Naročnina mesečno 29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa Inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi uL bJW
SCO VEJVELC
aMulnlStva In . nri ve: 404)1. 40-08. 40-03, 40-04, «W» — Uhaja vaak dan ajntral razen ponedeljka in dneva po praznik.
Cakeval račon
Ljubljana itevUlu I0.b50 in 10.349 u Inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka fc
Usodna razširitev vojne
Velik del sveta, ki je upal v hitri konec vojne med Nemčijo in Anglijo za premoč v svetu, je izgubil stavo. Vojaška zveza, ki se je sklenila dne 26. t. m. v Berlinu med Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki je tako postala tretja velesila osi, ne dopušča več nobenega dvoma o tem, da se vojna ne bo nadaljevala samo čez zimo, ampak da miru, ako se ne zgodi kaj izrednega, tudi bodočega leta ne bomo doživeli. Vstop'Japonske v vojno mora nujno izzvati Ameriko, da se pridruži v borbi za to, kdo bo izvajal -pretežni vpliv na oblikovanje bodočega sveta, angleškemu imperiju. Razvoj zgodovinskih dogodkov se sicer odlikuje prav po tem, da si dovoljuje večkrat čisto nepričakovane in naši logiki popolnoma nasprotujoče dogodke, toda težko si je misliti, da bi v primeru, ko so se spoprijele med seboj vse največje sile sveta, mogla dolgo ostati ob strani Sovjetska Rusija. Kitajska je postala d?-nes tudi že pomožna sila na'strani tako imenovanih velikih demokracij, dočim se Španija močno nagiba k temu, da prevzame isto vlogo ob boku treh avtoritarnih držav. Toda so še države, ki bi mogle biti potegnjene v svetovni metež, med katerimi se zdi, da je pnca Turčija.
Srditi dvoboj med Anglijo in Nemčijo v zraku vsaj do danes še ni prinesel odločitve v borbi, glede katere si danes vsak pameten človek srčno želi, da se sploh ne bi bila začela, ker bi se utegnilo zgoditi, da bo njen izid popolnoma drugačen, kakor sta si mislili oziroma mislita ena in druga stran. Če Nemci s svojimi zračnimi obstreljevanji prestolnice angleškega imperija Angležem prizadevajo brez dvoma znatno večjo škodo, kakor jo prizadeva angleška letalska sila Nemčiji, pa ni nemško letalstvo še doseglo tistega absolutnega go-sjjodstva v zraku, ki ga mora doseči, ako naj se
E osreči napad na Anglijo s kopnimi silami. Da bi il eden ali drugi po tem strahovitem medsebojnem obstreljevanju iz zraka že oslabljen ali da bi se to moglo v doglednem času zgodili, o tem smemo po pravici dvomiti. Volja do odpora oziroma do nadaljnjega medsebojnega uničevanja ni padla, ampak narobe, zrastla. Naj posamična pamet še tako govori za to, da bi bilo bolje najti kolikor toliko pravilno rešitev spornih vprašanj, ki so že v tako kratkem času dovedla do take poostritve in razširjenja vojne, v kompromisnem miru, ki jih evropska zgodovina pozna ne malo, pa utone vsak trezen razmislek v celem oceanu strasti, ki so se razbesnele in se bodo še bolj, tako da utegnejo biti še precej časa brez vpliva vsi plemeniti poizkusi, da bi se orkan polegel po hladnem preudarku in odločni volji spraviti meč v nožnico, da bi se vojna sila umaknila delavnosti in iznajdljivosti diplomatov.
Rezultati posvetovanj med Nemčijo in Italijo dovoljujejo sklep, da sta ti dve velesili sami uvideli potrebo, da svojega žilavega nasprotnika pri-meta še z druge strani, kjer je enako močno ranljiv, to je v območju afriške obale Sredozemskega morja. To je smisel ofenzive, ki jo je začel maršal Graziani proti Egiptu. Ce bi se ta napad posrečil, bi bila Anglija, to je njeno brodovje zaprto tako na črti Aden-Suez-Port Said, kakor s strani Gibraltarja, kjer bi mogli poizkusiti napad na to trdnjavo Španci sami ali pa nemška armada, ki bi ji Španija dovolila v ta namen prehod njene armade skozi špansko ozemlje, stvar, ki bi gotovo pomenila veliko nevarnost za trdnjavo, ki je sicer močna, a ne odgovarja več povsem zahtevam obrambe v sodobni vojski. Direktni poseg Španije v vojsko je zaenkrat še neverjeten, ker bi se Španija s tem ne izpostavila samo angleški blokadi, ampak bi se utegnil poslabšati tudi notranjepolitični položaj v deželi, ki od zadnje državljanske vojske krvavi še iz mnogih ran; če bi se posrečil italijanski udarec proti Sueškemu prekopu in bi se na tak način mogoče zrevolucioniral tudi ves arabski svet med Evfratom in Tigrisom na severu in Indskim oceanom na jugu, se Španija seveda ne bi obotavljala nastopiti odkrito kot nasprotnik angleškega imperija. Anglija bi namreč v primeru Grazianijeve zmage bila v zelo kritičnem jjoložaju, ker bi njeno brodovje bilo zaprto v Sredozemskem prostoru in tukaj izpostavljeno neprestanim napadom sovražnega letalstva in podmornic, ne da bi mu mogle druge angleške pomorske sile priti na pomoč. Anglija je te dni poskusila zavzeti francoski Dakar, najvažnejšo točko na zapadno-afriški obali, ki je važno oporišče za letala, zaklonišče za vojno brodovje in neobhodna postaja na poti okoli rta Dobre nade, ki je postala v današnjem trenutku zopet velikega pomena za angleški imperij; toda ta poizkus se ni posrečil, ne vemo pa, ali se ne bo ponovil. Velesili osi sta izbrali za ofenzivo v Sredozemskem morju pravi čas. Vendar pa je treba premagati največjo oviro za pohod na prostoru, na katerem je od 1 milijona kvadratnih kilometrov samo 35.000, po katerih je mogoče armadi operirati in se preskrbljati z živežem, vodo in strelivom. Bržčas bomo šele globoko v jeseni dočakali končnega izida borbe za tako imenovani afriški imperij.
Razume se, da je za nas izmed vseh teh vprašanj največjega pomena, kako bo odmevalo drugo obdobje vojne na obstoječe stanje na Balkanu. Na Balkanu se slejkoprej, danes še bolj kot kdaj, srečata dve težnji sedanjega mednarodnega spora. Ena je označena po naravni želji Anglije, da bi se na tem ozemlju na kakršen koli že način otežila akcija velesil osi, pri čemer stavlja angleški imperij največ upanja na Turčijo in na Grčijo, ki najbolj neposredno in globoko pa občutno v geopolitičnem oziru segata v tisti predel Sredozemskega morja, ki je sedaj torišče ogromne borbe za svetovni položaj Anglije. Druga tezma pa obstoji v naravni protiakciji avtoritarnih velesil, da se na balkanskem prostoru ohrani mir, k. je državam osi, kakor tudi seveda vsem miroljubnim državam Balkana nujno potreben. Seveda zelja se ni vse, ker je uresničen e vsake želje zvezano z gotovimi pogoji in iz spoznanja tega ie edino mogoče razlagati prizadevanje Rima m Berlina, da bi se kakor pravi njun tisk, balkanske zadeve popolnoma in končnoveljavno uredile, kar je seveda nujno želeti, ni pa lahka naloga in bo zahtevala vseh naporov diplomacije, o kateri balkanski narodi upajo, da bo kos položaju, čigar razplet zahteva uma, ravnega največjim državnikom minulega stoletja.
Balkan pa je tudi prostor, ki zelo interesna sedanji režim v Rusiji. Ce naj verjamemo »Krasni zvezdi«, so Sovjeti pripravljeni pustiti državam osi svobodne roke glede ohranitve miru in z njim zvezanih vprašanj na balkanskem prostoru; je pa
Vojašha trozvcza: Hemčija-ltalija-Japonsha
Takojšna vojaška pomoč, če bi zaveznike napadla kakšna država, ki danes še ni udeležena v vojni ne v Evropi, ne v Aziji
Velik odmev trojne zveze po vsem sveta
Berlin, 27. sept. t. Domei. Danes v doj>oldan-skih urah je bila v Berlinu takoj po prihodu grofa Ciana podpisana trojna zvezna pogodba o sodelovanju in medsebojni pomoči med Nemčijo, Italijo in JajKmsko. Besedilo pogodbe je bilo takoj tudi objavljeno. Glasi se:
Besedilo pogodbe
Vlade Nemčije, Italije in Japonske so prepričane, da je osnovni pogoj za trajen mir na svetu, da dobi vsak narod tisti življenjski prostor, ki mu pripada. Zaradi tega so sklenile, da se bodo med seboj podpirale v svojih prizadevanjih na prostoru Evrope in Velike Azije ter da bodo med seboj sodelovale pri zasledovanju najbolj plemenitega cilja, namreč, da se ustvari nov red ter vsestransko tako zavaruje, da bo v vsakem pogledu pospešeno blagostanje narodov, ki na tem prostoru živijo.
Nemčija, Italija in Japonska imajo tudi željo, da bi se takšno sodelovanje razširilo tudi na tiste narode na svetu, ki so pripravljeni, svojim prizadevanjem dati isto smer, tako, da bi se mogla uresničiti skupna težnja, da se doseže svetovni mir, ki ga trije narodi smatrajo kot končni cilj svojih prizadevanj.	.	.
Iz teh razlogov so vlade Nemčije, Italije in Japonske sklenile:
1.	Japonska vlada izjavlja, da priznava in spoštuje vodstvo Nemčije in Italije pri ustvarjanju novega reda na evropski celini.
2.	Nemška in italijanska vlada izjavljata, da priznavala in špoštujeta vodstvo Japonske pri ustvarjanju novega reda na prostoru Velike Azije.
3.	Nemčija, Italija in Japonska iz-
javljajo, da bodo med seboj sodelovale in druga drugo podpirale pri vsem delovanju v smislu zgoraj navedenih načel. Vse tri velesile sprejemajo nadalje tudi obveznost, da se bodo druga drugo podpirale z vsemi političnimi, gospodarskimi in vojaškimi sredstvi, ako bi bila katerakoli izmed treh pogodbenic napadena od kakšne države, ki v sedanjem trenutku še ni zapletena v evropsko vojno ali pa v vojno med Kitajsko in Japonsko.
4.	Za izvedbo tega sporazuma se bodo takoj sestali tehnični odbori, katerih člane bodo lakoj imenovale vlade Nemčije, Italije in Japonske.
5.	Japonska, Nemčija in Italija izjavljajo, da se pričujoči sporazum v ničemer in v nobenem primeru ne dotika političnih odnošajev, ki v sedanjem trenutku obstojajo izmed ene od treh pogodbenih držav in Sovjetske Rusije.
6.	Gornji sporazum stopa takoj v veljavo, kakor hitro bo podpisan, in bo veljaven 10 let od dneva podpisa dalje. Ako bi ena od pogodbenih držav hotela, da se podaljša, bo ob primernem času dala pobudo za pogajanja za obnovo sporazuma,
V potrdilo teh dogovorov so podpisani od svojih vlad pooblaščeni zastopniki podpisali s svojim imenom in pritisnili na pogodbo svojo pečate.
Pogodba je sestavljena v treh originalih v nemškem, italijanskem in jajKrnskem jeziku v
Berlinu dne 27. septembra 1910, v 18. letu fašistično dobe, na 27. dan 9 meseca in 15 leta vladanja sedanjega mikada.
Pogodbo so podpisali nemški zunanji minister Ribbentrop, italijanski zunanji minister erof Ciano in japonski veleposlanik v Nemčiji grof Kurusu.
Po podpisu pakta je bilo slovesno kosilo, ki so mu prisostvovali kancler Hitler, člani italijanskega in japonskega poslaništva, mnoei nemški ministri in visoki strankini odličniki, zastopniki oborožene sile in predstavniki domačega in tujega tiska.
Pomen člena 3.
Berlin, 27. sept. t. Associated Press: Na merodajnih mestih nc zanikajo, ila jc v tro-zvezni pogodbi, ki združuje Nemčijo, Italijo in Japonsko, eden najbolj pomembnih členov tretji, ki paktu šele daje vso vrednost. Člen tretji namreč predvideva takojšnjo medsebojno pomoč z vsemi sredstvi, kakor hitro bi katerakoli država, ki v sed-nji vojni v Evropi ali v Aziji šc ni udeležena, napadla eno izmed treh pogodbenic. Katere države prihajajo v poštev. 0 malih in srednjih državah, ki šo niso zapletene v vojno, ni treba govoriti. V pnštev prihajata stvarno samo Sovjetska Rusija in Združene državo Severne Amerike, ki sta edini velesili, ki imata interese v Evropi in v Aziji, ali pa na nlieh prostorih. V Aziji je interesirana Amerika, v Aziji in v Evrnpi, pa Sovjetska Rusija. Potemtakem predvideva obveznost takojšnje vojne pomoči za primer ameriškega ali sovjetskega napada na eno izmed treh pogodbenih držav, bodisi na azijskem in tihomorskem, bodisi na evropskem prostoru.
Izjave treh državnikov
narodov z več ko 250.000 milijoni duš. Tako bo ta pakt v vsakem primeru služil obnovi miru na svetu.
Kancler Adolf Hitler je stopil v veliko dvorano nove kanclerske palače po podpisu pakta treh velesil. V navzočnosti nemškega kanclerja so podali izjave zunanji minister Ribbentrop, grof Ciano in japonski veleposlanik Kurusu.
Ribbentrop
Izjava zunanjega ministra Ribbentropa se glasi: 2e od nacionalno-socialistične revolucije 1. 1933 je bil cilj nemške vlade, da z miroljubnimi pogodbami in miroljubnimi sredstvi izvede revizijo, ki edine morejo odstraniti krivice versajske pogodbe in morejo služiti novemu in trajnemu skupnemu življenju evropskega naroda. Nemški narod ima prav tako kakor drugi veliki narodi pravico sodelovati pri izrabljanju zemeljskih dobrin in samostojno voditi izrabljanje v krajih, ki so bili nekoč nemški. Boj narodov za notranjo socijalno pravico in tako za enakopravnost pogojev in možnosti posameznikov, zahteva enak sistem v medsebojnem razmerju med narodi. Ta težnja nemškega naroda, da bo mogla svobodno razvijati svoje moči v položaju, ki ga določajo zemljepisne razmere, zgodovinska preteklost in njegova nacionalna veličina ter gospodarske realnosti v življenjskem prostoru, ki mu pripada, ni pomenila kršitve tujih življenjskih koristi, ampak |e bila samo izraz izredne lastne discipline. NaTodno socialistična vlada je bila torej trdno odločena, da v onem času, ko so drugi manjši narodi mislili, da imajo pravico zahtevati ccla velika področja zeml|e, ki so jih imeli že stoletja, brezpogojno zagotoviti nemškemu narodu, da bo smel obstajati in se razvijati v življenjskem prostoru, ki mu pripada. Ko nemška vlada delovala v smislu omenjenih težen), je videla prizadevanja drugih narodov, proti katerim so podobno, kakor proti nemškemu narodu, skušali omejiti njihove življenjske možnosti in jim odrekali pravico do lastnega življenjskega prostora. Ko se ie z intenzivnim večletnim delom posrečilo z mirnimi dogovori odstraniti velik del krivic, storjenih Nemčiji, so z druge strani začeli organizirano hujskati na vojno v židovsko-kapitalističnih demokracijah, da Evropo vržejo v vojno, ki jo Nemčija ni hotela. Na ta način se ni preprečila revizija rarmer v Evropi, ki so postale nevzdržne, ampak se je nasprot-
no samo pospeševala. Razmere na tem svetu so postale nevzdržne, zdaj se pa podirajo pod močnimi udarci napadenih narodov. Veliki narod, ki so drugič doslej hoteli preprečiti udeležbo pri izrabljanju bogastva tega sveta, bodo zdaj na podlagi najvišje pravice med vsemi pravicami na zemlji izvojevali dokončno enakopravnost.
Ta boj torej ni naperjen proti drugim narodom, ampak proti mednarodni zaroti, ki dejansko obstoji in ki se ji je že prej nekoč posrečilo pognati svet v vojno. Pakt treh velesil, ki sem ga po nalogu voditelja Nemcev pravkar podpisal skupaj s pooblaščencem Italije in Japonske, pomeni slovesno proglasitev dejstva, da so se Nemčija, Italija in Japonska zedinile v blok s ciljem popolne skupne nalogo v liovem svetovnem sistemu, ki se razvija. Naloga tega pakta je, zagotoviti novi sistem tudi v tistih delih Evrope, ki stoje v vojni pod skupnim vodstvom Nemčije in Italije in novi sistem v velikoazijskem prostoru pod vodstvom Japonske. Ta pakt ni zgrajen samo na prijateljstvu, ampak predvsem na skupnih koristih treh vlad. Ta pakt torej ni naperjen proti nobenemu drugemu narodu, ampak sa: o proti tistim elementom, ki brez čuta odgovornosti hujskajo na vojno na ostalem svetu in ki bi v nasprotju s pravičnimi koristmi vseh narodov hoteli to vojno še bolj podaljšati ali jo pa razširiti.
Tak cilj tega pakta pomeni, da so tri velesile tudi v svojih prejšnjih pogajanjih in v paktu samem mogle z velikim zadovoljstvom ugotoviti, da novi dogovor na noben način ne tangira razmerja med njimi in Sovjetsko Unijo, kakršna obstoji danes, ali kakršna se še ustvarja. Podpisani paktje obenem vojaška zveza treh najmočnejših držav sveta. Služiti mora ustvariti pravičnega sistema prav tako v evropski sferi, kakor v velikem azijskem prostoru. Predvsem mora pakt pripomoči, da se na svet čimprej vrne mir. Vsaka država, ki bo zavzela proti temu bloku stališče miroljubnega sodelovanja med narodi, bo iskreno in hvaležno pozdravljena in povabljena k sodelovanju pri politični in gospodarski obnovi. Vsaka država^ pa, ki bi se imela namen vtikati v konflikt pri reševanju teh problemov v Evropi ali v Vzhodni Aziji, ali če bi hotela napasti katero izmed teh držav tega pakta, se bo morala boriti z združeno močjo treh
Grof Ciano
težko verjetno, da bi temu res bilo tako, vsaj v kolikor se tiče Turčije in Bolgarije, glede katerih Sovjetska zveza na noben način ne more biti ravnodušna. Drugo vprašanje, ki Sovjetski zvezi proti njeni volji približuje možnost, da tudi njo zajame vojna je pravkar sklenjena zveza med Nemčijo in Italijo na eni ter Japonsko na drugi strani, če bi namreč akcija Japoncev, da odrežejo Kitajsko od francoskih in angleških kolonij na južnem Pacifiku, izzvala protiakcijo Amerike, katera bi se odigravala na azijski celini sami. Sovjeti bi mogli v takem primeru ostati nevtralni le malo časa, ako nima mogoče njihova diplomacija izrednih sposob-nosti, ki presegajo vse človeške mere... Kakor hitro pa bi Sovjeti bili primorani poseči v dogodke v Aziji, bi si tudi v Evropi ne mogli več privoščiti nad vse prijetne vloge, da mirno gle-
dajo, kako se drugi uničujejo pour le roi de Prusse — to se pravi v tem primeru za »ruskega kralja« Stalina in njegov svetovni boljševizem, ki se je združil s starim veleruskim imperializmom bivših carjev.
Ali bo temu res tako? Ali velesile zapadne kulture res nehote delajo za tega tretjega v smislu gori navedenega francoskega izreka, ki ga je svoje čase menda prva rabila Marija Terezija, češ da Francozi in Rusi delajo za pruskega kralja? Ali pa se bo diktator Rusije zmotil? In kakšen bo učinek strahotnega vojevanja do konca na dušo narodov, ki bodo morali nositi vse stroške in žrtve tega brezprimernega svetovnega klanja? Vse vprašanja, na katera tudi danes še nihče ne more odgovoriti. Preveč razveseljive pa perspektive bodočnosti gotovo niso
Italijanski zunanji minister grof Ciano, je pa podal tole izjavo:
Pogodba! ki je danes zvezala Italijo, Nemčijo in Japonsko potrjuje in določa s svečano zvezo politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje ter skupnost koristi in ciljev, ki je že v teh letih, ko se je kovala nova zgodovina sveta, obstajala med tremi velesilami. Italija, Nemčija in Japonska so bile nosilke tega razvoja in so zastopale njegove aktivne in tvorne sile ler so znale črtati iz slavnih tradicij v vojni in miru tiste vrline in moči, s katerih pomočjo so v svojih lastnih državah ustvarile oblike nove kulture tako, kakor hočejo to zdaj uresničiti na svetu.
Pri tem velikem delu obnove so naši trije narodi liejiirestano trčili ob isti trdovratni in mračni odpor, ob isto nerazumevanje in isto sovražnost. Vse tri državo so potrebovale prostora za svoje narode. Tega prostora in tega ilcla jim niso hotelo priznati one velike države, ki so mo-nopoliziralo vsa pomožna sredstva sveta in jih mislile odreči nam. čeprav so bila potrebna za najprimitivnejše potrebe našega življenja. Slož-nost, ki so je v teku omenjenih let razvila med Itailjo in Japonsko, in ki danes veže naše tri države v eno samo zvezo, poteka iz bojev, ki jih moramo biti tudi v bodočnosti, kakor smo jih bili doslej in iz katerih črpamo svojo moč. Ta solidarnost ni plod nobenega prejšnjega diplomatskega razsula ampak je izraz zgodovinskega položaja. Njene osnove in njeni cilji so zasidrani v tem položaju, in to so vzroki in cilji, ki ustrezajo najglobljim potrebam teh treh narodov, in ki zato dajejo tej zvezi jiečat nerazdružljive enotnosti sil in prizadevanj.
Določila jKDgodbe, ki smo jo danes sklenile, so jasna. Nemčija in Italija priznavata in spoštujeta vodilno vlogo Jar>onske pri ustvarjanju noavega sistema v vzhodni Aziji, prav tako kakor Japonska priznava in spoštuje vodilno vlogo Italije in Nemčije pri ustvarjanju noveea sistema v Evropi. Tri države ne bnilo nikogar izzivalo in nikomur grozile. Ta zveza, ki jo potrjuje današnja pogodba, da so prepreči vsako nepota-ebno nadaljevanje konfliktov in da se uniči blokada je saino poslcdica tega, da so trije imperiji združili svoje vojaško in civilne moči ter tako tvorijo orjaški jez za skupno obrambo. Na tej obrambi so bo razbil vsak poskus, da bi so požar dalje razširil. Toda daljnosežnost in ideja pogodbe pccsega znatno sedanji položaj.
Gre za stalno soiidarnost, clede katere se je danes dosegel sporazum med tremi narodi, za solidarnost, ki ne obstoji samo v sedanjem trenutku, ampak mora njena ustvarjalna moč učinko-
_(Nadaljevanje z 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved. Jasno in hladno.
Zemunska vremenska napoved. Hladnejše vreme. Ponovna zjasnitev v severni polovici. Samo v sredi države in severozahodnih krajih utegne biti ponekod še precejšnja oblačnost. Jasno v južnih krajih in na Primorju
Trozveza Berlin-Rim-Tokio
(Nadaljevanje s 1. strani)
vati hidi v bodočnosti. Danes se borimo za ustvarjanje osnov in pogojev novega sistpnia, ki naj ustvari blagostanje in blaginjo naših narodov. Končna zmaga, za katero stremimo z neomajno odločnostjo, in ki jo bomo ob strani velikih voditeljev naših narodov zanesljivo izvojevali, pomeni za vse narode sveta najzanesljivejše poroštvo, da bo prišla bodočnost pravice in miru.
Poslanik Kurusu
Japonski poslanik Kurusu je dal tole izjavo: Od srca se veselim, da smo podpisali pakt treh velesil z našima prijateljskima narodoma Nemčijo in Italijo, pakt, ki ima zares velik pomen v zgodovini sveta. V zvezi z dejstvom, da imajo naši trije narodi v svoji tradiciji in v svojem značaju mnogo prisrčnih in skupnih črt in glede na to, da vsi trije narodi hkrati delajo i v veliki Vzhodni Aziji i v Evropi za izgradnjo novega reda, se je med nami že prej ustvarilo medsebojno razumevanje.
Združeni smo s čvrsto vezjo prijateljstva. Za-
res epohalen in velik dogodek je, da je to prijateljstvo dobilo zdaj čvrsto obliko in da je roddo sklenitev pakta treh velesil in da so ti narodi, ki imajo skupne cilje, združili svoje moči in sklenili iti naprej po poti svojih idej. Zato želim, ko tu zastopam cesarsko japonsko vlado, podčrtati naše želje za srečno bodočnost sodelovanja med našimi tremi državami. Končni cilj tega pakta je obnovitev splošnega in trajnega svetovnega miru, zgrajenega na pravici. Ne bomo odklonili svojega sodelovanja s tistimi državami, ki zavzemajo isto stališče kakor mi in ki kažejo iste težnje. Preko tega nima ta pakt nobenega vpliva na politični položaj, ki danes obstoji med Japonsko, Nemčijo in Italijo na eni strani in Sovjetsko Rusijo na drugi strani. Simbol viteškega duha Japoncev jc bil že od nekdaj meč. Toda pri nas velja načelo, da se meča ne poslužuje na dober način tisti, ki brez odgovornosti ubija ljudi, ampak oni, ki jih z mečem brani. Čutim potrebo poudariti upanje, da bo ta pakt v rokah borcev za pravico naših treh držav na Japonskem, v Nemčiji in Italiji meč v rokah častnega borca in da bo tako pripomogel k obnovitvi miru na svetu.
treba pričakovati novih dejanj.
Delovni program osiščnih velesil sestoji iz dveh delov: iz negativnega in tvomcga, ker se ta del nanaša r.a nadaljevanje vojne in na pozitivnega in konstruktivnega, ker se bodo izvedle nove norme
za preureditev Evrope in Afrike. Za izvedbo tega načrta bo ponovni sestanek grofa Ciana in nemikega zunanjega ministra von Ribbentropa predstavljal novo važno politično in diplomatsko razdobje tako glede na bližnje vojne dogodke, katerih cilj je popolno uničenje Anglije, kakor tudi z ozirom na diplomatsko delovanje, M se bo izvršilo V cilju nove ureditve Evrope.
Mikadov oklic:
»Cilj je še daleč pred nami v bodočnosti«
Tokio, 27. septembra, t. Domei: Ob priliki podpisa trojne zveze o sodelovanju in medsebojni pomoči med Nemčijo, Italijo in Japonsko, je bil objavljen naslednji cesarjev oklic:
»Velika dedščina, ki smo jo sprejeli od svojih resarskih prednikov, je zapoved, da skrbimo za to, da bi na svetu zavladala pravica in da bi svet postal ena sama srečna družina narodov. To za-poTcd smo vedno imeli pri svojem srcu. V strašni krizi, v kateri se sedaj zvija svet, imamo vtis, da se bodo strahote vojno in nereda stopnjevalo do neskončnosti in da bo človeštvu naloženo trpljenje, ki ga ni mogoče preceniti s sedanjega vidika. Iskreno upamo, da se bodo neredi kmalu končali in da bo mir spet obnovljen kakor hitro mogoče. Zaradi tega smo zapovedali svoji cesarski vladi naj razmišlja o možnosti medsebojnega sodelovanja in podpiranja z vladami Nemčije in Italije, ki imajo enake poglede in enake težnje, kakor naše cesarstvo. Globoko smo hvaležni, da je bila zveza sklenjena med temi tremi velesilami, kajti naloga, da se vsakemu narodu na svetu nudi možnost, da zasede svoje mesto, vsakemu posamezniku pa omogoči, da živi v miru in varnosti, je tako velika, da ji ni primere v zgodovini. Cilj je še daleč pred nami v bodočnosti. Za to mislite globoko in glejte daleč naprej. Bodite složni v svojih srcih in združeni v svojih močeh, da boste pomagali, da premagamo sedanjo krizo, in tako sodelovali pri napredku zemeljskega i 11 nebeškega blagostanja nagega cesarstva.«
Oklic kneza Koncja
Tokio, 27. sept. .t, Domoi: Ministrski predsednik knez Konoje je ob priliki podpisa zvezne pogodbe z Nemčijo in Italijo objavil naslednji oklic na narod:	.....
01»' priliki podpisa trojne zvezne pogodbe z Nemčijo in Italiji) je bil objavljen cesarjev oklic, ki je jasno izpovedal cilje našega imperija ter narodu pokazal pot, ki do tega cilja vodi. Globoko sem ganjen zaradi brezmejne dobrotljivosti našega vladarja! Ohraniti mir na svetu in ustaliti red v Vzhodni Aziji sta zares nespremenljiva cilja politike našega imperija, globoko zakoreninjena v načelih, na katerih jc naše cesarstvo ustanovljeno. Ko jc lansko leto izbruhnila v Evropi vojna, se jc začela zmeda in nered takoj širiti po vsem svetu. Zaradi tega jc postalo potrebno, da premišljujemo o ukrepih, da bi sc nered končal in da bi spet nastopil mir. Nemčija in Italija imata z nami nekaj skupnih idealov in teženj. Japonska je sedaj sklenila, da podpiše trozvezo 7. njima, da jima ponudi roko, da bi mogli ustanoviti nov reil vsak ua svojem življenjskem prostoru in obnoviti svetovni mir. Naš narod je dobil pobudo, da s še večjo odločnostjo gre na delo, da obnovi svoj red v večji Vzhodni Aziji. Toda naloga, pred katero stojimo, rta namreč vsak narod dobi svoje mesto, ni lahka. Cilj je še daleč. Pričakovati moramo hude ovire, ko bomo šli po poti naprej do cilja. Toda iskreno upam, du bo naš narod, ko se bo pokoril cesarski volji, premagal vse težave.
Ocena v Nemčiji
»Pakt ni naperjen proti Sovjetom in je odprt tudi za vstop drugim državam...«
Berlin, 27. sept. b. V zvezi 6 podpisom sporazuma med Nemčijo, Italijo in Japonsko japonsko časopisje povsem odkrito poudarja, da je pakt opomin Ameriki, ki se vedno bolj zavzema za ideje, za katere se bori Anglija. Današnji sporazum naj bo ovira Z d r u že n im državam, da ne silijo v sedanjo vojno. S tem paktom pa želi Nemčija sebi zavarovati možnost nadaljevanja vojne z Anglijo. V 5. točki pakta se omenja, da pakt n 1 naperjen proti Sovjetski Rusiji in da tudi nima namena govoriti o odnošajih, ki vladajo med podpisniki sporazuma in Sovjetsko Rusijo.
Vprašanje je le, če se ne bo Sovjetska Rusija čutila prizadeto zaradi določbe, da ima Japonska evobodne roke na prostoru Daljnjega vzhoda. Iz prvih komentarjev, ki so prispeli iz Moskve, je videti, da tam smatrajo, da se vojna nevarnost razširja na vse kontinente.
Ves današnji nemčki tisk 6e trudi, da dokaže, da današnja zveza ni naperjena proti nobeni drugi državi, kakor proti onim. ki so v vojni z Nemčijo in Italijo. »Volkischer Beobachter« ter drugi nemški listi poročajo, da se lahko tudi druge države priključijo tiojni zvezi, ker bi mogle v nasprotnem primeru priti v položaj, da bodo vmešane v vojno proti osiščnim velesilam.
Mnen e v Italiji
»Trije junaški narodi so se zvezali v boju za blaginjo vsega sveta«
Rim, 27. sept. A A. Štefani: Rimski krogi jk>-svečajo velik jioinen in pozornost paktu, ki so ga danes podpisali v Berlinu in ki predstavlja dogodek največjega zgodovinskega pomena. Po sodbi teh krogov gre za tri velike narode, potne moči. vajeno junaškega življenja, ki so združili svojo usodo v boju ne samo za blaginjo svojih celin, ampak za ves svei. Cilj ivess treh vc.esi.
Stališče Amerike
»S trozvezo je računala že leta 1937 — politiko pomoči Angliji z vsemi sredstvi«
in bo nadaljevala s svojo
je izgradnja novega reda in ustvaritev pravičnega in trajnega miru na svetu. Prav tako je treba po sodbi rimskih krogov podčrtati dejstvo, da so vsi narodi, ki imajo dobro voljo in žele pravičen mir, jioklicani k sodelovanju. Prav tako pomeni sklenitev pakta s tremi velesilami ponovno opozorilo vsem tistim, ki bi hoteli svojo državo zaplesti v vojne nevarnost. Rimski krogi jKuidarjajo, da bodo tri zavezniške države branile obnovo sveta in zagotovitev miru pred vsakim, ki bi se kakorkoli predrznil ovirati izvedbo njihove naloge.
Rim, 27. sept. b. Prvi uradni komentarji o podpisu sporazuma med Nemčijo, Japonsko in Italijo zatrjujejo, da je ta pakt smatrati predvsem kot opomin Združenim državam, da se ne vmešavajo v evropsko vojno in v vojno na Daljnjem vzhodu. Zlasti opozarjajo vse druge države, naj pazijo kaj delajo, ker bo imel danes sklenjeni pakt temeljit uičnek na vseh frontah.
Italijanski cesar japonskemu mikadu
Rim, 27. septembra. A A. DNB: V zvezi s podpisom nemško-italijansko-japonske zveze je kralj in cesar Viktor Emanuel III. poslal japonskemu cesarju sledečo brzojavko: V trenutku, ko je tradicionalno prijateljstvo, ki združuje italijanski narod z močnim japonskim narodom, zapečateno s paktom med Italijo, Nemčijo in Japonsko in jih uerazdružljivo veže, bi rad izrazil vašemu veli-* čanstvu svoje nagloblje zadovoljstvo. Prepričan sem, da bodo tri naše države skupno izpolnile poslanstvo, ki so ga podedovale .iz svoje antične itv. slavne kulture. Ob isti priliki ie Mussolini poslal predsedniku japonske vlade knezu Konoju sledečo brzojavko: Italijanski Jiar.od z najv^jjm navdušenjem pozdravlja podpis, ki združuje sile naših držav za isto veliko nalogo: izgradnjo nove Evrope in Azije. Fašistična Italija že od zdavnaj z nespremenjenimi simpatijami spremlja razvoj japonske države, ki stremi za tem, da se narodu zajamči boljša možnost za življenje in moč. Visoke vodilne misli te politike so morale logično pripeljati do sedanjih dogodkov, ki združujejo sile treh držav tako za sedanjost kakor bodočnost, temi čustvi bi rad videl, da bi moj prisrčni pozdrav prispel do vas istega dne, ko dobiva staro prijateljstvo naših dveh držav trdno potrdilo v svečani in trajni zvezi.
Tudi grof Ciano je pošlji brzojavko japonskemu zunanjemu ministru Matsuoku, v kateri izraža svoje zadovoljstvo nad sklenjenim paktom.
Vloga Španije
Rim, 27. sept, b. Sklenitev novega pakta med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ki je bil danes podpisan v Berlinu, je bil po poluradmih poročilih glav« in edini vzrok potovanja italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Nemčijo. Dalje trdijo, da bo španski notranji minister Suner, ki mu je general Franco zaupal važno nalogo, podaljšal svoj obisk v Nemčiji in bo spravil do izraza složnost Španije z osiščnimi državami, kar je znak, da bodo sklepi, sprejeti v Rimu, izvršeni ob sodelovanju španskega notranjega ministra Sunerja in spravljeni v sklad interesi Španije, v kolikor se nje tičejo.
Italijanski listi opozarjajo na ta dejstva in po udarjajo, da na izvedbo rimskih sklepov ne bo treba
Vashington, 27. sept. t. »Associated Press«: Do sedaj obstojajo sumo polslužbene izjave ameriškega državnega tajništva o trozvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Državni tajnik še ni spregovoril. Pričakujejo pa skorajšnjo izjavo Roosevelta samega in državnega tajnika Hulla. Polsluz-beno pa so danes razširili iz Bele hiše naslednje vrednotenje trozveze, ki je bila podpisana v Berlinu:
Združene države Severne Amerike niso posebno vznemirjene zaradi trozveze, ki je bila sklenjena med Nemčijo. Italijo in Japonsko. Za to se nanj ne bodo ozirale in bodo nadaljevale s svojo dosedanjo politiko, da namreč Angliji pomagajo z vsemi sredstvi, izvzemši samo vojno. Pakt, ki jc bil v Berlinu podpisan, no prinaša nič novega. Zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko je sedaj samo zgostila ▼ za vsakega vidno dejstvo nekaj, kar je že proj obstojalo, a še ni bilo službeno potrjeno. Združene države bodo tudi za naprej ne-omahljivo stale na stališču, da so zoperstavljajo vsakim spremembam na Tihem morju in na Daljnem vzhodu. Zunanja politika Združenih držav je že od leta 1937. resno vzela v poštev sodelovanje mod Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki sc je takrat skrivalo pod plaščem pakta proti Komiu-terni in je bilo naperjeno proti ameriškim pomorskim načrtom na Tihem morju. Vendar pa bo objava formalne trozveze imela za Združene države Severne Ameriko to dobro, da bo ameriškemu narodu predočila, kako resnično je bilo, ko je Roosevelt vodno poudarjal, da evropska vojna ni nobena osamljena in na Evropo vezana borba, marveč da prihajajo v evropski vojni do klenega izraza napadalni načrti, ki tičejo ves svet. Do sedaj to nekaterim ni bilo jasno. Odslej je ameriški narod poučen o dejanskem stanju. Iu to ,e dobro za politiko Združenih držav.
Hullova izjava
Washiiigton, 27. sept. t. »Associated Press«: Državni tajnik Cordell Huli je na konferenci zastopnikov tiska v Beli hiši o trozvezi med Nemčijo, Japonsko in P.alijo dejal:
Nova trozveza po mnenju ameriške vlade ne spreminja položaja, ki je stvarno že obstojal nekaj let. Objava trozveze je saino pojasnila javno, kakšni s-> odnošaji, ki so med temi tremi državami do sedaj obstojali in na katere jc ameriška vlada že večkrat javno opozarjala. Ameriška vlada je dobro vedela, da so takšen sporazum pripravljali in politika Združenih držav je zadnje čase to dejstvo vzela popolnoma v račun, ko je storila ukrepe, ki so znani.
Prvi vtisi v Angliji
»Sedaj je položaj vsaj jasen«
London, 27. sept. t. Reuter: V londonskih političnih krogih so poročilo o sklenitvi trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko sprejeli mirno, češ da je sodelovanje že do sedaj obstojalo, le da ni prišlo uradno do izraza. Sedaj je položaj čist. Politični krogi pa menijo nadalje, da je bila Japonska potisnjena v zvezo, ki ji ne more prinesti nič koristnega, pač pa naloge, ki jih bo morala izpeljati popolnoma sama na svojem področju. V Londonu tudi ne vidijo, kakšne surovine bosta Nemčija in Italija, ki sta zavzeti z vojno proti angleškemu imperiju, mogli dajati Japoncem, katerim je Amerika prestrigla ves dovoz surovin, ki jih Jaj>onska za vojno industrijo jiotrebuje. V Londonu so prepričani, da ima en člen, to je tretji, namen, da grozi Ameriki, ker si ni mogoče predstavljati kakšne druge države, na katero bi se mogel še nanašati. K večjem še na Sovjetsko Rusijo. V vladnih krogih o j>omenu te pogodbe še nisp, dali nobene uradne izjave.
London, 21. sept. t. Reuterjev poročevalec trdi. da prevladuje v uradnih krogih mnenje, da je glavni namen nemško-italijansko-japonske trozveze ta, da se ne bi Združene države Severne Amerike pridružile vojni na strani Anglije,
Posebni člen, ki tiče Sovjetske Rusije, razlagajo v Londonu tako, da si pogodbenice niso bile popolnoma na jasnem, kakšno stališče bo zavzela Sovjetska Rusija.
V ostalem pa menijo, da pakt ne vsebuje nobene novosti, razven seveda, ako ima še kakšne tajne določbe, kar bo pa v kratkem pojasnjeno.
Washington, 27. sept. b. Londonski dopisnik
»United Pres«-a« je govoril deset rjinut po podpisu pakta v Berlinu 6 predstavnikom mgleške vlade, Iti je o sporazumu med Nemčijo, Italijo in Japonsko dejal, da ni nikogar iznenadil v Angliji. Iz dobro poučenih krogov trdijo, da bo Anglija počakala na podrobna poročila svojih poslanikov v nevtralnih državah, da oceni vtis in izgubo, ki s tem paktom nastaja za Anglijo. Anjjleški narod čaka z veliko radovednostjo na posledice, ki jih bo ta pakt izaval zlasti v Združenih državah, ki se jih v glavnem tiče.
Prvi Rooseveltov ukrep proti Japoncem:
Washington, 27. sept. t. »Associated Press«: Rooseveltov o objavo zapore za izvoz starega železa iz Združenih držav Severne Amerike na Japonsko razlagajo na političnih mestih kot naslovljeno naravnost proti Japonski ter kot poziv, naj Japonska ne izziva dalje Zedinjenih držav. V političnih krogih jo razlagajo tudi kot učinkovit ukrep, s katerim hočejo Zedinjene države Severne Amerike uvesti gospodarske sankcije proti vsem državam, ki jih v Ameriki smatrajo kot napadalne države. Pri tem je vključena tudi Sovjetska Rusija. Z zaporo izvoza starega železa je Amerika končnovcljavno prelomila svoje dosedaj navidezno še vedno nevtralno zadržanje. Ameriški parlament je v juniju letošnjega leta predsednika Roosevelta pooblastil, rta v interesu državne obrambe objavi vse potrebne ukrepe. — Roosevelt se je toga splošnega pooblastila posluiil, rta je izvedel prvi udar proti Japonski, ko je prepovedal izvoz letalskega bencina na Japonsko. Toda takrat je vključil tudi Anglijo v svojo prepoved. Takrat je bil politično prešibek in si m upal enostransko nastopiti proti Japoncem. Tokrat je bil bolj odkrit in je mahnil naravnost po Japonski, brez kakšnega drugega ovinka.
Položaj v Indokini
Japonci groze Angliji in Ameriki s »strašnimi ukrepi«
Tokio, 27. septembra, t. »Associated Press« poroča: Politični sodelavec v japonski armadi na Kitajskem (kvantunška armada) je izjavil časnikarjem, da je Japonska odredila vkorakali je čet v Indokino zaradi tega, da tudi na tej strani zapre vsako možnost, da bi orožje prihajalo na Kitajsko. Japonska hoče vojno na Kitajskem končati. To je za njo vprašanje življenja in smrti. Japonska pričakuje, da zaradi l>olož(»ia v Indokini Anglija ne bo spremenila svojega zadržanja in ne bo ponovno odprla pot, ki vodi iz angleške Indije skoži BirnianifO (Burmo) v Cunking na Kitajskem. .4Ao bi sc zgodilo, da Anglija cesto spet odpre za prevoze orožja na Kitajsko, potem bi Japonska na to odgovorila s strašnimi ukrepi, o katerih obsegu in obliki danes ni mogoče objavljati nobenih podatkov, kajti zapora ceste skozi Burmo je za japonski del njenega bojnega načrta v vojni proti Čankajškovi Kitajski. — V diploniatičnih krogih menijo, da je japonski zastopnik v svoji grožnji namignil na možnost, da bi japonske oborožene sile udarile ali na Ilonkong ali na Singapur ali na obe pomorski trdnjavi hkrati, ako bi Anglija spet odprla pot skozi Burmo na Kitajsko. Diplomatični krogi menijo, da je japonski generalni štab že vse pripravil za takšno možnost in da so zanj že pripravljene tako suhozemske kakor pomorske sile.
Moskovski radio zametuje članek »Krasnaje Zvezde«
Moskva, 27. 3ept. b. Diplomatski in politični krogi v Moskvi posvečajo veliko pozornost sporočilu redakcije »Krasnaje zvezde«, v katerem je izjavila, da je bi! nedeljski uvodnik nehote objavljen in ga redakcija preklicuje. Popravek ne pove, na kateri del naj bi se uvodnik nanašal. V omenjeni uvodniku se je »Krasnaja zvezda« predvsem pečala z razvojem na Balkanu in ga je zaključila z naslednjo kategorično ugotovitvijo: Sovjetska zveza ostane zvesta svoji mirovni politiki
nn nevtralnemu stališču in bo odvstala dane vsake imperialistične vojne na Balkana
od
Zemljevid ki je nemškega izvira, predstavlja ves svet. Angleški imperij je zaznamovan s črnimi polji. Italijanski imperij s pikčastimi polji, bivše nemške kolonije p'a z belo puščico. Razvidno je tudi, koliko ozemlja obvlada Japonska na Daljnem vzhodu. V oči padejo spon, ki se sami sebi vsiljujejo na
___ ' 1 . — .... ..	V	C.________ A___!l._ A__i:!—	l.nnn.Ln L.U. ....Ii ..»lil.: inior.ci V, a^ „ ooHanii VAini nriZfldetl V AlTlKl. O rimSKIn
Tihem
i morju (Stiller Ocean) med Severno Ameriko, Anglijo in Japonsko, kakor tudi veliki interesi, Ki so v sedanji vojni prizadeti v Afriki. Po rimskih posvetih pred enim tednom ter po sklenitvi trozveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo bi načrt o »novem redu na svetu« lahko tako opredeli t: Nem-P Italija si prisvajata nadzorstvo nad vso Evropo in Afriko, Japonska pa nad vso Vzhodno Azijo in nad južnimi morji. Z njimi v navzkrižju jc
'	r	1	___i.ii < :____:: :_ C______________M.J Cnui.tel/n Dii.iin na ulailo IgiinBluMii mrak.
čija in
angleški imperij in Severna Amerika. Nad Sovjetsko Rusijo pa vlada tajinstveni mrak.
«
Poročila z bojišč
Velike letalske bitke nad Anglijo Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 27. septembra. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Večji oddelki nemškega letalstva so včeraj napadli vojaške in industrijske objekte v južni in srednji Angliji. Cez dan so eskadrile metale bombe na tovarne letal pri Southamptonu in povzročile zelo veliko škodo. Velike požare so letala povzročila tudi pri napadih vojne industrije v srednji Angliji. Pri Liverpoolu so bombe zadele neko trgovinsko ladjo.
Sovražnikova letala, ki so križarila v bližini severne obale, so nemške pomorske baterije pregnale. Daljnostrelni topovi vojne mornarice so obstreljevali Dover.
V bližini škotske obale smo zadeli neki konvoj ter zanetili na dveh ladjah požar. Čez dan se je vnelo več letalskih bojev. Končali so se z zmago nemškega letalstva.
Ponoči smo ponovno napadli London in bombardirali tudi pristaniške naprave pri Liverpoolu in 3eyjjeiihavenu. Povzročili smo mnogo požarov, zlasti v Liverpoolu. Pri bombardiranju Londona smo zanetili požare in povzročili eksplozije v dokih. Ogenj je nastal tudi v raznih delih Londona.
Sovražnik je ponoči napadel z manjšimi silami Nizozemsko, Belgijo in severno Francijo. Nekatera letala so prodrla tudi v zračni prostor severozahodne Nemčije. Sovražnik je metal bombe brez slehernega cilja. Vojaške škode sploh ni bilo.
Angleško letalstvo je včeraj zgubilo 27 letal, 24 med njimi smo sestrelili v zraku, tri pa s protiletalskim topništvom. 6 nemških letal se ni vrnilo.
Neka podmornica je potopila dve oboroženi sovražnikovi trgovski ladji s skupno 8700 tonami. Posadka nekega nemškega letala se je pri napadu na srednjo Anglijo posebno odlikovala s svojim pogumom.
250.000 kg bomb
Berlin, 27. septembra. AA. DNB: Preteklo noč so nemški bombniki vrgli 400.000 kg bomb raznega kalibra na London in Liverpool, od teh 250.000 kg na London. V dokih na bregovih Temze povzročena škoda je velika, v liverpoolskih skladiščih je pa nastalo mnogo požarov.
Angleška poročil?
London, 27 .septembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Včeraj popoldne se je nad Southamptonom razvila velika letalska bitka, v kateri je bilo v pol ure trajajočem boju sestreljenih 31 sovražnih letat. Skupne sovražnikove izgube včerajšnjega dne znašajo 34 lelal. Angleške izgube znašajo 8 letat, toda 7 pilotov je rešenih.
Sovražni napadi ponoči od četrtka na petek sp, veljali spet Londonu. Bombe so poškodovale več hiš in trgovskih stavb. Število človeških žrtev ni veliko. Nemška letala so napadla tudi nekatera mesta v. severozahodni in severovzhodni Angliji.
Danes so se nemški napadi spet ponovili z večjo silo. Nemški bombniki so prihajali v velikih skupinah v spremstvu številnih lovskih letal. Naše letalstvo jih je takoj napadlo. Do 5 popoldne je bilo sestreljenih že 98 nasprotnih letal. Boji še trajajo na več odsekih južne Anglije. Pričakovati je nadaljnjih napadov proti večeru.
London, 27. sept. t. Letalsko ministrstvo poroča: Naši lovci so danes zadržali več valov sovražnih napadov na južno Anglijo. Največji boji so bili v bližini Londona. Dva napada sta bila rano davi, eden pa v prvih urah popoldne. Nekaj bomb je padlo v središče mesta nekaj pa v vzhodni in južnovzhodni del. V južnem delu je bila zadeta ena tovarna. Škoda, ki so jo trpele hiše, je precejšnja. Tudi število žrtev je znatno. Bombe so padale tudi po.več krajih v grolijah Kent in Sussex, toda škoda' tamkaj ni velika. Ena skupina bombnikov je davi dosegla tudi Bristol, kjer pa so bili pregnani. Prizadeli pa so nekaj škode in je tudi nekaj mrtvih.
Do četrte ure popoldne znašajo izgube sovražnika 98 letal, naše izgube pa 24 letal, toda 10 pilotov je rešenih.
Delo v Londonu kljub napadom ni trpelo mnogo, ker so se uveljavili novi predpisi glede nadaljevanja dela tudi med letalskimi napadi, čeprav je bil današnji nemški napad najhujši dnevni napad po 15. septembru, ko so sovražniki izgubili 191 letal. Protiletalsko topništvo je popoldne streljalo tako, da je napravilo ognjeni zid do 8.000 m visoko, skozi katerega je prišel le ostanek 8 nemških bombnikov, ki pa so se takoj obrnili in so jih potem preganjali angleški lovci.	_ ,	...
Curih, 27. sept. b. Iz Londona poročajo, da so nemška letala v pretekli noči okrepila svoje napade nad Anglijo. Napadi so bili zlasti usmerjeni številnim industrijskim obratom v Londonu.
Nove vrste zažigalne bombe
London, 27. sept. b. Associeted Press. Davi je bil London zoj>et zavit v dim, ker so izbruhnili v mestu številni požari, ki so jih povzročile najnovejše nemške zažigalne bombe, ki jih nemški bombniki razsipajo nad Londonom, da padajo na posamezna poslopja kakor kača. Nekaj po polnoči se je zrušil nad Londonom velik nemški bombnik, ki je eksplodiral z vsem tovorom bomb. Eksplozija je bila strahovita. Tudi jugovzhodno, srednjo in severno Anglijo so napadla nemška letala. Iz angleških jutranjih poročil se vidi, da je bila škoda izredno velika, Jrtev pa je bilo razmeroma malo.
Ameriški vtisi: Letalska vojna se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo
Newyork, 27. sept. b. Dopisniki ameriških listov iz raznih angleških pokrajin javljajo svojim listom, da se letalska vojna med Nemčijo m Anglijo nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in da hudo trpijo zlasti industrijske naprave enega in drugega tabora. Nočni napadi nemških letal so bili nojmočnejši nad Londonom in okolico, nemški pi-
loti pa so napadli tudi številna angleška pomorska oporišča na vzhodni obali. Nemška letala so v pretekli noči vzela na cilj zlasti težko angleško oboroževalno in letalsko industrijo.
Prihodnji teden poskus vdora v Anglijo?
Curih, 27. sept. b. Iz Londona poročajo o oglednih poletih angleških pilotov, ki so sporočili svojemu vrhovnemu poveljstvu, da so se pričele nemško Čete v velikem številu premikati vzdolž nizozemske, norveške, belgijske in francoske obale. Iz tega sklepajo, da je v najkrajšem Času pričakovati nameravan vdor nemških čet v Anglijo. Vsi znaki kažejo, da bo prihodnji teden v sedanji vojni najbolj kritičen, ker bo tedaj nevarnost invazije največja.
Napadi na Nemčijo
Angleška poročila
London, 27. septembra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Preteklo noč je britansko letalstvo ponovno izvedlo srdite napade na pristanišča v severni Franciji in na zbirališča nemških prevoznih ladij ob obali Rokavskega preliva in v Kielu. Bombardiralo je tudi vodne poti v Nemčiji.
Nemška poročila
letalo je pa metalo bombe srednjega kalibra na sovražnika ob bregovih roke Atbare (Midan).
Sovražnikove letalske bombe na Hargeisoj Berbero, Džigžigo, Agordat in Guro so ranile samo dve osebi in povzročile e neznatno gmot no škodo. V Metineju je našlo smrt sest ljudi, ranjenih je pa bilo 2\ skoraj «ami domačnih Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo se dve sovražni letali.
»Evropa in Afrika — življenjski prostor Italije in Nemčije«
Berlin, 27. sept. AA DNB: »llamburger Fremden BlatU naglaša, da obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu takoj po sklepih rimskega sestanka potrjuje mnenje, da je zaradi zunanjepolitične aktivnosti držav osi nastal že odločilen preokret v v°j"' Ust pravi, da se vojna, ki se je začela zaradi baga-teljnega julijskega vprašanja, in ki se je po želji Anglije in Francije spremenila v evropsko vojno, razširila po vstopu Italije do Afrike in do obal Indijskega oceana Tako je spopad dobil svetovni jiomen. Zaradi svojih zmag in razširitve ozemlja razjxilaga'a danes Nemčija in Italija z novimi možnostmi v tej smeri. Nemčija in Italija ustvarjata bodočnost, ko se borba še vodi. Njihova jHilitika se glasi, da sta Evropa in Afrika njun življenjski prostor Ta jKilitika pa vsebuje tudi odločenost, zagotoviti te meje v vsakem pogledu.
Berlin, 27. septembra. AA. DNB: Ponoči so nad Belgijo in Nizozemsko letela angleška letala in metala bombe v glavnem ob obali. Bombe so padale v vodo ali pa na njive in niso napravile nobene škode. Protiletalsko topništvo je na meji Nemčije zavrnilo poskus angleških letal, ki so hotela prodreti v Nemčijo.
Vojna v Afriki
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 27. sept AA. Štefani: Italijansko poročilo št. i 12 se glasi:	_ .
Delovanje oglednih patrulj v Severni Afri ki. Pri napadu sovražnikovih letal na naše čete in na Sollum je bomba ranila neko osebo. Ugotovljeno je, da je letalo, o katerem pravi včerajšnje fioroč.ilo, da smo ga zbili, uničeno.
Naši bombniki so naj>adli Haifo in zadeli skladišča petroleja, vojaška skladišča v pristanišču in železnikške naprave. Neko drugo naše
Angleška poročila
Kairo, 27. sept. AA. Reuter: Uradno Pačilo glavnega štaba angleške vojske v Egiptu pravi, da včeraj ni bilo važnib dogodkov.
La Valetta, 27. sept AA. Reuter: Sovražna lovska letala so letela včeraj nad Malto ter napadla lovska letala angleških zračnih sil. Z gotovostjo je bilo zbito eno sovražno letalo, čigar pilot se je ubil, verjetno pa še eno drugo letalo, tretje j>a je bilo težko poškodovano, ker ga je zadela granata protiletalskega topa.
Kairo, 27. sept AA. Reuter: Poročilo po-vcljništva angleških zračnih sil pravi, da so močne formacije angleških bombnikov napadle včeraj Tobruk, kjer so napravile resno škodo. Vsa angleška letala so se vrnila v svoja oporišča. izvršeni so bili razni ogledniški poleti ▼ Vzhodni Afriki in italijanski Somaliji. Učinkovito so bili bombardirani kraj Asaba, Kakfe in Bcrbcra. V M'ftemi je bil izvršen napad na sovražna letala na letališču.
Masonstvo v prosveti
Oster napad »Vremena« na vpliv masonstva v srednjih šolah in na vseučiliščih
Belgrajsko »Vreme« objavlja dolg članek o vlogi jugoslovanske masonerije v gospodarstvu in v prosveti. »Slovenec« je s tega področja objavil že mnogo podatkov. Danes objavljamo ugotovitve belgrajskega lista, ki pravi, da je »masonerija posvetila največjo pozornost širjenju masonstva med prosvetnimi delavci, predvsem pa med srednješolskimi in vseučiliškimi profesorji* ker se je zavedala^ da je od njih najbolj odvisno, kakšni bodo naši bodoči javni delavci. V zadnjih 20 letih je uspela, da je spravila pod svojo streho velik del srednješolskih profesorjev in dve tretjini vseučiliščih profesorjev. Kot primer, kako so ma-soni svoje ljudi na prosvetnem polju potiskali
ouiij	ij uu'i JI«-« i' i ■	r J i---
naprej, navaja belgrajski list znanega knjigarnarja in založnika Geza Kohna v Belgradu. List piše, da so masoni pomagali bivšemu pro-
i • i	_______1.1____ 1--Ai-ca P n IP.
J^isi [iiov;, vj n ov iiiuot/iii	* --- -------- i .
dajalcu novosadskega knjigarnarja Arse Paje viča namreč Gezi Kunu. ki se je preselil v Belgrad, postal tamkaj posrbljeni Kon ter se odredil s pomočjo »nacionalno zavednih« masonov na belgrajskem vseučilišču v večkratnega milionarja, med tem ko so nacionalni knjigarnarji, kot na primer Stajici, Dačiči, Cviiano-viči ali popolnoma, propadli, ali pa ostali brezpomembni. — List na to pravi, da so mason-ska prizadevanja popolnoma uspela in da »naša vseučilišča danes vodijo stvarno masonske klike.« Za to pa se tudi ni treba čuditi — piše »Vreme«, da vseučiliški naraščaj ni na
tisti višini, na kateri bi se moral nahajati. Ni treba se čuditi čudnemu pojavu, da so bili nemiri na belgrajski in tudi na drugih univerzah tako pogosti. Ni treba se čuditi, če je potemtakem velik del vseučiliškega dijaštva prešel V komunizem. Na podlagi teh dejstev .prihaja belgrajski list do zaključka, da je »čiščenje masonov z naših vseučilišč treba začeti takoj in da je to delo neodložljivo.«
Masoni bi Judje so krivi neznosnih razmer v Vojvodini
Belgrajsko »Vreme« v svojem boju proti masonom postavlja tudi vprašanje narodnostne nezavednosti v Vojvodini. List piše med drugim: »Leta in leta že vpijemo in se pritožujemo, da Vojvodina ni zadosti nacionalno zavedna in kako po vsej Vojvodini iudovstvo požiga po vsem našem javnem življenju. To je resnica! Toda kako naj pa bo drugače, če pa so masoni, skriti pod plaščem judovskih kom-panjonov, sedli v sokolstvo, v srbsko presvetno Matico, po gimnazijah in vseh kulturnih in socialnih ustanovah, ki bi morale jiostati naša mrtva straža na severni meji. Judje v gospodarstvu, masoni v prosveti so v zadnjih 20 letih napravili večja pustošenja, kakor tujec v 50 ietih predvojne zgodovine. To je masonsko delo, spomenik krščenih špekulantov in trgovcev z narodnimi ideali.
Belgrajske novice
Belarad. 27. septembra, m. Današnje »Službene novine« objavljajo pravilnik o vpisovanju in sprejemnem izpitu učencev v srednjo glasbeno šolo in pravilnik o vpisovanju slušateljev v glasbeno akademijo v Belgradu.
Prav tako je v »Službenih novinah« objavljena uredba, s katero se proglaša Bajina Bašta za turistično mesto.
Slike iz boja proti draginji
»Jugoslovanski lis t«, ki izba ja v Sarajevu. piše o mezdnem gibanju pekovskih po-močnikov, ki so gospodarjem predložili svoje zahteve z ozirom na naraščajočo draginjo. V tej spomenici, kjer zahtevajo povišanje plače, obljubljajo pekovski pomočniki poslodavcem, »da jim bodo že pomagali pri njihovem stremljenju, da se cene bruha povišajo...«
»Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, poroča o sodnijski obravnavi proti nekaterim pekom, ki so pri prodajanju kruha čudno postopali. Kupcem, ki so prihajati jx> »ljudski kruh« so namreč dejali, da jim črnega kruha dajo le pod pogojem, ako kupijo tudi belega: »Dam vam jiol kile črnega, ako vzamete pol kile belega ...«
Erazem Rotterdamski o volni
Veliki Erazcn Rotterdamski (1467—1536) je ob priliki hudih borb njegovega časa za posest Italije napisal sledeče besede:
»Večkrat se čudim, kaj pravzaprav, nožem reči kristjane, ampak vse ljudi sploh žene do norosti, da se tako navdušeno, s tolikimi stroški in nevarnostmi med seboj pobijajo. Saj menda sploh nič drugega narodi ne delajo, kakor da vodijo med seboj vojsko ali jo pripravljajo. Niti vse živali se ne vojskujejo, ampak le tiste, ki so najbolj divje. Pa še te se ne uničujejo med seboj, ampak se bore samo z drugimi vrstami. In končna se bojujejo z orožjem, ki ga (im je v borbi za obstanek Bog dal, nc pa s peklensko izmišljenimi stroji. Tudi sc ne borijo za. vsako malenkost in pod vsemi mogočimi pretvezami ampak za svoje mladiče in za prehrano. Naše vojske pa izvirajo večji del iz častihlepja, sovraštva, pohlepa in drugih duševnih bolezni. Končno pa se živali ne dresirajo za vojsko in v tolikih množinah. Kako da je nam, ki sc ponašamo z imenom Kristusa, ki nas jc učil ljubezni, ki 3mo udie enega telesa in se hranimo od enega in istega Zakramenta ter smo kot člani Kristusovega t.,lesa poklicani za večno življenje — kako da jc nam katerakoli stvar na svetu tako zelo dragoccna. da začnemo zaradi nje vojsko, ki jc nekaj tako pogubnega in grdega, da nc more biti, ali bi vsaj ne smela biti ljuba nobenemu dobremu človeku, aj jc kakor pravijo katerikrat šc tako pravična?«
Tako jc ta duhoviti mož in velik satirik zapisal dobesedno v svojem znanem >Enro-miiim moriae« — »Pohvali bedakov«, v kateri se je kruto norčeval iz človeških slabosti
I
Uredba o oljčnicah
Belgrad, 27. sept. AA. Na podlagi uredbe o oljčnicah in jedilnem olju je minister za trgovino in industrijo v sporazumu s kmetijskim ministrom predpisal uredbo o zajednici predlovalcev oljčnic. Zajednica se ustanavlja z namenom, da izvrši odredbe uredbe o oljčnicah in jedilnem olju, kakor tudi o racioniranju proizvodnje olja ter pospeševanja oljar-skega gospodarstva na splošno. Po tem pravilniku ie zajednica predelovalcev oljčnic pravna oseba, ki ne deluje, da bi si pridobila zaslužek in dobiček in nima drugih dohodkov, kaikor dotacije iz oljnega semenskega sklada pri PRIZAD-u. V zajednici so vsi pooblaščeni industrijski in obrtniški predelovalci oljčnic. V sestav zajednice pridejo predstavniki trgovinskega in kmetijskega ministrstva ter ravnateljstva za prehrano in Prizada. Članstvo v zajednici je obvezno za vse predelovalce oljčnic. Naloge zajednice so sledeče: 1. da po nalogu in na račun Prizada izvaja kontrolo oljčnic od pridelovalcev; 2. da predlaga Prizadu razdeljevanje oljčnic predelovalcem, odkupne cene za oljčnice, načrt za r elitev olja v državi in da določuje tizance za promet olič-nic, da vodi pregled o podeljevanju in porabi ol|a v ostali industriji in obrti, da proučuje vse činilce oljčnega gospodarstva in da skrbi tudi za njegovo pospeševanje, da podaja mnenje ministrstvom in ostalim ustanovam in oblastem glede oljčnega gospodarstva, da organizira skupno prodajo olia v okviru načrta za razdelitev olja v državi in da v zvezi s temi nalogairi vodi statistično službo in da izvede organizacijo poslovanja in koordinacijo, dela med zajednico in svojimi člani. Za izvršitev teh nalog bo zajednica sodelovala z zajednico pridelovalcev oljčnic, in z odgovarjajočimi zajednicami na ozemlju banovine Hrvatsue, kjer bo ustanovljen za-jedničen koordinacijski organ. Ustroj zajednice se določa r>o načelu prisilnih združenj po obrtnem zakonu. Ustanovna skupščina zajednice bo danes v Prizadu in bo takoj prihodnji teden prevzela v izvedbo naloge, ki jih ji dolžnost nalaga.
»Hrvatsko narodno zastopstvo« prihaja v Zagreb
Zagreb', 27. sept. b. Danes so pričeli prihajati v Zagreb hrvatski narodni poslanci iz vseh krajev. ki se bodo udeležili konferenc v soboto, nedeljo in ponedeljek. Prvo posvetovanje bo jutri v
prostorih hrvatskega sabora. Posvetovanja posameznih skupin bodo trajala po en dan. Ker so glavni razgovori namenjeni gospodarskim vprašanjem, so skupine sestavljene tako, da predstavljajo posamezna področja. Na koncu bo skupna seja v znak manifestacije in zaupanja dr. Mačku, na kateri bo izdana tudi resolucija. Poseben pomen tem konferencam pripisujejo tudi zaradi tega. ker se jih bodo poleg senatorjev in poslancev
HŠS udeležili tudi poslanci SDS.
*
Zagreb, 27. sept. b. Davi je prispel iz Belgrada dr. Vladko Maček v spremstvu ministra Bariše Smoljana in kabinetnega šefa Odiča. Dr. Maček je imel daljšo konferenco z banom dr. bu-bašičeni. Danes bo dr. Maček obiskal tudi prvake SDS ter bo imel z ministrom za socialno politiko Budisavljevičem, katerega prihod pričakuje, daljšo konferenco.
Osebne novice
Belgrad. 27. septembra, m. S kraljevim ukazom je postavljen za zdravstvenega svetnika na polikliniki Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Reiner Bassin. — Za banskega svetnika krali. ban. uprave v Ljubljani pa Ivan Legat.
Belarad. 27. septembra, m. Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo ie premeščen iz Novega Sada na oddelek kontrole mer v Celju Evgen Braše)
Abbe Bethleem umrl
Velik borec proti umazanemu čtivu
Francoski listi prinašajo kratko poročilo, da je znani abbe Bethleem v starosti 72 let umrl v Perros-Guirec. v Bretanji. Bil je to zelo zaslužen mož, katerega zasluge so začeli na splošno priznavati in ceniti šele danes po zlomu Francije. Vse svoje življenje je stvarno žrtvoval borbi proti umazanemu čtivu. Pariški listi so bili v povojnih letih prepolni opisov njegovih pogumnih dejanj, ko je lastnoročno razmetaval in trgal umazano por-nografične spise in ilustracije po pariških časopisnih kioskih in kolodvorskih knjigarnah. Bil je velik ljubitelj in ljubljenec mladine in mu srce ni pripuščalo, da bi dovolil, kako oblast dopušča, da se francoska mladina v najbolj nežnih letih načrtno zastruplja z umazanim branjem. Zbral je okrog sebe čete pogumnih fantov, ki so čestokrat šle čistiti javne knjigarne in časopisne prodajalne ter so prišle navzkriž s policijsko oblastjo, ki je — čudno — imela nalog, da v imenu nekih gnilih načel o svobodi vesti pobija in zapira mladino, ki se je borila proti strupu, zastrupljevalce pa ščitila. Tudi on sam je bil večkrat pred sodiščem, kjer se je moral zagovarjati, da je v boju za čisti mladinski naraščaj trgal in razmetaval pornogra-fične spise in knjige Tako borben je ostal vse do zadnjega in ga ničesar od njegovega delovanja ni moglo odvrniti. Objavljal je posebno revijo »Revue des lectures« (Revija čtiva), kjer je skrbno zasledoval vsako novo objavljeno knjigo ter jo označil kot dobro ali kot slabo, kot takšno, ki jo starši lahko dado v roke otrokom, ali kot takšno, ki jo je treba zavreči Ko bi bila Francija še v povojni dobi iinela tisoč abhejev Bethleemov, je zapisal sedaj ob njegovi smrti francoski časopis, bi ji danes ne biio treba jokati ob razvalinah svoje domovine
Madžarski kmetijski minister v Belgradu
Belgrad, 27. sept. m. Jutri, v soboto, dojio-tuje v Belgrad madžarski kmetijski minister grof Mihajlo Teleky, ki obišče našega kmetijskega ministra dr čubriloviča Minister grof Teleky bo ostal v Jugoslaviji dva dni. lakoj po prihodu v Belgrad se bo minister grof 1 e-icky odpeljal v hotel »Srbski kralj«, kjer so zanj pripravljeni prostori Dojioldne ob 10 se bo najprej vpisal v dvorsko knjigo v marsa-latu dvora, ob pol 11 bo na obiskal madžarsko vojaško pokopališče, kjer bc položil venec Po povratku s pokopališča bo grof Jeleky obiskal našega zunanjega ministra dr Cincar-Markoviča, nato pa kmetijskega ministra dr. ČubrilovičaL. To obisku dr. čubriloviča se bo
odpeljal na Avalo, kjer bo položil venec na grob neznanega vojaka Na Avali ba na čast ministru Telekvju prirejeno tudi slavnostno kosilo, popoldne pa bo v madžarskem poslaništvu čajanka. Zvečer priredi kmetijski minister dr. čubrilovič na čast svojemu gostu slavnostno večerjo v hotelu »Srbski kralj«. V nedeljo potuje madžarski minister v spremstvu našega kmetijskega ministra v Niš, kjer bo obiskal kmetijsko razstavo, ki jo bodo odprli jutri. V nedeljo popoldne bo madžarski kmetijski minister obiskal v Nišu predsednika vu-de g Cvetkoviča. nakar se bo z večernim vlakom vrnil v Budimjiešto

Kje so vzroki draginje
l¥. Naša politika cen doslej ln v bodoče
Lani, ko se ie začela vojna, so bile cene naših kmetijskih pridelkov zelo nizke. Seveda je treba reči, da so bile v prejšnjih letih še nižje, tako da je bilo lansko stanje v primeri s prejšnjimi leti neprimerno boljše. Ce vzamemo cene predmetov, katere kmet prodaja (pripominjamo, da velja ta račun predvsem za kmeta v žilorodnih pokrajinah države) v letu 1937, so te cene dosegle leta 1939 meseca junija 118.63, to se pravi, da so v primeri z letom 1937 narasle za 18.63%. Nasprotno pa so se od 1937 do junija 1939 cene proizvodov, katere kmet kupuje, zvišale samo za 1.45/», tako da je nastopilo že izboljšanje, vendar je treba pomisliti, kako nizka raven cen je bila ravno v prejšnjih letih v škodo kmeta.
Zaradi nizkega stanja cen kmetijskih proizvodov je Sla politika merodajnih faktorjev za tem, da bi se te cene dvignile na primerno višino in je tudi državna politika glede cen ob uvel javi jen ju uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije septembra lanskega leta cene kmetijskih pridelkov pustile neomejeno se razvijati. Razmere so pokazale, da so tudi cene kmetijskih pridelkov v zvezi z razvojem cene ostalih pridelkov in da se ravnajo tudi na cene industrijskih in drugih predmetov, katere mora kmet kupovati. Da ne bi s te strani, t. j. zaradi višjih cen industrijskih izdelkov nastal motiv za zvišanje kmetijskih cen, je bila tudi uveljavljena uredba o nadzorstvu cen februarja meseca, ki je imela seveda tudi namen preprečiti izkoriščanje sedanjih časov in razmer po industriji in trgovini. Seznam predmetov, ki so prišli pod nadzorstvo cen, je bil vedno večji, prednjačili pa so zopet Hrvatje, ki imajo še danes bolj široko kontrolo cen kot v ostali državi. Z uvedbo nadzorstva nad cenami industrijskih izdelkov in cen, ki se tvorijo v obrti in v trgovini, pa smo zajeli samo drugotno tvoritev cen, ki je bila še vedno odvisna od prvotnih cen, ki so večinoma izhajale iz domače kmetijske proizvodnje, oz. so se cene tvorile dejansko v inozemstvu, odkoder je prihajalo k nam blago ali v obliki surovin ali polsurovin ali izdelkov.
Toda vse nadzorstvo cen ni moglo preprečili dviganja cen, ker so pač narasli proizvajalni in drugi stroški, k čemur je še krepko pomagala državna finančna politika, ki je. dovoljevala vse nove in povečane davčne obremenitve prevalievali na potrošnika. Imelo pa ie nadzorstvo vkljub vsemu svoj pomen in uspeh. Uspeh ie zlasti v tem, da smo dobili vpogled v tvoritev cen in videli, kaj se da napraviti. Praktično pa je bil največji pomen v tem. da ie nadzorstvo cen pregledalo stroške v kalku-> ladjah in ni vedno dovoljevalo zvišanja cen v zahtevani višini, temveč je marsikje prihranilo lepe denarje konzumentu.
V takih razmah nas je doletela slaba Iefiria, Vaferi ,se je frridfližTla Še povečana potrošnja, izzvana po nekaterih važnih faktorjih
v državi, na katere tudi seveda nismo mogli imeti vpliva, poleg tega pa ie še prihajalo po. vpraševanje sunkoma na trg, tako da se ie zmeda le še povečala. Da se ne bi začela nevarna tekma med cenami in dohodki, ki bi privedli vse naše gospodarstvo v stanie iz katerega bi bilo težko najti izhod, so začeli tud! merodajni faktorji mislili na splošno maksimiranje cen. To se pravi, da bi bile maksimirane tudi cene kmetijskih pridelkov. Proti temu ne more imeti nihče nič, gre le za višino, na kateri bi bile maksimirane vse cene. Kmet ie inleresiran na višini cen predmetov, katere kupuje. pasivni kraji in meščani pa so interesiram na višini cen kmetijskih pridelkov, katere morajo odkupovati. Ker so bife cene kmetijskih pridelkov nizke ob začetku vojske in ker te bila zaradi tega kupna nloč kmeta prenizka, ie^prav. če ne vzamemo predvojnega razmerja cen kmetijskih in drugih proizvodov, temveč nai to razmerje služi le za podlago, ki nai bi se korigirala v tem smislu, da naj bi se izbralo ugodnejše razmerje za cene kmetijskih proizvodov. Seveda se ne sme ustalitev cen izvršiti na previsoki višini, tako da bi se življenjski standard našega delavstva moral občutno znižati. To se pravi, da ne smemo spraviti v nered vsega ostalega razmerja cen. temveč ga organično izboljševati v korist onim panogam, ki si tega niso mogle storiti, pa so tega potrebne zaradi splošne koristi.
Seveda pa s samim maksimiranjem cen se ni storjeno vse. Lahko se. nam zgodi, kot se nam je zgodilo najprej s staro pšenico in koruzo, potem pa v začetku tudi z novo pšenico, da blaga tudi po maksimiranih cenah ne bo na trg, ker bodo pač lastniki smatrali, da jim ta cena ne odgovarja. Tu je naloga državne politike, da poseže vmes z gospodarskimi sredstvi, t. j. da država poslane najvažnejši, odn. edini kupec in potem dirigira trg.
Maksimalne cene tudi niso vedno in povsod dobre. Če se n. pr. tega poslužimo pri predmetu, katerega ie dovolj na trgu. potem bomo dobili to, da bodo maksimalne cene dejansko previsoke, ker se jih bo trg krčevito držav, če pa obstoja tendenca gibanja cen navzgor. potem imajo maksimalne cene svoj smisel. Maksimalne cene tudi niso dobre v onih panogah, kjer je oster konkurenčni boj povzročal. da se ie blago dobilo lahko po zelo različnih cenah. Na takem trgu se kaj lahko zgodi, da gredo vsi gor s cenami tia do maksii malno predpisane višine in tako nastajajo za one, ki lahko prodajajo z večjimi dobički, dobički, ki dejansko niso upravičeni, saj so jih dosegli z državno pomočjo, ko so lahko izkoristili maksimiranje cen. Vemo, da ie težko za vsakega posebej določiti primerno najvišjo ceno, toda so še druga sredstva, ki lahko izčrpajo dobiček, ki bi na ta način nastal. Seveda je potreben v ta namen veliko boliši aparat, kot ga pa imamo pri nas.	Ekonomist, ,>,
umetnih gnojil. Tudi marsikateri kmet je dosegel tak ali še večji pridelek. Za ogromno večino naših kmetov pa letos odgovarja postavka 60 q. Zanesljive podatke imamo, da je bil letos pridelek pri posameznikih celo nižji.
Pisec zavrači dalje take kalkulacije na splošno. Zakaj se pa takrat ne zavračajo, kadar jih predlagajo tovarne pri določanju cen, na primer modri galici ali umetnim gnojilom ali drugim predmetom? Kaj naj potem služi za orientacijo, če ne kalkulacija? Koliko odstotkov naj vnesemo v kalkulacijo za zmanjšanje proizvodnih stroškov, upoštevajoč pri tem celoto kot predlaga pisec. Kalkulacije ne moremo na drug način napraviti, kot da postavimo na eno stran proizvodnje stroške, na drugo pa dohodke.
Brez dvoma je tudi kmet za pravično maksimiranje cen vseh predmetov. Toda ne na način, kot ga predlaga pisec, naj se vzame /a osnovo kar predvojno razmerje. Predvojne nizke cene kmetijskim pridelkom so bile posledica velike gospodarske krize, ki je ravno kmetijsko proizvodnjo najhuje prizadela. Nofem navajati tu sramotno nizkih cen, ki so jih v razmerju z industrijskimi izdelki imeli kmečki pridelki v nekaterih letih pred vojno. To razmerje se torej nikakor ne more vzeti za osnove, ker je krivično. Takrat so določali ceno paft drugi momenti, fe pa oblast določa cene, si pa nikakor no more postaviti za osnovo tako krivično razmerje med cenami, kot je bilo pred vojno. Za osnovo naj se vzamejo proizvodni stroški. Oblast ima vse možnosti, da tc račune kontrolira. Pri konfnem določanju cen pa lahko upošteva interese celote, kot predlaga pisec, vendar ne samo takrat, kadar so v vprašanju kmetijski pridelki.
Pred otvoritvijo operne sezone
V času ko živi Velik del 3veta v znamenju sovraštva in pa uničevanja, začenjata obe naši gledališči sezono z deli, ki vsebujeta v svojem miselnem jedru močno nravno protiutež. Obe deli sta visoki pesmi ljubezni in zvestobe: Shakespearjeva tragedija »Romeo in Julija« in pa Beethovnov »Fidelio«. Dejstvo, da nam dajeta naši gle-
___________ dališči v tem času
dela," ki usmerjajo človeka v drug svet, kaže razumevanje vodstva za duhovne potrebe današnjih dni.
Clovečanska misel, ki jo je rodila francoska revolucija, je prinesla tedanji Evropi močan duhovni preporod. Tudi v Beethovnu kot človeku in skladatelju, je našla močan odziv. Pod dojmom te misli je nastala njegova edina opera >Fidelio«. Ko mu je predlagal lastnik nekega dunajskega gledališča baron Peter Braun, naj .kompomra opero, je Beethoven izbral izmed dveh predloženih mu besedil Bouillyjevo. Bilo je prirejeno po španski snovi z nalovom: »Leonora« ali »Zakonska ljubezen«. Sonnleithner, muzikalno in znanstveno visoko naobražen mož, čigar stremljenje po poglobitvi in nravstveni resnobi je bila njegova značilna poteza, je delo prevedel in libreto nekoliko predelal. Beethoven ga je komponiral in 20. novembra 1805 je bila krstna predstava »l-i-delia«. Delo pa ni imelo pravega uspeha, ker občinstvo Beethovnove svojevrstnosti še ni bi o doumelo. Kasneje je Beethoven opero predelal in
Pred razpisom notranjega posojila	^ &
Iz Belgrada poroča »Jutamp list«, da bo zna- n- g in kasneje Treitschke. Šele v tretji predelavi
.....-------------------c„;,u i An 5 . $	{o eh> ki je operi utrJ pot na vse odre
!_ ------im .. SVetovni operni repertoar. Beetho-
ala vsota novega notranjega posojila okoli 4 do 5 milijard dinarjev in bo radi tega še konferenca zastopnikov denarnih zavodov iz vse države. V zvezi s tem je važna vest, ki jo prinaša belgrajski »Jugoslovanski kurir«, da bo to posojilo izvedeno s pomočjo naših denarnih zavodov, kot je bil izveden vpis 7% investicijskega posojila leta 1921. Namen merodajnih faktorjev je torej pristopiti direktni ".misiji novega uotranjega posojila. Nadalje pravijo te vesti, da se to vprašanje ne bo več zavlačevalo in e pričakovati, da bodo vsi zakoniti ukrepi v zve« s tein pripravljeni najkasneje do 10. oktobra 1940.
ll>i»<13 otlls
Naša rudarska in topilniška proizvodnja
V mesecu avgustu je znašala naša rudarska proizvodnja (v oklepajih podatki za juliji: črni premog 33.275 (30.731) ton, rjavi premog 448.592 (445.585) ton, lignit 134.928 (136.518) ton, nafta 99 (89) ton, železna ruda 57.051 (77.728), kromova ruda 7.239 (6.951), boksit 35.052 (33.193), pirit 13.323 (10.842) ton, bakrena ruda 87.751 (73.605) svinčeno-cinkova ruda 65.656 (60.719) ton, antimonova ruda 2.125 (2.262), magnezit 6.026 (6.205) ton, zemeljski plin 321.338 (275.841) m', slana voda 453.020 (488.467) hI.
Topilniška proizvodnja pa je dala naslednje rezultate:	.
v železo 8.239 (7;895) ton, baker 3.126 (2;883), elektrolitični baker 753 (1.088) ton, svinec 2.553 (2.827) ton, cink 399 (467) ton, zlifto 79.3 (78.96) kg in srebro 232.16 (130.17) kilogramov.
gospodarske panoge. Za zemljiški kapital se po^ vsod računajo 5% obresti. Pokazalo se je pa pri krompirju, da znašajo le 1.09%. Če upoštevamo, da ne smemo v enaki meri obremenjevati vseh kultur, kje naj potem kmet vzame denar, ki ga mora v resnici plačevati za obresti svojih dolgov? Ali mar pri drugih kulturah, ki so še manj rentabilne kot krompir? Sicer pa brez ozira na to kalkulacija ne bi bila več pravilna, če pri današnjem gospodarskem sistemu tega ne bi upoštevali.
Ko je Privilegirana agrarna banka prevzela kmetske dolgove, se je pokazalo, da je slovenski kmet zadolžen za okrog 1 milijarde dinarjev. Samo od te milijarde plačuje letno okrog 50 milijonov dinarjev obresti. Po našem računu o proizvodnih stroških znaša stvarna letna renta pri
Inž. Suhadolc Jože, tajnik Kmetijske zbornice:
Višina cen in njih utemeljitev
Pod tem naslovom zavrača g X v »Slovencu« dne 24. t. m. kot nerealno sliko o proizvodnih stroških za krompir, ki sem jo podal v nedeljskem »Slovencu« dne 22. t. m. Nimam namena polemizirati s piscem tega članka, moram pa reagirati na njegove trditve. Pravi, da se po moji kalkulaciji da utemeljiti vsaka cena in da bi se po moji metodi mogli proizvodni stroški krompirja poljubno dvigniti in utemeljevati. To trditev skuša podkrepiti- z dvema postavkama iz tega računa, za katere pravi, da nista stvarni. Pravi, da je povezan s podeželjem s trdnejšimi vezmi ko z mestom, česat mu ne oporekam Zdi se mi pa, da nima pravega vpogleda v naša kmetska gospodarstva. Trdno sem prepričan, da ima najboljši namen presojati zadevo stvarno, tudi- mu nikakor ne očitam, da je nasprotnik kmetskega stanu, če zavrača tako kalkulacijo. Nasprotno pa trdim, da ima kmet pravico do take kalkulacije tako dolgo, dokler vsi drugi stauovi tako kal-kulirajo.
Pisec trdi, da najde cena .krompirju svojo utemeljitev samo v ceni koruze in pšenice, vse druge trditve pa da niso resnične. To drži samo, če se postavimo na stališče, da smejo vsi drugi stanovi določati cene svojim proizvodom na osnovi proizvodnih stroškov, le pri kmetu bi morali ta način zavrniti. Iz kakšnih razlogov? Ali mar zato, da naj kmet kot manjvreden pač nosi vedno breme vseh gospodarskih motenj? Ce hočemo določiti pravično ceno nekemu predmetu, moramo nujno upoštevati proizvodne stroške. .
Z dvema postavkama hoče postaviti mojo kalkulacijo na glavo, češ da sta fiktivni. To je postavka »gnojenja« in postavka »obrestovanje kapitala«.
Vzemimo najprej gnojenje. Pisec pravi, da bi bil vreden hlevski gnoj v Sloveniji okrog 500 milijonov dinarjev, če bi gnojili vsakemu ha obdelane zemlje z gnojem za 1010 din. Moral bi vedeti da je v resnici vreden še več. Drugo, česar ni upošteval, je to, da je krompir kultura, ki zahteva največ gnoja. Dalje pravi, da bi mogli to postavko povečati še za 100%, ne da bi mogel kdo te dokaze demantirati, češ da gnoj »po večini« ne pride na trg in da nima tržne cene. Iz kmetijskega knjigovodstva, ki ga vodi preko Kmetijske zbornice okrog 150 kmetov, je razvidno, da kmetje često kupujejo gnoj. Najnižja cena. po kateri so kmetje plačevali gnoj, je 7 din za 100 kg Da pa ni večjega prometa z gnojem, je vzrok v tem, ker ga malo kdo hoče prodati Kupi ga pa vsak dober kmet rad po 7 din stot, samo če ga dobi.
Mi smo računali, da gnojijo kmetje s hlev skim gnojem krompirju povprečno 300 q na 1 ha vsaKo u ^ ^^ iiitiij„ (Zanesljive podatke pa imamo, da gre >a množina	Urompir. Letos ga ie
praktično pri nas tudi 700q.) - Torej 800q po . % dj Sam0 ko Ktl 7 din je 2100 din. Računamo, da Izkoristi krompir '	- ■ -
od lega gnoja tri četrtine gnojilne vrednosti, petem znaša to 1575 din; 35 din računamo h a lesni pepel kot kalijevo gnojilo, s kateriin veetna naših kmetov potresa krompir. Na ta način smo dobili našo postavko za gnojenje 1610 din, ki je torej popolnoma realna in ni vzeta iz zralta alt približno, kot pisec misli. Niti govora ni o kaki fiktivnosti. ampak to je najmanjši znesek, ki ga moramo vzeti, da še lahko govorimo o stvarnosti.
Druga postavka, o kateri pravi pisec, ua j« fiktivna, je obrestovanje kapitala
Pogajanja z Bolgarijo. Te dni potujeta v Sofijo g. Ljubiša Mikič, viceguverner Narodne banke, in g. Kosta Ljubisavljevič, ravnatelj deviznega ravnateljstva Narodne banke, da se pogajata z
Vzemimo obrestovanje obratnega kapitala. Znano je vsein, da mora kmet plačevati za kratkoročen kredit celo pri zadrugi najmanj 8% obresti. Tega rabi za nabavo raznih proizvodnih sredstev, ki jih večinoma kupuje na kredit in jih pla- ------------„1ojQ r0sii,,0
čuie šele jeseni, ko proda svoje pridelke. Kadan ineroda nimi bolgarskimi oblastmi glede rešitve bo pa kmet mogel dobiti brezobrestni kredit zaM nekaterih finančnih in trgovskih vprašanj, ki so obratni kapital, takrat ne bomo več te postavke v zvezi z našo trgovino z Bolgarijo, vnašali v račun proizvodnih stroškov.	Cene nove masti. Kr. banska uprava — refe
Drugo je potem obrestovanje zemljiškega ka- rtt za kontrolo cen — je odobril tele cene masti na pitala. Gotovo ni pravilno, da se gleda na kme- debelo: Andrašič, Kram za mast tvrdke Gavrilovič tiisko gospodarstvo z drugimi očmi kot na ostale 25.30 za 1 kg netto; KarlSchmidt, Manborzamast
tvrdke Herz 24 d:o za 1 kg netto; wogg Victor Celje, za mast tvrdue Gavrilovič 25.30 din za 1 kg netto; Zangger Franc, Celje, za mast tvrdke Gavrilovič 25.30 din za 1 kg netto.
Jesensko licencovanje bikov bo v kranjskem okraju po naslednjem vrstnem redu: V torek, dne 8. oktobra ob 7 zjutraj v Smledniku pri občini za vos okoliš občine; istega dne ob 9 dopoldne v Mavčičah na običajnem mestu; istega dne ob pol 11 dopoldne v Stražišču na dvorišču gostilne Rozman; istega dne ob 14 v Besnici pred občinskim domom in istega dne ob 16 naa Primskovem na običajnem mestu za ves okoli« občine Kranj. — V sredo, dne 9. oktobra ob 7 dopoldne v Srednji vasi na običajnem mestu za severozapadni in sredni del občine Senču; istega dne ob 9 dopoldne v Vele-
m jo uvrstil v --------- -r----- , . ,,	.
ven, ki je veljal v različnih glasbenih panogah za novotarja, se je držal v »Fideliu« že znanih muzi-kalnih poti. Vendar pa je dala njegova odmaknjenost od vsakdanjosti in njegova vzvišenost nad teatraliko operi svojevrstno obliko. Njegov zanos, ki ga lahko imenujemo že ekstazo, se kaze v njegovih glasbenih invencijah v močni notranji razgibanosti. ki pa je prelita v glasbo, polno umirjene moči. Zasedba orkestra je ista kakor pri Mozartu. Kar pa razlikuje Beethovna od njega, je simfonična gradnja dela. Iz ene teme ali motiva je izpeljal po simfonično-dramatskih zakonih cele prizore. Tako tematično delo pa zahteva, da imajo orkester in pevski parti enako važen pomen. Zato je govorica orkestra v »Fideliu« prav tako važna, kakor petje. Od štirih uvertur, ki jih je komponiral Beethoven za to delo, igrajo največkrat e-durovo, ki je po svoji vsebini lažjega značaja in ne slika celotnega dogajanja opere in njene osnovne misli, temveč uvaja v prvi lahkotni jjrizor med Jaauinom in Marcelino. Režiser Ciril Debe-vec in dirigent dr. Švara sta se odločila za uverturo v c-duru, ki je mnogo resnejša in podaja sintezo Leonorinega značaja in vseh njenih čustev, ki jo navdajajo v teku dejanja, tako da predstavlja simfonično pesnitev »Leonoro« in je glasbeno za: ključena celota zase. Posebnosti opere so prizori v prozi brez glasbene spremljave, ki vsebinsko vežejo posamezne pevske točke.
Naslovno partijo bo pela novoangažirana članica Tea Laboševa, absolventka zagrebške »Muzic-ke Akademije«, ki je nastopala z uspehom v zagrebški Operi in v Ljubljani. Florestana bo pel Franci, ječarja Rocca - Betetto, ki je pel to partijo z velikim uspehom v Nemčiji, dona Pizzara bo podal novoangažirani baritonist Boris Popov, Marcelino — Ribičeva, Jaquina — Sladoljev, ministra pa Lupša.	...
To delo zapušča v poslušalcu zaradi močnih poudarkov človeškega trpljenja, povzročenega po tiraniji in krivici in zaradi čustvenih zanosov, izredno globok dojem.
Opero je zrežiral Ciril Debevec. Glasbeno vodstvo pa je v rokah dirigenta dr. Švare.
LJubljana — zasebni kllrlnet
Berlin 1 marka
14.70-14.90
krompirju 1.69%. Vemo pa, da pri drugih kultu- so vem ob kozolcu pri Goldmanu za ^verer-K ■ - • ■ «-•-- ...........1 vzhodni del občine Sencur! istega dne ob iy.
kmet v resnici plačevati vsako leto na obrestih.
Na čem se torej ruši moja kalkulacija? Težava je samo v tem, da nismo navajeni pri kmetijskih pridelkih na isti način računati kot drugje Je pa edino pošteno, da se vzame za vse- isto merilo. Kako naj sicer kmet napreduje? Vsak napredek je nemogoče, Če kmet nima najnujnejšega kapitala za potrebne investicije.
Pisec trdi, da so tudi druge postavke več ali manj neutemeljene. Poglejmo, v koliko od govarja ta trditev resnici. Delovne dni- smo računali po 26 din. Kdo, od nekmetskih stanov, bi hotel danes delati na kmetiji po 14—16 ur za 2(» dinarjev? Zato tudi primanjkuje danes kmečkih delavcev. Kmet jih boljše ne more plačati, ker dela sam na svojem gospodarstvu za še nižjo dnino. Da nizko cenimo vrednost delovnega dne va, tega pisec ni opazil. Če bi imeli namen podajati neko fiktivno kalkulacijo, bi tu šli višje, brez bojazni, da bi nam mogel kdo ugovarjati.
Drugo je semenski krompir. Računali smo ga po 1.50 din. To je najlepši krompir, ki mora biti popolnoma zdrav, dobro odbran in posebno skrbno shianjen preko zime. Ta krompir je vedno dražji od navadnega. Če že ne vsako, pa vsaj vsako drugo leto kmet menjava, t. j. kupuje se-* •	'e malokdo dobil iz-
pod i din. oamo prem* ivtnetijske zadruge v Kranju so kmetovalci letos kupili preko 60 vagonov semenskega krompirja po 2.15 do 2.40 din. Tudi tega pisec ni opazil. 2e ta razlika hi nam pokrila one obresti, za katere pravi, da niso utemeljene, za kar sem pa že prej brez ozira na to, dokazal, da nima prav.
Edino, za kar sem pričakoval, da bo kdo ugovarjal, je pridelek 60 q na 1 ha. Temu ali onemu se bo zdel morda nizek. Tudi mi vemo, da je letos pridelala na pr. Kmetijska šola nn Grmu 1 preko 100 q krompirja na t ha, seveda ne brez
bačevo in Hrastje. — V četrtek, dne 1«. o ob 7 zjutraj v Predosljaha pred občinskim uradom; istega dne ob pol 9 dopoldne v I retl-dvoru na običajnem mestu Za celo občino razen Kokre: istega dne ob pol 10 dojioldne v Kokri pri Povšnarju za faro Kokra; istega dne ob pol 2 popodne na Jezerskem za celo občino Jezersko — V soboto, dne 12. oktobra ob 7 zjutraj v Naklem na običajnem mestu za celo občino; istega dne ob 10 dopoldne v Krizah na Pristavi na običajnem mestu za občine Križe, Kovor, Sv. Ana. Sv. Katarina in Tržič; istega dne ob 14 na Golniku na- običajnem mestu za občino Golnik.
Borze
Dne 27. septembra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,919.466 din, na belgrajski 4,476.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 307.000 din.
LJubljana — uradni tečajli
London 1 funt....... 178.27- 181.47
Newyork 100 dolarjev .... 4425 00-4485.— Ženeva 100 frankov.....1012.96-1022.96
LJubljana — ivobodno tržile«
London 1 lunt....... 220.46- 223.66
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00-5520,-2eneva 100 frankov..... 1251.75—l266.7o
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem.......60-— denar
Belgrad - zasebni kliring*
Solun 100 drahem .... 59 65—60.35 denar Sofija 100 din.........blago
Curih Pariz 9.875, London 17.15, Newyork 43.7, Milan 22.10, Madrid 40, Berlin 175.35.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 436—439 v Zagrebu 437—439 v Belgradu 437—438
LJubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 52-53, voj. šk. pr. 436-J9 begi. obvez. 76,50-77.50, dalm. agr. 69-70, 8% Bler pos. 99 do 100, 7% Bler. pos 94 denar, 7% pos. Drz. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 94 denar. — Delnice: Trboveljska 300—301, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 97 denar, agrarji 51 denar, voj. šk. pr 437 -439, begi. obv. 77.50 blago, dalm. agr. 70.50 blago., 6% šum. obv. 70 blago, 4% sev. agr. 51.50 denar, 8% Bler. pos. 99-100. 7% Bler. pos. 95 denar, 7% pos. Drz. hip. banke 100 denai, 7% stab pos. 92 denar. — Delnice: Priv agr. banka 192 denar, Trboveljska 300 denar, Gutmann 45—51, Sladk. tov. točke rek 600 denar, Ssj. livarna 205 denar, isis do denar. Oceani 550 denar, Jadr. plovba denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 9J.o" denar (100, 99.50), agrarji 53 denar, voj šk. pr 437 do 438 (437.25 438), begi. obv. 76.50-77 (76.o0), dalm. agr. 68.75 -69.25 (69), 6% šum. obv. 69 denar, 4% sev. agr. 53 denar, 8% Bler. pos. 99 do 100, 7% Bler. pos. 94-95, 7% pos. Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Priv. agr. banka 199 denar.
Žitni trs
Novi Sad in Sombor. Borzi danes nista poslovali.
Za dobro voljo
Žaljivka
»Ljudje vendar pravijo, da te je Karel zato vzel da bi lahko dolgove poravnal.« — -To je že nesramno! Na plačilo dolgov Karel sploh ne misli.«
Koristno izrabimo vsako ped zemlje!
Ljubljana, v septembru.
Vremenske razmere v letošnjem poletju so bile zelo slabe in zemlja je le slabo mogla poplačati trud, ki je bil letos v tako čudnih razmerah vložen v dela na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Mnogo delovnih moči je bilo letos odtegnje-nih delom na polju, prav tako pa je primanjkovalo za dela tudi vprežne živine.
Mesta in naselja je zato obenem z naraščanjem nerednih razmer na živilskem trgu zajemala
Krati Peter II. na vojaških vajah
V okolici Belgrada so bile te dni velike vojaške vaje. ki se je udeležil tudi kralj Peter 11. v družbi kneza Aleksandra v spremstvu vojnega ministra generala g. Milanu Nediča ter kraljevega guvernerja generala gosp. Petra Kosiča.
Na desni sliki vidimo kralja Petra, ki 7, odra opazuje gibanje čet. Spodnja slika pa nam kaže, kako z moderno urejenimi gumijastimi splavi vojaštvo spravlja topništvo čez Savo.
še večja skrb, ki je bila razumljiva, saj je vsakdo lahko od blizu opazoval, kako sc je poleg nenavadnih razmer proti redni oskrbi z življenjskimi potrebščinami zarotilo celo še — vreme.
Prišla je jesen, ki je na srečo prinesla neka) lepših dni. Tako so si lahko opomogli vsaj tisti pozni sadeži, ki potrebujejo sonca in toplote največ ravno v septembrskih dnevih. Listi prinašajo v teh dneh poročila o tem, kako se po raznih občinah snujejo aprovizacijski odbori, ki bodo skrbeli za redni dotok prehrane v mesta, za preskrbo z najpotrebnejšimi potrebščinami za rimo pa skušajo posredovati tudi vrhovne državne oblasti, ki jim je znan položaj v pasivnih pokrajinah.
Obdelajmo čim več zemlje
Za prihodnjo letino se bodo morala začeti dela že to jesen. Predvsem moramo skrbeti zato, da bodo vsaj vsa dosedanja polja obdelana, tako da bomo s svoje strani storili vse, da bo njihova donosnost najvišja.
Računati pa moramo s tem, da se bodo te žave s prehrano v bodoče še večale in da bomo morali računati s tem, da bo dovoz tistih potrebščin od drugod, ki naj krijejo naš primanjkljaj, zmerom težji in šibkejši, lzostati seveda ne bo smel, ker je naša zemlja že preveč izčrpana, da bi mogla zakriti vso naša pasivnost, toda računati moramo s tem, da so tudi nekatere druge pokrajine še bolj pasivne od naših in da se bodo zato potrebe vseh mogle le deloma upoštevati.
Proti temu zlu, ki nam mogoče grozi v večji ali manjši meri, se moramo boriti s samoobrambo. Predvsem moramo gledati na to, da čim bolj raztegnemo površino tiste zemlje, ki j«, vsai nekoliko donosna in plodna. Načelo nam mora biti, da niti pedi plodne zemlje ne sme ostati neobdelane.
Pri nas je še mnogo zemlje, ki zaradi po manjkljivih melioracijskih del ne rodi toliko, kolikor bi mogla. Za javna dela v večjem obsegu bo trenutno pač malo manj denarja na razpolago, vendar pa bi se številna dela dala opraviti v manjši občinski ali pa okrajni skupnosti. Ta dela bi bila zlasti dobrodošla sedaj, ko bi se lahko od tako blizu utemeljila in razložila njihova umestnost in potreba. Po drugih državah, zlasti v Švici, se je na zborih okrajnih samoupravah določilo in izračunalo, koliko hektarjev zemlje se mora zaradi sedanjih razmer prepustiti in priključiti poljedelski obdelavi.
Kmečkim ženam vsa hvala in čast
Pred dobrim četrt stoletja je našo domovino že zajela nesreča, ki je na najtežja poljedelska dela privezala tudi kmečke žene in dekleta. Mož in fantov ni bilo doma, kmečke matere so morale zagrabiti tudi za najtežja poljedelska orodja.
Največja nesreča nas sicer še ni doletela, toda zgodilo pa se je že, da so morali naši možje in fantje na večtedenske in večmesečne vaje zdoma. Odšla je tudi vprežna živina. Vendar pa se lahko reče, da vsaj v glavnem poljedelska dela pri nas niso občutno zastala, prevelikih vrzeli vsaj v naši ožji domovini ni bilo.
Ker pa računamo na to, da naša polja v svoji 1 donosnosti v drugem letu ne smejo zaostati, moramo vendarle poudariti, da za tako težko izčrpavanje zemlje in njenih sadežev ženska delovna moč ne more priti stalno in samo ona kot edina poštev.
40 letnica pos vedenja cerkve Marije Pomagaj na Brezjah
Dne 6. oktobra na rožnovensko nedeljo bo minilo štirideset let odkar je Nj. Km. kardinal Jakob Missia posvetil cerkev na Brezjah. Ob tej priliki vabimo pobožne vernike iz cele Slovenije, da se udeleže te svečane proslave.
Spored: V soboto, dne 5. oktobra bodo ob pol 8 slovesne litanije MB z ljudskim petjem in nato ob lepem vremenu rimska procesija s prižganimi svečami. Vodi prevzvišeni gospod škof dr. Rozman.
V nedeljo — rožnovenska — dne 6. oktobra bodo od 4 naprej sv. maše, ob 7 sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T. s pridigo. Ob 10 slavnostni govor g. škofa, nato pontifikalna sv. maša ob asistenci gg. kanonikov.
Za prejem sv. zakramenta bo vse poskrbljeno.
O pouka prostih predmetov na srednjih šotah
(Konec.)
Kakor na klasičnem bodo tudi na realnem tipu jeziki kot prosti predmeti imeli važno mesto. Marsikateri nadarjeni »realnogimnazijec bi prav lahko dopolnil svojo izobrazbo v klasični smeri s tem, da bi se učil grščine. To možnost ima sicer tudi sedaj, pa jo, kakor slišim, slabo izrablja. Kdo bi se čudil. Saj še pri živem jeziku v sedanjih razmerah volja uplahne, dasi je njegova korist neprimerno bolj očitna. Čeprav je realnogimnazijec glede živih jezikov na boljšem kakor klasik, bo vendarle tudi rad posegel po tretjem živem jeziku. Velja isto, kar sem rekel zgoraj: naj porabi priliko! Take ne bo več imel.
Izmed drugih predmetov, ki bi se utegnili neobvezno poučevati, naj omenim še petje, risanje in stenografijo, s čimer pa nočem reči, da bodi s tem njih število zaključeno. O petju kot prostem predmetu je že pisal prof. M. Tome. Tudi on je obžaloval, da se petje, tu je mislil pač predvsem osnove glasbene teorije, ne more v sedanjih razmerah dovolj uveljaviti. Res imajo dijaki v Ljubljani, Mariboru in v Celju pri rokah šole, da se lahko uče glasbe teoretično in praktično zunaj gimnazije. Kaj pa drugod? Pa tudi tam, kjer take šole so, mora dijak plačevati šolnino, ki jo zmore samo premožni. Za risanje velja popolnoma isto. samo da si mladi risar neprimerno težje najde pouk zunaj svojega zavoda kakor pa tisti, ki se zanima za glasbo. Znanje stenografije je dostikrat izobražencu kar potrebno. Da bi se je pa šel učit, ko je že v službi? Ze, pa jih je malo! In se manj je takih, ki se je res nauče. Saj vemo, kako je z zakasnelimi učenci. Rad bi. začne še, začne, kmalu pa iz tega ali onega vzroka obtiči in neha.
Kako pa naj bi se pouk prostih predmetov uredil, da bi prinašal koristi, ki si jih od njega
Nov prosvetni hram v Slovenski Krajini
V Turnišču v Prekmurju je zrastel ob sodelovanju vseh faranov in pod vodstvom dekana g. Jeriča krasen prosvetni dom, ki lx> brez dvoma odlično izvrševal svojo prosvetno in narodno dolžnost v najsevernejšem kotičku slovenske zemlje. V nedeljo dopolne je g. dekan Jerič ob veliki udeležbi faranov in okoličanov blagoslovil novo prosvetno žarišče Slovenske Krajine. Spregovoril je pomenljive besede o zgodovini doma in njegovem namenu, da l>o zbirališče vseh tvornih sil v prostrani faji.
G. Verbanjšek, katehet v Lendavi, je v lepili besedah poudarjal narodno misel ob severovzhodni slovenski meji. Za njim so govorili zastopniki prosvetnih društev: g. Sraka iz Bel-tinec, bogosl. Pucko iz Bogojine in g. Puhan.
Popoldne se je ljudstvo iz bližnje in daljne okolice zbralo k prvi predstavi. V uvodu je g. dekan naslovil zahvalo vsem, ki so se trudili pri zgradbi doma. Nato je pevski zbor jx>d vodstvom g. Štefana Dominka zapel tri lepe narod-
želimo? V splošnem velja, da bi bilo treba zavzeti do njih dosedanjemu prav nasprotno stališče. Celotni naš šolski aparat se mora zanje zavzeti, ne pa jih ignorirati. Vse stopnje šolske uprave naj bi k svojemu poslovnemu spraševanju vesti dostavile vprašanje, kako so se brigale za proste predmete. Brez tega ne bo nič! Na vprašanje, kaj bi bilo treba praktično ukreniti, je pa mogočih več odgovorov. Zdi se mi, da bi bila najboljša rešitev tista, ki bi dala neobveznim predmetom resnost in veljavo obveznih, kljub temu, da bi jih obdržala zunaj obveznega kanona. Na klasični gimnaziji naj bi se n. pr. učenec smel na določeni stopnji oprijeti enega ali celo dveh prostih predmetov (moderni jezik in petje ali risanje, stenografija in pod.). Neobvezna snov pa bi se učila po predpisanem načrtu, ki bi n. pr. za jezik odgovarjal načrtu, po katerem se uči drugi moderni jezik na realni gimnaziji. Seveda ne bi bilo pametno začenjati na stopnji, kjer sedaj ucenec začenja z grščino, pa tudi fiotrebno ne bi bilo. Za jezike, ki bi prišli v poštev (ital., Iranc., angl., rušč.) ima dijak klasične gimnazije že itak podlago, ki je nikakor ne smemo podcenjevati. Ker bi se pač javljali le boljši dijaki, sem prepričan, da bi v štirih letih dosegli znanje; ki si ga pridobi povprečni dijak v drugem modernem jeziku na realni gimnaziji. Zato bi jim pa šle tudi iste pravice kakor onim: ocena v zrelostnem spričevalu in eventuelno tudi pravica, da ga izberejo namesto prvega živega jezika za zrelostni izpit. Prav isto, mutatis mutandis, naj bi veljalo za grščino na realnih gimnazijah. Tudi za glasbeni pouk, risanje, stenografijo in pod. naj bi se snov in trajanje pouka predpisala, učencem pa, ki bi jih z uspehom obiskovali, bi se redi vpisovali v letna spričevala, če bi jih pa tudi z uspehom končali. v zrelostno spričevalo. Hkrati bi se pa določilo, koliko bi se učencem, ki bi tak tečaj z uspehom dovršili, to upoštevalo, če bi šli na risarske ali glasbene šole.
Ce bi se ti predlogi komu zdeli preveč no-
ne pesmi, soboški župnik g. Vojkovič pa je govoril o nalogah današnje mladine. Sledila je vprizoritev Kinžgarjeve igre »Naša kri«. Igro je vodil domači kajilan g. Kožar, priredila jo je pa »Zavednost« s sodelovan jem turniških igralcev. Čeprav je v dvorani 360 sedežev, ie prišlo toliko tujih gostov, da so morali za domačine igro zvečer ponavljati. Igralci so dobro rešili svoje naloge in igro razumljivo jiodali občinstvu, ki jim je bilo hvaležno za lep užitek.
Naj bo novi obmejni prosvetni dom ponosno žarišče kulturne in narodne zavesti našega naroda in spomenik jjožrtvovalnosti vrlih tur-niškili faranov ip njihovega g. dekanal
Brežice
»Nasmejana mladina« je naslov izredno lepega filma, ki ga bo predvajal Narodni kino v soboto in nedeljo dne 28. in 29. t. m.
vi, naj ve, da smo s to zadevo le mi nekoliko zadaj. Znano je namreč, da je n. pr. v francoski šoli, ki loči tri srednješolske tipe (1, klasična jezika in en moderni jezik, 2. latinščina sama od prve naprej in dva moderna jezika, 3. realije v večjem obsegu in dva moderna jezika), učencu vedno mogoče zasledovati dva tipa hkrati, ker se poučuje redoma na istem zavodu tvarina vseh treh. Enako pri prvem delit bakalavreata (mature), ki se dela po predzadnjem gimnazijskem letu. Zadnje leto je tam diferencirano v dva tipa, filozofskega (okoli 9 ur čiste filozofije) in matematičnega (odgovarjajoče mesto matematičnim vedam). Drugi del bakalavreata je tudi filozofski ali matematični. Zmožnim dijakom je mogoče obiskovati obojni pouk in se javiti k obojnemu izpitu, pri čemer delajo enake predmete samo enkrat. Ce dijaku spodleti pri neobveznem delu, seveda ne pade zato docela, pač pa pod določenimi pogoji obvelja vsaj neobvezni del, če ga naredi, čeprav je zletel pri obveznem. Pri baka-lavreatu se sme učenec prijaviti tudi za jezike, ki se sicer ne poučujejo, da je le izpraševalec pri rokah. Podobno je še po mnogih drugih državah, povsod, kjer šola ceni in pospešuje di-jakovo privatno prizadevnost. Seveda niso take stvari za vsakega. Zato pa niso obvezne. V vsakem razredu pa je nadarjenih dijakov, ki igraje opravijo svojo šolsko dolžnost in ki bi jim bilo prav dobrodošlo, če bi mogli res plodovito izrabiti čas. ki jim preostaja.
Strošek, ki bi se porabil, če bi se neobvezni predmeti na ta način spravili v šolski sistem, bi ne bil izgubljen denar. Če se mora učiti jezika človek, ki je že uradnik, častnik, zdravnik. jnrist. duhovnik, trgovec, obrtnik, akademik. je čas, ki ga mora za učenje porabiti, v veliki meri utrgan od njegovega poklicnega dela. Poleg tega pa mora navadno še plačevati učitelja, ki je dostikrat tujec, kupovati knjige, hoditi na tuje na razne tečaje. Vse to je nc-
Naše kmetije so večinoma majhne, <i! da obdeluje svoja polja samo ena moška moč. Pri na, ni velikih kmeti,. k;er b. lahko poleg gospodarja živelo na domu še več hlapcev, lak h kmetij, kjer dela samo ena moška delov™ je kmečki gospodar sam je pri nas v 5>'°ven'1' gotovo več tisoč. Od teh nekaj tisoč kmetov bo torej v veliki meri odvisno, ali bodo ta naša polja, ki bodo za novo letino še bolj obdelana m pognojena, rodila tisto, kar morajo roditi, ker bo sicer stiska še hujša kakor ie bila letos.
Za usodo in mirno delo teh nekaj tisoč mož na naših kmetijah pri glavnih poljskih delih moramo že sedaj poskrbeti Po drugih državah, zlasti pa v Švici so že sestavili popisne pole takih kmetij, kjer dela gospodar kot edina moška delovna moč. Država računa na donosnost njegovega posestva prav tako, kakor na njegovo pripravljenost v službi domovine.
Izseljevanje otežkočeno — uporabimo delavstvo doma
Ker se je bati, da bo primanjkovalo delovnih moči, moramo poskrbeti vsaj zato. da bodo zaposleni doma tisti, ki so vsako ltto ob določenih časih morali v tujino, da so lahko iam našli delo in zaslužek. Čudno bi res bilo. da bi se pri nas samih ponekod čutilo pomanjkanje poljedelskega delavstva ali bi pa moralo zaostajati delo na poljih zato. ker ni moških delovnih moč!, medtem pa bi morali odhajati v tujino vlaki sezonskih delavcev.
Kakor se moramo za bodočo letine odločiti zato, da bomo obdelali vsako ped plodne zemlje, prav tako moramo k delu pritegniti sleherno moč, ki je do sedaj mogoče morali hoditi celo v tujino, da si je našla nekaj sredstev za obstanek.
Valter Halbarth pred sodiščem
Maribor, 27. septembra.
Afera z zaplenjenim usnjem v vrednosti 4 milijonov dinarjev v skladiščih opuščene Halbarthove tovarne v Kopališki ulici v Mariboru se je danes dopoldne nadaljevala po okramem sodišču Ko je okrajno sodišče potrdilo zaplembo usnja in ko je mestna policija po nalogu banske uprave poslala lastnika Valterja Halbartha za pol leta v Stan trg ob Kolpi, ki mu je odrejen kot prisi'no bivališče, je odredil za danes dopoldne ob 10 razpravo. Razprava se je vršila pred sodnikom dr. Adolfom Obranom na sobi št. 27. Obtoženi Valter Halbarth je sicer vabilo dobil, k razpravi pa ni prišel, zastopal ga je odvetnik Ignac Petrovič.
Halbarthov branilec je navajal v zagovor: obdolženec ni niti uvoznik, niti predelovalec, niti prodajalec usnja na debelo, ker ie svojo obrt odjavil že leta 1936. V dokaz je navajal poizvedbe pri mestnem načelstvu, pri davčni uptavi in pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Brazilec je navajal, da je obdolženec prijav.I svojo zalogo davčni upravi in februarja meseca letos tudi vojaški oblasti, in, sicer ministrstvu vojske ter IV. armijski oblasti v Zagrebu; tudi ne spada med osebe, ki so v -uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije naštete, ker ni kopičil življenjskih potrebščin, zato da bi se vzele iz prometa in da bi cene poskočile, ampak le zato, ker je namerava! zopet začeti obrat. Usnja ni prodajal od leta 1936. Obdolženec ni niti prodajalec, ni imel niti obrtne pravice, ker prodaja brez obrtne pravice ni dovoljena. 0 tem naj se izvršijo poizvedbe pri obrtni oblasti banske uprave.
Sodnik je razpravo preložil zaradi nadaljnih poizvedb. Obdolženec bo brzojavno poklican na novo razpravo.
Med juristi je bilo za današnjo razpravo veliko zanimanje, drugega občinstva pa ni bilo.

Vsak ne more v zdravilišče
ali vsak mora pariti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo prirodno mineralno vodo,
ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiSčenje krvi. ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
primerno večja gmotna izguba, kakor pa bi znašala plača za učitelja na srednji šoli; če pa poba nekoliko manj postava, je pa zanj dobiček v moralnem, za očeta pu v gmotnem
oziru.
Najmanj, kar se mora ukreniti, pa je. da se pouk prostih predmetov sploh uredi in organizira, prizna v spričevalih in profesorju vsaj nekoliko honorira.
»Saj se lahko sani doma uči,« bo rekel kdo. »Saj sem se jaz tudi.« Tudi samouško delo je hvalevredno. Toda samouk je samouk. Zmeraj se česa narobe nauči, najtežjeaa se raje ogne in dostikrat se trapi in trapi, pa še ne pogodi stvari, ki bi mu jo učitelj razložil v petih minutah. Vsak samouk, ki je res delal, je naredil to skušnjo. Sicer pa, kako vse drugače študiraš, če imaš vodstvo in pa konkreten cilj pred seboj, izpit, ki ga hočeš narediti. »To moram še predelati, tega še ne znam. oni je že to in to prebral, jaz pa še ne, zadnji pa tudi nočem biti.« Take in podobne misli te podžigajo, da se le potrudiš, dočim bi se prav gotovo ne, ko bi delal »v lastni režiji«. Zato pa mora vsaka ureditev pouka prostih predmetov, naj bo že taka ali taka. gledati, da bo zajamčena resnost obiska in pouka ter da bosta imela dijak in profesor pri svojem delu dobro oj>re-deljen konkreten cilj, ki ga bosta morala doseči.
S tem sem pa že prišel do'točke, ki je ne smem izpustiti Vpis k prostim predmetom bi seveda moral bit prostovoljen Kdor pa bi se vpisal, bi ne smel ka- na lepem odstopiti. Zato naj bi se za v|>is zahtevale nekatere formalnosti, n. pr. pismeno dovoljenje o*, želja staršev in pa pravica ravnatelja oz razrednega učitelj, skega zbora, izreči svoj veto nedelavnim ter duševno in telesno slaliotnim učencem, l ako bi se iznebili neresnih go«tov. Vpisani naj bi smel odstopiti samo ob koncu šolskega leta in tudi samo z dovoljenjem staršev. Pač pa bi se nada-
novice
Koledar
Sobota, 28. septembra: Venčeslav, kralj; Lioba (Ljuba), opatinja.
Nedelja, 29. septembra: 20, pobinkoštna; Mihael, nadangel; Lvtihij, muccnec.
Novi grobovi
■f v Ljubljani je umrla ga. Karollna Petročnlk, rojena Pavšna. Pogreb bo v nedeljo ob Štirih popoldne z 2ai — iz kapelice sv. Petra. Naj ji sveti večna luč! Svojem izrekamo svoje sožalje!
Duh, svetnik
Franc Bernih
70 letnik
Končno le moramo povedati, da stopi dane«
domžalski župnik Franc Bcrrok v 70. življenjsko leto. Ta mesec je tudi minulo 37 let kar žuonikuje v Domžalah. Lepe. v primerni razd.u)i pred vrhovi kamniških planin vabeče Domžale bodo trajno nosile pečat modrega in vsestranskega dela naiega slavljenca. Po službovanju v Borovnici in na Vrhni-
Osebne novice
—	Za carinskega posrednika pri ljubljanski glavni carinarnici je bil imenovan g. Maks Markelj.
—	Sodnijski izpit sta pred izprašervalno komisijo ljubljanskega apelacijskega sodišča včeraj uspeS-no napravila gg. Testen Anton, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, in Zupančič Franc, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju. Ča-stitamo!
—	Imenovanja v policijski službi. Imenovani za policijske stražnilte II. razreda zvaničnikov: Zorman Ivan pri upravi policije v Ljubljani, Komovec Josip v Mariboru, Jakopin Josip v Mariboru, Vehovec Ivan v Kranju, Spanring Alojzij v Mariboru, Napast Josip v Ljubljani. — Policijski stražnik II. razreda rvantčnikov Gojmlr Kremžar v Kr»nju, je premeščen v Ljubljano. — Zajec Ignacij in Zajec A, Anton gta imenovana za policijska stražnika pripravnika III. razreda zvaničnikov v Ljubljani. — Simo-nič Karel, stražnik III. razr. v Mariboru, je odpuščen iz državne službe.
#
—	Večerni trgovski tečaj se otvori začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska c. 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno.
—	Cesta Kranj—Naklo bo odprta danes opoldne. Cesta Naklo—Kranj je dograjena. Včeraj opoldne je (lela ogledal g bon. dr. Natlačen v spremstvu načelnika gradbenega oddelka g. inž. Rueha v navzočnosti^ zastopnika tvrdke Bricelj in drug inž. Prelovška in nadzornih inženirjev. Vozila sta se žc po novi trasi, ki bo danes opoldne odprta splošnemu prometu.
—	Duhovne vaje za duhovnike. 7a duhovnike bosta letos v Domu sv. Ignacija v Ljubljani, Zrinj-skega ccsta 9, samo še dva tečaja duhovnih vaj, od 7. do 11. oktobra in od 21. do 25. oktobra, Priglasite se pravočasno! — Vodstvo.
—	Odbor Duhovn. podpornega društva ponovno opozarja vse člane, da bo občni zbor v ponedeljek, 30. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani duhovfkega semenišča v Ljubljani. Odbor upa, da sc bodo člani v prav velikem številu udeležili občnega zbora; zalo se vrši dopoldne, da se bodo mogli, udcleženci z dežele 6 prvimi popoldanskimi vlaki vrniti domov.
—	Na Kuresčku v nedeljo ne bo sv. maša ob 10, kakor je običajno ob nedeljah in praznikih, marveč že ob 7.
ki ga je v septembru 1. 1903 sprejela Goričica. Domžale so se prav tedaj pričele razcvitati v važno gospodarsko središče vse ondotne okolice; njihova lega ob važnem križišču cest z rahlo naslonitvijo na komaj dvigajoči se Sumberk, v objemu nemirno prelivajoče se Bistrice — je k temu pomenu veliko pripomogla. Pridnim in podjetnim Doinžalčanom so se pridružili nemški naseljenci, ki so v soglasju z njimi močno razrvili slamnikareko obrt.
V nikakem razmerju s temi gospodarskimi razvojnimi pogoji pa ni bila verska organizacija kraja: bil jc le neznatna duhovnija in podružnica eno uro oddaljenega Mengša. Mladi beneficiat je to nasklad-je takoj opazil in začel — po 6trogo premišljenem načrtu — duhovnijo tudi versko organizirati. Prvi cilj je bil ustanovitev samostojne župnije — kar tedaj, ko je bib treba položiti 62.000 (zlatih kron v ta namen — poleg vseh drugih neprilik in zaprek, ni bila lahko stvar. Ob nedeljah je vpeljal dvojno službo božjo, ob kvaternih nedeljah še posebno za ondotne Nemce, ustanavljal je cerkvene organizacije, pisal knjige: vse za to, da kraj v verskem oziru kar mogoče dvigne. Versko življenje mora podpreti razgibana pro6veta: ustanovil je Izobr. in pod. društvo in mu v težkih razmerah postavil enega najbolj postavnih domov. Za podporo gospodarskega življenja je osnoval hranilnico in posojilnico, kateri je ves čas naklanjal vse zmožnosti. Vzporedno 6 tem so šla dela za okras cerkve: lepe orgle, smiselno poslikani presbtterij tvorita prvo stopnjo njene predelave. O važnosti »Otroškega zavetišča« in »Dobrodelnega doma« ni treba izgubljati besedi. Ne samo Domžale, vsa okolica je deležna njunih do-brot.	,
Sedemdesetletni jubilej ga ne najde starčka, ampak pravega pokončnega moža, polnega smisla za vsestransko delo, za nov čas, in njegove potrebe. Zmeraj je ponosen na svoje ljube Domžalce, ki so mu s 6vojo darežljivostjo omogočili vsa velika dela: njihov duhovni in telesni blagor bodisi doma bodisi v tujini, mu je najbolj pri srcu. Vsi pa vedo, da je on v svojih zahtevah čudovito skromen in skrajno nesebičen. Vsi njegovi številni znanci in prijatelji, imajo danes le eno vročo željo: ohrani ga Bog še dolgo vrsto let.
Ijevanja tečaja prepovedale dijakom, ki bi si tvarine preteklega leta ne prisvojili v zadostni meri. Izostanke bi moral dijak opravičevati kakor izostanke od rednih predmetov. Redovalne konference bi obravnavale tudi uspehe pri prostih predmetih. Za svoj del tudi ne bi imel nič proti temu, če bi me inšpektor pri prostem predmetu kdaj obiskal, šolska oblast bi vsaj v tej obliki pokazala, da ni absolutno ravnodušna do prostovoljnega dela.
Razvoju prostih predmetov stojita pri nas nasproti dve hudi oviri, namreč pomanjkanje šolskih prostorov in moči. Kjer prostorov ni, tam ni nič, Upamo pa, da bomo le kdaj prisil iz sedanje šolske stanovanjske mizerije. Povsod pa tudi še niso čisto na koncu. Kar zadeva učne moči, sem pa prepričan, da jih bo za proste predmete vedno dovolj, če jih bodo honorirali. Pa ne gre toliko za tiste dinarje. Marsikdo bi raje zastonj učil v rezredu.^ kjer bi imel samo nadarjene in prizadevne ucence, kakor po za denar v kakem zanikrnem razredu. kjer imaš poleg nekaj dobrih kup gnoja, ki je samo zato tukaj, da ga ob koncu leta pre-kidaš v naslednji razred. Tak pouk bi bil pravi
° * Upajmo, da se bodo v Belgradu lotili dopolnitve srednješolskega zakona tudi v smislu zgoraj obrazloženega, če bodo res kaj preurejali. Ce pa bi se možem v centrali zdelo, da bi mladina po ostuli državi ne imela za toke reči smisla, naj pa kar Ljubljani dajo pravico, da si to stvar po svoje uredi. Kolikor morem soditi po tem. kar sem dišal in bral, so pri nas profesorji v zelo velikem številu vsaj v načelu nazorov, ki sem jih tu razvil. Zdi se mi pa, da bi tudi med našimi dijaki poživitev prostih predmetov našla ugoden odziv, tako da bi uspela ter državi in narodu prinesla lepih »adov.
Boljši oid
lažje deb in več/a sposobnost t pravilna pmer/en/mi očali od
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Lep uspeh orožnikov v Domžalah. Prejšnji teden je v okolici Domžal neznanec ponujal zlatnino po raznih hišah. Bil je tudi v Količevem, kjer se je izrazil, da »Kamnik nima toliko denarja, kolikor ima on zlatnine«. Razne ljudi je vabil, da bi jim dajal zlato v razprodajo, Ker je bilo letos poleti izvršenih več vlomnih tatvin in ropov v razne zlatarske in urareke trgovine, je zelo možno, da je zdaj vlomilec ali pa njegovi pomagači začel prodajati zlatnino med ljudi. Domžalski orožniki so bili takoj opozorjeni na sumljivo navzočnost tega prodajalca zlata in v četrtek eo domžalski orožniki pod vodstvom komandirja orožniške postaje gosp. Skcka že ujeli neznanca, ki je doma blizu Domžal in je 38 let star. Orožniki so ga po zaslišanju izročili oblastem naprej v postopek. Že prejšnji teden pa so domžalski orožniki ujeli drugo sumljivo osebo, ki je tudi imela pri sebi mnogo zlatnine. Za koristno in lepo delovanje domžalskega orožništva moramo biti zlasti v teh čac-th zelo hvaležni, k uspehom pa moramo še posebej čestitati komandirju g. Skoku
_ Združenje jugoslovanskih muzičkih autorjev
(UJMA) ima svojo izredno glavno skupščino v nedeljo, dne 13. oktobra 1940 ob 10 dopoldne v Belgradu v dvorani Glasbene šole Stankovič 6 sledečim dnevnim redom: 1. Sprejem sporazuma s Hrvatskim autorskim društvom in odobrenje prestanka članstva članov »UJME« s teritorija banovine Hrvatske; 2. Spremeba pravil. — Tajnik: dr. Milan Majer sr. r. Predsednik Krešiimir Baranovič, s. r.
— Živinski in kramarski sejem v Mengšu bo v popolnem obsegu v ponedeljek 30 t. m. Tudi prašiče morete prignati, kljub temu, da je zapora v nekaterih bližnjih krajih.	_
Učiteljica sila
Na FinBkem so razpisali posebne nagrade za Šolske otroke, ki nabirajo les in smrekove storže, da bi jih spodbudili k čim pridnejšemu delu. Zima bo dolga, časi so popolnoma drugi kot so bili pred leti, zato se je treba na vse načine pripraviti na dolgo mrzlo žimo, da ne bo prezebanja. Otroci so so z navdušenjem odzvali temu tekmovanju. Drug za drugim so prinašali na določeno mesto polne vreče. Pri vsakih 100 funtih nabranega !esa so dobili izplačano nagrado. Največ je nabral 10 letni fant, sin neke vdove — očeta jo izgubil v vojni s Sovjetsko Rusijo — in je dobil tri tedne zaporedoma posebno nagrado kot najpridnejši nabiralec lesa. Na Francoskem, kjer se ludi morajo preskrbovati za bližajočo se zimo, zlasti z živežem iu drugimi za življenje najnujnelšimi potrebščinami, morajo otroci nabirati divji kostanj. Divji kostanj ni samo koristna hrana za živino, ampak se da dobro uporabiti pri izdelovanju mila. Sila človeka pMsili prositi in ga žene na delo za iskanje novih možnosti.
pO* eOužavi
*	Glino, ki čisti mast in sladkor, so odkrili na Hrvatskem. Ta glina je taka, da jo rabijo za čiščenje sladkorja, Doslej so to glino morali uvažati, zdaj pa kaže, da jo bodo lahko tovarne dobivale s Hrvatskega.
*	Jadranska plovitba izjavlja, da nikakor ne misli zdaj graditi v Splitu kakih novih par-nikov, ker zdaj časi niso primerni za take gradbe.
— Strojepisni, stenografski, jezikovni tečaji in tečaji za posamezne trgovske predmete — večerni in dnevni — se otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno.
• Jug. mornarji, ki so se vrnili zdaj iz tujine, pripovedujejo, kako se jim je godilo po svetu, ko so se dali za veliko plačo na jeti, da so vozili iz Anglije v Ameriko. Skupina mornarjev, ki je te dni z vlakom iz Španije skozi Francijo, Italijo prišla v Zagreb, pripoveduje, dn je njihovo ladjo »Santa Margliaritn« 400 milj daleč od angleške obale torpedirala tuja podmornica. V en čoln potopljene ladje se je rešilo 18 Hrvatov, v drugi pa 21. Prvi čoln z 18 mornarji se je srečno rešil na špansko, med tem ko o drugem niso jKizneje nič slišal'.
*	Liter žganja je v dušku izpil 39 let stari kmet Franjo Kotorič iz vasi Čugovec pri Ču-čerju na Hrvatskem. Ko je možukar žganje popil, se je takoj nezavesten zgrudil na tla. kjer je obležal ter se ni več zavedel. Pripeljali, so nezavestnega v zagrebško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili zastrupljenje z alkoholom, Ni veliko upanjaa, da bi ga mogli rešiti.
*	Čigav je lev. Na zagrebškem policijskem ravnateljstvu se kregata dva cirkuška »direktorja«. čigav je lev, ki zdaj ložira menda v Iva-ničgradu, pa se neki Donurt ter Pahor kregata zanj. Vsak pravi, da je lev njegov. Ko bi bil lev pes, bi ga kar izpustili, pa bi takoj šel za gospodarjem, z levom pa je zadeva precej drugačna.
*	Slab uspeh nabiralne akcije za zimsko pomoč popisujejo hrvatski listi. Pravijo,; da je nekaj kriva protiletalska vaja, ki je bila tisti dan v Zagrebu, nekaj visoka številka v mesecu, največ pa premalo zanimanja od strani ljudi, ki kaj imajo.
*	Tri vagone sardel so ujeli ribiči z otokov Vis in Komiža. Tovarnam so jih prodali potem po 620 do 6.25 din.
» Frančiškanski pater Pernardin Savič je umrl v Livnu star 62 let. Svoje rase je bil fran-čišaknski gvardijan v Sarajevu, R. I. P.
Slika tedna
Ljubljana, 28. sept.
28.
Gledališče
Drama.
Začetek »b 20.
septembra: »Romeo in Julija«.
Sobota,
Red B.
Nedelja, 29. septembra: »Razvalina življenja«. Izven.
Ponedeljek, 30. septembra: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 20.
Sobota, 28. septembra: »Fidello«, Otvoritvena predstava Red Premierski,
Nedelja, 29. septembra: Zaprto.
Ponedeljek, 30. septembra: Zaprto.
Torek, 1. oktobra: Zaprto.
Dnevna blagajna v Operi je odprta od danes dalje od pol 11 do pol 13 in od 15—17 popoldno
Radio Linbliana
Sobota, 28. sept.: 7 Jutranji pozdrav —• 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo, to pesem je stara — a vendar priljubljena taka je šara — 12.50 Poročila in.objave — 15 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo, to pesem je stara — a vendar priljubljena taka je štara — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Pravljice pripoveduje ga. Ukmar-Boltar jeva — 17.30 Drobiž za drobiž (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 13 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Zabavne oddaje naše postaje v prihod, letu (prof. Niko Kuret) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19,40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20,30 Smo skuhali dovtipov zmes, natresli pesmi, godbe vmes — (Pisan večer z raznimi sodelavci) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radij, orkester.
Drugi programi
Sobota, 28. sektembrai Belgrad: 20.50 Zab. konc, vel rad. ork. — Zagreb: 21 Lahka gl. — Budimpeštai 18.30 Konc. rad. ork.: Rim-Turln-Flo-renca: 21.50 Konc. vel. ork. — Sottens: 20.30 Vokalni kon modeme gl, — Praga: 21.05 Prvi jesenski konc. Češke filharmonije — Toulouse: 21.15 Valčki — Andora: 21.45 Ciganska gl. — Talin: 20.05 Glasha.
Belgrajska kratkovalovna postala: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Dunajska c, 43; Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4
Poizvedovanja
Gospodična, ki je pozabila šolsko mapo, naj se
zglasi Pred Škofijo 16, v veži pri Koritniku.
Trbovlje
Nevzdržno stanje na meščanski šoli. Letošnje leto se je vpisalo na meščansko šolo vsega 310 učencev, ki so razdeljeni na 7 oddelkov, učiteljev pa je le 6. Zato je skrčen pouk v 4 rezredih na 5 učirti dni, v drugih pa je od 2 do 4 ur*e rta dan. Sploh se pa ne poučuj*, letos na šoli, in to meščanski, zemljepis, prirodopis, fizika, srbohrvaščina in telovadba, ker ni moči. Čnano pa je, da so meščan, šole, ki nimajo niti 250 učencev, oddelkov ra več ko pri nas in kar po 16 učiteljev! To so sramotne razmere, ki kličejo po nujnih ukrepih. Starši prizadetih otrok nujno prosijo oblast, da odločno pomaga in reši propada in škode šolo in otroke!
»Ciganske melodije« slovit pevski fdm predvaja kino Društveni dom v Trbovljah te dni.
Indokina med tremi silami
Sam pogled na Malajsko otočje izdaja bolj kot vse razlage, da je ta prostor kakor nebo pred nevihto nabit z elektriko križajočih se mednarodnih političnih koristi, prostor, nad katerim že švigajo bliski bližajočega se neurja. Mogočni morski
—	Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. »0474/3S.
_ Drugi petdnevni avtoizlet: Dalmacija, 7. oktobra! Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Informacije: »Po božjem svetu«, Ljubljana,
—	Stanovska država — aktualna knjiga, stane 12 din v vsaki knjigami.
—	Roko mu je odtrgalo. Mlatilnica ie letos zahtevala v Prekmurju več smrtnih žrtev, pa tudi mnogo pohabljencev. Na veleposestvu v Beltincih je bil zaposlen pri mlatilnem stroju 21 letni Andrej Ti-vadar iz Odranec. Prišel je z desnico preblizu stroja, ki mu je odtrgal roko v zapestju. Prepeljali so ga v aoboško bolnišnico.
—	Žrtev kolesarjenja je postal 8 letni viničar-jev sin Jožef Sčavničar iz Radomerja. Pri padcu si je zlomil nogo. Na 4 letno zidarjevo hčerko Marijo Padar iz Dolnje Bistrice se je evmilo kolo in ji zlomilo desno roko. Viljem Kerčmar, 18 letni vajenec iz Sobote ie padel z motornim kolesom in si izpahnil obe roki ter se potolkel po glavi.
—	V tujo garažo je hodil po bencin neki So-bočan. Vlomi je v Gjerkešovo garažo in odnesel enkrat 60, drugič pa 20 litrov bcrjcir.s.
zaliv, ki se vije vzhodno ob Zadnji Indiji, je tisto torišče, kamor teže vse velesile., ki imajo vpliv v vzhodni Aziji, zlasti Anglija, Japonska in Amerika s Filipini tam na koncu južnokitajskega morja. Neposredno od Filipinov proti jugozahodu je težak masiv deloma v angleški, deloma v nizozemski posesti ležečega otoka Borneo. Skrajna jugozahodna točka južnokitajskega morja je Malajski polotok z mogočno angleško trdnjavo Singa-pur. To veliko polje, ki bi ga še najlažje označili s trikotom Hong-kong—Manila—Singapur, stopa vsak dan bolj v ospredje mednarodnega zanimanja. V trenulku, ko prodirajo Japonci po južni kitajski obali, se bližajo zadnji poti, po kateri lahko dobivajo Kitajci pomoč v orožju. Tukaj pa neizogibno trčijo na francosko posest v Zadnji Indiji, ki jo nazivamo na kratko francoska Indokina. Pod pojmom francoska Indokina se skriva več držav, nahajajočih sc pod francosko zaščito. Na severu je država Tongking, južno od nje kraljevina Anam, ki zavzema skoro celo vzhodno obalo Zadnje Indije, na jugovzhodu pa je država Koliiukina z ve-
likim zaledjem Kambodža. Vzdolž ob meji Siama je še država Laos, ki prav tako spada v francosko Indokino do tromeje med angleško Birmo, Kitajsko in francosko Indokino.
Pri tej legi je samo po sebi umevno, da je francoska Indokina pot, po kateri dobiva Čang-kajšek orožje in hrano za bojevanje proti Japonski. Glavno pristanišče za dobave generalu Čang-kajšku je pristanišče Haifong, ležeče 32 km od morja ob delli reke Songka. To pristanišče so Ja-ponci že zasedli. V Haifongu so veliki doki, ladjedelnice, industrija za svilo in volno, tovarne za cement ter veliko pristanišče. Od Haifonga vodi železnica do glavnega mesta vse navedene francoske kolonialne posesti, do mesta Hanoi s 150.000 prebivalci. Se važnejša je prometnopolitična lega tega mesta. Od tod gredo železniške proge proti severozahodu in severovzhodu, obe ti progi imata zvezo z japonskimi železnicami, tretja proga pa vodi ob obali proti jugu do pristanišča Tourane, ki leži jugozahodno od otoka Hainan, približno v isti višini kot 1400 kin oddaljena Manila, glavno mesto Filiponov.	,
V francoski Indokini so podpirali zlasti Japonci tajna politična društva, ki so povzročala med domačini nezadovoljstvo in odpor proti tujcem. Vedno je imela na te kraje obrnjene svoje poželjive oči Japonska. Ko ie Francija v Evropi propadla in ne more več uspešno ščititi svojih kolonij, so Japonci naglas postavili svoje zahteve po Indokini in jih deloma že tudi izpolnili. Japonska pa ni edina silp, ki bi rada spravila te kraje pod svojo oblast. Po francoski propasti je ostala v Aziji še bolj osamljena Anglija, ki sedaj ljubosumno pazi na vsak korak svojega japonskega tekmeca, ki se bliža Singapuru. Na drugi strani pa bi so tudi Združene države rade izognile vsakega presenečenja s te strani proti Filipinom. Ameriki nazadnje ni vseeno, če sedi v Singapuru Japonec ali Anglež. V zvezi z vsemi temi okoliščinami ie Indokina sod smodnika za vso vzhodno Azijo, ze v bližnji bodočnosti lahko nastopijo v tem prostoru dogodki, ki jih sedaj še ne moremo jasno predvideti. Na kratko lahko rečemo le to, da je nasprotstvo med Japonsko in Ameriko tu najbolj izostreno. Onemogli Angleži morajo osredotočiti vso obrambo na dom. svoje postojanke v Aziji, zlasti nekatere važnejše točke, pa prepuščajo Ameriki, ki jih seveda rada sprejme, Japonci pa tudi ne bi bili radi postavljeni na suho. vse pa rodi le to, kar pač more taka stvar roditi, to je spor in spopad.	_________________
Nepotrebno delo
Sodnik sprašuje obtoženca za osebne podatke. »Ali ni škoda časa, gospod sodnik, ko se vendar že tako dolgo poznava?«.
Gibraltar
NajblUkovitejši francoski špijonažni film v režiji slav. Fedoria Oicpa, ustvaritelja po»nane«a filma „2ivi mrtvec" in mnogo drugih filmov svetovnega slovesa! — Film brezprknerne požrtvovalnosti, neukročenih čustev in globoke, verne ljubezni. Film brezusmiljene borbo v mreži svetovne špijonaže! Premiera tega senzacionalnega in sedaj najaktualnejšega filma je danes!
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri,	_	_ __ — ^
jutri v nedeljo ob 10.30 (znižane ce- Klf10 $1093« tfili 27'30
U n « o >■ \r i k » i t n ii o I a n r> i o n \t npndnrmluii I
JUlil v 1ICUCIJU UU	V*""""1
ne) ter ob 15., 17., 19. in 21 uri
Ruski velefllm
nuijln ln Poiorsld
Zaradi velike dolžine filma pričnemo s predvajanjem točno ob napovedani uri, na kar opozarjamo, zamudnike!
V filmu nastopajo izbrani najboljši ruski igralci! Odlična režija, ogromno število nastopajočih, veličastni prizori požara Moskve, sijajni prikazi spopadov konjenice I — Film nadkriljuie tovrstne amerikanske umetnine.
Predstave ob 16., 19. in 21. nri
•"IftfiitiJ	^jSfsaJUL-SSS«.ES.-E3
Danes «»m, » r n t
med n^mi štiri slavne zvezdnice in — noben moški I Prwl< i«, da vidite kal delajo ženske, kaj govore, kadar so same
med seboj in kadar vedo, da jih nihče ne opazuje! PrvIC J«, da je v enem filmu združena vsebina z razkošjem, eleganco, s pravcato revijo najnov. toalet in modnih kreaciji
-	Danes premiera!
V ženskem carstvu smm
LJUBLJANA
Vetih naval na ljubljansko univerzo
V sredo se je začelo vpisovanje na ljubljansko univerzo. Že lanski zimski semester je po zaključenem vpisovanju imel okrog 2100 slušateljev. Letošnji prvi dnevi pa kažejo, da se bo vpisalo še več slučateljev kakor lani 1 rve tri dni je bil naval slušateljev izredno velik. Prvič zato, ker imajo novinci krajši rok za vpisovanje kakor stari slušatelji, drugič pa tudi zaradi tega, ker »numeru« claususc na medicinski fakulteti omejuje število slušateljev. Ker je letošnja medicinska fakulteta pridobila ze 5. in b. semester in bo v naslednjih letih lzpo-polnjena, je postal medicinski študij za novince iz nepremožnejših slojev neprimerno lažji. Doslej je namreč marsikoga plašilo dejstvo, da bo moral drugo in še daljšo polovico medicinskega študija pretolči v Zagrebu ali Belgradu, ali pa celo na kaki zamejski medicinski fakulteti. Ker pa tak študij po izkušnjah staršev stane še vedno nekaj več, kakor študij na ljubljanski univerzi, se je marsikdo moral zaradi gmotnih razmer odpovedati temu študiju. Letos temu ni več tako in je bil zato prve dni pri vpisovanju izreden naval na medicinsko fakulteto. To najbolj dokazujejo vpisi prvih dveh dni. Lani sta oba letnika medicinske fakultete imela skupaj konec polletnega semestra 179 slušateljev. 25. in 26. septembra pa se je na medicinsko fakulteto že vpisalo nad 100 novincev.
Mnogi so se ustrašili ker so slišali, tla bodo nadaljne novince odklanjali, vendar temu ni tako. Tudi na druge fakultete je bil prve dni precejšen naval novincev, predvsemi prednaci seveda tehn. fak., pri kateri je postala zanimiva posebno moderna kemija. Večje zanimanje kažejo novinci tudi za strojništvo, kar je seveda razumljivo, saj bo dobila naša tehnika v kratkem poirolnoma urejen, najbolj sodoben in tudi odlično opremljen zavod za strojništvo, /a tehnično fakulteto pride juridična, za katero je prav tako pripravljenih že lepo število novincev. Najmanj zanimanja kažejo novinci za filozofsko fakulteto. Za matematične in fizikalne vede se prijavljajo le redki kandidati. Med jezikoslovnimi skupinami pa je izgubila skoro vse francoščina in njeno mesto zavzema italijanščina. Tudi za nemščino, za katero bo v
kratkem primanjkovalo profesorjev, se je prijavilo precej novincev. Sedaj
jo.uu p.cv.-.j	------ -...... je glavni naval
pri vpisovanju ponehal. Občuti se namreč^ v
auaiju j*.	""»-j	. • - j— -i	i
... ,	salko. Njeno razkošno in razsipno življenje ga pn-
1 šolska mladina na ulicah ni disciplinirana.	pravj v te2ke dolgove. Da se reši teh, ga plesalka,
Zjutraj pred začetkom šolskega J>ouka in opoldne, 1	ki je v tuji špionažni službi, pregovori, da ji pri-
ko se zonet skoraj istočasno vrača šolska mladina |	[,avi n^g važne vojaške dokumente. Toda tatvina
precejšnji meri kor.ee meseca in mnogi se čakajo, da se vpišejo po prvem. Pravtako se navadno šele v oktobru začnejo vpisovati slušatelji starejših letnikov. Vsekakor na lahko samo iz velikega jx>rasta, ki ga bo doživela letos medicinska fakulteta, zanesljivo sklepamo, da se bo letos vpisalo najmanj 100 slušateljev vec kakor lani.
1 Cerkvena proslava 400 letnice Družbe Jezusove (1540-1940) v cerkvi sv. Jožeta. V petek, 27. septembra, je poteklo 400 let, odkar je bil z bulo Pavla III. »Regimini militantis Ecclesiae« ustanovljen red Družbe Jezusove. V 6pomin na ta dogodek bo v nedeljo, 29. septembra, v cerkvi sv. Jožefa slovesna zahvalna služba božja, ki jo bo tudi prenašala ljubljanska radio postaja. Ob 8 zjutraj bo slovesna orkestralna 9V. maša (M. Brosig: Missa solemnis v f-molu), ki jo bo daroval mil. g. prelat Jožef Vole. Meo 6V. mašo govori o, Jožef Preac D. J. Na koncu zahvalna pesem, blagoslov in pesem sv Ignacja (zložil Lojze Mav). — Zvečer ob pol 8 slavnostni govor o pomenu jubileja (o. Bo-gumil Remec D. J.), litanije in blagoslov. Vsi ljubljanski verniki so prijazno povabljeni.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
1 Vse ljubljanske naročnike našega lista opozarjamo, da bodo inkasanti naročnine za list, pobirali tudi naročila in naročnino za veliki »Slo-venčev koledar«. — Ne pozabite, da Vam bo ta lepa knjiga prinesla mnogo zanimivega in koristnega branja — zato jo pravočasno naročite! Opozarjamo na objave o vsebini koledarja v nedelj-skih številkah »Slovenca«. . ... . . ..,
1 Tramvaj v Moste je narejen. Včeraj je bila že sklenjena proga na železniškem prehodu, novo izogibališče pri vojaški bolnišnici je narejeno ter so ga popoldne utrjevali. Električni vodi so tudi že napeljani. Kakor slišimo, bo danes popoldne ze poskusna vožnja po novem delu proge do karme-ličank, nakar bo jutri ta del proge že odprt splos-nemu prometu.
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ko-rvtkova 18, telefon št. 36-24.
1 Pri sv. Mihaelu na Barju bo jutri praznovanje cerkvenega zavetnika — žegnanje. Ob 9 bo slovesna sv. maša; ob 3 popoldne pete litanije z blagoslovom. Obakrat bo darovanje za dograditev cerkve Za pomoč pri tem prizadevanju vas lepo prosimo in častilce sv. Mihaela ter ljubitelje Barja vljudno vabimo na ta izlet. Popoldne ob pol 3 bo vozil tudi avtobus izpred trnovske cerkve.
1 Mirovna pobožnost na Žalostni gori pri rre-serju. Na roženvensko nedeljo se zaključijo romarski shodi na Žalostni gori pri Preserju. Letos bo ta zaključek prošnja za ohranitev miru pri nas in za skorajšen mir v svetu. Prva sv. maša bo na Oon že ob 6 zjutraj s pridigo, druga tiha ob 8. Ob devetih bo šla procesija iz Preserja na Goro. Ob desetih bo pričetek glavne službe božje »pridigo, Uta-nijami in molitvijo za mir. Veliko Ljubljančanov n, moglo na Kureščck; bolj ugodne so zveze na Žalostno goro-, odhod ob 6.10 z vlakom iz Liubl|ane, povratek pa ob 13 ali ob 18.45 iz Preser,a.
1 Maturanti Vlll.a razreda na humanistični gimnaziji v Ljubljani bomo obhajali 20 letnico mature v soboto 5. oktobra 1940 v hotelu »Bellevue«, kjer se snidemo ob 20. Tovariše pros-m, da pnglase svojo udeležbo na naslov. Goslar Branko, drzavn. tožilec Ljubljana, sodna palača.	....,., v
1 Ljubljana — Sv. Peter. Naraščaimki! Ker nam je bila uporaba telovadnice na Poljanah nenadno odpovedana, danes ne bo telovadbe. Zberite pa se kljub temu v dvorani Prosv. društva ob 18 ter prinesite s seboj copatcl — Vodja naraščaja!
1 čevljarji bodo zvišali tariio za popravila čevljev. Kakor drugod v Sloveniji se je tudi v Ljubljani usnje zelo podražilo Samo v zadnjih 4 tednih so cene poskočile za 40%. Od lani pa so se cene dvignile za najmanj 160%. Liublianski čevliaiu so
sedaj primorani, da znova povišajo tarifo za razna popravila čevljev. Tako bo tarifa za templjance določena od 80 do 100 din pri paru. Za Mihaelovo nedeljo 29 t. m. ob 9 dopoldne sklicuje Združenje čevljarjev za sodni okraj Ljubljana poseben sestanek, na katerem bodo čevljarji razniotrivali o vseh, sedaj perečih in čevljarski stan zadevajočih vprašanjih. Sestanek bo v prostorih gostilne pri »Še-stici« na Dunajski cesti. Dnevni red vsebuje v prvi vrsti vprašanje izboljšanja gmotnega položaja čevljarskih pomočnikov in v drugi vrsti določitev enotnih cen za čevljarske izdelke in čevljarska popravila.	_ ..... .
1 V Stritarjevi ulici štev. G v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Ogromna množina gob na trgu. Letošnja jesen in sploh letos že kmalu ni bilo toliko gob, jurčkov, lisičk in medvedjih tačk na prodaj, kakor včeraj. Prostor med semeniščem in škofijsko palačo je bil popolnoma zaseden s stojnicami, na katerih so kmetice prodajale jurčke in druge gobe. Bila je res velika izbira. Mnogi gobarji so se potrudili od prav daljnih krajev, da si z gobami zaslužijo kak dinar-ček. Druge dneve so bila na tem prodajnem prostoru na prodaj domača jabolka vseh vrst. Včeraj izključno same gobe. Cene so bile sprva 10 do 14 din kg, merica od 4 do 5 din boljše vrste jmčkov, slabše nižje. Pozneje so cene za dinar padle. V Ljubljano prihajajo s Koroškega brusnice, ki so se sedaj podražile. Liter brusnic je danes že 11 din, ko je b«l pred 3 tedni še po 8 din. Čudno je, da so se bosanske slive znatno podražile in so sedaj 8 do 9 din kg Tudi domače češplje so postale dražje. Neka kmetica iz kamniške okolice je prinesla na trg prav lepe, zdrav.e in velike kosmače, ki jih ie prodajala po 7 din kg.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.	..
1 Mesto venca na grob pok. g. Franceta Rojine, strugarja, daruje Rojina, Šiška, din 150 za mestne reveže v cukrarni. Ifkrena hvala!
1 Vabilo na proslavo 40 letnice Slomškove zveze in družbe, ki bo 6. in 7. oktobra t. 1. Spored: L v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. pozdravni večer v dvorani Delavske zbornice; II. v ponedel]ek 7. oktobra t. 1. slavnostno zborovanje z nastopnim dnevnim redom: 1. ob 9 sv. maša v cerkvi ao. frančiškanov, pri kateri poje učiteljski pevski zbor Slomškove družbe; 2. ob 10 pričetek zborovala v frančiškanski dvorani: a) »Sloveneka govorica« po]e v pozdrav slovenskemu katoliškemu učiteljstvu pevski zbor Slomškove družbe; b) predsednikovi pozdravi udeleženim zastopnikom svetnih in cerkvenih oblasti, zastopnikom raznih društev ter vsem na-vzočnim; c) .Ustanovitev in 40-letno življenje Slomškove zveze in družbe«, govori družbeni predsednik Ivan Štrukelj; č) slavnostni govor dr. Vinka Brumna za 140-letnico rojstva Antona Martina Slomška; d) petje »Povsod Boga« in državna himna. K udeležbi prav vljudno vabi vse člane in po n)ih vpeljane goste — odbor.	,
1 Narodno igro »Revček Andrejček« vprizort igralska družina Stolne prosvetc na odru 'j;anS<' gkanske dvorane v nedeljo dne 6. oktobra. Vstopnice za to prvo predstavo sc bodo dobivale že prin. dni v Šoukalovi trafiki Pred škofijo.	„
1 Drž. ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijave v tečaj za krojenje in šivanje se bodo sprejemate v ponedeljek, dne 30. septembra in v torek, dne 1. oktobra dopoldne ob pol 11 ter popoldne ob 10 v sobi št 20 (pritličje, levo (Aškerčeva cesta 9J. Začetek pouka bo v sredo, dne 2. oktobra t. 1.
1 Podiranje kostanjev v Zvezdi je izpolnita že davno željo posestnikov in stanovalcev hiš na Kongresnem trgu, ki so jim košata drevesa zastirala svetlobo ter kratila zrak, in dogaja se skoro vsak dan, da pride ta ali oni od njih k delavcem, zaposlenim s podiranjem, da izrazi svoje zadovoljstvo nad tem Toda marsikateremu Ljubljančanu je kostanjev žal in čujejo se zahteve, da bi Zvezda ostala kakršna jc. Vsem tem v tolažbo naj povemo, da nc bodo padla vsa drevesa, ampak jih bo podrtih le toliko, kolikor je potreba za razširitev cestišča v podaljšku Wolfove ulice, ki bo potlej 12 metrov ši roko, kakor tudi, kolikor to zahteva končna izved ba regulacije prostora okrog spomenika, ki bo za 6ajen z lipami in tulipanovci. Zato podrast med drevjem, ki bo ostalo, pa je treba zraka in svetlobe, česar pa nujno potrebujemo tudi na novo preurejene gredice, posejane z nežno travico, da se bodo mogle odeti pomladi v blesteče zelenje, ki bo poživljajoč obkrožalo iirpozantni kraljevi spomenik. Ko bo Zvezda dokončno urejena, bo nudila številnim sprehajalcem in počitka željnim po klopeh poleg lepotnih užitkov tudi sladki vonj cvetoče lip« in tulipancev, častitiljivi košati kostanji pa jih bodo vabil v svojo prijetno 6enco.
i Šolska mladina na ulicah ni disciplinirana, -j —raj pred začetkom šolskega pouka in opoldne, ko se zopet skoraj istočasno vrača šolska mladina na svoje domove, drugi pešci z nejevoljo opazujejo, kako nedisciplinirana je mladež na ulicah. Prav od šolske mladine bi pričakovali, da bi imela več smisla za prometni red. Zanjo hoja po desni strani pač ni nič posebno težkega in zato bi se morali starejši, ki jim je neurejen promet na ulici prešel še iz starih časov v navado, učiti od nje. Na žalost pa prav mladina največ greši v teli tako enostavnih prometnih predpisih, da ne govorimo o vljudnosti, ki jo prU4ijej napram starejšim le malokdaj opazimo. Ali ne bi bilo prav, če bi bila v vseh šolah tudi temu vprašanju ob začetku šolskega lota posvečena vsaj ena urica, čeprav morda ni v učnem načrtu.
I Vrhovno sodišče v Ljubljani. Uradni prostori vrhovnega sodišča za Slovenijo v Ljubljani so sedaj popolnoma preurejeni v II. nadstropju Mestne hranilnice ljubljanske v Prešernovi ulici. Vrhovno 6odišče je na vhodnih vratih napravilo tudi primerno uradno napisno desko samo v slovenskem jeziku, Prav tako napisano desko je napravilo najvišje državno tožilstvo. Prostori vrhovnega sodišča zavzemajo večiidel sobe nekdanjega stanovanja zdravnika dr. Geigerja.
1 V Ljubljani so umrli od 20. septembra do 26. septembra 1940: Florjančič Avgusta, roj. Novo-liradsky, 66 let, žena uradnika, Hranilniška ul. 9; dr. Stepančič Hinko, 76 let, višji dež. sodni svetnik v pok., Kobaridska ul. 5; Maraž Marija, roj. Bucik, 43 let, žena uradnika, Sv. Petra c. 3/11; Rojina Franc, 59 let, posestnik in strugarski mojster, Aleševčeva ul. 14; Kernc Marija, roj. Cerar, 66 let, služkinja, Ambrožev trg 8; Parapat Marija, 74 let, služkinja, Japljeva ul. 2; Šemrov Antonija, roj, Celarc, 51 let, upokojenka tob. tov., Glince, Cesta 11/10; Herzmansky Marietka, 16 mesecev, hčerka posestnika in vrtnarja, Večna pot 59; Za-lar Viktor, 58 let, tajnik filozof, fakultete, Sv. Petra cesta 2/II; Jonke Josip, 68 let, sluga Ljudske posojilnice, Zadružna ulica 16. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Petelin Jože, 64 let, posestnik, Rečica ob Savinji 29; Rozman Frančiška, 7 let, hči posestnika, Lancovo 10, pri Radovljici; Premk Julka, 37 let, služkinja, Kongresni trg 5; Kulis
Marija, 31 let, šivilja, Split; Mlinšek Štefan, 1 leto, sin delavca, Vitanje 33, okraj Konjice; Schindltr Lrnest, 53 let, uradnik, Sevnica 182; Opeka Ivana, 17 let, hči posestnika, Rakek 35, pri Logatcu; l ar-kaš Jožica, 8 mesecev, hči delavca, Pod ježami 1?; Štefani Darinka, roj. Zupan, 39 let, žena inženirja banske uprave, Beograjska ul. 10, Simčič Rudolf, 60 let, žel. kurjač v p., Rqžna dolina, Cesta V 111/26; Zadnik Joško, 18 mesecev, sin skladiščnika, btra-žišče 308; Okorn Jožef. 8 mesecev, sin zel. pre-mikača. Zidani most 73; Krča Maks. 31 let, delavec, Loke 33, pri Trbovljah; Valašek Karel, 45 let, tajnik Tujskoprometne zveze. Rožna dolina, Cesta Vlll/4; Zabret Anton, 7 mesecev, sin kroia-škega pomočnika. Mali Mengeš 95; Koderman Zvonko, 2 V% meseca, sin delavca, Črnuče 112, pri Ljubljani; Masle Anton, 61 let, kočar, Cevica 4a, pri Dol. Logatcu.
i Sveto pesmi. Prepotrehna knjižica, za katero je bilo vse leto toliko povpraševanja, ie izšla v 11. izpopolnjeni in razširjeni izdaji. Primerna jo zlasti za ljudsko pet je jx> cerkvah in zavodih. Obsega mašne, Marijine, evharistične in drug« pesmi za vso dobo cerkvenega leta Polog toga še molitve za recitirano mašo, ohhajilne molitve, odpeve pri lavretanskih litanijah itd. S ponovno izdajo bo gotovo ustreženo tako šolski mladini kakor odrastliin zlasti sedaj, ko sp povsod toliko prif>oroča in goji ljudsko petje. Zato je gotovo, da nobena hiša ne bo mogla biti brez te vsestransko uporabne knjižice Cena broširanemu Izvodu je 6 din. vezanemu pa 12 dinarjev. Poštnina se plača posebej. Naroča se v Mladinski založbi, Stari trg 30. Ljubljana, in v upravi .»Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana 8.
1 Preglejte svoje pohištvo! Morda najdete med njim nekaj, kar lahko pogrešate. Storili bosle dobro delo, če ga podarite. Svoj naslov izvolite sporočiti upravi -Slovenca« ali pa sestri Karolini, Ambrožev trg št. 8.
1 Vpisovanje v umetniško šolo »Probuda« bo vsak dan od 9 do 11 in od 16 do 18. Šola nudi strokovno izobrazbo v figuralnem risanju in modeliranju s predavanji iz anatomije, perspektive in oblikoslovja. Reden pouk se prične v ponedeljek 14. oktobra. Natančni podatki so objavljeni na razglasni deski »Probuda« v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
1 Izlet ljubiteljev cvetlic v nasade g. dr. Bro-darja v Ormož bo že to nedeljo, to je 29. septembra in ne 6. oktobra, kakor je bilo sjioročeno. Odhod -iz Ljubljane glavni kolodvor ob 5.30. Zbirališče ob 5.15 pred glavnim vhodom. Iskoristitc to ugodno priliko in se izleta v čim večjem številu udeležite, da vidite nasade cvetja, razstavljenega na jesenskem velesejmu. — Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva, podružnica Ljubljana.
1 »Gibraltar«, slikovit špionažni film v kinu Sloga! Mlad elitni častnik angleške vojske v Gibraltarju ie do ušes zaljubljen v lepo špansko ple-t.ii,, v;.nn r-i7kr»£nn in ra7«inno /ivlienie ?a nri-
je odkrita in prstni odtisi izdajo tatu, ki je obsojen na smrt. Posreči se mu beg preko morja, kjer pristopi v špionažno službo. Prišel je na sled vsem inaliinacijam te tajne organizacije in odkril vse njene niti angleški tajni službi. Lepi plesalki je smrt zasluženo plačilo, mladi častnik pa se oženi s hčerko svojega poveljnika. To je zgodba tega filma, v katerem je francoski filmski režiser Fe-dor Ozep ponovno dokazal visoko umetniško kvalifikacijo. Njegovo delo v filmu »Živi mrtvec« je svetovnega slovesa. V filmu »Gibraltar« sodelujejo poznani francoski filmski umetniki Viviane Romance, Ivette Lebon, Erich v. Stroheim, Roger Duchesne in drugi. Priporoča se nabava vstopnic v predprodaji!
1 Lep in zanimiv film »V ženskem carstvu« v kinu Matici. Od danes naprej predvaja kino Matica preiniero lilma »V ženskem carstvu*. V filmu, ki je napravljen po delu pisateljice Claire Boothe in izdelan od ameriške družbe Metro Goldwyn, igra nič manj kot 135 hollywoodskih žena in kar je najbolj zanimivo — noben moški. Filmske zvezdnice Norma Shearer, Rosalind Russel, Joan Cr»w-ford, Paulette Goddard podajajo razne tipe sodobnih ženi iz tako imenovane ameriške boljše družbe, iz vrst žena milijonark, ki žive v največjem ameriškem razkošju. Film je splošno zanimiv in ga odlikuje velik zunanji blesk.
I Izleta SPD na Veliko Planino v nedeljo, dne 6. oktobra. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 6.30 z avtobusom do Črne. Vzjion mimo Podkraj-nika na Veliko Planino. Kosilo pripravljeno. Po-lioldne sestop čez Dol v Dom v Kamniški Bistrici. Povratek 7. avtobusom od Kopišč v Kamniški Bistrici ob 19. uri. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1.
1 Avtobus Ljubljana—Bleil preneha s 30. septembrom do nadaijnega obratovati. R. Ilojak, avtopodjetje. Domžale.
1 Društvu »Dom slepih« v Ljubljani je daroval gospod profesor Julij Nardin 200 din v počastitev spomina pok. gospoda Karela Valaš^ka, tajuika Tujskoprometne zveze. Iskrena hvala.
Po nemškem napadu na London
(
KULTURNI OBZORNIK
Banovinske literarne nagrade
Razsodišče za banovinske literarne nagrade je za 1. 1940 nagradilo p e t novih knjig slovenskih pisateljev, ki so bila poslana razsodišču v času od 1. maja 1939 do 30. aprila 1940, z zneskom 20.000 din, kakor jih je blagovolil dati za razvoj slovenske književnosti v proračun ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. V poštev za nagrado so prišla samo dela. ki so bila razsodišču poslana s prošnjo za nagraditev, ne pa brezpogojno dela. ki so v tem času izšla. Nekateri pisatelji namreč na nagrado sploh niso re-flektirali. Pravilnik razdelitve banovinskih nagrad zahteva, naj bodo nagrajena dela umetnostno neoporečna, prednost pa da imajo dela, ki so vzeta iz slovenske zgodovine in ki dvigajo slovenskega nacionalnega duha. V nekem pogledu se tu banovinski razpis literarnih nagrad približuje tako natečaju za zgodovinske slike, čeprav ne v izključni zahtevi po zgodovinskih snoveh. Zaradi te postavke v razpisu so nekatera predložena dela stopila više, kakor bi morda kdo pričakoval, nekatera pa so prav zaradi tega izpadla iz nagrad. Izmed nagrajenih del sta dve deli iz slovenskega pripovedništva, eno iz slovenske epike in dve iz slovenske moderne lirike.
Prvo ceno (6000 din) je dobil pisatelj Anton Ingolič za povest »Na splavili«, ki jo je izdala založba Modra ptica. Ingolič kaže v tem romanu velik napredek od svojih prejšnjih povesti »Lu-karji« in »Soseska« v umetniškem smislu, v smislu kompozicije in notranje napetosti, čeprav je psihologija glavne zgodbe tudi v tej povesti precej slaba in je tudi prenatrpana s seksualnimi zablodami. Toda kar daje tej povesti ceuo, je življenje slovenskih pohorskih splavarjev, je nov svet, ki ga je Ingolič prinesel v slovensko književnost in odkritje novega slovenskega človeka. Njegovi splavarji so živi ljudje, njegov svet pohorske vasi s kmeti in vaškimi mogotci je nazoren in zanimiv, predvsem pa so zanimive poti slovenskih splavarjev po Dravi proti hrvaški strani, katerim je Ingolič dobil vedno novo poilobo, vedno zanimivo in napeto in nikdar se ne ponavljajočo. V teh vodnih potih ie Ingolič mojster in njegovi splavarji postavljeni za vedno v slovensko književnost — kot trpljenje in borba slovenskega človeka, ki ga dozdaj naši pisatelji niso poznali.
Drugo ceno ie dobil pisatelj France Bevk za večerniško povest »Pravica za življenje« (5000 din). Morda je sedanji petdesetletnik ustvaril večjo umetniško dejanje s svojimi »Legendami«, ki pa so mestoma presladke, toda s to povestjo iz goriških kmečkih bojev se je bolj prjbližal zahtevam razpisa po zgodovinskih podobah iz slovenske preteklosti. Pa tudi sicer je ta ljudska povest o ubežniku Jerneju Mavriču in njegovi ljubezni do Marule ter njegovem vodstvu ponesrečene kmečke vstaje boljša Bevkova povest, ki ni zaslužila, da se jo tako omalovažuje v revijal-ni kritiki. Dobro, da je nagrada opozorila nanjo in bo marsikdo segel po njej, ki sicer morda
misli, da v večerniški obliki ne more biti velike vrednote.
Tretjo nagrado (3000 din) je dobila pesniška zbirka Božidarja Voduška Odčarani svet (založba Modra ptica), ki je tako stopila na prvo mesto med letošnjimi pesniškimi knjigami. Voduškova pesem ima velik pomen v razvoju slovenskega pesniškega sloga, z njo je zvezan prehod iz ekspresionizma. ki mu je Vodušek stregel s svojo prvo čustveno liriko, v zaprto obliko nove stvarnosti, ko je njegova romantična natura že spoznala slepilo sveta in ga začela razkrinkavati z drzno geslo cinika ostro mislijo analizatorja. Tako je »odčaral« svet, pa deloma odčaral tudi svojo pesem, ki ni več tako čustveno mehka, temveč je pognala iz revolucionarne misli in rtiiselno razkraja v bleščeči formi in drzni prispodobi predmete v realnem in duhovnem svetu. V dveh sonetih je skušal odčarati tudi religiozni svet, in v teh sonetih (Oljčni vrt. Božična vigilija) je Vodušek tudi blasfemičen in protikatoliški, na kar tu opozarjamo. Toda kljub temu ie njegova zbirka brez dvoma pesniški dogodek letošnjega leta in v razvoju slovenskega pesništva pomembna postaja s posebnim ozirom na pesniško obliko in gradnjo.
Četrto nagrado (3000 din) je prejel pesnik Joža Ix>vrenčič za svojo epično pesem Sholar iz Trente (založba JugosJovanska knjigarna), s katero dobivamo Slovenci vsaj doslej najbolj posrečeni epski tekst. S svojo vsebinsko problematiko je Lovrenčič zelo blizu zahtevam razpisa po snoveh iz slovenske preteklosti, saj je vzel v pesniško obdelavo slovensko faustovsko legendo o Trentarskem študentu ter vodi svojega dijaka, hudiču zapisanega, po vsej lepi slovenski soški dolini in še dlje v italijanska studentovska središča. Doslej je Sholar iz Trente največji slovenski epski tekst. Umetniško formalno sicer ne vzdrži stroge kritike, toda razpisu vsekakor ustreza.
Peto nagrado (3000 din) pa je dobila pesniška zbirka Jožeta Kastelica »Prve podobe« (založba Literarnega kluba). Kakor pove že naslov, gre tu za pesniške prvence zanimivega pesnika, ki izkazujejo veliko kulturo besede in človeka v svojih tihih in svojevrstno melodičnih stihih. Ljubezen in lepota narave sta vekovita vzmeta njegove lirike, ki je čustvenejša in zato boli lirična kot Voduškova, dasi ne tako v obliki dognana in ne tako presenečajoča v ostri misli. Pri Ka-stelicu igra vlogo srce, ter le včasih prevelika abstraktnost preveč odmakne idealistične podobe našemu dojetju. Čeprav kažejo nekatere pesmi še občutno, da so prvenci njegove pesniške žetve, vendar je smisel njegovih prvih podob svojevrsten v naši lanski pesniški produkciji in ima svojo vrednoto.
Tako je torej letošnja razdelitev banovinskih nagrad skušala ustreči razpisu in izbrati iz knjižne produkcije pet knjig, ki bi jih moral poznati vsak ljubitelj sodobnega slovenskega slovstva.
td
Skupina kanadskih letalcev
ŠPORT
Položaj na naših univerzah
Izdala Akademska zveza, 1940.
Slovenski katoliški akademiki, ki so združeni v Akademski zvezi, reprezentančni organizaciji katoliških akademikov na slovenski univerzi, so izdali aktualno in zanimivo brošuro »Položaj na naših univerzah«. Brošura obsega 48 strani in je posvečena razmeram na belgrajski, zagrebški, predvsem pa na ljubljanski unverzi. Delce nam je zelo dobrodošlo. 2e dolgo namreč pogrešamo do-kumentaričnega spisa zlasti o razmerah na naši univerzi, ki bi nam podal zvesto sliko trenja, usmeritve in delovanja akademske mladine. Vsebinsko obsega brošura tale poglavja: Nekaj o razmerah na belgrazski univerzi (Jože Gy6rk6s), Trenja na zagrebški univerzi (Vojmir Bratina), pod naslovom Naša univerza pa Filozofska fakulteta (Janko Novak), Pravna fakulteta in naša društva (Ivo Cerjak), Medicina (Jaroslav Kikelj), Tehnika (Karel Dolenc) ter končno za nas najbolj zanimivo poglavje Akademska zveza (Tine Kraner).
Na univerzi v Belgradu vladajo razmere, ki vpijejo po reformah. Komunistični študentje so postali vsemogočni gospodarji na univerzi in so zmožni ne samo izsiliti odstop kakega njim neljubega profesorja, ampak zamajati tudi rektorski stolček. Od 10.000 slušateljev je 2000 organiziranih komunistov, drugih 5000 akademikov pa je pod absolutnim vplivom komunistov. Za nas nekaj nerazumljivega je, da je celo na pravoslavni teološki fakulteti okoli 40 komunistov. Zelo hudo dejstvo je to, da komuniste ščitijo tudi mnogi profesorji. Na belgrajski univerzi poučujejo namreč večinoma profesorji, ki so izšli iz materialistične in levičarske francoske šole. Pod izgovorom prosvetne avtonomije se je belgrajska univerza pietvorila v ideološko trdnjavo žlahte. Prcfesorske kandidate mnogokrat niso volili iz kakšnih znanstvenih ozi-rov, temveč iz ideoloških. Ti so si spet postavljali enako misleče sorodnike za asistente itd. Tako je danes na belgrajski univerzi vse polno profesorjev sorodnikov. Tej levičarski žlahti je prišel v roke srbski študent. Med akademiki samimi je zelo malo odpora proti komunistom. Dobro pa je to, da piha danes s prosvetnega ministrstva drugačen veter, kakor je pihal doslej. Učinki se že kažejo.
Precej drugačne razmere vladajo na zagrebški univerzi. Tukaj imajo med akademiki relativno večino hrvatski nacionalisti, ki zastopajo ekstremm hrvatski program. Takoj za njimi pride akademska HSS, nato šele marksisti. Večina katoliških akademikov je v taboru hrvatskih nacionalistov, dočim je HSS bolj liberalno obarvana in nagnjena precej na levo. Hrvatski nacionalisti imajo zelo jasno stališče do komunizma: nikdar nobenega sodelovanja z njimi. Politično pa se navdušujejo za avtoritarne režime, za Italijo in Nemčijo. Od-,ios nacionalistov do vere je pozitiven, odnos Ht>i> indifirenten. Trdijo pa, da ustvarja HSS povsem novo, do sedaj še neznano mentalit«to. Komunisti številčno niso močni, pač pa precei aktivni. Katoliški akademiki na univerzi nimajo lastnega zastopstva. V zadnjem času se med katoliškimi akademiki zmeraj bol) pojavlja zahteva po samostojnem nastopu brez ozira na HN in ne Hbt> Vendar ne kaže, da bi ta zahteva kmalu prodrla Slovenskih akademikov je v Zagrebu okrog 350-400. Največ jih je na medicini. Otganizirani »o v katoliški »Danici« in v marksističnem »Triglavu«
Zopet drugačne razmere vladajo na nali univerzi. Na filozofski fakulteti sc številčno najmočnejši katoliški akademiki, najmanj Uavilčni so h-beralno-nacionalistični akaoe«fliki Na filozofiji je mnogo prilik za širjenje verskih in nravtvh zmot. Prezira se vpraSanje nravnosti v literaturi (-erkev se napada zdaj prikrito, zdai odkrito zagovarja sc darvinizem, pedagoški naturalizem nu. va.iKO
upanje daje »Veda«, novoustanovljeno .društvo katoliških filozofov. Na jurldičnl fakulteti prevladuje duh liberalnega nacionahznv , kljub temu, da je lani pri volitvah v strokovno društvo zittagalft katoliška lista. Marksistov na tej fakulteti ni veliko, sO pa precej delavni Liberalni nacionalisti, ki so organizirani v »Jugoslaviji«, sc. nasproti marksistom precej neodporni in se z marksisti radi vežejo. Ljotičevci tvorijo skupino zase in «o organizirani v svojem klubu »Edinstvo«. So zelo odločno proti komunistom. Sicer bo kdo rekel, da so fašisti, toda za nos vleči od komunistov se le ne dajo. Katoliški juristi so organizirani v dveh stanovskih društvih za katoliške juriste v »Danici:« ter v »Pravdi«, ostali so razkropljeni v fakultetno mešanih društvih »Straži« in »Zarji« Kakor na filozofski fakulteti, je tudi tukaj upanje, da se bo preko stanovskih društev skupina katoliških juri-stov kmalu odločilno uveljavila na fakulteti.
Najslabše je na medicinski fakulteti. Tu je že okolje tako, da zavaja stran od katoliškega nazora. V strokovnem društvu vladajo marksist}, Podpirajo jih nacionalisti iz »Jugoslavije«, dočim nastopajo oni iz »Edinstva« proti njim. Kakor na filozofiji in na jusu, tako tudi tukaj ovirajo enoten nastop katoliških akademikov »Zarjam«. Katoliški akademiki so se začeli organizirati v stanovskem društvu za medicince »Vir«.
Na tehniki imajo absolutno večino liberalno-nacionalistični akademiki. Dejansko so pa do sedaj vladali marksisti, ker so liberaino-nac.onabstični. akademiki nasproti komunizmu neodporni. Zelo krepko se razvija »Kladivo«, društvo katoliških tehnikov, in daje upanje, da se bo tudi med tehniki razmahnil katoliški pokret.
Vsi sestavki se obširneje bavijo tudi s strokovnimi razmerami na poedinih fakultetah. Glavni poudarek vseh pa je v predočevanju komunistične nevarnosti ter nujnosti, da se naša društva pre-osnujejo po stanovskem načelu in da se stari tip mešanih društev (Straža, Zarja) odpravi. Zelo otež-koča uspešen nastop katoliških akademikov tudi neenotnost (Zarja).	^»usi.
Pod temi vidiki je spisano tudi poglavje o Akademski zvezi. Natančno je prikazan razvoj te matične organizacije slovenskih katoliških akademikov od njenih početkov pa do danes. Zgodovina Akademske zveze je razdeljena na sedem dob: križarstvo, reakcija proti križarstvu, krščanski socializem in komunizem v AZ, sanacija, korak nazaj, ponovna zmaga, težave s tretjo skupino. Po eni strani nam članek dokumentarično prikazuje, kako se je nekdanja križarska opozicija v AZ uta-borila v ločenem društvu »Zarji«, po drugi strani pa riše razvoj v novo smer, ki je končno privedel do stanovske preureditve akademskih organizacij. Škoda je le, da se temu protivi tudi klub »Straža«. Tako smo dobili dva ločena tsbora. Kar bi se dalo v stanovskih društvih izgladiti s priza-nesljivostjo in modro taktiko, je zdaj postalo izredno težko. Vendar pa vsa dejstva in naravni razvoj kažejo — kakor meni brošura — da bo kaj kmalu v Akademski zvezi popolnoma prevladala stanovska ureditev društev in bo ? tem tudi prinesla tako dolgo zaželeni konec strujarskih borb Ž* ta rezultat v polni meri upravičuje uvedbo etanovskih društev.	...	,.
Akademska zveza je z objavo te brošure veliko pripomogla k razčiščenju pojmov o razmerah na naših univerzah, zlasti med našimi akademiki. Želeti je le. da bi se delce čim boli razširilo in imelo najboljši uspeh. Kajti, kakor pripominja pisec, ni nam vseeno, kakšna bo naša inteligenca: ali bo počelo reda, zakonitosti in visoke duhovne kulture, ali pa bo počelo razkroja, kulturnega propadanja in materialističnega barbarstva«
Brošura stane za akademike S din za druge 10 dinarjev.	France Glavač.
Kaj je prav za prav z reprezentanco za Carigrad?
V torek, 1. oktobra zvečer že odpotujejo iz Belgrada tekmovalci, ki zastopajo našo državo na letošnji balkanijadi v Carigradu in še danes se ne ve prav točno, kdo vse bo v jugoslovanski atletski ekipi. Namesto, da bi imeli sestavljeno definilivno reprezentanco najboljših slovenskih, hrvatskih in srbskih atletov, pa niti eni ne drugi ne vedo popolnoma točno, kdo bo v gotovih disciplinah zastopal našo državo v Carigradu. S sestavo, ki ie bila objavljena v raznih listih in katero je objavil tudi naš list, niso zadovoljni niti Hrvatje niti Slovenci. Hrvatje hočejo imeti nekaj spremembe. Češ da imajo boljše, kakor so pa oni, ki so v reprezentanci, in Slovenci se poteguieio za Gorska, Orosija in Pleterška, ki so bili izpuščeni in ki bi morali priti zraven.
Kdaj se bo izvedelo za definitivno sestavo, ni znano. Do tega stanja prav gotovo ne bi prišlo, če bi se vršil preie izbirni miting vseh v poštev prihajajočih tekmovalcev ali pa vsa.) onih, o katerih se je dvomilo, da so sposobni za našo reprezentanco. Kakšen namen se skrive tu zadaj, ne vemo; prav gotovo pa ie, da bodo oni, ki bodo ,ev. »prišmuRlani« v naš državni tim, slabo zastopali barve naše domovine na letošnjih balkanskih igrah.
Mars : Ljubljana
4.	Met krogle 4 kg, dijakinje.
5.	100 m piedtek, dijaki.
6.	Skok ob palici, dijaki. (Gala, II. real. gimn., 1939 : 2.90 m.)
7.	Štafeta 4X60 in, dijakinje. (I. realna gimn., 1939 : 34.8 sek.)
8.	Met krogle, dijaki. (Gregorovič, klas. gimn., 1938: 16 95 m.)
9.	80 m zapreke predtek, dijaki.
V nedeljo, 29. septembra 1940:
(V oklepajih srednješolski rekordi prejšnjih let.)
1.	80 m zapreke finale, dijaki. (Lončarič, klas. gimn., 1939: 11.8 sek.)
2.	Skok v višino, dijaki. (Erjavec, trg. akad., 1937: 1.65 m.)
3.	Mel kopja, dijaki. (Gregorovič, klas. gimn., 1939 : 50.35 m.)
4.	100 m finale, dijaki. (Lončarič, klas. gimn., 1939: 11.6 sek.)
5.	60 m finale, dijakinje. (Brandstatter, I. real. gimn., 1988 : 8.1 sek.)
6.	Troskok, dijaki. (Lončarič, klas. gimn., 1939: 12.85 m.)
7.	Skok v daljino, dijakinje. (Brandstatter, I. real. gimn., 1938 : 4.82 m.)
8.	1000 m dijaki. (Mlaker, I. real. gimn., 1938: 2 min. 54 sek.)
9.	Štafeta 4XlO0 m, dijaki. (Klasična gimnazija, 1938 : 47.5 sek.)
V nedeljo bomo videli na igrišču SK Ljubljane bojevnika, katera nam bosta s skrbno in požrtvovalno borbo pripravila izreden užitek. V tem dvoboju, ker gre Ljubljani prav tako za točke kakor Marsu, se bodo navduševali celo nevtralni športniki. Marsovci upajo, da jim bo sreča v nedeljo še posebno naklonjena, saj se zelo vestno pripravljajo. Zato jih ni podcenjevati, podali bodo kar najlepšo in užitka polno igro. Ne zamudite te športne prireditve, ki bo edinstvena za ljubljansko občinstvo. V predtekmi se bodo spoprijeli v borbi za točke juniorji Ljubljane in Svobode. Glavna tekma se prične ob 16., predtekma pa ob 15,
Hermes : Moste
Jutri dopoldne ob 10.30 nastopita na igrišču Herinesa SK Moste, najmlajši član, in ZSK Hermes, najstarejši član I. razreda. Zanimivo si W> ogledali, kako bosta prekrižala »noge« mlado in ambicijozno Moste in stari rutinirani Hermes. Favoriti so Šiškarii, ki bodo pa mogli doseči uspeh le tedaj, ako se bodo ves čas zavedali, da ie nogometni šport resna in trda borba brez vsakega igračkanja.
SK Amater : SK Bratstvo
Jutri bo v Trbovljah zopet zanimiva ligaška tekma. Srečala se bosta dva tekmeca iz naših največjih industrijskih centrov: Trbovelj in Jesenic. Lahko bi rekli, da bo to tekma rudarjev in plavžarjev tekma dveh moštev, ki sta si iz malih razmer, s silno voljo in pridnostjo priborili častni mesti v slovenski ligi. Moštvi sta po močeh precej izenačeni. Športno občinstvo iz revirjev bo tudi v nedeljo bodrilo svoje »črne knape«.
Propagandni ženski atletski miting
priredi SK Planina v nedeljo, dne 6. oktobra na Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 9 dop. 'Pravico naslopa imajo vse verificirane in ne-verificirane atletinje atletskih klubov. Prijave je poslati najkasneje do 12. ure dne 4. oktobra na naslov: Tome Vikica, Kobandska ulica 58. Program obsega sledeče discipline: Tek 60 m, krogla 4 kg, višina, tek 100 m, disk 1 kg, daljava. kopje 600 ar, štafeta 4 x 100 m. Vabijo se na ta miting zlasti atletinje SK Železničarja, ! SK Rapida, SK Maratona in SK Gorenjca. — Zagrebške atletinje so svoio udeležbo na tem mitingu že prijavile.
Srednješolski atletski miting v Mariboru
Danes in jutri bo v Mariboru tradicionelni sedmi lahkoatletski miting. Danes popoldne je pri-i četek ob 15., jutri, v nedeljo, pa ob 9.30 na igrišču I SK Zelezničnrja Nastopijo najboljši atleti in atletinje klasične gimnazije, prve in druge realne gimnazije, trgovske akademije, učiteljišča in železni-l carske šole, ki se bodo borili za prehodna pokala »Jadranske straže« in »Jugoslovanske lahkoatletske zveze«.
V soboto, 28. septembra 1940:
(V oklepajih srednješolski rekordi prejšnjih let.)
1.	(30 m predtek, dijakinje.
2.	Skok v daljino, dijaki. (Lončarič, ki. gimn., 1937: 6.23 in.)
3.	Met diska 1.5 kg. dijaki. (Gregorovič, klas. gimn., 1939: 41.06 m.)
Korotan : Jadran
Na igrišču Korotana na Rakovniku bo jutri ob 16 zanimiva borba med gornjima kluboma. Kdor je gledal nedeljsko tekmo med Ko-rotanom in Herinesom, ve, kako odlično so zaigrali Korotanci in so se na mah pridobili vso publiko. Le sodniku in nenavadni smoli Korolanovih strelcev se imajo Hermežani zahvaliti, da so odnesli obe točki. Ta neuspeh bo Korotan jutri vsekakor skušal popraviti. Ker pa ie Jadran že star, rutiniran klub, bo tekma, gotovo nad vse napeta in vredna, da si io ogleda vsa i tako število občinstva, kakor preteklo nedeljo (nad 2001).
20 milijonov Nemcev goji šport
O priliki lahkoatletskega troboja, ki je bil pred nedavnim v Helsinkiju med Finsko, Nemčijo in Švedsko, je dal nemški športni vodja tamošnjim športnim poročevalcem zanimive podatke o nemškem športu, vodja von Tschammer in Osten je med drugim povedal, da ima Nemčija nad 6 milijonov članov v teh športnih organizacijah. Toda število onih, ki se bavijo z športom in telovadbo je v Nemčiji nepn-meroo več, kajti v različnih organizacijah je po izjavi športnega vodje 20 milijonov onih, ki se aktivno bavijo s športom, In še nekatere druge podatke o nemškem športu, kakor o organizaciji in delu na ~>olju telesne vzgoje je dal, kar je napravilo velik utis na športne poročevalce sevennih narodov,
Lanzijev rekord na 500 m
Italijanski tekač Lanzi je pri izbirnih tekmah v Turinu postavil nov svetovni rekord v teku na 500 111 s časom 1:02,3 min. Lanzi je imel pri sebi še štiri sotekače, toda bil je popolnoma navezan sam nase, ker nihče ni mogel vzdržati Lanzi,jevega tempa. Dosedanji svetovni rekord na tej vmesni progi je imel Amerikanec Ben Eastman s časom 1:02,6 min.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
?.. S. K. Hermes — nogometna sekcija. Jutri dopoldne igra prvo mo&tvo na naSem stadionu prvenstveno tekmo s S. K. Moste. Postava na običajnem mestu.
S K. Planina. Propagandni atletski mceting S. K. Planino bo v nedeljo popoldne dno 6. oktobra na stadionu Radi priprave atletov za ta nieeting, ki bo on enem tudi izbirno tekmovanje v gotovih disciplina 11 za t-roho.1 v Belgradu. so nnjuo pozivajo atleti, on no prihajajo na treningu, ki se vrSe vsak torek četrtek in soboto ml 17. ure naprti. 7.« miting naj so pripravijo zlasti »ledefti atleti: Bratovž, Mravle 1. ln II , Kraner. dr ("•erny TVmšnr. Burja. SkuSok, Kocu-tnr. Jerman. PotoPnik. Zelo. Sodoj Morn " I. 111 II.. Jeglič, Furman. Strupi, Mihelčič, Urbanih. Kuk. Dolinar. Jane«, Kompare, Smolej, Vidio, Hus, Čeme in Rigler.
ZFO
Gozdni tek na Jelovici
Fantovski odsek Kropa izvede v rabijo 29. t. m. gozdni tek po Jelovici kot pripravo la zimsko sezono. Start in cilj bo na planini Vodice. Ob 8 zjutraj odhod iz Krope, ob 12 pa start na 4 km dolgi progi, ki vodi po valoviti Jelovici z Vodic mimo Mošenske planine po gozdovih nazaj na Vodice. Po končanem teku bo ob planinski zabavi razdelitev praktičnih datil.
Ob zelo slabem vremenu se tek preloži na prihodnjo nedeljo.
^ MARI IlOft ]
itbf !■— MI .... ....... ..... ■„-	i
Letalski napad na Maribor
Maribor, 27. septembra.
Danes dopoldne je bila v Mariboru letna vaja ▼ obrambi pred zračnim napadom. Vodja današnje vaje je bil mestni poveljnik brigadni general Parac, ki je organiziral sredstva aktivne obrambe in pa markiranje pada bomb. Njegov sedež je bil za časa vaje na stolpu stolne cerkve, odkoder je dirigiral potek vaje.
Točno ob 10. so opazovalne postaje telefonično sporočile, da se mestu bližajo sovražna letala. Takoj je sledil znak z zvonom stolne cerkve, nakar se je oglasila tudi mestna sirena V tem trenutku je bil ves Maribor obveščen o bližajoči se nevarnosti. Občinstvo, ki je bilo po cestah in ulicah se je podalo v zaklonišča in v veže, trgovci so začeli zapirati trgovine, stanovalci vseh hiš pa so pozaprli okna. Po nekaj minutah so bile vse ceste prazne in Maribor je bil podoben izumrlemu mestu. Občinstvo je ob času vaje pokazalo mnogo večjo disciplino kakor lansko leto. Seveda so se dogodili prirteri nediscipliniranosti. Tudi vaja je resna reč.
Okoli pol enajstih so se nad mestom pojavili trije dvomotorni bombniki in pričeli s svojim »uničujočim« delom. Dvakrat so preleteli Maribor in na mesto nametali eksplozivne, plinske in zažigalne bombe. Padec teh bomb so markirali z zažiganjem
petard vojaki mariborske garnizije, ki »o istočasno markirali tudi žrtve napada.
Ko se je pojavila škoda in so se bombniki oddaljili, je stopila v akcijo pasivna obramba, potem ko je aktivna evoje delo, seveda brez uspeha, opravila. Vaja je pokazala, da je obveščevalna služba dobro funkcijonirala, kajti na krajih, kjer so »padle bombe«, eksplozivne, zažigalne ali plinske, so se v rekordnem času pojavile reševalne ekipe: gasilci, kjer so zažigalne bombe »povzročile požare«, ekipe, ki so jih pošiljale kemijske postaje na kraje, kjer »o padale plinske bombe in sanitetnih postaj, kjer so eksplozivne bombe ranile ali ubile ljudi.
Opazovalno službo so vršili organi mariborske policije in pa opazovalci, ki so jih razpošiljale sanitetne in kemijske postaje. Kmalu je bil ves pasivno obrambni aparat na delu, gasilski in sanitetni avtomobili so zdrveli po mariborskih ulicah na kraj nesreč in takoj začeli s popravljanjem škode, gašenjem požarov, odnašanjem ranjencev in za-strupljencev in čiščenjem zastrupljenega ozemlja.
Vse delo je bilo dobro organizirano, šlo ja hitro od rok tako, da je mogoče reči, da je mariborska zaščita pred letalskimi napadi dobro organizirana in da so se vsi, ki sodelujejo pri pasivni obrambi temu delu posvetili z veseljem in ljubeznijo.
m Obsojena, ker je prodajala moko po 9 din.
Včeraj dopoldne je bila pred okrajnim sodnikom dr. Obranom razprava proti soprogi trgovca Tereziji Babič iz Studencev, ki se je zagovarjala po zakonu o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Dne 30. avgusta je prodala pol kilograma bele moke za kruh za 4.50 din, od druge stranke pa je zahtevala za kilogram iste moke 9 din. Babi-čeva je kupila moko po 7.50 din. Bila je obsojena na 10 dni zapora, 1000 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na nadaljuih 20 dni zapora. Sodba je nepogojna.
m Dijaški fantovski odsek Maribor III. Opozarjamo vse članstvo na današnji dijaški večer.
m Okraden in še tepen. Ključavničar Jožef Golež se je v četrtek zvečer mudil v neki gostilni v Dravski ulici. Ko je hotel plačati, je opazil, da mu je zmanjkala iz žepa listnica s 300 dinarji. Ogorčen je hitel po policijskega stražnika, komaj pa je zapustil gostilno je že stopil za njim iz lokala neki mlajši moški ter ga s tako silo udaril v obraz, da je padel po tleh. Napadalec je potem zbežal.	__
Otvoritev restavracije »ZAM0RC«
V soboto, dne 28. t. m. pori strokovnim J vodstvom. — K otvoritvi vljudno vabita BRODNIK FRANC & KOSI MINA
m Dve kolesi brez lastnika. Poleg železniške proge v Košakih v bližini Wogererjeve tovarne je našel premikač Karel Kovač v grmovju skrito moško kolo brez evidenčne številke ter znamke »Au-stro Daimler Lux«. Kolo je bilo očividno ukradeno. Železničar Karel Zakušek pa je našel drugo kolo brez gospodarja v obcestnem jarku poleg gostilne Merdavs. Kolo ima evidenčno številko 2-127186-19, na kolesu pa je bila aktovka, v kateri se je nahajal star klobuk. Obe kolesi se dobita na policiji.
m Z motorjem se je zaletel v avto, Na cesti med Mariborom in Kungolo se je pripetila huda prometna nesreča. 44 letni trgovec Stanko Man se je zaletel na ostrem ovinku s svojim motorjem v neki osebni avto ter si je pri padcu zlomil nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m Umrl je v Taborski ulici 18 krojaški pomočnik Ivan Robin, star šele 26 let. Naj počiva v miru.
m Davčne zadeve. Davčni odbor za mesto Maribor, ki bo sklepal o davčnih osnovah za odmero pridobnine v letu 1940, bo zasedal v času od 16. do vštevši 21. oktobra t. 1. Po davčni upravi ugotovljene davčne osnove so razvidne iz »Seznama oseb, zavezanih pridobnini«, ki je razgrnjen na mestnem poglavarstvu, kjer ga davčni zavezanci lahko pogledajo od 1. do 15. oktobra med uradnimi urami. Iz razgrnjenega seznama je točno razvidno, kateri dan in ob kateri uri se bodo obravnavali predlogi za vsakega posameznega davčnega zavezanca. Onim zavezancem pridobnine, ki niso vpisani v razgrnjeni seznam, bo pridobnina za leto 1940 predpisana pavšalno.
m Smrt na železniški progi. Med postajama Pavlovci in Ormožem so našli na progi mrtvega Človeka. Prepoznali so v njem 31 letnega poljedelskega delavca Avgusta Laha s Huma. Vlak mu je razbil glavo ter odrezal obe nogi. Ugotovilo se je, da je šel pokojnik sam pod vlak.
m Zdravniško nedeljsko službo za nujno pomoč članom OUZD vrši jutri, v nedeljo, dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12.
m Tudi premožnejše občinstvo naj bi pokazalo večje zanimanje za mariborsko gledališče ter naj bi se aboniralo. Do sedaj se čuti zanimanje za abonma predvsem med uradniškimi in srednjimi
sloji. V Ljubljani se je število abonentov letos nenavadno dvignilo in želeti bi bilo, da se isto zgodi tudi v Mariboiu.
m Podzveza katoliških nameščenk vabi vse katoliSke nameščenke na redni sestanek, ki bo v torek, 1. oktobra, v Domu, Slomškov trg 12.
m Francoski krožek v Mariboru bo otvoril 1. oktobra francoski otroški vrtec in vse svoje tečaje za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih šol ter za odrasle. Kraj, dan in ura posameznih tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici 4. Vpisovanje bo v krožkih samih tekom prvega tedna v oktobru.
m Adventisti spet strašijo. Pri Sv. Jožefu nad Slov. Bistrico so se pojavili en moški ter dve mlajši dekleti, vsi trije iz Maribora, pa so po tamošnjib hišah začeli oznanjati adventistične nauke ter so ljudem vsiljevali sv. pismo. Ljudje pa so poslali po orožnike, ki so to trojico adventističnib aposto-
Angleški ministrski predsednik Churchill proučuje zemljevid
lov zasačili, ji vzeli knjige ter jo naznanili oblastem. Priznali so, da so člani društva »Svetionikt v Mariboru, ki je bilo razpuščeno ter delovanje njegovih članov prepovedano.
ni S kuhinjskim nožem mu je prcrezal vrat. Na Rapidovem igrišču so našli v četrtek opoklne okrog 13. ure nezavestnega mladega moža, ležečega v mlaki krvi. Na vratu je imel dolgo in zevajočo rano ter so skraja mislili, da je že mrtev. Poklicani so bili reševalci, ki so ga zapeljali v bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da se je onesvestil zaradi velike izgube krvi. Ranjenec je povedal, da se piše Rudolf Sket. Ko je prišel opoldne domov v Puškinovo ulico 23, se je skregal s svojim svakom. Ta je prijel kuhinjski nož ter ga udaril z rezilom po vratu. Zadal mu je 7 cm dolgo in 3 cm globoko rano. 6ket je zbežal ter preskočil na begu ograjo Rapidovega igrišča, ko pa je hitel proti izhodu, je zaradi prevelike izgube krvi omagal ter se zgrudil. Imel je srečo, da so ga mimoidoči hitro opazili, ker bi bil drugače umrl zaradi izkrvavitve.
Celje
Vojvodinja Glaučesterska. predsednica ženskih po možnih sil, ki pomaRajn v letalski armadi. Njih poglavitna naloga jc pisarniško delo (tipkanje in teleion}
Zborovanje
malih tvgovcev v Celju
Celje, 27. septembra.
Snoči ob 8. so zborovali v hotelu »Beli volt v Celju mali trgovci in peki iz Celja in celjske okolice. Glavna debata na zborovanju je bila o stanju malih trgovcev in pekov. Na zborovanju, katerega je vodil trgovec Oblišar Hinko iz Ostrožnega, so v glavnem kritizirali postopanje nekaterih veletrgovcev, ki nočejo izdajati malim trgovcem zadosti blaga, če pa ga jim dajejo, jim diktirajo cene in jih tako uničujejo. Posebno živahna debata je nastala ob predlogu, da bi se osnovalo v Celju Združenju malih trgovcev, ki bi imelo glavni namen ščititi male trgovce proti yeletrgoycem.
Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo trgovci, da oblast za področje mesta Celja in krajev, ki gravitirajo na Celje, takoj uvfede odbor s sodelovanjem malih trgovcev in pekov za kontrolo, ki bo skrbel za pravilno in pravično razdelitev razpoložljivih življenjskih potrebščin. Resolucija poudarja, da se oblastno odredi minimalni zaslužek malih trgovec in pekov, ker le tako se jim bo zagotovil obstanek. Pri tem je posebno mišljen zaslužek pri prodaji monopolnih predmetov. Povišanje plač, uvedba obveznega zavarovanja in druga bremena so režije malih trgovcev zelo povišale. Resolucija nadalje poudarja, da bi moral biti zaslužek malega trgovca in peka na račun producenta, ne pa na račun konzumenta. Naš dinar je stabilen na vseh mednarodnih borzah, zato ni povoda, da so se dvignile cene življenjskim potrebščinam. Trgovci zahtevajo, da se izvede revizija tovarniških cen na bazi dinarja, obenem pa zahtevajo, da se prepreči dvig cen sladkorju. V že obstoječe davčne odbore naj se postavi tudi zastopnik malih trgovcev in pekov. Posebno poudarja resolucija zahtevo, da se mali trgovci pavšalno obdavčijo. Trgovci zahtevajo v resoluciji, da oblast uredi kreditne razmere med tovarnarji, veletrgovci in detajlisti, ker je najmanj 80% malih trgovcev in pekov odvisnih od kreditov. Tovarnarji in veletrgovci so neupravičeno ustavili kredit malim trgovcem, izkoristili konjunkturo v svoj pri ter tako obogateli na račun malega človeka. Nadalje zahtevajo, da se čimprej skliče anketa tovarnarjev, veletrgovcev in malih trgovcev, da bi se tako s posredovanjem oblasti napravil sporazum, ker drugače
bodo tudi mali trgovci primorani ustaviti kredit svojim odjemalcem.
*
0
c Ob desetletnici smrti znane dobrotnice g, dr Ane Filipičeve moramo spregovoriti o pokojni par besed. Vse njeno življenje je bilo posvečeno cerkvi, domu in revežem. Pokojna je dobro vedela, da brez notranjega življenja ni uspešnega dela in ljubezni do siromakov. Dr. Filipičeva je bila globoko verna in v veri je na«la moč, da je posvetila vse svoje sile karitativnemu delu. Do svoje smrti je bila predsednica društva Celjskih gospa. Z vso vnemo je delovala tudi pri zaščiti mladine. Kljub visoki starosti je hodila redno na društvene seje in sestanke. Ne samo to, da so jo vsi revni otroci poznali, poznala jih je tudi ona, poznala tudi revne starše v Celju. Ob njeni desetletnici smrti se je vsi podpiranci in vsi, ki so jo poznali, hvaležno spominjajo.
c Francoski krožek v Celju obvešča svoje člane in prijatelje, da se s 1. oktobrom zopet odpreta oba redna konverzacijska tečaja pod vodstvom ge. En-gelhardtove in da prične njegova knjižni-ca poslovati v sredo, dne 2. oktobra ter vse najlepše vabi k čim večjem obisku in udeležbil
c Celjski šah. Rezultati 8. kola spominskega turnirja g. dr. Antona Schwaba: FajsVerčkd" nik 1:0, F. Schneider :Mirnik — prekinjeno, J. Schneider :E»ih 10, Domanjko :SIimšck —■ prekinjeno, F. Csor-go:E. Csorgo 1:0, Ahtik:Regner 0:1, Hajeinger:Ha-benšus 0:1, Golja:Pukmajster 10, Medved:Rojšek 1:0. Stanje po 8. kolu je naslednje: Fajs in J. Schneider 8, F. Csorgo 7(1), Golja 6, Verčkovnik in F. Schneider 4 in pol (1), Hajsinger 4. Domanjko 3 in pol (3), Habenšus 3 in pol (1), Mirnik 3 (2), E. CsSr-go 3 (1), Regner 3, Medved 2, Slimšek 1 (4), Ahtik in Esih 1 (1), Rojšek 1, Pukmajster 0 točk,
cNa filmsko predavanje o ZZD in njenem razvoju, ki bo jutri ob 8 v dvorani Delavske zbornice, vabimo vse člane ZZD in prijatelje naše organizacije.
c Odlikovanje. Višji davčni kontrolor g. Šek Franc je bil odlikovan z redom jugoslovanske krone V. stopnje. Našemu zvestemu naročniku in požrtvovalnemu ler nesebičnemu delavcu pri naših organizacijah iskreno čestitamo!
c Strokovna organizacija ZZD na Polzeli bo imela dne 6. oktobra ob 3 popoldne v prostorih Prosvetnega doma na Polzeli svoj redni letni občni zbor.
c Pojasnjen skrivnostni sestanek. V predvčerajšnji številki »Slovenca« smo v dveh vrsticah navedli, da so fcneji nfki nolitični vodje« brez armade, skrivnosten sestanek v bližini Celja. Ljudje so že spraševali, kdo je imel sestanek in kje je bil, na vse to pa sta hitela pojasnjevati zadevo »Jutro« in njegova celjska tetka »Nova doba«, ki sta razodeU skrivnost, da so celjski »vodje« z limuzino obiskali sam Tcmpel v Rogaški Slatini in sedeli v krogu samega ministra na razpoloženju ter p<li čašo vode na vrtu Stare Švicarije. Zadeva je torej po zaslugi »Jutra« in tetke iz Stroesmajerjeve ulice popolnoma pojasnjena.
c Ljudsko vseučilišče v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. septembra ob 8 v risalnici deške meščanske šole.
c Nedeljski šport. V nedeljo nastopita na Olim-povem igrišču SK Olrmp in SK Kranj. Tekma se prične ob 4. V predtekmi nastopita SK Borut in SK Štore. Na Glaziji bo ob 10 dopoldne prvenstvena tekma mladine SK Celje ia SK Jugoslavije.
Iz Julijske Krajine
14. medpokrajinska razstava v Trstu. V »Tržaški galeriji« (Galleria Trieste) je sedaj odprta 14. medprovinciaina slikarska in kiparska razstava, pri kateri sodelujejo umetniki vseh dežel Julijske Krajine. Razstava obsega osem dvoran slikarskih in kiparskih del. Tržaško občinstvo jo z razstavo zelo zadovoljno, jo v velikem številu poseča in je polno hvale za razstavljena dela. — Tudi časopisje se izraža zelo povoljno in laskavo. Ker jo med premožnimi Tržačani mnogo prijateljev likovne umetnosti, ki tudi marsikaj kupijo, je dosegla razstava vsestransko lep uspeh. Ze ob otvoritvi je tržaški prefekt po naročilu Nj. V. kupil veliko sliko znanega slikarja Viktorja Ber-gagna »Aprile. Med drugimi sta razstavila nekaj svojih del tudi slikarja Cernigoj in Spacul, ki ju tržaška kritika priznalno omenja.
Letina na Kanalskem in Gornje Vipavskem. Na Kanalskem bo letina manj kot srednja. Med glavnimi pridelki je edino krma, ki smo jo pridelali zadosti. Ze seno je bilo lepo in tudi otave bo v obilju. Žito jo bilo slabo; ajda sedaj že obeta, toda potrebuje še lepih dni. Vinska trta je šibka; pridelka ne bo niti tretjino, kakor bi ga moralo biti. Sadja je, malo. Tudi krompirja, s katerim se letos skoraj vsa dežela hvali, pri nas no bo veliko: je reven, sneden in že gnije. Dobro so jo obnesel fižol. Koruze bo tudi, če bomo imeli še lepe dneve. — V Gornji Vijiavski dolini je pa položaj veliko ugodnejši kot na Kanalskem. Sena so tudi tu nakosili dovolj, otava pa je še obilnejša. Vinska letina bo srednja. Nekateri vinogradi so prav zdravi in bogati, drugi bodo dali mogoče kakor lani, veliko jih. ie Pft.prav,revnih,, J^enski pridelki: krompir, fižoV/ koruza oHMajo prav lepo, če se vreme preveč ne skvari. Žitna letina je bila tudi tu piškava, ajde pa .sploh ne sejejo. Ker po dolini preveč razsaja in klesti burja, je sadjereja pičla. Kjer je bolj zavetno. kot v Po-dragi, na Slapu, tam rodi tudi sadje. Letos so imeli tam precej breskev in hrušk, fce razmeroma ugodno letino na Zgornjem Vipavskem je pospešila moča. Dolina nima možne zemlje, plast humusa je tanka, zato se hitro občuti suša. Letošnji pogosti dežji so prijali zgornjevipavskemu kmetu iu so mu zboljšali iu pomuožili poljske pridelke.
Kanal. Pred dnevi je obiskal svoj rodni dom p. Ciril, duhovnik kapucinskega reda. Lansko leto na rožniro je v naši župnijski cerkvi zapel svojo prvo slovesno sv. mašo. I.etos je dokončal svoje študije in je sedaj v Vidmu. V sobotah hodi spovedovat na znano božjo pot na Staro goro nad Čedadom. P. Ciril se s svetnim imenom kliče Alojzij Blažič in je doma iz našega Bodreža.
Zimsko spanje pri živalih
Za živali v gozdu in na polju se začno v pozni jeseni hudi časi. Na dobrem so le ptice selivke, ki se v teh časih presele na jug. Cetveronozci in druge na zemljo navezane živali pa morajo gledati, kako bodo preživele hude zimske čase. Mnogim je Bog pomagal s prijetnim zimskim spanjem, katerega prebijejo v toplih kožuščkih in umetno zgrajenih gnezdecih.
Kar se tiče zimskega spanja, je najvčji umetnik svibe po visokih gorah, k; pozimi spi res skoraj dobesedno smrtno spanje. Skoro tri četrtine leta prespi ta glodalec v neke vrste samonarkozi. Krvni obtok se mu v tem času zmanjša, količina kisika poveča, telesna toplota , pa pade na deset stopinj in še nižje. Poldrugi kilogram masti si nabere ta žival v poletju za pranivo med zimskim spanjem. Ta mast pa je svibcu tudi v pogubo, ker planinsko prebivalstvo visoko ceni njegovo inast kot zdravilo proti bolečinam v členkih in za druge bolezni. V mnogih krajih so ga zaradi tega že iztrebili. Zimsko spanje je za svibca življenjska potreba. Ce ga pri spanju ovirajo in ga drže v toplih prostorih, čez kako leto ali dve pogine.
Sedem mesecev zimskega spanja potrebuje tudi polh. Vsake tri ali štiri tedne se prebudi in zaužije nekaj hrane, ki si jo je v poletju nanosil, nato zopet zaspi. Polhi so bili priljubljeni na slovesnih pojedinah starih Rimljanov kot okusne pečenke. Zaradi masti, kože in dlake ga v nekaterih krajih srednje in južne -Evrope še danes radi lovijo. Od pri nas živečih živali je po zimskem spanju znan tudi jež.
Glodalci so med sesalci najštevilnejše živali, ki so potrebne zimskega spanja. Hrček spi trdno v svojem zimskem ležišču. Njegov zimski spanec ni ravno dolg. Večkrat se prebudi že decembra in potem živi od tega, kar si je poleti nanosil. Zimo prespe po podzemskih rovih tudi raznovrstno poljske miši, ki jih na pomlad v velikih množinah zaduši pomladansko deževje. Zanimivo je. da nima zimskega spanja v arktičnih krajih živeči postrušnik, znan po zagonetnih potovanjih po vodi. Hrani se tako, da si pod snegom koplje rove in išče lišaje.
Vsem je znano zimsko spanje strica medveda. Debela koža in mast pod njo ga varuje pred mrazom, gladu pa se ta ropar tudi ne boji. Je že ob pravem času poskrbd za to. Redi se od nabrane masti. V ovojem brlogu prespi več mesecev. Se več: medvedka prinese celo svoje mlade v tem
času na svet. Medved zapusti ta brlog zelo nerad. Šele spomladi se prikaže suh kot trska, zaradi svoje »medvedje lakote c pripravljen na vsako nečastno dejanje. Njegov brat beli medved gre celo sredi arktične snežne noči na lov na tjulnja, potem pa zopet spi. Medvedov bratranec siva brada jazbec spi 2—3 mesece spanje pravičnega, če si je na jesen dovolj bogato založil želodček z želodom in bukvico.
Kdor hoče prespali zinio, mora biti umetnik v stradanju. Zlasti kače so mojstri stradanja. Cesto nedružabni gadje se zbirajo v vdolbinah pod kamni ali pod koreninami dreves. Do trideset 6e jih zvije v nerazvozljiv klobčič in spe do pomladi, ko so lahko zopet podajo na lov na miši.
Močeradi deloma spe, deloma pa gredo pozimi v ribnike, ki navadno tudi v najhujših zimah ne zamrznejo in tam neusmiljeno love ribe in druge vodne živali
Zabe nimajo lahkega življenja. Ze v poletju jih zasledujejo mnogi sovražniki; v jeseni, ko zginejo majhne živalice in mrčes, s katerim se hranijo, morajo gledati, kako bodo preživele lakoto. Globoko se zarijejo v močvirje ali blato, v zemeljske dupline ob vodah ali rekah in tam pre-spijo najhujše čase. Na jjomlad se zopet prikažejo v tako velikih množinah, da so nastale celo pravljice o dežju žab. Tudi mnoge sladkovodne ribe kot krapi, jegulje in podobno prebijejo zimo na blatnem dnu v omotičnem stanju. Nič jim ne stri, če pri tem zamrznejo. Ko se led raztopi, so zopet sveže in čile.
Ne samo rimsko, ampak tudi poletno spanje
V vročih južnih krajih sili suha doba mno-de lis vodo jn vlago navezane živali k spanju tudi poleti. Ce se izsušijo vode, v katerih žive krokodili, jim ne preostane drugo, kot da se zarije}® v blato in močvirje ter tam v spanju jKičakajo n» deževno dobo. Tako delajo tudi ra*ne druge vodne živali v Afriki in južni Ameriki. Nekatere imajo poleg Škrg tudi pljuča. Te so znane po tem, da si pripravijo za sušo iz blata neka posebna gnezda, kjer najbolj vroče čase pr^spijo. Res modro je urejeno stvarstvo, za vsako živalico je preskrbljeno, da se tudi v najhujših leluih časih kako ohrani v«i življenju.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki iele delati reklamo »ase po križankah, naj inroto tvoja naročila en teden popreje » upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod tna&o »Križanka do Četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo t žrebanjem rezdelili 4 nagrade lo sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
»Slovencev" koledar
Mali oglasi
W malta oKlulb tel]* nika beseda I din: tonltovaajakl
_ a . _ a m jim -	L _ p a____—^ ■■AuaiaUk
„._. „ „__-„ej» takoj v■	... ---- --
rcklamneca •nadala u rasaaa anokolonaaa. I na »■»««
f uni raiuio <hw	i um. .....«..«,.,
nrlaal t dla Debelo tUkane aulovn« besede M raiutiajo dvojno. Najmaniil ane.ek •• mali oglas U dla. - Mapi •Klaal M platujeje UkoJ pri naroČilo. • Pri otlanlh
veiianneaa inarsja ■« ranuM .	_* -	------
M t i ta* vratiea pa I dla. • Za plamena odgovora »lede mallb aalaaov treba prllotlti aaamk«.
Iluibodobe
IIIQZBQ
OtreikI kotiček
Mlhieve Čudovite dogodivščine
s	- 1	;lo	4	O -		6 |7		3 |9 d		10 a	
12		k	0	13	14	1	e	I15			
16				17				18 č| i		la	
-n a	a	21		r	O	22			24		
	26	n		28	29	30	31	32		33	34
	e	v				36		V	e	n	
2 Čevljarska pomočnika
za moška šivana dela -sprejmem. Zaposlitev Je stalna. - Konrad Mehle, Tržič.
Tri pletilje
za »flachmaschine«, za takoj Iščem. — Plettona Rossi, Zagreb, Ilica 137.
(b
Mlajšega mlinarja
sprejmem. Grmek, Fužine, p. Dobrunje.	(b
Pozorl — V križanko vpleteni vodoravni zlogi tvorijo zlogovnico. Sestavi iz njih »tavek.
Besede pomenijo)
Vodoravno: 1. Največji, najbolj razširjeni slovenski dnevnik. 8. Močan zamah 12. Skrajšano moško ime. 13. Domače moško krstno ime. 15. Sovražnik železa. 16. Telovadno orodje, dolga močna palica. 17. Nalet, zagon. 18. Kožna tvorba. 21. Rimski cesar. 23. Kratica domače poročevalske agencije. 24. Tanka stvar. 25. Veznik. 27. Muslimanski bog. 30. Vrsta pesnitve. 33 Mlajši (kratica). 35. Obuvalo. 36. Italijansko mesto.
Navpično: 1. Jeza. 2. Evropska denarna eno ta. 3. Zrcalo duše. 4. Prostorska, pa tudi telesna oblika. 5. Fina, nevidna snov. 6. Kratko žensko krstno ime. 7. Pojm, ki je danes zelo »poskočil«. 8. Stara utežna enota. 9. Srbska reka. 10. Vzklik. U. Življenska pot, dozorevanje. 14. Zemlja. 19. Večno mesto. 30. Še manj kot malo. 21. Ra) po veri Starih Slovanov. 22. Blazen. 26. Nikalnica. 28. Ljudska oblika veznika ali vprašalnice. 29. Dva soglasnika. 31. Pritrdilnica. 32. Vzklik. 34. Pevska nota.
Reiitev sobotne križanke:
Vodoravno: 1. Nostradamus (ste že čitali njegova prerokovanja?). 10. Oka. 12. Rebula. 14. Pl. 15. Jože Fleiss (»pecijalna delavnica harmonik, Ljubljana, Tyrfeva 35). 18. Trup 20. Eol 21. Vsak. 22. Eire. 23. Sklon. 26. La. 27. Mortomol) (inž. Prez-ljevo nadvse uspešno sredstvo proti moljem). 28. Ar.
Navpično: 1. Noj. 2. Oko. 3. Trepet. 4 Eh. 5. Duel. 6. Ali. 7. Ma. 8. Upsala. 9. Slikar. 11. Ažur. 13 Blok. 16. Fes 17. SS. 18. Tem. 19. Rio. 21. Val. 24. Lo. 25. Nj.
Slovenčeva sobotna križanka:
Izžrebani nagrajenci: Berce Vladimir, gol. uprav., Trebelno; F rumen Emest, Wolfova 12, Ljubljana; Tomažič Ivan, strojnik v pok., Verstovškava 7 Ljubljana;
Pokovec Jože, Dolenjska c. 56-a, Ljubljana.
Poslovodjo - kinjo
kt ima osebno točilno pravico ln možnost kav clje, sprejmemo v gostil no v večjem Industrijskem kraju. Nastop ta koj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 14563.
(b
Več čevljar, pomočnikov
sprejme Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka 28.
(b
MEM*
Gospodična
zmožna vseh pisarniških del, samostojna, Išče primerno zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14666.	(b
Kupimo
Kreko perilo moške In (antovaka
srajce
spodnja hlače Itd. dobite še vedno po Izredno nizkih cenah prt »Kreko«,
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14, LJubljana.
Delikatesna trgovina
ki se lahko preuredi v bufet, stara, dobro vpe-
iljana, na najprometnej-šem kraju Zagreba, z 2 velikima lokaloma, naprodaj zaradi bolezni. Pismena vprašanja na: Berstovšek, Zagreb Strossmayerov trg 8.
Tulipani - čebulice
| krasnih mešanih barv, 60 čebulic 45 din, poštnina | vračunana, razpošilja v vsaki množini. Vrtne sadike, Llguster, Mahontja, Spargel, orjaške in mesečne jagode itd. - nudt vrtnarstvo Ivan Jemee v Mariboru.	(1
(63) Bil je lorej ves zatopljen v snemanje vezi raz roke in v močno stražo, ki ga obdaja, kat ga predrami iz njegove zaverovanosti v glasove pred ječo neko škrbljanje in praskanje v ječi sami. Začuden pogleda navzgor in opazi, kako leze skozi majhno razpoko v stropu košček papirja.
(64) Papirček se kmalu prerine ves skozi špranjo in pade tik Mihca na tla. Mihec se skloni in kolikor more, razbere: »Ne obupati! Pomoč blizu! Palček Zelenček.« — Tako torej? Zelenček svojega rešitelja ni pustil na cedilu? Ko je videl, da ga ni za drugimi v čoln, je zaslutil nevarnost in se vrnil, da še on pomore tistemu, ki je rešil toliko njegovih rojakovl
Imetje za lažjo industrijo ali skladišče
I po generalnem načrtu odrejeno v trošartnskem rajonu Beograda. Zgrad-| be močno zidane, prostor 1600 m', prodaja
Stanojevič, Beograd
Pop Taškova 20 telefon 40-731
Srebro, drage kamne
la vaakovratn* j
ZlatO kupuje
po naJvUJIh oenah Jos. Eberl«, Ljubljana Tjrrieva 2	j
(palate hotela _Blon"k
Arhitekti, inženerji!
Priporočajte za izolacijo in vodogradnje oblastveno preizkušeni nepremočljivi
N - CEMENT
Zastopstvo in zaloga:
H. GregovK & Co.
Ljubljana — Celovška cesta št. 37
Telefon 39-48
Suhe gobe
zadnje rasti, plačujemo j po najvišji ceni.. Sever & , Komp., Ljubljana.
SREČKE DRŽAVNE LOTERIJE
prodaja
Menjalnica REICHER & TURK
Gabrove mostnice IHi
suhe, deblina 9 cm in več	„slovenca<< pod U560
kupujem vsako količino | po dobrih cenah. Ponudbe L. S. Novak, Zagreb, Mihanovlčeva ul. št. 20
šoštan]
Gasilska župna vaja. V nedeljo 22. septembra 1940 je bila ob 14 na tukajšnjem državnem rudniku Velenje pod vodstvom župnega podstarešme Novaka Marka in v navzočnosti starešine Teuerschuha, gg. županov občin in drugih zastopnikov nadvse uspešna župna vaja za Šaleško okrožje. Nastopilo je 11 gasilskih čet, Nastop in potek vaje je pokazal skrajno izvežbanost gasilcev in je bila prva gasilska četa navzlic veliki oddaljenosti že 3 minute po alarmu na mestu ter so v treh minutnih presledkih sledile druge čete. Pohvalna pa je izvežbanost v tem, da so vse čete če v 1 minuti nato imele vodo in pričele gasiti. Nastopilo je 7 motornih brizgal in dve ročni brizgalni. Požrtvovalno sta sodelovala tudi gg. zdravnika dr. Korun Ferdo iz Šoštanja in g. dr. Kol-šek Vilko iz Velenja, katera 6ta sodelovala pri sa-roarijanskih odsekih. Vodstvo župe se zahvaljuje tudi držav, rudniku Velenje, ki je dovolil to pomembno vajo na rudniških kompleksih. Po vaji je bil župni nastop s spodbudnim govorom župnega starešine, kateri je naglašal pomembnost gasilstva v sedanjih časih. Zatem je sledilo odlikovanje s srebrnim zaslužnim križcem naslednjih požtrvovalnih članov gasilcev za njihovo požrtvovalno gasilsko sodelovanje, Deberšek Baltazarja, Perovec Antona, Košan Ivana, Petek, Toter in Kajba Antona. S po-zdrtvoni odlikovatieem »Ni pdmoč« in v V&likom »Na pomoč«, kateri je veljal našemu mlademu kralju Petru II. je bil nato razhod. Do vseh podrobnosti organizirana vaja je jasno pokazala izvežba-
II
Razno
Kupimo
stoječ bencinski — ali avtomobilski — motor za pogon venec!janke 12 do 18 konjskih sil, novejše izdelave, po možnosti že predelan na gorivo z drvmi, kupim. Jožef Po-znlč. Gornji grad. (f
Pouk
English lessons
Mlss Farler, Dvoržakova ulica 3-III.	(u
Gumbnke. gumoe, pfise,
tnonograme, entei, ažur fino in hitro izvrši
Matek ft Mikei
Ljubljana FranAfkanska rta
nasproti hotela Unloa Vezenja perila krasna oredtiskana žen roč. dela
Tavčarjeva S, Tyrševa »1
Legitimacijske slike
I za dijake IzvrSuJe hitro ln poceni — Foto-atelje Manclnl, Ljubljana, Tržaška cesta 8S.
+
Umrla nam je naša ljuba mama, gospa
Karolina Petrocnik
roj. Pavšnar
previdena s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, 29. septembra 1940 ob 4 popoldne z Zal, kapelica sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. septembra 1940 Žalujoči ostali
nost gasilcev šaleškega okrožja, pokazala je tudi, da se zavedajo naloge k da 60 vredni gasilskega pozdrava «Na pomoč«.
Tombola Prosvetnega društva Sv. Mihael pri SoStanju bo nepreklicno v nedeljo, dne 29. septembra 1940 popoldan ob 3. Glavni dobitek je 1000 din s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. nato je še 13 tom-bolskih dobitkov, kakor 2 sežnja drv, 2 kolesi, ovce itd. Srečke se dobe pri vseh članih prosvetnega društva, prodajajo jih tudi otroci po domeh, segajte pridno po njih, cena srečke je le 2 din. Pripominjamo, da je čisti dobiček namenjen za napravo novega odra v Slomškovem domu v Šoštanju.
Občni zbor FO Šoštanj bo dne 7. oktobra 1940 ob 8 zvečer v Slomškovem domu, vse članstvo vabljeno.
Sv. Peter pri Mariboru
Smrtna žetev. Na posledicah tetanusa je umrla 62letna, ugledna posestnica ga. Mcrija Raušer iz Ložan. Pokojna je bila znana dobrot-nica šolske mladine, cerkve, revežev in raznih dobrodelnih ustanov. Pogrebni sprevod, v ponedeljek je kljub dežju, izpričal globoko hvaležnost našega ljudstva. Naj v miru počiva!
Najdba denarja. Ob priliki žegnanja 8. septembra na Gorci je nekdo pozabil pri tieki stojnici večji znesek, ki ga lahko dobi v pisarni.
FO in DK sta imela preteklo nedeljo svo'e občne zbore, k jer ie naša mladina podala račun o svojem delu. Pohvaljeni so bili posebno fan-faristi, ki so se izkazali ob odkritju spomenika kralju Aleksandru, ko so stopali kot prvi za zastavo ZFO.
Romanje. V prvi polovici septembra je skupina naših faranov, bilo jih je okrog 50, poro-mala pod vodstvom svojega župnika g. A. Ža-larja, s prošnjo za mir k Miri ji Pomagaj na Brezje._Udeležniki so bili navzoči tudi ob odkritju spomenika v Ljubljani, od koder so odnesli najlepše vtise.
Prvo sadno skladišče. Po najmodernejših načelih si je zgradil tako skladišče naš priznani sadjar, g. Matija Knuplež v Trčovi. Skladišče je polno založeno in ga kupci prav pridno obiskujejo.
Ptuj
Smrt zaradi zastrupitve. Te dni je umrla 35 letna posestniška hčerka Marija Kamler iz Krčevine. Imenovana je pred dnevi stopila na zarjavelo iglo. Ker pa ni polagala na to posebne važnosti, je prišlo zastrupljenje krvi in tako je kljub zdravniškemu trudu umrla. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožaljel
Alphonse Daudets
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Kljub temu je Šarlota še poskusila ugo: varjati. Po njenem mnenju niso vsi značaji enaki. Med njimi so tudi zelo neznočutni, bolj aristokratski in takim so nekatera dela od-
Vra*Na'to se je d'Argenton srdit dvignil.
»Vse ženske so enake,< je dejal surovo. »Tale na primer me prosi, naj poskrbim za onega gospoda — in Bog mi je priča, da mi to nikakor ni v zabavo, ker so težave s tem človekom! Kljub temu hočem zanj poskrbeti, še svoje kolege sem vpregcl, a tale mi menda hoče reči, da bi bilo bolje, če se ne mešam
*** e>Saj nisem tega rekla,« je vsa v solzah vzkliknila Šarlota, videč, da se je zamerita
gospodarju.^ ^ ni tega rekla,< sta ponovila onadva.	,	.
Ker sta se potegnila zanjo, se je uboga ženska čutila podprto in je postala vsa mehka in ginjena, kot otroci, ki so tepeni in si upajo zajokati šele takrat, ko se nh tolazL Jakec je zbežal s terase. Ni mogel prenesti materinega joka, da ne bi skočil za vrat temu hudobnežu, ki io je tako mučil.
Naslednji dan o tej stvar, sploh niso po-vorUi. Samo deček je občutil, da se je ma termo obnašanje napram njemu fP.^menllo- Ole-dala ga je in objemala pogosteje kot po navadi; zadrževala ga je pri sebi m mu v objemih dala občutiti tisto mučno zadržanost k te ima človek do bit a, ki ga bo moral kmalu zapustiti To je Jakca veliko bolj vznemirjalo, kTpa d'Argentonove besede, ki Jih je slisal,
ko je ta * trpkim nesmeškom, da so se mu dvignili veliki brki, dejal g. Rivalsu: _
»Doktor, za vašega učenca smo ze poskrbeli... V nekaj dneh boste zvedeli nekaj novega ... Mislim', da bpste zadovoljni.«
Po teh besedah se je dokter ves navdušen
vrnil domov.	........ . . _
»Vidiš,« je dejal svoji zeni, »vidiš, kako prav sem storil, da sem jim odprl oci.« Gospa Rivals ie zmajala z glavo: »Kdo ve?... Ne zaupam njegovemu mrtvaškemu pogledu: slutim, da se dečku ne obeta nič dobrega. Kadar se sovražnik briga zate, je bolje, če ostane prekrižanih rok...« Tudi Jakec je bil tega mnenja.
XI.
Življenje ni roman. Nekega nedeljskega jutra, kmalu po pri: hodu devetega vlaka, ki je pripeljal s seboj
nOOU tll-VCLCga »mrn,	t---l---•' ..
Labassindra in tovor glasnih »umetnikov« ie Jakec prežal na veverico, ki se je motala okrog zuamenite pasti. Zaslišal jc, da ga mati
kliče	v
Glas je prihajal iz pesnikove delovne sobe, iz tistega svetega delovnega prostora, odkoder je padala jeza in kjer se ie sovražnik v brezdelni dolgočasil in razgledoval. Po materinem tonu ali pa mogoče, samo iz svoje prirojene tankočutosti je zaslutil, »da je pnsel tisti dan...« Ves trepetajoč se je vzpenjal po vijugastih stopnicah.	. ' .
Že deset mesecev ni stopil v te svetišče in med tem časom se je precej spremenilo. Nič več se mu ni zdelo tako dostojanstveno. Tapete sta uničila sonce in tobakov dim, alžirski di-van vdrt, hrastova miza je bila na več mestih razpočena, črnilnik prašen in peresa zarjavela. Vse je pričalo, da so debate in posedanja prinesla sem tisto banalno kavarniško vzdušje.
Samo stol v slogu Henrika II. je še vedno z neomajno avtoriteto kraljeval sredi opusto-
šenja. Prav na ta stol se je vsedel d Argenton, da bi sprejel dečka. Na njegovi levi in desni sta stala Hirsch in Labassindre kot sodnika-prisednika. Njegovi nedeljski gostje: to je bil Berzeliusov nečak in še dva ah trije sivo-bradoi so se raztegnili po divanu, zagrnjeni v oblake dima.	. ... .
Jakcu je bilo takoj jasno: tam je bil tn-bunal, sodnik in priče. Njegova mati je stala v ozadju pri odprtem oknu in strmela nekam daleč čez-polje, kot bi hotela svojo pozornost in odgovornost ovdrniti od tega, kar se bo tu
moj, pridi bliže,« je dejal poet, ki sa ie večkrat prijelo, kadar je sedel na tem starinskem stolu, da je tudi govoril v starinskem tonu.	v i j i *
Njegov glas je bil cist, zvočen, trd kot udarci kladiva in klen, da bi človek mislil, da sedi in govori na fotelju sam Henrik 11.
»Deček, dostikrat sem ti dejal: življenje ni roman Imel si priliko p tem razmišljati, ko si me videl trpeti in se boriti v prvih vrstah literarne borbe. Nisem štedil ne s časom ne z močmi. Parkrat sem bil utrujen, toda nikdar premagan; vzdržal sem kljub zli usodi in se boril za pravično stvar. Danes si ti na vrsti, da stopiš v areno. Postal si mož.«
Ubogi malček je imel sele dvanajst let. ,
»Postal si mož. Zdaj nam dokazi, da nisi samo dovolj star in razvit, temveč da imaš tudi dovolj poguma. Več ko eno leto sem te pustil da si rastel v svobodni prirodi in dobil potrebno gibčnost mišic in duha Nekateri so mi očitali, češ da ne skrbim zate. Oh! kako so se zmotili! Nasprotno: opazoval sem te, študiral sem te in niti minuto te nisem izgubil izpred oči. Rezultat tega dolgega, natančnega študiranja, posledica mojega nezmotljivega daru za opazovanje, kar si štejem v čast, da ga imam, je tale: spoznal sem te. Videl sem, v kateri smeri je treba delati v tvoje dobro, po-
svetoval sem o svojih izsledkih s tvojo materjo in potrebno ukrenil.«
Po tem svojem nagovoru je d Argenton prenehal in sprejel Hirscheve in Labassin-drove čestitke; Berzeliuov nečak in ostali, ki so bili zatopljeni v svoje dolge pipe, so pa samo prikimavali kot opice in strokovnjasko ponavljali: »Tako je!... Tako je!«
Jakec je bil prestrašen in je poskusal doumeti smisel teh nerazumljivih stavkov, ki so padali od nekod iznad njegove glave kot bliski iz oblaka. Vprašal se je: »Kaj neki me bo zdaj doletelo?«	.
Šarlota je še kar naprej gledala ven; roko je držala nad očmi in strmela v bogve kaj tam daleč na polju.
»Preidimo k stvari,« je nenadoma vzkliknil poet in se iztegnil na svojem stolu. Nato je dejal z rezkim glasom, da je dečka pretreslo, kot bi ga oplazil z bičem: »Pismo, ki ga boš slišal, te bo povedalo več kot vse razlage. Labassindre. začni!«
Svečano kot kak pisar vojnega sodišča je Labassindre potegnil liz žepa neko pismo, ki je bilo videti, kot bi ga pisal kmet ali rekrut; debelo je bilo zganjeno in zapečateno. Dva-ali trikrat je globoko zahrkal in začel:
Livarna v Indret-ju (Spodnja Loire)
Dragi brat! .
Že v zadnjem pismu sem Ti sporočil, da sem govoril z direktorjem v zadev, Tvojega mladeniča. Kljub temu, da je dečko še premlad in nima pogojev za vajenca, mi ie direktor dovolil, da ga vzamem v pouk. llrano in stanovanje bo imel pri nas ,n obljubim Ti, da bom v štirih letil napravil iz njega dobrega delavca Pri nas so vsi zdravi. Zenn, Zenaida, Nantais in tudi jaz Te lepo pozdravljamo.
Roudic, delovodja montaž, oddelka.
7a Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Joži Kramarii
izdajat«:i: inž. Jsžs Scdis
Urednik: Viktor Cenlil
Najnovejša poročila
Velikanska letalska bitka nad južno Anglijo
London, 27. sept. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Danes je bil po 13. septembru največji nemški letalski napad na Anglijo. Nemški bombniki so prišli v štirih ogromnih valih, od katerih so bili trije naperjeni na London, četrti pa na Bristol. V prvem valu je bilo kar 180 bombnikov in lovcev. Samo 3« letal vrste »Messerschmitt 110« je prodrlo skozi zaporo in se izognilo našim lovcem ter prišlo nad London. Vsi ostali so bili pregnani ali pa sestreljeni. Toda Messerschraitti so nosili le malo l»omb. Krožili so visoko v zraku in čakali na težke »Dornierec in »lleinkle«, ki lii morali priti, a jih ni bilo od nikoder. Povelje se je gotovo glasilo tako. da naj se sestanejo nad Londonom. V te Messerschmitte so se za-
kadili angleški »Iluricanec lovci, ki so sovražna letala zaporedno zbijali z zraka. Samo tri nemška letala so še ostula v zraku in so jih lluri-cani preganjali če/ Rokavski preliv. Drugi val je prišel nad kcntsko grofijo. Tamkaj so se udejstvovali »pet »Uiiricani« in »Spitfire«. Bojev so se udeležili tudi poljski letalci, ki «o se posebno izkazali nad južnim delom Ixin-dona. Poljaki so sestrelili 10 letal. Kanadci pa šest. Očividno so v Beacheadu videli, kako se je en »Spitfire* zakadil v nemškega »Junker-ja« ter mu odbil rep, nakar se je sovražnik zrušil v morje. Skupno število nemških sestreljenih letal današnjega dne znaša 120, Angleške izgube znašajo pa 25 letaL
Mnenja o trozvezi
Brzojavka vodje rajha
ob priliki podpisa pakta
Berlin, 27. sept. A A. DNB: Ob podpisu pakta treh sil so bde izmenjane sledeče brzojavke: Vodja rajha kralju in cesarju Emanuel u III.: Prosim Vaše Vel., da ob tem trenutku, ko Italija, Nemčija in Japonska podajajo izraze svoje povezanosti s sklenitvijo pakta treh sil, sprejme moje najprisrčnejše želje za dobro Vašega Veličanstva ter za srečo in napredek italijanskega naroda.
Vodja rajha duceju: Duce! Ta trenutek je bil podpisan pakt treh sil mod fašistično Italijo, nacionalno socialistično Nemčijo in hrabro Japonsko. Ta pakt ponovno izraža globoko notranjo povezanost naših držav in skladnost njihovih ciljev. V tem zgodovinskem trenutku se Vas spominjam s prijateljskimi čustvi in iskrenim prijateljstvom.
Vodja rajha japonskemu cesarju: Zgodovinski pomen pakta treh sil, ki je bil zdaj podpisan med Japonsko, Nemčijo in Italijo, mi daje povod, cla pozdravljam Vaše Veličanstvo in ves japonski narod v znaku iskrene vdanosti.
„Giornale d'ltalia" o pomenu trozveze
Rim, 27. sept. AA. Štefani: Italijanski list obširno razpravlja o trojnem paktu in razlaga njegove cilje. »Giornale d ltaiia« pravi, da predstavlja ta pakt dejansko zavezniško pogodbo na političnem, vojaškem in gospodarskem poprišču med tremi silami, ki so si naložile dolžpost, da postavijo nov red v Evropi, Afriki in Aziji in je podoben jeklenemu paktu, ki je bil podpisan med Italijo iu Nemčijo lanskega maja in ki je nastal iz potrebe, da se vsakemu narodu določi položaj, ki mu v svetu pripada. Tri podpisnice si zajamčujejo za-
jemno obrambo proti posegom tretjih sil v evropsko in afriško vojno ter v kitajsko-japonski spopad. Nastopile bodo torej reperkusije na potek vojne. Sklenitev pakta je bila mogoča zaradi preosnove notranje in zunanje jxditike, katero je bila izvedla vlada kneza Konoja. »Giornale d'Italia« ugotavlja, da razpolagata sili osi z zadostnimi političnimi in vojaškimi sredstvi za jiosredovanje na vseh morjih in kontinentih, kjer bi se Anglija ali njeni posebni prijatelji poskušali vtikati. Vsak jx>seg Anglije bi avtomatično pripeljal do oosredo-vanja Japonske ob strani Italije in Nemčije. Nova jiogodba nikogar ne ogroža, temveč je le svarilo za tiste, ki imajo v načrtu posredovanje v korist Anglije. V prvi vnsti je namenjena v opomin gotovim Američanom, ki se vtikajo v vojno, ki se ne tiče Amerike, ker Italija in Nemčija sploh ne mislita ogrožati življenjskih interesov zahodne polkrogle. Pakt sil osi prehaja v novo politično obdobje. I^ahko se reče, da verjetno to obdobje ni izčrpalo še vseh svojih možnosti. Angliji ne preostane drugo, kakor da izbira med brezpogojno vdajo ali pa neizogibnim uničenjem njenega narodnega življenja in njene moči, ki propada.
Molk Moskve
Moskva, 27. sept, t. Reuter: Moskovski radio v svoji današnji večerni oddaji še ni poročal nove pogodbe med Nemčijo, Japonsko in Italijo. Zato še tudi ni uobenega poročila, ki ga zavzema Moskva do sklenjene trozveze.
Mnenie Kitajske
Čungking, 27. sept. t. Reuter: V kitajskih uradnih krogih smatrajo proti pogodbi, podpi-l sani v Berlinu, takoj podvzeti protiukrepe. Ki-I tajci so tudi prepričani, da bo morala prav . tako sedaj tudi Anglija v za Kitajsko ugodnem I smislu preusmeriti svoje stališče do Kitajske.
Angleški ministrski predsednik Churchill proučuje zemljevid
šol ter za odrasle. Kraj, dan in ura posameznih tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici 4. Vpisovanje bo v krožkih samih tekom prvega tedna v oktobru.
MARIBOR
Letalski napad na Maribor
Maribor, 27. septembra.
Danes dopoldne je bila v Mariboru letna vaja v obrambi pred zračnim napadom. Vodja današnje vaje je bil mestni poveljnik brigadni general Parac, ki je organiziral sredstva aktivne obrambe in pa markiranje pada bomb. Njegov sedež je bil za časa vaje na 6tolpu stolne cerkve, odkoder je dirigiral potek vaje.
Točno ob 10. so opazovalne postaje telefonično sporočile, da se mestu bližajo sovražna letala. Takoj je sledil znak z zvonom stolne cerkve, nakar se je oglasila tudi mestna sirena V tem trenutku je bil ves Maribor obveščen o bližajoči se nevarnosti. Občinstvo, ki je bilo po cestah in ulicah se je podalo v zaklonišča in v veže, trgovci so začeli zapirati trgovine, stanovalci vseh hiš pa so pozaprli okna. Po nekaj minutah so bile vse ceste prazne in Maribor je bil podoben izumrlemu mestu. Občinstvo je ob času vaje pokazalo mnogo večjo disciplino kakor lansko leto. Seveda so se dogodili primeri nediscipliniranosti. Tudi vaja je resna reč.
Okoli pol enajstih so še nad mestom pojavili trije dvomotorni bombniki in pričeli s svojim »uničujočim« delom. Dvakrat so preleteli Maribor in na mesto nametali eksplozivne, plinske in zažigalne bombe. Padec teh bomb so markirali z zažiganjem
petard vojaki mariborske garnizije, ki so istočasno markirali tudi žrtve napada.
Ko se je pojavila škoda in so se bombniki oddaljili, je stopila v akcijo pasivna obramba, potem ko je aktivna svoje delo, seveda brez uspeha, opravila. Vaja je pokazala, da je obveščevalna služba dobro funkcijonirala, kajti na krajih, kjer so »padle bombe«, eksplozivne, zažigalne ali plinske, so se v rekordnem času pojavile reševalne ekipe: gasilci, kjer so zažigalne bombe »povzročile požare«, ekipe, ki so jih pošiljale kemijske postaje na kraje, kjer so padale plinske bombe in sanitetnih postaj, kjer so eksplozivne bombe ranile ali ubile ljudi.
Opazovalno službo so vršili organi mariborske policije in pa opazovalci, ki so jih razpošiljale sanitetne in kemijske postaje. Kmalu je bil ves pasivno obrambni aparat na delu, gasilski in sanitetni avtomobili so zdrveli po mariborskih ulicah na kraj nesreč in takoj začeli s popravljanjem škode, gašenjem požarov, odnašanjem ranjencev in za-strupljencev in čiščenjem zastrupljenega ozemlja.
Vse delo je bilo dobro organizirano, šlo je hitro od rok tako, da je mogoče reči, da je mariborska zaščita pred letalskimi napadi dobro organizirana in da so se vsi, ki sodelujejo pri pasivni obrambi temu delu posvetili z veseljem in ljubeznijo.
Zborovanje
malih ivgovcev v Celja
Celje, 27. septembra.
Snoči ob 8. so zborovali v hotelu »Beli vok v Celju mali trgovci in peki iz Celja in celjske okolice. Glavna debata na zborovanju je bila o stanju malih trgovcev in pekov. Na zborovanju, katerega je vodil trgovec Oblišar Ilinko iz Ostrožnega, so v glavnem kritizirali postopanje nekaterih vele-trgovcev, ki nočejo izdajati malim trgovcem zadosti blaga, če pa ga jim dajejo, jim diktirajo cene in jih tako uničujejo. Posebno živahna debata je nastala ob predlogu, da bi se osnovalo v Celju Združenju malih trgovcev, ki bi imelo glavni na-niefr ščititi male trgovce proti veletrgovcem.
Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo trgovci, da oblast za področje mesta Celja in krajev, ki gravitirajo na Celje, takoj uvede odbor s sodelovanjem malih trgovcev in pekov za kontrolo, ki bo skrbel za pravilno in pravično razdelitev razpoložljivih življenjskih potrebščin. Resolucija poudarja, da se oblastno odredi minimalni zaslužek malih trgovec in pekov, ker le tako se jim bo zagotovil obstanek. Pri tem je posebno mišljen zaslužek pri prodaji monopolnih predmetov. Povišanje plač, uvedba obveznega zavarovanja in druga bremena so režije malih trgovcev zelo.povišale. Resolucija nadalje poudarja, da bi moral biti zaslužek malega trgovca in peka na račun producenta, ne pa na račun konzumenta. Naš dinar je stabilen na vseh mednarodnih borzah, zato ni povoda, da so se dvignile cene življenjskim potrebščinam. Trgovci zahtevajo, da se izvede revizija tovarniških cen na bazi dinarja, obenem pa zahtevajo, da se prepreči dvig cen sladkorju. V že obstoječe davčne odbore naj se postavi tudi zastopnik malih trgovcev in pekov. Posebno poudarja resolucija zahtevo, da se mali trgovci pavšalno obdavčijo. Trgovci zahtevajo v resoluciji, da oblast uredi kreditne razmere med tovarnarji, veletrgovci in detajlisti, ker je najmanj 80% malih trgovcev in pekov odvisnih od kreditov. Tovarnarji in veletrgovci so neupravičeno ustavili kredit malim trgovcem, izkoristili konjunkturo v svoj pri ter tako obogateli na račun malega človeka. Nadalje zahtevajo, da se čimprej skliče anketa tovarnarjev, vele-trgovcev in malih trgovcev, da bi se tako s posredovanjem oblasti napravil sporazum, ker drugače bodo tudi mali trgovci primoram ustaviti kredit svojim odjemalcem.
Iz Julijske Krajine
14. medpokrajinska razstava v Trstu. V >Tr
žaški galeriji« (Galleria Trieste) je sedaj odprta 14. medprovincialna slikarska in kiparska razstava, pri kateri sodelujejo umetniki vseh dežel Julijske Krajine. Razstava obsega osem dvoran slikarskih in kiparskih del. Tržaško občinstvo je z razstavo zelo zadovoljno, jo v velikem številu poseča in je polno hvalo za razstavljena dola. — Tudi časopisje se izraža zelo povoljno in laskavo. Ker je med premožnimi Tržačani ninogo prijateljev likovne umetnosti, ki tudi marsikaj kujiijo, je dosegla razstava vsestransko lep uspeh. Že ob otvoritvi je tržaški prefekt po naročilu Nj. V. kupil veliko sliko znanega slikarja Viktorja Ber-gagna »April«. Med drugimi sta razstavila nekaj svojih del tudi slikarja Černigoj in Spacal, ki ju tržaška kritika priznalno omenja.
Letina na Kanalskem in Gornje Vipavskem. Na Kanalskem bo letina manj kot srednja. Med glavnimi pridelki je edino krma, ki smo jo pridelali zadosti. Že seno jo bilo lepo in tudi otave bo v obilju. Žilo je bilo slabo; ajda sedaj že obeta, toda potrebuje še lepih dni. Vinska trta je šibka; pridelka ne bo niti tretjino, kakor bi ga moralo biti. Sadja je malo. Tudi krompirja, s katerim se letos skoraj vsa dežela hvali, pri nas ne bo veliko: je reven, sneden in že gnije. Dobro se jo obnesel fižol. Koruze bo tudi, če bomo imeli še lepe dneve. — V Gornji Vipavski dolini je pa položaj veliko ugodnejši kot na Kanalskem. Sena so tudi tu nakosili dovolj, otava pa je še obilnejša. Vinska letina bo srednja. Nekateri vinogradi so prav zdravi in bogati, drugi ,bodo dali uiogoč«; kakor lani, veliko jih je "pa prav revnih. Jesenski pridelki: krompir, fižol, koruza obetajo prav lepo, če se vreme preveč ne skvari. Žitna letina je bila tudi tu piškava, ajde pa sploh ne sejejo. Ker po dolini preveč razsaja in klesti burja, je sadjereja pičla. Kjer je bolj zavetno, kot v Po-dragi, na Slapu, tam rodi tudi sadje. Letos so imeli tam precej breskev in hrušk. Se razmeroma ugodno letino na Zgornjem Vipavskem je pospešila moča. Dolina nima možne zemljo, plast humusa je tanka, zato se hitro občuti suša. Letošnji pogosti dežji so prijali zgornjevipavskemu kmetu in so mu zboljšali in pomnožili poljske pridelke.
Kanal. Pred dnevi je obiskal svoj rodni dom p. Ciril, duhovnik kapurinskega reda. Lansko leto na rožnico je v naši župnijski cerkvi zapel svojo prvo slovesno sv mašo. Letos je dokončal svoje študije in je sedaj v Vidmu. V sobotah hodi spovedovat na znano božjo pot na Staro goro nad Čedadom. P. Ciril se s svetnim imenom kliče Alojzij Blažič in je doma iz našega Bodreža.
Zimsko spanje pri živalih
m Obsojena, ker je prodajala moko po 9 din.
Včeraj dopoldne je bila pred okrajnim sodnikom dr. Obranom razprava proti soprogi trgovca Tereziji Babič iz Studencev, ki se je zagovarjala po zakonu o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Dne 30. avgusta je prodala pol kilograma bele moke za kruh za 4.50 din, od druge stranke pa je zahtevala za kilogram iste moke 0 din. Babi-čeva je kupila moko po 7.50 din. Bila je obsojena na 10 dni zapora, 1000 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na nadaljnih 20 dni zapora. Sodba je nepogojna.
Otvoritev restavracije »ZAM0RC«
v «oboto, dne 28. t. m. pod strokovnim vodstvom. — K otvoritvi vljudno vabita BRODNIK FRANC & KOSI MINA
mDijaškf fantovski odsek Maribor III. Opozarjamo vse članstvo na današnji dijaški večer.
m Okraden in še tepen. Ključavničar Jožef Golež se je v četrtek zvečer mudil v neki gostilni v Dravski ulici. Ko je hotel plačati, je opazil, da mu je zmanjkala iz žepa listnica s 300 dinarji. Ogorčen je hitel po policijskega stražnika, komaj pa je zapustil gostilno je že stopil za njim iz lokala neki mlajši moški ter ga s tako silo udaril v obraz, da je padel po tleh. Napadalec je potem sbežnl.
m Dve kolesi brez lastnika. Poleg železniške rrnge v KnSnklh v bližini W6gererjeve tovarne je našel" premikač Karel Kovač v grmovju skrito mo-
ško kolo brez evidenčne številke ter znamke »Au-stro Daimler Lux«. Kolo je bilo očividno ukradeno. Železničar Karel Zakušek pa je našel drugo kolo brez gospodarja v obcestnem jarku poleg gostilne Merdavs. Kolo ima evidenčno številko 2-127186-19, na kolesu pa je bila aktovka., v kateri se je nahajal star klobuk. Obe kolesi se dobita na policiji.
m Z motorjem se je zaletel v avto. Na cesti med Mariborom m Kungoto se je pripetila huda prometna nesreča. 44 letni trgovec Stanko Man se je zaletel na ostrem ovinku s svojim motorjem v neki osebni avto ter si je pri padcu zlomil nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m Umrl je v Taborski ulici 18 krojaški pomočnik Ivan Robin, star šele 26 let. Naj počiva v miru.
m Davčne zadeve. Davčni odbor za mesto Maribor, ki bo sklepa) o davčnih osnovah za odmero pridobnine v letu 1940, bo zasedal v času od 16. do vštevši 21. oktobra t. 1. Po davčni upravi ugotovljene davčne osnove so razvidne iz »Seznama oseb, zavezanih pridobnini«, ki je razgrnjen na mestnem poglavarstvu, kjer ga davčni zavezanci lahko pogledajo od 1. do 15. oktobra med uradnimi urami. Iz razgrnjenega seznama je točno razvidno, kateri dan in ob kateri uri se bodo obravnavali predlogi za vsakega posameznega davčnega zavezanca. Onim zavezancem pridobnine, ki niso vpisani v razgrnjeni seznam, bo pridobnina za leto 1040 predpisana pavšalno.
m Francoski krožek v Mariboru bo otvoril 1. oktobra francoski otroški vrtec in vse svoje te-1 čaje za mladino osnovnih, meščanskih in Btedujih
Za živali v gozdu in na polju se začno v pozni jeseni hudi časi. Na dobrem so le ptice selivke, ki se v teh časih presele na jug. Četveronožci in druge na zemljo navezane živali pa morajo gledati, kako bodo preživele hude zimske čase. Mnogim je Bog pomagal s prijetnim zimskim spanjem, katerega prebijejo v toplih kožuščkih in umetno zgrajenih gnezdecih.
Kar se tiče zimskega spanja, je najvčji umetnik svibe po visokih gorah, k; pozimi spi res skoraj dobesedno smrtno spanje. Skoro tri četrtine leta prespi ta glodalec v neke vrste samonarkozi. Krvni obtok se mu v tem času zmanjša, količina kisika poveča, telesna toplota pa pade na deset stopinj in še nižje. Poldrugi kilogram masti si nabere ta žival v poletju za pranivo med zimskim spanjem. Ta mast pa je svibcu tudi v pogubo, ker planinsko prebivalstvo visoko ceni njegovo mast kot zdravilo proti bolečinam v členkih in za druge bolezni. V mnogih krajih so ga zaradi tega že iztrebili. Zimsko spanje je za svibca življenjska potreba. Če ga pri spanju ovirajo in ga drže v toplih prostorih, čez kako leto ali dve pogine.
Sedem mesecev zimskega spanja potrebuje tudi polh. Vsake tri ali štiri tedne se prebudi in zaužije nekaj hrane, ki si jo je v poletju nanosil, nato zopet zaspi. Tolhi so bili priljuhljeni na slovesnih pojedinah starih Rimljanov kot okusne pečenke. Zaradi masti, kože in dlake ga v nekaterih krajih srednje in južne Evrope še danes radi lovijo, Od pri nas živečih živali je po zimskem spanju znan tudi jež.
Glodalci so med sesalci najštevilnejše živali, ki so potrebne zimskega spanja. Hrček spi trdno v svojem zimskem ležišču. Njegov zimski spanec ni ravno dolg. Večkrat se prebudi že decembra in potem živi od tega, kar si je poleti nanosil. Zimo prespe po podzemskih rovih tudi raznovrstne poljske miši, ki jih na pomlad v velikih množinah zaduši pomladansko deževje. Zanimivo je. da nima zimskega spanja v arktičnih krajih živeči postrušnik, znan po zagonetnih potovanjih po vodi. Hrani sc tako, da si pod snegom koplje rove in išče lišaje.
Vsem je znano zimsko spanje strica medveda. Debela koža in mast pod njo ga varuje pred mrazom, gladu pa se ta ropar tudi ne boji. Je že ob pravem času poskrbel za to. Redi se od nabrane masti. V svojem brlogu prespi več mesecev, še več; medvedka prinese celo svojo mlade V tem
času na svet. Medved zapusti ta brlog zelo nerad. Sele spomladi se prikaže suh kot trska, zaradi svoje »medvedje lakote« pripravljen lia vsako nečastno dejanje. Njegov brat beli medved gre celo sredi arktične snežne noči na lov na tjulnja, potem pa zopet spi. Medvedov bratranec siva brada jazbec spi 2—3 mesece spanje pravičnega, če si je na jesen dovolj bogato založil želodček z želodom in bukvico.
Kdor hoče prespati zimo, mora biti umetnik v stradanju. Zlasti kače so mojstri stradanja. Cesto nedružabni gadje se zbirajo v vdolbinah pod kamni ali pod koreninami dreves. Do trideset se jih zvije v nerazvozljiv klobčič in spe do pomladi, ko se lahko zopet podajo na lov na miši.
Močeradi deloma spe. deloma pa gredo pozimi v ribnike, ki navadno tudi v najhujših zimah ne zamrznejo in tam neusmiljeno love ribe in druge vodne živali
Žabe nimajo lahkega življenja. £e v poletju jih zasledujejo mnogi sovražniki; v jeseni, ko zginejo majhne živalice in mriVs. s katerim se hranijo, morajo gledati, kako bodo preživele lakoto. Globoko se zarijejo v močvirje ali blato, v zemeljske dupline ob vodah ali rekah in tam pre-spijo najhujše čase. Na pomlad se zopet prikažejo v tako velikih množinah, da so nastale celo pravljice o dežju žab. Tudi mnoge sladkovodne ribe kot' krapi, jegulje in podobno prebijejo zimo i na blatnem dnu v omotičnem stanju Nič jim ne stri. če pri tem zamrznejo. Ko se led raztopi, so zopet sveže in čile.
Ne samo zimsko, ampak tudi poletno spanje
V vročih južnih krajih sili suha dobs mno de na vodo in vlago naverane živali k spanju tudi poleti. Če se izsušijo vode, v katerih žive kroko dili, jim ne preostane drugo, kot da se zarijejo v blaio in močvirje ter tam v spanju počakajo na deževno dobo. Tako delajo tudi razne druge vodne živali v Afriki in južni Ameriki. Nekatere imajo poleg škrg tudi pljuča. Te so znane f*5 'em, da si pripravijo za sušo iz blata neka posebna gnezda, kjer najbolj vroče čase prespijo Kes modro je urejeno stvarstvo, za vsako živalico je preskrbljeno, da se tudi v najhujših letnih časih ka-
1-n nU»nm' nn« i!»ll inn In
nv vui uuj pa i ati » ijvujui
Nagradna križanka
Tvrdke, ki iele delati reklamo laae po križankah, naj izrofe »voja naročila en (eden popreje f upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke Je treba poelatl na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en | mesec zastonj.
»Slovencev" koledar
Mali oglasi
t malih olull velja vsake beseda I din: ItnlUitialnU
•Klasi I din. Debelo tiskane naslovne fteaede n računajo
tj« ___________
reklamnega snaAaja se rakuna enokolonska. I mm visoka
dvojno. Najmanjfil inesek ta mali oirlaa U din. • Hali •rlaal m pla«ujejo takoj prt naroČilo. • Pri oglasih
•etltna vrstica po I din. - Za pismene odgovor« (lede malih »glasov treba prlloitU soamke.
Otroški Mot/Cek
Mihieve čudovite dogodivSiine
\luibodobe
s	' 1	0	4	0		6 |7		* |9 d		,0 a	11 r
12		k	O	13	14	1	e	|,5			—
Id				17		|		18 č| i		m	
*'n	a	21		r 1 0		«1	»		24		
25	26	.'7		28 j 29		;to	31	32		33	34
	e	v		1		36		T	e	n	
Pozorl — V križanko vpleteni 'vodoravni zlogi tvorijo ziogovnico. Sestavi iz njih stavek.
Besede pomenijo!
Vodoravno: 1. Največji, najbolj razširjenj slovenski dnevnik. 8. Močan zamah 12. Skrajšano moško ime. 13. Domače moško krstno ime. 15. Sovražnik železa. 16. Telovadno orodje, dolga močna palica. 17. Nalet, zagon. 18. Kožna tvorba. 21. Rimski cesar. 23. Kratica domače poročevalske agencije. 24. Tanka stvar. 25. Veznik. 27. Muslimanski bog. 30. Vrsta pesnitve. 33 Mlajši (kratica). 35. Obuvalo. 36. Italijansko mesto.
Navpično: 1. Jeza. 2. Evropska denarna enota. 3. Zrcalo duše. 4. Prostorska, pa tudi telesna oblika. 5. Fina, nevidna snov. 6. Kratko žensko krstno ime. 7. Pojm, ki je danes zelo »poskočil«. 8. Stara utežna enota. 9. Srbska reka. 10. Vzklik. 11. Življenska pot, dozorevanje. 14. Zemlja. 19. Večno mesto. 20. Še manj kot malo. 21. Raj po veri Starih Slovanov. 22. Blazen. 26. Nikalnica. 28. Ljudska oblika veznika ali vprašalnice. 29. Dva soglasnika, 31. Pritrdilnica. 32. Vzklik. 34. Pevska nota.
Rešitev sobotne križanke:
Vodoravno: 1. Nostradamus (ste že čitali njegova prerokovanja?). 10. Oka. 12. Rebula. 14. Pl. 15 Jože Fleiss (špecijalna delavnica harmonik, Ljubljana, Tyrieva 35). 18. Trup 20. Eol. 21. Vsak. 22. Eire. 23. Sklon. 26. La. 27. Mortomolj (inž. Prez-ljevo nadvse uspešno sredstvo proti moljem). 28. Ar.
Navpično: 1. Noj. 2. Oko. 3. Trepet. 4 Eh. 5. Duel. 6. Ali. 7. Ma. 8 Upsala. 9. Slikar. 11. Ažur. 13. Blok. 16. Fes 17. SS. 18. Tem. 19. Rio. 21. Val. 24. Lo. 25. Nj.
Slovenčeva sobotna križanka:
Izžrebani nagrajenci: Berce Vladimir, šol. uprav., Trebelno; F rumen Ernest, Wolfova 12, Ljubljana; Tomažič Ivan, strojnik v pok., Verstovškova 7, Ljubljana;
Pokovec Jože, Dolenjska c. 56-a, Ljubljana.
2 Čevljarska pomočnika
za moška Šivana dela -sprejmem. Zaposlitev je stalna. - Konrad Mehle, Tržič.
Tri pletilje
za »flachmaschine«, za takoj Iščem. — Pletiona Rossl, Zagreb, Ilica 137.
(b
Mlajšega mlinarja
sprejmem. Grmek, Fužine, p. Dobrunje.	(b
Poslovodjo - kinjo J
ki Ima osebno točilno pravico in možnost kavcije, sprejmemo v gostilno v večjem Industrijskem kraju. Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 14563.
(b
Q5E0G5B!
Kreko perilo moške In fantovske srajce
spodnje hlače Itd. dobite še vedno po Izredno nizkih cenah prt »Kreko«,
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, SvO Petra c. 14, Ljubljana.
Delikatesna trgovina
ki se lahko preuredi v bufet, stara, dobro vpeljana, na najprometnej-šem kraju Zagreba, z 2 velikima lokaloma, naprodaj zaradi bolezni. Pismena vprašanja nai Berstovšek, Zagreb — Strossmayerov trg 8.
Več čevljar, pomočnikov
sprejme Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka 28.
(b
Gospodična
zmožna vseh pisarniških del, samostojna, Išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14666.	(b
II
Kupimo
Srebro, drage kamne
la vsakovrstno
zlato kupuje
po naj vil j tb cenah
Jos. Eberl«, Ljubljana Tjrrieva 2
(palaSa hotela _Slon">
Arhitekti, inženerji!
Priporočajte za izolacijo in vodogradnje oblastveno preizkušeni nepremočljivi
N-CEMENT
Zastopstvo in zaloga:
H. Gregovšč & Co.
Ljubljana — Celovška cesta št. 37
Telefon 39-48
Suhe gobe
zadnje rasti, plačujemo po najvišji cent. Sever & Komp., Ljubljana.
Tulipani - čebulice
krasnih mešanih barv, 60 čebulic 45 din, poštnina vračunana, razpošilja v vsaki množini. Vrtne sadike, Ltguster, Mahonlja, Spargel, orjaške ln mesečne jagode Itd. - nudi vrtnarstvo Ivan Jemec v Mariboru.	(1
Imetje za lažjo industrijo ali skladišče
po generalnem naSrtu odrejeno v trošarlnskem rajonu Beograda. Zgradbe močno zidane, prostor 1500 m", prodaja
Stanojevič, Beograd
Pop Taškova 20 teleton 40-731
SREČKE DRŽAVNE LOTERIJE
prodaja
Menjalnica REICHER & TURK
Prešernov*.
Gabrove mostnice
suhe, debllna 9 cm ln več kupujem vsako količino po dobrih cenah. Ponudbe L. S. Novak, Zagreb, Mihanovičeva ul. št. 20.
ramiiffl
Kupimo.
stoječ bencinski — aH avtomobilski — motor za pogon venecijanke 12 do 18 konjskih sil, novejše izdelave, po možnosti že predelan na gorivo z drvmi, kupim. Jožet Poznič, Gornji grad. (t
Pouk
English lessons
Mtss Farler, Dvoržakova ulica 3-III.	<"
Štiristanovanjska hiša
naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14560
Razno
Gumbnice. gumbe, pnse,
tnonograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mike}
Ljubljana FranflSkanska Bila
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna oredtiskana žen roS. dela Tavčarjeva S, Tyrševa 81
Legitimacijske slike
za dijake Izvršuje hitro ln poceni — Foto-atelje Manclnl, Ljubljana, Tržaška cesta
(63) Bil je lorej ves zatopljen v snemanje vezi raz roke in v močno stražo, ki ga obdaja, kar ga predrami iz njegove zaverovanosti v glasove pred ječo neko škrbljanje in praskanje v ječi sami. Začuden pogleda navzgor in opazi, kako leze skozi majhno razpoko v stropu košček papirja.
(64) Papirček se kmalu prerine Ves skozi špranjo in pade tik Mihca na tla. Mihec se skloni in kolikor more, razbere: »Ne obupatil Pomoč blizu I Palček Zelenček.« — Tako torej? Zelenček svojega rešitelja ni pustil na cedilu? Ko je videl, da ga ni za drugimi v čoln, je zaslutil nevarnost in se vrnil, da še on pomore tistemu, ki je rešil toliko njegovih rojakov!
šoštanf
Gasilska župna vaja. V nedeljo 22. septembra 1940 je bila ob 14 na tukajšnjem državnem rudniku Velenje pod vodstvom župnega podstarešine Novaka Marka in v navzočnosti starešine Teuerschuha, gg. županov občin in drugih zastopnikov nadvse uspešna župna vaja za Šaleško okrožje. Nastopilo je 11 gasilskih čet. Nastop in potek vaje je pokazal skrajno izvežbanost gasilcev in je bila prva gasilska četa navzlic veliki oddaljenosti že 3 minute po alarmu na mestu ter 60 v treh minutnih presledkih sledile druge čete. Pohvalna pa je izvežbanost v tem, da so vse čete če v 1 minuti nato imele vodo in pričele gasiti. Nastopilo je 7 motornih brizgal in dve ročni brizgalni. Požrtvovalno sta sodelovala tudi gg. zdravnika dr. Korun Ferdo iz Šoštanja in g. dr. Kol-šek Vilko iz Velenja, katera sta sodelovala pri sa-marijanskih odsekih. Vodstvo župe se zahvaljuje tudi držav, rudniku Velenje, ki je dovolil to pomembno vajo na rudniških kompleksih, Po vaji je bil župni nastop s spodbudnim govorom župnega starešine, kateri je naglašal pomembnost gasilstva v sedanjih časih. Zatem je sledilo odlikovanje s srebrnim zaslužnim križcem naslednjih požtrvovalnih članov gasilcev za njihovo požrtvovalno gasilsko sodelovanje, Deberšek Baltazarja, Perovec Antona, Košan Ivana, Petek, Toter in Kajba Aniona. S pozdravom odlikovancem »Na pomoč« in v vzklikom »Na pomoč«, kateri je veljal našemu mlademu kralju Petru II. je bil nato razhod. Do vseh podrobnosti organizirana vaja je jasno pokazala izvežba-
Umrla nam je naša ljuba mama, gospa
Karolina Petročnik
roj. Pavšnar
previdepa s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, 29. septembra 1940 ob 4 popoldne z Žal, kapelica sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. septembra 1940 Žalujoči ostali
52
Alphonse Dandet«
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Kljub temu je Šarlota še poskusila ugovarjati. Po njenem mnenju niso vsi značaji enaki. Med njimi so tudi zelo nežnočutni, bolj aristokratski in takim so nekatera dela odvratna.
Nato se je d'Argenton srdit dvignil.
»Vse ženske so enake,c je dejal surovo. »Tale na primer me prosi, naj poskrbim za onega gospoda — in Bog mi je priča, da mi to nikakor ni v zabavo, ker so težave s tem človekom! Kljub temu hočem zanj poskrbeti, še svoje kolege sem vpregel, a tale mi menda hoče reči, da bi bilo bolje, če se ne mešam
^°'efsaj nisem tega rekla,< je vsa v solzah vzkliknila Šarlota, videč, da se je zamerila gospodarju.
»Oh! Ne!... saj m tega rekla,« sta ponovila onadva.	. ,
Ker sta se potegnila zanjo, se je uboga ženska čutila podpTto in je postala vsa mehka in ginjena, kot otroci, ki so tepeni in si upajo zajokati šele takrat, ko se iih tolaži. Jakec je zbežal s terase. Ni mogel prenesti materinega joka. da ne bi skočil za vrat temu hudobnežu, ki jo je tako mučil.
Naslednji dan o tej stvari sploh niso govorili. Samo deček je občutil, da se je materino obnašanje napram njemu spremenilo. Gledala ga je in objemala pogosteje kot po navadi; zadrževala ga je pri sebi in mu v obje: mih dala občutiti tisto mučno zadržanost, ki jo ima človek do bitja, ki ga bo moral kmalu zapustiti To je Jakca veliko bolj vznemirjalo, kot pa d'Argentonove besede, ki Jih je slisal,
ko je ta s trpkim nesmeškom, da so se mu dvignili veliki brki, dejal g. Rivalsu: __
»Doktor, za vašega učenca smo že poskrbeli... V nekaj dneh boste zvedeli nekaj novega... Mislim, da boste zadovoljni.«
Po teh besedah se je dokter ves navdušen vrnil domov.
Vidiš,« je dejal svoji ženi, »vidiš, kako
prav sem storil, da sem jim odprl oči.« "Jospa Rivals je zmajala z glavo: Kdo ve? ... Ne zaupam njegovemu mrt-
po pri-
s seboj
je zmaja
,aUij vos... Ne zaup«.« ..j-o.........-
vaškemu pogledu; slutim, da se dečku ne obeta nič dobrega. Kadar se sovražnik briga zate, je bolje, če ostane preTirižanih rok...«
Tudi Jakec je bil tega mnenja.
XI.
Življenje ni roman.
Nekega nedeljskega jutra, kmalu hodu devetega vlaka, ki je pripeljal Labassindra in tovor glasnih »umetnikov«, ie Jakec prežal na veverico, ki se je motala okrog znamenite pasti, Zaslišal je, da ga mati
R Glas je prihajal iz pesnikove delovne sobe, iz tistega svetega delovnega prostora, odkoder je padala jeza in kjer se ie sovražnik v brezdelju dolgočasil in razgledoval. Po materinem tonu ali pa mogoče samo iz svoje prirojene tankočutosti je zaslutil, »da je prišel tisti dan...« Ves trepetajoč se je vzpenjal po vijugastih stopnicah.	.
Že deset mesecev ni stopil v to svetisce in med tem časom se je precej spremenilo. Nič več se mu ni zdelo tako dostojanstveno. Tapete sta uničila sonce in tobakov dim, alžirski di-van vdrt, hrastova miza je bila na vec mestih razpočena, črnilnik prašen in peresa zarjavela. Vse je pričalo, da so debate in posedanja prinesla sem tisto banalno kavarniško vzdušje.
Samo stol v slogu Henrika II. je še vedno z neomajno avtoriteto kraljeval sredi opusto-
šenja. Prav na ta stol se je vsedel d Argenton, da bi sprejel dečka. Na njegovi levi in desni sta stala Hirsch in Labassindre kot sodnika-irisednika, Njegovi nedeljski gostje: to je bil ilerzeliusov nečak in še dva ali trije sivo-bradci so se raztegnili po divanu, zagrnjeni v oblake dima.	.	.
Jakcu je bilo takoj jasno: tam je bil tn-bunal, sodnik in priče. Njegova mati je stala v ozadju pri odprtem oknu in strmela nekam daleč Čez polje, kot bi hotela svojo pozornost in odgovornost ovdrniti od tega, kar se bo tu
i°°d»s7n moj, pridi bliže,« je dejal poet, ki ga je večkrat prijelo, kadar je sedel na tem starinskem stolu, da je tudi govoril v starinskem tonu.	...... v . , 1 i
Njegov glas je bil cist, zvočen, trd kot. udarci kladiva in klen, da bi človek mislil, da sedi in govori na fotelju sam Henrik 11.
»Deček, dostikrat sem ti dejal: življenje ni roman Imel si priliko o tem razmišljati, ko si me videl trpeti in se boriti v prvih vrstah literarne borbe. Nisem štedil ne s časom ne z močmi. Parkrat sem bil utrujen, toda nikdar premagan; vzdržal sem kljub zli usodi in se boril za pravično stvar. Danes si ti na vrsti, da stopiš v areno. Postal si mož.«
Ubogi malček je imel šele dvanajst let.
»Postal si mož. Zdaj nam dokazi, da nisi samo dovolj star in razvit, temveč da imaš tudi dovolj poguma. Več ko eno leto sem te pustil, da si rastel v svobodni pnrodi in dobil potrebno gibčnost mišic in duha Nekateri so mi očitali, če« da ne skrbim zate Oh! kako so se zmotili! Nasprotno: opazoval sem te, študiral sem te in niti minuto te nisem izgubil izpred oči. Rezultat tega dolgega, natančnega študiranja, posledica mojega nezmotljivega daru za opazovanje, kar si štejem v čast, da ga imam, je tale: spoznal sem te. Videl sem, v kateri smeri je treba delati v tvoje dobro, po-_._»j.__
nost gasilcev šaleškega okrožja, pokazala je tudi, da se zavedajo naloge in da 60 vredni gasilskega pozdrava «Na pomoč«.
Tombola Prosvetnega društva Sv. Mihael pri ŠoStanju bo nepreklicno v nedeljo, dne 29. septembra 1940 popoldan ob 3. Glavni dobitek je 1000 din s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. nato je še 13 tom-bolskih dobitkov, kakor 2 sežnja drv, 2 kolesi, ovce itd. Srečke 6e dobe pri vseh članih prosvetnega društva, prodajajo jih tudi otroci po domeh, segajte pridno po njih, cena srečke je le 2 din. Pripominjamo, da je čisti dobiček namenjen ea napravo novega odra v Slomškovem domu v Šoštanju.
Občni zbor FO Šoštanj bo dne 7. oktobra 1940 ob 8 zvečer v Slomškovem domu, vse članstvo vabljeno.
Sv. Peter pri Mariboru
Smrtna žetev. Na posledicah tetanusa je umrla 62letna, ugledna posestnica ga. Marija Raušer iz Ložan. Pokojna je bila znana dobrot-nica šolske mladine, cerkve, revežev in raznih dobrodelnih ustanov. Pogrebni sprevod, v ponedeljek je kljub dežju izpričal globoko hvaležnost našega ljudstva. Naj v miru počival
Najdba denarja. Ob priliki žegnanja 8. septembra na Gorci je nekdo pozabil pri neki stojnici večji znesek, ki ga lahko dobi v pisarni.
FO in DK sta imela preteklo nedeljo svoje občne zbore, kjer ie naša mladina podala račun o svojem delu. Pohvaljeni so bili posebno fan-faristi, ki so se izkazali ob odkritju spomenika kralju Aleksandru, ko so stopali kot prvi za zastavo ZFO.
Romanje. V prvi polovici septembra Je skupina naših faranov, bilo jih je okrog 50, poro-mala pod vodstvom svojega župnika g. A. Ža-larja, s prošnjo za mir k Miriji Pomagaj na Brezje. — Udeležniki so bili navzoči tudi ob odkritju spomenika v Ljubljani, od koder so odnesli najlepše vtise.
Prvo sadno skladišče. Po najmodernejših načelih si je zgradil tako skladišče naš priznani sadjar, g. Matija Knuplež v Trčovi. Skladišče je fKiino založeno in ga kupci prav pridno obiskujejo.
Ptul
Smrt zaradi zastrupitve. Te dni je umrla 35 letna posestniška hčerka Marija Kamler iz Krčevine. Imenovana je pred dnevi stopila na zarjavelo iglo. Ker pa ni polagala na to posebne važnosti, je prišlo zastrupljenje krvi in tako je kljub zdravniškemu trudu umrla. Naj počiva v minil Žalujočim svojcem naše sožaljel
svetoval sem o svojih izsledkih s tvojo materjo in potrebno ukrenil.«
Po tem svojem nagovoru je d'Argenton prenehal in sprejel Hirscheve in Labassin-drove čestitke; Berzeliuov nečak in ostali, ki so bili zatopljeni v svoje dolge pipe, so pa samo prikimavali kot opice in strokovnjaško ponavljali: »Tako je!... Tako je!«
Jakec je bil prestrašen in je poskušail doumeti smisel teh nerazumljivih stavkov, ki so padali od nekod iznad njegove glave kot bliski iz oblaka. Vprašal se je: »Kaj neki me bo zdaj doletelo?«
Šarlota je še kar naprej gledala ven; roko je držala nad očmi in strmela v bogve kaj tam daleč na polju.
»Preidimo k stvari,« je nenadoma vzkliknil poet in se iztegnil na svojem stolu. Nato je dejal z rezkim glasom, da je dečka pretreslo, kot bi ga oplazil z bičem: »Pismo, ki ga bos slišal, to bo povedalo več kot vse razlage. Labassindre. začni!«
Svečano kot kak pisar vojnega sodišča je Labassindre potegnil iz žepa neko pismo, ki je bilo videti, kot bi ga pisal kmet ali rekrut; debelo je bilo zganjeno in zapečateno. Dva-ali trikrat je globoko zahrkal in začel:
Livarna v Indrei-ju (Spodnja Loire)
Dragi brati
Že v zadnjem pismu sem Ti sporočil, da sem govoril z direktorjem v zadevi Tvojega mladeniča. Kljub temu, da je dečko še premlad in nima pogojev za vajenca, mi je direktor dovolil, da ga vzamem v pouk. Hrano in stanovanje bo imel pri nas in obljubim Ti, da bom v štirih letil napravil iz njega dobrega delavca. Pri nas so vsi zdravi. Žena, Zenalda, Nantais in tudi jaz Te lepo pozdravljamo.
Roudic, delovodja montaž, oddelka.
7a Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarift
izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenili