojenja Slovenije se v oblastnih odborih nc bo uradovalo.
★	Klub slovenskih oblastnih poslancev SLS v ljubljanski oblastni skupščini se je na novo konstituiral in je bil izvoljen za načelnika kluba mesto odstopivšega dr. Ant. Brec-lja, dekan Anton Skubic. Za tajnika je bil izvoljen poslanec prof. Ivan Mazovec, za njegovega namestnika pa poslanec Matej Tomazin.
' ★ Vojaško vaje na Krvavcu. SPD opozarja svoje člane in vse turiste, da se vrši v torek 30. oktobra ostro streljanje pehote in artilerije na Krvavcu. Svarimo na ta dan pred posetom sledečega teritorija: Na jezeru—Osredek—Uršič—Greben kota 2223—Trdovnik kota 1696—Dom na Krvavcu—Na jezeru. Navedeni teritorij bo itak zastražen. Streljanje prične 30. oktobra ob 8 zjutraj.
-M- »Dijaško ognjišče«. Pod tem naslovom se je ustanovilo društvo za podpiranje dijaštva zlasti v svrhe nadaljevanja študija v inozemstvu po dovršenem študiju v tuzemstvu. Temu društvu je izročilo vodstvo SLS znesek, ki ga je prevzelo od bivše Kranjske hranilnice, da ga vporabi po intencijah bivših članov Kranjske hranilnice, ki so pripadali SLS za podpiranje dijaštva. Dne 18. oktobra t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor. Prošnje se izročajo predsedniku dr. Mirku Božiču, ravnatelju Kranjske hranilnice v Ljubljani.
* Redna služba božja na Šmarni gori ob nedeljah in praznikih bo z 31. oktobrom pre-
nehala; v zimskem času bo služba božja na gori le 8. dec., na sveti dan, na novega leta dan, na sv. Treh kraljev dan in na Svečnico. Redna služba božja se bo pričela spet v zgodnji spomladi s 1. marcem 1929.
•A* Loterija Jugoslovanske Matice. Ponovno opozarjamo vse interesente, da se je žrebanje številk te loterije vršilo že 8. septembra. Vse izžrebane številke so bile objavljene v naših dnevnikih. Žrebne liste se brezplačno dobivajo pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani. Dobitki se izročajo samo do 8. novembra. Na poznejše reklamacije se ne bo oziralo.
Uboj
V vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki je užitkar Janez Pegam svojega soseda Janeza Gramca z vilami tako hudo udaril, da je ta takoj, ko so ga pripeljali v bolnico v Krško, umrl. Oba sta bila že dolgo časa sprta. Grame je svoječasno Pegamu v posojilnici v Krškem jamčil za večje posojilo. Ker pa Pegam ni vrnil posojila, je moral plačati Grame. Radi tega jc prišlo med obema večkrat do hudih prepirov. Te dni je prišel Grame z neke kupčije domov precej vinjen. Šel jc na sosedovo dvorišče, kjer se jc takoj pričel prepirati s Pegamom. Med prepirom je Pegam zgrabil vile in ž njimi udaril Gramca. Pegama so orožniki aretirali.
Žganje umorilo otroka
Že pri naših ljudeh v Sloveniji, še bolj pa doli na jugu ni prav nič čudnega, da dajejo starejši mlajšim piti žganje, čeprav včasih že najmanjša količina zadostuje, da zastrupi slabotni otroški organizem. Do kakih posledic more to privesti, govori jasno slučaj, ki se je pripetil te dni v vasi Otoku pri Vinkovcih. Tam je kmet Marko Galovič kuhal žganje. To so vedeli tudi otroci iz sosedstva. Petletni Marko Andolovič in štiriletni Adam Ozdano-vič sta šla prosit »deda« Marka, naj jima da piti žganja. Marko se je najprej branil, nato pa se je dal pregovoriti. Otrokoma je topla in dišeča slivovka zelo ugajala. Ko sta šla oba otroka domov, sc je petletni Marko med potjo zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Zdravniška obdukcija je ugotovila, da je smrt nastopila radi zastrupljenja z alkoholom.
★ Znamenito odkritje pri Gospe Sveti.
V Slovencem dobro znani koroški romarski cerkvi pri Gospe Sveti so pri obnavljanju slik na stropu odkrili znamenite slike iz poznogot-ske dobe, ki spadajo k najvažnejšim spomenikom fresko-slikarstva. Slikal jih je najbrž kak učenec \Vohlgemutove šole, so torej pod Dii-rerjevim vplivom.
-ft- K umoru pri Jesenicah. Po nekaterih listih so sc razširile fantastične vesti o listinah, ki so se baje našle pri ekshumaciji v obleki pri Jesenicah umorjenega Cirila Hri-stoviča. Te vesti so pretirane odnosno netočne. Iz uradnega vira smo obveščeni, da sc jc našel v obleki Hristoviča le majhen listič, na katerem so bila napisana nekatera imena v politiki nepoznanih ljudi, ni pa bil imenovan ne kralj Aleksander ne katerikoli politik.
*	Nesramno italijansko izzivanje v Šibeniku. Pred dnevi je priSlo v Šibeniku v pristanišču do incidenta in gre zasluga samo razsodnosti naših ljudi, da ni izzval večjih posledic. V pristanišče je priplul italijanski parnik »Bari«, ki je plul iz Lastova v Italijo. Na krovu se je nahajal neki italijanski častnik v uniformi in okrog 50 mladeničev z Lastova, ki so potovali v Italijo, da tam odslužijo vojaški rok. Ljudje so opazili, da imajo vsi italijanske fašistovske in iredentistične znake. Ko je opoldne ladja odplula in se je nahajala že kakih 50 metrov od obale, je zbral častnik krog sebe mladeniče ter jim naročil, naj krepko zakličejo: »Doli Jugoslavija! Živela italijanska Dalmacija in italijanski Šibenik!« Meščanstvo, ki ga je bilo zelo mnogo, je ostro reagiralo na to nesramno izzivanje in le nekaterim razsodnejšim se je zahvaliti, da ni prišlo tedaj v Šibeniku do velikih protiitali-janskih izgredov.
*	Velike poneverbe visokega uradnika v Vojvodini. Veliko senzacijo je pred dnevi vzbudila v Vojvodini vest, da jc policija v Novem Sadu aretirala Božidarja Bikarja, bivšega okrajnega glavarja in sedaj višjega uradnika oblastnega ubožnega skrbstva v Som-boru. Bikar je obtožen, da je ponevcril 50 tisoč dinarjev uradnega denarja.
*	Tramvaj zadel v avto. V Zagrebu se je v petek popoldne pripetila huda nesreča. Tovorni avto tvrdke Miiller, naložen z opeko, je hotel v Vlaški ulici zaviti na dvorišče gostilne pri »Veselem šoferju«, v tem trenutku pa je privozil iz Maksimirja tramvaj, ki se je zadel v prednji del avtomobila. Udarec je bil hud ter je na avtomobilu povzročil mnogo škode. Popadala je na tla tudi vsa opeka. V tramvaju so popadali s sedežev vsi potniki. Radi trka je bil tramvajski promet ustavljen za dobro uro. Pozneje so potegnili avto na sredo ulice ter ga dolgo časa popravljali.
Stekel pes ogrizel človeka. V Zagrebu se je v petek dopoldne pripetil grozen slučaj pasjega ugriza. V Draškovičevi ulici št. 24 je delal soboslikarski pomočnik Peter Magdani, ko ga je naenkrat napadel stekel pes. Magdani se je zaman trudil, da bi sc otresel psa. Pes jc pričel strahovito grizti Magdanija, ki je dobil mnogo hudih poškodb. Od hudih bolečin se je Magdani zgrudil nezavesten na tla, dočim je per pobegnil, tako, da še sedaj ne vedo, kdo mu je lastnik. Hudo ranjenega in razmrcvarjencga Magdanija so z rešilnim vozom odpeljali v bolnico. Magdani je 25 let star in je doma iz Trsta.
*	Pet policijskih uradnikov aretiranih radi poneverbe. Oblasti so uvedle kazensko preiskavo proti petim policijskim adjunktom v Štipu, ker so v teku štirih let poneverili večje zneske denarja. Dosedaj so ugotovili, da so poneverili okrog 70.000 Din, vendar so ti zneski najbrže še večji, kar bo ugotovila še preiskava in pregled knjig. Vseh pet je bilo aretiranih.
Aretiran italijanski izzivač. Te dni je bil v okolici Zadra aretiran italijanski državljan Ivan Damjan conte Vrgada, ki je grdo žalil Jugoslovane in je našo državo imenoval razbojniško zemljo. Sedaj se nahaja ta junak v šibeniških zaporih, proti njemu pa bo drž. pravdništvo vložilo obtožbo.
Državo ogoljufal in pobegnil v Budimpešto, V Budimpešti so te dni aretirali 34let-nega bivšega trg. potnika Mihaela Molnarja, ki je zagrešil v Jugoslaviji velike goljufije. Potem, ko je sedel že dve leti v kaznilnici, je pred leti z denarno pomočjo tedanje juge-
Meščani!
Udeležite se danes zvečer komerza,
katerega priredi pevsko društvo Ljubljana v veliki dvorani hotela Uniona I
slovenske vlade osnoval velik zavod za gojitev rib in je zato potreboval tudi "ečjo množino železniških tračnic, ki mu jih je dala vlada na razpolago. Toda njegovi ribniki niso in niso hoteli uspevati. Zato je pobasal preostali denar, prodal železniške tračnice in pobegnil v tujino. Prišel je v Budimpešto, kjer je nekemu svojemu prijatelju izročil ves znesek — okrog 400.000 pengov (nekaj nad tri milijone dinarjev). Prijatelj je zbežal z denarjem naprej, Molnar pa je ostal v Budimpešti, kjer so ga spoznali. Bil je aretiran in izročen državnemu pravdništvu,
-M- Blaznež smrtno ranil očeta. Kmečki sin Ljubomir Gjurič iz okolice Belgrada je že pred dvema letoma pričel kazati znake duševne zmedenosti in jc bil oddan v blaznico v Belgradu, kjer je bil pred kakimi 14 dnevi odpuščen, ker se je obnašal popolnoma normalno. Pred dnevi pa so se znaki slaboumnosti pri njem zopet pokazali. Ves dap je bil Ljubomir zamišljen, ob 6 zvečer pa je stopil na dvorišče k svojemu očetu Jakobu Gjuriču. Ne da bi rekel le besedo, jc pograbil za sekiro in očeta dvakrat udaril po glavi, tako da se je ves okrvavljen zgrudil nezaveste* aa tla. Nato jc blaznež zagnal hrupen krik, ceš, da je sedaj on edini gospodar v hiši. Sosedje so pritekli in prevladali blazneža, smrtno nevarno ranjenega očeta pa spravili na varno. Ljubomirja so prepeljali v Belgrad na opazovanje in ga bodo oddali zopet v blaznico. Oče je čez dva dni umrl.
* Strup izpila mesto mošta. V Sremski Mitrovici je neka Franja izpila te dni večjo množino raztopine sode. Čeprav so jo takoj 1 prepeljali v bolnico in ji tam izpraznili želodec, je kmalu nato ob hudih bolečinah umrla. Še poprej sc je zavedla in izjavila, da je hotela piti iz steklenice sadni mošt, pa je zamenjala steklenici.
Otvoritveno naznsnilol
Vljudno sporočam cenjenomu občinstvu, da bom otvorila dne 5. novembra 1.1. svoj najmoderneje nroieu
ZOBtMB ATELJE
v Dolenjem Logatcu nasproti poŠti, ki bo odprt vsak dan Izvzemši nedeljo in praznike
od 8 do 12 in od 2 do 5.
Opravljala bom z uajvečjo vestnostjo vsa v zobotehni&ko stroko spudajofa deln.
ALBINA. FORSTER. zobntehnica.
Ž~4 ŠOFERJE IN A VTOMOB1LISTE. Pravkar je izšla teiko pričakovana, bogalo ilustrirana in lepo opremljena knjiga inže-njerja Ivo Stolfa: »ŠOFER«. Knjiga je zelo obširna, jasna in lahko umljiva ter velja vezana 140 Din. Izšla je v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
>,GAMMA"
je najpopolnejše sredstvo za rast las
V lastnem interesu
poskusite z „
(C
sredstvom za lase
Preprečite bolezni na laseh in rabite mesto šampona uključno samo
MM' I „fiii
m;lo za izmivanje las prekaša vse dosedanje šampone
naseli
Črtica.
Odgrmeli so topovi, toda še je vršalo med narodi, mir se še ni vrnil v deželo.
30. maja je bilo, 1919. leta. Po veliki pre-stolici, po cesarskem mestu se je čula tiste dni grozno vika. Po ulicah je rastla vrva in gneča, človek si je moral šiloma delati gaz, da je mogefr naprej.
»Proč z aristokracijo, proč z duhovščino!« je odmevalo od ogla do ogla. Po stenah in po deskah so isto ponavljali rdeči lepaki.
Strnjena v ta živi vozel sva s tovarišem rinila naprej proti kolodvoru. Morala sva po opravkih nekaj milj za mesto.
Od desne in leve so naju bodli srepi pogledi; bila sva namreč v talarjih, zdaj in zdaj je padla robata beseda, da nama je bilo, kakor bi naju s kolom tolkel po glavi.
Dospela sva še dosti srečno na cilj. Proti večeru sva se vračala v mesto. Sedla sva na vlak, ki je vozil proti Dunaju. Skozi okna se jc čulo glasno in grozeče govorjenje, vpitje, vse vprek. Ljudje so bili oboroženi z gorjačami, na prsih v gumbnici pa jim je krvavel rdeči nagelj.
V mesto sc peljejo na shod, k demonstraciji, sva takoj uganila.
Hudo bo te dni tam, človeku ne bo varno
ne življenje ne imetje.
»Bolje, da se ne vračava, ostaniva zunaj,« dein tovarišu.
»Ne,« odvrne on, »kdove, če ne prideva
orav.«	.	.......
Vstopila sva, četudi so švigali zionotni
pogledi po nama, da naju je skelelo kot bi
naju bil kdo z bičem ošvrknil.
»Proč z aristokracijo, proč s pijavkami, ki nam pijejo kri, popokali so okovi, ki so nas oglodali do belih kosti. Proč z duhovščino!« je odmevalo iz železnih voz.
Vlak se je zganil in nas potegnil proti mestu, nad katerim je žarela krvava večerna zarja.
Bila sva sama v vozu, iz sosednjih voz pa se je čulo hripavo petje in vpitje, da je bilo človeku tesno pri srcu.
Pol ure sva se že vozila ter premišljevala usodo nesrečnega mesta, kamor so se še pred kratkim stekali narodi v mogočnih valovih ter pluli k srcu, k cesarskemu Dunaju.
Kar zaškripljejo zavore na kolesih, da sva skoro padla s klopi.
»Kaj je, kaj je?« Vse je hitelo k oknu. Sredi polja se je vlak sunkoma ustavil. Tovariš je pogledal skozi okno, potem pa je planil iz voza ter hitel tja, kjer se jc vse gnetlo.
Pogledam skozi okno; sredi gneče se je v groznih bolečinah zvijal dvajsetletni mladenič, na prsih mu je rdel nagelj, iz odrezanih nog pa mu ije lila kri. Med vožnjo je hotel iz enega voza v drugega, pa je padel med kolesa.
Moj tovariš je pokleknil k nesrečnežu, sklonil se je nadenj, eno roko mu je del pod glavo, z drugo ga je božal po smrtnobledem licu. Tolažil je nesrečneža kolikor je mogel, toda mlado življenje je pojemalo, le za silo so mladeniča obvezali in naložili na vlak. Moj tovariš ga ni zapustil, bdel jc ob njem, kakor usmilljenka nad bolnikom. Šepetal mu je na uho tolažbe polne besede, da se mu je srce
. 't- ----1 - - 1- 1.	-... J n. t! n i /1 -.-.T.1/-..1/.
topilu V vui^dll rvr.aa.njtt /. tt uujvuuujv	j
Mladenič se je skesano spovedal in odpove- I dal zmotnemu mišljenju.	'
Na prvi postaji so pozvali rešilni voz. Gospod v črni suknji je šel za njim, sklonil se nadenj, mu šepetnil zadnje besede v tolažbo. Mladenič ni več govoril, segel je s tresočo se roko v gumbnico, izdrl iz nje rdeči nagelj in ga z bolestnim nasmehom poklonil svojemu
dobrotniku
Tovariš se je vrnil v voz, na lice, sicer vedno vedro in veselo, pa mu je legla bridka skrb in bleda žalost, v roki je vrtel žarko-
rdeči nagelj.
Molče sva prispela v mesto, ki )e kipelo in orilo po njem, kakor tedaj, ko je stal Turek pred njim.
Hitela sva proti domu in ko sva dospela v zavetišče Angela variha, je tovariš stopil v kapelico pred oltar Matere božje, položil nanj rdeči nagelj Mariji v zahvalo in prošnjo.
Dobra mati je sprejela nagelij in z njim dvoje src. Mladeniča je vzela k sebi, duhovniku pa je za rdeči nagelj dala rdečo haljo in prstan, knežji prstan na roko. Ta gospod je postal kardinal in danes, ob desetletnici osvobojertja njegove in naše mile zemlje, je gost slovenske prestolice, naše bele Ljubljane, Nij. Emin. kardinal dr. Avg. H 1 o n d.
Peter Klemen:
Ljubljana ob prevratu
Deset let mineva te dni od tiste otožne,
mračne in deževne jeseni, ko se je	prevrat pripravljal, začel in končal.
Kaj da vem o prevratu, me je	vprašal gospod urednik, in kaj takega naj bi o njem napisal, da se bodo ljudje smejali. Pa sem bil
hudo v zadregi, reči nisem mogel, da	ne vein
ničesar, saj sem ga preživel vsega, od	začetka
do konca, v Ljubljani; še manj pa bi bil odkrit, če bi se ustil, da se spominjam vsega, kako in kaj je bilo.
Kdo nc ve, kako nemirni smo postajali od dne, ko je bila prebita solunska fronta.
Ti dnevi pred desetimi leti niso bili, kakor so navadni dnevi, dnevi dolgočasja in dolžnosti, dnevi zaspanega buržujstva, dnevi lenobe in čmernih obrazov.
Dogodek za dogodkom se je vrstil pred nami kot film; novica za novico je prihajala, zijali smo in komaj smo lovili sapo. Preveč je bilo novega, preveč nepričakovanega, neverjetnega.
Tiste dni smo se vsi pomladili. Mladi, veseli, neugnani, spočiti in podjetni smo se zdeli sami sebi, veliki in mali.
Govoril je starec z mladeničem, kakor bi bila tovariša, neznanec z neznancem kot brat z bratom. Nisi ga poznal, pa si ga ustavil na cesti brez »pardona« in brez »oprostite« ter si ga vprašal: »Slišite, kaj pa je novega? Ali so že prišla kaka telefonična poročila? Kod se pomika vračajoča sc armada? Ali mislite, da bodo sestradani vojaki res plenili, ropali? Ali je res, da se v Trstu izkrcavajo Lahi? Ali je res, da se pelje na avtomobilih v Ljubljano velikanska kolona Angležev? Ali je res, da zasedejo Slovenijo Francozi? Ali je res, da hoče general Boroevič aretirati narodno vlado in narodni svet?«
Kako da je bilo takrat, naj opišem. Upam, da tako ne bo nikoli več.
Divjala je v tistih oktobrskih dneh španska hripa, ljudje so mrli kot muhe. Šole so bile zaprte od 7. oktobra do 18. novembra.
A šli smo preko vsega tega, naj je biio na dan še toliko pogrebov; naše misli so bile
*	NA »MENTORJA« NE POZABITE, na bogato ilustrovan dijaški lisi, o katerem pišejo naročniki, da je sijajen in bi ga bilo treba med gimnazijsko, meščanskošolslco in drugo srednješolsko dijaštvo kar nastlaii. Prinaša pa tudi starejšim obilo veselja, ker jim vzbuja spomine na lepa dijaška leta. Dijaki, starši in drugi, podprite Ust, naročite še danes: »Mentor«, Ljubljana, Gradišče 4. (Cena za dijake 30 Din, za druge 40 Din.)
*	NASA NARODNA PESEM ZMAGA POVSOD, doma in v tujini, ker je neizčrpen zaklad lepote in čuvstev. Ena najboljših zbirk narodnih pesmi je Bajukova zbirka: Slovenske narodne pesmi, I. zvezek, ki je bogato pomnožena. Zbori v mestih in na deželi, pevska sezija se je pričela, omislite si jih pri založnici: Novi založbi v Ljubljani.
KRŽIČEVO KNJIGO »ZVEZDE IN CVETICE — KNJIGO HVALEŽNOSTIso priznale ocene v raznih listih kot v resnici zanimivo in priporočila vredno knjigo. Za sedanji jesenski čas, ko ne smemo pozabiti na dolžnost hvaležnosti do Boga, je pa knjiga posebno predavateljem v naših društvih potrebna. Slane 25 Din in se dobiva v vseh knjigarnah.
NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
*	PRI TOLŠČI, PROTINU IN SLADKO-SEČNOSTI izboljša naravna »Franz-Josef grenčica delovanje želodca in črevesa ter vztrajno pospešuje prebavo. Zdravniki za prebavo izjavljajo, da so s »Franz-Josef«-vodo dosegli sijajne uspehe. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Ž E PRED VOJSKO je slovela stara urarska veletvrdka Anton Kiffmann, Maribor št. 40-b kot najsolidnejši dobavni vir. Cenik pošlje brezplačno.
*	MOZAIČNE TLAKO VE izdeluje solidno Iv. Gostinčar, Pešala p. Dol. pri Ljubljani.
*	Dr. JUSTIN, VIŽMARJE, zopet ordinira od 3. novembra dalje vsak dan od 2—3.
*	POZOR! Od 27. oktobra do 4. novembra t. 1. se otvori redni avtopromet na progi Ljubljana—Sv. Križ (pokopališče) in obratno. Avtobusa g. Magistra vozita na vsake pol ure, in sicer eden izpred Marijinega trga in drugi izpred »Figovca
*	Dr. MED. A. LAVRIČ se je preselil iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Mir je 11. Ord. od 10—12 in od 2—4. Telefon 3285.
*	OPOZARJAMO na oglas Spodnješta-jerske posojilnice na zadnji strani današnje številke.
*	ŽIVINOREJCI! Razkužujte s SANE-OLINOM! Glej inserat!
*	ZOBOZDRAVNIK dr. LEVEČ ANTON ordinira od 29. oktobra dalje vsako predpol-dne v hotelu »Triglav« na Jesenicah.
*	GALOSE IN SNEŽNE ČEVLJE dajte v popravilo samo izučenim čevljarjem! Čevljarska zadruga v Ljubljani.
Radio-oddafna
postaja Domžale
Graditelj
Telefunken
Najboljše slišite s
Telefunken
aparati cevmi zvočniki sluSall
Pazite na ime
Telefunken
Vprašajte svojega Radio-trgovca Zahtevajte ponudbe
Glavno zastopstvo za Slovenijo
JUGOSLOV. SIEHENS D. D.
oddelek za slabi tok
\ UuSrifana. PalaCa lj. Kreditne banhe
ha
Ne pohabimo bratov!
Ko sedaj ob desetletnici našega osvobojenja dajemo izraza svojemu veselju, ne smemo pozabiti, da še ni ves naš narod osvobojen.
Spominjati se moramo vsi, da velik del našega naroda je še vedno usužnjen in da- ga tlačijo zastopniki prav tistih narodov, ki so se sami stoletja borili za lastno svobodo.
To žalostno dejstvo moramo danes našemu narodu priklicati v spomin, čeprav nam je popolnoma tuje, da bi hoteli ščuvati k sovraštvu proti komurkolil
Preveč smo trpeli v komaij prestali vojni, da bi si mogli tako rešitev želeti.
Nimamo namena, da bi izzivali, kakor to delajo naši sovražniki, ki se poslužujejo proti nam najnekulturnejših sredstev, pač pa želimo, da bi ves svet izvedel, kako mi ljubimo svoj rod, svojo kri, svoj jezik in da radi tega ne moremo mirno prenašati krivic, prizadetih ne le bratom, ampak nam samim, ker so oni z nami ena celota, eno narodno telo, eno srce, ena duša in nikomur ne moramo priznati pravice, da bi nas ločili.
Zato pozivamo in rotimo vse, ki v resnici ljubijo naš narod, da se v teh dneh plemenitega veselja in ponosa sklenejo, z obnovljenimi silami posvetiti še več pozornosti vprašanju naših obmejnih bratov.
Mcsec november, mesec zgodovinskih spominov, naj bo posvečen obnovljenemu in pcglobljcnemu delu za našo Slovensko stražo!
Mladi Orli! Vam je obmejni Slovenec zložil himno, ki jo prepevajo po vsem slovanskem orlovskem svetu. Ne pozabite pri svojih prireditvah Slovenske straže! Pomagajte, da se bo zopet dvignil k poletu primorski orel!
Prosvetni delavci! Saj še niste mogli pozabiti svojih vzornih tovarišev, ki so ramo ob rami z Vami orali ledino naše prosvete! Vzeli so jim vse! Ali jih boste Vi gledali v suženjstvu, ne da bi se zanje postavili v bran do skrajnosti?
Katero slovensko srce bi moglo ostati mrzlo ob žalostnih novicah, ki jih prejemamo
dan na dan o usodi naših bratov v tujini?
Vsi, prav vsi si postavimo sledeče geslo:
Meseca novembra mora vsako slovensko društvo organizirati vsaj eno prireditev v prid Slovenski straži! Od dohodkov vseh prireditev, veselic, koncertov, akademij, iger, predavanj itd. moramo poslati prispevek za Slovensko stražo!
To je naša narodna dolžnost!
Italijani in Nemci izdajajo letno težke milijone v boju proti našemu narodu. Tudi mi moramo kaj storiti v obrambo naše kulture, naše lastne krvi, našega jezika!
Na delo za Slovensko stražo!
druglje, naše oči so bile obrnjene v prihodnje dni, o katerih nismo vedeli nič, upali pa vse. Polastila sc nas je bila neka vesela tiha ner-voznost. Čutili smo, da nekaj prihaja, nekaj posebnega, čudovito lepega, nekajj, kar bi utegnilo biti podobno koncu vojske ali kosu belega kruha, ki smo sc ga komaj še spominjali, ali dobri kranjski klobasi, ki je nismo več poznali. Da bi bila prostost že tako blizu, nismo čutili, zmisel zanjo je bil v nas umrl, stradanje je bilo naredilo iz nas materijaliste, mislili smo na bele žemlje, na sladkor, na mast in fižol, vse to bi bilo mogoče tisto, čemur pravijo prostost. Kaij smo znali in vedeli?! Pojmi so se nam bili zmešali. In kaj smo hoteli?! Kraljevina, federacija, republika?! Ali ?e še spominjate? Kaj smo hoteli?
Med tem pa je razsajala pljučna kuga. Hodili smo preko svežih grobov. Mokra in umazana ilovica se je prijemala naših čevljev, a mi nismo čutili poleg sebe smrti, ker je tlelo v nas upanje na novo življenje.
In vendar nas ije včasih prestrašila smrt, ne smrt, ampak strah, da ne bi doživeli dneva, ki ima priti. Danes je vprašal France: »Kje je Jože?« Rekli smo: »Jože je zbolel.« Drugi dan je vprašal France; »Kje je Jože?« Rekli smo: »Jože je zelo bolam.« Tretji dan je vprašal France: »Kje je Jože?« Rekli smo: Jože jc danes umrl.« In smo utihnili.. ,
Čez dolgo je rekel France: »Ko mine vojska, bo konec smrti in bolezni. Pri sosedovih leže vsi: oče, mati, pet otrok. Le stari se še vlači okrog. Videl sem ga včeraj na pragu. Pa mi je rpkel. Ha hi rad še to dočakal, kar ima priti, osvobajenje, mir, potem pa da je pripravljen, da gre.
In Ivan Cankar jc dvignil dcsnico ter po-
ložil roko na brado tako, da mu je kazalec kazal ob nosu navzgor:
»I, sej! Smrt nam je nevoščljiva za boljše dni, ki nas čakajo.« In se je zamislil.
»Pravijo,« da je rekel Andrejko, »da jc alkohol izborno sredstvo proti gripi.«
Pili smo. Pozno smo odhajali domov.
Na vogalu Deželnega dvorca smo postali. Nad nami, v temni, deževni noči so kričali ptiči selivci. Zategnjeni, jokajoči glasovi so prihaijali iz višine do nas.
»Veste,« je rekel France in strigel z ustnicami, kakor je njegova navada, kadar jemlje zdravila proti španski, »jaz pa verjamem.«
»Kaj verjameš?« smo ga vprašali.
»Da leta po noči po zraku bacil pljučne kuge in joče.«
Tedaij je zopet zastokalo ...
»Slišite?« je rekel France in dvignil kazalec desne roke, »slišite? Ali ni res? Kaj pa naj bi bilo v zraku, ki bi cvililo? To jc smrt, fantje, to je smrt. Konec vojske bo prišel prepozno. Vsi bomo prej opravili.«
Ničesar mu nismo verjeli, vendar nas jc bilo skoraj groza.
Tale je umrl včeraj, tale danes, onilc sc bori s smrtjo. Kaj je to? Grozota! Strahota!
»Fantje,« je rekel Andrejko, »tu imam steklenico dobrega.« Spraznili smo jo, da bi se napili korajže.
Pa smo pozabili na črno smrt in od daleč smo zazrli zvezdo osvobojenja, zvezdo miru in zdravja. Laže nam je postalo. Strah sc je stopil-
In smo pospali, omamljeni.
Bilo je sredi oktobra 1918.
V gostilni pri Rdeči Mici smo čakali Ja
j prinese urednik Viktor vojna poročila. Ko je i prišel, smo ga obsuli z vprašanji: »Kaj je? Kako bo? Kdaj? Kmalu?«
Iz poročil ni vedel Viktor ničesar povedati, a mnogo je slišal od drugih, od Matevža, ki jc pripovedoval tole, od Matije, ki je pa vil . tole, in tako naprej »Kvečjem še 14 dni, pa ' bo konec. Španska pa razsaja, da je groza, j Danes so pokopali deset odrastlih Ljubljančanov poleg otrok in vojakov.«
Umolknili smo zopet in pili, pili kot nori. Pozno smo odhajali domov.
V Wolfovi ulici je rekel France skoraj jokaje: »Zdaj pa Hej Slovane«. Pa smo jo zahejslovanili prav hripavo.
Nikdar šc France ni imel posluha, »pel« pa je zmeraj silno rad. Tisti večer pa njegov glas ni prišel do veljave, France je odpiral usta in pihal, Ko smo z gromom in peklom pogreznili vse, kar odpada, jc pripomnil: F-j duš, mi jo pa znamo.«
»Dol z Viljemom!« je zaskovikal Andrejko.
»Dol ž njim,« smo pritrdili drugi.
Pred nami je stal policaj. Bilo je tam na i vogalu Zvezde, na koncu Wolfovc ulice.
»Gospodje, pojdite znienoj!«
Pa se je zavzel za nas član naše družbe, časnikar Janez:
»Gospod stražnik, saj slišite, da samo pojemo,«
»Vi tudi vpijetel«
»Nič nismo vpili.«
»Vpili ste, vpili, kaj mislite, cla sem j gluh,-
To ni res, gospod stražnik, vi se pro-kle! motite.«
Drugi smo obstopiii stražnika in Janeza
ter govorili tako dolgo, da je stražnik pozabil vse, kar je slišal, in nas prosil, da gremo mirno domov.
Pa smo šli par korakov dalije.
»Dol z Viljemom! Živijo Jugoslavija!«
V tem trenutku jc stalo krog nas šest ali sedem nemških vojakov. Imeli so v rokah gole bajonete in vpili nad nami, kot bi nam videli prav na dno srca. Situacija je postala resna in nevarna, kajti zdelo se je, da so možje nekaj razumeli. Eden izmed njih se je drl nad nami v pruskem narečju: Razumeli smo vaše veleizdajske klice. Kdo si upa ponoviti?«
Da bi bili kaj ponavljali?! E, tedaj ie bil o drugače kot danes. Začeli smo tajiti, da bi bili sploh kaj vpili ali razgrajali ali izzivali. Bili smo sploh najmirnejši, najpohlevnejši ljudje, ki smo šli domov . . . čc pa jc kdo kričal, nismo bili mi, ampak kdo drugi, kak pijan cestninar...
Začelo se je prerekanje na dolgo in široko. Nevarno bi bilo čakati, da se sporeku naše prazne roke z bajoneti. In ni bilo pel minut, ko smo stali na vogalu sedanje uni-; verze vsi razen Andrejka, ki jc bil ostal zadaj in se še dalje prerekal z vojaki. Slednjič ga zagledamo, da beži tudi on iz Zvezde proti Vegovi ulici, za njim pa so dirjali vojaki in par policajev. Mi na vogalu univerze smo čakali. Pa je pribežal Andrejko ves zasopel. Groza! Za njim po tleh je tekla kri. Zgrabil sem ga pod pazduho. »Andrejko, kaj ti je? Ali si zaboden? Ali ti jc slabo?« Skoraj jokaje mi je odgovoril Andrejko: »Nič ne vem,-Pa jc teklo šc močneje in je bilo po tleh šc i bolj rdeče. Ali si zaboden, ali tc kaj boli. | slišiš, povoji.
Sprejem kardinala dr. Hfonda
Z zagrebškim brzovlakom ab 17.22 jc včeraj prispel v Ljubljano Nj. Em. kardinal dr. Avgust H 1 o n d. K njegovemu sprejemu nn kolodvoru se je zbralo mnogo odličnega občinstva ter številni zastopniki raznih oblasti in organizacij. Prisotni so bili: knezoškof dr. Anton B. Jeglič s kanonikoma dr. Mer-harjem inVolcem, divizijski poveljnik general Nedič, veliki župan dr. Vodopivec, namestnik oblastnega predsednika prof. Jarc, mestni župan dr. Puc, prosvetni šef dr. C a p u d e r, policijski ravnatelj dr. G u š t i n , postajni šef g. Ludvik in drugi. Frančiškanski red je zastopal provincijal p. dr. Regalat Č e b u 1 ij , teološko fakulteto prof. dr. U j č i č , očete lazariste viz. S c h m i e d , jezuite rektor Tome. Posebno častno je bil zastopan salezijanski red. Pod vodstvom direktorja g. Volčiča je prišlo k sprejemu na kolodvoru številno zastopstvo salezijancev in mnogo gojencev. Zastopano je bilo tudi Dru-štvo ljubiteljev poljskega naroda po prof. dr. D e b e v c u , Prosvetna zveza po ravnatelju Remcu in druge krščanske organizacije. Ob prihodu brzovlaika je zasvirala godba dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina poljsko himno. S prožnim korakom je stopil z vlaka kardinal dr. Hlond ter se prisrčno pozdravil s knezoškofom dr. Jegličem, ki mu je nato predstavil posamezne zastopnike oblasti. Vi- j sokemu gostu so izrekli še dobrodošlico general Nedič, veliki župan dr. Vodopivec, obl. odbornik prof. Jarc, mestni župan dr. Puc ter še številni zastopniki. Ob častnem špalirju številnega občinstva, ki ga je živahno po- j zdravljalo, se je kardinal dr. Hlond podal s | perona k pripravljenemu avtomobilu, s kate- j rim se je odpeljal na Rakovnik. Tu so mu salezijanci pripravili krasen sprejem, nakar je kardinal dr. Hlond podelil vsem prisotnim slovesen blagoslov. Ob 7. uri zvečer se je vršila na Rakovniku slavnostna akademija na čas visokemu cerkvenemu knezu.
Kniižeufii oglas
Mičun M. Pavičevič: »Črnogorec u Pričama i anegdoiama«. Knjiga druga Strani 200. Cena 20 Din. Izdelek in papir najsolidnejši. Naklada Štam-parije i knjigoveznice »Zeta«, Podgorica, Črna gora. — Prva g. Pavičevičeva knjiga pod istim naslovom je bila sprejeta z največjim oduševlje-njem in pozdravljena od celokupne literarne kritike in čitateljske publike. Prvi naši znanstveniki in literati so izrekli o njej najboljšo sodbo.
Tk druga knjiga jo po svoji splošnosti, globini, lepoti in raznovrstnosti daleč nadkriljuje prvo. Dobiva se v vseh knjigarnah, pred vsem pa pri izdajatelju.
Ejufolfana
ISočna služba leliarn
Nedelja 28. in ponedeljek 29. oktobra: Dnevno in nočno službo opravljata Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi cesti. — V noči na torek: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
prireditev
Zbirališče Orlov, prosvetnih društev, pevskih zborov je danes ob 9 na Unionskem vrtu. Orlice se zbirajo v Akademskem domu. Sprevod se pomika v sledečem redu: 1. Fanfara, 2. Državna zastava; 3. Skupina narodnih tro-bojnic; 4. Orlovske zastave; 5. Jeseniška god- j ba; 6. Članstvo; 7. Orlice; 8. Zelezničarska godba; 9. Skupina gasilcev; 10. Prosvetna društva in pevski zbori.
Zahvalna služba božja bo ob pol 10 v stolni cerkvi.
Manitestacijsko zborovanje bo ob 11 v veliki dvorani hotela Union, na kar opozarjamo vse somišljenike, da se zborovanja v velikem številu udeležijo.
Slovesna otvoritev Radio-postaje je ob 15.30 v Unionski dvorani, takoj nato pa koncert Pevske zveze, kjer nastopi do 800 pevcev in pevk.
Komeri. katerega priredi pevsko društvo »Ljubljana« s sodelovanjem Vrhniške godbe, bo ob 8 zvečer v Unionski dvorani. Vstopnina h komer«! je matno znižana.
O Prosleva desetletnice osvobojenja po slovenskih oblastnih skupščinah. Ljubljanska obl. skupščina proslavi skupno z zastopniki mariborske obl. skupščine lOletnico osvobojenja Slovenije dne 29. t. m. Ob 10 dop. daruje v stolnici sv. Nikolaja prevzvišeni ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič pon-tifikalno sv. mašo. Po sv. maši se vrši ob 11. dop. slavnostna seja ljublj. obl. skupščine v sejni dvorani tuk. mestnega magistrata. K; proslavi so bili vabljeni zastopniki tujih držav, državnih uradov, vojaštva ter gospodarskih in stanovskih korporacij. Vabi sc tudi občinstvo, da se v obilnem številu udeleži službe božje v stolnici.
O 40letnica znanstveno-literarnega delovanja univ. prof. M. N. Jasinskega. Danes obhaja 40letnico znanstvenega in literarnega delovanja znani pravni zgodovinar, emeritirani profesor kijevske in zdaj profesor ljubljanske univerze Mihajlo N. Jasinski. Njegovi prijatelji in častilci mu ob tej priliki prirede slavnostni večer, in sicer 3. novembra.
0 III. Prosvetni večor, posvečen desetletnici našega narodnega osvobojenja, je dvorano Akademskega doma napolnil do zadnjega kotička. Glasbene in pevske točke ter recitacija (A. Zalar) so stvorile primerno slovesno in lazgibano razpoloženje, katerega je še dvignil in stopnjeval prof Silvo Kranjec s svojim govorom: >Z.*<nimivo poglavje iz postanka naše države.« Za temo si je izbral večini dovolj neznauo in nejasno osvobodilno delovanje izven meja bivše avstro-ogrske monarhije. živo iu plaslicm je rastla pred nami. slj-ka, ki je dobivala .educ globljo perspektiv^: napeto, med upom iu strahom, je doživljalo občinstvo tolikokrat razočarane napore neznatne jugoslovanske emigracije, poznejšega Jugoslovanskega odbora, usodni in za nas strašni ?ondonski pakt, krfsko deklaracijo, italijan-sko-jugoslovanski sporazum v Londonu, kongres zatiranih narodov a.-o. monarhije v Rimu, zavezniško konferenco v Versaillesu, mirovno konferenco istotam, 1. december 1918 — dan našega zedinjenja; g. predavatelj je svojo snov tako oživil, da se je občinstva, ki .mu je s skrajno pozornostjo sledilo globoko -dojmila.
0 Kaj pa Strma pot? Kakor se čuje, namerava mestna občina v najkrajšem času zgraditi s Strme poti med Marguttijevim in Hoh-novim svetom novo pot na Ljubljanski grad. To hvalevredno namero toplo pozdravljamo, prosimo pa obenem, naj se istočasno posveti nekaj pažnjc tudi Strmi poti, ki jc potrebna predvsem razširjenja. Strma pot je namreč tudi vozna pot in gorje človeku, ki sreča voz, kajti nima se mu kam umakniti. Kaj bo potem, ko se odpre pot na Grad in bo vedno polno sprehajalcev?! Grmovje ob Strmi poti, ki nudi zavetje raznim nepridipravom in služi za odmetavanje smeti in druge nesnage, naj se iztrebi popolnoma. Tudi one »planke« mestne občine ob pričetku Strme poti, bi se lahko nadomestile s primerno žično ograjo, kajti se gode ondi prav nečedne stvari in pošten človek si ob mraku skoraj ne upa več po Strmi poti, kjer tudi stražnika le parkrat v letu vidimo in še to le ob solnčnem svitu.
0 Vozni promet na pokopališče pri Sv. Križu. Za dneve od 28. okt. do 4. nov. t. 1. odreja polic, direkcija v Ljubljani sporazumno z mestnim magistratom v Ljubljani, da se mora ves vozni promet na pokopališče pri sv. Križu vršiti po sledečih cestah: Dovoz: Dunajska cesta, Vilharjeva, Martinova cesta, Med hmeljniki do pokopališča. Odvoz pa: po Linhartovi ulici na Dunajsko cesto.
O Sobotni živilski trg ni bil toliko živahen kot običajno. Pač je bilo vsakovrstnega blaga dovolj, toda manjkalo je kupovalcev, bolje kupovali*. Zato se je blago še bolj ponujalo in temu dejstvu primerne so bile cene. Izmed gob so bile na razpolago le »mraznice« po 1 Din liter. Kostanja polne vreče, po 1—2 Din liter. Jabolka po 2—3 Din kg, seveda manj vredne kvalitete. Boljša jabolka so^ se prodajala po 6 in 7 Din kg. Vsi ti pridelki so se morali zelo ponujati, toda kljub temu kupčija ni šla. Ostala živila kakor zelenjava in sočivne vrste pa so itak običajna dnevna potreba, zato je njih prodaja približno enaka. Pojavile so se tudi že nagrobne rože na trgu, vendar le v manjših količinah.
orcUnšra ecS 2 do pol 4
v Josefimimu, Poljanska c. 16 (vhod tudi Zrinjskega c. 2)
za dame in otroke si oglejte povsod in prepričali
se boste, da so najlepši in najcenejši pri
I. TOMŠIČ — Sv. Petra cesta 38.
razstavo modernih pletenin, bluz itd. v modni trgovini Šterk nasl. MILOŠ KARNIČNIK — Ljubljana, Stari trg 18.

191
© Žaloigro »Mlinar in njer/ova hči« rprizori Ljudski oder v Ljubljani kot svojo običajno vsakoletno predstavo na praznik Vseh svetih v četrtek 1. novembra t. 1. ob pol 8 zvečer. Občinstvo se opozarja, da si pravočasno poskrbi vstopnice, ker se igra ne bo ponovila. Predprodaja vstopnic se vrši od torka dalje pri društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu od 8 do 12 dop: in od 2 dO 6. popoldne.
© Mestni mai/istrirl pregleduje te dni po svojih uslužbencih stranišča v raznih zasebnih hišah, trud magistrata je zelo hvalevreden in je tudi skrb v tej zadevi zelo umestna. Čudno' je pa le, da dozdai' magistrat ni še nič poskrbel za skrajno nehigienična javna stranišča in tudi stranišča v mestni hiši na Mestnem trgu so pod kritiko. Dobro bi bilo, če bi si kak organ mestnega fizikata to ogledal.
0 Kdo vadi hiše v Ljubljani. Kljub poz.ni jeseni vlada v Ljubljani še vedno prav živahna gradbena delavnost. Ivan Kavšek gradi enonad-stropno hišo ob Močnikovi ulici; Ivana Škafarje-va gradi pritlično hišo ob Ižanski cesti; Alojzij Vetrih enonadstropno hišo za Bežigradom v podaljšani Staničevi ulici. V njegovi neposredni bližini pa gradi pekovski mojster Franc Mole enonadstropno hišo. Visokopritlično hišo gradi na Dunajski cesti nad prostorom Primorja nasproti hiše obl. odbornika dr Milavea žel. uradnik Venceslav Černigoj. Ob vogalu podaljšane Linhartove in Lav-ričeve ulice gradi Jela Štembergerjeva enonad-stroono hišo. Kot smo že poročali, nameravajo Pogačnikov! dgdiči zgraditi v Frankopanski ulici dvonadstropno hišo in prezidati dosedanje gospodarsko
poslopje. Mesar Alojzij Ahlin gradi ob Dolenjski cesti pod žel. progo dvojni kozolec. Posestnica Jerica Putrihova bo zgradila ob podaljšku svoje hiše na Dolenjski c. kovačnico. Optik Franc Zaje namerava dvigniti svojo hišo ob Privozu št. 12 za eno nadstropje. Zidarski mojster Valentin Accetto bo zgradil pritlično hišo na cesti v Mestni log. Uporabna dovoljenja so v zadnji gremialni seji, ki se je vršila 26. t. m., dobili: poštni uslužbenec Jakob Smolnikar za svojo hišo v Karadžičevi ul., žel. uslužb. Blaž Korošec za hišo v šiški na zemljišču zadruge >Bajtar«, zasebnik Anton Kerč za hišo v Černetovi ulici v Sp. šiški, pos. Matija Sterle za pritlično hišo na Ižanski c., žel. uslužb. Joško Bizjak za pritlično hišo v Orlovi ulici, železničar Franc Sok za visokopritl. hišo v G rabi ov i ul., Ivanka Miheličeva za enonadstr. hišo ob Samotni ulici. Za adaptirane lokale so dobili uporabna dovoljenja: Franja in Ivanka Gestrin za lokal na Kongresnem trgu, Josip in Marija Vidmajer za lokal na Sv. Petra nasipu št. 33 in Marija Vajda za lokal v Študentovski ulici.
O Esperanto. Za začetnike se prične redni pouk mednarodnega pomožnega jezika esperanta v torek 80. t. m. ob 19.30 v Šentjakobski šoli. Nove prijave se še sprejemajo.
O Umrli so v Ljubljani v času od 20. do 27. t. m.: Ivan Kučera, 09 let, godbenik, Vidovdan-ska c. 1; Ivana Ljubič, žena krojača, 48 let, Ceg-narjeva 10; Jožeta Zibert, občinska uboga, 61 let, Vidovdanska cesta 9; Marija Goričan, bivša posestnica, 83 let, Vidovdanska c. 9. — V bolnici so v istem času umrli: Draga Svoljšek, 4 in pol leta, Stanežica 28; Jože Orehek, sin posestnika, 7 let, Mačni vrh 4; Minka Matjašič, hči posestnika, 23 let, Grosuplje 16; Stanko Podgoršek, krojaški vajenec, 16 let, Križevniška ulica 9; Marko Krištof, dninar, 27 let, Zg. Sv. Kunigunda; Filip Korenčan, pekov sin, 4 mesece, Trebnje 13; Alojzija Malen-šek, delavka, 40 let, Rožna dolina IV-15; Francka Dragan, 4 leta, Črnuče 72; Marija Hribar, kožar-jeva hči, 20 let, Gornje Kamenje 15; Stanislav Brozovič, brivski pomočnik, 19 let, Tržič 148; Marija Velepič, služkinja, 18 let, Zalog; Ivana Kuhar, po-sestnikova žena, 27 let, Lahovče 48.
0 Cerkvena miš. V cerkvi sv. Frančiška v šiški je dozdaj še neznan tat vlomil v oba cerkvena' nabiralnika ter pobral iz njih ves drobiž. Cerkev sv. Frančiška je imela dosedaj že večkrat tak obisk in imajo oo. frančiškani radi cerkvenih tatov že veliko škode.
O Ukraden voziček. Posestnica Marija MoSil-nikar iz čmuč je v petek dopoldne pustila na Krekovem trgu svoj voziček brez nadzorstva. Seveda je voziček že čez nekaj minut, ko se je Močil-nikarjeva vrnila, izginil. Voziček je bil vreden 500 Din in je imel črke M. B.
© Ob suknjo je prišel Pekovski pomočnik Lazar Anton v Rožni dolini Cesta V. št. 13 je pred dnevi prosil svojega stanovskega tovariša Viljema, da, ko že gre ravno na Jesenice, naj mu prinese tudi še njegovo zimsko suknjo in mu je za stroške posodil še 24 Din. Viljem je res šel na Jesenice in prinesel v Ljubljano suknjo, ni je pa izročil Lazarju. Lazar ga je dobro videl, kako se je moško sprehajal v njegovi suknji po Ljubljani. Ko pa je stopil bliže, jo je Viljem naenkrat pobrisal. Suknja je bila vredna 1000 Din.
0 Brezobzirnost kolesarja. Dijak druge realne gimnazije Filip Sušnik je prijavil, da ga je v Strossmayerjevi ulici povozil neznan kolesar. Sušnik je dobil hujše poškodbe na desni nogi. Kolesar,' ki je nesrečo sam zakrivil, jo je nato, svest si svoje krivde, brzo odkuril.
Za Vaše otroke
Oin 57--VOIKA
Krekov trg
»Nič ne vem, kaj je, zdi se mi, da je bilo te nekaj vode.«
Tako je Andreijko presekal ves moj strah
I na dvoje kakor Krvavelj hudiča ki ko smo bili oddali policaju svoj nacijonale, smo odšli domov. Vojaki so izginili. Premišljevali smo po poti, odkod je bilo toliko krvi in zakaj se je tako hitro ustavila? Ko pa smo prišli na Atidrejkov dom, smo ugotovili, da je tekla Andrejku kri iz dveh steklenic rdečega likerja, ki ga je bil vzel s seboij v kavarni in so mu jih vojaki razbili, t. Pod vtisom velike tragikomedije smo do ( zgodnjih jutranjih ur kuhali in pili črno kavo ter sušili sladko Andrejkovo obleko, ki je postala od sladkorja popolnoma trda.
Čez teden dni — par dni pred prevratom — smo se morali zagovarjati pred oblastnim gospodom Skubljem. Mož je igral tedaj veliko ulogo, Slovencev pa ni mogel. Ko sva prišla z Andrejkom k njemu, naju je na dolgo m široko zasliševal. Povedal sem mu, kaj je bilo, in ko je slišal potek vse historijc, . je nama rekel: »Plažajta vsak po pet kron, " ker vaju je strah že dovolj kaznoval.« —
Potem pa se je v par dneh vse prekuc-,. nilo. Za nas Ljubljančane, ki smo vatjeni vsega le po programu, je prišla stvar prehitro. N3 ' bilo pravega časa, da bi si nabavili harmoniko, krivce, stare marele in srajc« z nagubanimi rokavi.
Prevrat nas je prehitel. »Jutri je prevratna manifestacija z obhodom po mestu!«
Tako so rekli in bil je prevrat. ftH <mn na cesto in smo prehodili mnoga ulic od začetka do konca. Pa peli smo celo " pot in povsodi. In živijo smo vpili ln lačni smj hOit kajti tedaj je bilo še vse m kart«:
moka, jajca, mast in fižol... Bredli smo po ljubljanskih ulicah in peli vse, kar smo znali. Otroci so nosili tablice z napisi: Živijo Wil-son! Živela Jugoslavija! Dol z Italijo! In papirnatih troboljnic je bilo, da joj. Po trgovinah s papirjem so jih prodajali. Obhoda se je udeležilo vse, kar leze in kar gre. Vse narodne, politične in prosvetne organizacije so se tisti dan našle v skupnem geslu: Živela Jugoslavija! Kakor da ni več nobene razlike med nami, ne v političnem ne v verskem ne v socialnem mišljenju, smo si podajali roke in peli. Cul si Orle, ki so peli sokolsko, slišal Sokole, ki so peli orlovsko himno. Vsi smo bili velikanska, složna, vesela družina.
Ko smo bili prekoračili že vse druge ulice in ceste, smo krenili po Dunajski cesti proti kolodvoru, kjer je stalo še nekaj madjarskih vojakov v popolni vojni opremi. Malo so nas gledali, storili pa nam niso nič. Opazil sem, da gre v sprevodu tudi par italijanskih vojnih ujetnikov. Niso spadali med nas, vesele svate, a pustili smo jih pri miru, žal besede jim ni nihče rekel, naše vojake pa so prav v istem času Italijani vozili od tabora do tabora, jih zapirali po svojih fortezzah in se ponašali oholo s svojo zmago pri Vittorio Veneto, ki je nikoli ni bilo. Vse je bilo laž, kar so Italijani pisali in govorili, res je bil le — Caporetto.
Tisto popoldne mi je pripeljala neka ljubljanska gospa dva francoska ujetnika. Dal sem jima jesti v Brezalkoholni, enega sem prenočil sam, drugega sem oddal prijatelju, naj ga vrdeva. Bila sta to dva dobra dedci, i eden mesar, drugi pek tam nekje iz depar-! tementa Lot et Garonne. Naslednji dan sta 1 odšla proti Trstu in domovini. Obljubila sta mi, da mi bosta pisala, in sta mi tudi pustila
svoje naslove. Pisala mi nista, jaz pa sem njiju naslova izgubil.
Prišla je vest — ne vem več ali je bilo to na dan manifestacijskega obhoda ali pozneje — da pridejo v Ljubljano Angleži. Reklo se je, da jih gremo popoldne sprejemat na Tržaško cesto. Pol Ljubljane se je usulo proti Viču. Prihajali so pač avstrijski vojni avtomobili, ki so jih naši narodni stražniki in domači vojaki ustavljali in zaplenjevali, a Angležev ni bilo, četudi jih je že opoldne istega dne pričakoval pred pošto v cilindru neki velik ljubljanski gospod in neka gospa v narodni noši z novo, prav svežo pečo. Angležev pa le ni bilo kljub cilindru in peči.
Istega dne popoldne so pričeli — bili so študentje in narodni stražniki — rezati vra-čajočim se vojakom rozete s čepic. Šlo je vse gladko in brez neprilik. Videlo pa se je, da so nekateri šele sedaj spoznali, da je ura zares že bila in da ne pomaga nič več.
Na pošti je bila organizirana inšpekcijska služba za telefonske pogovore. Sodelovalo nas je precej. Vrstili smo se v dnevni in nočni službi. Pred vrati je stal narodni stražnik v civilni obleki, pa z vojaško kapo in staro avstrijsko puško z enim samim nabojem Prav za prav se ni videlo, ali hodi puška zraven fanta ali fant zraven puške. Obema je bilo težko. Fant je bil premajhen, puška z bajonetom pa kakor strelovod. In vendar se nam je zdelo tudi to resno in potrebno.
Ko sem se po novem letu 1919 vrnil iz Pariza, so nas za vestno cenzorsko službo honorirali času primerno: Vsak je dobil nekaj kron, tri kile fižola, moke in sladkorja. In kako zadovoljni smo biii s honorarjem!
Dragi gospod urednik! Takole približno je bilo tedaj pred desetimi leti..
O MODERNA MEDICINA se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva p. avilno prehrano. Odlični zdravniki priporočajo zato redno uživanje Žilce. Žika je na poseben način izdelana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živčevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uživali vsak dan.
O ZAVAROVALNICA »CROATIA< je preselila svoje poslovne prostore v lastno hišo, šelenburgova ulica št. 4, pritličje.
O PRANJE, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek: ŠIMENC,
za jesen in zimo v najnovejših barvah in oblikah ter v najrazličnejših kakovostih nudi v bogati izbiri spec. trgovina klobukov
J. POK nasl. MIPKO BOGATAJ
LJUBLJANA, Stari trg 14
Sprejemajo se !<Iobu!;i v popravilo. Cene nizke.
Maribor
□ Pravijo, da se je socialistični agitator v Mariboru g. Eržen zapletel v štrene nekaterih liberalnih veličin. Liberalni kapitalisti upajo na ta način delavstvo prevarati, da bi pozabili na boj proti kapitalistični liberalni gospodi. V tem znamenju se je tudi vršila zadnjič enkrat v Unionu neka tragikomična prireditev, o kateri bi bili gotovo poročali, ako bi imeli v našem listu posebno rubriko »Cirkus«; vendar je v zadnjem času v Mariboru takšne tragikomične cirkuške prireditve v smeh in zabavo treznim Mariborčanom tako zelo ponavljalo, da bo nemara res kazalo uvesti v našeni listu posebno rubriko »Cirkus«, da bodo imeli od teh prireditev nekaj tudi tisti, ki imajo rado malo »heca«, ki pa ne morejo iz tega ali drugega razloga osebno pri sostvovati. Na svotjo veliko žalost.
□ Socialna šola prične v okvirju tukajfinjega tajništva Jugoslovanske strokovne zveze S« v prvi polovici prihodnjega meseca.
PlisifonsKi
koledar 1929
NASLOVNA SLIKA V TRO-BARVNEM BAKROTISKU. 16 STRANI PRILOGE S SLIKAMI V ENOBARVNEM BAKROTISKU. ZANIMIVA VSE-... BINA. CENA 8 DIN (i LIRE) " Naslov: Lubljina, Tabor 12
1
n Za padle vojake bo v četrtek ob 15 ua po-breškem pokopališču kratka molitev in propoved.
n Orlici na plan! Redna telovadba sa orlovski naraščaj se vrši vsak ponedeljek in sredo oo 16 —17 v telovadnici edkliške mesčanske šole, Cankarjeva ulica. Vhcd skozi dvorišče. Našim zavednim staršem pa kličemo: prijavite svoje male ter ijh pošljite v to odlično mladinsko organizacijo! Orlici! Jutri na svidenje v telovadnici. __
□	Gostilničarska šola v Mariboru. Gostilničarji se opozarjajo, da prijavijo za obisk šole vse svo-te vajence. Šolski odbor bo v najkrajšem času ugotovil, kateri vajenci še niso vpisani. Dotlčm podjetniki lahko pričakujejo kazen s strani obrtnega oblastva. Zadružno načelstvo bo v bodoče oprošče-valo le tiste vajence, ki dokažejo, da so z vspehom dovršili vse tri razrede gostilničarske nadaljevalne šole. Šola nudi vajencem teoretičen in praktičen pouk. Izmed jezikov se poučujeta poleg slovensči-ie tudi nemščina in francoščina, izmed Tiierkantil. predmetov računstvo, knjigovodstvo, blagoznanstvo In državoznanstvo; kot praktična predmeta pa Kletarstvo in serviranje. Pouk se vrši na tukajšnji trg. akademiji; ravnatelj je g. prof. Škof.
□	Sobotni trg. špeharji so na včerajšnji trg ■pripeljali na 42 vezeh 145 zaklanih svinj, kmetje pa 32 voz krompirja, 12 voz čebule, 34 voz zelja, 6 voz sena, 7 voz otave in 5 voz slame.
□	Zeparji so na sobotnem trgu redni gostje. Večinoma še iiavijo s tem poslom izurjeni žepirji iz varaždinske okolice, ki jim očividno Mačkova in Pribičevičeva napoved bojkota prav nič ne prija. Včeraj dopoldne je zopet ueki neznanec poskusil svojo srečo ter izmaknil iz žepa 79 letne Marije Rahlejeve listnico z denarjem žepni nož in prstan. Pravijo, da je bilo včeraj na trgu nekaj varaždin-skih sejmarskih tipov.	_ ...
□	Iz obrtne zadruge mesarjev in prekajeval-cev I etošnje zadnje pomočniške preizkušnje se vrše v sredo dne 21. novembra 1928 v Mestni klavnici v Mariboru pred zadružno izpraševalno komisijo Preizkušnji se morajo podvreči: L Vsi vajenci, katerim poteče učna doba najkasneje dne 31. dec. 1928. 2. Tisti vajenci, ki do sedaj še niso prestali pomočniške preizkušnje. 3. Tisti pomočniki, kt se niso prestali pomagalske preizkušnje, imajo pravico podvreči se prostovoljno pcmagalski preizkušnji. Vsi v peštev prihajajoči izprašanci morajo predložiti zadružnemu načelniku lastnoročno pisano, koleka prosto prošnjo za pripust k pomočniški preizkušnji iu sioer najkasneje do 12. novembra 1928. Prošnji je priložiti od učnega mojstra izstavljeno učno spričevalo, delavsko knjižico in odpust-inico obrtno nadaljevalne šole. Na prošnje, ki se pred lože po 12. novembru 1928 se ne bo oziralo. Obrtna zadruga mesarjev in prekajevalcev.
□	Kolo za — četrt vina. V neki gostilni v spodnjem delu Koroške ceste se je oglasil 30 letni možakar ter naročil četrt vina. Ko je vince lepo posrebal in je bila prilika ugodna, je neslišno smuknil skozi vrata na prosto. V gostilni pa je pustil kolo znamke Waffenrad št. 339.557, očividno — sumljivega izvora. Gostilničarka je torej prav poceni prišla do kolesa, neznani gost do vinca pa ie ceneje.
□	O neprevidnih vožnjah in podobnem. Iz neke veže na Meljski cesti se s precejšnjo brzino pojavi dvovprežni voz — ravno dobro, da prileti v kolesarja Franca S., ki se v trenutku znajde na tleh — vozeč v smeri proti Sv. Petru. Kolesar je k sreči odnesel zdravo kožo, kolo pa se je precej poškodovalo. Krivda zadene bojda voznika. — Na križišču Državni most, Kralja Petra trg. Slikarski pomočnik Ivan D. se pripodi s svojim kolesom v 6meri proti mostu in podere na tla 35 letno Marijo P. Kolesarček se je izgovarjal, da ni »dobro ver-ziran« v vožnji s kolesom iu da je on kriv, ker ni dal znamenja z zvoncem. Redko priznanje pri — kolesarjih!
□	Aretirana sta bila Aleksander K. In Marija B. radi posesti komunističnih brošur.
□	Napad na voznika. 28 letni hlapec Franc Š. »e je vračal z dvouprežnim vozom iz Zg. Dupleka proti Mariboru. Spotoma sta navalila nanj brez vsakega povoda dva očividno pijana kmečka fanta ki sta ubogemu vozniku prav pošteno zdelala nos, da so ga morali prepeljati na tukajšnji rešilni oddelek, kjer so mu izprali rano, in da je moral na-padenec iskati zdravniške pomoči. Napadalca sta po izvršenem napadu izginila v nekem bližnjem gozdičku.
Cel/e
0 K današnjemu zboru KDK. Raz Celjski dom vihrajo zastave. Prav je tako. Ta hiša je bila vedno simbol našega protislovenstva. Kot Trutz-burg celjske nemškutarije je bila sedež sovražnikov slovenstva. Samostojni demokrati prirejajo danes skupno z ostanki slovenske radičevsčine m samostojnih kmetijcev v tej hiši svoj zbor proti najvec: jemu slovenskemu živečemu mozu in ogromni večini slovenskega naroda. Slovenski narod za demokrate ni »najstarije veličanstvo na svetu«, njegovo voljo spoštovati ni postulat niti nacionalizma niti demokracije. Ubogi slovenski narod! Ne, ni ubog. Na današnjem zboru slovenskega naroda ne bo. Nanj bo prišla predvsem znana Pribičevič-radičevska garda iz Zagreba. Ze včeraj so se lovili po mestu tipi te sorte. Prišli bodo dalje liberalni trgovci in obrt-
Velika izbira usnja In čevljarskih potrebščin
in sicer: krom, anierikanska juhta, ševro, črn in v modnih poljubnih barvah, lak, box, piklingi ter podplati za šivano in zbilo delo. Cene nizke, postrežba točna in solidna. Za obilni obisk se priporoča tvrdka
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg Stev. 11 a
niki, ki se širijo na račun mirnosti slovenskega ljudstva. Prišli bodo dalje oni javni nastavljena, ki so prisegli zvestobo državi, a še večjo vdanost liberalni stranki, ki se bori proti slovenskemu ljudstvu. In bodo prišli končno plačanci, oni, ki za kovača (iz Laškega bo že nekaj teh!) služijo dane? rdeči in jutri z isto vnemo zeleni internaciionali. Slovenskega naroda pa ne bo. Slovensko ljudstvo bo danes s studom obrnilo obraz od ljudi, ki vsled lastne nezmožnosti vodijo v Slovenijo dva politika manj kvalificirane sorte in od njih upajo, da popravijo, kar so slovenski demokrati zlega storili narodu. Slovensko ljudstvo bo danes po svojih zaupnikih budno pazilo, kdo izmed Slovencev se bo protislovenskega zbora v Celju udeležil.
Razbijanja se jim hoče. Iz verodostojne strani smo izvedeli, da nameravajo organizatorji celjskega protislovenskega shoda organizirati posebne zbore pretepačev in kričačev, ki naj bi motili današnje shode, ki jih priredi Slovenska ljudska stranka po celjsko vranskem okraju. Mi načeloma ta način političnega razračunavanja odklanjamo! Preskrbeli bomo z vso gotovostjo, da plačani elementi ne bodo prišli na svoj račun. Nikar nas ne smatrajte za šolo-barde!
& Danes popoldne vprizori Krekova mladina v celjskem Narodnem domu znamenito igro »Ben Hur«, prirejeno po znanem in priljubljenem enako imenovanem Wallacejevem romanu. S ponovno vpri-zoritvijo bo ustreženo onim številnim prijateljem lepe igre, ki so morali prošlo nedeljo oditi brez vstopnic, ker je bila dvorana že dolgo pred predstavo razprodana. K današnjši predstavi pa so vabljeni še vsi oni, ki morda zadnjo nedeljo ne bi bili mogli priti in ki pa sicer želijo proti majhni vstopnini mnogo lepega užitka. Vstopnice se dobe danes ves dan.
>Plodonosno< delo demokratov v celjskcm občinskem svetu. Kot že večkrat so celjski demokratski občinski odborniki tudi na zadnji občinski seji pokazali, da so mišljeni njih predlogi le kot sredstvo politične agitacije in da niso mišljeni resno. Treba je pač nekaj povedati skozi okno, za nepoučene občane, med katerimi SDS tako rada v kalnem ribari. Ke rje sedaj tisk SDS začel te njihove »predloge« izrabljati v agitacijske svrhe, naj velja sledeče kot pojasnilo onim, ki morda o občinskih zadevah niso dobro poučeni. Zelo žalostno in še bolj netaktno je, če tisk SDS izrablja in v janost vlači zasebne zadeve dveh občanov t. j. gg. Andervvalda in Matiča, ki sta oba obnemogla in katerih rodbini štejeta vsaka po tri osebe tako, da so razmere, ki pridejo pri podelitvi podpore v poštev, enake. SDS pa ne povedo, da ima A. že sedaj Din 1250,— mesečnih dohodkov, dočim M. sploh nima dohodkov tako. da je torej gotovo pravično, če dobi M. mesečno podporo po Din 700.—, dočim se pa A.-u pač ne more dati več, ker je že itak na boljšem. To je torej prava slika. Sedaj pa še nekaj! Gospodje od SDS so imeli leta 1925 polno moč na magistratu, pa se niso prav nič pobrigali niti za A. niti za M., ako bi tudi bili
lahko tedaj vse storili, ker imeli so dovolj denarja na razpolago. Cujte in strmite, kajti leta 1925 ao pustili gospodje od SDS celih Din 50.000, ki so bili določeni za ubožne pedpore, neizrabljenih I Tako so oni tedaj delali. Sedaj delajo seveda drugače, ko jim gre za to, da si zopst pridobe zapravljeno zaupanje. — Podoben slučaj je oni s famozmm predlogom bivšega župana dr. Hrašovca, da naj namreč občina pritisne na državno upravo radi ureditve dvorišča za starim okrožnim sodiščem. To dvorišče je v tem stanju že najmanj pet let in je bilo še mnogo hujše tedaj, ko je županoval g. dr. Hrašovec. Takrat se on seveda za to ni zmenil, akoravuo ima iz svoje odvetniške pisarne na ta prostor najlepši razgled in čeprav je morala nesnaga smrdeti prav v njegovo j pisarno. Zakaj pa tedaj ni ničesar ukrenil, ko se je sicer za olepšavo mesta žrtvovalo mnogo denarja? Odkod sedaj naenkrat ta velika skrb, da si dovoli kritizirati celo to, česar sam ni storil, ko je imel priložnost. — O. dr. Kalan je plaval tudi tokrat kot navadno v višjih sferah. To pot mu ie dal za to povod posebni predlog glede podpore za aerodrom, j Skušal se je pespeti v višje sfere, preko običajnega I domačega zvonika. Imel je maler, ko ni upošteval, J da rabi letalo iz Benetk r.a Dunaj le 2 in pol ure in da H s pristankom v Celju letalo zgrešilo namen hitre zvere s svetovnimi centri, nied katere vsaj danes menda g. doktor že ne prišteva tudi Celja, čeprav ima en tukaj svojo odvetniško pisarno. — Upamo, da bodo SDS-arji ob proračunski razpravi poskrbeli še v tem smislu za zabavo.
.©• Klub csperantistov v Celju prireja tudi letes tečaje esperantskega jezika za začetnike in one, ki se hočejo izpopolnjevati. Pričetek tečaja in kraj se naznrnita v kratkem. Prijave se spreiemajo v knjigarni Ooričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti.
06IIJIE M IZL02BE!
Nudi se Vam ugodni nakup v najnovejšem blagu za zimsko sezijo
JOSIP SNOJ Ljubljana, Prešernova ulica
tabor v Pragi
napisi
Ježiea pri Ljubljani
10 letnica obstanka države se bo pri nas kar najbolj slovesno praznovala. Pod vodstvom in pokroviteljstvom občinskega odbora bodo na proslavi sodelovala vsa tukajšnja društva. Proslava s.} bo vršila 4. novembra in sicer bo dopoldne v farni cerkvi slovesna služba božja, po tej pa se bo pred cerkvijo, oziroma v slučaju deževnega vremena v društvenem domu vršilo manifestacijsko zborovanje. Naša katolifka društva sc bodo te skupne oficielne proslave dopoldne udeležila in na nji sodelovala. Popoldne pa bodo priredila v društvenem domu slavnostno akademijo z izbranim sporedom. Vabimo vse narodno zavedno in katoliško misleče prebivalstvo, da se v polnem številu te pomembne slavnosti in lepe, skrbno pripravljene akademije udeleži.
Ljudska knjižnira se preureja in izpopolnjuje. Še tekom te zime se bo knjižnica v toliko preskrbela in založila z najrazličnejšimi knjigami, da bo lahko postregla vsakomur. Spremenila so se že tudi pravila v tem smislu, da bo v kratkem knjižnica dostopna vsem faranom.
Umesten sklep. Prav lepo se je v zadnjem času v naši občini pospešila gradbena podjetnost. Zida se vsevprek in brez kakšnega posebnega regulacijskega načrta. Zdaj smo v tem oziru končno le prišli tako daleč, da je občinski odbor napravil sklep, po katerem se ne bo več dovoljevala v bližini 50 m od Danajske ceste zidava drugačnih hiš kakor visokopritličnih oziroma enonadstropnih.
Telefon so le pričeli te dni montirati na tukajšnji pošti. Pravijo, da bo do konca tedna vse gotovo. Mali nesporazum pa je nastal med abonenti radi prispevkov za napeljavo. Toda to se bo, upamo, srečno uredilo.
Tržič
Da bo jasno. V petkovi številki »Slovenca« v abi nekdo vljudno zavedno občinstvo, da se udeleži proslave desetletice osvobojenja, ki se vrši 28. t. m. v telovadnici meščanske šole. Iz dopisa je sklepati, da je proslava namenjena desetletnici naše, jugoslovanske osvoboditve. A letaki po Tržiču oznanjajo le »veliko slavnostno akademijo v proslavo narodnega praznika osvobojenja bratske Češkoslovaške republike«. Mi smo prav zadovoljni, da mladina proslavlja osvobojenje naših bratov in še posebej je to prav za Tržič, ko tu biva tudi precej Cehov. A čemu neenaka napoved? Kdo bi morda misul, da se nekdo noče zameriti tistim, ki ob proslavi naše osvoboditve stojijo letos bolj ob strani, hoče se pa prikupiti tistim, ki tudi kot nadrejeni šefi berejo »Slovenca«.
Stolp sv. Andreja, še vedno stoji v odrih. Je bil pa stolp župne cerkve res bolj hitro prenovljen. Pa v začetku je kazalo tudi za stolp na glavnem trgu, da bo kmalu in lepo prenovljen, a tisti, ki so se hitro vtaknili vmes, morajo sedaj počasnost opazovati.
Naši pevci in številni člani katoliških društev gredo danes v Ljubljano. Drugi Tržičani bodo združeni z njim po radiju. Cel teden se že imejite-ljem radija priglašajo za danes popoldne poslušalci.
Novo mesto
Fantovski večer. V sredo, dne 31. okt. 1928. ob 20. uri se vrši v poslopju Ljudske posojilnice fantovski večer novomeškega orlovskega odseka. Udeležba za vse člane strogo obvezna! — Starši se naprošajo, da pošiljajo svoie sinove k telovadbi orfičev, ki se vrši vsak torek in nedeljo od 17 do pol 19, kakor tudi telovadbi mladcev ob četrtkih in nedeljah.
Kostanjevica
Slovo. Dne 23. t. m. se je od nas poslovil naš dosedanji župnik g. Jernej Podbevšek. Nastopil jc 24. t. ni. svojo novo mesto kot župnik v Škofji Loki. Njegovo 12 letno delovanje med nami bo ostalo neizbrisno. Delal in žrtvoval je vse za svoje farane. — Zapustil je nam spomenike, ki niso samo kažipot sedanjemu kostanjeviškemu rodu, temveč tudi potomcem. Težko mu je verno ljudstvo priredilo sve-
čan banket v domu Kat. izobr. društva. Pevski zbor pa mu je priredil podoknico. Bog naj ga ohrani in blagoslovi v njegovem novem vinogradu.
Umrl je dne 21. f. m. France Zaje, davčni upravitelj v pokoju, ter dne 25. t. m. Uršula Pav-lenč na Prekopi.
Požar je uničil pred par dnevi hišo Radkoviča v Orehovcu.
Laško
Zanimiva pravda. Dne 30. oktobra t. 1. se bo vršila pravda proti dr. Josipu Godniču, katerega toži radi žaljenja časti Karol Oolob, poduradnik pri rudniku Hudajama, last TPD.
Nabiranje udeležencev za današnji shed KDK v Celju se vrši potom priglasile pole tudi v Laškem. Demokrati so najeli nekega gospoda, ki je hodil v zadnjih treh dneh v prvi vrsti okoli sodnih in drugih uradnikov ter trgovcev in obrtnikov in jih pozival, da se prav sigurno udeležijo tega shoda. Pri raznih strankah se je skliceval na g. dr .Roša in izjavil, da je zadnje imenovani hotel zvedeti, kdo je njegov prijatelj in kdo ne. Pri tem je obetal posameznim osebam, da dobe prosto vožnjo potom vozov in pristavil, »da dobimo mi revnejši ljudje še posebno odškodnino po Din 10.— za udeležbo«. Da bo ta zadnja trditev omenjenega gospoda izkazana, pristavljamo, da je naš dopisnik to zadnjo trditev na svoja lastna ušesa slišal. Nas prav zelo zanima, kdo se bo iz Laškega tega shoda udeležil?
Ptuj
© Narodna čitalnica v Ptuju proslavi v pondeljek 29, okt. ob 20 v Narodnem domu desetletnico naše osvoboditve s pevskimi točkami, deklamacijami in predavanjem o stikih med Jugoslovani in Cehi.
© Društvena vc6t. Društvo za ustanovitev deškega zavetišča in ljudske kuhinje v Ptuju je začelo poslovati. Predsednik je g. Vrbanjšelc, kaplan s Hajdina, odborniki Kostanjčeva, dr. Feritievc, dr. Remec, Pirich, Brumen, Rižner in drugi. Čudno vlogo igrajo pri tem gospodje socialisti, katerim bomo posvetili jx>sebno pozornost.
Rogaška Slatina
Požar. V noči od 23. na 24. t. ni. je izbruhnil iri posestniku Plevčaku, ki je sosed zdravilišča, ve-lek požar. Pogorel je kozolec, ki je bil natlačeno poln sena, slame in lesa. Gasilstvo klab naporu : objekta ni moglo rešiti, pač pa se je posrečilo požar omejiti, škoda je precejšnja.
Občinski dom. Občinski odbor je zadnje dni sklenil pogodbo za odkup bivšega Železniškega doma in tako je končno ta mogočna stavba, ki je bila skoro vsa leta po preobratu predmet špekulacije in nemška last, prišla končno v slovenske roke, kar je pozdraviti. Novi občinski dom je gotovo najlepši in najmodernejši občinski dom v Sloveniji. Ima 46 lepo opremljenih sob za goste, nekaj stanovanj za družine in obenem še dokaj zemljišča z lepim parkom. Županstvo se v novi dom vseli s 1. novembrom in bo ta dogodek slovesno praznovalo.
Sv. Trojica v Halozah. Poročil se ie g. R. Burg, absolvent višje muzikalične šole v Belgradu z gosp. Jaklič, učiteljico ročnih del pri sv. Trojici v Halozah. — Roparski tolpi, ki je oropala trgovino Zurman, so že za petami. So večji del iz Podleh-nilca in sodiščem znani zlikovci, ki so bili večkrat i zaprti radi vlomov. Vsa čast mariborski tajni po-j liciji, ki vodi zasledovanje roparjev in vlomilcev.
.a*, ŽkteJŽ^rfc J/tvU; zatrti-^ M, tfčtiafa
fel
No odlašajte s prijavami! Vemo za slučaje,
da se nahaja v vasi po več oseb, ki z vso gotovostjo nameravajo prihodnje lelo v Prago — in vendar se detični še niso prijavili. Zganite se že vendar in nikar po nepotrebnem ne zavlačujte priprav! Do konca novembra t. 1. mora JOZ točno vedeti, koliko in kdo vse pojde v Prago. To je potrebno radi različnih ugodnosti, ki jih je še oskrbeti. Na drugi strani pa tak izlet zahteva tudi sieeršnih priprav glede vsega podrobnega na potovanju in bivanju v tujih krajih. To vse se pa vendar ne da opraviti šele zadnji čas!
Učite se češčine! rt i bivanju v češkoslovaški ho vsakomur prišlo prav znanje češkega jezika. Zato je zelo priporočljivo, da se vsakdo tudi v tem oziru pripravlja. V kratkem bo v Ljubljani izšla tozadevna knjižica.
Kako sp pripravljajo Čehi? Češki Orel se v polni veri zaveda, kakšno odgovornost prevzema j>red svetom in pred organizacijo s tem, da organizira v prestolici Češkoslovaško države, v zlati Pragi, manifestacijo vse zavedne katoliške mladine iz vseh katoliških pokrajin sveta. Zato se skrbno vodijo vse priprave za mednarodni tabor, dela se propaganda na vse strani, doma in v inozemstvu. Ze davno je sestavljen poseben pripravljalni odbor za »Svetovaclavsky dny orelstvar, urejena v Pragi posebna propagandna pisarna. Povabljeni so vsi katoliški narodi k telovadnim tekmam in drugim slavnostim. Delegati češkega Orla so osebno obiskali vse večje centralne katoliške organizacije po katoliških deželah. 0 tem bomo prihodnjič povedali kaj več.
Koliko je treba plačati? Za vso to vožnjo in vso prehrano in prenočišča je treba naprej vplačati 750 Din za III. razred. Kdor pa bi raje potoval v
II.	razredu plača 1050 Din. Samo vožnja stane za
III.	razred 350 Din, za II. pa 550 Din. Vse te cene pa veljajo le za tiste, ki se prijavijo do konca novembra in do takrat pošljejo kot prvi obrok eno tretjino določene vsote. Prijave in denar naj se pošljejo na naslov: Jugoslovanska orlovska »reza, Ljubljana, Ljudski dom.
Nasznzinila
Cjubljanste® gledališče
Drama:
Začetek ob 20.
28.	oktobra, nedelja: HERMAN CELJSKI. Izven.
29.	oktobra, ponedeljek: NOBLOVA NAGRADA.
Red D.
30.	oktobra, torek: Zaprto.
31.	oktobra, sreda: KROG S KREDO. Red A.
Opera: Začetek ob pol 20.
28.	oktobra, nedelja ob 15. uri popoldne: MADAME
BUTTERFLY. Izven.
29.	oktobra, ponedeljek: Zaprto.
31. oktobra, torek: SALOME. Za lanski abonma C. 31. oktobra, sreda: BOCCACCIO, opereta. Red B.
Mariborsko gledališče
28.	oktobra, nedelja: Ob 15. uri »OGNJENIK«.
Znižane cene. Kuponi.
Ob 20. uri: »GEJŠA«. Znižane cene. Kuponi.
29.	oktobra, pondeljek: Zaprto.
30.	oktobra, torek, ob 20. uri: JESENSKI MANE-
VER. Ab. C. Gostovanje gdč. Lubejeve.
31.	oktobra, sreda, ob 20. uri: JESENSKI MANE-
VER. Ab. A. Gostovanje gdč. Lubejeve.
CfublfansRl Ljudski oder
V četrtek (na praznik Vseh svetih) 1. novembra ob pol 8 zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Zaloigra v 5 dejanjih (10 slikah).
"Prireditve in društvene vesti
Rokodelski dom. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov ima v ponedeljek, 29. t. m. ob 8. zvečer sestanek s predavanjem. Pevska vaja pod vodstvom g. prof. M. Bajuka je v torek ob 8. uri. Vsi člani naj se zanesljivo udeleže predavanja in vsi pevci pevske vaje!
V društvu sv. Marte je danes ob 5. uri popoldne shod. Članice, pridite!
Stolna prosveta poziva svoje člane, naj se v obilnem številu udeleže proslave desetletnice osvobojenja.
Dramatični odsek šišenske prosvete vprizori danes ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani otvoritveno predstavo »Lepa Vida« drama v 5 dejanjih. Za obilni obisk se priporoča odbor.
Orel
Vsem orlovskim edinicam. — Tekmovalni red in vaje za leto 1929. (za praški tabor tekme JOZ) je izšel. Naroča se pri Jugoslovanski orlovski zvezi v Ljubljani. En izvod tekme stane Din 8 če se knjižico takoj naroči, pozneje pa znatno več.
Naše dlgaštvo
Občni zbor Kršč. socialist, akad. kluba »Borbe«, ki bi se imel vršiti v petek, se je preložil radi prireditev ob isti uri na pondeljek dne 29. okt. Kraj
in čas isti!
Predsednik.
Cerkveni vcstniU Cerkvena glasba v stolnici. Danes v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja se bo pri slovesni škofovi maši ob desetih izvajala Filkejeva Missa »Ori-ens ex alto«, introit. gradual in Komunija: Prenir-lovi, pri ofertoriju Zajčec Pater noster (bo pel g. Marijan Rus).Pred mašo Vodopivčeva Himna Kristusu Kralju, po maši Sattnerjev Tedeum, Premrlov Tantum ergo št. 12 in pesem Povsod Boga. Sodeloval bo operni orkester.
V ponedeljek, 29. novembra pri slovesni zahvalni sv. maši o priliki desetletnice Jugoslavije sc bo izvajala: Premrlova Missa s. Josephi, Gries-bacherjev gradual, NVagnerjev Jubilatc in Premrlov Te Deum. Sodelovala bo godba Dravske divizije.
Duhovne v&je za duhovnike bodo v Domu od 19.—23. novembra. — Za organiste in cerkvenike od 12.—16. novembra. — Vodstvo.
Članicam lit. gl. skupine Mar. bnngregarije v Lirhtcnthiirnoveni zavodu t Ljubljani. Družbiiii sestanek bo v soboto dne 3. nov. ob 3 popoldue po ohičqjnejn redu. — Vodstvo.
Obiščite
me ln čudili se boste izbornim radio-aparatom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem
FRANC BAR
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 - TELEFON 2407
RADIO
Šport
Ura in radio
Marsikatera točna duša se jezi nad našimi mestnimi in podeželskimi mežnarji. Sicer je ta stan vreden vse časti in vsega spoštovanja, ali resnici na ljubo moramo povedati: pri uri ni imel vselej srečne roke. Bil si v škof j i Loki, ko je zazvonilo poldne. Odkril si se iu opravil svojo dolžnost. Mahnil si jo proti Stari Loki, — na, hudirja! — spet bije ura dvanajst, spet zvoni, duša krščanska, U pa moli ali pa veljaj za Juda. Ne samo tu. tudi v Kranju, tudi v Novem mestu, tudi v sami Ljubljani se ti je primerilo kaj sličnega.	.
Na vlak si šel, pri sodniji si imel opravek m o pravem času si šel od doma, pa si zamudil železnico, pa so pri sodniji začeli razpravo brez tebe; če si pa pogledal na uro, si pa videl, da gredo tvoja žepna ura in vaška ura na zvoniku po urah na ze-leznici in v mestu za celih 10 minut, da, za celo
četrt ure navzkriž.	.
In vse to je imela na vesti ura, ki je tekla in bila po svoje in se ni menila ne za srednjeevropski čas, ne za železnico, ne za sodnijo.
Ali zdaj bo drugače. Zdaj v dobi radia. V Ljubljani bodo točno napovedali, koliko mora kazati ura. ki hoče pravilno izvrševati svojo javno službo, in na povelje radijske postaje se bodo sukale naše ure in njih kazalci kakor vojaki na vez-bališču Mimogrede povedano: Želeti bi bilo, da bi ljubljanska radiooddajna postaja po večkrat na teden naznanjala pravi srednjeevropski cas; vsaj na vsak drugi dan ojtoldne ali še bolje zvečer. Ce dunajska postaja vrši to redno vsak večer, tudi Slovenci v tem oziru ne smemo zaostajati.
Radioiznajditeljem in -izpopolnjevalcem pa odpiramo tem potom nov obširen delokrog na polju delovanja policijske ure. Naši vljudni krčinarji ne marajo svojih gostov žalili in jih metati iz gostilne; tisti, ki so bolj usmiljenega srca, radi celo uro za kakšno četrt ure nazaj pomaknejo, da potem \ec iztočijo; vsaj takole kakšnega pol litercka.
Poslej ne bo več I ako. Radio bo točno ob nastopu policijske ure pognal vse pijance na cesto in jih bo s svojo neumorno silo tiral toliko časa, da se bo mož približal burkljam svoje zene m da bo_ sin molče priromal pod težko pest
Ali se tresete, vinski bratci, kaj? 1 rav vam ie Mi ki poslušamo radiokoncerte doma in smo obenem prijatelji abstinence, vam ta strah privoščimo Radio vam bo navil uro.
Preden izročimo lo kramljanje javnosti, moramo pohvaliti še uro. ki jo ima ljubljanski radia Od počet ka do danes se je že precej temeljito poboljšala. Po dve minuti dolge pavze so trajale v začetku po pet minut, tri minute so se raztegnile na osem minut, pet minut je bilo prav toliko kakor deset minut, zdaj pa so minute z- dosegle svojo normalno dolžino. Prav tako!	r j
Rabite
TllFtJfSt^ffO-
barmm-eiektronke Programi nadio-Ljublšana
Nedelja 28. oktobra ob 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. - 11: Manifestacijsko zborovanje ob 10letnici osvobojenja: Vitez Pogačnik: Prva narodna vlada, b) dr. Janko Brejc: Deklaracijsko Gibanje, c) dr. V. Ravnihar: Osvobojenje. - li: Slavnostni koncert godbe KDD iz Jesenic v študiju Radia oddajne postaje. - 15.30: Slovesna otvoritev Radio-postaje v Ljubljani, nato veliki koncert Pevske zveze. - 18: Smrt Majke Jugovičev od dr. Voj-noviča drugo pjevanje, igrajo Majko Jugoviča gospa Rogozova, Andjelija gdč. Juvanova. Damjan Ju-
govič g. Rogoz. — 20: Koncert opernega orkestra, Glasbene Matice in solistov.. Prenos iz Zvezde. — 22: Poročila.
Ponedeljek 29. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Spomini na 29. oktober 1918. Predava bivši kraljevi namestnik Ivan Hribar. — 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Le-ben. — 19.30: Alkoholizem, socialna bolezen, predava dr. Ivo Pire, šef Hig. zav. — 20: Operetni večer: Sodelujejo ga. Poličeva, gg. Peček in Dreno-vec: 1. Varaždin-dvospev (Grofica Marica). 2. Nastopna jiesem Danijela (Terezina). 3. Lotos roža, dvospev (Bajadera). 4. Ilarakiri, dvospev (Zmagovalka). 5. Moj Dunaj, pesem (Grofica Marica). 6. Tango, dvospev (Zmagovalka). 7. Zakaj, predragi., pesem (Orlov). 8. Saxofon, dvospev (Orlov). 9. Ku-plet o hlačah (Peček). 10. Nastopna pesem Ode.tte Darimond (Bajadera). 11. Kmetski dvospev (Poljska kri). 12. Sem cigan, pesem (Grofica Marica). 13. Finale 2. dej. Poljske krvi. — 22: Poročila.
Drugi programi
Nedelja, 28. oktobra.
Zagreb: 1! Prenos proslave 10 letnice obstoja čsl. rep., ki .iredi češka kolonija v Zagrebu — 17 Plesna gia..'. — 20.35 Proslava 20 letnice smrti S. Kranjčeviča. — Breslau: 17 Prenos vokalnega kcnccrta" zbora Wiener Sangerknaben iz Berlina — 20.15 Nemški Ren v glasbi, pzsiiii, progi in humorju. Praga: 9 Govor predsednika Masaryka ob priliki 10 letnice CSR — 9.30 Slavnostni koncert — 11 Slavnostno zborovanje v proslavo 10 letnice — 18.30 Smetana: Libuša, opera. — Leipzig: 17 Zborovski koncert \Viener Sangerknaben — 19 Spominski koncert draždanske lovske akademije Schuber-tovih skladb — 21 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.15 Komorni koncert —21 »Prvi«, burka, nato zabaven večer. — Bern: 17. 17.35, 20 in 21 Objava rezultatov volitev v švicarsko skupščino — 21.05 Koncert; jodlerji. — katoviee: 18 Poljuden koncert s sodelovanjem mandolinskega orkestra — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 20.45 Slavnostni koncert simfoničnega orkestra — Berlin: 16.30 Lahka glasba — 21 Beethoven; Simfonija štev. 5 — i 21.30 Orkestralna glasba; nato plesna glasba. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert — 11 in 16.15 Koncert dun. simf. orkestra — 19.15 Koncert za cello
—	20.05 »Kar hočete«, veseloigra (Shakespeare); plesna glasba. — Miinchen: 19.45 Koncert pesmi za alt 20.45 Sccne iz operete »Boccaccio«, (Sujjpe).
—	Milan: 20.50 Prenos iz opere. — Budapest: 10 Katoliška služba božja — 12.15 Opoldanski koncert opernega komornega orkestra — 17 Koncert vojaške godbe - 19.45 Operela — 22.45 Ciganska glasba.
Ponedeljek, 29. oktobra.
Zagreb: 17 Plesna glasba — 20.35 IC. Oclak: Staroslovenska maša, izvaja stolni cerkveni zbor, orgije: prof. Dugan. - Breslau: 16.30 Operetna orjasba - 19 Razvoj nemškega radija v 5 .etih; nato slavnosti koncert. - Praga: 12.30 Opoldanski koncert - 16.30 Koncert vojaške godbe — 21 lo-ljuden orkestralen koncert. — Stuttgart: 21 »Ud-hcd«, glasbena veseloigra v 1 dej; nato koncert. — Bern: 20.40 Dueti za tenor in bariton, vmes ob 20.55 Orkestralni koncert. — Katovvice: 18 Koncert
—	20.30 Prenos koncerta iz Krakova. — Brno: 2. Recitacije pesmi Vrchlickega — 21.30 Koncert. — Rim: 20.45 Lahka glasba in komedija. — Langen-berg- 20 Vokalni in instrumentalni koncert zbora »Collegium musicum«. - Berlin: 16 Predavanje o varčevanju, k 30. okt., kot svetov, propagandnemu dnevu za varčevanje. — 20 Ponovitev prvega nem: škega radio koncerta iz leta 1923; nato slavnostni koncert in plesna glasba. — Dunaj: 11 in 16.15 Koncert kvartetne glasbe - 20.05 Glasbene remim-scence na dunajske okraje, zabavne lokale itd. — Miinchen: 21.45 Koncert. — Milan: 20.55 Prenos operete iz gledališča. - Budapest: 12.20 Opoldan?« koncert komornega tria — 17.45 Koncert ciganske kapele — 21.10 Koncert — 22.30 Koncert salonske kaf>ele.
RaiNjsha Radifcha iMfsha
postaja poslala
Liubliana
prične danes s polnim sporedom
LfiiDifana
želi mnogo zadovoljnih naročnikov
IfllMpiM
preskrbuje zato svojim naročnikom najboljše aparate po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih
RatUfsKa postala Ljubljana
prijavi vse radijske aparate sama, plača kolke in za večje aparate tudi naročnino do konca leta
Radilsha poslala L|ab!|ana
Vas vabi, da se oglasite v njeni prodajalni na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Tel. 31—90
RodllsHa postaja LlisMjana
HAŠK (Zagreb) : ILIRIJA.
Danes ob 15.20 na igrišču Ilirije. — Predtekma ob 14.
SK Ilirija absolvira danes prijateljsko tekmo s Hrvaškim Akademskim Športnim Klubom, sedaj vodečim klubom v prvenstvu Zagreba, enim lajod-ličnejših predstavnikov jugoslovanskega športa. — Ilirija se nahaja trenotno v dobri formi.
Gostovanje llaška, ki je užival pri nas žc od nekdaj velike simpatije, bo sredi monotonih prvenstvenih tekem toliko bolj dobrodošlo, ker v jesenski sezoni doslej ni nastopilo v Ljubljani niti eno priznano prvorazredno zunanje moštvo.
Dober šport obeta tudi predtekma med izvrstno rezervo Ilirijo in komb. I. moštvom ljubljanske Svobode, ki se prične ob 14.
Glavna tekma Ilirija : Hašk se vrši ob vsakem vremenu, predtekma samo ob povoljnem vremenu.
K DANAŠNJEMU PRVENSTVENEMU TEKMOVANJU.
Danes se srečata na igrišču Primorja pod-zvezni prvak Primorje in Jadran. Jadran je v dosedanjih jesenskih nastopih pokazal prav dobro formo ter bo tudi za prvaka dokaj opasen protiv.aik, čeravno se ne more računati, da bi mogel Jadran odnesti jiozitlven rezultat. Primorje, ki nas v zadnji tekmi proti Iliriji ni moglo prav zadovoljiti, bo moralo danes pokazati pač boljšo igro kot v preje imenovani tekmi, če bo hotelo doseči prihodnjo nedeljo proti Iliriji pozitiven rezultat
V predtekmi se srečata rezervi Primorja in Jadrana v prvenstvenem boju. Predtekma prične ob 13.45, a glavna lekma ob 15 30.
Športni pregled
Tudi Praga si bo zgradila svoj stadion; prostora bo za 00.000 gledavcev, 20.000 jih bo s-edelo, ■10.000 pa stalo. V Pragi se bo vršilo 8. decembra zborovanje češkoslovaških športnih zdravnikov.
Ivančič je odpovedal in je. rekel, dn ne bo sodil; namesto njega ie prjšel Dunajčan Grundl v Prago. Igre v slovanskem turnirju se vršijo na prostoru Sparte; včeraj je igrala Jugoslavija proil čslov. amaterom in Poljska proti čslov. prefesiona-lcm, danes igrajo obratno. — Anglija je premagala Irsko 2 : 1. gledavcev samo 25.000. — V New Yorku so ustanovili podružnico dunajske Hakoah; prvi njen boj z Giants ji je prinesel poraz 2 : 5. — V Angliji so na prvem mestu se zmeraj Black-burn Rovers. Sedaj so povabili Angleži na gostovanje Teplitzer F. K. (Češka). — Sloviti Zamorra tri mesece ne sme igrati, zaradi nekvalificiranega nastopa proti sodniku. — Visle na Poljskem s 37 točkami Varta s 36 točkami skoraj ne bo mogla dohiteti ;tretja je Cracovia z 32 točkami. Drugo smo napisali 26. t. m. Ponovimo samo zmago dunajskega NVackerja nad Ferraro 10 : 1.
Seznami prvakov tenisa se kar vrstijo. Nedavno je priobčil Tilden seznam amaterov v tejle vrsti: Occhet, Lacoste, Tilden, Hunter, Borotra, Morpurgo, Cravvford, Lott, Henesey in Boussus. Sedaj pa prihaja znani Wallis-Myers s seznamom prelesionalov, ki iih takole razporedi: Karel Ko-žcluh, Ramillon. Najueh, Richards, Albert Burke, Kinsey, Edmund Burke, Negro (Francoz), Richter
in Barlhel; zadnja dva sta Nemca, druge poznamo. Oglasila se je kritika; Koželuhu nc reče nihče nič in mu vsi priznajo prvo mesto; na Ramillona so jia zelo hudi, je preveč hitro prišel. Wallis-Myers ga je tako visoko ocenil vsled zadnjih njegovih uspehov v tekmah za svetovno prvenstvo. — Glede Davisovega jx>kala glej >Slov.< od 26. t. m.
Vse potuje. Nemški plavač Heitmann se bo preselil v Chile, Rademacher je cdšel iz Japonske nazaj domov, Weissmueller in Borg sta pa šla na Kitajsko in bosta v kratkem startalo v Sang-haju. Po mnenju nemškega zunanjega ministrstva bi imel Rademacherjev start na Japonskem za Nemčijo ugedne gospodarske posledice.
Nemci so do spoznania pomena športa za mnenje zunanjega sveta jirišli šele v zadnjih letih. Da je ludi llindenburg olimpionike sprejel, smo zapisali. Onega Husena, ki je z Nurmijem tekel 111 ki je zboljšal nemški rekord na 15 km in v teku 1 ure, so povišali od navadnega prostaka v narednika. Na maratonsko razdaljo so v zaprtem prostoru tekli E1 Quafi, Joe Ray in Kohlemainen; zmagal je E1 Quafi in je dobil za to 4000 dolarjev, Ray je kot drugi dobil 1000 dolarjev, Kohlemainen je pa med tekom odstopil in ni dobil nobeue nagrade. Med ostalimi tekmeci omenjajo tudi znanega No\vtona; ni se uveljavil. Cas El Quafija 2 : 44 : 55.6. _ Francoze so Japonci za bodoče leto spet povabili na turnejo; morali bi iti še Duhours, Martin in Ladoumegue. — Novi rekordi-v Estonski: Kalkun diskos 45.61 m. Maimer kopje 66.49 m, Teitelbaumova skok na daljavo 5.23 m. Nov dam-ski rekord v obcjercčneiu metu kepja .ie napravila Poljakinja Lonka z 38.09 m. Beremo o Liindqnisti», da j? vrgel v treningu kopje 73.59 dnlre. — Izborila atletinja je Rusinja Sama nova: 100 m 12.2. skok v višino 1.60 m, na daljavo 5.50 m.
Tunney je v Londonu; v enem večeru bo na-slopil proti pelini angleškim bokse r jem. Sevedi komedija. Paolina so radi raznih »prestopkov« diskvalificirali v Ameriki za nedoločen čas.
Ker smo že pri močnih možeh, omenimo še dva. Umrl je v starosti 63 let veliki Francoz Apnl-lon, rokoborec in atlet. V starosti 64 let je šel v Ameriko kruha si iskat; ssdaj ga ie na povratku napadla stara bolezen v goltancu in ga je zadušila. Bil je eden najlepših atletov, s krasno postavo, 1.90 m visok, okoli 90 kg težak. Dve železniški kolesi v teži 167 kg je sunil kvišku, pritrjeni na drog. Njegov rojak Rigoulot je pa v cvetu življenja in moči; v Bruslju je z^p"t pokazal svojo dobro formo: poteg z desnico 110 kg. oboje ročno lfO kg, obojeročni sunek 150, 160, 170 in 175 kg.
Švicar Amstcin jo vozil s kolesom tri nove svelovne rekorde: 5 ur 175.766 km, 7 ur 233.358 kilometrov, 10 ur 311.219 km; v 12 urah je prevozil 378.001 km in se je zelo približal svetovnemu rekordu Nemca Weise 3S0.470 km.
fREKCHCOAT PLAŠČI.
Damski in moški, z dvojno podlogo dospeli v nov pošiljki. Najmodernejše oblačilo.
MtAOO SCnWAR — lllftlJANA
Demagogija i draginjo v Ljubljani
Vas zagotavlja, da si hoče na vsak način pridobiti Vaše zadovoljstvo
Gospodje od SDS, pod katerih vlado <e bila neprimerno hujša draginja kot ie danes, hočejo dravinjsko vprašanje demagoš-ko izrabljati za zboljšanje razrahljane samostoino-de-mokratske fronte. Ni jim za odpravo draginje — kaj pa so dolgo vrsto let svo-je komande storili proti draginji — njim je zato, da huj-skajo. Zato vznemirjajo občinstvo z neosno-vanimi in nepreštudiranimi trditvami, katerih niti ne dokazujejo ne, ker bi sicer morali povedati resnico. Stvari na ljubo smo se natančno informirali o dosedanjem poteku dra-dinjrkih posvetov in komisij ter navajamo uradne številke, da bo vsakomur jasno, kakšen je resnični položaj in da javnost ne bo nasedala demagoštvu s tem kočljiviin vprašaniem.
Navajam primere cen mest Zagreba, Maribora, Celja in Ljubljane.
Goveje meso zadnji del z privago L vrste: Ljubljana 17 Din. Maribor 18 Din, Celie IS Din, Zagreb 20 Din.	w
Kruh, kg belega: Liubliana 5.50 Dui, Maribor 5.50 Din, Celje 5.50 Din, Zagreb 5 Din.
Grozdje smederevsko Ljubljana 12—14 Din, Maribor 12 Din, Celje 12 Din, Zagreb 12 Din.
Jabolka I. vrste: Ljubljana 8 Din, Maribor 6—8 Dir, Celje 6—8 Din, Zagreb 8 Din.
Kmečko sadic: Ljubljana 3—5 Din, Maribor 3-4 Din, Celje 3—4 Din, Zagreb 4 do 6 Din.
Slive: Ljubljana 6—8 Din, Maribor 6 Din, Celje 6 Din, Zagreb 6 Din.
Te številke drže trdno in govore dovolj jasno. Nestrokovnjaki, ki ne poznajo kompliciranega tržnega položaja, ne morejo ra niso poklicani sestavljati kalkulacije. Vsled tega prosimo gospoda velikega župana, da takoi ugotovi dejanski položaj, javnost obvesti o najdenih rezultatih in v bodoče zavrača poročila iz strokovno neorijentiranih krogov. Poleg tega naj se tudi občinstvo pouči o predpisih protidraginjskega zakona, da bo občinstvo uvidelo, da mestne občine nimajo pravice maksimiranja cen poljskim pridelkom in drugim živilom.
Uradniški krogi sc pritožujejo nad svojim težavnim gmotnim položajem. Na zavarovanje socijalnega položaja uradništva je v resnici skrajno težko predvsem, ker se občuti velika razlika napram privilegiranemu položaju uradništva v Avstriji. Po vojni ja pa po vsej Evropi zavladal amerikanizem v od leta do leta radikalnejši meri in odprl prosti konkurenci in prosti borbi vseh slojev svobodna vrata. Uradništvo se umevno le težko uživlja v novi položaj, ki se ne da tako hitro spremeniti in je treba, da se na merodajnem mestu, to je pri vodstvu države bori za svoje pravice in od tam zahteva, da se uradništvu da zaslužen položaj, ker je več kot jasno, da je od dobrega, neodvisnega uradništva odvisna cela uprava države. Na drugi strani se pa uvidevno uradništvo zaveda, da je od dobrega gospodarskega položaja odvisen obstoj cele države in da mora država vso svojo paž-njo osredotočiti na procvit gospodarstva, ker le gospodarska jakost države bo omogočala državi živlienje in ji garantirala v težki konkurenčni borbi za obstanek. Država mora ščititi producenta z vsemi sredstvi, dolžna je pa tudi, če hoče zahtevati od uradništva vestno
upravo države, dati uradništvu tak socnalni položaj, ki mu omogoča objektivno delovanje.
Ker se govori često o slabem štedeniu, smo dolžni izreči odkrito besedo, da bo težko ovreči trditev, da se pri nas posebno pri ne: katerih slojih ne živi preko prilik in da bi se ne dalo mnogo intenzivnejše štediti v blagostanje celega naroda. Slovenska prislovica >kar oče napravi, to sin popravi« je za naše slovenske razmere žal le prevečkrat žalostna resnica in bi napravil slovenskemu narodu največjo uslugo oni, ki bi mogel ta poiav spremeniti. Če pogledamo, kako štedno Nemci, Francozi in Angleži in kako narodno blagostanje je nastalo vsled tega štedenja, potem nam mora bili svetel zgled. Nemčija ie z ri-goroznim postopanjem po vojni prisilila narod do skrajnega štedenja in skrajnega napora delovne energije in kako hitro so si opomogli. Kje smo mi za njimil Zapravljivost je slovanska slabost in je koristno, če si to odkrito priznamo. Nagnenje do komodnega, udobnega življenja je pri nas tako silovito, da se kaže le preveč in potem se čudimo samim krizam, nezadovoljstvu, zabavljamju itd. To je bridka resnica, je pa koristno in potrebno, da to uvidimo in skušamo po francoskem, angleškem in nemškem vzgledu vzgojiti drug duh. Za vso našo državo bi to pomenilo največjo srečo. Ko bc enkrat blagostanje tu, potem si pa narod lahko privošči vse to, kar vidimo, da si privoščijo bogati narodi.	.
Da vidimo, koliko se potroši v Ljubliani v enem letu n. pr. alkohola, navajamo, da se je popilo v Ljubljani leta 1927. tri milijone litrov vina, povprečna cena 17 Din, kar znaša 51 milijonov dinarjev, piva 1,200.000 litrov, alkohola in likerjev 135.000 litrov. Za mesto s 60.000 prebivalci so to ogromne številke, ki dovolj jasno govore.
Svetujemo, da je mnogo bol|še, študirati ta vprašanja, ki so z draginjo v najožji zvezi ter pogledati odkrito resnici v obraz, koi pa poslušati demagoge.
ITreznosftno gl
Izredno zanimanje za treznostni pokret ie
pokazala ribniška dekanija, ki jo je v preteklih tednih obiskal zastopnik »Svete vojske«. Vršilo se je več predavanj. Večina župnij, v katerih se zdaj predavanja niso mogla vršiti, so se javile za predavanja kasneje. »Prerod« je dobil mnogo novih naročnikov; župnija Sv. Gregor je dosegla v tem oziru rekord. V mnogih krajih se pripravlja ustanovitev brezalkoholnih gostiln tako, da se bo treznostni pokret v ribniški dolini gotovo prav uspešno razvijal.
V ljutomerskem okraju je priredil kmetijski referent g, V. Stampar dva tečaja o brezalkoholni produkciji. Udeležba na obeh tečajih je znašala 46 oseb. Ljutomerski vinorodni okoliš kaže za brezalkoholne pijače veliko zanimanje.
je tudi zdravniško prignano zdravilo
„GAIIA"
Kristusu Kralju
Stroj evropske civilizacije ne teče ve6 gladko; vsi s trepetom poslušamo hreščanje in stokanje v kolesih tega stroja. Sovraštvo je med državami, ki ga ilustrirajo nešteviln; topovi in oklopnice in zrakoplovi; sovraštvo med stanovi in sloji, ker eni plešejo okrog zlatega teleta in uživajo, drugi so brezposelni; sovraštvo med narodi, eni vladajo kruto in brezsrčno drugi so ponižani in razžaljeni; sovraštvo v družinah, tako da se ločijo zakoni, kot bi bili sklenjeni za poletno ali zimsko sezono.
Mnogo zdravnikov in mazačev se oglasa. Državniki svetujejo mednarodne sporazume in »pravične« zakone.
Sociologi govorijo o zavarovanju delavcev in večjih mezdah.
Socialisti nasvetujejo razredni boj in pa gtrajk. — Filozofi govorijo o človečanstvu in >etosu«. — Pedagogi razpravljajo o avtoriteti
in izobraizbi.
Je pa aviktoriteta na svetu, ki ne zajema i7. človeške modrosti, ampak govori z božjim naglasom, papeštvo, ki nam kliče: Treba je vpostaviti vlado Kristusa Kralja.
»Vse nesreče, ki stiskajo človeški rod, izvirajo odtod, ker je premnogo ljudi odstranilo Jezusa Kristusa in njegovo postavo iz svojega zasebnega, pa tudi iz družinskega in javnega življenja; trajnega miru ne bo med narodi, dokler se bodo poedinci in države branile priznati nad seboj gospostvo našega Odrešenika. Ljudje in države, odtujene od Roga, razpalje-ne od notranje razrvanosti, bite v razpad ui pogubo,r- to diagnozo in prognozo stavi Pij XI. našemu času.
Kaj pomeni vlada Kristusa Kralja? Na-rod, kateremu vlada Kristus Kralj, mora podrediti vse svoje udejstvovanje načelom Kristusa Kralja: svoje privatno družinsko življenje, svoje gospodarstvo, politiko, zakonodajo, vzgojo, znanost, umetnost, svoje mednarodne od-nošaje. Tak narod bi bil žarišče prave civilizacije in kvas za svet. V takem narodu bi časopisje, gledališče, družabno življenje, šole, razstave gojila in negovala vse panoge kulture v skladju z moralo in načeli Kristusa Kralja.
Kristus SCrali in drž~va
Kristus Kralj, ki nam daje božje kraljestvo v večnosti, ne jemlje svetne vlade državam. Avktoriteta, ki jo imajo vladarji, je od Boga, tako uči Kristus Kralj. Zato morajo državljani spoštovati višjo oblast in se ji rade-voljno v vesti podrediti. Kjer vlada Kristus Kralj, bo vladal pravi državljanski, domovinski duh med državljani. Od vladarjev pa Kristus zahteva, da se vestno posvečajo vladarskim dolžnoslim, da proučavajo potrebe ljudstva in da »vsi zakoni in naprave, da vsa uprava služi v najvišji meri splošni dobrobiti ljudstva«. Vladajo naj očetovsko, ker morajo posnemati Boga. ki jim je oddelil del svoje oblasti. V taki državi bo vladala največja sloga med državo in Cerkvijo, kajti Kristusov duh pravičnosti in ljubezni bo jasno delil in vspo-redil sferi, ki tičeta eni in drugi.
Oblika države je lahko različna. Republika ali kraljevina, kakor je pač nastala po zgodovinskih dejstvih in kakor odgovarja značaju naroda, je nositeljica od Boga dane oblasti, da le služi javnemu blagru. Kristus Kralj ne dovoli, da bi državljani nasilno spreminjali te oblike. Ljudstvo je lahko določilo obliko ali osebo vlade in vladarja, a oblast kot tako da Kristus Kralj.
V luči krščanstva zasveti državna oblast v nadčloveški veličini, kajti državljani se ji pokore ne toliko iz strahu kakor iz svetega spoštovanja do Boga; ne ubogajo zgolj ljudem, marveč predvsem Bogu.
Sveto pa mora zato biti vladarjem in državnim oblastem ime božje in najskrbneje bi morali varovati avtoriteto Kristusa Kralja. Država mora javno v zakonodaji in pri slovesnih prilikah priznati božjo avtoriteto. Naravnost zločin samoumora zagrešijo države, ki prezirajo Boga in zainetavajo ali celo preganjajo cerkev in njene ustanove; kajti izpodko-nujejo si lastne temelje in pripravljajo pota revolucijam, ki izvirajo iz napačnega nauka, tla je ljudstvo popolnoma suvereno in si sme dozdevne pravice izvojevati tudi z nasilnim prevratom.
Bili so časi, !ko so ideje Kristusa Kralja bile vodilne za evropske države. Tedaj so dihale vse ustanove in naprave milino Njegovega duha. Pod vodstvom Kristusa Kralja je iJvropa najprej civilizirala svoje lastne divje narode, zavrnila divje navale islama in turškega barbarstva, postala je nadalje učiteljica in voditeljica sveta. Narodi drugih kontinentov opuščajo svoje vzore in ideje in priznavajo superiornost evropske civilizacije.
Kristus - kralj družine
Po zgodovini je potrjen zakon, da dvig nravnosti težko hodi vzporedno s kulturnim napredkom. Dobe hiperkulture so obenem dobe nravne propasti. Bilo je tako pri Grkih, bilo tako v rimski državi. Podobno je danes Civilizacija stoji visoko, stopnja nravnost' pa Je močno padla. Nekrščanski Indec Gandhi jo to občutil. »Zadnja vojna je odkrila satanično naravo civilizacije, ki dandanes gospoduje v Evropi... Evropa ni več krščanska, Evropa moli mamona.s: Pa še drug zakon uči zgodovina. V dobah hiperkulture in nravne propa-
sti se krha in ruši in razpada družina. Uči to Grčija, uči v preteklosti Rim in z grozo govori o tej resnici sedanjost. Veliki papež Leon XIII. ni ob svojem socialnem pogledu v delavske družine brez vzroka narodov klical v šolo k nazareški družini delav.-a Jožefa. Potreba je narekovala cerkvi po/.iv krščanskim druMnam, da se posvete božjomu Srcu in tako v sebi vsade in obnove mišljenje, hotenje in življenje po duhu Kristusovem. Ko je Pij XI. poslavljal praznik Kristusa Kralja, je mislil nt> tem ludi na družine in družinsko življenje, saj je premnogo ljudi odstranilo Jezusa Kristusa in njegovo postavo tudi iz družinskega življenja.
Družina hira! Družino treba reformirati, dvigniti! Povrnimo se v družino! Taki klici danes niso redkost. Ponižali zakon z nadnaravnih višin zakramentalnosti na stališče navadne, če le mogoče odpovedljive pogodbo med možem in ženo. V imenu svobode se odreka zakonski vezi nedotakljivost. Proglašajo in uzakonjujejo ali vsaj hočejo uzakoniti raz-poroko — to -.zločinsko postavo, ki ubija rodbinsko in religiozno življenje, postavo anarhije in prevrata, ki obeta svobodo in srečo, a domaša le sužnost in bedo« (Pavel Bourget). Socialna demokracija je zanesla nauk svobodne ljubezni v mase. Ni čudno, da se premnogi zakoni sklepajo lehkomiselno in zakonci kaj kmalu preklinjajo dan poroke in vale krivdo drug na drugega. Tudi družine žaniejo sv d o ve niaterializma. Kajkrat stopajo ljudje v zakon brez zavedi odgovornosti in brez volje za žrtev. Kolikim možem in ženam je uživanje edini evangelij! Zato jim ni do zakonske zvesto-be. Moderni mož ima hišno prijateljico, modema žena prijatelja. Otrok ni blagoslov, ampak breme, ki se ga treba otresti. Odtod družine brez otrok, družine z enim ali dvema otrokoma. Po modernih družinah se mori življenje v kali. Tn moderna družba je brezstidna dovolj, da zahteva, da se ta morija zakonito dopušča. So družine, no katerih divje gospodari in uničuje srečo, blagostanje in rod alkoholizem. Socialne razmere: delo mater izven doma. stanovanjska stiska, beda izpreminjajo proletarska družine iz semenišč življenja v razvalino življenja. Bistveno in jedro zla pa je to, da razkristjanjeni človek hoče biti sam zakonodajalec družine in družinskega življenja. Zato v družini ne priznava višjih zakonov, on .odreka pravico, da bi narava in njen Začetnik poplavljala družini in družinskemu življenju red. Do strašnega razdejanja po družinah je prišlo, ker so odreka Kristusu pravica nad družino. Kristus ne vlada po družinah s svojo postavo, odtod gorje.
Kristus je Kralj družina, naj to tudi svet taji. Zato je zakon svet zakrament, do katerega naj vodijo čiste steze. Zakonsko življenje ni več mehkužno uživanje, ampak resno in žrtev polno izvrševanje svete službe pred Bogom in človeštvom. Zakonska vez je posvečena, zato naj je ne skruni zakonska nezvestoba in ne ruši njene neporu.-nosti razporoka. Otrok je cilj in blagoslov zakona. Življenje, četudi šelo započeto, je življenje človeško, zato sveto. Kristus Kralj uzakonjuje kot osnovno postavo ljubezen. Zato vladaj po družinah ljubezen, ne le tista, ki jo nareka in sladi čutnost, ampak ljubezen duha, ki če treba odpušča! in prenaša, ki se žrtvuje in sama sebi odpoveduje.
Krisais Kralj družine je s svojo postavo osvobodil in dvignil razpadajočo pogansko, rimsko družino, tako uči kulturna zgodovina. Pravica Kristusova nad družino v stoletjih ni prenehala, ne njegova postava oslabela na svoji životvorni moči. Moderni hirajoči družini rešenje ne bo prišlo razen po poti, po kateri jo prišlo nekdanji poganski. Ta pot pa je: upostavitev vlade Kristusa Kralja po družinah.
Kristus - kra?l v&«pie
Vzgoja in vzgojna vprašanja nekam posebno zanimajo v modernem času. Od vzgoje v resnici silno mnogo, če ne vse, zavisi. Vzgoja je potrebna. Za krepost in religioznost je človek sicer po naravi dovzeten, toda to naravno razpoloženje je treba razviti, kar je delo vzgoje. Vzgoja hoče iz otroka narediti dobrega, poštenega, krepostnega človeka. Krepost pa je le ena, tista namreč, ki se blesti v najvišji meri in v popolni harmoniji na osebi Boga-človeka. Kristus jo je učil z besedo in živel s svojim življenjem. Kristus je učenik človeštva, zato ima pravico, da človeštvo njegov nauk verno sprejme. Človeštvo nima pravice, da poslavlja vzgoji druge cilje, kakor je cilj od Kristusa postavljen — krščanska krepost in krščansko življenje. Če človeštvo išče vzgoji drugih ciljev, so vsa razna mnenja v teoriji in slabi uspehi v praksi dokaz, da je nn napačni poti.
Kristus s svojo kraljevsko pravico kot učenik in odrešenik sveta zahteva, da starši vzgajajo svoje otroke po njegovi postavi in da jili odgajajo za življenje po njegovi zapovedi. To Kristusovo pravico do krščanske vzgoje otrok starši pač mnogokrat prezirajo, se za odgojo otrok kar nič ali vsaj dovolj ne menijo, ali pa jo naravnost kršijo, ko dopuščajo, da dorašča njihov otrok v nekristjana. Prvo dolžnost in pravico do vzgoje imajo pač starši. Nobeno vzgojno delo ni tako blagoslovljeno, ne seže tako globoko in ne ostane tako dolgo kakor beseda materina, pogled očetov in zgled obeli.
Rodbini pomaga pri vzgoji šola. Moderna
šola kaj malo ceni Kristusovo pravico do vzgoje. Še ni umrla zahteva, da imej država šolski monopol, čeprav na škodo svobodnega razvoja in zdrave tekme. Dasi so šole vzrasle pod oskrbo staršev in cerkve, so države zapirale cerkvene šole in ovirajo razmah cerkvenega šolstva. Prišlo je do tega, da celo taki, ki se s po-nosom imenujejo kristjane, ne umejo pravice cerkve in njenih redov do šole. Laična, svobodna šola, v kateri je vsak vpliv religije iz vzgoje in pouka izločen, to je premnogim dr-žavam vzor. Otroku naj se vera niti ne omenja. Križ iz šole, pouka o veri ne v šolo! Cela vrsta držav je črtala verouk iz šol. Po drugod pa puščajo verouk v šoli, toda uči naj ga državni učitelj, nikakor ne duhovnik, kakor da bi bil Kristus postavil državo za učenico vere in nravnosti, ne pa cerkve. Po drugih državah se v šoli verouk poučuje po duhovniku, a krščanski nauk je le še predmet kakor so drugi predmeti, vsa odgoja ni prežeta več verskega duha. Na splošno šola bolj izobražuje kakor vzgaja. Še bodi cilj šole uravna vzgoja! O verski vzgoji na šoli moderna politika ne more niti slišati.
Ako naj se že verouk poučuje na osnovni šoli, srednješolcu, vsaj višješolcu ga ni treba več. Tako se upošteva po modernih državah Kristusova pravica do vzgoje! In vendar je pravica Kristusova pravica do verske šole. Šobi vzgaja, saj šolar še ni vzgojen. Vzgoja pa naj vzgaja nravne značaje. Nravnosti brez vere ni, etika brez Boga nosi v sebi kal smrti. Zato tudi prave vzgoje brez vere ni.
Kdor pouk tako uredi, da ga odtrga od religije, ta bo uničil semena dobrega in pravega v mladih srcih in tako ne bo prinesel domovini moči, marveč le pogubo in razdejanje. Če mladini vzamete Boga, kaj jo bo držalo v mejah dolžnosti, kaj jo l>o navrnilo s polzkih poti strasti na pot kreposti?« Tako Leon XIII. Mladini so vzeli in še jemljejo Boga. Sadovi niso izostali. Kristusovo pravico do vzgoje kršijo in je ne priznavajo, mladina pa nravno slabi, nravne strahote meri mladino se množe, mladostnih zločincev jo vedno več.
Kristus mora kraljevati vedno bolj v šoli, nad vso vzgojo in imoli bomo nc vedno slabšo, ampak vedno boljšo mladino.

Človeška in umetniška osnovna
hL. Tolstega
V časopisu »Revue C«tholique des idees et de faits« piše znani francoski romanopisec Paul Bourgef. član Francoske akademije, o Tolstem sledeče: Matoknteri umetnik je imel v tolikšni meri dar umetniške individualizaclje, to je sposobnost, doumeti in upodobiti človeka ali katerikoli predmet v vsej njegovi posebnosti in svojevrstnosti. To velja i za vnanji i za notranji svpf. A zadošča že, da primerjamo Tolstega z drugimi mojstri svetovne literature recimo z Balzacom, Moličreom, f hakespeareom, da spoznamo, da mu manika druge Bposobnotili, brez katere ni možna dovršena umetnina: sposobnosti za kompozicijo. >Vojua ali mir-' ali *Ann Karenina* kažeta sicer veliko silo v podajanju posameznosti, a ta dela so pravzaprav anarhična. Ne gre trditi, da je življenje tudi tako. Čisto nasprotno, v najglobljem izkazuje močno, neizogibno logiko Naloga umetnika je ravno v tem, da izkaže globlje zmiselne zveze. Treba mu je trdnega stališča, vidika, s katerega more presoditi prelivajoči se lok dogodkov. Velika dela Tolstega so ogromna in najdragocenejše /.birke materiala, konstrukcije stavbe pa ni. S tem je v zvezi, da se Tolstoj ni prav zanimal za vzroke in postanek dogodkov, temveč le za njihovo konkretno obliko. Možnosti za posplošen,(e mu je torej v glavnem nedostaialo. Zato se tudi njegova pesniška odrešilna, beseda vedno obrača do individualne vesli. Tako je prišel do tega, da je v drugem delu svojega življenja, ko je začel zaničevati umetnost ln prešel k direktni propovedi morale, razbral iz evangelijev nauke, ki jih tam ni in jih tam tudi biti ne more, ker prav evangeliji temelje na osnovnem dejstvu, da ni religije brez cerkve in je ftiflk Kristus izročil evangelij cerkvi, ne pa enostavno svetu. Sklicevanje na individualno vest je zavedlo Tolstega do tistega ponosa, ki mu je tičal najgloblje v notranjosti srca. Ponos pa je vedno le posebna oblika egoizma. Veliki nemir, ki Tolstega ni zapustil in ga je še neposredno pred smrtjo gnal iz družine in doma, je znak manjkajočega miru, ki more priti iz ponižnosti in globokega spoznanja.
Alfonse Aulard f
23. oktobra je umrl v Parizu Alplionse \u-lard, profesor na Sorbonni, v starosti 70 let. Au-lard, ki .ie politično pripadal levemu krilu radikalov in je 1. 1024 skupno z Gustavom Le Bonom postal Komander Častne legije, uživa sloves kot zgodovinar revolucije iz 1. 1T80. Objavil jo večje število temeljnih del, med temi je vzbudila občo l>ozoriiosl njegova »Histoire 'politirpie de la Rčvo-luticm franfaise«, ki je izšla prvič I. 1000 In loži-vela nato več izdaj. Prevedena je bila v več evropskih jezikov, med drugimi tudi v nemščino in poljščino. Od 1.188fi. je imel A.profesuro za zgodovino francoske revolucije na Sorbmi. Njegovo zadnje delo iz 1. 1922. se peča s postankom francoske narodne znvesli in ima naslov >Le Patriotisme frau-?ais de la Renaissance a la Revolution. Aulard jc v svojih delili nanovo preštudiral vse vire in prikazal francosko revolucijo v čisto novi luči. Njegova slika je zlasti v nasprotju s konstrukcijo Hippolyta Tainea.
Radikalna stranka izgublja z Aulardom enega izmed svojih najbolj resnih učenjakov in publicistično naiživabnejših prvoboriteljev. A. je bil duhovno trdno zakoreninjen v tradiciinh francoske revolucije, v tem smislu jo skušal prikazati preteklost tudi kot zgodovinar. Njegovo poznanje vi-iov je bilo oeromno in vseobsežrio — kljub nekaterim stranskim sodbam, do katerih je prišel po svojem živahnem temperamentu, si je priboril na svojem področju neoporečno avtoriteto. Zavedal se je, da je zgodovinarjeva naloga pred vsem objektivnost, a vendarle ui ostal suh teoretik, posegal ie tudi v politično življenje. Uveljavljal se je kot izrazita osebnost, ki je živo predstavljala tradicije in duha velike revolucije. Po pravici so sta smatrali za »inkarnacijo ideološkega revolucijskega konservatizma.«
DR ANAT0LI.TE SPAHOVSKl: KULTURNA PERSPEKTIVA KRALJEVINE SRBA, HRVATA I SLO-VENACA. — VEL. KIKINDA.
Po obsegu je to mala brošura, a po vsebini prikazuje globoko zajeto problematiko našega kulturnega osamosvajanja in kulture jugoslovanskih narodov sploh. Naš kulturni razvoj je več ali manj psevdometamorfoza deloma pod zapadnoevropskinii, deloma pod azijatskimi vplivi. Te pseudometamor-foze se moramo osvoboditi. »Uziiumo sve što je dobro i jako u diuamici zapadno-evropskog duha, ali orosimo sve ovo krvlju svog stvaralačkog zanosa; vratimo se našoj srednjevekovnoj ornamen-tici i hramu, ali naravno ne kao formi, koja je rekla svoju poslednju reč, več kao bazi za nova kulturna postizanja. Budimo »balkanci«, ali ne po svojoj primitivno] grubosti, več po svojoj stvara-lačkoj originalnosti.«
Avtor slavi vso vero za kulturno osamosvajanje v mlado generacijo. Stara generacija se je borila za naš »biološki jaz«, a naša mladina se inora boriti za naš »duhovni jaz«. A od stare generacije zahteva, naj omeji svoj egoizem, svojo ravnodušnost napram idealom, svojo težnjo za iz-
ključno materialnimi interesi samozaljubljenost in skepticizem.
Centralno ognjišče za porast kulture je šola. Sodobni šoli v jugoslovanski državi stavi sledeče naloge: Ojačiti silo rase, oblikovati v njej nacionalno stvariteljske težnje, zmanjševanje moralnih konfliktov in jačenje moralne zavesti. Te težke naloge pa zahtevajo pomoč cele države, vseh njenih narodov, njihovega idealizma in vere v svoje kulturno zvanje. Tem nalogam pa ne bo kos ona šola, ki odpira vrata militarizmu, ki se smatra za tovarno diplom, ki ustvarja socijalni položaj »gospoda« — in tako vzgaja ljudi, ki vidijo ves smisel življenja v zoološki udobnosti — v denarju. Taka mladina, ki se v šoli in družbi polni z utilitarističnim svetovnim nazorom, postane igračka primitivnih življenjskih sil.
Sola mora oživiti v mladini vero v njeno kulturno misijo, zato pa sc mora dvigniti tako, da bo res temelj in uvajanje v kulturo a ue »fabrika diplomirane poluinteligencije«.
Delo zaključuje z mislijo: »Ako se stara generacija neče odreči od dela svog egoizma, bez-idejnosti i niaterializma, koje ona tako jarko sada pokazuje, a nova generacija neče iči po od nas naznačenom putu, to Ce tragika istorije ponovo do-taknuti svojom hladnom i iieumoljivom rukom našu državu.«
Brošuro, ki jo je napisal bivši slušatelj ljubljanske univerze, toplo priporočamo. Stane 5 Diu in se naroča pri »Radak — V. Kikinda«.
KNJI2EVNO-GLASBENI NATEČAJ UMETNIŠKEGA ODDELKA MINISTRSTVA PROSVETE.
Na osnovi odloka gospoda ministra prosvefe U. br. 3273 od 13. oktobra 1923 razpisuje umetniški oddelek ministrstva prosvetc književno- god-beni natečaj ped sledečimi pogoji:
1.	večja povest ali roman dobi nagrado S0C0
Din;
2.	dramsko delo, tragedija ali komedija, v verzih ali v prozi, brez ozira na število dejanj, dobi nagrado 8000 Din;
3. glasbeno delo siinfonijska kompozicija (simfonija, simfonijska poema, suita), ali glasbena drama, dobi nagrado 8000 Din.
Za natečaj se sprejemajo samo dela, ki dosedaj še niso bila objavljena. Književna dela morajo biti pisana s strojem, a' kompozicija s črnilom. Dela se predajo osebno proti potrdilu ali s pošto priporočeno s povratnim reccpisom umetniškemu oddelku ministrstva prosvete, in sicer anonimno z istim geslom na delu in na zapečatenem pismu, v katerem je avtorjevo pravo ime. Rok za predajo del je 1. marec 1020. Nagrajena dela ostanejo popolna last avtorjev.
Člani juryja: za književna dela: gg. Veljko Petrovič, Milan Predič, dr. Vinko Vitezica; za glasbena de'a: gg. Petar Krstič, Ivan Brezovšek, Juro Tkalčič.
Opočensky, .lan. Der Untergang Oc»tcrrei:Ii* ii n d die Entstehung des tsvlierlioslovakisclion Slna-tes. Prag. -Orbisc. 1928. 25 Kč. — Kot VI. zvez k pomembne serije »Polit isehe BUcherek, ki jo pod redakcijo O. Butlra izdaja velepodjetna, disi mlada praška založba »Orbis.-, jo izšlo to koncizno in vendar jasno pisano poročilo o postanku češkoslo-\aške republike. Od spomladi I. 1918., ko je avstrijska vlada zaprosila za mir. se preko pomembnega dne 14. oktobra riše ves razvoj dogodkov do 14. novembra 1018, ko je bila slovesno proklami-rana češkoslovaška republika. Delce bo posebno dobro prišlo onim Slovencem, ki jih zanima, kako se ie prevrat pripravljal in izvršil med našimi brati Cehi, pa ne razumejo dovolj eeščlne. Knjigi so priloženi portreti takratnih vodilnih Čeških politikov, ki so se nahajali v Avstriji.
Hochland, I. zvezek 1928 29. Poleg kratkega življenjepisa svete Tereze Avilske, ki se še nadi-ljuie (Marija Sclilttter Hermkes) in ki smo ga v tej rubriki že omenili, prinaša ta najboljša nemška katoliška revija politično zelo interesantui in izčrpni članek Deutsehland und Osterreich od Josefa Riiu-scherja, Dialog iiber Christentiim »ml Kultur, kjer znani Theodor Hacckel ta problem globokomiselno rešuje, Dietrich von Hildebrand nam opisuje nesrečno osebnost velikega Maxa Sclielerja, v kateri bo marsikdo videl kos samega sebe, kdor pa hoče dobiti globok vpogled v angleško dušo, ga bo zanimal Jo It n Galsrovthv od Otto Knnppn. Hudo kritično se obnaša napram kongresu katoliških akademikov v Konstanci P. F„ ki vidi v njem !e reprezentativnost.
Viktor Ehrcnbeig. Kartliago. 48 strani. 2.50 Mark, Hinsichssehe Buchhandlung, Leipzig. — Ze'o velikopotezen pregled zanimive zgodovine Karta-gn, ki je bil skrajna zapadna točka orientalske kulture in semitskega bita. Kulturni vpliv Kartage se pozna ie v krščanstvu (Tertullian, Cyprlan, Avguštin).
*
Ljubljanski škofijski list št. 7 tn 8 prinaša aktualno razpravo vseuč. prof. dr. Rado Kušeja: Verski zaklad in pntronatna bremena.
8ehrciner-BetjakoTft Slovenska jezikovna viul-nira. Zn tesno združeni pouk v slovnici, prnvopisju in spisju v petih zvezkih. Drugi zvezek za tretje j šolsko leto. 5. v bistvu neizpremenjena, a poprav-
ljena izdaja. Priredil dr. I. Bezjak.

Grški ministrski predsednik Venizelos otvarja novoizvoljeni parlament.
sebi niso imele nikakega pomena, toda glas in gesta, razumevajoča simpatija, ki so bili v teh besedah, so zadostovali, da so mi takoj stopile solze v oči. 2 njim sicer zelo rada igram.
Ramona Novarro poprej sploh nisem poznala in sem se ga zelo bala. Slikali so mi ga kot zelo brihtnega in mirnega človeka. Vedela sem, da ima rad dobro glasbo in resno gledišče ter sem mislila, da se dolgo ne bi vrnil, če bi ga ob odmoru naprosila, naj gre z menoj ven plesat Black-Botton. Vendar, »se je nasmehnila Joan Crawford,« je bil on prvi, ki me je naučil novi ples Five St p, tako da sva divjala po ateljeju kot otroka. Ramon ima mnogo zmi-sla za humor in je vedno pripravljen pokazati neke mehikansko igro na karte ali pa zaigrati nov šlager, oziroma naučiti nov ples. Nenadoma se pa popolnoma zresni ter začne govoriti o kakem filozofskem predmetu.
In potem John Gilbert — to je poglavje svoje vrste. On ne igra vloge, ampak živi v njej, pri čemer mu pomaga to, da se zna izredno spreminjati in zbrati. Od njega sem se naučila, kaj pomeni sposobnost in razen tega, da je nravnost največja umetnost igranja in najboljše sredstvo, ki deluje prepričevalno. Njegov značaj ni svetlo izenačen. Ali je zelo vesel ali zelo turoben, vsaki stvari se posveti docela. To je velik umetnik, vendar ni srečen ..
Williams Haires — Billy! Billv je naravnost bajka. Igrala sem ž njim v filmu »V kadetski šoli« in se mi v resnici čudno zdi, da sem še živa. Biti z njim skupaj, pomeni umirati od smeha. Njegova duhovitost ie nenadkriljiva — vedno ima zadnjo besedo. Zelo je odkrit in je kljub svoji objestnosti, kljub temu,da si ne morete predstavljati, da bi bil ta človek vsaj za trenutek resen, eden najbolj pripravnih igralcev za zaljubljene vloge — ljubezenska scena z njim je prava ljubezenska scena Tu ni več časa za smeh.
Tim Mac Coy je izreden človek. Razen filma se zanima še za mnogo drugih stvari, o katerih sc pogovarja na nenavaden način. Tim Mac Coy je prav tako kot Lon Chanev oženjen.«
Da" je končala joan Crav/ford smehljaje se, razlika je, kako igrajo zaljubljene vloge oženjeni in neoženjeni igralci. Toda ta razlika je samo takrat, če so prvi srečno oženjeni.«
| naj tisti, ki nima športnega duha in se v svo« jih zahtevah ne zna prav nič omejiti, za vedno opusti misel na zračno potovanje.«
Pet minut pozabljivosti — 160.000 mark škode
Neka ruska grofica je te dni dospela i/. Londona v Berlin. Ker je hotela takoj dalje potovati, si ni najela sobe, marveč se je le mimogrede ustavila v nekem hotelu. V umivalnici si je snela 160.000 mark vreden prstan in ga ob odhodu pozabila. Že čez pet minut pa jo opazila, da nima prstana in hitela nazaj v umivalnico — toda prstana že ni bilo več. V tem času j ebila v umivalnici neka neznana druga tujka, ki je potem hitro odšla. Prstan je imel velik štirivoglat zelen kamen, okolu njega pa rubine.
Svetovna zveza za žensko volilno pravico in državljansko delo, ki bo prihodnje leto v Berlinu praznovala 251etnico svojega obstoja, je imela 23. t. m. v Berlinu svoje pripravljalno zborovanje. Navzoča je bila poleg nemških zastopnic in inozemskih delegatinj tudi predsednica Zveze Corbett-Ashby (London). Kot cilj bodočega ženskega gibanja je zbor označil dosego enake svobode in enakih živlljenskih pogojev za moškega in žensko na vseh poljih človeškega udejstvovanja in pa uveljavljenje mirovne misli kot splošnega vzgojnega načela; politika ne sme biti ne moška ne ženska, marveč človeška.
Dr. Robinson, znani angleški okultist, je te dni brezžično brzojavil — na Mars! Odgovora seveda ni dobil.
Zet je prišel k očetu svoje žene in se bridko pritoževal, kako jc žena prepirljiva, kljubovalna, nečimerna — z eno besedo neznosna. Tast pazno posluša in po kratkem premisleku pravi: »Povej moji hčeri, moj sin, da naj se poboljša. Ako slišim še kakšno pritožbo, jo — razdedinim. To je zaleglo, vsaj r^t se ni nikdar
več pritožil čez ženo pred tastom.
•
»Zakaj pa dr. Muha naenkrat tako neusmiljeno pesti svoje dolžnike in izterjava dolgove?«: — »Njegova žena je članica dobrodelnega odbora in je naročila za prihodnji dobro delni koncert dragoceno obleko iz Pariza.«
Odvajanje vode iz Nemiikega jezera pri Rimu, iz
katerega dna hoče Mussolini dvigniti paradno ladjo cesarja Tiberija.
Pri vsaki bolezni na laseh gotovo pomaga
GAMMA"
Najzadnje odkriti vitamin E, ki ga vsebujejo razne solate, učinkuje posebno na spolno življenje. Pri podganah, ki so jih sicer dobro hranili z razno vitaminsko hrano, a jim niso dali solate, je spolno življenje popolnoma zamrlo, dasi so bile drugače popolnoma zdrave.
Vsi vitamini brez izjeme se ne drže dolgo in se hitro razkrojijo. Tudi predolgo kuhanje ali sušenje more njihov učinek oslabiti ali celo uničiti. Zato so razne konzerve mnogo manjvredne nego sveže sadje in zelenjava.
Raziskavanje o vitaminih je še nevo in še davno ni zaključeno. Nadaljna raziskavanja bodo nedvomno še marsikaj odkrila, kar ne bo važno samo za znanost, marveč tudi za praktično uporabo v zdravilstvu. Tako se je v zadnjem času posrečilo s pomočjo obsevanja z ultravioletnimi žarki doseči, da so nastali v nekaterih živilih vitamini, ki jih prej niso vsebovala.
Filmski igralci med seboj
Joan Crawford, slovita igralka Metro Goldwyn Mayerja, trdi, da se spoznajo igralci partnerji med seboj tako temeljito, kakor se poznata le mož in žena. O svojih partnerjih, znanih filmskih umetnikih, je izjavila:
»Lon Chaney je velika osebnost, ne da bi se tega zavedal. Ne more najti za vse takoj prave besede, zato pa ima za vse razumevanje in čustvo. Kadar si o čem ustvari svoje mnenje, potem svojega mišljenja ne izpreminja. Nikdar ne pozabim epizode, ki se mi jc pripetila pri fotografiranju filma »Neznanec«. Nisem se mogla jokati tako, kot je zahteval prizor; nasprotno, bilo mi je zelo na smeh. Lon je to opazil, pristopil k meni, mi položil roko na rame ter mi rekel samo to: Vse je v redu. Besede same po
Kaznenska mati z detetom v kaznilniški celici. Na Nemškem so uvedli pri izvršitvi kazni velike reforme, ki dovoljujejo obzira vrednim obsojencem znatne olajšave. Tako so za matere z majhnimi otroci določene svetle, čedno opremljene sobe, v katerih morejo negovati svoje otroke.
Za prežejne potnike ni zrakoplov
Na očitke, da je bilo na »Zeppelinu« premalo poskrbljeno za pijače in vodo, odgovarja dr. Eckener v svojem intervjuvu za Hearstove liste:
: Na te pritožbe moram enkrat odkrito povedati, da zrakoplov pač nikdar ne more nuditi takega razkošja, kakor ga nudi modern parnik. Bilo pa tudi ni potrebno, da se je popilo že takoj prvi dan vseh 60 steklenic vina. Ravno tako ne morem razumeti, da se je že prvi dan porabilo 900 litrov vode. Kljub temu bomo skušali potnikom po teh izkušnjah tudi v tem pogledu kolikor mogoče ugoditi. Ven. dar pa moram z vso odločnostjo naglasiti, da
Afganistan hiti za Turčijo
Kemal paša je našel v afganistanskem kralju Amanullahu vernega in navdušenega posnemovalca svojih preosnov v kulturno-soci-alnih razmerah mohamedancev. Ob svojem obisku v Carigradu se je kralj Amanullali dogovoril s turškimi šolskimi oblastmi glede vzgajanja afganistanske mladine na turških zavodih. Na podlagi tega dogovora je prišla te dni prva skupina afganistanskih otrok — dečkov in deklic v Carigrad, kjer so jih porazdelili po raznih zavodih. Nadaljnje skupine slede.
Glasba in medicina
Nič novega ni, da glasba poživljajoče vpliva ne samo na dušo, marveč tudi na telo. Najboljši dokaz za to so nam vojaške in druge godbe na pohodih in pri sprevodih, dalje glasba pri plesu in telovadbi. Razni medicinski strokovnjaki sedaj natančneje raziskujejo vpliv glasbe na človeško telo. Francoski raziskovalec Goubaud je ugotovil, da glasba poživi delovanje srca, poglobi dihanje in okrepi tudi delovno sposobnost mišic. Naša čutila: oko, uho, koža začno pod vtisom glasbe drugače delovati, drugače živeti nego običajno. Zdi se, kakor bi oko slišalo, sledeč zvočnemu valovanju, združujoč dogajanje in sluh. Oko se razširi, igra punčice se poživi, ako je godba vesela, navdušujoča; enako pa se tudi žalobna godba zrcali v mračnih potezah našega obraza.
f Prof. Alphonse Aulard, sloviti francoski zgodovinar in predsednik Svetovne zveze lige narodov.
dobro poznamo, vemo zanje, dasi še-le posredno, to je po škodljivih pojavih, po boleznih, ki yselej nastopijo, če vitamini manjkajo-
Vitamini imajo silno važno nalogo pri izmenjavi snovi, dasi bistvo te naloge znanstveno še ni pojasnjeno; poleg tega poživljajoče vplivajo na prebavo- Po fiziologičnem delu, ki ga opravljajo v človeškem telesu, so jih znanstveniki razdelili v razrede s tem, da so jih označili z velikimi črkami alfabeta kot vitamin A, vitamin B itd. Doslej poznamo pet vitaminov:
Vitamin A se nahaja v vseh rastlinskih in živalskih maščobah in oljih, v mleku in surovem maslu (toda v margarinah navadno ne!) v zelenem sočivju in jajčjem rumenjaku. Ta vitamin pospešuje splošno rast, posebno pa rast kostnega sestava; kjer ga v hrani manjka, nastanejo motitve v telesnem razvoju, in to ne le v kostnem razvoju, marveč tudi na očeh, tako da more človek tudi oslepeti. Ta vitamin, ki je važen činitelj pri rahitični ali angleški bolezni, imenujejo Angleži tudi »protirahitični princip«. V ribjem olju je posebno veliko vitaminov A, odtod njegov učinek pri rahitičnih obolenjih.
Vitamin B se nahaja v vseh mokah, posebno v žitnih in riževih mekinah, v korenju in mleku; dalje v zelenjavi, posebno špinači, solati in ohrovtu, v raznem sadju (paradižnikih, limonah, oranžah itd.); potem v nekaterih gobah in v manjših količinah tudi v krompirju. Preveč izmlete moke vsebujejo mnogo manj vitaminov nego takoimenovane domače moke. Kjer dolgo uživajo hrano, ki je brez vitaminov B., nastopi
Mrs. Corbett Ashbey, predsednica Svetovne zveze za žensko volivno pravico, ki je te dni zborovala v Berlinu.
bolezen beri-beri, ki je doma na Japonskem, v Indiji in Brazilji in ki se kaže v počasni ohromitvi telesa.
Vitamini C igrajo važno vlogo pri skorbu-tu. Ta bolezen nastaja, kjer vitamin C v hrani manjka. Dlesno začne krvaveti, nastopijo krvavitve tudi na koži in v notranjih delih telesa; če ni pomoči, človek izhira in umrje. Vitamini C se nahajajo predvsem v sveži zelenjavi in »adju, paradižnikih, solatah, orehih, rdečih jagodah, malinah, črešnjah, pa tudi v krompirju in kvasu ter večini gob.
Vitamin D je snov, ki krepi živce ter se nahaja v mleku, zelenem grahu in fižolu, krompirju, nekaterih vrstah sadja, kakor v oranžah, jabolkih, hruškah, malinah, grozdju- V mesu in živalskih maščobah tega vitamina ni, kakor ineso sploh vsebuje le malo vitaminov. Kjer manjka v hrani vitamina D, sc pojavijo motitve na živcih, ohromitve itd.
Kaj so vitamini?
Kjerkoli je govor o pravilni prehrani, po-vsodi se naglaša pomen vitaminov. Vendar pa malokdo ve kaj več o njih nego ime. V berlinskem časopisu »Die Rader < piše o tem dr. Max Maschke:
Naša hrana vsebuje kot bistvene sestavine beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe; poleg teh važnih snovi pa tudi neobhodno potrebne vitamine. Kaj so vitamini, iz česa obstoje, nc vemo; doslej se ni še posrečilo ugotoviti in pojasniti kemične sestave teh snovi. I- vendar jih
Deset v gospodarstvu
Ze je poteklo deset let, odkar so se politične meje v Evropi tako znatno izpremenile, odkar je prišlo naše osvobojehje.
Deset let v gospodarstvu pomeni mnogo, zlasti pa ta leta od li>18 do 10'28, ko smo morali zgraditi naše gospodarstvo na popolnoma novih temeljih, dočim smo prej stoletja živeli v okvirju avstrijskega gospodarstva in z njim doživljali slabe in dobre čase. Teh deset let po vojni pomeni mnogo več kakor deset let pred vojno, ko je šel ves razvoj po ustaljenih smernicah. V teh desetih letih po vojni pa so so porajale nove oblike, nova vprašanja v našem gospodarstvu.
Nimamo danes mesta, da bi razpravljali o so-eialno-geapodarskih vprašanjih, ki so jih prinesle povojne razmere, o stališču delavstva v našem gospodarstvu. Zato je poklican socialni zgodovinar, ki bo imel iz teh burnih časov, ki so se znčeii že. z rusko revolucijo, dovolj zanimivega in važnega gradiva; kako temeljito so se morsln v zvezi s tem »spremeniti tudi narodno-gospodarska naziranja, zlasti v praktičnem oziru.
Samostojno delo.
Let« 1918. se je naše ozemlje gospodarsko popolnoma odtrgalo od velikega avstrijskega gospodarskega organizma, s katerim je živelo stoletja. Naša domača gospodarska politika, ki je igrala doslej v Avstriji le podrejeno vlogo, je postala važen faktor v naši državi. Pojavila so se popolnoma nova vprašanja, katerih ni bilo mogoče več meriti s starimi merili in reševati s starimi sredstvi.
Socialna struktura našega prebivalstva se napram predvojnemu času ni dosti izpremenila. Omeniti nam je le, da je odstotek industrijskega delavstva postal večii in s tem tudi njegova važnost. Na-sprobio pa je danes slovensko gospodarstvo v naša državi nekaj popolnoma drugačnega kakor prej v Avstriji. Prej v zelo industrializirani državi slovenske zelo agrarne dežele, so te postale industrijski kraji v popolnoma industrijski državi. Seveda bolj relativno, ker naš odstotek industrijskega delavstva kaže, da smo še daleč za industrijskimi državami (Slovenija 1«%, cela država 9%, Anglija 51.5%); v naši državi pa smo seveda najbolj industrializirani.
Naše poljedelstvo napram predvojnim Časom ni mnogo zvišalo produkcije in tudi njegova rentabilnost se je znatno zmanjšala, ker tudi nismo mogli v tako agrarni državi kakor je naša, konkurirati z drugimi cenejšimi produkcijskimi centri. Prva leta po vojni smo morali porabiti direktno za reparacije vojnih škod, šele sedaj z aktiviranjem oblastnih skupščin se je začelo novo delo za pospeševanje našega tehnično zaostalega kmetijstva, pri tem pa je seveda tudi narava potegnila meje, ker ne moremo misliti na kako uvedbo ameriških proizvajalnih metod, ki so pri naših proizvajalnih pogojih deloma nemogoče. Velik plus pa je zabeležilo naše kmetijstvo (mogoče bolj v socialnem oziru) z agrarno reformo. Sploh pa se vse izpremem-be v kmetijskem gospodarstvu vrše dalj časa kakor v drugih gospodarskih panogah deloma rad drugačnih predpogojev deloma pa tudi iz psiholoških
razlogov..	„ . .
■ Vej i k napredek pa beleži llasa obrtna, ozi-se večji pa naša industrijska dejavnost. Dočim so v Avstriji prespevale samo velike industrije, ki so imele posebne predpogoje za razvoj in ob tako znatni industriji v ledanji Avstriji m Češkoslovaški. Delale so dotedanje industrije za mnogo večja kakor predvojna; vzemimo samo pre. avstrijskem trgu zaščite. Po vojni pa smo prišli v novo državo, kjer je bila industrija šele v povojih, in ie imela sicer manjši pa bolj hvaležen trg, zlasti ker ie bil še carinsko dobro obvarovan za domačo proizvodnjo. Tedaj so se mnoga obrtna podjetja povečala v industrijska, mnogo se je ustanovilo novih industrij. Danes je naša industrijska produkcija mnogo večja kako rpredvojna; vzemimo samo premog- 1918 je znašala produkcija 1,587.000 ton, lani že 1,912.000 ton. S tem se je znatno povečalo število delavstva; ves prirastek med vojno in po vojni se radi izpremenjenih razmer ni mogel izseljevati v taki meri kakor pred vojno. Nasprotno pa se sestava našega industrijskega kapitala kljub pompoz-nim nacionalizacijam ni znatno izpremenila; v Kolikor pa se je izvršila, pa opazujemo zopet proces odtujevanja, ki pa sedaj ni več tako nevaren kot prei, ker nima političnega ozadja.
Tudi naša trgovina se je razširila. Nočemo omeniati ogromnega povečanja trgovskih obratov v Sloveniji, kar je gospodarsko neproduktivno in se že opaža odpadanje življenja nezmožnih obratov. Pač pa moramo z veseljem ugotoviti, da so se naši trgovinski odnošaji z inozemstvom znatno povečali čenrav je še vedno dosti posrednikov. Pa smo postali poleg tudi važen posredovalni center v državi zaradi ugodne zemljepisne lege m se je poleg naša trgovina v južnih krajih radi slovenske solidnosti zelo afirmirala. Veliko bolj kakor v-in-Siji je postal nacionalen bančni kapital v Sloven ji Dočim smo imeli pred vojno samo dve slovenski banki (od katerih ena žal tudi ni več),
lih je pa ^36. Naše zadružništvo je še utrdilo svoj
položaj v slovenskem gospodarstvu. __
P Danes se le še malo spominjamo povojnih m-fl ac i i sk hi let, k o je dinar stalno padal, čeprav še nismo pretwleli vseli izgub. Vsi pametni ^spodarj,
šele potem, ko je.preneha a hoh-štaplorska politika dviganja dinarja ki jei tudi g redno škodovala našemu gosp^aratvu. DanM pn čakujemo le še nadaljne Stabilizacije sedanjih go-spodarsldh jazmer.	^	„ samo-
stojno življenje v gos%darstv„. Kl£b™PJ kam, ki so pravzaprav bile nase o roške bolezni, smo se vživeli v novo gospodarstvo m pokazali, da znamo biti tudi samostojni. Priznana pndnost n soiidnost našega naroda bodo v nadaljnjem rmoj« prišle še bolj do veljave, ko se bodo P^bata no la vprašanja Kajti vkljub lemu, da je že 10 let m nul^od prevrata' ni v našem gospodarstvu popolnoma dovršen prennvljalni proces, ^hnoje u življenje pa mora biti še nadalje v gospodarstvu.
Državne finance v juniju 1928. V mesecu juniju 1028 so znašali državni dohodki 493.8 milij. Din, izdatki pa 588.8 milij. Din, skupno v 8 mesecih: april, maj in junij dohodki 1609.4 milij. (proračun 1917.2), izdatki pa 1444.2 milij. (proračun 1917.2 milij.).
Nova delniška družba v Zagrebu. Trg. ministrstvo je odobrilo osnovanje Trgovačko-opskrbno d. d.« Zagreb s kapitalom 1 milijona. Osnovatelj je Ivan Mihajlovič.
Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 2. nov. glede dobave 400 komadov vzmetnih podložkov. Drž. rudnik v Brezi do 5. nov. glede dobave 3000 m tračnic. — Vršile se bodo ua-slednje ofertalne licitacije: 8. nov. pri upravi smod-nišnice v Kamniku glede dobave sir. sukanca, 20 tisoč kilogramov preje od jute, 10.000 kg parafina, 36.000 kg žvepla, 80.000 kg amonijevega solitra, 10.000 kg trinitronaftallna, 12.000 kg tera, 2000 metrov platna in 15.000 kg nafte. — 12. nov. pri monop. upravi, ekon. oddelek, v Belgradu glede dobave raznih desk. — 18. nov. pri subot. žel. ravn. glede dobave raznega lesa. — 9. nov. se bo vršila pri Glavnem san. skladišču v Zemunu ofert. licitacija glede dobave 150 garnitur malih poljskih lekarn; 26. nov. glede dobave 6000 komadov slam-nic; 28. nov. glede dobave 2000 komadov košar za sanitetni materijal; 80. nov. pa glede dobave 540 različnih šatorov. — 12. nov. se bo vršila pri upravi Drav. int. skladišča v Ljubljani ofert. licitacija glede dobave kotlov za poljske kuhinje. — ,12. nov. se bo vršila pri strojnem oddelku ljublj. žel. ravn. v Ljubljani ofert. licitacija glede dobave 1500 komadov gledalnih stekel, 2000 komadov vo-dostanskih stekel in raznih šip; 13. nov. glede dobave 110.150 komadov raznih tiskovin; 14. nov. glede dobave 3100 komadov kaučuk-zagostk; 380 kg kaučuk-platna in 400 komadov kaučuk-obročkov; 15. ti>0. glede dobave 8COO komadov mazalnih blazinic; 16. nov. glede dobave 1220 kg bakrenih cevi.
Prodaje. Ravn. gozdov v Ljubljani sprejema do 15. nov. ponudbe glede prodaje, bukovega lesa. 15. nov. se bo vršila pri avtokdi II. arm. obl. v Sarajevu ofert. licitacija gledo prodaje starih avtomobilov in avtomobilskih delov.
Mc mužlte svoJHi otrok s ribjim oljem,
marveč dajajte j!m
Jemali se more dajati v vseh slučajih, kjer je potrebno dajati ribje olje. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah v malih in velikih zavojih.
line 27. oktobra 1928.
DENAR
Devizni promet je bil ta teden prav znaten: znašal je 20 milj. Din napram 16.15, oz. 14.6, oz. 14.6, oz. 24.6, oz. 15.8 milj. Din v prejšnjih tednih J naraščanje prometa je pripisovati bližajočemu uiti-mu. Med tečaji se je učvrstil Dunaj, pa tudi London, Trst in Berlin. Curih je ostal neizpremenjen. Praga pa je koncem tedna popustila.
Trst: Zagreb 33.53-33.55, London 92.58-92.61, Pariz 74.70—74.80, Ne\v York 19.05—19.06, Curih 367.30-167.50.
Curih Belgrad 9.1275, Berlin 123.82, Budimpešta £0.52, Bukarešt 3.14, Dunaj 73.10, London 25-20, Newyork 519.70, Pariz. 20.30, Praga 15.3975, Trst 27.2175, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 88.60.
Dunaj. Belgrad 12.4875, dinar 12.445.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Na tržišču vrednostnih papirjev je bil ta teden zabeležiti pade ovojne škode. Radi vesti o izdaji novih obligacij vojne škode in v zvezi s tem radi mahinacij besistov je vojna škodo v ponedeljek padla v Belgradu in Zagreb je v torek sledil, toda v torek popoldne je že nastopil preokret in vojna Skoda se je počasi vrnila na stari nivo. Tečaj se je v ponedeljek in torek, pa tudi še v sredo stalno iz-preminjal. Prometa v škodi ni bilo dosti, največ se za termine. V teku so se nadalje učvrstili tudi drugi državni papirji. Na tržišču bančnih delnic je bilo nekaj več prometa, tečaji pa so ostali nespremenjeni. Tržišče industrijskih papirjev pa beleži prav majhen promet pa tudi tečaji niso dosti vari-rali. Večji promet je bil edino v delnicah Slavonije radi znanih izprememb, ta papir se trguje tudi na termine. Na dunajski borzi je tečai Kranj. ind. zelo izpremenljiv: tako je v petek notirala 37, v ponedeljek 33, v sredo pa 36.50, to pa radi tega, ker je inaio flotantnega materijala.	.„«.„.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 84.30, Zivno 125.75, Alpine 43.50, Greinitz 2.50, Trbovlje 61, Slavonija 0.83.
Žitni trg
Splošno mrtvilo v kupčiji karakterizira sedanji položaj na našem žitnem trgu. Produktivni kraji prodajajo v malem obsegu promptno pšenico zlasti v Hercegovino in Dalmacijo, dočim se sklepajo kupčije za Slovenijo zelo sporadično. Tendenca v pšenici je slaba in je iskati temu vzroka v splošni oslabitvi pšenice na vseh svetovnih tržiščih, zlasti v Cikagi. Da je pri nas cena komaj za spoznanje popustila, dočim ni ponudbe za promptno blago skoro nič, je razlagati tako, da producenti, kakor tudi trgovci, raje šjpekulirajo z blagom ter ga prodajajo na termine po znatno višjih cenah, dočim nimajo interesa prodajati blago za promktno dobavo po nizkih dnevnih cenah. Opirajoč se pa na dejstvo, da mora cena še mnogo popustiti, če hočemo pšenico izvažati, se zadržujejo kupci pri nas povsem pasivno. — Položaj za koruzo je koncem lega tedna dokaj nejasen. Za promptno laplatsko blago se pojavljajo ponudbe po nespremenjeni '«ni, dočim za terminsko blago ni ponudb. Z ozirom na zadnji dvig cene v Buenos Alrcsu in na splošno čvrsto tendenco koruze na svetovnih tržiščih, je pričakovati v kratkem ponovnega dviga cene, vendar zaenkrat ni mogoče jasneje pregledati situa-
SrednH dmml teča"s na l^ubli. borzi od 22. X. do 26. X. 1928.
Dne
22.
23.
24.
25.
26.
Berlin | Curih
1356.-I'jf6.fi0
1357.— 1337.-1357.—
1095.60 1095.60 1095.60 1095.60 1091.60
Dunaj [ London ] Newyork
« 0.24 800.24 800.24 800.;" 4 799,60
276.16 276.18 276.21 276.23
56.94 56.945 56.945
56.95 56.955
Pariz
Praga
222.37 222.25
168.77 168.77 168.77 188.77 168.75
Trsi
298.27 298.-
293.10 298.32
cije. — Za ostale pridelke, kakor tudi za mlevske izdelke, je položaj nespremenjen.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: marec 27.96-27.98, zaklj. 27.96-27.98, maj 28.76-27.70, zaklj. 28.74—28.76. Kž: maj 26.62—28.70, zaključek 26.66—26.68. Koruza: maj 29.90-29.90, zaklj. 29.21 do 29.28, julij 30.42- 30.44, zaklj. 30.42—30.44.
Deželni pridelki
Fižol. Ze dober teden dni je, odkar je prišel na trg novi poljski fižol, pa tudi čilski. Zato za naše blago ni nikakega zanimanja.
Poljski fižol se danes ponuja fko Trst 12 do 14 dolarjev. Nadalje se jo izkazalo, da je bil tudi naš pridelek večji, kakor se je. splošno računalo. Zato so nakupne cene za fižol v Ljubljani padle za skoro 1 Din pri kg.
Gobe. Dovozi novega blaga so radi enakomerne rasti stalni. Povpraševanje pa je le za lejio blago. Cene so zelo nestalne. Razlika 10—15 Din med cenami je stalen pojav.
Orehi. V severnih krajih je bolj slaba letina orehov, nasprotno pa v južnih boljša. Cene so sedaj zelo visoke. Producenti zahtevajo za blago na mestu 8,50—10 Din.	#	<	|
Kože in usnje
V sobolo se je imela vršiti dražba kož Udru- i ženju mesarskih obrtnika v Zagrebu za mesec oU- j tober. Zaradi prenizkih ponudb pa kože niso bilo ; prodane (niti telečje niti goveje). Pripominjamo, d t
so bile na dražbi pret. ines. prodane telečje kože no 31.50 Din za kg. Goveje pa tudi prejšnji mesec ni:;j bile prodane.
Hmelj
Žalec, ('SR. (Tedensko poročilo.) Nnki'povan>e j>o deželi se nadaljuje in je bilo le dni nakupljenih par tisoč stotov. Cene so ostale, nespremenjene, za boljše vrste pa so se celo učvrstile. Tranzitni poljski in jugoslovanski linifli pa notirala 800—110O Kč za 30 kg brez carine (26.60-31.60 Din). V zalešUem okolišu je bilo do 10 .okt. prodano v nemški sekciji 50%, ozir. v češki pa 65%. Po .Saazer Hopfen- und Brauerzeitungc je. prodanih do 20. okt. 60%. Pri jtroducentih se nahaja še 45.000 stotov.
NUrnberg, 25. okt. (Tedensko poročilo.) Kui>-čija je mirna še nadalje. Nakupovali ie se vrši le še pri tlačenih cenah. Trguje se največ z virtember-škim in hallertauskiin blagom. V tranzitnem hmelju je promet neznaten iu notira SO—125 mark za 50 kg (24.20—33 Din za kg).
Nilrnherg, 27. okt. (Tel. Slov. ) Danes je bilo pripeljanih 10 bal, prodanih pa 20 bal po cenah: Hallertau 190—195, tržni hmelj po 135. — Tendenca zelo mirna.
Vino
Vinska trgatev v Halozali. Topli dnevi in jasne noči vplivajo ugodno na grozdje. Kdor ie čakal s trgatvijo, je zdaj bogato poplačan s sladko kap-liico. (Iraška šparkasa n. pr. je začela brati šele 22. t. ni. v svojih, 104 oralov obsegafačih vinogradih. Mošt meri 25—34 slop.. Renski rizling 34, tra-minec 26—30 stopinj. To je sladkoba. kakoršne že ni bilo več desetletij. Sv. Trojica v Halozah se bo lahko letos opravičeno ponašala, da ima najboljši vinski mošt na Slovenskem.
Živina
V Mariboru so za živino in meso naslednje cene: voli L 7.25-8.50, 11. «.30—7, biki 6-7, krave debele 7.50—8.25, plemenske 6—7,.kIobasarice 3.7o do 4.30. molzne 5.50—6.50, breje 5.50-6,50, mlada živina 7.25—8; meso : volovsko 10—18, telečje lo do 22-50. svinjsko sveže 15—30 Din za kg._
\fttfifc jrtMfe '
Agent za radio
(Izpred sodišča.)
Je na vso inoč hudo in nerodno, če bi si človek rad nabavil kakšen pošten iu prvovrsten ra-dio-aparat, pa tega ne more storiti kjerkoli. V Ljubljano j>a se že ne ljubi potovali vsakemu za tako reč, ako ni zraven še kakšnih drugih opravkov. In tako, vidite, ui kazalo Matevžu iz Struj | drugače, kakor da se obrne do sosedovega Jerneja, j ki se prvič spozna ua ta preklicani radio, drugič j pa ima znanje z ljudmi, ki umejo delati takšne , pripravne in poceni aparate, ki bi ravno godili Matevžu. Tako je namreč svečano zatrjeval Jernej, j ko sla se o tem z Matevžem menila. In je Jernej Matevžu tako obljubil, da mu bo že preskrbel najboljši radio-aparat in to v najkrajšem času, le brez skrbi naj bo. Kar pa se denarja tiče, ja! — malo nerodno je, Matevž! Ko bi mi dal nekaj, saj veš, no... Matevž je vse verjel, kar je pripovedoval Jernej, pa je tudi tisto zastran denarja razumel, kajpak da! Segel je torej v žep in je Jerneju dal 1000 Din, da bi kakorkoli kupil ali sestavil radio-aparat. Toda Jernej zna! Briga njega Matevž in njegov radio-aparat z vsemi aparati in oddaj umi postajami vred — da ima le on v rokah 1000 Din. Pa bo spet fletno nekaj časni He! Kako je Jernej zaupani mu tisočak potrošil, tega sodni spisi sicer ne navajajo, povedo pa, da je Matevž ponovno vpraševal in opominjal Jerneja, kako je že kaj z aparatom ... ? — pa se je Jernej znal vedno na kako vižo izgovoriti. Nazadnje pa je bilo Matevžu že vsega dovolj. Spoznal je bil, da tako ne bo prišel do radia. Pozval je torej Jerneja, naj mu lepo vrne 1000 Din, ker da se je skesal in ne bo Se nabavljal aparata, zlasti pa pri njem ne, ki ga že dva meseca vleče za nos. Jernej, ki je že zdavnaj pozabil, kje je dotični tisočak, mu ga seveda ni mogel vrniti. Matevž se je obrnil na sodnijo. Zastonj mu poštar prinaša vabilo za vabilom. Jernej noče ua sodno razpravo. In tako je Matevž tudi tukaj ta kratko- vlekel, ker je moral zastonj tollkrat na sodišče. Ampak kazni Jernej kljub temu ni odšel. Sodnik ga je obsodil kar na »kontumac na en leden zapora in na plačilo 1000 Din Matevžu, ki bo tako le prišel do denarja in do radio-aparata.
Kes^avci
(Izpred sodišča.)
Vsak človek se zanima in ljubi svoj Spori, zakaj bi se torej Oprečnikov Nace ne smel zanimati' za svojega. On na primer ljubi keglje. Keglja vneto in neumorno po cele večere in tudi vse nedelje posveti temu športu. Pravijo celo. da je za preljubi kegljaški šport tako vnet, da raje zamudi ali pa kar opusti nedeljsko mašo. kakor pn da bi zamudil kakšno partijo na kegljišču Ampak loga mu nihče očitati ne sme, ker drugače on že pokaže, kakor treba. Kajti nikomur nič mar ne gre, kako je z njegovo mašo; če bo hudič koga na ražnju pekel bo njega, ejduš . .. ! In si Oprečnikov Nace poiuakjM klobuk s krivci nazaj ua zatilnik,
NAJBOLJ UGODNO
nudi lenenska In zlmoka oblačila
J. M^ČEK
specialna konfekclla za nospocle In deoo Aleksandrova cesta 12
pljune krepko v pest, pograbi leseno kroglo, jo
požene med keglje in čaka, kaj bo . I'ak je pač Oprečnikov Nace! — lu tako se je :ieke nedelje zgodilo, da je Nace kegljal s še drugimi ianti tam v tisti gostilni, ki ji matere pravijo »P.sat od hudobca«:. Saj veste, čIov< k v soboto sprejme plačo v debelem denarju, pa mu zatorej kajkrat zmanjka drobiža v nedeljo. Pozval je torej Nace fante, kdo da bi mu menjal 100 Din. Bil pa je med kegljači, samimi korenjaki, tudi slaboten dečko, barvarski vajenec, kali! Ta se je ponudil, da bo Nacetu menjal »metulja . Ročno je naštel deset kovačeve, — lisli hi)) pa je žo prišla nanj vrsta iu so ga poklicali, naj gre in vrže kroglo. Nikjer t;a svetu pa pri izvrševanju športnega navdušenja ni takšna sila. kakor na primer pri kegljih. Tukaj se vedno mudi. Zalo je Se Nace fantiča pozval, naj le brž gre in vrže kroglo, da ne bo partija zamujena... Medlem pa je Nace 2e imel v roki tistih deset . kovačev., pa tudi metulja še ni bil Fantu v zameno izročil. To so videli vsi rantje. In je bil kljub temu Nace toliko drzen, da je vsem utajil, ko" se je fant povrnil z dolžnosti metanja krogle in zahteval 100 Din. Nace je trdil, da jih je že dal in je to izpoved podkrepil še s trdo kletvico. Zraven je fantiča ozmerjal še s »smrkovcem in podobnimi izrazi Nič drugega iii kazalo dečku, kakor da storijo pove orožnikom. In jo je. Nace pa je tudi pred onžniki tajil in je tajil trdovratne tudi prod sodnikom No, sodnik pa jo moral verjeti tolikim pričam in je Načeta obsodil na en leden zapora s trdim ležiščem in postom. Zdaj pa, ko je bila sodba že izrečena, je Nace sodniku skromno pripomnil, da je pač pripravljen povrniti dotičnih 100 Din, če mu zaradi tega potem ne bo treba sedeti. Prepozno! je dejal sodnik. Tistih 100 Din boste plačali vseeno in zaprli boste tudi še. Čudno se je zdelo Nacetu; saj je mislil, -ta ne bo obsojen, če bo odločno tajil... No, pa so paragrafi ludi za taksne ljudi!
Madame! Ne poiab^Se
Poudre ta Parfum
Bourjois — Pariš
Gospa Marta in n«en mucek
(Izpred sodišča.)
>0 gospod sodnik, ko bi vi poznali mojega mucka, mojega dobrega Bobka! Bil je zlata duša, ta mucek, ta nedolžna živalca, joj, gospod sodnik, tako dobro in pošteno sem ga vzgojila . Pa je prišel ta grdoba, ta. ub, kar vanj bi skočila, gospod sodnik! Ta grdavž nesramni, ki stanuje v naši hiši, gosped Stresen, la je bil, ki je pograbil revolver in ga je, mojega dobrega Bobka. Sredi noči je počilo, pa je Sel moj mucek! še zabevskal ni več, kar stegnil se jo...
Tako hiti vsa razburjena pripovedovati gospa Marta na sodniji in se še zapisnikarju milo stori iu pričam in vsemu občinstvu, ki je prišlo, .ia bi culo čudo. moderne Ljub^me, kjer jc ^ospa Marta vzorno vzgojila svojega mucka, da je ločil klobpso od korenja in slanino od kamna in še celo Gavri-lovičevo salamo od ponarejenih salam. Znal je ta maček po nolah jokati; malone, da ni sam z žlico jedel, spal pa je bolj na mehkem, ko marsikdo v Ljubljani. In kar ga je posebno dičilo, je bili njegova lepa lastnost, da se je miši — bal. No, jia pride la mucek nekoč v obsedeno stanje, zaradi miši ga je bilo menda strah, — pa se je drl^ na take viže po hiši. da ga ni bilo moč prenašati. Od tedaj dalje ni bilo več miru pred njim iji je to prebridko občutil gospod Stresen, ki je že ilak živčno bolan. Zdaj pa naj še posluša cele noči tega nesrečnega mačka. Figo! Vzel je zatorej gospod Stresen nekega večera revolver, počakal je pred vrati stanovanja, in ko je dobro in pošteno vzgojeni mucek počasi prikorakal in začel svojo običajno nočno pesem, je gospod Stresen pomeril* tisti hip je bila dobremu Bobku upihnjana luč življenja! iloj, pa .ie slišala strel gospa Marta, za božjo voljo, kaj pa je?! Skoro da ui omedlela, ko je ugledala svoj ideal stegnjen pred durmi. lokala pa je tisti večer, hudo je jokala in niti spala ni nič . •. Bog ji ni bil naklonil moža. — saj ni marala dedcev nikoli pogledati! — niti otrok, da bi jih negovala, pa si je privzgojila mucka, tla ji je bil uteha in vse v njenih jesenskih dneh življenja. Na, zdaj je pa vse fuč!
Gospa Marta je brž tekla k sodniji in je /elo reč potožila na zapisnik, iu so gospod sodnik razpisali razpravo in so nanjo poklicali tudi gospoda Stresena, da naj se pride zagovarjat. Nikdar še ni bil gospod Stresen na sodniji, hudo se je ustrašil tistega vabila; saj veste, kaj je živčna bolv.eu in še razburjenje! Skromno in ves boječ je prišel gospod Stresen pred sodnijo, ves je trepetal, ko ga jc pozval sodnik na odgovor — hiisliTje mor^i, da tx> za usmrtitev enega mačka kaznovan najmanj s šestmesečno ječo! In je skoro joka.je'govoril govoril gospod Stresen v svoji nervozi, živčni bolezni, močnem razburjenju, blagroval je celo sosesko, ki je vsaj ponoči mir imela pred tem mačkom, medtem, ko on ni niti ure spal tiste dni. Gos|>od sodnik, oprostite, ampak za. obrambo mojega življenja se je šlo, sicer bi n-." bila ta nesrečna žival spravila v prerani grob ... pa sem ga torej ustrelil. Bolje da pogine maček radi mene, kakor jaz radi mačka!
Tako se je zagovarjal gospod Stresen, gospa Marta pa je vila roke v klopi nad tako predrznostjo. In je potlej zahtevala, da strogo obsodijo tega človeka, njej pn da mora plačati mačka in bolečine, ki jih je prestala zaradi mačkove smrti, seveda ji ima tudi dati nekaj za zamudilo časa, ko niora letati zdaj po sodniji. Za mačka zahteva 300 dinarjev, gospod sodnik, saj je bil vreden trikrat toliko, res! — Sodnik je Marto do konca poslušal, {totem pa je razsodil tako, da se gospod Stresen oprosti vsake krivde in kazni, ker je bil res tako silno razburjen vsled večnega mačkovega nočnega vpitja, da se ni mogel več premagati, zlasti še, ker je močno živčno bolan, kar je dokazano z zdravniškim spričevalom. Odškodninske zahteve gospe Marte se pa zavrnejo na pot civilne, pravde, kar pa gosp.» najbrž ne razume, zakaj vsa je vzra I doščena nad takim uspehom in tako sodbo. Gospodu Strekenu strže korenček, češ. Zdaj pa imaš ..! Saj vešl
I KaroMte r$!ovencaM
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši ■ znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje. Za oglase slrol go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši ■ zneseklO Dire. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri ■ naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le, če je priloze-B na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štcv.2328. |
iluibodobe
Pekovskega vajenca
sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Alojzij Noč, pekov, mojster, Kranj 29,
Dobro kuharico
z večletnimi izpričevali, samostojno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, iščem. Starost nad 30 let. Ona, ki se ne boji samote, naj se javi upravništvu pod »Sama« št. 10.424.
Poslovodjo
starejšo, strokovno izobraženo moč in
knjigovodkinjo-
blagajničarko
išče »Lesna industrija«. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Lesna industrija« štev. 10.460 na upravo lista.
Trgov, vajenca
poštenega, sprejmem z vso oskrbo. - Naslov v upravi Slov. št. 10.494.
Korespondentka
z 12 letno prakso, samo-stalna in perfektna v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku, ste-nografinja, želi najti stalno mesto v Mariboru ali najbližnji okolici. - Cenj. ponudbe na upravo Slov, v Mariboru pod L. B. 192,
Tri pletilje
dobro izurjene, dobijo takoj stalno službo. Selo št. 41, p. Moste p. Ljublj.
Strojepisko
brezplačno praktikanti-njo, sprejmemo. Ponudbe pod »Začetnica« 10.469 na upravo Slovenca.
Rabim raznašalca
blaga prve dni v mesecu od 12—14. Ponudbe pod »Raznašalec* št. 10.470 na upravo Slovenca«.
Trgovski vajenec
Sprejme se učenec z enim ali dvema razredoma meščanske šole, vešč slovenskega in nemškega jezika. Predstaviti se je v. trgovini A. Petek, Slov. Konjice.
Učenca
z dobro soisko izobrazbo in veseljem do trgovine, sprejmem takoj. — Klun Janko, trgovina z mešanim blagom v Prevaljah.
Trgov, pomočnik
mlad, vesten in pošten, išče službe. Najraje zunaj Ljubljane, če mogoče s stanovanjem in hrano v hiši. Spričevala na razpolago. - Ponudbe se prosi na inserat. odd. Slov. pod »Vesten« št. 10.462.
Učiteljica
ženskih ročnih del, išče službo vzgojiteljice v kaki boljši družini. - Ponudbe pod »Vzgojiteljica« 10.446,
Dekle
staro okiog 30 let, pošteno in delavno, ki zna tudi kuhati, dobi pri meni takoj službo. Ostati pa mora vsaj tri mesece. Plača po dogovoru, pot-nino povrnem. — Pisma pod »Majnno mesto na kmetih« štev. 10.505 na upravo lista.
Mizar, pomočnika
in vajenca sprejmem takoj za fino in trajno delo. Ivan Planinšek, splošno mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano.
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Skodič, Glince-Vič, Tržaška cesta 15, Ljubljana
14—15 letno deklico
z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme za lahka dela. — F. liatjel, Ljubljana, Karlovska c. 4.
2 mizar, pomočnika
sprejme za stalno, za pohištvo. Tomo Jeglič, mizarstvo, Radovljica.
■•Sedlarski vajenec
»e sprejme. Stelan Vin-cek, sedlar in auto-tapet-nik, Tržaška cesta st. 9, Vič-Glince.
Pletiljo
izurjeno, samostojno, se išče kot družabniico v na novo urejen, krasen lokal. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.552.
Kroj, pomočnika
za boljšo konfekcijo takoj sprejme Franc Kosmač, Smlednik.
BDI
Šofer
trezen in pošten, ki bi opravljal tudi druga dela, išče mesta; vstop 15. nov. ali 1. dec. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.419.
Mlinar
oženjen, želi stalne službe v valjčnem ali kmet-skem mlinu. Vzamem tudi mlin v najem. - Bratuša, Št. Janž, pošta Meža.
Kuharica
zmožna vseh gospodinjskih poslov, išče službe, najraje v župnišče. Ponudbe pod »Kuharica« 10.46J na upravo.
Boljše dekle
z dežele, izučeno v šivanju in s petmesečnim gospodinjskim tečajem, išče službe pri boljši družini ali kaj podobnega. Naslov v upravi lista pod št. 10.511.
Deklica
išče mesto učenke bodisi v mestu ali na deželi za meš. trgovino. Stara 15 let, dovršila 7 razredov osnovne šole. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 10.502.
Prav na Vas
smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30.
ras
Trgovska hiša
na deželi naprodaj. V hiši sc nahaja trgovina z živino, mešanim blagom, potrebna skladišča in živinska tehtnica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prodam« št. 10.530.
Pouk
Otvoritev
novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije dne 5. novembra. - Šola za jezike po
Metodi Berlitz: Kralja Petra trg št. 8.
Zaslužek
Postranski zaslužek
nudimo agilnim gospodom, kateri bi hoteli prodajati naš predmet privatnim strankam na deželi. Zaslužek do 100 Din dnevno. Za vzorec priložiti 10 Din v znamkah. — Pismene poliudbe na Rozman, Maribor, poštni predal 2.
Potniki (ce)
kateri obiskujejo privatne stranke, se jim nudi krasen zaslužek. Iščem tudi rajonske zastopnike; visok zaslužek dokazan. Cenj. ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju.
Vrtnar
oženjen, brez otrok, upokojenec, izurjen mizar -dobi brezplačno stanovanje dveh sob s kuhinjo tekom novembra t. 1. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »2000«/10.406.
Stanovanje dveh sob
kabineta, kuhinje in pri-tiklin, z vrtom in souporabo kopalnice in pralnice ob Dunajski cesti na Brinju štev. 1, v I. nadstropju, odda s 1. novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani.
Resnica osvaja!
Upokojenci, invalidi, brezposelni in sploh vsi dela-žcljni ljudje najdete pri nas trajen in lukrativen zaslužek. Pri našem zastopstvu nimate nikakega rizika. Že v prvem dnevu morete zaslužiti 200 Din. Zumbulovič. Ljubljana — Aleksandrova ces. 10.517
Agilen potnik
se sprejme takoj za prodajanje medicinalnega želodčnega likerja v Ljubljanski oblasti. Cnj. ponudbe na poštni predal št. 142.
Stanovanja
Prazno sobo
poseben vhod in elektrika, se odda. Koseske-ga ulica 22, Kolezija.
Opremljeno sobo
oddam gospodu event. tudi gospodični, najraje čez dan odsotnemu. Naslov se poizve v upravi Slovenca pod št. 10.495.
Solnčno stanovanje
z dvema balkonoma v visokem pritličju, 4 sobami, kuhinjo, kopalnico, električno lučjo, vodovodom ter pritiklinami, se odda v novi hiši s 1. decembrom. Vprašati ozir. dopise je poslati na upravo »Slovenca« pod: »Mirni dom«.
Solnčno, meblirano sobo
oddam dvema solidnima osebama — Naslov na upravništvo Maribor.
Strokovne organizacije, pozor!
Soba, (il/, m dolga, 4'A m široka, na razpolago za razne sestanke in pogovore, na Sv. Petra nasipu št. 71. - Krojač in gostilničar Ivan Kajne,
Meblirana soba
se odda eni ali dvema osebama. Naslov: Maribor, Glavni trg 4, dvorišče.
Stanovanje
s hrano išče gospodična.
Ponudbe na upravo Slov. pod: Nc predrago.
Podstrešno sobo
svetlo, meblovano, oddam solidni osebi po nizki ccni, eventuelno s hrano. Naslov v upravništvu št. 10.527.
Opremljena soba
solnčna, v suterenu, se odda 2 boljšima preprostima gospodoma. Istotam se odda soba s klavirjem v I. nadstropju. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.525.
Opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma. - Priprosto, blizu mestnega središča. Cena zmerna. Vprašati v upravi pod štev. 10.528.
/enitbe
Dekleta
kle« na upravo Slovenca, čednega, inteligentnega, resnega in samostojnega, išče mlad inteligent. -Odgovore pod šifro »De-
Manjše posestvo
na deželi se kupi. Ponudbe s ceno na upravo pod »Kmetovalec«.
Veleposestvo ali
večj'e posestvo
sprejmem pod ugodnimi pogoji v najem za dobo 5 do 10 let. Ponudbe pod »RV št. 10.526« na upravo »Slovenca«.
Pekarna
tudi na deželi, se išče v najem. Zg. Poljskava št. 14.
Lep lokal
na prometnem kraju, sc odda. Florijanska ul. 31/1.
Enodružin. hišo
oziroma savbeno parcelo, kupim na Vrhniki, - Ponudbe poslati na: Ivan Grom, veterinar, podpolkovnik, Osijek, štab div.
Lepo posestvo
s 25 orali zemlje, pri južni železnici in glavni cesti, naprodaj za 80.000 Din. - Naslov: Pekarna Vivod, Laško.
Posestvo
okoli 30 oralov veliko, s stanovanjskim in prostornim gospodarskim poslopjem, blizu okrajne ceste, sc takoj proda. - 16 oralov je gozda, v njem do 80 vagonov kostanjevega in čez 100 sežnjev bukovega lesa, 1K orala z amerik. trtami nasajen vinograd (letos se je nabralo 15 hI prav dobrega mošta), več oralov njiv in travnikov. Kostanjev, kakor bukov les se prav lahko drago proda, ker je blizu velika tvornica za tanin in več žag. Cena se izve pri Janko Žun-kovič, Naraplje, p. Ptujska gora.
Deske
smreka, jelka, monte kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. - »Mangart«, poStni predal 43, Ljnbljana.
Hlode
bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.
Bukova drva
vsako množino ponudite z navedbo cene družbi Ilirija, Ljubljana, Vilhar-jeva cesta, za glavnim kolodvorom.
Krožno žago
prikrajševalko (Pendel-sage), stružnico za železo, vse v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod št. 10.498.
Lahek voz (kočija)
polkriti, enoprežni, se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod št. 10.499.
Kilni pas
nov, poceni naprodaj (leva stran). - Naslov v upravi Slov. št. 10.553.
Planino
skoraj nov, ceno naprodaj. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.539.
Ljubljanski »Zvon«
1. 1895., kupim. Uprava »Mentorja«, Gradišče 4, Ljubljana.
KUPUJEMO zlato, srebro, platin in plačamo t srebrno krono Din 3.50, 2 srebrni kroni Din 7.—, 5 srebrn, kron Din 17.50, prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje - Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 8.
Iščem hladilnik
za tovorni avtomobil v dobrem stanju. Najraje lipe Praga«. Ponudbe z navedbo dimenzij in cene na ing. Milan Lenarčič.
Ribnica na Pohorju.
Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce,
Boljše dekle
izučena v kuhanju ter vajena vseh drugih hišnih del, išče mesta v boljši hiši. Naslov pove uprava «Slov.« št, 10.544.
Bivši orož. podoficir
samec, z večletno pisarniško prakso, želi službe pri kakem podjetju v pisarno. Vešč slov., srbohrvaškega, nem. in ital. jezika. - Ponudbe pod: »9/10.548« upravi Slov.
Dijaki
Sprejme se dijak
na dobro hrano in stano vanje poleg humanistične gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.533.
Mesarskega mojstra
na akord za izdelavo metel z ročnim strojem, iščemo. Ponudbe z označbo zahtev naj se pošlje na »Slon«, tvornica metala, Zagreb, Vlaška 97.
Deklico
pripravno, ki ima veselje do gospodinjskih del ln trgovine, veščo nemščine, sprejmem. - Ponudbe pod »PoStena in marljiva« štev. 10.542 na upravo Slovenca.
Objave
Za lastnega
se odda 8 mesecev star fantek. - Naslov na upravo Slovenca v Mariboru
Deklico
staro 9 mesecev, krepko in zdravo, bi dala rada v okolico ali v mesto Ljubljano za svojo. Na slov v upravi »Slovenca« pod značko >Milost« št 10.506
Smrekovih storžev, semenskih
več vagonov, letošnjih, kupimo. Pismene ponud be z navedbo množine in cene, franko oddajna postaja, je poslati takoj na upravo lista pod šifro »Smrekovi storži« 10.514.
Bukova drva
dva do tri vagone, kupim. Naslov pove uprava lista pod št. 10.509.
Krompir
zdrav, odbran, droben, za svinjsko hrano, kupim 2 vagona po 50 par kg. -Postržin. Videm - Krško.
Harmonij
dobro ohranjen, sc kupi. Ponudbe pod »Harmonij« na upravo Slovcnca.
Krtačni stroj
(Rauhmaschine) prodam ali dam v najem. Naslov v upravi lista št. 10.540.
Mlinsko orodje
različno, ter stroji, se po-ccni proda: valjčni stroj, stroj za čiščenje zdroba, kamna, jermenice in razno drugo orodje. Poizve se v Ljubljani, Stari trg 32. Zorman ali Studa 24, pri Domžalah, mlin Zor-
Nemško deteljo
prvo in drugo košnjo, lepo sušeno, proda ca. 8000 kg, prešano, po 1.75 Din za kg. Obrniti se je na naslov Fcdor Jefimov, Stična, Dolenjsko.
Božična drevesca
vseh velikosti, prodam 4 vagone. Ponudbe upravi Slovenca pod št. 10.425.
Jacquard pletil. stroj
s tremi lepimi kartami, prodam zaradi preureditve obrata. - Naslov pove uprava Slov. št. 10.461.
Pletilni stroj
dober, naprodaj. Katera dekle kupi stroj, ji pre-skrbim tudi delo za učenje. - Izve se pri g. Stof-kovič, Zelena jama 231.
Več nagrob. svetilk v zalogi. Avg. MeguSar,
pasar, Karlovska c. 2.
Italijansko brinje
smokve in češplje za žganjekuho ima vedno na zalogi A. Šarabon, Ljubljana,
Več spalnic
iz trdega lesa po nizki ceni proda Ivan Napast, mizarstvo, Vižmarje pri Ljubljani.
Poceni naprodaj:
sesalni plinski motor, 14 KS (Sauggasmotor), pol-no-jarmenik (Vollgatter), 65 cm širok, različni stroji za obdelovanje lesa, leseni vijaki, 5/s " matice, in še drugi predmeti. Ivan Sirak, Maribor, Pobreška cesta 15.
Krizanteme
v veliki izbiri. Resljeva cesta 22.
Nagrobne svetilke
proda po ugodni ccni S. Justin, Florjanska ul. št. 9. ključavničar.
Štedilnik
proslostoječ, v dobrem stanju, naprodaj. - Ulica na Grad St. 5/1.
Prodam:
avto-kožuh, črno zimsko suknjo in dve železničar-ski suknji, vse zelo dobro ohranjeno. - Naslov pod št. 10.536.
Pisalni stroj Jost
2400 Din, dob<sr< prodam. Drž. uslužbenci na obroke. - Dergas, Maribor,
Koroška 48.
Moško kolo
skoraj novo, prodam za 900 Din. - Gerbičeva ul.
1, I. nad (mestne hišice).
Grevec ^Calefaktor«
ima stalno v zalogi po origin. cenah. - Ing. Gu-zelj, Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta 5.
Štefan Strašek
Celje, Kovaška ulica
priporoča veliko zalogo čevljev. Lastni izdelek. -Tovarniški izdelki vseh vrsta. Naročila po meri. Popravila točno in po zmernih cenah. - Priporoča se zlasti gg. učiteljem in uradnikom. Razpošilja tudi po pošti in da na obroke.
a brakefa
(šlezijski), kakor livarski, kovaški in kurilni
Domači kostanj
lep in zdrav, nudi po 2 Din kg (franko Novo mesto) ter lepe debele zimske in navadne hruške ter drugo sadje po nizki ceni razpošilja Fr, Modic, Tolsti vrh, pošta Št. Jernej.
Jedilnico
v najboljšem stanju, ugod. prodam. - Naslov pove uprava Slov. št. 10.491.
Pianino
skoraj novo, ceno proda. Zim«, Stari trg 34/11.
ter angleški kovaški premog — sc dobi pri
Mejovšek, Maribor, Tattenbachova št, 13, tel, 457.
Poizvedbe
Pes
volčje pasme, okrog šest mesecev star, ca. 50 cm visok, rujave noge, po hrbtu bolj črnkast, ušesa nc nosi popolnoma pokonci, sliši na ime »Lord«, se pogreša od 18. okt. dalje Ker je sled že nekoliko znana, se opozarja najditelj, naj ga blagovoli izročiti v Ilirski ulici 15, pritličje, ali pa na policiji, siccr se bo polic, postopalo. Tistemu, ki ga pripelje, dam nagrado 100 Din.
Dneviritk
Slovenec
naj bolje informirani list!
Danes
ter vsako nadaljnjo soboto in nedeljo pristne domače klobase. Se priporoča Joško JELAČIN, Dolenjska cesta.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Za praznik
Vseh svetnikov
nudim cenj. občinstvu nagrobne dekoracije, la-vorje in palme, krizan-teme, cvetlice, šopke, vence itd. M. Keše, trg. vrtnar, Linhartova ul. 5, pri starem pokopališču.
Fižol za kuho
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
Pisalne stroje
»Remington«, prodaja na obroke J. Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte cenike!
»Ford« model 1927, v brezhibnem stanju, z novo pneumatiko, za 16.000 Din. »Renault« 6 sedežni taxi, moderno opremljen, v dobrem stanju, za Din 26.000.
»Presto« 6 sedežni, stalno v rabi, za 20.CG0 Din. fcFiat« 501, 4 sedežni, za
26.000 Din. »Renault« mali. prvovrsten, za 30.0C0 Din, samo 11.000 km rabljen. »Chevrolet«, 13.000 km rabljen, kot nov, za 35.000 Din. Naprodaj pri tv. Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Premog v kosih in kockah, tudi »Peklenica« in rjavi. Bukove in mehke cepanice, okroglice, kolobarji, vse dobre kakovosti, ter žaganje drv po zmerni ceni pri M. Seiiried, Maribor, Gregorčičeva 1.
Kcmpanjon
6e išče za dovršbo vsaki obrti' prekoristnega stroja
in dobavo patenta. Naslov na upMtVo Maribor pod šifro »Brusač«.
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema, v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Woliova ulica.
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte se!
Sode in kadi
vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. -Popravila se izvršujejo točno in po konkurenčnih nizkih cenahl
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4.
Važno za vse
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emaj-liranje in poniklovanje. Shramba koles in motorjev čez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonlturenčnih cenah inehan. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Razno
Cunje
čiste — za snaženje strojev — kupuje Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani '
Vsakovrstno
isM
po najvišjih cenah.
ČERNE, iuvelir, Ljubljana.
VColfova ulica it. 3.
Vsaka bolezen ozdravljiva
(tudi rak). Popisu bolezni priložiti sliko in znamko za tu- in inozemstvo. Naslov: Uredništvo »Domačije«, Maribor, Koroška cesta 10,
Sprejme seza takoj-- šnji nastop dober -
čevljar
za izdelavo pravih
goizerc .
ali pa tudi dajemo delo na dom. — Poizve se v upravi »Slov.« St. 10.423.
[WmhtMt'Wtike K Scf)6nau, dfjetnnffj)
m	e a
!S9KI1i
si kupite, ker ,je najbolj-i iu v rabi najcenejši Nad 370.000 v rabi
Suhe gobe
piacu « najvišje
M. GERŠAK & C0.
Ljubljana, Prečna ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli). - Telefon 232<*
Nogavice
Flor, svilene, cvirnate, pnvolnate, volnene v veliki izbiri in najceneje pri tvrdki
Osuald Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15
Na debelo: Blago dobro! Na drobno!
ki krepi in idravi želodec

črni ali sivi v vseh modernih barvah in v laku
^^kfNI S l^C
MUbljana, Dunajska cesta la, „PET0V1A" Maribor, Gosposka ulica 18 Celje, Aleksandrova cesta 1 Ptuj, Sloienski trg, ..PETOVIA"
SAMOPRODAJA:
Mehanik- I TO M l
MAKtBOR, Velritijska uS. 20.
fTa rfsm
kCP
Tal. 434.
Več spalnic
po nizki ceni proda Ivan Nepast, Vižmarje pri Lj.
Jaquard blago
za prednje dele in pullo-verje ima v veliki izbiri vedno v zalogi tovarna Lojze Kristan, Zapuže, p. Lesce. Krasni vzorci — nizke ccnel Zahtevajte vzorce!
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L. Brozovič, kcm. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Naznanjam
cenjen, krasno
damam, da imam zalogo iilcev in
baržunastih klobukov
od 60 Din naprej. — Se vljudno priporoča
Anica Bitenc.
(Jnseraii
V
-Slovenci/'
imajo največji uspeh/
Parkele hiastove in bukove hraslov rezan ies in parjeno bukovino
prodaja najugodneje
Ivan ŠSšfca
tovarna parket in parne Sage
Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244.
Kupuje vedno in vsako količino hrastovih hlodov, hrastovih desk 27 mm in hrastove frize.
kupite najceneje pri Ivrdkl
A- VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24. Veletrgovina i žitom
RAZPRODAJA demontiranega
železa
starega mostu
čez Kokro pri Kranju sc vrši v ponedeljek 29. t m. na licu mesta zgradbe. Interesenti se , vabijo k nakupu.
znamvanec, Perl-preji-ca, kvačkanec Maulirtč
v raznih barvah ter najceneje, kupile le pri tvrdki
Oivald Dobeic, Liubliana
Pred Škofijo 15
Volikn zaloga Na debelo1 Nadrobno!
Vsakdo
dobi za Din 90— lepo rožasto tlanelasto odejo
R. MIKLAUC . „Pri Škofu" .iLIUBLJANA
Pred Skotijo štev. :t Lingerjeva ulica
1 n ta
za poljsko železnico sc kupi ali vzame v najem. — Ponudbe na gradbeni odbor Polzela.
Občina Polzela namerava izvesti
• •

Tvrdke, katere sc zanimajo za napeljavo, naj stavijo tozadevne ponudbe in proračune.
Tovarniško skladišče
srajc, ovratnikov in spodnjih hlač
slovite svetovne tovurne
M.Joss i L6wenstein
Iz Prage znamke
Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje je zdrava, nova
koruzo u storžih
Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki
A. VOLK, Ljubljana,
Rcsljeva cesta 24.
Zahtevajte ponudbe.
su nahaja pri
Kosti Nikolič i drug
Beograd
v lastni novi palači Knez Mihajlova 12. Prodaja trgovcem
hntno nn veliko.
bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETT1
v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom.
Pristno
čajno maslo
v hlebih po 1 kg kupim vsako količino za izvoz dvakrat na teden. — D. GUŠTIN, Moste, Ljublj.

Sedmi natis velike izdaje
PrirediJsa S. M. Felicita Kalinšek
Vsestransko spopolnjena izdaja i mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi	j
prilogami v naravnih barvah (193 barvanib slik). Elegantno vezana 160 Din.	j
JI Jugoslovanska knjigarna v LJubljani.
3
<>♦»-»•»♦«•♦♦♦♦ ■>•»♦♦«♦♦♦« ************************************************ ^ ■M————B—M—MIH IHII — —I ln"il
Cčsjez/dto
pa Fučfi dobra rek i e/v a v
\SLOVENCU-■
Žimnice
modroce, posteljne mr«2e, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najcencje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko, Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma).
VVi
pioscice
za stene in štedilnike
dobavlja
d. z o. z.
Ljubljana Dunajska c. 36
„POSE5T"
Realitetna pisarna, družba t o. t.
LJUBLJANA SS"
- PRODA:-
Vilo, na novo preurejeno, komfortno, 5 sob, kuhinja, pritikline, velika veranda, 1000 m3 vrta, deset minut od centra, 175.000 Din, v celoti takoj razpoložljiva. Hišo, dvodružinsko, eno štirisobno, eno dvosobno stanovanje, elektrika, vodovod, parketi, par mmut od šišenskega kolodvora, 105.000 Din. Hišo v Krakovem, dobro-ohranjeno, 6 stanovanj, 800 m- vrta, 150.000 Din. Dve hiši, skupno 5 stanovanj, dvorišče, vrt, blizu Tabora, 250.000 Din. Hišo, visokopritlično, dva trgovska lokala, 4 stanovanja, vrt, dvorišče, prometna cesta Ljubljane, 220.000 Din. Hišo, pritlično, enodružinsko, 1 oral njive in vrta, Jcžica, 70.000 Din. Hišo, dvonadstropno, 18 stanovanjskih prostorov, velik vrt, vpeljana elektrika, pol ure od mestnega centra, 150.000 Din. Hišo, dvodruž., dva stanovanja po 3 in 2 sobi, vsa prenovljena, v mestu, 75.000 Din. Hišo, novozidano, enodružinsko, 4 sobe, kuhinja, 1-100 m3 vrla, Vič, Din 98.000.
Poleg tega večje število vil, stanovanjskih, trgovskih hiš v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije, stavbi-šča v Ljubljani in vseh predmestjih, v veliki izberi in najugodnejših cenah.
Najcenejše in najlepše sukno
ia moške obleke se dobi v specialni trgovini sukna pri
Franc Bedič
razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 28.
<D
L0TZ0VE PEČI
in
PEC „MONOLIT" me. giizelj
Telefon 3252. Ljubljana Vil., Jernejeva cesta 5.
Ravnotam Conz-ovi elektromotorji, Volthove malo turbine in gratlsgrevec »CALEFACTOlt« (patent Slskal in samotna opeka
Galoše in snežne čevlje
nrlnestfe v slrohovn?«šKo
popravilo
v riorlansho ulico štev. 3 trgovina e usnjeni
Franc Vcliovc
Popravila izvršujem najskrbnfje ln po solidnih cenah
Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarfje, odjemalne knjižice, bloke, zvezke 1.1, d.
nudim po skrajno ugodnih cenah I Na debelo!	Na drobno I
Anton Danežič,
Ljubljana, Florjanska ui. 14.
Knjigoveznica In črtainka trgovskih knjig.
Žlahtni kostanjev les
obeljen kakor tudi neobeljen. — Stolni nakup! — Najugodnejše cene! — Takojšnje plačilo:
Ernest MarinCt CeBie,
Zrinjshegs ul. 4. — Tel. interurb. št. 136.
Ksilolitni tlak
polaga:
MATERIAL trg. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta št. 36
NAZNANJAM
cenjenemu občinstvu, da sc nahaja moja
krznarska obrt
sedaj na Vidovdanski ccsti 2. Za obilen obisk se priporoča ALOJZ LAMPIČ.
za žepne svetilke, drobnarije, parfunierije, pletenine, papir, šolske potrebščine, motvoz, vrvarske izdelke, čevljarske potrebščine, vaselino, kremo za čevlje itd. na debelo in na drobno priporoča DRAGO ROSINA, MARIBOR, Vetrinjska ulicn 26.
^otoeno perilo a Sa dr. Jager
moško, žensko in otroško vol n en e g a° per H a .VunlCa" d. d., SU53k
Odpošilja se lakot. — Angro-aklnillSCe celo kraljevino SHS se nnhnjn pri
Kosti Nikoiič i drug, Beograd
Knez Mihajlova ullen 12.
mm
Živ
Uporabljajte za razkuževanje hlevov, orodja in živine SANEOLIN. za desinfckcijo rok pa SANI-TOL. - Sredstva dobite v vsaki lekarni in^ drogeriji, odnosno pri proizvajalcu: CHEMOTECHNA, družba z o. z., Ljubljana — Mestni trg štev. 10.
Pridobivali^ FlOVin
naročnikovi
LJUBLJANA, Komenskega ul. 20
BEOGRAD, Carinska ulica IO
»C E H

o«
INDUSTRIJA STEKLA
r~
PARFUMERIJA
MARIBOR, STOLNA Ul. 6
Parfumerijski izdelki, Ko-linska voda, toaletno milo, sredstva za negovanje zob, ust, kože in nohtov, dom. mila, pralna sredstva, sveče
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno
Oddaja popravil
V nedeljo dne 11. novembra 1928 ob 9. uri dopoldne odda po minuendo licitaciji vsa mizarska, tesarska, zidarska in kleparska popravila župnijskih in cerkvenih poslopij na Prevorju — Cerkvenokonkurenčni odbor Prevorje, pošta Pilštanj.
Akeijslci plašč (Aktienmantel)
družb, ki nimajo ~nikakih obvez, se kupi. Ponudbe na Jugosl.
Rudolf Mosse d. d., Zagreb
Zrinjcvec 20 pod št. 555
v pondeljek dne 29. OftiObI a J928 ob 9 uri
se vrsi
na veleposestvu Franc Schaur dražba premičnin in sicer: živine, raznega orodja, krasnega sobnega pohištva itd. Interesenti se vabijo.
ALFONZ ZARNIK
preje poslovodja pri tvrdki Kukman je otvoril v Gajevi ulici st. 2 svoje lastno
modsio čevljarstvo.
CENIK
s 1000 slikami
Zahtevajte brezplačni
Roskopf ura Din 49-—
Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje neprisb pno prahu tekoče vse v rubinih. posebno točna 5 let. jamstvo
Din 98*—
Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod.
Budilka Din 64*—
% z 2 zvoncema in 3 letnim jamstvom
Din 69'— A. KIFFMANN, Maribor št. 40 b
specialist samo za boljše ure
Naznanilo preselitve.
P. n. občinstvu vljudno sporočam, da sem se preselil iz Ljubljane, Ambrožev trg št. 3,
v Moste
v svojo lastno moderno urejeno vrtnarijo in drevesnico.
Vsa naročila se sprejemajo tudi v lastnem cvetličnem paviljonu
v Ljubljani, Šolski drevored.
Anton Ferant
trgovski vrtnar in drevesničar
Moste-Ljubljana
i» d

Krojaški atelje
za GOSPODE in DAME nudi priznano prvovrstno, solidno izdelovanje in točno postrežbo po zmernih, oziroma konkurenčnih cenah in se priporoča
STANISLAlf VIDOVIČ, MARIBOR, Gledališka ul. 10
Pravi smučarski gojzarji in športni čevlji
se izdeluje.o
ZALOKAR
Gosposvetska cesta št. 8.
Stenski koledar 19;
za pisarno in dom, duostranski, oblike 34X42 cm, obsega poleg koledarja se postne določbe in prostor za beležke, lično izdelan u uečbaruni litogvafiji prodaja
Sugoslouanska tiskarna u Ljubljani
Cena za preprodajalce po Din 3'— = na drobno po Din 4.50 =
'a krojače!	Za krojače
Km	m a a	in	m
t"* !
ia
samouke o prikrojevanju moških oblačil
1KUNC, Ljubljana, Gosposka ul. 7
Zahtevajte opis knjige!
wSpeckum" d. d.
I	K©?sissa, Dubsftq tsi Krstit
i	tvornica ugleda! in brušenega stekla
*	LjutoSja**®
t	se nahaja od 1. novembra	j
t	Celovška cesta 81. — Telefon 2.I43.	i,
%	Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB	e
t	Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko	J
t	steklo o—b mm, ogledala, brušena v vseh	2
J	velikostih in oblikah, kakor tudi brušene	2
t	»rozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje	Z
X	v mod Fina. navadna ogledala.	J
Zadnje pošiljke
krsna
iz Leipziga
so prispele. Kdor namerava kupiti, naj se čimpreje potrudi k tvrdki
L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9
kjer bo našel največjo izbiro v tem predmetu.
Doto 20.000 Din
Vam izplača
Kreditna zadruga
reg. pom. blag.
v Mariboru
po 8 mesecih članstva. Plača se za pristopnino in osemmesečno članarino Din 110'— ter za vsak poročni slučaj Din 30"—.
Zahtevajte navodila. Za odgovor priložite znamko
Cene/še hot nrt
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manufahturno blago samo ori
TRPIN, MARIBOR, Otaon, trg štev. 17.
pneumatike
Zastopstvo asa Kranjsko
Ivan Oblak
Celovška eesta 34
Telefon 2663
Ob smrti naše nepozabne sestrice in hčerke
Hilde Peklar
smo prejeli toliko dokazov sočustvovanja, da čutimo dolžnost, se tem potoni vsem toplo zahvaliti.
Hvala vsem, k; so nas tolažili ob nenadni smrti drage pokojnice; g. dr. Mar-čiču za požrtvovalni trud, vsem, ki so spremili našo sestrico na zadnji pob, kat. del. godbi, gg. pevcem za ginljivo petje in vsem darovalccm krasnega cvclja.
Srčna hvala vsem!
Jcsenice, 28. oktobra 1028.
Žalujoči ostali.
Št. 22.954/28,
Občina Ljubljana — Mestni pogrebni zavod razpisuje za dobo enega leta dobavo kovinastih in lesenih krst, raznih vrst in fazon. — Pismene ponudbe, z navedbo vrste in cene, je vložiti do vštetega 3, novembra na mestni magistrat v Ljubljani.
Tozadevna podrobnejša pojasnila daje zavodna pisarna, Ambrožev trg 7, vsak dan od 10. do 12. ure,
V LJubljani, dne 27. oktobra 1928.
posestvo
obstoječe iz velike enonadslropne hiše s staro, dobro idočo gostilno. V hiši so gostilniške sobe, poštni urad, sobe za tujcc in stanovanje za lastnika z 2 kuhinjama in obokano kletjo. Pri hiši je mostna tehtnica, velik vrl za zelenjavo, gospodarsko poslopje in skladišče. Hiša je oddaljena od železniške postaje 500 metrov in stoji ob križišču dveh prometnih cest, K hiši spada šest oralov zemljišča. Vse skupaj sc proda radi onemoglosti lastnika iz proste roke. Cena po dogovoru Ponudbe na oglasni oddelek -Slovencapod označbo: »Posestvo v Savinjski dolini« št, 10.518.
NajboljSi v materijalu in konstrukciji so kolesa in iivalni stroji znamko
„Critiner" In „Ad.or" za dom. obrt in industrijo. — švicarski pletlin! stroji „Dut>led". Istotam pisalni stroji »Uranlja" v treh velikostih Pouk vezenja brezalačen!	Na obroki!
Le pri
JOS. PETELINC
Ljubljana
blizu Prešernovega sp.
ob vodi
Večletna garancija ; Zahtevajte ponudbe
Iščemo večje
v eni najprometnejših cest v Ljubljani — in
enega veščega akvšziterja
za avtomobile in druge naše proizvode. -
Ponudbe na Škodove zavode, Šelenburgova 7.
(I« iialflnp!ieea anir!eškefta .jekla 35 »ln, hrltvelS Uin, lirlvnt aparat 17 Din. Škarje 1 Dtn. žepni nož 2.5!) IJln, kavni mlin 42 Din, kladivo 12 l)in, kteSCe 7 Din žepna svetlljka 5 ntn, harmonika 350 !)in, gramofon 355 Din, mandolina 160 Din, kitara 278 Din, cosll 315 Din, tamhnra 180 Din, okiirlna 13 Din, fotoaparat 45 Din, krasne otroške ierafke kakor: lutke, medvede, konje, zajce, mačke, aute, ladje itd., razpošilja samo v dobri in najboljši kvaliteti veletrgovina«. STER-metki, Celje St. IS, »lov. Vse kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Naročila čez 500 Din noštnine prosta. Zahtevajte takoj iu zastouj veliki itustrovani cenik /. več tiso? slikami.
A. S E. Skaberne
Ljubljana
Največja izbira
češkega in angiešhega sukna
Enonadstropna hiša na najprometnejšem kraju, z dobro idočo trgovino z mešanim blagom, manu-fakturo in železnino, obstoječo nad 60 let; vsebuje 3 lokale, 3 velika skladišča, 2 kleti, ter 8 stanovanjskih sob in velik podstrešni prostor, vse v dobrem stanju in deloma na novo prenovljeno, se p£6da #v vso zalogo radi starosti iz proste roke pri Mariji L e n g e r, Žiri nad Škofjo Loko.
.PUH-PERJE R.MIKLAUČ LJUBLJANA
CELJE, Kralja Petra cesta 15
priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga :-: po zelo nizkih cenah.
Celo s pranjem v mrzli vodi naredi BENZIT-nadmilo bleščeče belo!
Raztopite Benzit-nadmilo v mrzli vodi, naredite si sami luske, izrežite si sami milo. Oplaknite posamezne kose perila v močni milnici in bodete videli, da ie perilo belo.
Ravno zato, ker lahko z Benzit-nadmi-lom tudi v mrzli vodi perete, je isto pravilno pralno sredstvo za volno, svilo in pralno usnje.
Vonjate ugoden vonj Berizita v Benzit-nadmilul
Benzit nadmilo ni ostro. Saj ni potrebno, da je ostro, ker Benzit-nadmilo razkroji vso nesnago kemično.
Perite odslej le z Benzit-nadmilom, isto odstranjuje celo mastne madeže iz perila in varčuje blago.

ŽAL MI VENCI
sveži in umetni. Velika izbiral Nizke cene I
CVETLIČARNA
V. BAJT - LJUBLJANA
Nadmilo
™ ™ z dvojnim učinkom
Tvornice Zlaforog, Maribor
Gostilna in posestvo Zgornji Rožnik
se proda ali da v najem. Ponudbe na upravništvo tega lista pod št. 10.405.
Pozor!
Pozor!
Zastopniki v prodaji vrednostnih papirjev. Vodilni ravnatelj velike bančne hiše sprejema po brei-konkurenčnih provizij, pogojih sposobne in atfilne
ZHSIOPIflIKE
Predstaviti se v torek dne 30. oktobra od 9,—12. in od 15.—18, ure. — Bližnje informacije pri vratarju Hotela »SLON«, Ljubljana.
R. W! LIM19
strojno podjetje
LJUBLJANA, Slomškova 3
Telefon 2055
izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovarna dvigala vseh vrst, rebrčste cevi iz Kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, so!idno in po možnosti najhitreje.
Dr. M. Slavic:
Na Sinaj
23
Džebel Katherin je namreč najvišja gora na Si-najskem polotoku. Dozdaj so novejše knjige zaznamovale njegovo višino z 2602 m nad morjem. P. Mojse pa mi je pokazal v svojem zavetišču listino, po kateri je neka angleška ekspedicija zračunila leta 1921. za Katherin 2646 m, za džebel Musa pa 2223 m, kateremu knjige pripisujejo 2244 m. Sinajska gora sv. Katarine je torej skoro za 100 m višja ko naš Grintavec z 2558 m, in le nekaj čez 200 m nižja ko naš Triglav i 2863 m.
Lahko si je tedaj misliti, kak je razgled s kata-rinskega gorskega masiva. To je nekaj nepopisno veličastnega in velikanskega. Nekoliko podoben je pogledu z vrha velikega Triglava proti zapadu, pa zopet ves svojevrsten. Gora za goro, vrh poleg vrha, cela veriga gorskih velikanov krog in okrog, vmes pa zareze med gorami, soteske, vadi ji, široke ravnine s peskom. Puščava na gori in v dolu brez vse vegata-cije; kajti oaze, skrite in majhne, niso vidne s prostim očesom. K temu še pride obsežnost tega razgleda. Saj se razteza na ves Sinajski polotok, če že ne matematično do vsake točke, pa vsaj tako da človek vidi vso formacijo te v resnici »kamenite Arabije«, kakor se tudi polotok imenuje.
Sedli smo pred kočo za mizo ali na kamen pred teraso. Brat Mojse je z veseljem spremljal moje opazovanje, a se glede imen gora v knjigah in njihove določitve v naravi ni veliko vmešaval. Tembolj pa je postal zgovoren Atija. Vse vrhe je poznal, vse je znal imenovati. Zato mi je bila orientacija lahka. Saj sem videl s te razgledne točke Rdeče morje na zapadu iti akabski zaliv na vzhodu, proti jugu pa rtič Sinajskega trikota Ras-Muhamed. Tu sem bil zdaj v sredini centralnega sinajskega gorovja z goro sv. Kata-rtne z Mojzesovo goro, s Snfsofom, s Samostansko goro, s Serbalom, da ne imenujem celo vrsto še neimenovanih gorskih velikanov v njihovi bližini. Proti
Ras-Muhamedu se znižuje južno gorovje. V črti od Sueza do akabskega zaliva pa se beli na severu tudi nižje ko centralno gorovje cel venec gorskih vrhov in grebenov, gorovje Tih, džebel et-Tih. In preko teh grebenov so še griči in griči, vedno nižji, dokler se ne izgube v ravnini peščene puščave, katere začetek se odtod še vidi, ne pa konec, ker sega do Sredozemskega morja in južne meje Judovskega gorovja na meji Palestine.
Ker sem to puščavo ob Sredozemskem morju prevozil dvakrat s puščavniškim vlakom in odtod videl vse važnejše gore z vadiji med njimi, sem tako imel pregled čez vse ozemlje, po katerem so hodili Izraelci. To ozemlje meri trikrat toliko ko Slovenija, prebivalcev pa ima samo okrog 10.000. Gorski svet tega ozemlja je moral biti nekdaj bolj gozdnat. Vsled tega je bilo tudi več vode in več rodovitne zemlje. Dandanes žive prebivalci Sinajskega polotoka silno ubožno. Oaze jim omogočajo nekaj vrtov, kjer jim raste sadno drevje in sočivje. Puščava Tih in svet pri Kadeš-Barnei inBersabi jim daje nekaj polja. Sicer pa žive ponajveč od mleka svoje živine. Če človek z vrha sv. Katarine gleda na ves ta svet, se mora čuditi, kako je življenje sploh mogoče med temi golimi skalami in pustimi vrhovi, na katerih ni nikjer gozdov, med katerimi ni šumečih rek in potokov razen hudournikov ob deževju, ki puste kmalu suhe struge in le nekaj studenčkov, ki žubore le tu in tam po vadijih, skrivajoč večkrat svoje ozke, plahe toke v pesek, kakor da bi se bali, da jih zaduši pekoča vročina žgočega podnebja.
Moje vroče misli pa je kmalu pregnal solnČni zahod. Ko se je solnce skrilo onkraj Rdečega morja za afriškim gorovjem, mi je bilo tako hladno, da sem prosil Mojseja za odejo, da bi lahko se dalje opazoval lepe barve na gorskih obronkih. Mir, ki vlada v tej celi boži i naravi po dnevu, se zdi še povečan po solnč-nein zahodu, posebno še na taki višini, daleč proč od dremajočih kamel ali kramljajočih beduinov gledajočih v pojemajoči ogenj.
Mojse in Atija sta bila že davno v zavetišču, v ku-
hinji seveda, da nam pripravita večerjo. Nista sicer kaj posebnega napravila, a teknila mi ni nobena večerja na Sinaju tako dobro, kakor na vrhu sv. Katarine. Mojse je bil tako ljubezniv, da me je pustil fantazirati zunaj v krasoti večernega neba Ko pa me je hlad pregnal med štiri stene, me je takoj povabil k večerji. Sedla sva v obednico. Samo majhna miza je bila v nizki sobi, klopi na dveh straneh, police vse okrog in zaboj za shrambo v enem kotu. Prav mi jc prišel vroč čaj, ki sva ga z Mojsejem najprej popila. Potem sva pa imela moje sardine in tunovke iz kon-serv, nato njegov sinajski sir, ki mi je šel posebno v slast, vse seve s sinajskim samostanskim kruhom, ki ga pečejo menihi. Kot posebno izvanrednost mi je prinesel Mojse buteljko sinajskega vina, ki ga je hranil za kako svečanost že celo leto. Iznenadil me je celo s svežimi jabolki in hruškami iz prejšnjega leta. Ko sem se čudil, kako so se mogle ohraniti, mi je rekel, da bi v samostanu Arbain , v kateri oazi so dozorele, gotovo zgnjile, a on jih je prinesel takoj, ko jih je natrgal spodaj v oazi, sem gori na džebet Katherin, kjer je tako hladno, da ostanejo sveže. Občudoval sem zopet, kako dober gospodar je moj Mojse. Tu je bilo nekuj moke, tam nekaj riža, lepo spravljen sladkor, čaj; čiste posode itd., vse v najlepšem redu. Spoznal sem zopet, kako krivico delajo nekateri potopisi sinajskim menihom, ko govorijo o, recimo, mali skrbi za snago. Aljažev kot na Kredarici mi je prišel na misel ob prijazno-prijetnem razgovoru v tem Moj-sejevem kotu na Katarini. Ta kot je seve drugačen in okolica zavsem drugačna, k večemu višina bi bila samo za 131 m višja ko na Kredarici (2515 m).
Ostal bi še dalje časa z Mojsejem v tem kotu, pa me je začelo kljub odeji, ki sem jo imel čez obleko, celo resno zebsti. Da me ne strese zima, sem zlezel po stopnicah v spalnico, kamor me je seve spremljal Mojse, potem pa odšel nekam drugam spat, kakor je bil že Atije v božjem miru. Ogledal sem še. če je dobro zaprtih dvoje po en četrt metra širokih in malo višjih oken, nato pa se zaril pod dvojno odmo s trdno voljo, da solnčnega vzhoda ne smem zamuditi.
eiheiii
IUE!I3=
22 Sir
-t m <s> ~
m
»o >*• o >z=.
V) P 2'. N
ri,	N
o<*> 5
"N-
r*9 —
r*1«. sr
-ritris
— s
jN l — P)
H« U-. w B *—'' < n c
. , ni rt. (/. Orq
lo" f4
w - w
31
:• I 3 =-3 U
to fe?0:
5.131
0< Coq
LO' 5'£|
'S Kg-1 < -i • • f—<
-ai trt*£
1 2 y o*
—! fti N
G^S < g
s4|l
P^gig
S5>nS.S
3 ^ u •"
IUEII8E =111=111
Spodniešiaierska ljudska posojilnica
W Mariboru r<eslstrovana zadruga z neomeleno zavezo
Sprejema vloge I Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po 6°l. in 7"
lovske puške
flobert puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese topiče. zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetni ogenj.
F. K. flf AiSER. pušhar. Ljubljana Selcnburgova 6
CENIK
Veliki ilustrovani
dobite zastouj'.	Zahtevajte Ra od sklndlšča
MEINEL IN HEROLD
TOVARNA GLASBIL, GRAMOFONOV IN HARMONIK K. LOItGER	MARIBOR	STEV. 113
Violine od Din S5 -. Ro^ne harmonike od Din 85'—. Tamburioe od Din 98'—. Gramofoni od Diu34o'— dalje
Prodaialita ali pomočnik
za papirno, galanterijsko oziroma knjigotržko stroko z dobrimi referencami se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na upravništvo tega lista pod št. 46. — Istotam je tudi mesto za blagajničarko.
Kup m s, alno vsake množino Kostanjevega iamnskep lesa
SMP.EKOVS SKORJI - CEI.E IH ZOROBLJfc»S.
smrekove hmelieve droge, rabljene, dobro ohraniene sode od strojnea* u. edilnega olja po naivišjih cenah oroli akreditivnemu plnčilu
FRANC OSET, SV. PETER V SAVIMJSKi DOtKi'.
z lepimi stranskimi poslopji (hlev, garaža), takoj naprodaj. — Vprašanja pod: PTUJ 10.401« na upravo »Slovenca«.
Prva slovenska parna vulkanizaca v L ublani
PETER ŠKAFAR, RIMSKA CESTA ŠI. 11
je edina Ivrdka v Ljubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravila galoš in snežnih čevljev. u«kor tudi vseh drugih gumastih predmetov Zatore dajte svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo <ei tvrdki, ki ima za popravila gumastih predme v zaposiene sam j strokovnjake, ki na spfCi,Oin.h strojih strokomjaško tzvrše popravila
LETOS ZNIZANE CENE
POSTREŽBA SOI DNA
namizne
Ravnateljstvo veleposestev groia pl. Kerbersteina v Ptuju
proda približno dva vagona sortiranega namiznega zimskega sadja, katero obstoji iz:
ca. 40 % kanada • ca. 9% eiserja ca. 40°,; mašanckerja ca. 6% ananasa ca. 5% od drugih vrst Sadje se lahko vsak čas ogleda v Vurberški sadni kleti. Oferte je poslati do dne 4. novembra t. 1. do 12. ure opoldne na podpisano ravnateljstvo s sledečo navedbo:
1.	da se je sadje ogledalo,
2,	da so prodajni pogoji gospodom ofertantom znani. Na pozneje dospele oferte se ne bo oziralo.
Prodajni pogoji:
1.	Ceno je staviti loko klet Vurberg.
2.	Izloči se samo le efektivno nagnito in natolčeno sadje.
3.	Kod vadij se položi 10% skupnega zneska pri graščinskem dohodninskem uradu v Ptuju.
4.	Plača se takoj pri prevzetju sadja, ki se mora izvršiti najkasneje do 18. novembra 1928.
Oferte naj vsebujejo gotovo ceno za vso množino sadja, ločeno za I. in II. razred in sc na drugače sestavljene oferte ne bo oziralo. 6. Ravnateljstvo si pridrži — ne glede na višino ponudbe — prosto izbero kupca.
Ravnateljstvo veleposestev ■Mofa Josipa Herberstein v Ptuju.
Zavore na vsa
kolesa
in posebej ie 2 neodvisni na zadnja kolesa
ine in druga zboljšanja
ima sedaj ta znameniti doz ...
povsod širom sveta cenijo posestniki Chevrolet, ker ta omogoča razširjenje njih obrata. Vsled znamenitih izboljšanj postaja ta voz čedalje koristnejša glavnica.
Novi Chevroletovi tovorni vozovi 1 '/2 tonske nosivosti s prestavo na 4 brzine naprej in zavorami na vsa 4 kolesa ter posebei še z dvema neodvisnima zavorama na zadnja kolesa so zdaj ceneši od kukega drugega tako opremljenega in zmožnega voza. Nove zavore (s katerimi so opremljeni tudi lahki dobavni vozovi) so dovolj močne, da zamorejo zanesljivo ustaviti popolnoma natovorjen voz na vseh strminah kakor tudi v drugih slučajih potrebe. Zavorni bobni so sedaj močnejši, večji in se ne segrevajo niti pri močni in pogosti uporabi. Možnost, da bi Vam zavore odpovedale, je popolnoma izključena.
Prestava na 4 brzine omogoča popolen razvoj zmožnosti motorja, tako na ravnem, kakor ludi na najhujših strminah in najslabših cestah, ker razvija stroj pri novi nizki prestavi pri vsakem obratu koles dvakrat toliko moči, kolikor pri prejšnjih modelih.
Pri prejšnji prestavi na 3 brzine je bila zmožnost Chevrolet tovornega voza večja od drugih enake nosilnosti, zdaj pa je celo zmožen prevoziti tovor 2000 kg ludi po vspetinah okrog 30%! Ta okolnost je velike gospodarske važnosti in dovoljuje ceneno opravljanje voza na najslabših cestah. Nova nizka prestava olajša tudi delovanje molorja na strminah in pri startu pri popolnem tovoru.
Ta in mnoga druga izboljšanja napravijo Chevrolet čedalje bolj rentabilnim za Vaš obra'. Za vsakega trgovca, tovarnarja, posestnika in podjetnika pomeni novi Chevrolet investicijo, ki vrže že prvi dan obratovanja voza primerno dividenrlo
Zastopnik Vam bo radevolje brezobvezno razkazal vse podrobnosti in Vas po Vaši želji informiral o vsem potrebnem.
t
Zastopniki po celi Jugoslaviji.
Za promet z omnibusom podaja novi Chevrolet z navedenimi zavorami povečano varnost; nova nizka prestava prepreči preobleženje motorja na klancih in pri startu.
Močni prednji odbijač brani hladilnih novega Chevroleta v velikem prometu ter ojačuje šasijo. Novo konstruirana prednja peresa varujejo voz pred tresljaji na slabih cestah.
evrolet
tovorni vozovi
PROIZVOD GENERAL MOTORSA
Glavno zaslopslvo In zaloga rezervnih delov
V. & M. Barešič & Co
Zagreb
Marije Kraljice 'A - Tel. 27-44
Ljubljana
Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
Zadružna gospodarska banka a. d.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 n 2979
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 —, vloge nad Din 300,000.000-—
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšim' pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va% vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
srn
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani. Ka/ei Cec
lzda|atel| <li Fr. tlmoveu
Uredniki Franc lersegU«!
Priloga »SLOVENCA« št. 248 dne 28. okt. 1928.
Svoboda ^ sad dela in trpljenja
oa 1.1848 do 1.1918
S. Kranjec
Angleški zgodovinar J. H. Rose je obžaloval kot eno najusodnejših dejstev 19. stoletja, da ni že liberalno nemško gibanje 1. 1848. ustvarilo nemškega edinstva. Najbrž bi bila svobodoumna Nemčija šentpavelskega parlamenta res doživela pri sosedih prijaznejši spreijem, kot ga je pa »s krvjo in železom« stvorjena Bismarckova in sc ne bi bila razvila v militaristično in imperialistično Nemčiijo Viljema II. S še večjo pravico pa bi mogli mi obžalovati, da ni že 1. 1848. razsulo Avstrije v zvezo narodnih držav, kakršno je snoval kromefiški parlament. Taka zveza bi se bila sama po sebi razvila v mirno likvidacijo ana-hronistične habsburške »hišne posesti«, kajti ob prvi priložnosti bi se bile posamezne državice osamosvojile oziroma pridružile zunaj monarhije nastajajočim narodnim državam. Za nas Jugoslovane bi bilo zlasti važno, ko bi bili vsaj z delnim zedinjenjem prehiteli Italijo ali ga pa dosegli, preden se je mogla ta razviti v velesilo.
Toda rekrimrnacije nimajo smisla v zgodovini. Dinastije so preprečile tokrat zedinje-nje Nemcev in dinastična politika Habsburža-nov in caristične Rusije je z vojaško silo ohranila avstrijsko cesarstvo. »Pomladi narodov je sledila kruta slana Bachovega absolutizma, ki se je moral pa kmalu umakniti Napoleonovim in Bismarckovim zmagam. Habsburžani so bili izrinjeni iz Italije in Nemčije in so se rajši pobotali z Madjari, ki so sc bili skozi stolatja upirali njihovemu jarmu, kot da bi pristali na federalistično slovansko Avstrijo. Tako je nastala 1. 1867. dualistična monarhija, v kateri so si Nemci in Madjari razdelili vlado nad slovanskimi in romanskimi narodi, ki so postali s tem državljani druge vrste. 2e takrat je bila nemško-madjarska nadvlada prešibka, da bi obvladala celo monarhijo in je morala na eni strani Hrvatom, na drugi pa Poljakom pustiti kolikor toliko izjemno stališče. Tako je imel dualizem že od vsega početka v sebi kali nadaljnjega razkroja v smeri subdualizma, s katerim so se bavili avstrijski državniki in generali še ob zatonu monarhije pred desetimi eti.
Dualizem
je pač obvladal trenoten položaj, ni bil pa v stanu prenesti kakršnokoli povečanje monarhije. Zato pomeni okupacija Bosne in Hercegovine 1. 1878. le navidezno nekako pojačano življensko silo dualistične monarhije, v resnici pa znači začetek njenega konca. To so dobro čutili Nemci, ki so okupaciji srdito nasprotovali, boječ se prevelikega števila Slovanov v državi. Madjari so nasprotno računali, da bo Bosna razdvojila Srbe in Hrvate, oni se bodo pa okoristili z njihovo neslogo, opirajoč se na bosanske muslimane in na državno-pravne pretenziije ogrske krone do Bosne. Za enkrat so imeli prav tudi Madjari in Bosna je res postala spodtika srbsko-hrvatski slogi. Srbija je morala, sramotno zapuščena od Rusije, brez ugovora sprejeti okupacijo, toda srbski narod je ni priznal in trdno upal, da se bo Bosna prej ali slej združila s Srbijo. Hrvatje so nasprotno pozdravljali okupacijo in hrvatski sabor je brž pogrel državnopravne zahteve tro-edine kraljevine po Bosni. Slovenci nismo imeli smisla za zgodovinsko pravo, toda povečanje slovanskega prebivalstva v monarhiji nam je pri naši šibkosti moglo le koristiti, zato smo se iz istih razlogov za okupacijo navdu-Sevali, kot so se jc Nemci branili. Vrhu tega so bili
vojni dogodki na Balkanu v 1. 1875—1878.
5 veliko silo vzbudili jugoslovansko zavest in laša javnost je istinktivno čuitila, da se je sedaj sprožilo vprašanje političnega zedinjenja Iug»slovanov, ki se bo moralo izvršiti .ali v >kviru Avstrije ali v okviru Srbije. Kako •esnt> so pri vsej politični nebogljenosti takratne Srbije računali tudi z drugo možnostjo, dokazuje »Slovenčev« članek od 5. marca 1878, ki pravi med drugim: »Ako pa Avstrija ne bo imela razuma za potrebe časa, za potrebe njej podložnih narodov in ako se bo tudi po osvojitvi Bosne ravnala po načelu: Dividc et impera, ako ne bo hotela združiti razkosanih udov ilirskega plemena, potem ilir-cltn ideja sicer ne bo irumrla, a nje nositeljica postane mesto velike Avstrije mala Srbija, ki pa bo vsled te oživljajoče ideje postala Avstriji nevarna in dokaj močna sosedinja, kakor jc že rekel piemontski kralj: ,Mi smo močni ne toliko po svoji velikosti in vojni sili, ampak po ideji, katero zastopamo'.«
Zgodilo sc je točno tako. Po načelu:
Divide et impera!
so izkoriščali srbsko-hrvatsko neslogo in se trudili še bolj razcepiti Jugoslovane. V Bosni je skušal Kallay ustvariti novo »bosansko« narodnost, na Hrvatskem pa je skozi dvajset let
paševal Khuen, podpiran od Srbov, ki so jih pravaški »stekliši« preganjali kot »slaveno-srbsko pasmino«. Z istimi metodami je operirala avstro-ogrska zunanja politika na Balkanu. Srbijo jc spravila v gospodarskem in političnem oziru pod svoje varuštvo in da bi obrnila njeno pozornost od Bosne, ji je kazala pot na jug v Makedonijo. Tu jc morala Srbija zadeti ob ruskega varovanca — Bolgarijo. Nesrečna srbsko-bolgarska vojna je nudila Avstro-Ogrski priliko, da jc nastopila kot rešiteljica Srbije in še tesneje navezala nase slabotnega kralja Milana in njegovega sina Aleksandra.
Tc metode so začele končno le odpovedovati in skoro istočasno se je na več straneh začel dalekosežen političen preokret.
Nova gencracija hrvatske mladine,
ki jo je bilo Khuenovo nasilje pregnalo iz domovine, se je zlasti v Masarykovi šoli v Pragi navzela novih, realnejših nazorov v političnem delu. Spoznala je važnost podrobne gospodarske in politične organizacije širokih narodnih slojev in brezplodnost praznih državnopravnih prerekanj. Brž ko se je pretirani historizem umaknil demokratičnemu narodnostnemu pojmovanju, je bila odprta tudi pot za zbližanje dotlej razdvojenih bratov. Treba je bilo le zunanjega povoda, ki ga jc dal madjarski napis na železniškem ravnateljstvu v Zagrebu, da je izbruhnil 1. 1903. val narodnega nezadovoljstva, ki ga tudi Khuen s svojo močno roko ni mogel zajeziti. Odšel je prej sam, ko je prevzel vlado na Ogrskem. Ti dogodki so tako v banovini kot v Dalmaciji združili Hrvate in Srbe v skupni borbi in privedli I. 1905. do »reške« oziroma zadarske« rcsolucije, iz katerih se jc rodila
hrvatsko-srbska koalicija.
Naperjena jc bila v prvi vrsti zoper dunajsko politiko, zato se je zvezala z Košutovo opozicijo na Ogrskem in jo podpirala v njenem boju za ogrsko samostojnost. Toda Madjari so hitro pozabili na hvaležnost in komaj je koalicija na Hrvatskem prevzela vlado, so jo z »železničarsko pragmatiko« pahnili v opozicijo in nazadnje celo v sloviti »veleizdajniški proces«.
Ta proces so rodili zunanjepolitični razlogi. Treba je bilo Evropi pokazati »velesrb-sko propagando« in opravičiti nameravano aneksijo Bosne, pa tudi morebitno vojno s Srbijo.
Leto 1903.
je bilo prineslo prevrat tudi v Srbiji, čigar pomena — značilno za zmožnost avstro-ogr-ske diplomacije — se na Dunaju niso koj zavedali. Cesar Franc Jožef jc bil celo prvi vladar, ki jc pozdravil novega kralja Petra in ga zagotavljal svoje naklonjenosti, v nadi, da bo dobil v njem bolj poslušnega vazala, kot je bil zadnji Obrenovič, ki se je bil začel proti koncu svoje vlade opasno nagibati k Rusiji. Toda na Dunaju so sc temeljito zmotili. Nova Srbija pod vodstvom radikalov je šla za tem, da osvobodi sebe in ves Balkan izpod avstrijskega varuštva in je iskala v to svrho opore v carinski zvezi z Bolgarijo. Avstro-Ogrska sc jc zavedala preteče nevarnosti in skušala najprej v »carinski vojni« gospodarsko streti svojo sosedo. Ko se ji to ni posrečilo, si jc hotela v prvi vrsti zagotoviti posest Bosne in eventualno riskirati vojno, dokler jc bila Rusija še oslabljena od japonskih udarccv in domače revolucijc.
Aneksijo Bosne in Hcrcegovinc
se je radi ruske slabosti posrečila, toda monarhiji ni prinesla koristi in pomeni le na-daljno stopnjo v njenem razkroju. Miroljubnost starega cesarja in strah pred Italijo st.; preprečila bojevite namere Hotzendorfove vojaške stranke. Prestana vojna nevarnost jc pa opozorila ves svet na jugoslovansko vprašanje, a tudi na metode avstro-ogrr.kc zunanje politike, ki jih jc z Masarykovo pomočjo odkril sloviti Friedjungov proces. Aehrenthal je bil razkrinkan kot falzifikator, Jugoslovani pa so dobili sijajno zadoščenje. Vendar tudi ti dogodki niso izmodrili avstro-ogrskih državnikov. Srbija si jc zaman prizadevala, da bi dosegla znosnejše razmerje s sosedno monarhijo, Bosni so dali sicer ustavo, ki je bila pa zelo dvomljive vrednosti, a na Hrvatskem se jc skoro začela strahovlada Cuvajevega komisarijata. Tudi atentati na bosanskega namestnika Varcšanina in na Čuvaja, s katerimi je vročekrvna mladina dala duška svojemu ogorčenju, niso izmodrili vladajočih mogotcev. Treba je bilo šele groma zmagovitih srbskih topov doli od Kumanova, J~ <-f--eglcdaii vsaj v Budimpešti in vrnili Hrv •	tavno življenje.
Balkanska vojna
1. 1912./13. jc bolj kot vsi prejšnji dogodki vzbudila zavest jugoslovanskega edinstva. Tlačeni Slovenci in Hrvatje so navdušeno pozdravljali brate-zmagovalce, dunajska vlada pa je reševala propadajočo Turčijo in slednjič rešila vsaj »svobodno« Albanijo, samo da je Srbiji zaprla izhod na Adrijo in izzvala novo srbsko-bolgarsko vojno. Na Dunaju so zopet sanjarili o zmagovitem pohodu na Balkan in aneksiji Srbije, toda v Berlinu so bili pametnejši in niso marali za take načrte žrtvovati svojih grenadirjev. Cesar Viljem jc še ostentativno pozdravljal svaka Konstantina na Grškem in tako se je morala Avstro-Ogrska sprijazniti z bukareškim mirom, s katerim so 1. 1913. balkanske države prvič v zgodovini uredile svoje zadeve same med seboj. Mir jc bil sicer rešen, toda bi! je le mir pred viharjem, ki je čez leto dni tem strašneje izbruhnil.
Jugoslovansko vprašanje
jc vedno nujneje zahtevalo rešitve. Toda Seton-Watson je zaman iskal »ob dvanajsti uri« avstrijskega državnika, ki bi imel pogum za to. Govorili so siccr o trializmu, toda vsi so se strinjali v tem, da Slovenci v habsburško jugoslovansko državo ne smejo priti Navajali so zato razne razloge, ki se dajo vsi strniti v pojem nemškega »mostu do Adrije«, zaradi njega bi morali biti Slovenci žrtvovani Nemcem. Kot Nemci nas, tako niso Madjari hoteli mirnim potem izpustiti Hrvatske in Bosne. Dualizem se je izkazal kot nepremagljiva ovira za vsak državnopravni razvoj monarhije in s tem tudi za rešitev jugoslovanskega vprašanja v njenem okviru. Drugačno rešitev bi omogočil le vojaški poraz centralnih držav in razpad monarhije, na kar pa takrat ni bilo misliti in tudi antanta jc bila skoro do konca svetovne vojne na stališču, da se Avstro-Ogrska mora ohraniti. Za to je bila zlasti Italija, ki jc hotela monarhijo le odriniti od Adrije, nc pa dobiti mesto nje novega tekmeca na jadranski obali. Baš italijanska nevarnost je plašila Slovence in Hrvate še dolgo pred izvenavstrijsko rešitvijo jugoslovanskega vprašanja in jih vezala na dinastijo, v kateri so upali, da bo morda le z i močno roko presekala gordijski vozel dua-Iizma in v lastnem interesu združila Jugoslovane.
Ko je slednjič
sarajevski atentat
prinesel monarhiji povod za davno pripravljeno vcjno, ki naj bi uničila Srbijo kot nosi-tcl/jico »oživljajoče ilirske ideje«, so prišli I avstro-ogrski Jugoslovani v težak položaj, j Slovenci in deloma Hrvatje so v strahu pred Italijo kljub vsem razočaranjem najprej šc vztrajali pri avstrijskem programu, dokler niso bili tudi to pot razočarani, kajti dinastija se je le držala Nemcev in Madjarov in

z njimi vred drvela v propad. Najlažje stališče so kljub fizičnemu preganjanju imeli Srbi v monarhiji, ki so pač mirno čakali osvoboditve in uresničenja velikosrbskega programa. Z njimi je šel velik del Hrvatov in hrv.-srbska koalicija je, opirajoč se na Madjare, s katerimi jo jc družil strah pred trializmom, spretno ohranila Hrvatski ustavno življenje in ijo obvarovala komisarijata, ki so si ga zaman želeli frankovci.
Razvoj vojnih dogodkov je j>očasi zbližal politične smeri med Jugoslovani v monarhiji. Razočaran; v notranjosti, so se jeli tudi avstrijsko misleči ozirati čez mejo, kjer so se zgodile velike spremembe. Padec caristične Rusije je odstranil nevarnost reakcionarnega in versko nestrpnega bizantinstva, nastop Amerike z geslom narodne samoodločbe pa je budil upanje, da z londonskim paktom še ni izrečena zadnja beseda. Začelo sc je novo, sveže življenje, čigar odmev je tudi
majska deklaracija.
Baš ta pa jc postala formula za širjenje jugoslovanske misli in ko je storila svojo dolžnost, so na zagrebškem sestanku spomladi 1918 vrgli iz nje tudi »žezlo«. Avstrijska ori-cntaaija je z izjemo Suštcršičevc in Stadler-jeve skupine zapuščena; reorganizirana SLS in hrvatski pravaši, ki so vzdrževali stike z Jugoslov. odborom onstran meij, so se vedno jasneje pripravljali na popolno narodno samoodločbo.
Polom na balkanskem bojišču
je končno prisilil monarhijo h kapitulaciji, Šele v tem zadnjem trenutku so se na Dunaju odločili h dejanju, ki je bilo tudi sedaj polovičarsko, kot vse, kar so kdaj storili. Cesarski manifest od 16. okt. je obljubljal zvezo narodnih držav, pri tem pa hotel varovati : -integriteto ogrske krone; . Narodno veče, ki se mu jc medtem pridružila koalicija, jc seveda pomilovalno odklonilo tak anahronizem in ponovilo zahtevo po popolnem zedinjenju . vseh Jugoslovanov nc glede na državne meje.
Wilsonov odgovor
; ji je ugodil in z zadoščenjem jc poudaril . 22. oktobra »Slovencev« uvodnik: »Avstrija i nam ni hotela dati našega minimuma, sedaj prihajajo drugi in ti nam nc branijo našega maksimuma!« Avstro-Ogrska jc 28. oktobra sprejela Wilsonove pogoje in priznala našo pravico do samoodločbe, ki nam jc itak ui bila v stanu več kratiti. Manifestirali smo jo 29. oktobra, ko smo slovesno prekinili sio-; letne vezi in nudili roko bratom na jugu. Sto-. rili smo, kot je še pred vojno govoril Krek koroškim Slovencem: »Dozdaj smo gledali proti severu, odkoder prihaja mrzel sever; poglejmo sedaj proti jugu, kjer greje toplo solnce! Na jugu so bratje in teh je veliko in močni so in vseh teh dom jc naš skupni dom!«
Pred desetimi leti
Jeglič, škof
Vse evropske države so se v prejšnjem stoletju vedno bolj odločno razvijale v smeri proč od Boga. Papeži so svarili in opominjali. Papež Leo XIII. je napovedal strašno kazen božjo, ki bo prav kmalu zadela in razrušila na videz mogočna cesarstva. Ta napoved se je izvršila po grozni svetovni vojski od 1. 1914 do 1. 1918. Kar čez noč so se razsula štiri cesarstva : katoliška Avstrija, protestantovska 1'rusija, pravoslavna Ruska in mohamedanska Turčija.
Na ruševinah so se dvignile nove države, večinoma republike. Tudi Slovenci smo se prebudili. Konec oktobra 1918 smo dobili prvo svojo narodno vlado, dne 1. decembra istega leta pa smo se Slovenci, Hrvati in Srbi združili v kraljevino SHS z regentom Aleksandrom na čelu. Sedaj praznujemo desetletnico.
Naj ob tej pomenljivi desetletnici po svojem dnevniku opišem važnejše dogodke istih dni, ki bodo morda našo slovensko javnost zanimali.
T. Pred osvoboditvijo.
29. septembra 1918.
V dnevniku imam ta-le dogodek:
» V petek sem dobil dolgo svarilno pismo od Hussareka, ministrskega predsednika. Opisuje nevarnost jugoslovanskega vprašanja, ki se razvija v pravcu, ki je Avstriji sovražen. Očita mi moj nastop v tem oziru, očita sovražnost do Nemcev in naroča, naj se umaknem v ozadje in naj od sedaj korektno postopam ... Danes sem mu primerno odgovoril in med drugimi tako-le zapisal: Res, v mnogih krogih slovenskih in hrvaških se razvijn in hitro širi prnvec, ki Avstrije več ne poudarja, da. celo pravec, ki od Avstrije odvrača. Toda,
kdo je temu kriv? Povem odkrito, da centralne vlade na Dunaju in v Budimpešti. Kakor so te vlade vzgojile iredento, tako odbijajo sedaj od sebe Jugoslovane, ker se ne ozirajo na njihov klic po pravici, pa jih preganjajo, tlačijo in jim groze za prihodnost. Ni čuda, ako se odvračajo od države, ki jim je krivična ... In sedanji nastop dunajske vlade je Avstriji škodljiv in pelje v njen pogin.«
16. oktober.
»Strašne grozote se sedaj vrše po svelu. Nemčija pobita, njeni vojaki se hitro umikajo pred vojaki antante. Angleži so zasedli Palestino in Sirijo do Beiruta in Damaska. Bolgarija je kapitulirala. Avstrijske in nemške čete beže iz Macedonije in Albanije, an-tantine se hitro dalje pomikajo, že so severne od Niša.«
»Kaj pa Avstrija? Zdi se, da razpada. Poljaki imajo že vlado v Varšavi. Čehi nočejo ne Avstrije, ne monarhije, že agitirajo za republiko. Nemci hočejo pravico samoodločbe, svojo državo, in sicer nekateri pod Habsburžani, drugi pa hočejo zvezo z Nemčijo, kot z zvezno državo. Mažari se pripravljajo za popolno samostojnost. V Jugoslaviji je pa takole: zagotovljena je, le to se ne ve, če jo dobimo v Avstriji, ali zunaj Avstrije. Naši slovenski politični krogi nagibajo na protiavstrijsko rešitev. Vendar parola vodilnih krogov je: nobene državnopravne izjave, čakajmo rešitve na mirovnem kongresu, kakor zahteva ena Wilsonovih točk, iii jih je avstrijska vlada sprejela. Ako bo rešitev protiavstrijska, bomo v Jugoslaviji vsi Slovani na jugu, tudi Srbi-janci in Črnogorci. — Moj Bog, kaj bo? Prihodnji meseci bodo strašni, izprenienili bodo obličje naše stare Evrope.«
»Avstrije ni več. Poljaki f»o prideljen!
Poljski. Čehi se nič več ne prištevajo Avstriji, Mažari 90 te dni razglasili personalno unijo in Jugoslovani hočejo imeti samostojno, neodvisno državo.«
V Zagrebu so zasnovali »Narodno veče«, ki pooblaščeno od vseh narodnih strank in skupin prevzame vrhovno in izključno vodstvo narodne politike. Izdali so dne 19. oktobra »Proglas na jugoslovanski narod«: za SLovence, Hrvate in Srbe zahtevajo suvereno državo po načelih politične in ekonomske demokracije; na mirovni konferenci hočejo biti zastopani po svojih posebnih odposlancih, cesarski manifest in slične rešitve odklanjajo, drugim na istem teritoriju obetajo svoboden ■azvoj, zunanjim prost pristop do morja. Na-Selnik tega veča je dr. Korošec.
Ta proglas Avstrije ne omenja, vendar iz konteksta se razvidi, da govore o državi zunaj Avstrije, da na Avstrijo več ne mislijo.«
23.	oktobra.
»Ravnokar je bil pri meni deželni predsednik, grof Attems. Želel je, naj izdam duhovnikom pastirski list, v katerem naj povda-rim, da sem še vedno za Avstrijo. Odgovoril sem, da sem na istem stališču s cesarjem, ki je priznal točke Wilsonove in je vso zadevo njemu izročil; pravca protiavstrijskega so pač krive centralne vlade; ko bi jaz zaželjeno iz javo dal, bila bi popolnoma brezuspešna in ja-/ bi prišel ob vso veljavo.«
27. oktobra.
»Te dni je deželni glavar šušteršič sklica! sejo deželnega odbora. Predložil je izjavo, da deželni odbor prizna »Narodno veče«, njegovo oblast in njegov manifest; odbor naj samo posle vodi in varuje deželno premoženje, dokler ga ne izroči novi vladi; v njegovem imenu naj vodi posle dr. Triller. Z dr. Šu-šteršičem je vse referate odložil tudi dr. Lam-pe. Par dni pozneje se je s ženo odpeljal v autu na Dunaj, od koder se ne vrne več.
II. Osvoboditev.
29. oktobra.
»Danes se je vršila lepa manifestacija za Jugoslavijo. Obhod se je pomikal po mestnih ulicah. Najlepši red. Orli in sokoli v uniformah. Nebroj deklet v krasnih narodnih nošah. Mnogo društev. Precej voz z navdušenim ljudstvom. Vsa šolska mladina. Velika truma soci ja Idemokrato v.«
»Ustavili so se pred dvorcem. Na balkonu sem bil jaz, župan, deželni in državni poslanci, tudi nekaj drugih odličnjakov. Mene 30 povabile vse tri stranke, naj pridem in nagovorim ljudstvo. Sklenili so, da spodaj izmed ljudstva ne sme nikdo govoriti, prepovedali 90 privatne konventikle in tudi nameravano veselico. Prizadevali so si, da bi onemogočili vsakršen neljub in škodljiv izgred.«
»Ljudstvo se je po obhodu uredilo na velikanskem trgu pred dvorcem. Ves trg od nun do filharmonije je bil natlačen. Krasen pogled posebno na skupino v narodnih nošah 1«
Z balkona so govorili gg.: Hribar, dr. Lovro Pogačnik, Triller, častnik Rostohar, socialdemokrat Kopač, župan Tavčar in nazadnje še jaz. Govoril sem takole:
»Kvišku glave, približuje se Vaše odrešenje! Da. izpolnjuje se to. kar smo^ dolgo časa u srca in po pravici želeli; približuje se čas. ko bomo sami svoji v prekrasni Jugoslaviji. Ko se te osvoboditve veselimo, zahvalimo se božji Previdnosti, ki je v svoji vsemogočnosti strašne dogodke nenadoma in nepričakovano zasukala tako, da se bo po navodilu papeža Benedikta XV. tudi malim narodom priznala in podelila popolna pravica. — V naših rokah je prihodnji ugodni ali neugodni
L Godina C. M.:
Na smrt obsojeni
Kako smo padli v ogrsko ujetništvo v Murski Soboti 3. januarja 1919.
Pred leti bi se mi še zdelo kruto, če bi kdo želel naj opišem tisto usodno jutro v petek dne 3. januarja 1919, ko so nas razjarjeni Ogri v Murski Soboti ujeli, vrgli v ječo in gnali pred puškine cevi, da nas ustrelijo. Sedaj bo kmalu že 10 let tega in doživel sem kar uči duijeslovje, da postane spomin na neprijetne dogodke ali reči sčasoma prijeten.
Mučen položaj v jutru 3. januarja je pri meni še zaostrila devetdnevna zgodovina pred tem dnem. Dne 24. decembra 1918 so Jugoslovani zasedli Medjimurje in del posadke ka-petana Jurišiča je pri treh Bistricah hotel prekoračiti Muro in pregnati tamkajšnje ogrsko vojaštvo. Posrečilo se mi je z brodom prepeljati Jugoslovane čez reko, nato sem se javil kot prostovoljec v jugoslovansko vojaško službo ter vodil zasledovanje Ogrov. Tisti teden je kapetan Jurišič z dvema stotnija-ma zasedel Dol. Lendavo in Mursko Soboto. Ogrski časopisi so me označili za izdajalca tomovine, ker se<m z orožjem nastopil proti lastni (Ogrski) državi.
Dne 1. Januarja leta 1919. zvečer sem pri-Sel z g. B. Sevrom iz Radgone v Mursko Soboto. Poveljstvo r. nekaterimi častniki je bilo nastanjeno v gradu pri grofu Sapariju, drugi ----11 at Vinfoln TViVirnv moštvo na ve-
siauv»«Ji » 11%. .^lu i-----—-	1
činoma v novem šolskem poslopju (v sedanji
razvoj Jugoslavije. Ako jo bomo zidali na trdnem temelju strahu božjega, na trdi skali naravne pravičnosti in krščanske ljubezni, bo stala trdno, ne bodo je omajali niti najbolj besni viharji. Ako bi jo pa zidali na človeških strasteh, na grdi sebičnosti in krivično-sti, zidali in urejali brez Boga, bo postavljena na pesek in sovražni viharji jo bodo porušili in podrtija bo strašna. — Toda, oh ne tako, ne! Ampak modrost božja naj razsvetli one, ki imajo odgovorno vlogo sezidati Jugoslavijo, da jo bodo utemeljili in uredili tako, da bo živela, so krepko razvijala, se lepo razcvetela in postala dobra mati veselega, zdravega, srečnega jugoslovanskega rodu. Bog čuvaj in ohrani našo Jugoslavijo! Jugoslavija naj živil«
Ljudstvo je vsem govornikom izkazovalo burne ovacije. Začelo se je razhajati. Red je bil vzoren. Kakor so trume prikorakale, tako so tudi mirno odkorakale vsaka na svoj dom. Nobene nerodnosti ni bilo. Deo gratias! Na Dunaju so se bali, da bo danes tekla kri in naši Nemci so se bali surovih napadov: toda vsa slovesnost se je izvršila v popolnem miru in v najlepšem redu.«
»Cesar je sprejel Wilsonove točke, tudi ono o samoodločbi narodov. Nam je dopustil, da se popolnoma sami odločimo, kako državo hočemo. V kratkem se bo proglasila narodna vlada. Predsednik Attems ima že povelje, da tej vladi izroči vse. Tudi vojaški poveljnik bo tej vladi izročil vojsko in jo ji dal na razpolago.«
2. novembra.
Dne 31. oktobra zvečer so proglasili »Narodno vlado«, ki jo je »Narodno veče odobrilo. SLS je 7, liberalnih (JDS) 6, socijalde-
Ko prebiram svoje zapiske iz tistih strašno lepih časov, mi je tako čudno pri srcu; v meni se obnavlja neka mešanica občutov, ki ni ne strah, ne groza, ne bol, ne radost, marveč nekako bolestno hrepenenje in pričakovanje nečesa, kar naj zameni mučni položaj...
Koncem oktobra 1917 se je premaknila dve in pol letna soška fronta na Pijavo. Sredina slovenske Goriške, od Devina na morju do Prebila, je bila opustošena, vasi in trgi razrušeni in požgani, polja in nasadi podobni raz-riti puščavi, prepleteni z bodečo žico in posuti z izstrelki. V zimi 1917-18 so po tej nesrečni deželi gospodarile podgane, ki so poleg mnogih drugih poslov odvzemale tudi delo grobarjem .. Spomladi se je začela dežela nekoliko oživljati. Iz zaledja in raznih taborišč so se vračale sestradane družine iščoč zavetja v vojaških kavernah, barakah in brlogih ter začele brskati po zemlji brez primernega orodja in brez živine, da bi izsilile iz zemlje vsaj perišče krompirja ali turščice in si po triletnem stradanju utešile glad. Moških ni bilo med vrača-jočimi se begunci skoraj nič, kar jih ni obležalo po raznih bojiščih, bili so ali šc v vojni službi ali pa vojni ujetniki v daljni Rusiji. Domov so se vračali onemogli starci, izmučene žene in sestradani otroci.
O, ti nesrečni otroci! Koliko otrok nam je takrat uničila vojna, ko so se že vrnili domov. Povsod po deželi je namreč še mrgolelo neiz-streljenih granat, zlasti ročnih, in dan na dan so se redno dogajale nesreče. Tu se je raz-počila granata, ko je mati zakurila na ognjišču, ker je bila granata zarita v grobljo, in raztrgala njo in še katerega otroka; tam je zadel mož z lopato ali koso na granato, ki ga je raznesla; od povsod pa so prihajale novice o otrocih, ki jih je razmesarila granata. Kupoma so nam prinašali otroke z odtrganimi udi in brez oči v bolnico, ki smo jo koncem __L——uniinMimmiin ■minulimi n 1 n 11111......1
gimnaziji). Vhodi v mesto, železniška postaja in nekatera javna poslopja so bila zastražena, po mestu pa so patruljirali veseli vojaki.
Zvečer (2. januarja) je bila vojaška sod-nijska obravnava, katero je vodil Jurišičev pribočnik poročnik Dolček. Služkinja je ovadila svojega gospodarja dr. C.-a, da ima orožje. Dr. C. je bil oproščen, služkinjo so pa vojaki takoj odpeljali v zapor. Potem še malo v kavarni in nazadnje k počitku v zadnji sobi v prvem nadstropju pri Dobrayju ...
Moralo je biti okrog pol 6 zjutraj (3. januarja). Na vrata močni udarci. Kakor klopota-nje puškinih kopit. Rezko govorjenje — v madjarščini. Po hotelu vrvenje. Zunaj streli, posamezni in zopet kakor bi se prehitevali. Vmes pok ročne granate in vpitje. Zopet še hujši udarci na vrata in ogrsko preklinjanje. »Odpri!« — Dvignem se v postelji. Ali skozi okno? Je previsoko in spodaj vojaki. Ali naj streljam skozi vrata in potem ustrelim sebe? Za samomor nisem bil vzgojen. Streljati in potem se udati bi se reklo, dovoliti, da me skalpirajo. — Udarci na vrata in šklepet z bajoneti !
Vstanem. »In albis« stopim k vratom in odklenem. Pokažeta se dva bajoneta, dvoje puškinih cevi, tretji bajonet, dva, trije, štirje vojaki in mlad častnik z ogrskimi in rdečimi trakovi. Častnik stoji z revolverjem pred menoj. »Kje imate orožje?« vpraša v slabi nemščini? Pokažem revolver in meč. ki sta visela na obešalniku. »Ujeti ste!« »Kdo me je niel?« »Redno ogrsko vojaštvo.« — »Kni pomenijo rdeči znaki na vaših Čepicah?! —
mokrat 1. Predsednik je naš, namreč vitez Pogačnik; veseli smo dr. Brejca za notranje zadeve, Vrstovška za uk in bogočastje. Celo duhovnik je pri vladi, namreč prelat Andrej Kalan. Kar jih je iz JDS so zmerni: Tavčar, Triller, Kukovec, Ravnihar; bolj strasten je Pestotnik.
Včeraj 1. novembra so bili naši zastopniki, tudi liberalni, pri sv. maši zahvalnici, ki
sem jo opravil jaz. Poprej sem imel pridigo v slovenskem jeziku, ki je bila do sedaj vedno v nemškem. Govoril sem v 1. delu o nebeški domovini, v 2. delu -o naši zemeljski domovini. Razložil sem, kaj je prava demokracija in v katerem obsegu ni proti veri samoodločba narodov. Nam je samoodločbo dopustil sam cesar, torej jo tudi priznal, da naj bodo Jugoslovani v lastni državi, ter naj si sami določijo razmerje do Avstrije. Zato je naš korak popolnoma postaven in tudi narodna vlada zakonita. Državne prisege se niso prelomile. Po svetem opravilu je bil »Te Deum«.
Konec.
Po tem so se dogodki naglo razvijali. — Dne 24. novembra so zastopniki jugoslovanskih dežel, ki so bile v mejah Avstrije, sklenili, da se pridružijo Srbiji, ker drugače antanta Jugoslavije noče priznati. Izbran odbor je odpotoval v Belgrad, da se tam združitev izvrši. Dne 1. decembra se je ta združitev slovesno razglasila, zato bo ta dan vedno v diki državni praznik.
Bog daj, da bi se v naši državi vsi spametovali, pa bi Slovenci, Hrvatje in Srbi delovali složno v korist države, v korist vsake njenih delov v monarhiji, kateri naj ostane na čelu dinastija Karadgjorgjevič!
avgusta 1918 za silo otvoriK v ruševinah prejšnje splošne bolnice Usmiljenih bratov (Via Alvarez) v Gorici, ki je bila takrat in še dolgo edina civilna bolnica v izmučeni deželi.
Navzlic vsem grozotam je vladalo med goriškimi Slovenci veselo in upapolno razpoloženje. Vidno se je bližal konec svetovni moriji, ki jc morda najbolj kruto prizadela slovensko Goriško. Znamenja konca so se množila: ponesrečena ofenziva na Pijavi v poletju in nemški neuspehi na francoski fronti; Wil-sonovo prizadevanje za mir in njegova načela o samoodločbi narodov so dobivale v deželi čim dalje močnejši odmev, zlasti ker se je vsa Goriška žt spomladi soglasno izjavila za Krek-Koroščevo majsko deklaracijo.
V tem trpljenju in pričakovanju nas je obiskal predsednik Narodnega sveta dr. Ant. Korošec. Dne 13. septembra se nas je zbralo okoli 100 goriških Slovencev v dvorani gostilne pri Zlatem angelu. Dr. Korošec nam je jasno očrtal položaj in napovedal polom osrednjih držav ter razpad Avstrije v najbližnji bodočnosti. V ta namen jo prišel med nas ustanovit Narodni svet za Goriško, ki naj se pripravi, da prevzame soupravo v svoje roke v imenu Jugoslavije. Poudaril je zlasti nevarnost, pretečo Goriški s strani ogromne vojske, ki se bo po razpadu fronte vsula s severno-italskih nižav in planila po deželi. Poročal je tudi profesor Remec o pomoči, ki jo hoče nuditi Zadružna Zveza v Ljubljani potom Goriške Zveze za obnovo goriške dežele. Soglasno je bil izvoljen Narodni svet. Med ganljivim navdušenjem se je poslovil od nas dr. Korošec s spremstvom med klici: Na svidenje v svobodni Jugoslaviji!
Drugi dan, 14. septembra, se je Narodni svet sestal in konstituiral. Za predsednika smo si izbrali odvetnika dr. Karla Podgomika, ker jaz nisem mogel prevzeti tega mesta radi
»Redno ogrsko vojaštvo smo. Ujeti ste, oble-cite se!« Dvema vojakoma zapove, naj me pri oblačenju stražita.
Ali me je kdo spoznal, da sem razkričani izdajalec domovine? Ti me niso. Če ni nad-poročnika Tkalca zraven, potem me morda sploh ne bodo. Da me le tovariši ne bi klicali po pravem imenu! Uničiti je treba vse, kjer je označeno moje ime. Neopaženo sem med oblačenjem trgal naslovno stran iz moje belježnice. Med tem zunaj streljanje. Včasih je kakor ponehalo, potem pa zopet toliko močnejše. Kaj je z našo posadko? Ali se kaj brani? x\ii se sploh more? Ali je sovražnik v veliki premoči? Morda se jim posreči vreči ga nazaj in se potem vloge v hotelu Dobrayu zamenjajo in bom jaz rekel: »Ujeti ste! Redna jugoslovanska vojska smo!« Toda do tega ni prišlo. Oblečenega me ženeta na hodnik. Tu se je naš častniški namestnik Polak glasno prepiral z ogrskim častnikom. Pogumen, ta naš Polak! Dragonski zastavonoša, mladi Stanko Perpar iz Ljubljane, je mirno zrl daleč na drugo stran hodnika, čeprav nikogar ni bilo tam. Gosp. B. Sever, edini civilist med naini, si je v sosednji sobi pri odprtih vratih z vso umevno nervoznostjo natikal manšete. Ko pride k nani, se glasno predstavim Pola-ku: »Moje ime Sever.« In vsi me pogledajo, toda nihče nič ne reče. Hotel sem, da me vendar nihče ne bi poklical s pravim imenom, ker bi bil potem gotovo zgubljen, tako pa ne bodo vedeli, koga so ujeli.
Za tem nas močna patrulja žene po temnih ulicah do neke hiše. »Jnnoš buči! Jauoš
prevelike zaposlenosti — bil sem takrat edini zdravnik v edini bolnici v vsej deželi. Jas sem bil podpredsednik, tajniške posle smo izročili dr. Petru Medveščku, blagajniške pa Sb Premrutu, ravnatelju Goriške Zveze. Lepe, zanimive so bile seje Narodnega sveta, ki smo jih imeli vsak teden večkrat v takratnih prostorih Goriške zveze (vogelna hiša nasproti mestnemu magistratu). Dasi smo bili pripadniki raznih strank, vendar ni bilo nasprotja med nami, vse sklepanje je šlo gladko in soglasno. Napravili smo načrte, kako bomo vodili javno upravo in mislili, kako bi pritegnili v svoj delokrog tudi beneške Slovence.
Dne 19. septembra je izšla prva številka »Goriške Straže«, ki jo je uredil kurat Ciril Metod Vuga. Ta prijatelj je stanoval takrat pri meni v polpodrti sobi in upravljal iz Gorice kar tri okoliške duhovnije: svojo v Pod-gori, veliko župnijo Ločnik in obsežno duhov-nijo Pevmo. Povsod so bile cerkve in vsa poslopja razrušena, zato je maševal in pridi-goval vernikom po barakah.
Dogodki so dozorevali. Nemci so btti tepeni na Marni, solunska fronta se je zrušila, Bolgarija je odpovedala zavezništvo osrednjim državam, cesar Karel je obupal in zaprosil Wilsona za mirovno posredovanje.
Takrat se je pojavila na Goriškem nova strašna nadloga, nastopila je kuga, ki so ji rekli španska hripa. Kar nenadoma so obolevale celotne družine in cele vasi, kupoma so umirali naši ljudje ponajveč mlade žene in dekleta. Dela v bolnici in letanja po mestu in okolici je bilo dan in noč. Kmalu se j« bolezen prijela tudi mene, vendar sem opravljal svoje posle in hodil k sejam Narodnega sveta še 14 dni, v nedeljo 13. oktobra pa sena obležal. V cerkvi sem omedleval, v bolnici nisem mogel več po stopnicah, dotedanji vroi-nici z mamnim glavobolom in mučnim kaSljem se je pridružilo še zbadanje v desnem oprsju in dušljivo dihanje: pljučnica. Rad bi odSel k družini v Ajdovščino (hiša v Gorici še ni bfla popravljena), a nisem dobil voznika, sam c avtomobilom pa nisem mogel. Poslal sem sporočilo in čakal. Brez postrežbe sem prebil tri dni na svojem domu, dremal podnevi, blede! ponoči in kašljal neprestano. Četrti dan j« prišel prejšnji moj tovariš iz bolnice primarij dr. Weinlechner, ki je bil takrat v vojni bolnici, ter me dal po vojakih prenesti v našo bolnico. Ležal sem tam nekaj dni; poleg ljubih obiskov, kakršen je bil vsakdanji Vugov aH Podgornikov, ki sta me obveščala o dogodkih, sem imel neprestano na vratu razne znance in neznance. Komaj se je vročina polegla, sem se napotil — podpiral me je usmiljeni brat podzdravnik fr. Nikodem — na svoj dom ter se zaprl. O svojcih v Ajdovščini sem izvedel, da so vsi oboleli. Ko je prišel 23. oktobra brat Jože k meni pogledat, sem odšel z njegovo pomočjo na poštnem avtu v Ajdoščino. Zena, vsi otroci in dekla so ležali, kuhala jim je moja 701etna mati, stregla pa neka požrtvovalna bolničarka Slovenka, ki jo je poslal vojaški zdravnik iz vojne bolnice v pomoč.
Vznemirljiva poročila so prihajala z italijanskega bojišča, vojaštva v deželi, ki je bilo večinoma nemško in madžarsko, se je pola-ščala zbeganost. Opotekajoč se od slabotnosti sem se v ponedeljek 28. oktobra sam vrnil v Gorico in družini naročil, naj pridejo za menoj vsi takoj, ko dobe kako vozilo na razpolago.
V Gorici je že vse vrvelo, Narodni svet jc bil zbran kar neprestano. 29/ oktobra smo zvedeli, da se je dan preje proglasila v Pragi samostojnost Čehoslovaške, isti dan pa se pričakuje v Ljubljani in Zagrebu proglasitev samostojne Jugoslavije. V Gorici smo bili v mučnem položaju, kaj naj počnemo brez vsakršne opore?
30. oktobra so oživele ceste in železnice od Italije sem. Avtomobili, vozovi, konji so
bači«, so klicali vojaki in »Janoš bači« pride z velikimi ključi in slabotno svetiljko in nas
—	ko smo prehodili tri, štiri hodnike — zaklenejo v popolnoma temno celico soboške ječe.
Šele tu se zavemo v kakšnem položaju smo. Zunaj zopet streljanje. S strojnico, topovski strel, enkrat, dvakrat, ročne granate ... in zopet utihne. Upanje ... Tovarišem razložim, zakaj sem se tako predstavil in prosim, naj me gotovo nobeden ne pokliče s pravim imenom. Potem v kotu celice sežgem vse li' stine, kjer je bilo označeno moje ime.
Kdaj pridejo po nas? In kdo pride? Morda se da uiti? Polak spleza po zidu do ozkega okenca. »Kakor roka debeli križi. Ne bo šlo!«
—	Kdo je prav za prav kriv poraza? Kako jo 7. Jurišičem, ki se je snoči pozno vrnil v Mursko Soboto? Kako da nismo'bili v hotelu obveščeni o napadu? »Mesto je bilo ponoči premalo zavarovano.« »Sploh nas je premalo, smešno malo.« »Sedaj ima Jurišič svojo baha-rijo, da se upa z dvema mornarjema (večjidel posadke so tvorili bivši dalmatinski mornarji) zasesti celo Ogrsko!«
Skozi okence se je začelo kakor daniti. Zdelo se nain je, da se blizu poslopja zbira množica. Na hodniku ropot, govorjenje, ukazo-vanje, trdo stopanje. V ključavnici glasno zarožljajo veliki ključi. Ogrsko zavpije: »Ven!« In smo šli drug za drugim. Tipali smo po temnem hodniku in otipavali bajonete na puškah vojakov, ki so se razpostavili po celem hodniku.
Pridemo na ulico. Pravkar se je delal
Ob prevratu na Goriškem
Dr. Anton Brecelj
begati po blatnih cestah, Že!ezn??ld vozovi pa
so bili natrpani, vse strehe so bile polne vojakov, ki so se obešali tudi na stopnice in odbijače.
31. oktobra je nered naraščal. Vse ulice in trgi v mestu so vrveli. Narodni svet je prežal, kje bi dobil kako zanesljivo četo, da bi mogel prevzeti oblast in vzdrževati red. Zvečer je prišel češki bataljon ter obljubil pomoč Narodnemu svetu. Meni je precej odleglo, ko je ponoči prispela družina v Gorico, da sem kar pozabil na svoje telesne težave.
1.	novembra je bil naval iz Italije še hujši, med vozili so se rili tudi pešci. Čehi so odšli, ker so se zbali, da zgube zvezo z daljno domovino. Narodni svet jc bil še vedno brez moči. Zveze z Ljubljano ni bilo, nobenih poročil, nič časopisov, telefon in telegraf trajno zasedena po neznanih poveljstvih. Iz tržaške »Edinosti« sem zvečer zvedel, da se je 29. okt.' sestavila Narodna vlada v Ljubljani in da sem tudi jaz postavljen v njo za čiana.
2.	novembra. Hvala Bogu! Slovenski strelski polk St. 2, nekdanji naš planinski pol št 27, je dospel v Gorico in obljubil zvestobo Narodnemu svetu. Takoj smo prevzeli vso politično in vojaško upravo, železnico, pošto, sodnijo in vsa oblastva v imenu Jugoslavije. Na goriškem gradu je zaplapolala mogočna ,slovenska trobojnica, isto tako na poslopju okrajnega glavarstva na Travniku, kamor se je preselil Narodni svet, ki je bil vse tiste dni v parmanenci. Vsa Gorica se je svečano odela v slovenske zastave.
3.	novembra je odšel dr. Podgornik proti Italiji iščoč zveze z višjimi poveljstvi razpadle armade, najrajši z generalom Boroevi-žem. Mi smo v veliki dvorani na glavarstvu ▼ dolgotrajni štiriurni seji uredili javno upravo in izročili posamične posle zanesljivim možem. Prišla je deputacija goriških Italijanov, ki je priznala Jugoslavijo in našo revolucionarno vlado ter prosila zakonitega varstva, kar smo jim seveda zagotovili.
• 4. novembra sem navzlic težkemu dihanju in neprestanemu kašljanju odpotoval v Ljubljano. Spremljal me je naš železniški predstojnik France Žemlja. Naš av#o se je komaj preril skozi dolge zamotane kolone razpadle armade. V Ljubljani sem naznanil predsedniku Narodne vlade Josipu Pogačniku, da ne sprejmem članstva v vladi, ker hočem ostati med ožjimi rojaki, ki so med Slovenci najbolj prizadeti po vojni in jih čaka negotova bodočnost.
5.	novembra sva se po dobljenih pojasnilih in navodilih vrnila z Zemljo v Gortco še z večjimi težkočami in zaprekami, ker vse ceste so bile skoz in skoz natrpane. Moje poročilo v Narodnem svetu zlasti o prizadevanju dr. Korošca v Ženevi in Parizu je vzbudilo veliko veselje.
6.	novembra pomeni začetek črnih dni za ubogo Goriško. Po Korsu so se med slovenskimi začele pojavljati tudi italijanske zastave in okoli 9 se je začel pomikati po Korsu navzgor sprevod. Na čelu so nosili jezdeci bele zastave, za njimi so prišle zastave antantnih držav in zastopniki antantnih armad, za njimi pa italijanska vojska.
V imenu okupacijske vojske je prevzel vso upravo general Rodini, ki je nekaj dni za tem pregnal Narodni svet z glavarstva in ga razpustil. Goriškim Slovencem je sijalo solnce svobode komaj en teden.
Slovenska 1Krajina ob desef-letnici osvobojenja
J. G.
Slovenci! Slovenke!
Spomnimo se 29. oktobra 1928!
Dostojno proslavimo desetletnico našega osvobojenja!
dan. Množica ljudstva, vmes vojaki in orožniki, seveda madžarski. Huronsko vpitje. Pridružijo nam še vrsto ujetih mornarjev z obupanimi obrazi, in potem se prične ves sprevod pomikati proti katoliški cerkvi. Nastane nered. Vse križem vpije. Menda je bila zbrana vsa soboška madžaronska drhal. Vojaki nam kričijo, naj se ustavimo. Praporščak Perper, prvi, ni razumel in hotel iti naprej. Priskoči orožnik: s korobačem po hrbtu, sune ga v prsi, nazaj. Ko se ljudstvo malo pomiri, zopet naprej. Iz množice sem ujel ogrski razgovor: »Kam jih peljejo?« — »Za cerkvijo jih bodo ustrelili.« — Torej še nekaj minut življenja ... Tovarišem nisem povedal, čeprav me je g. Sever kar naprej spraševal, kaj da pravijo, kam gremo. Slutili so itak vsi, kam gremo.
Prosim, sedaj pa ne zahtevajte, da bi točno opisal, kako je bilo in kaj sem čutil. Pri cerkvi ljudstvo ustavljajo, nas pa peljejo za cerkev. Na praznem prostoru obstojimo. Vrsta se obrne na levo. Priprave za streljanje. >Us!rclili nas bodo« gre od ust do ust...
In potem je nekdo prišel ter sporočil, naj nas peljejo do prve železniške postaje od Murske Sobote. — In tu zaključim. , Predolgo bi bilo, če bi hotel opisati naš fcrižev pot do Sombathelja (Steinamanger) in kako nas je 5. februarja 7 ušlo, od katerih smo pa samo trije (častniški namestnik Po-lak, nadporočnih Osterc in jaz) srečno dospeli v Avstrijo in odtod v Jugoslavijo. — Mislim, dn Ogri še danes ne vedo, da so pod imenom Franc Petovar (kakor sem se ves čas v ujetništvu imenoval) imeli ujetega mene.
Za Slovensko krajino (Prekmurje) še ni poteklo 10 let, kar je osvobojena, ker so ta del i Slovenije zasedle jugoslovanske čete še le 12. avgusta 1919, potem ko so bile v vrhovnem svetu na pariški mirovni konferenci 1. avgusta istega leta sprejete zadevne meje in je bilo to 4. avgusta sporočeno naši delegaciji, 6. avgusta pa vladi v Belgradu. Vendar Slovenska krajina praznuje tudi danes 10 letnico osvobojenja, ker se čuti kot sestavni del celotne Slovenije.
Obletnice so spomini. Spomini Slovenske krajine na dneve in mesece pred 10 leti so sicer žalostni, toda, ker so bili tisti časi trpljenja kronani z zmago, ni prav nič neumestno se jih spomniti na današnji dan veselja! Prihodnje leto naj bi pa Slovenska krajina praznovala svojo 10 letnico osvobojenja.
Narodnostno gibanje v smislu inajniške deklaracije je sicer bilo zanešeno med Slovence na levem bregu Mure, vendar daleko ne v takem obsegu, kakršno je bilo v ostali Sloveniji. Zastopniki Slovenske prajine so se pol liradno udeležili narodnega tabora v Ljutomeru (3. novembra) toda na to, da bi se Slovenska krajina ločila cd Ogrske, kakor se je večji del Slovenije od Avstrije, še daleko ni bilo mogoče sanjati. Narod nikakor ni bil pripravljena na to v taki meri kakor drugod. Vse uredništvo je bilo izključno madžarsko ali pa madžaronsko. Zavednega slovenskega laičnega izobraženstva skoro ni bilo. Hrbtenico zavednega slovenstva je tvoril krog katoliških duhovnikov okrog župnika in sedanjega narod-! nega poslanca Jožefa Klekla.
Usodno je bilo, da se je gnjev nad vojno in tlačitelji obrnil proti grofom in Židom in deloma v komunistični obliki proti vsem premožnejšim, kar je dalo domačemu učitelju — "Hvšemu rezervnemu nadporočniku Viljemu Tkalcu — priliko, da je organiziral ogrsko vo- j jaško ntoč, s katero je strahoval Slovensko krajino v večjih ali manjših presledkih prav do zasedbe 12. avg, 1919.
Skrajno mučni in nič manj usodni so bili dogodki v Slovenski krajini okoli Božiča 1918 m novega leta 1919. Jugoslovani so 24. dec. zasedli Medjimurje in oddelek bataljona kapetana Jurišiča tudi tri Bistrice in Dolenjo j Lendavo. Dne 26. dec. se je pa vršil v Radgoni narodni tabor, na katerem je bil izvoljen za predsednika domačin iz Slovenske krajine. Pri tej priliki je vojaški osvoboditelj in branitelj slovenske severne meje general Maister napravil načrt, da zasede Prekmurje. Toda med tem je že kapetan Jurišič prikorakal iz Dolnje Lendave preko Beltincev in s peščico vojakov osvojil Mursko Soboto. Načrti generala Maistra so bili prekrižani — pa tudi Juri-šičevo posadko so Madžari dne 3. januarja
zgodaj zjutraj nenadoma napadli in premagali. Jurišič je bil ranjen in z nekaterimi drugimi ujet, nekaj jih je padlo, drugi so se pa umaknili za Muro.
Začasna zasedba je prinesla domačinom novo gorje. Madžarom je dala upanje,- da Jugoslavija na Slovensko krajino morda «p!oh resno ne računa in so z vso strogostjo nastopali proti vsem, ki so se za časa zasedbe količkaj izpostavljali za Jugoslovane. Mod ljudstvo so pa vrgli misel nekake samostojne slovenske pokrajine v okviru ogrske krone sv. Štefana. Nato so katoliški duhovniki dne 14. januarja 1919 na shodu v Crensovcih sklenili in v »Novinah<- objavili izjavo, s katero zahtevajo popolno avtonomijo, povdarili pa, da je narod Slovenske krajine etnografsko isti kakor tisti na desnem bregu Mure.
Tudi ogrski boljševizem je morala preživeti Slovenska krajina. V celi državi (Ogrski) je boljševizem zavladal proti koncu meseca marca 1919. Za Slovensko krajino je postal komisar že omenjeni Viljem Tkalec. — Toda estalo je skoraj povsod isto upadništvo in je opravljalo skoro vse po starem načinu. Udarec je bil za Krajino zlasti v tem, ker so vzeli župniku Kleklu »Novine« in so jih izdajali v svojem duhu sami. Zlasti tuji vojaki so pa Izsiljevali od ljudi denar iti ga zamenjali z boljševiškim. — Huje je bilo, ko je junija postal Tkalec z.a Budimpešto sumljiv in so ga v enotedenski bitki premagali in pregnali. Tkal-čevo mesto je zasedel neki žid in sploh vse vodilne službe tujci, ki so preganjali zlasti duhovščino, da je morala bežati in so bili ljudje ponekod brez božje službe. Župnika in urednika Klekla so obsodili na smrt. Preoblečenemu v berača in poljskega delavca se mu je posrečilo skozi boljševiške patrulje uiti v Jugoslavijo.
Dne 1. avgusta 1919 se je sicer v Budimpešti zrušil boljševizem in Tkalec je zopet na-slopil kot bel gardist , toda pariška mirovna konferenca je po uspesnem prizadevanju na-št\ga izvedenca za Prekmurje, g. vseuč. prof. dr. M. Slaviča, prisodila Slovensko krajino Jugoslaviji, ki je dne 12. avgusta z močno vojsko zasedla in razpršila vse nasprotie sile.
Rekli smo, da so obletnice spomini. Slovenska krajina se spominja svojega krutega robstva, da se tem bolj veseli srečne prostosti, ki jo je dosegla z združitvijo z Jugoslavijo. Če smo včasih-kakor nezadovoljni, naj brezupni v posta vitel ji Ogrske ne tolmačijo tega v svojo korist, ampak naj vedo, da se prav v tem čutimo najbolj svobodne, ko imamo pravico kakor domač sin v domači hiši grajati nedostatke in z vsemi sredstvi sodelovati kot sestavni del pri gradbi velike domovine.
Franjo Žebot
Ko so začetkom oktobra 1918 prihajali od vseh strani glasovi, da morata nemška in avstrijska armada na vseh frontah nazaj, se je posebno v Mariboru videlo in čutilo, da je položaj za naše obmejne kraje postal resen. Dr. Korošec je že začetkom oktobra zaupno sporočil predsedniku Narodnega sveta g. dr. Karlu Verstovšku, da je konec svetovne vojne tu, ker so nemško-avstrijske armade na vseh bojiščih tepene. Naš voditelj je nadalje sporočil, da se cesar Karel sicer trudi, da bi v zadnjem trenutku rešil Avstrijo propada s tem, da je ponudil Čehom in Jugoslovanom nekako samostojnost v okvirju Avstro-Ogrske, a je bil njegov korak že davno prekasen. — Dr. Koroščevo sporočilo, da naj Narodni svet skrbno pripravi vse, da Slovenci postanemo sami gospodarji na Slovenskem, je izzvalo velikansko veselje med našimi ljudmi.
Pred polomom.
Nekega jutra v začetku oktobra pride k meni dr. Verstovšek. Z obraza se mu je vi delo, da mi ima povedati nekaj posebno važnega. Pravi:
»Velike stvari se godijo. Avstrija in Nemčija morata na vseh frontah nazaj. Vojaštvo je odpovedalo zvestobo in zapušča strelske jarke. Ljudje so sami napravili konec vojne. Avstrija bo gotovo razpadla in te dni moramo napeti vse sile, da ohranimo red in da postanemo sami gospodarji nkše Slovenije. Pustite vse drugo sedaj na strani in pojdite v v vse obmejne občine, da organiziramo našo lastno slovensko obrambo. Takoj bo seja Narodnega sveta, pojdite, kar z menoj...«
Po seji Narodnega sveta pa so se razpršili na vse strani... V dveh dneh so bili vsi kraji na naši narodni meji obveščeni o dogodkih, ki se nam bližajo. Naši vodilni slovenski možje po vseh župnijah so pustili vse kmetsko delo in so sklicevali sestanke mož m mladeničev. Ustanavljale so se na vseh koncih in krajih Narodne straže, i ■ .
Zadnji poizkusi cesarskega Dunaja.
Zadnje dni meseca oktobra so se začele valiti skozi Maribor od vseh strani domu odhajajoče vojaške čete. Dovolj jim jo oilo ne-
V Mariboru pred desetimi leži
potrebnega prelivanja človeške krvi. Kakor na neko višje povelje so zapuščali vojaki strelske jarke ter se vračali peš, ua vozovih in z vlaki na svoje domove.
Oklica cesarja Karla dne 17. oktobra avstrijskim narodom, ni nihče več smatral za resnega. Obljuba o samoodločbi narodov je bila samo pljusk v vodo.
Dne 18. oktobra smo dobili z Dunaja glas, da hočejo avstrijski mogotci v okvirju Avstrije proglasiti za Slovence, Hrvate in avstrijske Srbe posebno jugoslovansko državo, ki bi se naj zvala »Ilirija«. Po tem načrtu naj bi bila Drava severna meja »Ilirije«...
Ta vest je posebno Slovence v Mariboru in vse naše prebivalstvo med Muro in Dravo silno razburila. Pomirili smo se šele, ko smo od dr. Korošca z Dunaja dobili vest, da je on kot voditelj jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu ta načri kratkomalo odklonil.
Župan mariborski dr. Schmiderer je sklical sejo občinskega sveta, kier so sklenili protest, da bi Maribor pripadal »Iliriji :.
Znamenit sklop mariborskega Narodnega sveta.
Naš narodni svet je v svoji seji 22. oktobra sklenil sledeče: Zahtevamo kot sestavni del države Slovencev, Hrvatov in Srbov vse ozemlje dosedanje krouovine Štajerske, kjer so prebivali skozi zadnja stoletja Slovenci, brez ozira na delno, vsled sistema umetno povzročeno ponemčevanje navidez,nih jezikovnih otokov Maribora, Marnberga, Celja, Ptuja, Radgone in drugih, ki tvorijo vsled središča značaja svojega slovenskega kmetskega okoliša neločljiv del slovenske zemlje. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito jamstvo svobode.«
Ta sklep Narodnega sveta in vesti, ki smo jih dobivali Slovenci od vseh strani, so nas pomirile. Kar trgali so se Mariborčani za »Stražo«, ki jc v oktobrskih številkah prinašala spis: -Čigav je Maribor?«
Od slrani Narodnega sveta so ' ilo izvršene vse priprave, da ohranim" Maribor in ozemlje do Spielfelda Sloveniji
Ko je »Straža« dne 25. oktobra na prvi
strani prinesla z debelimi črkami pod velikim napisom »Ustanovitov Jugoslavije« pro-
glas na narod in je bilo tam rečeno, da slavimo ustanovitev Jugoslavije od Mure do Soluna, se nas je zvečer brez kake agitacije zbralo na Glavnem trgu več sto Slovencev in Slovenk. Zapeli smo »Hej Slovenci« in »Naprej zastava Slave« in »Od Urala do Triglava«. Policija nas je sicer razgnala, ni pa mogla preprečiti, da ne bi bili izvesili slovenske zastave na magistratu.
Nemci so bili drugi dan silno ogorčeni in policija je dobila povelje, da izvrši preiskavo. Ali policija je bila že brez moči. Ko so prišli policaji k meni, da me odvedejo na policijo, sem jim pokazal vrata z besedami: »Čez par dni bomo Slovenci popolni gospodarji ne samo v Mariboru, ampak po celi Sloveniji, pazite, kaj delate.« In odšli so ... Tudi pri policiji ni bilo več discipline.
Dno 27. oktobra smo dobili po dr. Verstovšku poročilo, da je bil naš vodja dr. Korošec skupno s Hrvatom dr. Čingrijo poklican v Švico, kjer se bo posvetoval s Francozi, Amerikanci, Švicarji in predstavniki jugoslo vanskega odbora o naši usodi...
Za Slovence v Mariboru in okolici je bfl to svetel žarek. Zvečer smo se zbrali v Narodnem domu in smo sklenili, da priredimo številna zborovanja po vseh župnijah med Muro in Dravo.
Glas o slovenski samostojnosti je zadnje dni oktobra segal do zadnje kmetske in viničarske hišice. Ljudje so pustili vse delo in cele trume moških in žensk so oblegale Cirl-lovo tiskarno in Narodni dom. Ljudje so se trgali za našo »Stražo« in »Slovenskega Gospodarja«. Razlegalo se je tu pa tam radostno vriskanje fantov in slovenska pesem je zado-' nela na Glavnem trgu, po Gosposki ulici... Nemci so postali tihi in boječi. »Nemški« Maribor je naenkrat postal skoro čisto slovensko mesto.
Poražena armada.
Velikansko je bilo tiste dni vrvenje na kolodvoru. Nepojmljiva je bila stiska. Vojaki v vozovih, na strehah voz in na lokomotivah. Železničarji vršijo službo z nadčloveškim naporom. Tržaška, Koroška in Tegetthoffova (sedaj Aleksandrova) cesta polne ljudstva in voz. Kakor ob preseljevanju narodov.
Do 9. novembra je šlo preko Maribora 460.000 avstrijskih vojakov.
Oblast prešla na Narodni svet.
Narodni svet pod predsedstvom dr. Ver-stovška je zboroval skoro noč- in dan. Stalno so se sej vdeleževali: dr. Verstovšek, dr. Ro-sina, dr. Hohnjec, dr. Jerovšek, dr. Sernec, Voglar. Žebot in še nekateri drugi. Vsak dan smo pošiljali kurirje v Ljubljano in nagle sele v vse župnije, posebno v obmejne kraje. Ustanovili smo na celi obmejni črti narodne straže in jim poslali orožje. V Maribor so prihajali slovenski prostovoljci, ki so se postavili v službo slovenske domovine.
Dne 1. novembra ob 7 zjutraj se je sestavila v Ljubljani v Deželnem dvorcu slovenska narodna vlada. V Mariboru pa je ta dan prevzel vlado za cel Slovenski Štajer Narodni svet. Izdali so se proglasi na narod.
V pričakovanju novih dogodkov.
Napetost med ljudstvom je rastla od ure do ure. Obrtniki in delavci so zapustili svoje delavnice. In samo en glas je donel od ust do ust: Avstrija in Nemčija sta propadli. Zgubili ste krvavo igro. Cesar Kari in Viljem sta morala bežati.
Na vseh svetnikov dan se je razširila po Mariboru vest, da so v Ljubljano prispeli angleški častniki in da prispejo angleške čete iz Trsta. Prve srbske čete hitijo Sloveniji na pomoč. V Ljubljani in Mariboru se je vršila te dni slovesna zaprisega jugoslovanskega vojaštva.
Fran Erjavec:
Najznačilnejša poteza slovenskega liberalizma je ta, da ni imel v vsej svoji zgodovini niti ene pozitivne ideje. Njegova glavna krilatica na zunaj je bilo sicer narodnjaštvo, toda njegova dejanja doma v Sloveniji, kakor tudi v dunajskem parlamentu so bila izrazito proti-narodna, zlasti od sredine 90ih let dalje. Ne morem se spuščati na tem mestu še v podrobno dokazovanje tega zgodovinskega dejstva, toda zgodilo sc bo tudi to že v bližnjih dnevih na drugem meslu prav obširno.
V mnogih ozirih slična tvorba, kakor pri nas liberalna stranka, jc bila na hrvatskem do prevrata srbsko-hrvaška koalicija, ki sta jo vodila med drugimi tudi današnja prvaka SDS, gg. Svetozar Pribičevič in V. Wilder. Tudi ena jc imela polna usta narodnih gesel, toda edino, kar jc družilo gospodo v to koalicijo, jc bila brezmejna želja po gospodstvu in oblasti, ne glede na resnične interese hrvašlva. Tudi glede koalicijc si za danes prihranim utemeljevati to trditev podrobneje, umestno sc mi pa zdi, da sc v par hr/.nih obrisih spomnimo njene politike med vojno. To sc mi zdi tem potrebneje,
t
ker si skuša gospoda, zbrana okrog Svetozarja
Pribičeviča, lastiti tudi danes ves monopol na narodnjaštvo in jugoslovanstvo in se predstavlja pozabljivemu polizobraženstvu in mladini kot edina medvojna boriteljica za zedinjenjc Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Kako je bila pa ta stvar v resnici? Takole:
Po dolgotrajnem klečeplaztvu pred budim-peštansko oligarhijo se je bilo srbsko-hrvaški koaliciji posrečilo dokopati se do oblasti in postala je vladajoča stranka na Hrvaškem. Prvo poltretje leto vojne, je vladalo po vsej monarhiji popolno politično mrtvilo. Toda pest avstrijskega žandarja je dušila vsak pojav življenja nenemških narodov in tudi koalicija je v Zagrebu vccila politiko po direktivah grofa Štefana Tisze. Spomladi 1. 1917. je bil sklican zopet avstrijski parlament, nasilni režim vladajočih krogov je začel omagovati in povsod sc je pričelo novo življenje. Vodstvo vseh Jugoslovanov avstrijske polovice monarhije so prevzeli Slovenci. Svoj politični program smo notificirali z majniško deklaracijo. Ta jc vzbudila v vseh slovenskih deželah brezprimeren odmev do poslednje gorske koče. Združila sc ;e energija celokupnega naroda za en sam cilj, o je za osvobojenje.
Že tekom 1. 1917. se je pojavila splošna zahteva po ustanovitvi Narodnega sveta za vse Jugoslovane monarhije, ki bi bil nekaka vrhovna naša politična reprezentanca in instanca. Ustanovitev Narodnega sveta je bila pa možna le tedaj, če se združijo v njem vsaj vse večje jugoslov. politične stranke, kajti v nasprotnem slučaju bi bil on le živ dokument, da s stremljenjem po osvobojenju ne soglašamo
vsi. Skratka: brez srbsko-hrvaške koalicije kot vodilne stranke na Hrvaškem na ustanovitev Narodnega sveta ni bilo niti misliti.
Glede na to so se mnogi slovenski politiki neumorno prizadevali, da bi pridobili za ustanovitev Narodnega sveta in za radikalno jugoslovansko politiko tudi Pribičevičevo koalicijo, toda brezuspešno. Šele na energičen pritisk pravašev je popustila končno od svojega sramotnega oportunizma toliko, da je podala meseca decembra 1917 v saboru neko kratko in vodeno izjavico, ki pa ni povedala ničesar.
Pozimi 1917-18 je bila v plamenih vsa Slovenija. Vse je dobro čutilo, kako silno slabi borbo za osvobojenje napram vlacjajočim krogom v monarhiji in napram antanti dejstvo, da še vedno nismo bili v tej borbi enotno združeni vsi Jugoslovani monarhije. Glede na to se je peljal dne 1. marca 1918 v Zagreb sam predsednik Jugoslovanskega kluba, dr. A. Korošec, da pridobi vodilne hrvaške politike za ustanovitev skupnega jugoslovanskega bloka in Narodnega sveta. Ker ni hotela Pribičevičeva srbsko-hrvaška koalicija, kot vladajoča hrvaška stranka o tem niti slišati, je ostal ves Korošcev trud brezuspešen. Dne 2. marca je imel zato le sestanek z opozicijonalnimi voditelji, toda policija je udrla v sejne prostore in sestanek razgnala. Posvetovanja so se nato na-naljevala v dr. Paveličevem zasebnem stanovanju.
Jugoslovansko čuteča zagrebška mladina je prirejala ob tej priliki dr. Korošcu silne ovacije, nekaj poslancev je izstopilo iz koalicije, toda po željah budimpeštanskih mogotcev se
ravnajočo večino koalicije je bilo nemogoče pripraviti do tega, da bi se bila pridružila jugoslovanskemu gibanju. V svojem brezmejnem oportunizmu je šla tako daleč, da je za 30. dan aprila in 1. dan maja odgodila celo seje sabora, samo da bi se ji ne bilo treba spominjati Zrinjsko-Frankopanske obletnice, a eden izmed voditeljev koalicije, dr. Magdlč, je dal v Varaždinu celo odstraniti črne zastave, izobešene v čast Zrinjskemu in Frankopanu.
Glede na te razmere Jugoslovanom avstrijske polovice monarhije seveda ni preostajalo drugega, kot da so ustanovili o Velikem šmarnu 1918 v Ljubljani svoj Narodni svet. Septembra se jc pričel polom osrednjih velesil na solunski fronti, majati so se začele tudi nemške postojanke na francoskih bojiščih in vsak otrok je videl in vedel, da je usoda Nemčije in Avstrije zapečatena. Ustanovitev Narodnega veča kot vrhovne politične avtoritete je postajala vprav diktat časa, toda Pribičevičeva koalicija je še vedno oklevala. Prve dni oktobra se je pričela že agonija monarhije, nemške armade so se hitro umikale iz Francije in šele sedaj se je ojunačila tudi koalicija do izjave, da je pripravljena opustiti svojo zahtevo zgolj po združitvi hrvaških dežel in sprejeti program dr. Koroščevega Jugoslovanskega kluba, ki je zahteval združitev vseh Jugoslovanov. S tem je šele postala možna ustanovitev skupnega Narodnega veča za vse Jugoslovane v monarhiji. Dne 5. in 6. oktobra 1918 so se vršila v Zagrebu pod dr. Koroščevim predsed-sedstvom tozadevna pogajanja.
Toda Pribičevičeva koalicija menda še vedno ni bila popolnoma prepričana o konč-
nem porazu Avstrije in Nemčije, ker je še vedno odlašala z definitivno odločitvijo. Ko se je pa začela srbska armada bližati že Nišu in so bile nemške vojske pa pravem pravcatem divjem begu, centralni velesili pa tik pred popolno kapitulacijo, je dne 9. oktobra 1. 1918. končno vendarle tudi koalicija sklenila stopiti v Narodno veče. S tem so padle zadnje ovire. Ostale stranke so bile že poprej imenovale svoje zastopnike, in 17. oktobra se jc vršilo pravo ustanovno zborovanje Narodnega veča, za čigar predsednika je bil izvoljen dr. Anton Korošec, za podpredsednika pa pravaš dr. A. Pavelič ter koalicijonaš Svetozar Pribičevič.
Za danes dovolj! Čimprej bo pa treba pojasniti tudi vlogo, ki jo je igral g. Pribičevič s svojimi prijatelji v Narodnem veču, zlasti ps o priliki zedinjenja dne 1. decembra 1918.
Za gg. duhovniket
Specijalcn Strichkampfarn za obleko, kamsarn ali Adrija za talarje, Marnntjo ali Sctland zasukale, lor vse druge potrebščine priporofia v nakup
manutaktura Franc Dobovičnik, Celje
Gg. duhovniki dobo engros cene!
Krojači pozor!
Sukno, kamgarne, koverkote, donbtno, lodne ln vse krojaško potrebščine kupite najceneje v ogromni
tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Cei/e
Zahtevajte vzorce!
Za ženine in neveste/
PoroCno obleke, ter vse potrebno blago za balo, posteljnino, odelo kupito v veliki Izbiri najceneje
pri Franc Dobovičnik, Cei/e
Oglejte si veliko zalogo!
pokopališki vrtnar Sv. Križ — Ljubljana
se priporoča cenj. občinstvu za ukusno aranžiranje grobov za Vse svete, kakor tudi za napravo različnih vencev in šopkov ter drugih aranžmajev.
Ceni. naročila se sprejemajo tudi v
(Cvetličarni
Sv. Petra cesta št. 33
kjer je v zalogi tudi vedno sveže cvetje po zmernih cenah.
Ceneno ccšho peric!
I kg sivega opuljeuega perja 70 Din, nspol-belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 in 150 Din, mehko kot puli 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzauie nazaj. Naročila 9amo na Benedikt Sachsel, Lobez 3 pri PIsftu, Češkoslovaška. - Poštne pošiljke rabijo i?. Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni

...........fin
Jnteresantno brofuroVi uspešnem
zdravljenju žolčnih kamnov
Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odrešen iku
iiiiiiiiiiiiniiiirliiiiiiiiiiiit
Perfe - puh
tekači (Lauftepiche), gradi za madrace. predpo-steljniki, kakor vsako drugovrstno manufakturno blago po izjemno nizkih cenah in t veliki izbiri samo pri tvrdki '•C
J. Preac
Maribor, Glavni trg 13. Maribor, Glavni trg 13
SviraiskaL mast
la. zajamčeno čista v sodih po 50 in 100 kg in v kantah po 20 in 50 kg, dalje
3€3t. zimske salame
in suhomesnate izdelke dobavlja na veliko in malo najcenejše
MkLIVOj PUTNIK
t a liriku salame, masti i kobaslčarsklh proizvoda
Bela-Crkva, Banat
Gospodarska zveza v Lfublfani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah:
vseh vrst špecerijsko in kolonijaino blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poljedelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat.
Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog.
AKO RABITE TISKOVINE
ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO,
BLAGOVOLITE SE OBRNITI
VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO
BRZOJAVKI:: JUGOTISKARNA LJUBLJANA
UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD. V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO
OrrSET-TISH ♦ KAP1ENOIISK HNJIGOIISK ♦ UMETNIŠKI TISK CUKOLIVNICA ♦ KNJIGOVEZNICA
Ljndsha posojilnica
w Cellu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Cankarteva ulica si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52,000.000'-
Selifea izbiro. Najnižje
Dvokolesa nova od Din 1000*— naprej. Šivalni stroji od Din 1400'— naprej. Otroški' vozički od Din 240'— naprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom zalogo. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..TRIBUNA", F. B. L. Ljubljana, Kariovska cesta Številka 4.
Kraljeva angleška linija
KOVAL MA1L UM
za JUŽNO AMERIKO
Brazilijo, Uruguay, Argentino, Chlle, Peru itd. •ASIURIAS« ln »AICANTARA«
največji angloSki motorni ladji na svetu.
Podznstopnik Anle Sugllt, Ljubljana,
Kolodvorska ulica 26.
Vsah dan sveže namočena polenovka
kakor tudi različno drugo spccer. in kolon, blago po najnižji ceni nudi cenj. občinstvu RUDOLF KOVAČIČ, Ljubljana, Kongresni trg it. 19.
<3»
ubljeuiska kreciltraa banka
Delniška glavnica: 50,000.000 Din
Rezervni zakladi ca.: 30,000.000 Din
Centrala:
Ustanovljena leta 1900.
Llubljana, Dunajska cesta
Podružnice; Brežice, Celje, Črnomelj, Kran), Maribor. Metkovlč, Novi Sad, Novo mesto, P8u|, Rakek, Sarajevo. Sloven|"radec, Split, šltoenlk. Gorica, Trst.
Se priporoča »sa vse bančne posle.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Teleion Stev.: 2S61, 2413, 2-S02-, 2503