p»33itiž8is5 v goteviesi- €ena pos« št. 9t Sfi ci S@P§S ZA TOCSOVS^O, INDUSTr Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gradišče 17/1. — St. telef. 352. — Štev. računa pri ček. uradu 11.953. - Dopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. SRT. \ % • Lato IV. Izhala vsako sredo in sit ---------------------------------f. ii$ v Vj Naročnin* za ozemlje SHS: taft M..:........................................k 150 n pol leta . za četrt leta metrčao . . IjubBJana, 15. januarja 1921. Štev. 4. VSEBINA: Načrt zakona o državni elektrifikaciji dežel. — Dinar in perper. — O vodnih silah, elektrarnah in sličnem. — Industrializacija taborišča Strnišče pri Ptuju. — Kateri borzni efekti in državni papirji imajo sedaj vrednosti. — Naloge naše' vinske trgovine. — Varstvo industrijske lastnine. — Kako bodočnost ima eksport našega hmelja na Angleško. — Dopisi. — Izvoz in uvoz. — Narodno-go-spodarske zadeve. — Razno. — Borza. — Tržna poročila. Načrt zakona o državni elektrifikaciji dežel. Iz Beograda je 21. decembra p. 1. došel načrt zakona o državni elektrifikaciji dežel, izdelan po organih »ministrstva za zgradbe« skupno z zastopniki Glavnega Udruženja Jugoslovanskih inženerjev in arhitektov. V isti zadevi je bil g ing. Dimitrijevid 23. in 24. dec. v Ljubljani, kjer so se vršili predhodni razgovori. O. ing. Dimitrijevid je zahteval, da se k načrtu izjavi Gradbena direkcija v Ljubljani in ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov. Sekcija je pozvala stalno električno komisijo v Ljubljani, da prouči načrt in poroča k istemu svoje mnenje. Komisija ie obravnavala predmet v plenarni seji dne 4. t. m. pod predsedstvom g. Dr. ing. Vidmarja pri navzočnosti zastopnikov vladnih oblasti. Razprava se je končala z enoglasno sprejeto rezolucijo, katero podajamo v celoti: Resolucija. sklenjena na plenarni seji komisije dne 4. januarja 1921. Stalna Elektriška Komisija iskreno pozdravlja dejstvo, da je dižavna uprava zajedr.o s Strokovno organizacijo z iz-delanjem Osnutka Zakona o Elektrifikaciji Dežel pokazala, da tivažuje pomen preskrbe dežel z elektriško energijo, ter da uvideva potrebo čim intenzivnejšega dela v tej smeri. Istotako pozdravlja komisija misel, da se izraba naravnih virov energije ter uprava elektriških naprav ne sme vršiti zgolj iz privatno-kapitalistiških vidikov, da se marveč mora pri teh podjetjih eminentno narodno-gospodarskega značaja varovati upliv in soodločevanje javnih faktorjev. Glede Načrta samega je komisija mnenja, da bi bil zakon v tej obliki preura njen. Predno more in sme prevzeti država v svoje roke monopolno upravo elektriških naprav, kakor jo predvideva zakon, mora predhodno ustvariti podlago tej upravi. Že za izdelavo generalnega plana elektrifikacije dežel je predpogoj, da ie pripravi prej kataster vodnih sil ter virov kaloriške produkcije elektriške energije, pregled v konzumu po točasni potrebi in po bodočem razvoju potrebe pokrajin, tedaj dolgotrajna dela, za koja je treba številnega, pa tudi krajevno povsem izkušenega tehniškega osobja, ki ga doslej v državi niti nimamo. Izdelava takega generalnega načrta, ki bi zadostil namenom predmetnega zakonskega Osnutka in ki bi bil obenem istimto uporaben za smotreno ukoristitev virov elektriške energije, bi zahtevala dobo najmanj 10 let, in ne gre, da bi se do takrat zakovala agilna in tvorna privatna inicijativa v spone za smotreno izrabo dotlej še neurejenega državnega monopola, kakor to stori nameravani zakon. Kar imamo v naših pokrajinah izgrajenih elektriških central, so malodane vse povprek izišle iz privatne podjetnosti in so še danes v privatni ali mešovito-gospodarski upravi. Dokler ni dejansko izdelan načrtani generalni plan elektrifikaciie dežel, ne more po mnenju Komisije država nikakor najti one agilne pogonske sile, ki je predpogoj vsakemu podjetju, kaj šele tako velikopoteznemu načrtu. O vodnih si!ah, e!ek-trarnah in sličnem. Predaval na sestanku elektrarn 9. okt. 1919 g. ing. Dušan Sernec. (Nadaljevanje). Velike elektrarne ne morejo biti odvisne le od novih podjetij, ki bi se imele v njenem okolišu ustvarjati, tem- m°raj0 sv°je omrežje že apriori raztezati v okraje, kjer potreba po gonilni sil, že obstoja. Zadostuje pa, če se približno pozna obstoječo potrebo vsako preliminarno pogajanje je odveč’ Tudi lahko zaostaja znano povpraševanje po sili, ki b: menda pričakovati za tem, kar bi centrala za svojo ren-labiliteto rabila, ker se neprimerno mnogo na konzum pridobiva nepričakovanim potom. Tajnost rentabilitete leži v gibčnosti vodstva in v ceniku. Električna sila je nuno ago, morda edito, pri katerem prodajalec kupca vpraša, zakaj ga rabiš. Kupec ne sme s kupljenim blagom poljubno razpolagati, če rabi elektriko za razsvetljavo, jo višje plača, kot če jo rabi v gonilne svrhe. Ne ozirajo se na to, da je naravno tudi velika razlika v ceni pri prodaji na debelo ali na drobno. Glede letne množine se nadalje še diferencira z ozirom na enakomernost odjemanja. Tudi ni ista cena, če odjemalec neovirano ob vsakem letnem ali dnevnem Času lahko konzumira silo ali ne. V obče se elektrarna z vsakim večjim odjemalcem posebej pogaja, pri čem velja smernica, da se dobiček, ki ga nudi priklopitev na omrežje elektrarne napram dosedanjemu ali bodočemu lastnemu obratu, med obema strankama deli. Iz tega sledi, da je rentabiliteta po največ odvisna o ceniški politiki elektrarne. Omeniti je še, da je ta rentabiliteta v veliki meri odvisna od visokosti cen, ne le, ker se pridobiva z nizkimi cenami ložje in več konzumentov, temveč se v gotovi meri lahko tudi oddaja sila z dobičkom pod lastno ceno. Del letnih stroikov, namreč za obrestovanje in amortizarijo kapitala, ter za osobje ostanejo isti, ne glede na to, koliko sile elektrarna v letu proizvaja. Recimo, da proizvaja elektrarna na leto en miljon kilovatnih ur in da znašajo celokupni letni izdatki za obrat 200.000 kron, bi bila tedaj lastna cena za kilovatno uro 20 vinarjev. Nov konzument, ki bi odjema] letno 400.000 kilovatnih ur, bi jih hotel in mogel plačati le po 14 vinarjev. Letni stroški elektrarne bi se vsled proizvajanja letnih 400.000 kilovatnih ur zvišali za 40.000 kron. Vsled teda proizvaja sedaj elektrarna n.a 1.400.000 kron in ima pri tem stroške 240.000 kron tako, da je lastna Komisija si usoja izraziti svoj dvom, dali bo zmogla država sploh te pogonske sile, predno ni dosegel razvoj elektrifikacije po privatni inicijativi primeren višek. V pospeševanje vodilne misli zakona se smatra zaenkrat kot umestno, da se pritegne v tvorno sodelovanje v čim izdatnejši meri privatni kapital iz tuzem-stva in inozemstva, ki naj se v obliki večje soudeležbe pri upravi podjetij, ne pa v obliki posojila z jamstvom za obrestovanje, zainteresira na njih fmanci-jelnem yspevanju. Komisija meni, da mora iz teh razlogov predloženi ji zakonski Načrt v celoti odkloniti in izraža nujno željo, da se ta eminentno važni problem še nadalje temeljito in vsestransko proučuje. Ker je Komisija v načelnem na-sprotstvu s tem, da se zasnuje elektrifikacija na tako izrazito monopolski podlagi, se ne more k posameznim določilom Načrta izjaviti in opušča podrobno razpravo o posameznih točkah Načrta Zakona. O naziranju Komisije so se obvestile gospodaiske korporacije v kraljevini, poslala se jim je resolucija z vabilom, da se te korporacije v enakem smislu izjavijo. Dinar in perper. Dne 29. pr. m. sklepala je vlada v Beogradu v skupni ministrski seji o zameni črnogorskega peroera z dinar-•jem. Prav tako, da je vlada sama uvidela potrebo, vpeljati eno in enako valuto za vso državo, ker ji to daje znak edmstva. Tudi prav, da še je odločila vlada zamenjati perper al pari oziroma 1:2, da se tako ne krči po nepotrebnem narodno imetje in premoženje vrlega bratskega črnogorskega naroda. Upati je tudi, da Konštituanta, ko pride ta zamena oziroma relacija perpera nasproti dinarju v parlamentu na razgovor, odobri in pritrdi tej ministrski naredbi. Res je, da Črnagora nima bogastva in da nje novčanica ni bila priznana na svetovnem trgu, zato se srne imenovati kulanten sklep ministrstva, da je vpošteval tok časa in zadovoljil črnogorski narod. Razumeti pa mislečemu človeku ni moč, kar je započelo finančno ministrstvo Ninčičevo in uveljavilo finančno ministrstvo Veljkoviča z jugoslovansko krono. Novčanica krona, ki je imela plačilno moč in nakupovalno silo večjo od dinarja in se je v letu 1918 in začetku 1919 kupovala 1 krona za 2 dinara, sta ti dve ministrstvi naenkrat skušali uničiti vrednost jugoslovanske krone in jo zamenjati 1 :4. Ugovori na raznih strokovnih enketah, da je to krivično in da narod tega nikdar ne bo priznal — pomagalo ni nič. Dokazovanja in prorokovanja o posledicah take zamene niso izostaU in od časa zamene, do danes vresniču-jejo se in se bodo vresničevala. Draginja se je napela za trikratno, štirikratno pa tudi desetkratno povišanje in efekt, ki je bil prorokovan, je danes tu. Nezadovoljnost in štrajki na vseh straneh. Država v vednih denarnih stiskah in tiskanje denarnih novčanic, kakor poprej kronskih. Ob kolekovanju in nostrificiranju jugoslovanske krone trdilo se je iz Beograda, da cirkulira 15 do 16 milijard kronskih novčanic, a po kolekovanju bil je rezultat nekaj nad 5 milijard, tedaj niti 6 milijard jugoslovanskih kron. Ta množina kron v fluktuaciji bila je potrebna, kar dokazuje dejstvo, da imamo da..es v prometu 3'h milijarde dinarjev, kar daje 14 milijard kron. Pred zameno je bilo 6 milijard kron preveč, sedaj pa 14 milijard premalo. Lep napredek! Strokovnjaki tudi ne morejo razumeti, zakaj taka relacija zamene. Kraji, v katerih je bila jugoslovanska krona plačilno sredstvo, so bogati in impjo vse cena za kilovatno uro padla od 20 vinarjev na 17 vinarjev. Na videz se oddaja tedaj električna sila novemu konzumentu v izgubo, faktično se je pa ranlabiliteta elektrarne poboljšala, ker se je lastna proizvajalna cena znižala in se je pri vseh prejšnjih kon-zumentih za 3 vinarje na kilovatno uro več zaslužilo. Primer se nanaša na kalorično centralo, za vodno silo bi bila razlika med prejšnjo in poznejšo lastno ceno še večja, ker bi ostali letni stroški praktično isti. Največjega pomena je tedaj delazmožnost centrale v čim večji meri izkoristiti in to se da doseči s primerno ceniško politiko. To je tudi vzrok, radi katerega so se danes mestne elektrarn..- kot take preživele, ker pri njih prevladuje proizvajanje električne sile v svrho razsvetljave, ki se je rabila le nekar ur zvečer. Podeželne eiektrarne, ki spo>ijo konzum po mestih z oni.n na deželi, pred vst-m pa z konzumom velike industrije, izkoristijo svojo delozmožnost v veliko večji meri, kot je to pri kaki mestni elektrarni sami mogoče. Ves konzum nikdar ne doseže svojo posamezno ^ajvišjo mero istočasno. Vsak posameznik, če si sam proizvaja silo, ali če je priklopljen na elektrarno, mora imeti stroje, ki odgovarjajo njegovi največji hipni potrebi. Cim večja je elektrarna in čim delj razteza svoje omrežje, tem bolj se to pri njeni lastni obtežbi izjednači. Do trikrat in še več lahko priklopi nad svojo lastno delozmožnostjo. Glede večjih mestnih elektrarn, ki se priklopijo omrežju kake podeželne elektrarne in odjemajo od nje električno silo na de-debelo, ter jo sami svojim someščanom razpečavajo na drobno, bi bilo še omeniti, da bi jim kazalo, se vselej tudi pečati z drobno razprodajo v svoji bližji okolici, ker bi drugače nastala nevarnost, da bi bila električna sila v okolici ceneja kot v mesu samem in in bi obrt svoja obratovališča preselila tja, kjer ceneje zhaja. Velike konzu-mente v mestu samem in v okolici mora podeželna elektrarna neposredno preskrbeti, ker se mora za to računati z desetinki iri event. stotinki vinarja pri določitvi cene, in ker so cene po-največ take, da ne preneso prekupca. Nekaj kratkih besedi *e o splošnem položaju industrije. Smo ob pričetku takozvane prehodne dobe svetovnega narodnega gospodarstva. Bivše ravotežje industrij, če se smem tako izraziti, je moteno. Nastala so nova podjetja, veliko starih je pa uničenih. Tvorile so se nove države, ki bodo morale vsaka za se skrbeti, da čim manj uvažajo, temveč pa izvažajo. Ni še znano, katerim svetovno narodno gospodarskim nazorom se bo Jugo- prirodne dobrote in vrednosti; neizmerna polja in gozdove, iz katerih se črpa toliko zrna in lesa, da ga lahko izvažamo več kakor vsaka druga država — izvzemši Rusije — v Evropi. V tej zemlji ležijo neizčrpni zakladi rud in premoga. Živinoreja goji se v toliki meri, da lahko oddamo nad polovico prireje v tuje države. Naše vodne sile pomenijo milijarde, kadar pride do izkoriščanja. In v očeh omenjenih dveh ministrov niso našla vsa ta dejstva nikake vrednosti, temveč krona je morala pasti na četrtino vrednosti in ža-libog, da sta ju pri tem delu podpirala dva naša rojaka, ki gotovo nista premislila posledic sto in sto milijonskih škod, katere se ne bodo dale nikdar več popraviti, če tudi bi se krona jutri zamenjala al pari. Kdo ima dobiček od take zamene? Morda naši bratje Srbi? Kaj še! Tudi oni navijajo cene in se skoraj vzdržuje, kakor pred zameno pri nas nakupovalna sila krone nasproti dinarju v Srbiji. Če bi pa se bila sprejela naša ponudba in bi bili mi odkupili takratni državni dinar, katerega je bilo prilično petsto milijonov v prometu, v relaciji 1:4, bi se bilo premoženje Srbije dvignilo na štirikratno svoto in mi bi ne trpeli prej omenjenih velikanskih škod, vrednost dinarja na svetovnem trgu bi bila čisto druga in draginja pri nas morda trikratno nižja. Upati je, da konštituanta, ko pride v redni seji to vprašanje na dnevni red, sklopi vse poslance Prečane v eno falango, ki bo vedela braniti našo vrednost in ne bode pustila samovolji štirih možakarjev oškodovati narod za milijarde in milijarde in vničiti,narodno premoženje, katero se je zbiralo stoletja. Gotovo ti možje s svojimi narečf-bami niso pomislili, da je poleg fluktu-jočih novčanic pri Prečanih še druga ovira take relacije zamene, ker v njih krajih gotovo gospodarsko življenje še ni bilo v tem pogledu razvito. Pri nas Prečanih obstojajo sto in stoletne ustanove in štipendije, ki so bile založene v zlatu in srebru in ki so dajale borno eksistenco dotičnikom, katerim so bile namenjene. Razne druge cerkvene in občinske ustanove, ki so istotako bile fundirane v kovanem denarju, nadalje delniške glavnice z delnicami raznih*' podjetij in ban<<, dalje hranilne vloge in posojila na realitete in posestva, ki so bila dana vsa po vrednosti prejšnje zlate ali srebrne valute. -In to naj vse propade! Uboga kuharica, ki je vse svoje življenje morda nad 50 let nosila mesec za mesecem svoje goldinarčke in kasneje kronice v zavod in si tako morda prihranila do 10.000 kronic, naj zdaj propade in dobi zato 2500 dinarjev? Kak čut je v takem srcu in kaka morala o pravičnosti pravne države? To je jedna primera, a takih slučajev je na stotisoče, zato naši zastopniki ne bodo in ne morejo pripustiti take zamenjave in bodo skušali doseči, da se to vprašanje pravično reši in tako zgine nezadovoljstvo prizadetih. slavija priklopila, angleškim, ozir. mednarodno demokratičnim, da se naj vsaka posamezna stvar, ne oziraje se na državne meje tam proizvaja, kjer je to najceneje mogoče ali nemškim oziroma narodnim imperijalističnim, da je treba za lastno rabo vse doma proizvajati, četudi bi bili v inozemstvu za to boljši predpogoji. Po angleškem principu manj, po nemškem več, vsekakor je pa število industrij ogromno, ki so po prejšnjih državnih mejah ležale v tuzemstvu in ki danes pripadajo inozemstvu, ne da bi bili predpogoji za nje v tuzemstvu slabši kot v inozemstvu obratno, celo boljši so in vzroki, ki so bili svojčas za naselitev industrij merodajni, kakor n. pr. bližina Dunaja, kot prestolice in trgovskega središča vseh avstrijskih dežel, danes odpadejo. Pričakovati je tedaj vsekakor, da bodo v Jugoslaviji različne industrije takorekoč rastle iz tal, deloma po naši lastni inicijativi, po največ pa — vsaj začetkoma — s po-pomočjo ententinega kapitala in njenih strokovnjakov. Slednji slučaj ni najslabši in bi se dal primerjati inozemskemu posojilu, ker gredo le dividende, to so obresti, nazaj v inozemstvo. Da nam je za pričetek treba pritoka ententnih plačilnih sredstev in njenih Industrf jolizadlii taborišč!! Stališče pri Ptuja. V čas'h političnih persekuc^j je Avstrijska vojna uprava zgradila 15 minut od postaje Strnišče pri Ptuju ogromno taborišče, ki je bilo opremljeno z vsemi potrebnimi napravami za tako novo mesto deportiranih. Vojna uprava, ki si v tem oziru ni delala mnogo priglavice, je zgradila iz postaje do taborišča poseben industrijski tir, ki je ca. 2 km dolg, taborišče samo pa je opremila s parnimi pralnicami, kopalnicami, pekarijami, klavnico, hladilnico, pošto, kavarno, šolo, lekarno, vodovodom, elektrarno, kanalizacijo, poljsko železnico in delavnicami. Taborišče je prešlo po prevratu v upravo komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, ki je začela vse naprave zaporedoma likvidirati, to je podirati in jih posamezno oddajati interesentom. V barakah so bili dosedaj nastanjeni goriški, deloma tudi prehodno koroški begunci. Vzdrževanje tabor.šča je stalo ogromen denar, vse delavnice so bile absolutno pasivne. Sedaj je tam nastanjena še pletarska šola, ki se ima v kratkem preseliti in ca. 2000 južno-ruskih beguncev. Neodpustna gospodarska škoda bi bila, ako bi se pustilo naprej nadaljevati sedanji način likvidacije. Uničiti in raznesti brez haska tako ogromno napravo bi bilo naravnost greh. Zato se je zbrala skupina interesentov, da odkupi od vlade to taborišče, ki je Kakor za nalašč stvorjeno za industri-lizacijo. Tamošnje barake bi se dale z malimi popravili adoptirati v delavska in uradniška stanovanja in industrijski tir pa za zgradbo velike tovarne. Kakor čujemo teko pogajanja za osnovanje velikopotezne vagonske tovarne in se je že v ta namen zbral večji domači kapital, in našle inozemske tvrdke, ki so pripravljene dobaviti vso potrebno strojno opremo. Strniško taborišče ima za industrializacijo razen navedenih še mnogo drugih predpogojev. Leži ob glavni železniški progi Pragarsko-Čakovec iri ima v bogati okolici na ptujskem polju zelo cena živila. Bližina Maribora in falske elektrarne direktno vabita podjetnike. Med mnogimi industrijami pa, ki se morajo pri nas vstvariti je ravno tovarna za železniške vagone za naš promet najbolj aktualna in važna. Kateri borzni efekti in državni papirji imajo sedaj vrednost. Ker je gotovo med našimi čitatelji tudi dosti tacih, ki se interesirajo za navedene papirje, naj omenimo nekaj o njihovi borzni oceni koncem pretečenega leta. Za časa vojne sistirano je bilo malo ne vse borzno poslovanje in ko se je isto oprostilo obstoječih spon, vrglo se je vse le na delnice, ki so duševnih sil, bo težko tajiti, če se pomisli, kaj da nam bo treba vse v inozemstvu kupiti in da so pri velikih podjetij predvsem merodajne dolgoletne skušnje vodilnih mož. Kar se tiče notranjosti Jugoslavije, pride za sedaj za naselitev novih industrij predvsem zaledje Trsta, Reke in Soluna v poštev. Gre se za bližino morja in za sredstva luke (pomole, dvigala in druga prometna sredstva, skladišča itd.), kakor tudi za prometna sredstva iz te luke v notranjost dežele. V začetku smo na te tri kraje vezani, naj bodo naši ali ne, V drugem slučaju bo seveda država skušala dvigniti lastno dalmatinsko luko, v kar pa bo menda rabila desetletja. Za eksportno industrijo bo ozadje teh luk še posebno prikladno, ker je kvantitativno že prej uvoz vedno prekašal izvoz in bo dolgo vrsto -let ta razlika še l/razitejša, vsled česar so lastniki ladij primorani nuditi za izvoz posebno nizke cene. Za slovenske pokrajine je treba še navesti razlog, da jim je neobhodno potrebno, na lastnih tleh vstvarjati industrijo, ker so v agrarnem oziru v Jugoslaviji najšibkejši. Treba pa je velike naglice, če se hoče bližajoči se višek konjunkture izkoriščati. (Dalje prihodnjič). dosegle cene, kakršnih bi ne bil preje nihče pričakoval. Le efekti s trdno določeno obrestno mero, posebno pa prioritete in zastavni listi ostali so močno v ozadju in to osobito na Dunajski borzi. Tam so notirale na pr. nekatere prioritete železnic jedva 50% nominalne vrednosti ter nesle tako več nego 8°/o. Bukovinska posojila dobila so se lahko še pod 70% nominalne vrednosti ozirom na to, da rumunske oblasti še ne plačujejo obresti. Temu nasproti plačevali so zastavne liste nekaterih sedmograščih zavodov z blizo 90 o/°, ker so že izplačevali kupone v razmerju 2 kroni za 1 lei. Tudi černo-viške zeleznične prioritete so bile še po ceni. Isto veljalo je tudi za nekatere, zdaj jugoslovanske papirje. Med tem, ko se že tržijo kranjska in hr-vatska posojila na Zagrebški borzi in notirajo ta na Dunaju čez 300, dobili so se bosanski zastavni listi ozir. prioritete , za 50% nominalne vrednosti, ker srbska vlada še ne izplačuje do-tičnih obresti. Veliko povpraševanje pojavilo se je v zadnjem času po ogrskih zastavnih listih in to povodom dviga tamošnje valute. Za 4 ‘/2% zastavne liste Peštanske komercijalne banke plačevali so nad 135 avstr, kron ozir. 125 za one od ogrske deželne centralne hranilnice. V primeri s tečajnim poviškom ogrskih rent so ogrske zemljiške obveznice po ceni, ker imajo tudi te kritje v čeških in rumunskih krajih, spadajočih prej k Ogrski. Zelo zanemarjeni so vsled vojne te vrste poljski papirji; dobilo se jih je lahko znatno pod pari. Le oni glaseči se i na nemško marko plačevali so se bolje. Naloge naše vinske trgovine. Producent redkokdaj prodaja svoje pridelke naravnost konzumentu; kot posredovalca rabi k temu trgovca. Bolj kakor vsak drug producent, rabi' takega posredovalca vinogradnik. V svrho prometa s svojim pridelkom se vinogradniki lahko združujejo v zadruge in potem prevzame vlogo posredovalca zadruga. Drugače pa pripade ta vloga vinskemu trgovcu. Dasi ima vinska ali vinarska zadruga za vinogradnika največji pomen, ker je v tem slučaju vinogradnik, kot član zadruge, soudeležen tudi na čistem dobičku trgovine, vendar so zadruge zanj težavne. Prvič je pod današnjimi pogoji z malimi sredstvi zadrugo težko osnovati, težko preskrbeti s potrebnimi stavbami, 7. inventarjem, zelo težko je dobiti potrebno obratno glavnico in najtežje zanesljivega: in usposobljenega človeka, ki bi jc vestno vodil. Od dobrega vodstva pa je odvisen ves uspeh ali neuspeh podjetja. Pa tudi v drugem oziru ima zadruga, ako je res ustanovljena in vodena v smislu zadružnega zakona, nasproti vinski trgovini težavno stališče. Vinska zadruga je omejena le na gotov vinski okoliš, da strogo vzeto, samo na svoje lastne člane iz tacega okoliša. Le od njih sme vinogradnik kupovati in njih pridelek razpečavati. V slučaju slabe letine, slabe kvalitete si zadruga ne more pomagati. Od svojih članov mora prevzeti vsak, toraj tudi slab pridelek, ne more ga pa z vinom iz krajev, ki razpolagajo z boljšo kvaliteto, izboljšati. Naravna posledica tega je, da ne more pridelka svojih članov tako unovčiti, kakor to lahko stori vinski trgovec, ki nima v tem oziru vezanih rok in vino lahko poljubno reže z boljšim vinom, ki si ga preskrbi iz tujih krajev. Zato bo gotovo imel dober vinski trgovec nasproti zadrugi lahko stališče in najdemo tudi v krajih, kjer je vinsko zadružništvo zelo razvito (na pr. na južnem Tirolskem) vinske trgovce s cvetočo vinsko trgovino. Vsaj tudi načelo zadruge vinski trgovini nikakor ne nasprotuje, osobito mu ne dela konkurence v tem smislu, da bi tlačilo tržne cene, kajti ravnotako kot vinski trgovec je tudi zadruga interesirana na tem, da so tržne (oddajne) cer.e vina primerno visoke in take cene vzdržati, je pravzaprav naloga vsake zadruge-producentov. Ako tedaj trgovec nudi pridelovalcu ugodne cene, potem sploh potreba zadruge odpade in obstoj vinskih trgovcev je s tem omogočen. Vsak vinski trgovec si pa mora biti tudi svest svoje naloge. Njegova naloga ni le preskrbovati konzumenta s čim najcenejšim vinom, temveč njega naloga je tudi, omogočiti obstoj producenta in spravljati čim več njegovega pridelka v promet. Ako pri tem vinski trgovec plačuje vina po kvaliteti, bode s tem ugodno vplival tudi na racionelni razvoj vinogradništva sploh. Današnje razmere za to niso ugodne. Danes, v času splošnega pomanjkanja se plačuje dobro in slabo blago skoraj jednako visoko. Producent ni tedaj na' tem prav nič interesiran, da bi pridelal čim boljše vino, temveč le na tem, da pridela čim več vina. Zato se danes žalibog opaža, da so pričeli vinogradniki saditi pri nas in drugod zopet manj vredne trtne vrste, ki so jih bili že zdavnaj opustili. Po 25 letih so zopet prišle v modo razne amerikanke-»direktorice«, trte, ki rode vino s posebnim duškom (fox£) in ki ne morejo nikdar dati vinu one fine kvalitete, kakor ga dajejo žlahtne evropejske vrste trt. Vinska trgovina ima tu važno besedo. Ako bodo naši vinski trgovci plačevali vino po kvaliteti in tu res v polni meri vpoštevali kvaliteto, kakor jo na pr. vpošteva vinski trgovec ob Rer.11 v Nemčiji, potem bo knialo minulo stremljenje vinogradnika za pridelkom slabše kvalitete, ki utegne biti za naše vinogradništvo sploh pogubo-nosno, kajti čisto gotovo je, da bode težko inozemsko konkurenco, ki zna na svetovnem trgu prej ali slej nastati, vzdržal le pridelek dobre kakovosti, ne pa blago slabe vrste. Oglejmo si tedaj malo, kako vinsko trgovino imamo doslej in v kterem oziru bi jo bilo treba izpopolniti. Naša sedanja vinska trgovina ima mnogo napak. Največja je gotovo ta, da se ne zaveda svoje naloge nasproti vinogradništvu. Vinski trgovci niso pri nas (vsaj na Kranjskem ne), kakor drugod, nameščeni po vinorodnih krajih in zato ne poznajo težav in teženj vinogradništva. Z vinsko trgovino se pri nas ba-vijo po večini ljudje, ki nimajo nika-kega strokovnega znanja, zato gre njih stremljenje le za tem, da čim več mogoče vina prodajo, ne da bi konzu-mentu res kaj prvovrstnega nudili, Za naše razmere je značilno, da sredi vinorodnih krajev trgovci uvažajo k nam tuje vino in delajo ž njim konkurenco domačemu pridelku, mesto da bi skušali odpreti našemu vinu trg na zunaj. Če tega ne storimo, bodo vinski trgovci sami kmalu uničeni, kajti kmalu bo preplavljen ves naš trg s tujimi vini tako, da ne bomo mogli nič ali le malo spečati. Pred vojno so se k nam na Kranjsko uvažala po večini cena istrijanska vina, čeprav slabe kvalitete, da celo tirolski petijot. Danes, ko nam je Istra in Tirolska zaprta, pa je našlo k nam pot banatsko vino. Gotovo je, da banatsko vino, čeprav močno, nima te slasti, kakor naša domača vinska kapljica iz dolenjskih ali štajerskih goric. Poseben, čuden duh banatskega vina, konzumentom ne prija. S tem, da bomo pri nas mesto domačega, skušali razpečavati banatska vina, ne bo nam nič pomagano. Banatsko vino naj bi služilo vinski trgovini le v pomoč, osobito za rezanje šibkejših domačih vin, nikakor pa ne za direkten konzum. (Konec prihodnjič). Ministerijalni tajnik Cigoi. Varstvo industrijske lastnine. (Nadaljevanje). Nadalje more izpodbijati patent oni, ki trdi, da je patentirani izum njegov, ker je on pravi izumitelj ali ker je on izum pridobil zakonitim potom, ne pa lastnik patenta, ki ni ne izumitelj, niti njegov pravni naslednik; ali pa oni, ki trdi, da je bistvo patentiranega izuma brez njegovega privoljenja vzeto iz njegovih industrijskih naprav, iz njegovih narisov in opisov, ali posneto po njegovem načinu, izde- T R O Q V S K I !.m+mrnm-mv .1.»,,.. .. ...... lovanja. Tožitelj, ki s svojo tožbo uspe, more v obeh teh slučajih tekom enega meseca po pravomočnosti sodbe zahtevati, da se razveljavljeni patent obnovi in prepiše na njegovo ime. Napram lastniku patenta, ki se nahaja v dobri veri, zastari ta tožba v treh letih ra-čunaje od dneva, ko so je patent vpisal na njegovo im«. Z razveljavljenjem patenta prenehajo vse pravice, ki so združene z njegovim obstojem, zopet pa z izjemo one licence in pod istimi pogoji, kakor smo to videli v prejšnjem odstavku; ako je tožitelj dal prenesti patent na svoje i.ne, mora to licenco sprejeti na svoj patent, ostane mu pa pravica do odškodnine od strani onega, ki je upravičencu licenco dal. S tem smo navedli vse slučaje izpodbijanja veljavnosti patenta in njegovega nadaljnega obstoja; kakor vidimo, se z izpodbojno tožbo omogoča razveljavljenje vseh patentov, ki imajo kak nedostatek, ki se bodisi pri uradnem predhodnem postopanju s prijavljenim izumom ni videl, ali ki se z ugovorom ni uveljavljal, odnosno brezuspešno uveljavljal. Kar se je takrat zamudilo, ali s čemur se pri ugovoru ni vspelo, se more uveljavljati sedaj 7. Izpodbojno tožbo. — Omenili smo že zgoraj, da se s tožbo mora zahtevati od lastnika patenta tudi prisilna licenca, da more z tožbo pred-uporabriik izuma uveljavljati svoj« pravice, in da more končno lastnik kakega prejšnjega patenta s to tožbo zahtevati, da se poznejši patent proglasi odvisnim od njegovega, ako te zihteve ni stavil že v ugovoru zoper prijavljeni izurn, ali ako z ugovorom ni vspel. » O vseh teh tožbah razsoja poseben odbor uprave, ki se imenuje odbor za izpodbijanje; sestavlja se iz pet članov, in sicer dveh pravnikov in treh tehnikov. Postopanje pred tem odborom je neposredno, ustno in javno, toženem se dostavi tožba na odgovor, v pripravljalnem postopanju se izvedejo vsi težji dokazi (ogledi na licu mesta, zaslišanje prič v inozemstvu, dolgotrajna preizkovanjn in poskusi izvedencev), nakar se z glavno razpravo završi postopanje. Za pripravljalno postopanje, za glavno razpravo kakor tudi za celo dokazilno postopanje veljajo — do izenačenja zakonov •— predpisi civilno-pravdnega reda za kraljevino Srbijo (§§ 149 do 302). Zoper sodbe odbora za izpodbijanje je dopusten v roku 30 oni priziv na kasacijski odbor uprave, ki se sestavlja tudi mešano, in sicer iz treh članov poklicanih od najvišjih državnih civilnih sodišč (stareji po činu predseduje odboru) in iz dveh tehnikov, ki se vzamejo izmed tehničnih članov uprave. Člane najvišjih sodišč imenuje ^ kralj na predlog ministra trgovine in Ji člane pa določa predsednik kasacij-skegt^ odbora od slučaja do slučaja. Postopanje pred kasacijskem odborom ni več ustmeno. Priziv se dostavlja nasprotniku na odgovor; nove naredbe in novi dokazi se ne dopuščajo, odbor odloča v nejavni seji na podlagi dejanskega stana in dokazov, ki se nahajajo v spisih. Z razsodbo kasacijskega odbora je inštančna pot završena. V izjemnih slučajih in iz razlogov, ki jih zakon taksativno navaja (§ 426 civilno-pravd-nega reda za kraljevino Srbijo) je dopuščena obnovitev postopanja tekom enega leta po pravomočnosti prve sodbe. 1 oda vse pravice, ki so jih medtem na spornem predmetu v dobri veri pridobile tretje osebe, ostanejo v veljavi brez ozira na izid obnovitvene tožbe. Da bi se lastniku, ki se mu je njegov patent izpodbijal in ki je v pravdi zmagal, zagotovilo nadaljno mirno uživanje njegovih pravic In da bi -■se iste tožbe ne ponavljale, določa uredba, da se na zahtev lastnika patenta vpišejo v patentni registsr pra-vomočne sodbe odbora za izpodbijanje in sodbe kasacijskega odbora, ki se je ž njimi razsodilo: da določena okol-nost, ki jo je navajala tožba, ne jemlje izumu sposobnosti patentiranja; da izum, ki je predmet izpodbijanega patenta, ni indentičen z drugim že patentiranim izumom; končno, da se zaščiteni izum v dovoljni meri izdeluje v naši čržavi in, da niso dani razl#gi, dn bi s* patent odvzel. Posledira tega upisa v patentni register je, da se poznejše tožbe, ki se oslanjajo na iste dejanske okolnosti in ki ponujajo ista dokazilna sredstva, odbijejo iz uradne dolžnosti, četudi stranke niso iste, kakor v prvem sporu. IV. Preidem k razpravi o varstvu obrtnih vzorcev, obrazcev in trgovskih ter tovarniških znamk. Sliko (ali risbo), ki se po njej izdeluje kak industrijski ali obrtniški predmet, imenujemo vzorec; obrazec (model) ni samo slika industrijskega ali obrtniškega predmeta, temveč predstavlja ga že plastično: slika preproge je vzorec, preproga sama ali del iste je pa obrazec. Trgovske in obrtniške znamke (žigi) so znaki, ki služijo v trgovini za to, da se blago ene trgovske tvrdke ali enega obrtnega ali tovarniškega podjetja razlikuje od blaga druge tvrdke ali podjetja; znamke nam povejo iz katerega podjetja izhaja blago : ogromne množine jekla proizvaja industrija, toda nože z znamko »Solingen« je kupec najraje vzel. vse, kar v naslednjem navajam za vzorce, velja vedno tudi za obrazce. Z novo kraljevo uredbo se pri zaščiti vzorcev in znamk uvaja postopanje, ki je v naši državi novo. Do sedaj sc je ta zaščita vršila v Srbiji pri prvostopnih sodnijah, odnosno v Beogradu pri trgovski sodniji, v drugih pokrajinah pa pri trgovskih in obrtnih zbornicah. Varstvo vzorca in znamke, prijavljene in zaščitene pri teh zbor-nicah, se je v naših krajih z vpisom v centralni register na Dunaju, odnosno v Budimpešti razširilo na celo državo. Po naših novih določbah se pa tudi te vrste industrijske lastnine prijavljajo neposredno pri centralnem uradu, pri »Upravi za zaštitu industrijske svojine« v Beogradu, ki jih, ako prijava odgovarja predpisom, vpiše v svoj register in s tem zavaruje za celi obseg kraljevine. Na ta način preneha za te posle kompetenca prvosteperiih sodnij, odnosno trgovskih in obrtnih zbornic, ki so odslej izločene od sodelovanju pri varstvu industrijske lastnine. Vzorec, ki ga kdo hoče zavarovati, mora predvsem biti nov; to pomeni, da se pred prijavo ni že javno uporabljal, razstavljal ali potom tiska opisoval, odnosno da ga ni že prej kdo zaščitil za isto vrsto blaga: tudi se vzorec ne smatra novim, ako je tako sličen drugemu že prej registri- ' ranemu vzorcu, da se od njega razli-kuja le po neznatnih oblikah, ki niso bistvene in ki vzorec radi njih ne napravi posebnega, od starejšega že re-, gistriranega vzorca različnega splošnega utiša. Novost se tudi pri prijavijo- • nem vzorcu ne preiskuje iz uradne viti visa opuščena hmeljišča, se uvea hmelja tudi v to svrho natančno nadzoruje, da se ga ne uvozi čez potrebo; morebitni preostanek bi namreč škodoval ceni hmelja iz 1. 1921. Z veliko napetostjo se pričakuje razglasitev letošnjih ccn. Pričakuje se, da hmeljski komite pred novim letom Ge bo končal svojega dela in da bode Še le potem trgovina s hmeljem presta.« »Iz tega je razvidno — piše Saazer »Hopfenzeitung«, — da skrbi angleška hmeljska kontrola natančno za to, da se ne uvozi več hmelja, kakor ga Anglija rabi in da se bode skrbcio za to, da bo Angleško samo pridelalo toliko hmelja, kolikor ga potrebuje. Brez dvoma je, da se jim bo to s pomočjo države* tudi posrečilo. Kaj bo pa potem z našim češkim • in posebno žatešklm hmeljem ? — Kam naj potem eksportiramo naš hmelj? — Po naredbi čehoslov. Izvoznega urada se je onemogočilo nakupovanje češkega hmelja pijonirjem žateškega hmelja — trgovcem iz Nemčije; leti se danes pečajo le še z nemškim hmeljem. Če pa bo v teku nekaj let prišlo do tega, da Angleške ne bode ve! rabilo tujega hmelja, potem se bode hudo maščevalo gospodarstvo čehosl. hmeijskega sindikata, kateri je kupcem iz Nemčije že dve leti zabranil in otežkoči! nakupovanje našega hmelja; le-ti pa tudi pozneje ne bodo hoteli več kupovati našega blaga. Odjemalci našega hmelja bodo le še čehosl. sindikati, kateri pa bodo potem hmeljske cene sami določili in hmeljarje tlačili. To so čehosl. sindikati že zadnji dve leti nameravali, pa se jim ni posrečilo. Nastopil je zvesti zavezanec — Anglija — pa ne na ljubo čehosl. sindikatu, nego lastnemu dobičku na ljubo; pa če bo Anglija pridelala s<’ma aadosti hmelja, potem so sindikati na suhem, kar jim pa ne bo škodovalo, ker bodo med tem že imeli svoje railjonske dobičke na strani. Udarjen bo le hmeljar, kateri bo prisiljen iskati pomoč države. Ni še vse zgubljeno — še je čas, da so marsikaj reši. Izvoz hmelja se naj oprosti vseh ovir, da zamorejo hmeljski prekupcl brez razločka na narodnost In državljanstvo — Iskati kjerkoli novih odjemalcev. Če pa teh ne najdejo, potem bodemo šli s hmeljem krošnjarltl v lastno, kakor tudi v škodo države.« Kaj sledi iz navedenega Članka iz nemškega časopisa za nas slovenske hmeljarje ? Evo: 1.) Nad-jri»dukcija na Angleškem nam ne bode v dobiček — t« je sigurro. 2.) Obseg novih hmeljskih nasadov naj bo v pravem razmerju k celemu posestvu; skrbimo, da bodemo pridelali potrebni fivež na domači zemlji. 3.) Pridelujmo le blago prve vrste. 4.) Domači trgovini se naj posreči, industrije za dobo petih let, tehničnef| dolžnosti, temveč ‘le na zahtevo inte-, , spraviti naš hmelj potom Trsta ali Reke resirane stranke v slučaju spora. —’/*. n* svetovni trg. Vzorec mora nadalje zadostiti zahtevi,’ ’-----------——_______, .-____________ da njegova oblika ni nemoralna, da se M « » ne protivi javnemu redu in da ni oči-i^ Kp€}£)BSIs vidno namenjen le varanju občinstva;% Kako bodočnost Ima eksport našega hmelja na Angleško/4 »Saazer Mopfen-Brauer-Zeitung« objavi v 48. štev. z dne 25. nov. m. I. članek z zgoraj navedenim napisom; ker je njegova vsebina zanimiva tudi za našo hmeljarje, hočem« ga objaviti tudi v slovenskem jeziku. »Iz Londona piše nekdo v »Allg. Brauer-Mopfenzeitung« sledeče: Po dosedanjih uradnih določitvah je Angleško letos pridelalo 279.000 centov hmelja, torej za 50.000 več nego J. 19i9. Ke? je vporaba hmelja na Angleškem padla od 600.000 centov na manj k&kor 550.000 centov, rabila bi torej še okroglo 300.000 centov tujega hmelja. Ker pa hoče angleška hmeljska kantrola obno- različnimi lesnimi industrijami, za katere jo dovolj raznovrstnega lesa v bližini na razpolago, osnovanje igra-čarske industrije, kakor je na Češkem in v Nemčiji. Za uvoz najenostavnejših galanterijskih izdelkov in norimberškega. blaga izdajamo letno mnogo miljonov, naš domač živelj pa, ki bi lahko izdeloval to doma propada in se mora seliti v Ameriko. Želeli bi, da posvetijo poklicani činitelji študiju tega vprašanja potrebno pažnjo in po možnosti že v letošnji proračun vpo-stavijo potrebne kredite, da se pošljejo nadarjeni domačini v inozemstvo priučiti se tem strokam, da se te industrije vpeljejo pri nas! Mnogoštevilni naši galanteristi bodo gotovo z veseljem podpirali to akcijo in se udeležili sigurno z kapitalom snovanja potrebnih podjetij, ker jim sedaj itak prohibitivna uvozna carina ovira uvoz in jih sili, da se osamosvoje od inozemstva. Izvoz in tivoE. Prost uvoz sladkorja. Ministrski ekonornska-fmancijski odbor je 13. t. m. zaključil, da je promet z sladkorjem, tudi uvoz, popolnoma svoboden že od 14. t. m. proti plačilu monopolske takse dveh dinarjev pri kg. za uvoženi sladkor. Vs? druge pristojbine ostanejo nespremenjene. Sladkor domače industrije je podvržen istim pristojbinam kakor doslej. Ta odredba bo najbrž® pripomogla, da se bodo cene sladkorja znatno znižale. Proti monopolu moke v Čeho-slovaški republiki. Čehoslovaška vlada jo hotela upeljatl monopol na uvoz moke. Proti temu monopolu so protestirale trgovske zbornice v Pragi, Brnu in Olomucu z vsemi trgovskimi gremiji, ker bi se s tem onemogočila vsaka konkurenca ter bi ne bilo mogoče, da bi se temu, za vsakdanjo potrebo tako važnemu produktu znižala cena. Izvoz Iz Švedske. Švedska vlada je preklicala izvozno prepoved za pšenico, rž, ječmen, oves, zdrob, fižol, deteljna semena, seno, slamo in rep« za krmo. ,- Krošnjarl in domače Industrije ne sme predstavljan podobo kralja ali ; na Dolenjskem. Pod Avstrijo, ki je z drugega člana kraljevske hiše, ako r!.( dezinteresom motrila gospodarski po-prijavitelj nima pravice njene uporabe;.||l0žaj naše Dolenjske, je večina prebi-ne sme predstavljati državnega ali dru-^ valstva iz krajev okrog kočevske že-gega javnega grba, ako se prijavitelj ^lezniške proge počenši od Dobrepolj ne izkaže, da ima dovoljenje pristojne.*® jn Velikih Lašč pa do Kočevja se pre-oblasti. Vzorci, ki so namenjeni za^iiv]jaia na {a naiin da s0 deioma monopolizirane predmete, se zaščitijo^krošnjarlli po svetu, hodili kot kostaj-le na zahtevo monopolne uprave. - (Dalja prihodnič). narji na Dunaj in v druga velika mesta, deloma kot gozdni delavci na Sedmogražko in v Rumunijo, deloma pa so doma izdelovali suho leseno robo, sita, škafe, kuhinjsko orodje in zobotrebce. Mnogo te robe se je prodalo v Istrijo, v sedanje zasedeno ozemlje in v Trst. Po prevratu pa so se razmere dokaj spremenile, ^rošnjare-nje in bivanje po Avstriji jim je precej otežkočeno, ker tam domačini nimajo dovalj posia, v zasedeno ozemlje skoro dve leti niso ničesar prodali in tako se te domače obrti popolnoma obstale. V zasedenih krajih vlada velika revščina in ljudstvo nima na nerodovitnih tleh dovoljnih dohodkov, da bi se vzdrževalo delo. Zato bi vlada, posebno pa ministerstvo trgovine in industrije z urado^n y.a pospeševanje ob rti našli hvaležno nalogo,da v teh okrajih ustvarijo nove domače industrije, katerih v Jugoslaviji nimamo. Na mislih imam« predvsem med Narodna gospodarske zadeve. Trgovina. Znižanje cen sladkorju. Upravni »dbisr tvomice sladkorja v Čukarici jc zniža! ceno sladkorju od 14 na 12 din. za kilogram. Blag« našo kraljevin«. Naša trgovska agencija v Solunu naznanja, da je dospelo 5 parnikov Iz Liverpoola, Amsterdama in Hamburga z blagom za našo kraljevino. Industrija. Nova gozdarska del. družba v Kranju. Mesto del. družbe za gozdarsko industrijo »Kranj«, ki se radi raznih težav, katere je delalo ministrstvo ni moglo osnovati, bo začela v Kranju v kratkem svoje poslovanje del. družba »Josip Banbajer in Sin«. Glavnica znaša 4 miljone kron. Mineralne vode. Naša mineralne vode so se t?.kc> podražile, da se je njih konsum silno zmanjšal. Iz tega vzroka se je tudi dobivanje mineralnih vod znižalo za 30«/.■ 80 vin. trošarine na liter mineralne vode, je prvi vzrok povišanju cen, ter draži produkt, kateri je bil pred vojno iako poc* M nesorazmerno z njegovo ceno, če pa računamo k temu še visoko železniško tarifo za prevoz, se visokim cenam ne smemo čuditi. V sosednih državah ni v tem oziru nič bolje. Mathoni Gieshtibel, ki je imel prej okolo 100 delavcev ima le še 8. V Karlovih Varih je dobivanje vode palo za 68°/„. Nemški premog. Državni urad je odklonil predlog rensko - westfalskega premogovnega sindikata o zvišanju cen za povprečno 25 mark pri toni, ker zastopa stališče, da se mora tudi na tržišču za premog pričeti z znišanjera cen, na nikak način pa sc ne smejo dovoljevati nadainja povišanja, ker se povišani lastni stroki krijejo z znižanimi cenami pri surovinah in pri dobrih dohodkih iz postranske produkcije. Oenarstvo. Izvanredni kredit od 1.500,000.000 dinarjev. Narodna Banka je dala ministru za finance nov izvanreden kredit od 1.500,000.000 dinarjev. Država bo plačala ta dolg v teku desetih let. Nova banka. V Bugajni bo osnovana nova banka pod imenom »Srpska banka d. d.« z 800.000 K glavnice. Promet. Kredit za zgradbo hiš za železničarje. Ministrstvo za promet je dovolilo kredit v znesku 7 miljonov dinarjev za zgradbo hiš za železničarje. V Ljubljani, Zagrebu in Beogradu se bodo začele graditi lesene hiše. Na ta način se bo zboljšalo stanje železničarjev in nekoliko olajšalo pomanjkanje stanovanj. Kredit se bo pozneje zamogel še zvišati, če se bodo te zgradbe dobro obnesle. Vagon Praga Zagreb-Beograd. Iz Beograda se poroča, da je čehoslovaško ministrstvo za promet dovolilo, da gre direktni vagon I. in II. razreda, kateri vozi sedaj trikrat tedensko med Prago in Zagrebom do Beograda. Ta promet prične takoj, ker se je čakalo, da preneha rudarska stavka. Upe)ju:ejo se na progi Zagreb-Beograd zopet vlaki štev. 5 in 6. Mednarodna železniška konferenca v Bernu, se je vršila začetkom tega meseca. To je bila prva mednarodna železniška konferenca p« vojni. Zastopane so bile razven Rusije in Grška skero vse evropske državo, pod-predsedništvom generalnega ravnatelja š.icarskih železnic. Naša vlada je po-slala na konferenco dva zastopnika. Rezultat posvetovanj je dal mnogo koristnega materijala glede urejenja mednarodnega prometa. Sestavljen je bil nov vozni red za ekspresne vlake, uvedeni s® bili novi direktni vozovi in določene nove zveze. Na)važne|ši pa je sklep, da se v kratkem času upelje direkten promet skorovoznih predmetov, katere bodo prevažali omenjeni vlaki. Za sestavo tozadevnega tarifa bo meseca februarja sklicana tarifna konferenca. Med drugim se je tudi sklenilo, da se bodo vse bodoče mednarodne železniške konference vršile v Švici. S tem sklepom pa Nemci niso bili zadovoljni, ter so zahtevali, da se te konference vrše tudi 'v Nemčiji. Hoteli bi v železniškem prometu igrati še vedne isto vodilno vlogo, katero so igrali pred vojno. Promet s Čehoslovaško. Naš in čehoslovaški minister za promet p«v-darjata v svojih brzojavkah petrebo p» kar najbolj intenzivnemu prometu med obema državama. Razno. Važno za mizarje 1 Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prajal nekaj mizarskega kleja lnteresenti-obrtniki naj priglase svoje potrebščine takoj pri imenovanem uradu v Ljubljani. Kultura tobaka v Sloveniji. Vodstvo tobačne tovarne v Ljubljani poroča, da rok 31. januar za prijave glede tobačnih nasadov v Sloveniji ni točen. Ker se urad za tobačno kulturo za Slovenijo šele ustanavlja, se bodo prijave za gojenje tobaka sprejemale šo cel februar in prve dni meseca marca. Tudi ne bo treba pošiljati prijav na monopolno upravo v Beograd, temveč potom županstev in finančne straže na odkupne urade v Sloveniji. Pravilnik za poslovni obrt še do danes ni izdan, če tudi je stopil finančni zakon že 6. t. m. v veljavo. Ker je zakon v marsikaterem oziru nejasen, je tak pravilnik nujno potreben. Gospodarska In trgovska organizacija ?jneških Slovencev. Beneški Slovenci se gibljejo ter osnavljajo v Postojni krepko gospodarsko in trgovsko organizacijo na široki bazi. Ta organizccija bi imela skladišča, menjalnice po kolodvorih, delavnice, velik mlin itd —»Tržaška kmetijska družba« in »Goriško kmetijsko društvo« se bodo spojile v eno organizacijo. Utis, katerega je napravila naša država na nemško delegacijo. Nemška državna delegacija, katera je bila pod vodstvom ministerijalnega ravnatelja v. Stockhammerna v Jugoslaviji, se je zapet vrnila na Nemško. Utis, katerega je naša država napravila na delegacij« je jako zanimiv. Vojna je postavila to državo na tako stališče, da se bo morala v bodočnosti smatrati kot izvozna dežela velike važnosti. Izvoz bodo tvorili seveda agrarni pridelki, ker je kraljevina še danes, če tudi za'toliko povečana, v glavnem, to j« «0—90 odstotkav agrarna država. Potrebovala bo gospodarske stroje ln industrijske produkte, zato bo Nemčija hitela, da čimpreje odpošlje svoje zastopnike v Jugoslavijo. Bratislava trgovska centrala za trgovino z Balkanom. Center za če-hosIova.5ko trgovino z Balkanom bo Bratislava. Mesto bo v to svrho dobilo denarno pomoč. Trgovska pogajanja med Ceho-6lovašk.o in Italije. Med Čehoslovaško in Italijo se bodo kmalu začela trgovska pogajanja v Rimu, katerim bo služila pogodba z Jugoslavijo za vzorec. Čehoslovaška agrarna reforma in veleposestva. V svrho izvršenja agrarne reforme je čehoslovaška vlada izdala seznam veleposestev, ki bodo odkupljena po povprečni ceni, katera se bode šele določila. Podlaga za določitev cen bodo o-.e svote, ki so se v letih 1913—1915 plačevale v prosti prodaji posestev čez 100 h. zemlje. Takih veleposestev je 1144 in sicer, 742 na Les-kem, na Moravskem in v Šleziji, 402 pa na Slovaškem. Brez odškodnine bodo odvzeta vsa posestva, ki so bila pridobljena na podlagi plemenitaškega prava, ona, ki so last državljanov sovražnih držav in ona, ki so last habsburško-latarinške dinastije. Poleg plemenitašev so v seznamu škofije, samostani, nemški vitežki red, tovarna cevij Mannes-mann, tovarna za železo Vitkovice, nemška »Bodenbanka«, razne Rotschil-dove tovarne itd, itd. Jugoslovansko - italjanska zbornica v Rimu Jugoslovansko-italjanski trgovski komite v Rimu dela priprave za prireditev sastanka trgovskih in industrijskih družb v Rimu, ki se bo sklical v naikrajšem času, da položi temelj jugoslovansko-italjanski trgovski zbornici s sedežem v Rimu. Deficit nemških železnic: Za leto 1920 znfša deficit na državnih železnicah v Nemčiji 10 miljard mark. Vlada hoče napraviti vse mogače, da zmanjša deficit vsaj na 5 miljard mark. Gremlj trgovcev Cerknica-Lož je vložil svoja pravila potom okrajnega glavarstva (politične ekspoziture v Cerknici) dne 11./11. 1918 v potrditev mi-nisterstvu za trgovino in industrijo. Med tem časom je bilo 8 krat urgirano mi-nistcrstvo ln to pismeno in ustmeno, a pravil do danes še ni, ker so mjbrže založena. Načelnik je urgiral 30. decembra osebno. Reklo se mu je, da so pravila že poslana »zvezi«, kjer pa jih tudi ni. Prosimo nujno tem potom, da se pravila končno odobre in zadeva ureii. — Novavas, dne 4. januarja 1921. Slov. trg. društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. člane, trgovce, in-dastrijee in vse dotične, ki se zanimajo za trgovske razm*re v Siamu in vzhodni Aziji na predavanje, ki se vrši v pon-deljek 17. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Predavanje bo ilustrovano s skioptičnimi slikami. Vstop prost. Predaval bode gosp. inž. Terdo Lupša, ki je proučeval kot siamski državni svetnik skoro 15 let vzhodno azijske razm«re. Drugi dan po predavanju se vrši sestanek interesentov za eksport v Siam, na katerem bo dajal g. inž. Lupša posameznim interesentom zahtevana pajasnila. Na sestanku se bo razmotrivalo tudi vprašanje prve jugoslovanske znanstvene in trgovske ekspedicije v vzhodno Azijo, pri kateri naj bi sodelovali strokovnjaki iz trgovskih krogov. Naloga te ekspedicije bi bila navezati trgovske stike ter proučiti vse potrebno, da se ukoreninijo naši interesi na dalnjem vzhodu kakor iudi, da se osnuje trgovska kempanija glede uvoza in izvoza. Prejemnikom »Obrtnega koledarja« za l. 19211 Podpisano uprav-ništvo mora v najkrajšem času poravnati vse stroške za letošnjo izdaj* koledarja, zato apelira na vse prejemnike istega, da nakažejo nemudoma pripadajoči znesek K 20— za komad. Upravništvo »Obrtnega koledarja« v Ljubljani. Tržna poročili!. Bačka: Pšenica K 940 — do 970'--, ječmen K 520—, oves K 310 —, nova koruza K 360'— do 380'—, stara koruza K 300'— do 380'—. Novi Sad: Pšenica K 940— do 960’—, ječmen K 520 ■—, oves K 310—, nova koruza K 350'— do 370'—, stara koruza K 350'— d« 380’—, moka 6 K 14'60, druge kvalitete po 1 K ceneje, svinje živa teža K 26, svinjska mast K 43. Split. Na debelo bela moka 0 K 1600'—, krušna pšenična moka K 1300'—■, kristalna soda K 870'—, cimet K 52C0-—, poper v zrnjih K 4000—, rumeno milo za pranje K 2000'—. Osijek. V Baranji st plača pšenica po 1020 K, koruza 460—480. Na trgu je malo blaga. Osjek. Pšenica K 1000.—, moka 0 K 15 50, moka za kuho K J 4'40, moka za kruh K 13 20 do 13 50, nova koruza K 370'— do 380'—. Indjija. Pšenica K 1000'— do 1020'—, nova koruza K 370'— do K 380 —. Požega. Pšenica K 1020'—. Zemun. Pšenica 990—1000. Nova koruza 390—400. Dovoz slab, popra-šavanje veliko. marke poljsko funti . rublji ■ marke Praga: Devize. Beograd . , Berlin . . . Milan . . . Pariz . . . London . » Newyork . Dunaj. • . Zagreb . . Badimpe§ta Valate. jugasl. n®te marke . . . leji........... levi .... švic. franki . . lire........... francoski franki funti .... dolarji.... ZBricb: Devize. Pariz . . . London . . Newyork. . Berlin . . . Milan . . . Praga. . . Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt . Jadranska banka Jugoslaven. » Ljublj. kred. » Narodna » Hrv.eskomp. » Borza. 920'50 2530-- 333' 232-121-25 303' 526-50 320-87-12-41 5725 14-50 223-- 92250 2550 289- 234-122-75 305 529-50 322-88-1342 5*25 1550 225- Zagreb: 11./I. 12/1. 13./I. Devize. od do od do od do Berlin 213 — 216'— 212 — -2I4-- 210- 212-— Milan 527- 530 — 523-- 526 — 525-- London 545-- 5C0- 550 — 558'- 535-- Newyork . . . - 153 — 154-— 149- — 145 — Pariz 910-— 914-— 903-— 905-- 903- — 175'— 178-— 173'— 175 — 170- 172-— Švica 2300'— 2400-— 2200-— 2340-— — — Dunaj 22-70 2275 f2 15 2225 — — Ženeva . — — — Bukarešt 192-— 195 — 192 — 195- — — Valute: dolar 150 — 152'25 146-50 147-- 142 — 143-50 avstr, krone 23 50 24-50 23'- 24'- 36'— 24-- rublji 62 — 67- 80- — — ČeSke krone 168- 170'— 165 — franki — _ napoleonderi 478- 480'— 472- 475 - 46<>-— 465-- marke 204-— 205"— 202’— 204- 202 — 204'- lire 510 — 520- 510-— 520- 517-— Svic. franki — — — — leji 197 — 200- 196*— 198- 196*— 215-— levi — — — — — — Beograd: Devize: London 135 — 137 — 138 — 144 — Pariz 226 - 227'- 228-— 229-— Milan 130’— 131*— 129 — 130 — Berlin 52 50 53 — 52- 53 — Praga 44'— 44-50 4245 44 — Dunaj 5-60 570 540 5-50 Valute : dolar 37- 3735 36-50 36-75 franki 223 - 224-- 225-- 226-— funti — — 134'— 138- lire 128 — 130 — 128'— 130-— levi 41- 41-50 — — leji 49 — 50 — 4950 50'- marke 51-25 51-75 51 75 5225 avstr, krone 6 — 6'20 5-50 580 napoleondori 121- 123 — 119 — 120-- Dunaj: Devize. Zagreb""**^ 449 — 453 — 467-59 471 50 475-5C 479 50 Berlin 964- 970- 982 — 9S5- 1006 - 1012 — BudimpeJta 117.50 119 50 118 50 120 — 120 — 122 — Milan 2385'- 2405 — 2365- 2385 — 2400'- 2420 — Newyork 682 — t>86‘— 672-- 676-- 662-— 665-- Pariz 4115 — 4155'— 413C’— 4170 — 4255'- 4295-- Praga 782-— 785"— 794 50 800-50 814- 820-- ZOrich 10.565-- 10.615-- 10.550-- 10.650 - 10.775 - 10.825 — BukareSt — — 915 — 925 - 915— 925 — London 22i2- 2252- 2555 — 2575 — 2585 — 2605- Valute. dinarli 1794- 1814-— 1860- 1880- 1899- 1910'— dolarji 673- 677-— 662-50 666-50 683 50 687 59 francoski franki 4095 - 4135 — 4140 — 4180- 425250 429250 švicarski franki 10.550- 16.600- 10.550- 10.600 — 10.750 — 10.800- češke krone 785-— 788-50 — ogrske krone — — 121- 123 — 121 5C 123 50 leii 895- 905-- 905 — 9I5 — 905'— 915-— levi 755 - 765 - 795'- S05-- 815'— 825 — lire — — — — — — 1343-50 134650 300- 392'- 523-50 52650 318 — 320 - 86-- 87- 3925 2405 6-42 920 2260 7-45 1-125 4-30 1-45 8'65 denar blago 1850-— 1950 — 600 — 605-- 900-- 920-— 650'— 655-— 1510 — 1520 — 68 50 2540 233 — 121-50 297-521 315' 84-12 20 5750 1440 224- 115- 518-313 -83- 3955 2*07 439 935 22-65 7-65 115] 4 35 1-45 8 70 denar 1325-— 598-900' 650- 1510. 88 50 2560 — 235-— 122-50 299' 524 -317-85-13-20 58'50 j 15-40! 226- 116' 294-- 520- 315- 84-- 80 2375 50 82 50 2595 — 296'- blago denar blago _ 1825 — 602 — 595-— 600- 920-— — 655’— 650- 655 - 1520"— 1515- 1525 — i 8 v Muriboni Aleksandrom cesta štev. 45 kupuje io prodala rezom m tesani les v rt! rozini po dnevnih cenah. 23,52-25 _ 5c30f=aajc3t=ic3cac3ac3C3t=3B Na debslo. Na drobno. Leopold Pevoleb UaSljifflG - ŽSdousKa ulica 4. Trgovina s papirjem. Šolske potreb££ine. - Razglednice. 106, 52-16 Na debelo. Na drobno. aa aa aa aa aa aa na BB na aa BB Bil • B BB aa ■■ n« ca aa BB aa BB trgovina s papirjem na veliko LJUBLJANA Miklošičeva cesta štev. 6|1. priporoča od svoje zaloge: Trgovski, fini in srednje fini pisarniški, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) in itavadni oraofnl papir. Pisemski papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko 6»e8o in rujavo. BB HI BB BB 55, 52-26 imm aa BB ■a aa Zvonorska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana‘-inipori. Eksport. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužiriarsko in kemijsko stroko. 65,26-25 OeletrMa mnini- fiktfirne&ii mm Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 25, I. nadstr. Manufaktura m tkanine. 1 1 1 Konkurenčne cene. ! I! 118 52-11 Anton Tonejc in drus MarI“bor, T-uLgrosla.T7i.3a, trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na debelo. Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon 5t. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru. UVOZ. ------ IZVOZ. I Z TT O Z TA TC. Hedžet & Koritnik Ljubljana, Frančiškanska ulica it. 4. Telefon Inierurban št. 75. _—_-__ Dobiva ponajvef Iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modne in perilno blago. 11, 50-25 flDRIfl PROIZVODI K LJUBLJnun ( rfLEf |Ta.U0i- VS razmnože/alnt aparat, razmnožuje strojno to ročno pisavo potom nelzra.ijfae steklene plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 The Rex Co. Ljubljana, Oradi stel 10. Moderno urejeno popravllnlca vseh pisalnih strojev. i ir. hthp PEUIHIH IH se zopet dobavlja. Zastopstvo: A. BUTSCHER trgovska agentura Ljubljana, Gorupova ul. 3. Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista*. Ljubljana, Seienburgova ulica št.l. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapitol 20,000.000 K. - Mtm okrož 6,000.000 K. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd. Eskontira: menice, terjatve, fakture. Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd. Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. Brzojavni naslov: Eskomptno. interarb. tel. St. 146. 50, 20-20 lilCfftflPfl * P°Po!ne elektrarne,prekozemske cen-m&LUlSiU« trale, popolne napeljave v mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in ^signalne naprave itd. Dnfcfftlf * n‘Iotore> diname, pretvoritelje (Umformer), UUMUvla generatorje za motore,ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinska uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materijal vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materija! za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd. m?dtrna telesa za razsvetljavo, na-* mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških, osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah. 70, 2.0—12 fillltdfO * nov‘ P»atentiranl „Sona“-zvonci t$y&liljUlliLKSb • za močni tok, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov z* oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa „Sonavox , patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov. »SVETLA elektrotehniško podjetje JANKO POA L®wo .Effenberger & Cie. Centrala LJUBLJANA NajboljjSa Izvedba. - Takojšnja odprema. NajniSje cene. • Ponudbe in pofasnESa na ietjo vsaki (as brezplačno na razpoCago. Podružnica v ZAGREBU Frankopanska ulica štev. 2. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo line illi 19 čevlje izdeluje 140, 48—:; Tovorna lesenih žebljev Ivan ml. Tacen pod Šmarno goro pri LiuliLari. Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba! 2, 50-24 HEIHIBBIHI Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila i Mi, Celje. 7 Naročite vzorčni zavoj 12 komadov.-; Izdelava zelo natančna! Cene posebni nizke 1_ J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za i išno rabo in kadilo. Kupuje 60,-20-20 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni. Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 80, 20-17