jÉ&WÓkk. C- ft

jposamezna šiu.
ižmiimmiip ■m »»«im .-   ,„
Ina listu : Celo leto 80 dia., pol leta 4# din-, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Imen'Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse--:4® ali OEnanlla se zaračunajo po dogovoru; pl večkratnem inseriranju primeren popust, tlpravništvo sprejema naročnino, inserate tn reklamacije
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in ispravnisiró je v Mariboru, Koroška cesta št 3 L, uredaištvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. do
Steodmsen po H ficea fisi za sfooeasko ljudstvo Nezaprte reklamacije so poštnine
Telefon internrban št 412
17. številka.
MARIBOR, dne 30 marca 1025.
Letnik I.
preokret HRSS.
izjave, ki.so jih zadnj-i čas podajali Radičeve!, zlasti pa Pavle Radič kot predsednik poslanskega kluba, Id so ga pustili radikali na seji v petek govoriti kar par :iv„, so radikale odvrnile od prvotnega sklepa uničenja -vseli hrvatskih mandatov.
Pavle Radič je svoj govor resum irai takole:
; Izjavi jam kot- predsednik Hrvatskoga seljačkoga kluba, kot zastopnik Stjepana Radiča in v svojem ime-uu/v imenu stranke, v imenu strankinega vodstva, v ■hijenu, samega;. Radiča, za kar sem pooblaščeni Priznavamo celokupno politično stanje, kakor je ustvarjeno lanes in kakor je ustvarjeno z vidovdansko ustavo z iinastijo Karadžordževičev na čelu. Vodimo račun o izvajanju pozitivne politike v. smislu jasno izražene volje liryais-kega naroda, kakor je bila izražena trikrat zaporedoma na izvršen ili volitvah glede na politično udejstvovanje in na- celokupno politično ureditev, kakor je da 41-es. Taka -ureditev,, katere, sicer ,po svoji vesti in volji ne moremo odobriti, naj bi bila predmet revizije ustave, oziroma predmet narodnega sporazuma med Slovenci,- Hrvati'.in Srbi. Nikdar se nismo borili proti naši državi in proti- njenim;interesom. Toda vsled omenjenih ■dejstev, ki smo jih naglasili, je med ljudstvom nastal .odpor, katerega .50 površno smatrali kot odpor proti državi, dasiravno je.bil spontan in ni bil od nikogar or-raniriran. Tako Stanje, posebno ve bi se nadaljevalo in poostrilo, zlasti, kakor je bilo za časa volitev in pred ,volitvami ter traja, še po volitvah, bi moglo postati usodno za, celokupno našo bodočnost. Radi te naše skupne bodočnosti, radi neizpremenjene volje za sporazum s srbskim narodom, bomo storili vse, da hrvatski narod namesto tega pride do sodelovanja za državno konsolidacijo in to inorai biti na temelju dejanske in stvarne ravnopravnosti, ki bi jo dosegli s popravo -dosedanje politike z drugo: politiko od nasprotne strani, in sicer z izvedbo narodnega sporazuma.
•••Kot dvajsetletna politična organizacija imamo dovolj politične skušnje in dovolj avtoritete, da damo za izpeljavo narodnega sporazuma popolni pristanek sv-o-\ih pristašev in volivcev na vsak program, ki v resnici in. vidno kaže talco zakonitost in ustavnost in spoštovanje narodove volje.
Ne bojimo se očitka,- da smo ‘kapitulirali. Sicer pa rajši storimo to, četndi' izgleda, da smo pred svojimi -rati popustili. Popustili smo bratu srbskemu, srbskemu narodu in naši skupni bodočnosti. Raje imamo tako, kakor da se zopet povrnejo razmere; ali da se pokaže možnost, da bi se mogle povrniti take razmere, v katerih nas je držala stralicivi ta tuja sila; ki šo jo z naj-večjim naporom vlomile vse združene- velike zapadne demokracij« m katerih zmaga, če ne bi bilo mogočnega iti veličastnega napora Srbije in mučeništva kmetskega srbskega naroda, ne bi bila končala s tako popolnim, zedinjenjem in osvóbojenjem hrvatskega naroda.
Zato skupnost naših drž. mej ismatram za naš hrvatski narod mejo, v kateri- hrvatski narod brani in varuje svojo eksistenco. Po svojem programu in po svojem razumevanju jo bomo 'branili do konca. Kar se tiče kmetske internacijonale v Moskvi, vsa poročila- zunanjih nepristranskih angleških in francoskih krogov potrjujejo naše stališče, da kmečka internacij onala nima hiČ skupnega s komunistično. Gotovo pa ni njen organ. Brez ozira na to, pa tudi na to, da HRSS ni vstopila ‘■efektivno v'kmetsko internacijonalo, izjavljam, da ni-.5UQO imeli in da nimamo napram njej nobenih obvez-! osti in oclnošajev, kar bo glavni odbor pot Mil v imenu etakupne stranke.
Narodno zastopstvo jc 3. avgusta 1924 sprejelo na /nanje poročilo predsednika, da je HRSS mogoče vstopiti v kmetsko internacijonalo, pa pogojno, da popolno-ana obdrži svoj program, svojo taktiko in to posebno kot zveza hrvatskoga naroda z narodom Rusije. Ker je kmetska iniernacijonala dejansko nadaljevanje vse-G-tfcSke kmetske zveze, osnovane leta 1889. ki je imela leta 1904 trideset-milijonov članov, je Idil ta sklep sprejet v znak posebnega zaupanja predsedniku.
; Svoj. govor je zaključil s pozivom: »Sedaj je samo vaša stvar, gospodje iz večine, da poveste, ali ste še dalje, za politiko sile in krepke roke ali pa irridevate, da je potrebna politika na temelju narodnega sporazuma in enakopravnosti. Z ozirom na to bom sodil vaše zadržanje v tej stvari, ki se danes Tešuje. Tudi vi morate odločiti tako, kakor je to po vaš eni mišljenju v interesu države. Kakor ‘bo padla vaša odločitev, tako vas bo sedila naša javnost in zgodovina.«
Po tem govoru se je seja zaključila. Pašič je študira'govor poslanca Pavla Radiča in potem je bila naj-piv: j ministrska seja, za njo pa seja radikalškega kluba.
Ob zaključku verifikacijske debate ostanejo odprta naslednja vprašanja:
'Zakaj niso rajši Radičevei dajali takih in podobnih l-ajwV že pred leti?
Zakaj sc niso. bol j. poglobili v dejansko politično stanje vsaj lani ob priliki Havidovičeve vlade? i Kako bodo Hrvati sprejeli sedaj tako evolucijo svoje stranke?
Kaj bo Pašič, odnosno kaj bodo radikali od svoje strani prispevali k sporazumu ?
Končno, še. tole:. Hrvati smatrajo samostojne demokrate za glavne krivce protiljudške .in. nasilne politike. To so dovolj jasno povedali po svojih zastopnikih v razumljivem, in upravičenem pričakovanju in zahtevanju.
da se začne glavno in najhujše zlo odpravljait. Iz lega sledi vprašanje: Kaj bo. s takozvapim »naeijonahüm« blokom, ki je po bistvu in po svojih delih blok vin fronta proti Slovencem in Hrvatom? Ali bo Pribiče-vič še ostal ekspert (strokovnjak), in referent za preča nske kraje? — Odsloviti samostojne demokrate bi bilo najmanjše in najprej, kar bi morali storiti radikali, će tega ne bodo. storili, zakaj je potem ves preokret HRSS.
Dr. Korošec o položaju.
Položaj po deklaraciji RadRevcev je đzna-čil g. dr. Korošec novinarjem s sledečo izjavo: «V prvi vrsti moram ugotoviti, da se položaj po vsem tem, kar se je dogodilo v zadnjih dneh, ne samo ni izpremenil na boljše, ampak je postal mrtvejši. Radikali se meni ne zdijo iskreni. To vsled tega, ker so zahtevali anketo, čeprav imajo pred seboj Radičevo izjavo. Mi Slovenci nismo zadovoljni z izjavo, hi je padla s hrvatske strani. Misiovenci ostanemo verni avtonomiji ali ako hočete po Markovičevi terminologiji: široki samoupravi.
Mi ostanemo čvrsti na tern, da so Slovenci narod sami zase, kateremu je treba omogočiti nacionalni in kulturni razvoj. Nismo zadovoljni z dosedanjim razvojem politike, ker ni prinesla dovolj izgledov za bodočnost. Blok ni dovolj discipliniran. Zato je moglo priti do tega, da se je debata tako razvila, da smo mi obtoženci, krivci pa tožitelji. Največ besed je padlo o komunizmu, nezakonitosti pa so ostale pozabljene. Vi vidite, da ne moremo biti zadovoljni.«

Odločitev glede „spornih“ mandatov.
Seja skupščine v petek se ni nadaljevala ob 5. in
9.	uri, kakor se je prvič in -drugič napovedalo, ampak ob 11. uri ponoči. Prej je bila ministrska, potem pa ra-dikalskä klubova seja.
Na ministrski seji dolgo ni bilo. soglasja; Razveljavljenje Vseh hrvatskih mandatov -sla. poleg samostojnih demokratov zagovarjala notranji minister Roža Maksi-t-nbrič. m’ Krsta Miletič. Ta predlog pa, je kmalu padel. Končno je bil sprejet sledeči predlog kljub močni opoziciji: 1. da se toričijb‘mandati -vodstva HRSS, 2.da si* za stare poslance, ki so glasovali za vstop v kmetsko internacijonalo skliče anketa, 3., da se potrdijo mandati prvič jzvoljenih poslapcev. Izredno živahna je bila ministrska seja padi mandatov v mariborsko-pel jškem' okrožju. Minister Žerjav je vztrajal na tem, -da mora veljati predlog o skUcanju ankete. Temu so se radikali protivili. Dr. Žerjav je dokazoval potrebo predloga in je pretil s prelomom! če mu ne ugode in če ne razveljavijo ysaj enajstega mandata SHS in pokličejo v skupščino njegovega intimusa dr. Lipolda. Obstojala je nevarnost, da bodo radikali z veseljem sprejeli ta nastop in z njim prelomili z,vezo. Zato je nastopil Pribičevič, kateremu «e je posrečilo pomiriti dr. Žerjava. Glede bregahiiškega okrožja je bil sprejet predlog, da se mandati potrdijo.
Ob 11. uri. se je otvorila seja skupščine in radikalski poslanec dr. Grgin je stavil najprej sledeči predlog:
»Ob priliki pretresa o mandatih v verifikacijskem odboru smo napravili sklep, ki je prišel v poročilo večine, • glasom katerega bi se morala vršiti aftketa za mandate SLS v mariborsko-celjskem okrožju. Ko smo pa dobro -pregledali akte, smo prišli do prepričanja, da v pritožbi ni bilo navedenih toliko dejstev, da bi rad/
njih morali -odrediti dolgotrajno debato in s tem velikemu številu poslancev preprečiti njihovo delovanje. Radi tega predlagam, da se volitve v mariborsko-celj-skem okrožju potrdijo.«
.Predsednik dr. Subotič da na to besedo poročevalcu večine Simonoviču, ki izjavlja, da predlog sprejema. Dr. Subotič pozove skupščinskega tajnika, da prečita imena poslancev, izvoljenih n- mariborskem okrožju. Predlog je bil soglasno sprejet. Po soglasnem sklepu šobili proglašeni poslanci dr. Korošec in drugi za izvoljene.	v'
Predsednik je dal nato besedo Virkoviču, ki je izjavil, da- narodna, skupščina ni mogla priti do prepričanja, da bi se- bile volitve v hregalniškem okrožju izvršile pod vplivom inozemstva in predlaga, da se volitive potrdijo. Predlog je bil soglasno, sprejet.
Resedo jc nato dobil poslanec Protič in je izvajal: »Že, nekaj dni se vrši v skupščini debata o Radičevi stranki. Prosim g. Pavleta Radiča, da pokaže s svojim delom, kar je danes govoril. Moj predlog je, da narodna skupščina sklene, da se mandati Stjepana Radiča, Avgusta in Stjepana Košutiča, dr. Vladimira Mačka, Josipa Predavca in dr. Krnjeviča razveljavijo, ker je dokazano, da so člani kmetske internacijonale ,in s tem konimiistične internacijonale, dalje, da so za 25. mandatov, ki so v času, ko jc stopila HRSS v kmetsko inter-nacijonalo, ; na sej i hrvatskega zastopstva glasovali za vstop v to internacijonalo, skliče anketa, da,,se vidi, vko-liko obstojajo njihove zveze s kmetsko.oziroma komu-, n I stično internacij onalo; končno, ‘da. se mandati 29 novo izvoljenih poslancev HRSS potrdijo. Ta predlog je sprejela vladna večina proti opoziciji, ki je predlagala verifikacijo vseh mandatov.
Skupščinsko predsedniško, zakonodajni In finančni
odbor.
Vsgboto .se je izvolilo predsedništvo skupščine. Vladna večina je bretzohzimo proti: parlamentarnemu običaju, da so tudi opozioijonalne skupine zastopane v predseclništ-vu parlamenta, zasedla vsa mesta.s svojimi ljudmi, in sicer je predsednik Marko Trifkovič (rad.), 1. podpredsednik Uzu norič (rad.), 2. podpredsednik da-. Potoček (sam. dem.), tajniki pa: Kobasica, Popovič, dr. Brankovič (sam. dem.) in Pavlovič. Vsi tajniki so Se -prej posebno udejstvovali pri kričanju in pri kravalih v skupščini. .— Opozicija se volitev
ni udeležila Nato so se vršile volitve v zakonodajni in fé nančni odbor. Od Jugoslovanskega kluba so v zakonodajnem odboru sledeči: dr. Hohnjec, dr. Gosar in Smodej. Namestniki so: dr. Hodžar, Franc Kremžar in Dušan Ser-nec. V finančnem odboru sta: dr. Kulovec in Franjo Želi o t. V zakonodajnem odboru ima vlada 26, Hrvati 4, JMO 2, SLS 3, Nemci rn zemljoradniki 2, Davidovičevci pa 5 članov. — V finančnem odboru: vlada 19, JMO 2, SLS 2, Hrvati 3, zemljoradniki in Nemci 1, Davidovičevci 4 člane.
Po svetu.
Pretep v italijanskem parlamentu. Po 15drvevni bolezni se j« dne 26. t m. Mussolini■ aepet pojavil v . parlamentu. Fašisti so priredili, svojemu voditelju v parlamentu burne, manifestacije, ki so -se pozneje spremenile v splošen pretep in kraval. Ko je Mussolini stopil v dvorano, so pričeli fatšistovski poslanci peti svojo himno: Med petjem so pričeli komunisti kričati »Živijo komunizeml« in to je fašiste tako razdražilo, da so navalili n» komunistične poslance in jih po hudem, pretepu vrgli k. dvorane, j Protesti proti židovski politiki v Palestini. Odkar je ; Anglija zasedla Palestino, podpira z vsemi sredstvi naseljevanje Židov, ki se vračajo iz celega sveta nazaj v svejo
prvotno domovino. Protežiranje Židov je izzvalo veliko nevoljo med dosedanjimi prebivalci svete dežele, ‘kristjani in muslimank ki še sedaj tvorijo večino. Z angleško ptmočjo so doseljeni Židje dobili v svojo last najrodovitnejše dele dežele; v mestih se ustanavljajo šole in pred kratkim je bilo v Jeruzalemu otvorjeno judesko vseučilišče. Dočiiu Angleži Žide podpirajo, so zričeli zelo strogo nastopati proti domačim Arabcem ter omejevati njihove pravice. Kose je te dni mudil v Palestini lord Balfour, glavni protektor angleške židovske politike, je domače prebivalstvo otvoreno pokazalo svojo mržnjo proti Angliji. Muslimanski časopisi so izšli čmoobrobljeni in po vseh muslimanskih svetiščih so se priredile javne molitve ža osvoboditev Palestine izpod angleškega jarma. Da ni angleška uprava po-*
večala števila vojaštva ter skrbno zastražila celo poteranno, bi bili sigurno šabruhniLi nemiri.
Opustitev kolektivne pogodbe avstrijskih industrčjeev. Zveza avstrijskih, mdurstrijoev je sklenila, da se kolektivna pogodba, sklenjena z nameščenci, ki je potekla dne 23. t. nt., več ne obnovi Posamesznim podjetjem je dano na prosto, da sklepajo pogodbe s svojimi nameščenci ali ne. Industrijci utemeljujejo svoj sklep s tem, da se nahaja industrija v preveč težkem položaju ter ne more izhajati z dosedanjimi plačami katere zahteva,jo delavci. Ker je ko« Ì ektivna pogodba, katero se je smatralo za največji uspeh avstrijskega delavstva, odpovedana, je pričakovati, da bo prišlo do velikih štrajfcov in mezdnih gibanj.
Za soomlad!
Originaino angleško sukn s
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr. Našteta, Glami trg 16.
politika samostojnih demokratov.
* Zagrebški »Obzor« od dne 27. t m. ugotavlja, da so samostalni demokrati, zlasti pa vodilni krog te stranke, glavni krivci srbsko-hrvatskega spora. Vse druge stranke bi imele več smisla in čuta za sporazum in solidarnost, samo pri samostalnih demokratih je že šest let dosledna mržnja do Hrvatov in dosledno izkoriščanje vseh sporov v strankarske in osebne koristi. Samostalni demokrati so do« sledni, energični, brezobzirni in tudi brezvestni pri zasledovanju svojih ciljev, najbolj pa lažejo, ko pravijo, da iz same ljubezni do domovine vodijo svojo politiko. Radi se hvalijo, da so edina stranka, Id se ji ne more očitati ioorup-cija, igrali bi radi pravo katonstvo, a že sama Thum-Taxis «fera razpihuje to igro in samohvalo v nič. Radikalom radi očitajo korupcijo, sami so pa še stokrat hupi. Pri radikalcih delajo posamezni aferaši za svoj žep, potem se pa u-mahnejo, radikali so že često drug drugemu očitali korupcijo, pri samostojnih demokratih je pa sicer manjj korupcije na privatni račun, zato pa stranka kot talca uganja korupcijo v imenu stranke in za stranko, kar je gotovo še hujše. Ta stranka ščiti svoje ljudi ih je.z njimi solidarna, ker so vse afere izvedene z znanjem in odobrenjem njenega vodstva.
Samostojni demofcratje vodijo najtvečjo in najhujšo dobro organizirano- korupcijo, pa je vse eno, če gre denar v posamezne žepe, ali pa v strankin volilni fond, za strankino časopisje itd. »Obzor« se bavi v primer naprej s samostojno demokratsko korupcijo, ki se je uganjala pod imenom »prehrane pasivnih krajev«, potem pa prehaja na
Žerjavovo področje.
Kar je Rribičevič na Hrvatskem, to je Žerjav v Sloveniji, kakor ima Pribičevič za »maherja« pri vseh transakcijah Danila Dimoviča, tako ima Žerjav Praprotnika, ki je danete gospodar v Slavenski banki v Zagrebu in v Trbovljah. Tbuinn-Taxisove gozdove in trboveljske rudnike hoče samostojna demokratska gospoda in zato sta tu dr. Ltikinič in minister za šume in rude dr. Žerjav.
Generalni ravnatelj Praprotnik je znan iz afere Jadranske banke in obtožbe g. Kamenarovioa. Človek bi mislil, da se Praprotnik ne bo nikdar več pojavil v javnosti, a se je s Kavčnikom vred le izmazal, ker je bilo kazensko postopanje — ustavljeno., Eh". Skabeme je bil imenovan generalnim tajnikom Slavenske banke in gospodje pristaši in zaupniki di'. Žerjava so prenesli svoje delovanje v Zagreb v Slavensiko banko, ki naj bi postala glavna trdnjava saitvostojne demokratske stranke, ko je skrahirala Balkanska banka. Potom Slavenske banke naj bi se izvedle vse transakcije in ena od prvih je tudi bila, da je ta banka pokupila večino akcij »Jugoštampe« in je postala gospodar »Riječi;:, »Zagreber Tagblatta« in »Novosti,« Potom teh listov so skušali PribičevičevL demokrati pridobiti hrvatsko javno mnenje. V tej službi in s to nalogo so pa listi slabo uspevali, banka je morala vlagati velike svote, Pribičevič je moral povrh še v opozicijo in tako je bila banka prisiljena: prodajati svoje delnice tujcem —- dunajski Lämdeibarv-ki. Ta zveza datira že cd tedaj, ko je Slavenska banka na-oijonalizirala Trbovlje.
Trbovlje.
Ta »nacijonalizaöja« je seveda navadna prevara, ker je Slavenska banka samo prikrivala prave lastnike Trbovelj — dunajsko Länderfo&nko, dunajsko firmo Pojazzi' et comb, in ‘znanega “štajerskega industrijalca Wutte-ja. Pri-tej transakciji pà banka ni zaslužila, ker' so glavni profit odnesli Žerjavovi »mladini« po principu, da se dobri pesli razdelijo med najuplivnejše ljudi podjetja, slabi pa vpišejo podjetju v breme.
Ker je gospoda pomagala Ländeibanki »nacijonalizi-» ati« Trbovlje, je pa Länderbanka kupovala akcije Slavenske 'banke po 120 din. Sedaj se pa hoče Länderbanka rešiti Slavenske banke in prodaja svoje akcije rudniku Trbovlje. Tako imamo kurioeen slučaj, da se ona banka, ki je nacionalizirala tuje podjetje, prevzema od tujega podjetja. Industrija financira banko, mesto da bi bilo narobe. Trbovlje je kupilo akcije za 80 din:, gospoda* ki je znala za vse nakane, je pa poprej spravila v Pribičevičevo »Reč« in »Riječ« senzacionalno vest, da je Slavenska banka že čisto na krahu, računajoč s tem, da bodo akdfonarji -v strahu in na hitro prodajali svoje akcije. In res so ljudje prodajali gospodom svoje akcije za 60—70 din., ko so imeli gospodje od trboveljske družbe že ceno 80 din. Seveda ne kupuje trboveljska družba akcij iz svojega žepa, ampak za denar, ki ga je dobila od Italijanov za rudnik Krpanj pri Rači v Istri.
Potom Trbovelj in Thum-Taxisà.
Tako sta ravnatelj Rotter od Länderbanlke in Praprotnih .postala gospodarja v Trbovljah kn v Slavenski banki. Poleg milijonov, ki so jih posamezniki zaslužili pri tej transakciji, je pa nad vse važna nadaljnja akcija Žerjava in Prlbičeviča, ki hočeta potom Thurn-Taxisa in Trbovelj
gospodarsko in seveda tudi politično razplesti svoje mreže po Sloveniji, Hrvatski dn Dalmaciji. Samostojno demokratska gospoda bi rada fuzionirala Hipotekarno banko in Slavensko banko v Zagrebu z Ljubljansko kreditno banko pod okriljem dunajske Ländetbanke, prevzeti Zadružno banko v Splitu ter tako pograbiti dalmatinslke zadruge. Samostojni demofcratje računajo, da so v Thum-Taxisu in Trbovljah našli vir za veliko podporo svoji stranki in svojim listom. S tem ogromnim kapitalom bi hoteli' zagospodariti prečanskim krajem ter pritegniti na svojo stranko inteligenco in gospodarske kroge, če pri tem eden ali drugi od njih kar čez noč postane milijonar, bodo seveda vsi šli zanj v boj in v obrambo, loer je to vse za stranko in v imenu stranke tea: se ne bi smelo imenovati najhujša korupcija, ko vendar operira ta stranka s skrajnimi nacionalističnimi m patrijotičnimi gesli.
Razkritje g. Jelačina.
Kar se v Zagrebu že preoetj časa govori in paše o čisti »nadjonatoosti« Rribičevič-Žerjavove politične skupine in politike, pa krije popolnoma in še izpopolnjuje izjava, ki jo je dal g. Ivan Jelačin mi v ljubljanskem »Narodnem dnevniku« od dne 26. t. m. pod naslovom »Mladinska gonja proti meni in naskok na Ljubljansko kreditno banko.« G. Jelačin ugotavlja najprej, da ga je »Slovenski Narod« razreši vsake obzirnosti ter pravi: »Naj tojej izve slovenska javnost, v čem tiči pravi in glavni vzrok vse te gonje gotovih dvoživk in »državotvornih nacionalnih patrijotov« okoli »Jutra« in »Slovenskega Naroda« proti moji osebi. »Slovenski Narod« objavlja kleveto, da sem si znal pri Ljubljanski kreditni banki preskrbeti kredit po izjemnih ■pogojih, dočirn so drugi trgovci plačevali višje obresti'. Na ta neosnovan očitek sploh ne odgovarjam in se mi 'tudi ne zdi potrebno zahtevati kake izjave od banke, ker se zavedam popolne korektnosti v svoji poslovni zvezi z imenovanim denarnim zavodom, V ostalem pa tudi ta infamnost edino zasleduje nizkoten cilj škodovati mojemu ugledu, ki ga kot trgovec in privatnik uživam v slovenski' javnosti in omajati zaupanje v vseh onih do mene, ki poznajo smer in čistost mojega delovanja pri Ljubljanski kreditni banki.
»Narod« dalje trdi, da sem hotel izpodriniti sedanjega predsednika tega zavoda in se polastiti vodstva banke, katr pa baje celo najožjj moji »priganjači« niso odobravali To je druga kleveta, ki naj bi Škodovala mojemu dobremu imenu in ki jo kot zlobno perfidimast odMarujam. S terni besedami pa je »Narod« izblebetal, zakaj tej gospodi nisem všeč. Povedal je, da sem jaz tisti predrzneš, ki' odločno in vstrajno že poldrugo leto brani narodno slovensko posest Ljubljanske kredltné banke pred grabežljivostjo gotovih anacionalnih špekulantov, id hočejo spraviti ta solidni najstarejši in največji slovenski bančni zavod v žrelo inozemskega kapitala ter ga izrabljati v svoje namene, slično kot so delali z Jadransko banko v Ljubljani in s Slavensko banko v Zagrebu.
Ko so se v jeseni leta 1923 pojavili mladinski bančni eksponenti ter zahtevali, da se jim odpre vrata v Ljubljansko kreditno banko, češ, da imajo kot lastniki večjega paketa delnic tega zavoda pravico do zastopstva v upravi, svaril sem bivši upravni svet in vodilne faktorje banke, naj bodo previdni pred to gospodo, katere poslovne metode so prizadejale slovenskemu gospodarstvu že večsto-milijonsko . škodo in nešteto sodjalnega zla. llkknil sen» se taJkrat besedam starejših mož, ki so radi ljubega miru in iz bojazni pred slično kampanjo, kot so izvestni ljudje vodili proti Jadranski banki, takoj pri prv em naskoku — v .resnici brez potrebe — kapitulirali ter koncedirali omenjenim »interesentom« eno tretjino zastopstva v upravi, Sicer pod gotovimi pogoji, katerih pa novi »prijatelji« še do danes niso izpolnili. Od tistega trenutka pa je postalo sovraštvo mladinov do mene prav brezmejno in je doseglo svoj višek v zadnjem času, ko je po mladinih zavoženo Slavensko banko v Zagrebu prevzela dunajska Ländeiban-ka, ki jo hoče sedaj pod »nacionalnim« plaščem Trboveljske družbe vsiliti potom fuzije Ljubljanski 'kreditni banki in obenem zavladati nad tem zavodom samim. V svojem načrtu imajo tudi prenos centrale tega zavoda v Beograd. Če se njihove namere uresničijo, potem je Ljubljanska kreditna banka za vedno prenehala biti, kar je bila Sloven oem do danes.
Izvedeli so po svojih ovaduhih, da jaz še vedno tvorim ^drugimi odtočnimi inežmi kader večine delničarjev, ki se upirajo najrvovejšemu nasilstvu, in zato ta gnusna gonja proti meni. Infamnost prvega reda pa tvori očitek, da hočem izpodkopati tla predsedniku banke dr. K. Trillerju, kateremu sem pred plenumom seje izjavil, da mi bo v največje zadoščenje, če ostane cn po srečno irvojevanem boju vsaj še 25 let predsednik tega zavoda, mesto da ga ob letošnjem 251etnem jubileju malodušno prepusti grabežljivim rokam ljudi, ki so postali prava šiba božja za slovenski narod. Zavzemal sem mesto v 'Upravi tega zavoda še pod predsedstvom pokojnega dr. Tavčarja, ki je tudi meni zapustil del duševne dedščine, katere do danes še nisem zapravil in jo skrbno čuvam pri izvrševanju svoje funkcije v tem zavodu. Če je čut odgovornosti napram narodni, slovenski javnosti ravno v meni prišel do takega izraza, da me smatra mladinska gospoda za glavna oviro pri dosegi svojih namenov, tedaj bo vsak pošten Slovenec vedel pri-
memo oceniti metode teh anacionalnih mamonistov to pa moje delo v obrambo slovenske posesti Ljubljanske kreditne banke. Reči pa moram resnici na ljubo, da celo resni to solidni' domači nemški gospodarski krogi' odločno obsojajo ta nov mladinski poizkus z Ljubljansko kreditno banko, ker priznavajo dosežene uspehe v razvoju tega zavoda previdnemu in konzervativnemu vodstvu in pa pravico So ‘venije do lastnega, od inozemstva in Beograda neodvisnega domačega zavoda.
Če nimajo vsi gospodje poleg mene v upravi tako moč rtih živcev in tako teine hrbtenice, da vzdrže do zadnjega sovražni naval in preprečijo grdo nakano na škodo slovenskega naroda- in naše države, tedaj niti senca' krivde ne bo padla name, kajti jaz hočem ostati do zadnjega čuvar dosedanje smeri v vodstvu in obrambi slovenske posesti tega zavoda.
Dnevne novice.
Treba posluhrtki obe plati zvona. »Tabor« javlja s ponosom, kako opisuje beograjski vladi udario časopisje ear-zanskega junaka Pivka* da nosi po Beogradu belo kravato, je velik, ima pod nosom pristrižene mustače, počasi govori itd. »Tabor« omenja glede Pivkovega portreta samo eno plat časopisnega zvona* a to je premalo, treba tudi stišati opozitijonaino plat beograjske žurnalistike, ki trdi, da je g. Pivko poleg zaceljene rane od črnogorske krogle prinesel seboj v Beograd v žepu tudi avstrijska in itatijanstka vojna odlikovanja. Junaki, ki se spreminjajo kar preko noči iz odlikovanih Avstrijcev v Italijane — hočejo in pravzaprav morajo imeti na Balkanu takoj pri rokah in v lastnem žepu pripravljeno za vse slučaje oboje —- naprsno odlikovanje, da so potem v narodni skupščini sposobni in osokoljeni za blatenje slovenskih svetinj in slovenske duhovščine I Tako se glasi druga, poštena, odkrita in resnična plat časopisnega zvona v Beogradu o našem po rojstvu slovenskem — a v resnici pa res carzanskem jun eku!
Kaj vse smo že biti in kaj smo danes. Slovensko poli-cajdemokratsko časopisje je od prevrata 'do danes našo SLS ohmetalo zb agama koliko psovkami. Bila je že: stran ka avstrijakantov in sicer črnožoltih, stranka protidržavnSh elementov, separatistov, defetistov, nazadnjakov, katoliških komunistov, papistov, rimskih hlapčev itd., a sedaj ko se je izrekel v imenu HRSS Pavle Radič za monarhijo, obrambo vidovdanske ustave, vojaško službovanje do konca vsakega moškega življenja itd,, smo mi' SLS po »Ju-trt* stranka — politikujoče duhovščine, katere se najbolj bojijo Pribičevič, Žerjav in Radiči
O Pribičevičevem antiklerikalizmu beleži zagrebška »Slobodna Tribuna« to-le pomembno beležko: »Svetozar Pribičevič je doigral v narodni skupščini zopet eno komedijo, ki spada v cirkus- Dereč se in besneč je hotel dokazati, kako ognjevit bojevnik liberalizma je to kako ljuto se bori proti klerikalizmu. Nato pa vprašajo v Svoji »Reči«, ponosno kazsje na svoja prsa: Kje so napredni elementi'1; to se še drzne kdo pozivati na Herriota. O da bi bil Her-riot v Jugoslaviji, bi ga natimi PP režim pod zakon o zaščiti države! Ta Herriot je šel celo v MoSfcvo to je pisal tamkaj simpatično o sedanji Rusiji'. Ta Herriot vodi ljuto borbo proti nacijonalnemu bloku na Francoskem ..... Pribičevič je proti duhovščini in to seveda samo proti katoliški v Sloveniji. A na Hrvatskem (Lika, Kordun, Banija) so stebri njegove stranke pravoslavni popi. Pribičevič je proti 'klerikalizmu to ta seve proti katoliškemu v Sloveniji in na Hrvatskem. Proti pravoslavnemu klerikalizmu ni črhnil doslej niti besedice ne! Nikdar se ni drznil s kritiko dotakniti nastopa pravoslavnega- episkopata, ki se peha za tem, da debi v Jugoslaviji pravoslavna Cerkov značaj državne Cerkve. Nikjer ni bilo črtati, da bi bil Pribičevič ie mignil proti prozelitizmu vladike Dositeja* katerega z milijoni podpira na njegovih propagandnih potovanjih državna oblast Sam ■ Pribičevič je kot prosvetni minister izdal že bogzna koliko naredb, po katerih morajo vsi praznovati pravoslavne praznike. Ravnokar našteto nam sve-doči, da je Pribičeviču kakor jugoslovanstvo ni edimstvo, tudi liberalizem in antiklerikalizem samo laž in šarlatan-stvol
Glavno radikalsko glasilo napada Čehe. Glavno glasilo radikalov »Samouprava« je nedavno zopet napadlo Češke in češko časopisje, ki samostojno gleda in presoja razmere v naši državi. Članek, ki ga je napisal najbrž Laza Markovič, pravi med drugim: »Pred seboj imamo »Vrinkov«, glavni organ predsednika češkoslovaške vlade, Svehle. V članku »Konsolidacija razmer v kraljevini SHS« se z mnogimi pogrešenimi kritikami postavlja na politično smer, ki se v naši državi razvija na živahno veselje vseh sovražnikov naše države. Talco je organ predsednika češkoslovaške vlade stopil v isto vasto z vsemi našimi separatističnimi in defetističnimi listi. L -dunajsko »Neue Freie Presse«, z vsemi šovinističnimi madžarskimi listi* končno z listi boljšeri-ške Rusije, se je postavilo proti naši državi.« V nadaljnem pisanju se člankar ostro izraža proti- temu členku in pravi, da je naša ljudska in narodna monarhija čvrsta in nerazdeljiva celota, ki jo pobožno varuje duša našega ljudstva. Končno preti z izrazom, da naj Češkoslovaška razmišlja o prijateljskih odnošajih m* da naj prouči, ali so prijateljski odnošaji boli potrebni Češkoslovaški, ali naši državi. — Citiramo ta članek, ker je pisava značilna za mišljenje nekaterih radikalnih voditeljev, da je njihova dolžnost ne samo vplivati na pisavo inozemskega časopisja,,,ampak mislijo, da mora inozemsko časopisje pisati po njihovem diktatu. Da si s takim diktatom ne bomo pridobili simpatij pri inozemskem neodvisnem časopisju, je več kot jasno, čemu so potrebni taki napadi na hratsiko Češkoslovaško, republiko neposredno pred sestankom Male antante? -
Prepoved Zveze hrvatskih učiteljskih društev- Mini*, s trst v o prosvete, odnosno Pribičevič, je izdal odlok, v katerem se po zakonu o zaščiti države. razpušča, Zveza hrv. učiteljskih društev, ki obtsoja že dolgo časa. Teke bode,
■■hrvatskomu učiteljstvu, ostalo1 še šarao UJU, ki vrši na Hr-VatšScem še hujši teror, kakor v Sloveniji 'nad učitelji, fci še sviso zatajili svoje narodnosti.
O radikalih in hifvovem nastopu proti' protidržavnim ■ elementom prihajajo iz Čr-negorfe tele zanimivosti: Pašičeva 'Uada. je. odpustila Jovanu Piantemeli' ih njegovi družini vse grehe. Temu Plameneti/M 'jo na Božič leta 1918 dvignil oboroženo ustejo,- proti ujedinjenju Črnegore s Srbijo. Pla-mencu, ki je celih pet let organiziral v Italiji razbojniške bände, jih potem pošiljal v našo državo, kjer je ta družba sejala zločine, rope, ogenj m smrt. Plamemcu, od kojega • zločinske roke je padlo do danes preko 300 najboljših črnogorskih omladincfev, med (katerimi je celo deset po-V ance v bivše velike narodne -.skupščine na Cetinju. Temu Plamencu se dovoljuje vrnitev v domovino, ne da bi se : ràhtevala od njega kako odgovornost za njegovo izdajalsko delo. A ne samo to! Radikalni vladinovci so plačali Pia- , r;sencu in njegovi izdajalski družbi z gotovim blagom njihovo delo. Marsikateri Plamenčev pajdaš: se je po povratku, v domovino povspel do višje in mastne službe. Preko 5 milijonov dinarjev se je potrošilo iz državne blagajne za Plamenčevo izdajstvo. V-s^m Pl amence vim- emigrantom, ki so bili uradniki, je bila po povratku izplačana cela plača za nazaj in to z dodatki vred. Za Plamenčeve emigrante je bilo dovolj denarja na razpolago, za črnogorske invalide ga ni! Črnogorskim invalidom dolguje vlada 15 milijonov dudarjev na podporah. Črnogorski emigranti so vsi zadeli oravo terno, kaj šele njihov voditelj —- Plamenac!
Čuden privilegij radikalov. Te dni je občinski, bobnar v selu Sv. Ivan v Bački tolkel na boben in pozival radikale zqr, četrto uro popoldne, naj se zberejo, da bodo, izvolili občinski svet, ki bo prevzel upravo občine,. Temu pozivu se je radikalija odavala in izvolila nov občinski svet. Drugi ■seljaki ki niso radikali, so se: pri pogledu na te čudne vc- ' /i-tve- vpraševali? Ali so mar radikali sami v občini? V Vojvodini se.še doslej sploh niso vršile občinske volitve, a piva občina Sv. Ivan, ki ]e prišla potom bobna do sreče -občinskih volitev, je osrečena s čisto radikatekim občinskim svetom! Pri nas se seveda vedno in dosledno naglasa in povdarja svoboda in enakopravnost.
Nesrečen padec v jamo. Maßes Jepej iz Podloža-Hra-stovec pri Pragerskem je padel Včeraj v neko. jamo, globoko skoro 30 metrov. Pri padcu si je zlomil desno reko, razbil lobanjo in je .zadobit sploh tako. težke zunanje in notra- , nje poškodbe, da bo težko ostal pri življenju. Iz jame so ga takoj izvlekli in mariborski rešilni oddelek ga je prepeljal v .bolnico. Na kak način je. padel v jamo, še ni do-'gnano, ker ponesrečenega J ep e ja še niso mogli zaslišati.
Samomor zaljubljenega starca. V Splitu se je zastrupil 60tetni učitelj glašbe Meneghello radi nesrečne ljubezni. Starec se je zaljubil v neko svojo krasno 181 etno u--čenko. Neprestano jo je nadlegoval s svojimi ljubezenskimi ponudbami, ko pa je uvidel končno, da so vsi obupni napori zaman, je popil neko raešaitico raznih strupov .ter »o dvodnevnih mukah izdihnil. Tako obupna zaljubljenost SOlefcnega starca je m-ogoča pri nas samo še v vroči —-/Dalmaciji.
Slovenci v Macedoni ji. Pred! več kot tremi leti je v lad» naselila več slovenskih družin na Kosovem in Ovčjem polju. lato za leto so,imeli slabo letino, vedno Iboij so .uboževali. Društvo »Dobrodelnost« jih je vedno podpiralo. Zadnje dni se jih je vendar usmililo ministrstvo za agrarno reformo in jih premestilo v Prekmurje, v selo Pùnica. Sicer imajo prost prevoz, toda vsi skupaj ne premorejo niti pol kg moke, kakor nam poročajo v skupnem pismu. Zadnje čase so delali samo za hrano pri Makedoncih. Nimajo ne denarja, ne obleke, ne hrane, ne oprave, ne orodja, ne živine. Kar so vzeli pred tremi leti seboj, jim je vse pobrala lakota. .Nujno je torej potrebno, da jbn pomagamo, da se bodo mogli preseliti in začeti novo življenje. Vsa usmiljena srca prosimo, da blagovolite poslati prispevke bodisi v denar ju ali obleki (tudi ponošeno obleko sprejmejo z naj-veejo hvaležnostjo) na »Dobrodelnost«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Botha z volkovi. Do čim smo pri nas končno vendar že dobili pomladansko vreme, vlada v Bosni in Hercegovini še vedno zima s saiegom in ledenimi viharji. Dolga' zima je posebno razdražila volkove, ki so se v Hercegovini silno razmnožili, odkar so oblasti odvzele narodu orožje. Gladni volkovi se prHepejo ponoči v vasi ter odnesejo in raztrgajo vse, kacr.jim pride pod zobe. V vasi Lipnik je cul kmet ©jeiogovič, kako ponoči tulijo volkovi okrog njegovega Meva ter Skušajo dospeti do živine. Misleč, da bo lačne zveri lahiko pregnal, je nabil dvocevko ter stopil iz hiše. Komaj je zaprl za seboj vrata, so že navalili na njega štirje volkovi. Bjelogovič je hitro sprožil oba strela med lačne zveri in posrečilo se mu je s tem bi odlgnati, dočim mtr je skočil četrti na prsi-, še predno se je posrečilo kmetu odpreti vrata ter se zakleniti v hišo. Volk, pravi velikan, je podrl kmeta nà tla in režeči zobje so se že dotaknili njegovega grla, ko se mu je posrečilo zgrabiti zverino z eno roko za vrat, drugo je pa porinil v odprt goltanec. Nastal je -strahovit boj-na življenje in smrt. Dasiravno je volk kmetu drobil z zobmi roko, je vendar vzdržal toliko časa, dokler niso dospeli na njegove klice sosedi ter ubili zverino s sdkirami. Volk je kmeta strahovito razmesaril in odpeljati so ga mCTali v bolnico.
Kako je zgledal Kras pred 30.000 leti. Skozi skale pri Postojni gradijo Italijani tunel za novo železnico. Pri kopanju tunela so zadeli najprej na apnenec in za tem na globoko plast ilovice. Ko so začeli izkopavati ilovico, je prišla na dan velika množina kosti, kakor: okostje sloma, medveda, hijene, leoparda ter velikih ptičev. Te hkop-nirie predstavljajo po mnenju strokovnjakov geologov in pafeh-tologov dobo, ko je imel Kras čisto drugo zunanjo sliko ini «ber « dobe prave tropske klime na Kras«. Trdijo, dà so «kopani okostnjaki stati 30.000 let. Izkopavanja na Krasu vodijo geologi z najvočjd patij^voStjo in pozornostjo. ']
Povišanje cen sladkorju. Vojvodinsko tvornice sladkor ja, ki določajo ceno za celo državo, so sklenile povišati ceno kristalnemu sladkorju na 13.60 in kockastemu' na 15 dm. za 1 kg. Med trgovci .se je pričela sedaj akcija, da, vlada zniža carino na sladkor, da bi ga bilo mogoče uva- ’ žati iz inozemstva ter tako prisiliti naše tvornice, da cene \ znižajo.	j
Pevec. Ravnoka* je izšla v pomnoženi izdaji 3-4 j številka tega pevskega glasila z naslednjo vsebino: St. Premrl: Dr. Josip Čerin. (Konec.) — H. Svete): Pevec in razvoj zborovske glasbe. — M. Bajuk: Narodna pesem v sekiricah. (Dalje.) — V. Vodopivec: Nekaj o tamburicah. — Jak. Aljaž: Pevski spomini. (Dalje.) — Naši zbori. — Vestnik PZ. — Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Kronika. — Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec: Noč na Adriji. — P.
H.	Sattner: K polnočnici. — Pevec se naroča pri upravi, Miklošičeva cesta 7 y Ljubljani. Priporočamo ga vsem ljubiteljem lepega petja.
Is Maribora.
»Blažene sanje — prokleta istina.« Ta vzklik po več-3txat na dan zapusti zapah ust .mariborskega. Žerjava — dr. Francka Lipolda. Kot fantek na prvega lesenega konjička se je veselil pred volitvami dr. Franek poslanske časti in nato — ministrskega dostojanstva. Že pred volitvami je bil g. Franek v najbolj naprednih mariborskih krogih.: posla-mec-miniister! Volitve mu niso prinesle poslanske časti, a (pribnzela je iz Beograda brzojavka, ki je zvala Francka v Beograd z zagotovilom: Kar ti je odrekel narod, to ti bo dal nd Žčrjavov vik jugoslovanski Miklavž. Komaj,se je sestal verifikacijski- odbor, je bil v Beogradu tudi Franek s težkimi kovčeki, ki-so vsebovali poleg šimi-čevljev še frak in Mak in Vso telesno opremo bodočega ministra. In v samem Beogradu je sanjal naš Francie o ministrskem fotelju 1 in nastavljal skozi en cel teden vsako noč klobuk na nočno omarico v nadi: Nocoj pride Miklavž in — jutri bom poslanec'— potem pa — oh — minister! Minul je en celi teden. G., Franek se je v tem času že vse naučil, kar treba znati p òs i anci Mn ovincu na Balk anu in ko je bi l že tako dobro podkovan za poslanske čast in je zadnjo noč v Beogradu sanjal — tako blaženo ‘sladko sanjal — so se odprla vrata njegove sobe —- vstopil je bradati Miklavž in mesto poslanske poverilnice je spustil v Frančkov klobuk — dolgo šibb! In ko se je g.'Franek prebudil iz sladlkih sanj o ministrskem fotelju in zagledal v klobuku — brezovico, .je ostavil Beograd in se pojavil v Mariboru kot čisto navaden, advokat dr. Franjo Lipold. Dr. Lipoldu še večkrat Silijo celo v odvetniški pisarni v spe minsko -ospredje sanje o poslanski časti- in ministrskem dostojanstvu, a g. Lipold jih preganja s pljunki v kot in z vzkliki — prokleta istina! Vse mariborske res \i arodnonapreclne dame so v očigled Franékovemu razočaranju resnega mnenja: So ein Salonkavalier, wie unser dr. Franjo, der ist nur für Maribor — nicht aber für Belgrad!
Zagovor Viljema Weixla. »Straža« in »Slovenec« sta porinila Viljemu Weixlu pòdi, nos bridko resnico- pristini občnega zbora mariborskega trgovskega .gremija. Ta resnica je sicer gostobesednega Viljema tako uščipnila v jezik, da je komaj iztisnil za, »Tabor« in »Jutro« par poticaj-tiemofcratskih stavkov, češ: Z listom, kakor je »Straža«, jaz — Weixl ne bom polemiziral, g. Jelačin ml, bo že dobil svoje plačilo. Weixl naj le še maìo potrpi, radi -njegovega iažnjivega poročila o poteku občnega zbora bodo z njim polemizirali še drugi gospodje in z njim obračunali tako, kakor pač g. kavalir Weixl zaslužil Viljem, neresnica ima kratke noge, a navadno, če je bolj debela, tudi bridke posledice.
II. prosvetni večer priredi Prosvetna zveza v Mariboru v petek, dne 3. aprila t, L, od pol osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Spored večera je: Srbija v slikah, njena zgodovina- in kraji. Predaval bo g. prot Ivan Prijatelj, katerega besede bo pojasnjevalo večje število Masnih skioptični-h siile. Moški zbor bo zapel nekaj lepih pesmi, orkester pa bo proizvajal več glasbenih točk. Zadovoljiva udeležba pri prvem prosvetnem večeru zadnji petek pove dovolj, kako potrebne so nam take prireditve in zato pričakujemo pri naslednjih prosvetnih večerih, -ki bodo še 3., 17., 25. in 30. aprila, vedno večje udeležbe. Spo-red bo vsakokrat tako raznovrsten, da bo nudil vsakemu nekaj, če je bilo pri I. prosvetnem večeru glede na kratek rok premalo časa za agitacijo, je pri naslednjih mogoče obvestiti vse od osebe do osebe, da zvejo za prireditev in se je udeležijo. Za -kritje stroškov se bo pobirala majhna vstopnina (sedež 2 din., stojišča 1 din., za dijake 50 par), vstopnice se dobijo zvečer pri blagajni.
Ljudski oder v Mariboru priredi na cvetno nedeljo, 5. aprila t. L, ob pol petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke gledališko predstavo s sodelovanjem lastnega orkestra in lastnega pevskega zbora. Predstavljala se bo štiridejnska ljudska igra s petjem »Sv. Janez in ropar.« Na to velikonočno prireditev že danes opozarjamo.
Petletnica mariborske podružnice Jugoslovanske Matice se praznuje na letošnjem občnem zboru, ki se vrši v torek, 31. t. m, v restavracijskih prostorih Narodnega doma ob 20. uri. Pred oficijelnim občnim zborom podajo situacijska poročila o neosvobojeni domovini sledeči gg.:: prof. Ribarič o Istri in Trstu, dr. Kotnik o Koroški in g. Zorzut o Goriški. — Odbor.
Mariborski umetnik g. Ivan Sojč je dogotovil te dni res krasen relief Srca Jezusovega za cerkev Sv. Jakoba v Slov. gor. in dovršil tudi osnutek za dr. Medvedov nagrob ni spomenik. Obe deli sta res vredni, da si jih ogledajo vsi mariborski ljubitelji umetnost iv Sojčevi delavnici v Cankarjevi ulici. .
Češki fazani in kure. Za državno imetje na Bel ju je naročila uprava večje število fazanov in neko posebno
vrsto kur iz Češke. Včeraj se je tq živo blago peljalo brez spremstva i-n brez oskrbe z vodo in zrnom Skozi Maribor. Se živi fazani in kure. so nekateri zevali od žeje, druge .živalice od stradanja c slabele, so čepele sključene v kur-niki-E. Usmiljeni mariborski železničarji ,so iz lastnega na; giba napojili in nahranili živalce v, prepričanju, da so na tem svetu v Mariboru pri vstopu v Jugoslavijo zadnjič zobale ter pile, ker Belje je brez hrane ter -pijače po tej sedani dolini predaleč tudi za češke fazane-in kure!
Požari v mariborski okolici so sedaj postali zelo pogo-- sti. Ne mine skoro dneva, da ne bi bila mariborska požar-■na hramba alarmirana ter hitela s svojo avtóturbìnsfco brä-galno' na pomoč. Skoraj vedno je vzrok teh požarov- neprevidnost otrok ali -odraslih. Posebno sedaj na pomlad mnogokrat požigajo v bližini bivališč suho travo ali grmovje in čestokrat nastan na ta način požar. — Včeraj je bila mariborska požarna bra-mba kar dvakrat alarmirana. Okrog 7. ure zvečer sp opazili za Meljskim hribom močan odsev ognja. Ognjegàsci iz Maribora i-n Studencev so prihiteli takoj na mesto, -toda požara niso mogli nikjer ugotoviti ter so se vrnili. Ob 9. uri zvečer -pa je javil čuvaj na stolpu odsev ognja pri Kamnici. V Kamniškem jarku je- gorel hlev posestnika Kagerja. Mariborska -požarna hramba je prihitela ravno v tren-utfcu-, ko se je pričel ogenj suiti- vkljub obupnemu naporu kamniških ognjegascev na komaj par metrov od hleva oddaljeno hišo. Z močnimi curki vode k avto-turibinske brizgalne se-je posrečilo ogenj na hiši pogasiti. Zgorel je le hlev. -

LISTEK.
Slike iz Balkana.
Ded in vnuk.
(Dalje.)
!
Predsednik zvoni, poslanci se zbirajo, kakor navadno, samo Novo Grujič je pripeljal s iseboj svojega vnuka, dečka šestih let in -mladi parlamentarec sedi na poslanski
klopi- poleg svojega deda..
Predsednik vidi otroka ter strogo vpraša: »Čigav je ta deček?«
»To je moj vnuk, kaj ga ne -poznaš, predsednik? Ali ne vidiš, kako je dedu podoben?« pravi Noto.
»Otroci ine smejo v skupščino -in ne smej-o sedeti med poslanci«, pravi predsednik ter zahteva, da se dete odvede.
-»Kaj -pa miisiiš, predsednik«, ugovarja Novfo, »t» ti je dete kot jabolko, mimo kot angel j, saj ne bo govorilo- v skupščini«, ugovarja ddd-poslonec. končno pa svojega vnuka le odvede na galerijo-.
»Sekcije.«
Predsednik : »G tspod je, sedaj je na dnevnem -redu razdelitev poslancev na sekcije dn mislim, da je najboljše, če samo predsetdn-ištvo izvrši to razdelitev..«
»Dobro, res je, tako naj bo«, odobravajo poslanci. Predsedinaštvo je posslance -razdelilo no sedem sekcij, tajnik čka imena;, ko pa pride do tretje sekdje ter imenuje poslanca Djuro Drecuna in Obrena Rnje-za, planeta ta dva pokonci:
»Kdo je v -tretji sekciji? Ali midva? 1 To ne bo So, božja ti vera! Vedno med! prvimi junaki, hočeva tudi v prvo sekcijo!«
Radi sekcij nastane strašen -lcreg. Djuro ih Obren nočeta za živo glavo v tretjo, drugi v četrto, peto ter neki prvi junak -celo -v sedmo sekcijo in vsi so -razjarjena kadsor» levi.	'
Po celi (skupščini odmevajo gromoviti klici in poslanec Djuro -še prerije iz klopi naprej ter Mice: »Za menoj v prvo sekcijo, kdor je Črnogorec!«
Za njim kot na vojni- klic pohitijo vsi steri pcteiandL -»Tudi jez sem s Teboj, Djuro, sivi sokole!«, kliče iz galerije junak Mašam, ki sicer ni poslanec, a je prišel, da čuje, 'kaj se v skupščini govori.
Predsednik, ministri iiri mlajši .poslanci posredujejo in mirtfjp-, pa vse zastonj, ker junak Djuro s svojimi -tovariši ne mara- nobene druge sekcije kot prvo. Končno teče edien -od ministrov na dvor k Gosipodarju ter mu javi, ka(j sie je zgodilo.
Gospodar pa -pietzna svoje junake,, zahteva seznam poslancev ter jih, sam razdeli na sekcije; Djuro Drecuna in tovariše seveda v prvo, da imajo junaško zadoščenje.
Verifikacija.	\
Predsednik objavlja, da je na -dnevnem redu poročilo verifikacijskega Odbora -o poslanskih, mandatih.
Poročevalec icdfoora čita:
»Verifikacijski -odbor je ugotovil, da je mandat drob--njaškega poslanca Jakova Aleksiča nezakonit in da tako Jakov ni narodni poslanec.«
Jakov se oglasi: »Ali ga čujete, Črnogorci kaj pravil? Kdo ni poslanec? Imate li boljšega Črnogorca, kot sem jaz, na zdraivje Gospodarjevo? Kaj me briga- ta vaš odbor, sem sem prišel kot vsi pravi- Črnogorci!«
(Dalje prih.)
Glasovir se proda po ceni Koroška cesta 19-1, vrata 4, Maribor.	132
Oves ssa seme se dobi najceneje pri Josipa Rosenberg, Maribor, Slovenska ulica.	85 10
Premog is svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaia Slovenska premOgokopna dražba s o. S. v Ljubljani, Wolfovs ulica fit. 1—I.	l'oy
Priložnostni nakup, čevlji, ročno deld iž trpežnega Maga.; moški čevlji 220 D, ženski od L70 D naprej pri Francu Neubauer, čevljar. Gosposka Ulica 33.-1 130
RO:
EVT
$ mr	plohe !M M ? p p 1 s 11
! N tjecnejäe ln najuspešnejše
proli takojšnjemu plačilu kupi	j	•
'Miriimsb lesna industrija	j
Alois Domicolj,
Ä*tWPÖIIß$
I	tamo potom
Oilisaega zavoda
Maribor, Koroška cesta 46.
F. Voršič-a
:: Angleško in češko blago za spomlad ::
po-,.vseh cenah m obleke po meri od 1500 dtn. naprej; se
dobijo pri	lül^r, Slomške» trs 16.
Aleks. Starkei, I Poja8näo brMplaino1
\
Trg' svobode (>,	Maribor.	Trg svobode 6. MkiifcMMM
Najpopolnejši Stoewer šivalni stroj
FILIJALE JADRANSKO PODUNAVSKE BANKE
v KRANJU, LJUBLJANI, MARIBORU
«prejem» jo in obrestujejo najbolje vloge na knjižice in na tekoči
račun.
£
1
s
C
8‘
i
g pogresljivira transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za šte-paoje, vezenje ali šivanje.
UUDOVIK BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6/1.
PfipoMŽam-se za lična, trpež-! na čevljarska dela po meri in popravila. Ivan Ekart, čevljar tjgjjüui Koroška cesta 34, Maribor.:
S
Eskontlra menice,
izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
k i j kV k*A k A k*A
■Mi	■namm	
l'V'l Vi iV.k’«	mm	IK
Velika zaloga
vseh vrst čevljev za strapacu, lov in pro------menade. —-—
la gojzerci
(hribovski čevlji)
fa zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv. ♦ znamka
samo Marllior, Korošia c.19
Lastne delavnice, najboljše ročno delo!

najboljše» in xkaJv£&x>n.ejšo
pri
Spodnještajerski jjndski posojilnici y Mariboru,
g Stolna ulica št. 6	r.n u. z., g Stolna ulica št 6
is
I	ki obrestuje hranilne vloge po
\% in 3LO%
m
M
oziroma po dogovoru.
Posebni porte se v Mariboru ne bodo izdali,
Naš srčnodobri oče, oziroma stari òde, tast in brat, gospod
Joahim Tnrad
trgovec
je dne 27. marca 1925 ob 4. uri popoldne, po dolgem, voljno prenašanem trpljenju mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v pondéljèk, dne 30. marca 1925 ob 15, uri iz hiše žalosti, Prešernova ulica št. 1.
V Mariboru, dne 28. marca 1925
Globoko žalujoči ostali
Fbk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovoru! «rednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij , »Naše Straše«.