3TEV.-NUMBBR 172 bhajs mk du daUj R «C Glasilo slovenske narodne podporne jednotb t UrWalIki ta upramtAki promrti MIT S. Lmdak An Ott\m o# PsbMeatton MIT South Lavndait An r.lfhoaii. aoek««U 490« nm * « o—— «i a-* a is*. <1 »o»Ui« prv+tod •iS-,-- — maki of kletni krofi izjavljajo, de je Francije krive. Fran-rije, najbogatejše deŠek v E-k ropi, diktira e silo evojega rlata tudi AagUjt Stimeon od-Moral v Berlin London, 24. jul.—Dršavni taj-: Stimson in finančni tajnik Uon sta bila sinoči gosta nem- > delegacija. Stimson odpotuje ies z nemškim kancelar jem jeningom in zunanjim mini-om dr. Curtiusom kakor tudi z fleškim zunanjim ministrom ndersonom vred v Beffyn. krtin, 24. jul — Lofidonska iferenca sedmih detel, ki je t »klicana na iniciativa prednika Hooverja, da reši Nem- > finančnega propada, ja bila oluten fiasko. Taka je sodba :ielnih in osUlih političnih gov v Berlinu brez strankar-razlike. Najkonservativnejše enje je, da je trimesečni krasto milijonov dolarjev le rana pomoč, najslabše skrpucan npromis, kl je krlao Nemčije podaljšal, nikakor pa ne in jšal. pečina kritikov odprto tejav-da je Francija kriva london-ga fiaska in da se kancelar tening in zunanji minister dr. tius vračata domov malone enih rok. rancija je sti Francije. To ja jasno posla londonska konferenca, femška vlada je einoči dovoda vložniki lahko vzamejo ank do prihodnjega torka po dnevno na Čekovne račune in 17 od hranilnih vlog. Dalje ja la odredila kovanje velike te srebrnega drobiža, ker lju-nimajo več ftaupanja v papir- Astorjeva poklt kslla prad Utvinovim v Proai la ga je mifeeti za ženo ru-akega profeaorja, kl je v A-meriki i denar. lllazai radar ubil pat oeeb lercer, Pa. — Maroo Demo-ti, 46-letnt rudarski delavec. / četrtek zblaznel in uatrelll oseb ter ranil Štiri. Najpr-je ubil svojo ženo In njeno ro, |>otem je šel na ulico in 'Ijal na slepo, kogar je videl. 1 je še dve ženski in enaga o-ta. Končno Je trgovec George »ters ustrelil vanj la*a teŽ-ranil. Tedaj šele so ga prijeli azorožill. 24. jul. — Nancy A-stor, znana , torijka v angleški zbornici in dramatik George Bernard Shaw sta včeraj prejela br-aojavko is Ne* Ha vena, €bnn.r Združene države, katero je poslal ruaki profesor Dmitrij Kri-nln, ki poučuje aa univerzi Yale. Brzojavja se deloma glaal: "V imenu člOvečanakih načel prosim, pomagajte moji ženi v Moskvi." Astorjeva je šla takoj z brzojavko k Maksimu Litvinovu, komisarju zunanjih za^ev. Pokleknila je pred njega in rekla: "Prihajam k vam kakor kmetica pred carja", nato mu je dala brzojavko. Lltvinov je prečital vsebino in odgovoril, da ta zadeva ne spada v njegovo področje. Sovjetski uradniki ao avetoVa-U Aktorkl, naj ae obrne na vodstvo politične policije. Poskus, da dobi zvezo po telefonu z odgovornimi uradniki, je bil brez uspeha. Stvar je bila nato odložena aa dva dni, ker se je Astor-jevi, Shawu in drugim v skupini mudilo na poatajo, da odpotujejo v Leningrad. Zagonetka profesorjeve $ene je ostala nerešena. New Haven, Con. — Dimitrij Krinin, profeaor na Yalu, Je v j^rfatj^^kl^ zojavil Astorjevl ia Shawu v t je V zapo>u v Moskvi. Povedal je, da je bil prej profesor v Moskvi in poslan je bil z neko Inženirako misijo v Ameriko. Ko pa je tu izjavil, da ne pojde nazaj v Rusijo, ae aovjeti maščujejo nad njegovo ženo. Veliki stavkevaJ Izpadi «ew Yorka na Kak la nazaj v 17 nrak *ew York. — Letalec Frank srks Je 28. t m. posekal avoj ni prejšnji rekord, ko je po-I iz New Yorka na Kubo In *j v sedemnajstih urah. V ku je bU samo 14 ur in ta >ut. Njegov prejšnji rekord *il 18 ur In 40 minut Kavka tcranton. Pa. — fctlristo stev-sklh delavcev je sastevkalo, so Jim ikvIciniki znižali maa-u 15%. Delodajalci ao ae polili znanega argumenta, da bo kanje mead pqnfslo vaš dala. Centralna deUvaka unija v antonu je obljubila podpora v kar jem. iteKrf (lHiil^r Madrid, 24. jal. — Krvavi izgredi v zvezi a atavkami aindlka-liatlčnih unij ae nadaljujejo po vaej Španiji. Najhujši nemiri ao danea v Sevillu, Malagi in Barceloni. Števila mrtvih ni znano, toda samo v Sevillu je bila cad-nje dni 24 oa#b ubitih; število ranjencev vsekakor znila čez tisoč. Policija je aretirala okrog 600 sindikalistov. <>p , • V Madridu ja bilo jrčeraj prijetih tudi sedem monarhistov, kl, ao obtoženi, da aodelujejo a sindikalisti. Vlada je odredila, da se začaano zapro vsi glavni stani sindikalistične organizacije in val aktivni aiadikaliati ao prišli pod nadzoratvo policije. Sevilie je danea pod kontrolo vojakih čet. Bindikalietična organizacija je napof anarhistična. Odklanja vsako politično akcijo. In njen program je oborožena revolucija in vlada sindikatov. Sedanje stavke in nemira je izzvala z namenom, da dia kreditira začasno vlado In onemogoči sprejetje u-stave v novi Zbornici. Mka glede Zdravila' prati raka Chkago — Mre. HDda Bittner, SMS Manitou plače, je te dni vložila to«bo za |S0,000 od-i kodni ne proti dr. Otto Holin-gerju In njegovemu pomočniku Leeterju Tlltonu, kl prodajate "novo adravflo" proti raku. To-šiteljica navaja, da ae je podvrgla njunemu zdrarijenju, toda "zdravilo", a katerim ae ja auzala, ja poelabšalo njeno stanje. Odbor špecialisiov t unlrar-ae Northvreetern. Id je pred ne-davnim praiskal to "adravikr, ja izjavil da ja vaa akupsj navadna mSzarije, ki je brez vredne- aa ... Viharna rudareha konvencija * . •'• i j Med radarji na polju antracite ae širi opozicija proti Lewleu v in njegovim uradnikom Sc ran ton, Pa. — (FP) — Znamenja za permanentni razkol med rudarji na polju trdega premoga ao ae pokazali na kon venclji prvega rudarakega. di-strikta UMWA takoj na prvi seji, ki je bila zaključena v največji konfuziji. John Boylan, predsednik prvega diatrikta, je naletel na veliko opoaicijo a strani inaur-gentov; kl ae he strinjajo z nje- min Lewisovo politiko. Na na ao leteli razni očitki, češ, da zanemarja avoje dolžnosti in ne protektira interesov Članstva Zlasti je bil v obsojanju glasa n Walter Kostrell, kateremu je Boylan kot pred-aednlk konvencije vsel beeedo. To je dalo povod za viharne proteste in aledila je bitka na peatl. Boylan je potem pozval policijo in državne miličnike, naj napravijo red, kar ae je jim končno tudi posrečilo. Tom Maloney, eden od rebel* nih voditeljev, je povzročil velik vihar, ko je izjavil, da ga je adminiatracija ogoljufala pri štetju glasov, ko je kandidiral za dietriktnega predsednika. Rcbelni delegat je zahtevajo, da se predsedniku Boylanu odvzame -pravica do imenovanja konvenčnih komitejev. Izjavili so, da ne bodo dopuetili, da bi Boylan vladal prvi diatrikt ter ko kot vlada Le^ia dlstrlkte ns polju mehkega premoga, ter zagrozili, da bodo izvolili avojaga Ua t.Milf t.ol (ia do prevzel voo- štvo konvencije. Radi velike brezpoaelnoati, ki prevladuje med rudarji na polju antracita, je članstvo zelo vzrujano in odpor proti Lewi-sovl ter njegovih pristašev dominaciji narašča. Ckieago, III,, aoboU, 25« julija (Jnly 25), 1B81 uaa. aet ef ost Problemi železni* skih unij Nova ravolta ae kuka v UUnolakl I kaznilnici Joliet, IU. — V novi di<žavni jetnišnici v Statevillu je bilo v četrtek veliko razburjenje, ko ao uradniki izvedeli, da neznane oaebe utihotapljajo orožje ln atrelivp jetnikom, ki ee pripravljajo na nov upor. Vodatvo je odredilo, da val jetniki, 2800 po številu, oatanejo 24 ur v svojih celicah, dokler ae ne izvrši korenite pretakava. Val zunanji oblaki jetnlšnice ao bili uatav-Ijeni za te čaa. PRIPRAVE ZA SPI ■■■ SKiStAVKO Delegatje na radarski konferenci v Pittaburghu obHodili taktiko UivSove unije Pitteburgh, Pa, t- (FP)—Delegatje na konfarenci National Minera unija ao aB odločili za kampanjo, da organizirajo enotno fronto rudarjev, ki naj bi potem napravila načrte za splošno rudarsko atavko pod vodatvom 4e unije. fBlU» JL WNtfr. tajnik Trade Union lige, ter nekateri drugi govorniki, ao ave-tovali delegatom, da skličejo drugo konferenco v oktobru, kl naj bi določila datum sa proglasitev generalne atevke. Delegatje so sprejeli večje število resolucij, vaebujoč zahteve stavkajočih rudarjev. John L. Lewla, predsednik UMWA, je bil predmet oetrim napadom. Obtoien je bil, da sodeluje z o-peratorjl ln vladnimi uradniki v poskusu, da ae potlači gibanje, ki ga je pričela National Minera unija. Podani aa bili dokazi, da je Lewla bolj jalnterealran v načrt za razbitje stavke kot za organiziranje rudarjev. Konference aa je udeležilo 682 delegatov, aastopajoč rudarje v državah lllinoti Penn-sylvanlja, Kentucky, Ohlo, Ar-kanaaa in Virginia. Ti ao ra-prezentirali 101,880 rudarjev, med temi krof 5d,p00 stavkar-Jev. Poleg dekgatov ar je kon-^erence udeležilo večje število goetov. X, Cermak ae prana fdtfMl aeper krizo Naw York. - Čikaškl župan Cermak, ki je te dni na oblaku pri demokratakih voditeljih v New Yorku, je rekel v četrtek v razgovoru z reporfcerjt, da on ne ve kako bi ae rešilo vprašanje prohlblclje in ekonomake depresije. TI dve vprašanji, Ja rekel dalji bosta Igrali glavno vlogo v predsedniški kampanji prihodnje leto. Aretacija mladik radlkaleev De n ver, Cola — Michael Klein ln Sol Grecnberg ate bila aretirana, kar ata razpečevala letake proti militarietlčnemu vežbanju v šolah. Oba ate člana Mladinske komunistične lige. Obtožena ate kršitve zakona proti kriminalnemu alndlkalia-mu- m m Državna policija v P *d ji kl ja v i* J I« kejaB^r. ke se pri ajtti I pmtl privatni pe. Pa O teh ae bo raapravljalo na abo- ruvanju škaekutlvnih uradni* kov ' j .j * Waahlngton, 1). C. (FP) — Izvršni uradniki šeleaniških u-nij ae bodo 27. julija sešit na konferenci v.tem mestu, kjer bodo razpravljali o vašnlh problemih, ki čakajo rešitve. Med temi sta najbolj pereči breapoeel-noat in akrajšanje delovnih ur. Program glede ^krajšanja de« lovnih ur je bil še ratificiran na dveh konvencijah Železniških bratovščin, M bU H vMM v prošlih dveh letih. V skrajšanju delovnika vidijo bratovMlia solucijo problema breapoeHno-ati med Članstvom. Njihov predlog je, da Železniške kompanlje skrajšajo delovni čaa, da tako P ^»prečijo redukcije železniških delavoav. Drugi raaen problem Je vprašanje glede zvišanja tovornih prevoznih cen. Zaelišanja o tem ao v teku pred meddržavno tr-govinsko komisijo. 2elezniškl magnati zahtevajo, da komiaija dovoli zvišanje za 18%, kar ie splošna depreaija »nižala dohod« ke Železnicam. Voditelji šelesntških bratov-Ščin še niao Izrekli avojaga mnenja o tej zahtevi, domneva ae pa, da bodo o tem raipravljali na avojl konferenci. tfpravljM)« bssk prat UpnvIUUI propadlih tank i kamlas alača na račun vla- gateljev Chicago. — (FP) — Državni avditor Oacar Nelaon ima polne roke dela a pojasnjevanjem u* pravljenja bank, kt ao zaprla vrata. Kritike proti adminiatra-cljskemu aiatemu propadlih bank postajajo čedalje glasnejše. Nelaon, kl je v prvi vrati politik, 1» menuje upravitelja, kl morajo aeveda biti njegovi politični pristaši. Znano ja, da polomi baak, pomenijo izgube za vlagatelja, toda mastne dohodke odvetnikom ln drugim prijateljem dvftavnega avditorja. Veliko število bančnih polomov v Chieagu in drugih meatih države, je pomnaiilo dohodka Neleonovim prijateljem. Odvetnik Joaeph B. Fleming je prejel $20,000 kot pravni zastopnik za Kxchange State baako, kl je imela vlog v vsoti 1800,000. Willlam J. Bathje pa ja prejel $10.000 kot upravitelj. Vlagatelji ao dobili 20%. Prav te Fleming In lati Bathje ste profltirala tudi od drugih bančnih polomov, Fleming ja prejel $20,815 sa svojo dalo kot pravni zastopnik za Prograzelve State banko, ki je imala la u $460,581 Vlog. Bathje ja "saalu-žil $7,500 kot upravitelj Craw-ford State banke. Navedeni slučaji pa niao lajamo. Na stičen način bogata tudi drugi Nelsonovl politični prijatelji, izgube pa trpe le vlagatelji. Brezpeedni dela vor a mri valad »trajanje Chicago. — Robert W. Dean. 60-letnI tesarski delavec, je bil v četrtek najden mrtev v svojem stanovanju v Daa Plaiaeeu. So^dje ao povedali, da je bil le dolgo brez dela la sradirtav aa sksistenco, toda proeiti po*** nI hotel. Zdravaik, ki je pre iskal mrliča, js konatetiral, da je umri radi stradanja. Delavci v Wl Reševanje kapitalističnega sistema v Evropi Bllskovlla ilksiks JiMrtl® Obtožene^ kar drve v aapor ali aa proatv: ata kriminalnih zadev rešeaik v enem dnevu Chkag* r Sodnik Joaeph B. David je tudi stopil v tekmo za rekorde ip doaegel preoej uspeha. Zadnjg arado je sačel z bliskovito naglico pometati • kri-mtudnhMraa dev a in i na Oekkoah, Wls. — Wlaeon«in ska delavska federacija'je B8. t. m. na tukajšnji svoji tetai konvenciji soglasno sprejela r eljo za modifikacijo V< ga zakona la postavna vareaje in prodajanje ^ENifcl kna do 2.78% mu svojaaa aodišča menda a namenom, aa naredi več prostora v okrajni jafti, v kateri je aadnja mesece preoej šn j a gneča. Sodnik je v aredo v dveh u-rah ln pol rešil 86 obtožnic. Obtoženci sq enostavno korakali li-pred njega in aodnik Je rapldno delil zaporne obsodbe aH oprostitve, toda zadnjih je bilo malo. Obaodbe ao tako padale, da ao tri šenak* v aodllnlal omedlele menda same nervoanoatl. Slo je nekako takole: Zadeva mladega fanta, kl ja bil obtolan, da ja oropal neko že neko. Sodnik je vprašal šen-akot "Kako veate, da vaa je te fant oropal T — "Po potezah njegovega obrata," Ja bil odgo< vor. — "To ne drli. Zadeva rešena. Obtoženec proet Na-prajr ? Madeva moša, kl ne ikrbl za avojo ftlno. Mož: "MoJa lana me vedno praganja, vedno ml ji aa> jutami in dajati ji moram denar kar beleč." — Hodnik: "Pa «i taka delajte. Zadava rešena. Naprej l" „ , •• ^ladtiva pijanca, ki Ja na volilni dan zabodel s nožem drugega. Prianal Je, da ja bil pijan. — Sodnik: "Na volilni dan ae ne pije. TridaMt dni. Naprej I" Zadeva zamorca, kl ja oalepa« ril drugega za $1200 in priznal. — Sodniki "AH mlatite vrniti denar r — Obtošenec: "Ne mislim, kar nimam." — Sodnik: "Od enega do doeet let v Joliet Naprej 1" Zadeva drugega ropa. toda priče niao prišla. Sodnik: "Ako ni prič, nI tožba. Oproščeni. Na-Pi*J r x In teko dalji v galop. V Aa-trtek ja «dnlk David raftll pat zadev v p#r minutah. Naznanil pa ja, da njagov veliki dan bo v petek, ko namerava rešiti ato zadev v enem dnevu. Stavki Mstnlh delavotv se Url Delodajalci grozijo a uvašeajem Whlte Platna, N. Y. - (FP) — Nadaljnjih šeatate delavcev, kl aa bili lapoalenl pri gradnji državnih ceat, aa je pridružilo atevkarjem. Delavci zahtevajo osemurnik in pet dolarjev na dan ter priznanje unije. Vršilo ie ja še večja število konferana v dosego sprave, ki pa io ie UJalovile vsled trmoglavosti kantraktorjev, Delavcem ponujajo 48 centov na uro, obenem aa pa zagrozili, da bodo importlrall večje število atevko-kaaov ia New Torka. Takoj po progiašenju atevke ao ae delavci organizirali v La-borers asociaciji. Nekateri kon-trektorji po eleer pri volji pri-znati organizacijo, toda večina Delavci io zaetevka!!, ker Jim Ja bila zalšana mezda ia 18%, Vdt^kot tisoč delavcev ja priza- Heparalfa gibanje mad radarji j Shamokln, Pa. — Tukaj ae Je te dni vršil Javni ahod, katerega aa ja udeležilo krog tiaoč radarjev la na katerem ao^aa izrekli sa ustanovitev separatne unija. " e »alfi Oflelelnl Waaklngton a ■■ readega pološaja, kl ga je u-atvarila finančna kriaa v Nemčiji, zato je poalal avoje za-»Upnike v Evropo, da zaščlti-ja Investicije ameriških bankirjev Waahlngton, D. C. — (FP) — Ko ao nekateri amerUkl Usti ob-jsvili napoved, katero je izrekel Montagu Norman, ravnatelj angleške banke, ^a prati konec kapitalističnemu sistemu v Evropi, ta ne kodo druga drisvs prisko-čile na pomoč Nemčiji in Jo izvlekle iz finančnega kaoea, Je n-vladala velikanska nervoanoat v l>olitlčnih krogih V kapitolu. Ti napovad, kl jo ji podal veliki duhovnik kaplteliima, ji bila reano priznanja o rušenju obstoječega siatema- Kapitalistični aiitem ae Je pričel krhati valed svoje laat na nikompetentnosti, brca vmešavanja aoclaUatov ali komuniatov. Saj je to dijatvo priznal Norman, prijatelj Millo-na la drugih kapi,tal lito v. de celo potem, ko ji Hoover objavil svoj načrt enoletnega moratorija madiavainlšklh dolgov ln nemških reparacij, nt moglo to preprečiti odtoka kapitala li Nemčija. Kvidentno ji bilo, da niti francoski niti amariškl bankirji »a verjamejo, da ki Hooverjev predlog aadovolji! Francozi, da bi prenehali i ekonomsko vojno proti Nemšiji. Danea se le lahka pavi, da io delavski problemi na tehtnici ns konferencah v Evropi. Zaključki londonske konferenci bodo ima-li veHkaaaki pnmen as gibanje pa v*m svetu. Očlvidao ja, ds se zsstopnlki kapitallatič- naraščajočega ya aovjetika Busija ln kateri ogroši kipitaU-atičnl sistem. Ameriški bankirji io od L MS posodili nemškim drtavam, ma-itom ln kapltallitom več kot dvo milijardi dolarjev. Nemški narod Je sedaj teko parallalran, da aploh ni upanja, da bi mogel plačevati obreetl in dividenda ameriškim bankirjem na vlošen ka- Ktal. Gotovo Je, da Nemčija m > mogli plašavati vojnih rana-racij tudi po preteku enoletnega moratorija. Kar Ja Mdaj na kocki, so privatne Invatleije ameriških bankirjev. Ti io pričakovali da bodo vlekli dlvldeada ad vloženega kapitala, toda v tem io ia motili, čeprav so kili nimlktm delavcem reducirane maade, da li tunaniamu kapitalu aaiiguva Obresti Redukcija mezd ji mižal« nakupovalno moč ln Mfl|» čija ne mora uvalaU toliko blaga fz Inozemstva, da bi uravno-veslla izvoz. Radi tega ji nemška trgovina zabredla v krizo la inozemski bankirji aa morejo ia-ttonltt lz nemškega IJudztva o-bfeetl na vlošen kapital. Blo aa Ja aa protekciio privatnih investicij, da m v«držl Nemčija prt življenju, da bi nemško daUvatva še nadalje dopridaša-lo žrtve in tako odvrnilo ša večji finančni polom, ko Ja Hoover poslal Btlmsona In Mallona na londonsko konferenco. Norman se Je prav dobro zavedal, ko je Izrekel avojo napoved, nevarnosti, kl preti kapitalističnemu sistemu v tej krizi. Ako se bo Nemčija zgrudila pod telo svojega bremena, bodo sledile vatikanske politične In socialne iz-premrmbe ne samo v centralni Evropi, temveč tudi v drugih de-lih sveta. Morda N bo potem u-raeničtla napoved, katero je podal pred nekaj tedni Nleholes Murray Butler, predsednik univerze Cotumbia, ln v kateri je dejal, da živimo v času. kateri ae lahko primerja dobi napadanja rimskega ceearztva. Injunkrije prati atevkarjem Trentoa, N. J. — Tranten Teztils Ca. ja izpoelovala aa aodišču InJunktijo, ki prepove duje atevkarjem plketiraaje to-t varne. •um. • *_ PROSVBTA Nemčija rešena? Voditelji trtritifctot* so zborovali v Londonu tri dni in Nsmčijs j« bila rešena! — Zborovale! eo ae ob večali, da dajo Nemčiji sto milijonov dolarjev kredita za trt meeece. Nato bodo pritisnili na prlvetM bankirje svojih de- , tel, naj dajo Nemčiji le ^^edjfete la^dalj-io dobo ISam inženir HSvor Jt poročil U rešilni načrt. In to je rešilo Nemčijo! Ali res? Koliko je zdaj rešenega v Nemčiji in kapitalistični Evropi? — Sto mHiJončkov Je za nevednega Zemljane »epk veota, toda za bankrotirano delelo kot j# Nemčije Je to toliko kakor sto dolarjev ze roi.tra Forda, če bi danea bankrotiral. Cez tri mesece bo Nemčije imele ato milijonov do-lerjev več dolge in še večjo krizo. Nemški drlevniki In bankirji aa čudijo in igralajo nad skopostjo svojih "rešiteljev", fa-šisti in komunisti pa pravijo nemškemu ljudstvu : Sej smo vam povedali . . . Stara prialovica "Kogar mialijo bogovi po-gubiti, ge najprvo udarijo t blaznostjo" se dobro reelisuje. Francija, voditelj evropske- ! ge kapitaligmfcioM bi Nemčija živel«, g noče tudi, da bf umrla. Nemčija mora večno umirati. Vaake tri meeece sme dobiti malo kisika, da pride malo k aapi. Toda Francija se — a svojimi adoptlranči vred — zalo moti, če de bo to rtftUo evropski kapiUlizem po-Umlranje lahko treje dalj čaaa, bo pa toliko /igfrfM^ koraka Te teden je dr. Arthur I. Kendall, profesor bakteriologlje na northwesternski univerzi Jf Chlcagu, naznanil, de J« odkril procea stimuliranja umetne raati bakterij (proatemu očesu nevidnih šivih glivic). Rezultat tega odkritja >, de se pokažejo človeškemu očesu s pomočjo ikreakope najdrobnejša bakterije, ki Jih »daj mogoče videti tudi pod mikroakopom. Doee-metode je bile, de ao IsboljŠavaJl mlkro-ki poveča majčkene rn-dmetju: !»<)>} >'* metode pe bo, da dejanald povečajo predmet sam In ge • tem privlečajo v ob-itiočje mikroskopa. Medicinski špeclaliati so brez obotavljanja igjavill, de Kendeltevo odkritje odplre vrkte novi dobi aa polju sdravilatva. Najmanjše fbrme bakterij, med keterlml aa ikrlvejo doslej te nevidni bacili runih nevarnih bolezni, pridejo umetno poreatte pred oči medicinske vede, nakar Jih bo lahke izolirati ln dobiti preve zdravilne serume proti njim. To pomeni, da je storjen nov in velik korak k premaga nju vgeh na varnih boleani, ki še vedno uničujejo človeke. Znanost, medicinska in ostale, koraka kljub vetm oviram in tetitfm borbam • predsodki In barbarakim praznoverje^ dalje ln dalje. • Pred dobrim tednom J« prišla veet ia Bkltimora, da Je dr. DenM J. Peaaegno uspešno ločit alamaka dvojčka takoj, ko fte ao ne-rodile, obenem Je pa reftfl njuno mater smrti. Operacija te vrste Ja bila nekaj nenavadnega, kajti zdravnik j« moral ne le prerezati irelfte-ne dale dvojčkov, temveč tudi reanliratl njune notrenje organe. Slamakl dvojčki navadno Jmajo skupaj zraščene organa In kri anegn kroli tudi v drugem. teto de bolescn enega pr#ido tudi v drugega. DOoleJ aa Ja separael-jk tekih dvojčkov nevedno ponearočfla (n obe tee umrle. Uapalna aeparaoija je trlumf mediclnake vede. Rešena ao bile tri ftivljanja. Slamakl dvojčki v večini alučajev umrejo fta ob roJAvu In nevadno umre a njimi vred tudi mati; oni pe, ki oatenojo livl, ao morajo vaa llvljonj« skupej vleči ln trpeti marsikaj, čeeer normalni ljudje ne morejo poJmiU. BaMmorskl slu-čaj pe kake, de tudi te ^normalnost laiinja s soete. Človeštvo oo more za to zahvaliti ne- cdvinni znan« m 11 Te dni jo Islla knjiga "Llving PhHo-aophleo", v kateri dveindvejaet a vato v no sna-nih mol opisuje ovoj« mlall o namenu llvljenje. Vrale oo Imena avotevnlh učenjakov in mialo-eov kot ao Einstein, Retth, Millikan. Dewey ia dni*. ZlvIJenaka filoanflja večine teh je Sgno-stična. i Ne primer Sir Arthur Koith, znani an-fteM btoftog, prav«: "Ako M vsi ljudje mjell ntmlb ■ bfMke b msft krajev T * ••Tafl V r8eve njega C levelaad. O. — Dne 1. evgu-aU so bodo vršile velike delevske demonstracije proti vojni po celem svetu. Demonstrirelo bo za V »-dno delavstvo Tudi v Clevelendu bo teke tanonatracije dne 1. avgnlta Države troAijo milijone dola/Jov V. vojne namene, za atredajoče delavce pe ni ne dela Kapitalistične države ai priza-devejo, da uničijo sovjetsko Ru-sijo7To jim ne bo uspflo, kakor te doeedej pokaralo. Saj so naj#fle proti njej le vse, ker ao pač moglej pe Ji niso mogle veliko Tkodovati. RusijA koraka napcef in poataja z vsakim dnem silnega v vseh ozirih. Razume sa, ds tudi v Rusiji danes še ni ker se jih ne more pri-Toda deluje ae ne tem, de d$f deleVIVfO^več ppsvie, de v Rusiji- prednoot ned __drugih ImPiteMstičnih državah pe as toteši delavna z rszntmi mil oš- ll..hLi I ^ m n »II finskimi aarovv; i Mno je, dn Ime Amerika vsega dovolj. Poljskih pridelkov je olibe, de Jih onlčujefo. Kljub temu mi strada na tisoči in tiao-če ljgdt Ali nI t6 bedasta uredba?! Krasen sistem moderne ki ji gospodsrl nenasitni kapitalistični moloh. Sedej je čas, Js se delavske mase pre-bude/de vidijo 4o, ki ga eovsro-Ča sedanja družba. Izkoriščanje na vseh koncih In krajttl, glsdov vanje in strsdanie v Industrijskih centrih, bogatini pa žive v Treba bo preurediti vgs sistem erneljlto. To pe zamorsjo storiti o delavci sami, oziroma njih voditelji, za katerimi pa mora stati delevstvo. Sovjetska Rusija Je pokszsla pot, delavstvo oatellh deAela pa JI naj sledi, ds ns ravno po lati 0oti, ker so razmere v vsaki drftavi malo drugačne, pe vsaj po istih amernicah in do 1-stega ciljal dO svobode vsega de-avstvs. . Dolžnost delavstva vsega sveti Jda brani sovjetsko Rusijo pred napedl kapitalističnih, mo-~ , ld diktirajo svojim Rapitelizmu gre za kožo, zato pa ae vrše danes ratfp^on-fertnoe v evropskih slavnih mestih, Na vsak način hočejo reši-ti raapadejočl sistem. Krpajo ga in krpejo, toda kmalu tudi krpe ne gpdo več dnUde. Svaka sila do VSe mena. efigpUkem nesramna 1 stvoJeSlif ta jam pod te-e. Kdaj bo val delavci vojnim pripravam. Od voj-delavstvo nič, ampak le kosti. Vsi se morsmo skupaj strniti ln gleano zavpiti, dA. nočemo vojne, Ampak dela, Mela in pošteno plačilo. I j morsmo sahtevati val, in solidarno. Val zasege ln eden se vse, naj bo nate geslo. Ivan Molek Je zapieel, da en aem JI nit, vsi mi skupaj ps »m» moč, sils. Držimo se ten gesla in de-monstrirajmo našo solidarhoat dne I. avgusta, da nas bodo val slišali ln ss sa vedli naše mo& Vsi delavci V Ctevelandu pohitite na vssdstevske domonstre-cije dne t. avguste v glavni del meete. m svobodo pravice vseh d old voe v l—Kari Trinaatii. ne raz pojav ni bolelo — m metic tudi ne, ker ae niaem opekel. Bom le dobil pravega, če ga pe ne. sej vem pod kojim dežnikom tiči. x Sem le večkret trdil, de pri 'E' kaj radi uatverjaJo prepire Dokaz je tukaj, de ač niaem motil. Dopis, pisan po "Ob udi ju", In priobčen v 'E', ae Je tikal Slo venskega narodnega doma in movega direktorija na St. ave. in pe členov kluba, kl so v^ direktoriju. To po tleti ljude, ki ljubijo svoj narod — narodov dolar, naše trgovce itd. ter udarjajo po eociaiietih. Pravi, de bi bil kmelu posdbil povedati, de je imel "Ivan Cankar" piknik in pa "Jadrea* v Collinwodou. Seve, tega ni pozabil povedati. Pozabil pe je, kgr ime ateb spomin, na "Slovsne Repubhean Club". Tudi ■ morali biti tisti, ki so sA isobraz bo in kulturo. P« menda nI bilo nobenega. Ivan Cankar je mrtev, ali njegovih živi in bo tivel med zavednimi ljudmi. Dramatično društvo "Ivan Cankar" v Clevelendu tudi živi, ampak Cenkerjeve d« la in njegov duh so mrtve pri omenjenem društvu. Zato menda ni bilo na pikniku onih, ki vedo, ds drultvo "Cankar" ni Ivan Cankar. * f Ce Je "Obudjr" mena iakaUna teh piknikih, mu moram na la-loat povedati, dA niaem trgovec, de bi lahko svoj proetor zaprl v nedeljo, pa šel na zabave v dovje, daal bi dostikrat red Delam kakor v Rusiji pri bo vlkih. Kadar pade dan, pa če gospodov, beračev ali pa doma. In dostikrat Usti ni piknika. Kader pa bom doval bknko, tiskarno, trg« "spoekeesr" eli kaj podobnega in če me bodo "Obudiji" dobro pošečali — potem bonr le zafcrfa-vil včasih kakšen petek, jjesetak eli pe še več. Pa KAJ bi tufli de-lel človek, če je sAmo delevec. Mi pač niamo za med one, ki ne« kličejo "gospod". No, pe nas |e lahko "Obudy" kje vidi. saj smo bili že večkrst ns piknikih in še celo lansko jessn na farmi na pikniku "samostojno Zerje". In tekret ao gosdovk spregovorili, sedaj pa "Obudi" !■■[( p f. BaiMč. varnostne naprave. Zato pa se na večih krajih v tej okolici zemlja pogreza. In temlid mne#Q fcA- M. vem, da ie to obn^ vplMgdbhola. Ker t*. « niti malo ne briga za človeške livl jen j a. Ce jih deputilerifi ne strahirajo in pobijejo,pa jim preti nesreče a tem, de se zemlje pod njimi pogrezne. Omenjena rojakinja je bila sicer težko poškodovana, ass Ji sedaj že obrača na boljše. Ona Je zvesta naročnica na Prosveto. Pred par tedni pa da bo ree suha. Priporočam ako Vas tek rojak obišče in ee nespodobno obnaša, da ga opozorite in mu deate boljše ideje kot Jih ime aam. Na ta način bo rojak videl, de se pravilno ne ravna, ker vem, da nima veliko aposobnoeti in je potrebno, de ga kdo poduči. Paul Klua, 6107 Butler st. Dotevetvo Je pokHceno! Nantiooke, PA. — V Proeveti sem čital dopia Tonete Lo-gerje is Clevelende. Zdi se mi, de rojeke Logerje poznem še iz Trbovelj, toda to ni vatno. Njegova izvajanja o njegovih dogodljajih v Rusiji bi bila zanimive, ako bi bile točna v fem, da ao bili med tistimi pe-bitimi (bilo jih je beje 500!) samil buržujf Število se mi zdi pretirano selo. AH niso bili med trst C.oiiiniroods Kde as je opekel? 0. — V četrtek t skmTdr -»M«** prsVmAt" MM I »s ne jv gflHarblč mmtmmti. ker ni 1 Vega Gotovo mlall, da sn| In tn g. Rogelj piaati, oo pa dobe tudi drugI, ki ao nek " ^aaa hodili v Š0lo.H Tako PoJaan^^udjT V grmovju Enakopravaostl je precej plahih laJceV, ki pltejo dopise Radi tegs nisem A nikoli mUtii de sneve aama z Rogelj nom „..«11 ( iiajtl takrat ne l>o več pogojev za «3 Ali je kje bi ne bili na bbžjem svetu dete, prj dMttl- ASp|n finsledili ^mm toliko podobnosti s njegovim očetom, materin stricem, dedom in celo s pradedtfm? s Ali Je kje kakšno mlado dekle, ki ga mUm gospodlči ne bi primerjali s to ali ono gnlj nitejšo filmsko'zvezdo? Ali pa moRki, poeta ve bi ne bili dobrodušni Prijatelji 8po J jali s postavo belvederskega Apolona? V takšnih primerah je seveda po n*V|J malo laakenja. Ljudje pač radi svoje prijata-Ije hvalijo ln poveličujejo. OmaloHžuj^jJ samo za njih hrbtom. ™ 1 V teh primerah je kajpak prev malo ossJ Ve. Enaki lasje, majhen nosek ali ps kofiZ obrvi, in Že je sodba storjene: Čisto takšnaU -kakor Pola Negril ^ Lahko se pa naključijo tudi takšne slifta.1 sti, da se jim človek čudi: nekaldni notranji individualni znaki, ki se navzven kažejo v kretnjah, hoji, značaju. kolike^ je težko zbolela rojakinja Inti-har in se je podsla v bolnico v Pittsburgh, Obema ŽeMm skorajšnjega okrevanja.—Anten Zl-b zastopnik Prosvete. Smrt člane Hedperia, Mlch. — Z naročnino na Prosveto, pošiljam tudi ta kratek dopis. Dne 3. julija smo prejeli brzojavko, da je prdminuT rojak John Gabor v Ottaeri, 111. Takoj smo se odločili, da gremo tja. Matt Hren in jaz sva "nA-pregla" karo in smo se z druži- m**4k« nwmr odpeljali na pogreb. Dne 4. julija ob 7. smo bili že tam, pogreb pe se je vršil dve uri $6 našem prihodu, jj . Pokojni 3ehn Gabox k ma h vasi Lepa njjva pri Mozirju na Štajerskem.' Star je bil 64 let ter dolgoletni član SNPJ pri društvu št. & v La Sallu, HI. Pokojni sapuiča tukaj hčer in več sorodnikov. Blag mil spomin. Vsem dH j atelje m v Ottawi in fr Sallu, ki smo jih obiskali, se iskreno zahvaljujemo za/naklonjenost in postrežbo. Sorodnikom pokojnega rojaka izrekamo naše sožalje I—Martin Pozeznik. siko Ae dva sdravs sobe, late) Je bolnik proteattral. je dejel dol-tert It dobil prnfefA". |gp>boČetja. nipwPačarič. PofočHo tstHirppfks Pltteburgh, Pa. —Dne 21. ju llja sem bil v naselbini Hbrery, potem pe tudi vCoverdalu. kjer je Bil še pred pAr tedni štrajk, sedej pe s0 ae poraženi vrnili apel< na delo, mnogo pe jih še apel na delo, mnogo pe jih Blatita, posebno nall rojaki, ae najbolj %dno drže. Slabi so sasedf prostore in neti ljudje bodo brez dete. Tod« tudi ze akebe bo prišel obračun., Povedali so mi, da se je pred dnevi rojAklnje Hadaiin tež-poškodovate pri delu na vrtu. remi ae jk udrie ssmlja Je padle več čevljev gio-preped. Plttsburška pre-družbe je namreč v vsele v rovih Ai brifl||, dA bi iti v praznine Delavcem ne Elyje Ely, Minn. — Rojakom, delkv cem naznanjam, da ae bo vršil dne 1. avgusta velik shod ob pol osmih zvečer na prostem pred Community Center poslopjem, First ave. E. k Harvey St. Ta' shod je bil že dvakret prepovedan, sedanji novi župan Wolf je pa dovolil, da deUri#|khko zborujejo in da lahko nastopijo delavski govorniki *x>d milim nebom. Zato ste vsi slovenski delav ci prošeni in vabljeni na ta Shod. Nastopilo bo več delavskih govornikov in boste slišali kaj je delavec in kaj je kapitalist in kje je vele obljubljene proeperiteta. Smrtna koea I Hibblng, Minn. — Dne 15. jd: lija je umrl v Minneepoliau v bolnici Josdčh Pakiš, star komet ** let. Pogreb ae Je vršil tukej dne 20. julija. Spadal hI k nobenemu društvu. Vzrok, mislim, je siromaštvo. Tu zapušča starše, 8 brate ig 2 sestri. Eden brstov -se sedsj tudi nahaja v bbteioi V Mi-neapolisi-Zellm, da M kmalu 6-kreval. Doma pa ima te nesrečne' družine bolno meter, ki ne sliši in ne more govoriti, hodi pe le s pomočjo drugih ln'to le dolgih lf let. fr -T Da ae vaa družina zavede, da i mejo le ns teni svetu nekAteri nebesa, drugi pa pekel, je poka-sei civilen pogreb ne pokojnim dečkom. Ze te krsje je bil te slu- RUnU> ^ čej nekaj izrednega, kajti tukej' J™ ni civilnih pogrebov. Pogreba pa ae ni udeležilo toliko ljudf, kot bi..... ae jih lahko udeldžilo za sinom družine nepredneg* nllitfftij«! Družini pokojnega moje sol* ~ posodil bi ti stotek, toda samo ped pogojem, de se te ne bo predolgo drlel. - Bodi brez skrbi, le denes bo v jrometu. M £Li Angkikl bojel naki,; Ti poje vi pe niso pri vseh ljudeh ei Nasprotno. -------- Kolikokrat slMimn besede: praska kal# mačka! Kako hitro saaledimo pri svojem t* prijatelju kalešno podobnost s psom. Kadtr izrečemo beae^p: pes, ne mislimo samo na eagl ampft splohi* P^.napasji zaroC asociacij nfvfezujejd^ljudje h* razi«. Pes ima razen dveh ules, štirih nog in rapen še nekaterih takšnih vidnih znakov | poeeben značaj, ki gk označuje, in če koga pru mer jamo a psom, ne pOmertl to, da ima glan kakor pes, ampak veliko voč, kakor n. pr. dt ima v svoji nsrsvi nekaj pasjega. Ako si s ste strani ogledamo stvar, bom videli, da ga skoraj ni iloveke, ki bi ne bil pS doben kakšni živali. Proaimo pa takoj, hej nam teh primer nihče ne zameri. Včasi bi bile tudi živali lafii užaljene, ko bi jih prispodabljali s kakšnimi odvratnimi človeškimi tipi. Veliko je prj lepih in ljubkih živali, kakor so med ljud* prijetni in odvratni ljudje. Potem bi ps bf trebA tudi to vprašanje le rešiti, ali je člot podOben Živali ali žival človeku. In če i pomišlimo, vidimo, da je prej človek pode živeffkekor narobe. Zakaj živalski tipi ao ste novitnejŠi. Na primer šimpans. Odkar jc n svetu, vedno Je bil takšen, kakrden je dsn^ Pač pe se menjajo glive, ki so njemu podoba« Po vsem tem bi bilo dobro, ko bi vzeli ii tOgrafski aparet pa šli z njim malo med ljudi Molki kaj ra^ primerja žensko z raznim lepimi hi ljubkimi ali manj lepimi in ms^ ljubkimi živalmi. Ali on dete to dostikrat k jese, ker ženska pogostokrat prevladuje. v tem pogledu nekaj Pomisliti j? tre« Gotovo pa je, da je pravice na moški strani, na profil zlobne, prepirljivo ženske, ps »s pil merjsti s peteHno+im profilom. Naj reče, kr Če kdo, oba sta si na moč podobna, toda ta ps dobnost nI preveč laskava sa — petelina. x Veliko ljubkejši pa ao aorodni pojavi 4 deklici in mačici. Mačke ima prav tako okni lo glavico in velike svetle oči kakor deklica, ii tudi deklica se tis prev teko sladkati kake mkčica. Fk tfudi njune kretnje so rt precej p dobne. Samo v neki stvari se ne zlagsta: d Ike' se boji mačk*, a deklica se boji — miške. • *. > Golob že bolj označuje tip omožene UM Njegove kiUtnje in njegova obrtnost nas nw* no epominjate na mlado goapodinjo. Zlasti dar kruli kakor pravn mlade ženka . .. tudi pav je bolj ženske ptice. Ne njej VA glave, ampak njegovA prikazen, hojs. al duhovno li* nestanovfr nja ns vA ' so moški A on v bok* * čaj, nlčemurnost, recimo: njej KpU is ludi tip? nežnosti, vle t^ ne, ljubke deklice. 'BAsuintrse samo po sebi dobnl .resnejšim živalim. Sa______H pr. je podoben šlmpensu — po obrazu in P videsu. Zanimivo je, kkko a6 si boksarji P» dobnl — drug drugemu. Fločato čelo in «J debele uatnloe, kratek vrat, široke pleča, m ' Adje. / "•'.' So lepi sterfljudje, ki apomlnjnjo ns Iejj POtem ao ljudje, ki spominjajo na tigra, koojl *t kameloC toda modki ao le najbolj pod^ psu. * jM Ali «e je kdb podoben angtelkemu bidde gu, ni tO prav nič laakavo zanj. Zakaj buM* gbv lik izdaja samo arttipetične lastnosti: hf talnost, zlovoljnost, predrznost. DomiUJevi molki rajši vidijo. jih primerja s hrtom, ker se hrt nekako s kroteko vede. Ampak včesl je on pra\ nage duhe. NajinteUgentneJii lik ima la tivahen foka. torej molki, ki ste foksu, bodite ponoSnll Debeli, rdeči ljudje i drobnimi očniJ minjajo oh praoče, potem pridejo: orlov^ obraz, volčji obrez, medvedji obrez. J Spoštovano čitateljice bo gotovo >pf»j| čila te členek, če bo pe upoštevale prtdejM pojasnile, ga t>o oprostile. AH k* poreko Uveli? — (Po D. P*>j ■ i i mmrnammmm ' la L kot verujem jas, de nebesp po mogoča svetu, bi al kmdft potrudili, dA M imeli Dokler ljudje mislijo, de eo le ptiči začasni preiskulancl, bodo slabo deleli is predovall." ' Koith geveda nima dbVolJ šol, teto si te vtvnri'1 J ] ; . ci sta s« hoteli naglo umakniti, a sta skočili naravnost pred avto, ki ga ni bilo mogoče naglo usta- lil so že zgodaj dop ali in igrali razn| du. Opoldne so se mi OBOTA, 25. JULIJA. ---| Vesti it Jugoslavije J ava zahtevala novo žrtev jeftici jo ■tonil 80-letni Ivo Knet Is Ljubljane I jubljana, fi. juliji 1951. Sva je sahtevala letos ie več »v, zdsj, ko je kopitna iezo-na viiku, ko imajo dijaki in ogi Uslužbenci počitnice, je tika struga vedno polna ko-tev* Mnogo Ljubljančanov se | kopat k Ježici v kopališče avraterja Stirna, ki je zgra-ob Savi prav lepo kopališče s dom za solnčenje, z restavra-itd. & > v i i 'js se je prišla kopat v soboto ja skupina fantov, med nji-tudi 20-letni Ivo Kosi, sin >jnika Narodne tiskarne ln mjm rjetfkojp^ jo prepeljal'v mesto v»c poslopje in se razširil na skladišče lesa. Prvi je o-požar železniški čuvaj 'er, ki je začel klicati ljudi, u je tudi plat zvona prebu-udi, ki so hiteli na mesto Tamkaj *ago in skladišči. V bližini se je nahajalo tudi skladiš-tsnega industrijalca Heinrl-iz Bohinjske Bistrici, ns skladišču pa je imel več tudi Papter z Bleda. Ogenj razAiril tudi na Heinrlhar-Iskladlšče. Ogenj je uničil tčevo žago in akladiifii t W-■s hlodi in deskami, Papler-pogorell hlodi, rezan les In ovi, tako da je obema sku-»ogorelo kakih 1000 kub. ov lesa. Helnriharju pa je Mo krog 450 kub. metrov in bukovih drv, Gas#ol so uspeli, da so satril poki se je hotel lotiti barake leznlškem tiru, kjer je shra-krog 100 vagonov drv. a je stala blizu postaje ter bela dva polnojarmenika. ila jo je pred leti neka t*, od katere jo je kupil Kr-a 580,000 Din. Krkoč je fta-izboljšal, nabavil si je no-trojev, imel je veliko skla-less. Zdaj je VSi pogorelo ^kode nad 1 milijon dinar-^ ni bil za časa ognja raz-veter, bi bila škoda še voč-N* bi se požar razširil na so-•kladišča ia poslopja. G*-z motorkaml se je potre-so ogenj omejili. Tri rke iz domačega okoliša eo •voje. Prihiteli pa eo todl iz Nemškega Rovta, Celin Srednje vaai. gli vožnji je skušal z eno roko zavreti, a je gramozna cesta iztrgala šoferju volan iz roke in motorno kolo se je prevrnilo. Pokopalo je pod seboj oba voaača, ki sta obležala pod kolesom nezavestna. Kopalci iz Zagreba, ki so se aolrtčili ob Savi, so opazili nesrečo Wr pohiteli na pomoč. Prenesli i*> oba na neki avto ter ju odpeljali v brežiško bolnico. O-ba sta Imela težke poškodbe ns glavi ln v notranjosti in sta u-mrla. Šofer povozil dekletca—Graš-čak Pavel Langer iz Bršljina'je peljal z avtom proti Novemu mestu. Ko je hotel prehiteti tovorni avto pivovarne Union,'sta se znašli na cesti dve deklici, ena od teh desetletna Anica Pečarič iz Prečine, hčerka gostilničarja. bolnico, sata pa je tudi javil o-blastem ves dogodek m zaprosil za preiskavo. Dve Američanki ae poneureč ili. — Dve mladi Američanki, ki potujeta po Evropi s svojim avtomobilom "Paikard", sta v četrtek potovali preko Dolenjske proti Zagrebu. Ko sta dospeli na vrh Gorjancev, se jima je pripetila težka nesreča. Ona potnica, ki je vodila aVto, je na vrhu, kjer se cesta na naglo prevesi, izgubila oblast1 nad volanom ter je avto v polnem diru zavozil v Skalnat breg in se prevrfeiKnazaj na oeslo. Avto se je pri tem popolnoma razbil, potnicama pa se kaj kiidega ni pripetilo. Slučajno v bližini si nahajajoči ljudje so ju potegnili iz zaprtega avtomobila. Ena jo imela ranjeno o-ko in potolčeno glavo ter jo je neki avtomobilist takoj odpeljal v Novo mesto k zdravniku. Razbiti avto pa so .naložili na tovor-ftfJV6k^opW£š fn odpdljfcl! v Ji-grsb, kamor sta odpotovali tudi wmmb> Elisa Sta ibeth E- obe potnici. I lipsioin njena nečakinja Mary iz New Yorka. Razbiti'avto je bil vreden krog 400,000 Din. Popraviti ga bo treba temeljito. Ca pi sta bogatinki, si bosta rajši nabavili novega, če mislita svoje potovanje po Balkanu nadaljevati. Čakajo ju «* hujše česte, o-vinki in nevarnosti. Strela nžgala zidanico. — V zidanico posestnika Novaka v O-rovi vasi je udarila strela in jo užgala. Gasilno društvo iz Polzele Je dospelo z motorno briz-galno, s katero pa niso mogli početi ničesar, ter so jo odpeljali nazaj, gasilci pa so omejili poiar toliko, da ogenj ni uničil strope kleti, v kateri je imel gospodar 12 hI vina. S tem je bil gospodsr otet velike škode. Pogorela pa mu Je zidanica, stiskalnica, stroj za mečkanje sadja in/Več praznih sodov, tako da ima krog 10,-OOODin škode. 2a 80 Dbi ubU lloveka In doWI Mit let rablje. H Prod mariborskim sodiščem je stal včersj obtoženec Staflfe Kreslin, 8MJ& \t Blaguš pri Gornji Radgoni. Ta je namreč prišel koncem a*wila v vinograd poeistnika Ploja skupno s prijateljem Vrbnjakom kupovat trtne sadike. Pogodil se je i Plojem, di mu prodi 280 sadik 4a 80 Din. Kreslin pa je Izbral samo 25 sadik, češ, da so druge ničvredne, ter sahtival, da mu Ploj vrne JO Din. « Ta jih nI maral vrniti, nakar ji prišlo do spopada, pri katerem ji vročekrvni/ pretepaški Kreslin s nožem okla! Ploja tako, da Je iskrvsvel. Kreslin so prod sodiščem skuša sa-' vorjatl o sllobranom, a ji bil kljub tetau obsojen na lest lil robije.yi Otrefc sanetO poiar. — V Sent h- V petek proti večeru eta 'tfrrbčana. 21-letnJ Slavko mehanik ln »-letni Bar fotograf, preizkušale dO-•n<> motorno kolo Indian •e peljala na njen prati ^M Vozila sU s veliko na-ln ns nekem ovinku, kjer nsgloma tudi padi, sta se Hla. Cesta Je tamkaj na posuta s gramoaom ia po ovinku Ja šofer, Jerneju ne Dolenjskem so otroci zanetili poiar pri kovaču Lešnja-ku na Gragorki. Ognjeni zublji so kar na naglo objeli vse objekte rasen kovačnice, ki je Jtlla krHa s opeko. Vsa druga poelopja so bila lesena In krita s slamo ter so pogorela* do tal Oorelo ji tako naglo, da so komaj le rešili o-troke. ki eo Mil doma. Starši so bili na dnini v Pletarjih. otroci pa so ostali sami doma. Igrali so se t vžigalicami In nesreča je hotela, da je triletni otrok sanetil poiar Ce ne bližnje« po- skočili na pomoč in rslill otroke, bi vsi trije zgoreli, tako naglo jo o«enj objel vea poelopja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz St. Jerneja, a niso mogli ničesar, ker je bilo predaleč dp vode. Sreče je še, da je stala domačija na samem, sicer bi pogorela vsa vas. Starši so se zgrosili pri tej nesreči, saj imajo deset otrok, a domačija jim je pogorela vsa. Zavarovan nI bil kmet nič, dasi ga je prad kratkim obiskal sastop-nik neke zavarovalnice, a se kmet ni dit zavarovati, čel, da še la davke nima dovolj. Izseljevanje junija meseca. — Preko obmejne postaje Jesenice se jt! junija izselilo skupno 1690 nalih državljanov. Dalje je odpotovalo iz naše države preko Jesenic meseca junija 86 ameriških obiskovalcev, 1047 avstrijskih, 66 Bolgarov, 37 Grkov, 56 Angležev, 189 Italijanov, 18 Madjarov, 1777 Nemcev, 85 Poljakov itd. Vsega skupaj ee je izselilo in odpotovalo preko Jesenic 6171 o-aeb. Dopotovalo os. vrnilo pa se m je preko Jesenic »211. Med temi je obiskovalcev ls USA 122, Nemcev 1*63, Italijanov 283 itd. Jugoslovanskih državljanov pa je petfctalo skoei Jesenice v tfrtavi Jttl. Dopotovalo jih je toftj v državo nekaj več, kot pa jih je odšlo ven. NoV primer slabega ravnanja e etariH. — Posestnik Baltazar V. v vasi Bevči pri Velenju je s svojo žerto obtožen, da je slabo ravnal s svojo taičo, materjo svoje žene Neže N. Orožniki v Velenjeh so bilf opozorjeni, da Baltazar živinsko slabo ravna s svojo taščo. Neža N., stara 89 let, mati Baltazarjeve žene Neže, je ležala v kleti v rasbiti postelji brez vsakega perila in posteljnine. Na sebi je imela ras-trgano krilo, s katerim se je pokrivala. Ležala je na slami in fi-žolovki, ki je bila vsa pregnita, — tako so jo našli orožniki. Poklicali so dr. Podkoritnlka iz Velenja, ki je pri pregledu ugotovil botesdnsko stanje Starke, našel na telesu mnogo gnojnih ran in prask na-koži, povsročenih od u-ši. Odredil je prevoz v slovenje-graško bolnico, styar pa prijavil državnemu pravdništvu. Sosedje pripovedujejo, da se mlada dv| nista razumela s fcščo ter je ta z beračenjem preživljala sebe. Ko pa je zbolela ih nI mogla nikamor več, je obležala doma, Mlada dva sta jo špravila v klet in sta toliko kqt nič skrbela sinjo. Celjska lepotica izginila. Trgovsko praktikantjnjo Štefanijo VVečarjevo, uslužbeno v neki drogerijl v Celju, ie poznalo všs mesto radi njeno lipote. Stara je bila komaj J7 Tet, doma Je ii Vojnfka ter končala štiri rasrs-de gimnazije. Pred 14 dnevi pa Je neznano kam izginila. Zadnje dni pred izginotjem Ji imela stike s neko gospo. Sumijo, da je pobegnila s to in da je postala žrtev kupčije r dekleti, m 20. junija ni o njej ne sluha ne du- V Novem Sadu so otvorili v nedeljo 5. julljs novo poslopjs Delavske zbornice, ki so ga zgradili lani in letos. Otvoritvi so sli risdstvov ih zavod< stvs za soc.v politiko, centralno tajAtttvo delavskih zbornic pa js seetopal 2ivko Tope lov i č zastopniki Soilil-vodov, zastopnik mlnlstr- miHmi Cvetko K Dvafset MHJiiov zlatih Iprtt «*lon jenih Zelo saačUna ■IUmam ■IIvSS|S Naši 1UU no ie »ekaj poročali o i sumu tkav. "večne vžigalke.M Poročali so šudi o boju švedske-ga všlgaličn^ga. kralja Kreuger-ja proti tej isnajdbi, vendar jaa-ne slike o tej stvari nam niso podali. »Vi , V sadnji številki avstrijskega etrokovnega lista "Oesterreichi-scher Metali- und BergarbeiterH pa čitamo o tej sadovi selo infor-mativeh članek Maxa Eck-Trol-la, is katerega poenemam tu nekaj misli: "Brzojav sporoča danes, da jo Ivar Kreuger, ki je eden od najbogatejših ljudi na svetu in lastnik vžigaličnega monopola v večini driav, Uko tUdI v Nemčiji (in v Jugoslaviji tUdI, op. pisca), ponudil iznajditelju večne vžigalice, dunajskemu kemiku dr. Rlngerju, tO milijonov zlatih mark ta ptodajo večne vžigalice, in je bbenem iznajditelju sporočil, da patenta potem ne bo israblja!,, nego ga bo uničil. Poročilo pravi dalje, da je dr. Ringer pontadbo odklonil. Nimamo sWo primera, da bi kak izum i t tj j odklonil tako izredno visok^ ponudbo. Ali mnogo vašnejše ^ gospodaretvo posameznih najrodov in celega človeštva ipa je vprašanje, da 11 bodo države, št v naprej dopuščale, da katerikoli koncem pušča za celotno človeštvo koristen izum is čistih dobičkarskih interesov brez vsfga v škodo človeštva neizrabljen. Slučaj Kreu-ger-dr. Ringer so bo rasvil v boj zt moč V vžigaličnem monopolu. Za politike vseh držav pa bo potrebno, razmišljati o vprašanju, da-li naj bl^ie sklepanje takih pogodb' Mfor jo 'je nameraval skliditl Kreugerjev "koncem z izumitsljem večns vžigalice z zakonom ne proglasilo za neveljavno/kajti take pogodbe bi bilo treba kot neBdgovarjajo-če "dobrim Običajem" proglasiti zis neveljavke. ,, Zdaj se j^pobrigal dr. Hinger gotovo tudf^a druge možnosti, kako bi vnovfll in dal pravo vre»d-nost svojemu, Isumu in govori po, da se pogajf}, dr. Ringer, že nekaj mesecev s nikim velikim ameriškim konoornom rudi izkoriščanja svojega izuma. Zadnja Čase govora tudi. da se ji pogajal izumitelj slasti * sovjetsko vlado ln da Je tudi Velenakup-na družba konzufmpih društev v Nemčiji (katere lastne vžigalice edine v Nelčlji niso pod vplivom Kreugerja, op. pisca) inta-resirana na,i»zrabljanju toga ls-ums. Da-li jo vse točno, nI mogoče ugotovili Koliko jeJCreugerjevemu kon-cernu na te(* da odkriej tajnost izuma, vidimo ls vesti, ki doslej še nI bila preklicana, da se je neki ravnatelj Kneu#srjevega koncema ži pred meseci vtihotapil pod krtriko inozemskegs in ženlrja v laboratorij dunajske ga Izumitelja ter da Je že ta krat predlagal dr. Rlngerju, da 5 naj proda sa veliko odškodnino svoj isum Kreugerjevemu kon-cernu, potem ko bo neka studijska komisija tega koncema ti-um še enkrat prelskusila. Iz čess obstoja večna všlga-lica? Vžigalica, os. vžlgalična palči-ca nima s navadno vžigalico ntt skupnega. Na njej ni niti slidu o lesu, Palčiča obstoji la neke komične tvarine. « V obliki in velikosti četrtino navadnega svinčnika, ki je sprsvljena v kovinskem zavojčku. Na drgalni ploskvi savojč-ka se vsako vžigalno palčko 600-krat lahko prižge iAf sopet ugasne. Za preakušnjo sem pregledal vsebino Kreugarjeve škatljlce vžigalic. V vsaki posamezni škat-ljicl se nahaja kakih 60 vžigalic. Z 10 škatljjcami enega sa-voja lahko torej prižgemo le 600-krat, torej prav nič večkrat kakor s eno samo vžigalno pal-člco. Kreugerjev savoj vžigalic pa stane v Nemčiji pod dlktafom cen Kreugirjivega koncema 60 MŠV4S 8* Lssradsls Av«^ Cklsafo, IU. TsL RoekwsU 4H4 GLAVNI ODBOR S.N.t.lb ODMKI mr B. LsimšaU Ave« OMssjs, m 2rtit •. UwsdsAi Ava* OMsegs, DL pfenigov. taka "vjočifc vžlgalns pfenigov. I s enskim lilnVom pa stane lis 6 To snačl pocenitev v Nemčiji za 80 odstotkov! Mi vemo, da ležijo v shrambah velikih konceraov že nmo« gl važni isuml, ki so bili odkupljeni od revnih ln nepremotalh izumiteljev sa beralke cene. In kupljeni so bili no t namenom, da se jih izkoristi v blagor vsi-mu človeštvu, marveč da ss jih kakor v tem-le KreUgorJeyam slučaju uniči. iSpldšnost Ima živahen Interes nt tem, da so vsaka potrebščina za dnevno porabo v interesu msnj premožnega prebivslstvs čim bolj poceni. In to slasti, ako gre zs pocenitev kar sa 80% in so salogs less v Evropi tako plN le, pa se sa vžlgallee porabi toliko lesa, ki bi so gs morda boljo lahko porabilo n. pr. za izdelavo papirja. Moč trustov ln koncsrnov vzbuja vsak dan vočjo skrbi. Kakor malokatorl slučaj Vaše ta boj zs moč med koncernom In isumiteljom na skrajno potrebo, da najdejo politiki vsih drtav sredstva in poU^da onemogočijo tako ljudstvu sovražno sadržs-njo velikih koncsrnov. Kajti najvišji sakon.vsaks politike bi moral biti: "Ljudski in-tereni nad privatnim interesom!" Tako torij Max Eck-Troll. Vendar bi bilo potrebno pri vsem tem pomisliti Is ha to le: Kaj pa bo s delavstvom, Jtl gš je uporabljala In saposljivala vžlgalična Industrija, ako bo pre-vtptf imk vžigalicah V da-našnjem kapitalističnem redu ln gospodarstvu s& prsvAp^V vsi izumi in vsa poenostavUanjs produkcije ne v blagor, nigo v gorje človeštvu. "Vsili nov stroj pomeni danes le toliko in toliko več prof I ta svojemu lastniku ln toliko In toliko brezpOiilnlh delavcev ni cesti m ličnih ielod cev na delavčevem domu več Današnji gospodarski rad mora vzbujati ob misli na katifikoll novi izum dtlivstvu, ki od t^a redi živi, le stri* Je prail mUkl etavcem. ki ee vaši lir aa ara leveev. M aa gl nostjo, ko Jih bo, ne gladi ns Vii, radi stroja'|n radi raolona-IsacIJe obrata I njim podjetn* kar pognal na cesto. Vsi to misliti In vsa to sili Še toliko bol) k iiprsmsmbl današnjega družabnega roda, di novi strbji in isuml ns bodo več vzbujali človeštvu groso ln tri-pets, marveč bodo vsomu človi-Štvu v korlit, si kattro so jih veliki duhovi izumiteljev tudi ls-našli. mmL^j, -"♦jppff! STSUPBNA "KUH1NJ»KA 801. t h dejstvi, ds.se dolga vrsti ml osdršvl ali izboljša, či iht nesoljeno hrsno, J, di ji kuhinjski ln di povzrj>ča t«« 'kklep Je prsv tako ; trditev, da povsro- bolezni siuživi sklepajo sol stru bolezni, tpačen katfor svetlobi ošplie, kar ssmrsčsnl sobi boljo osdravijo, Bas js, da Ji sol strup in da po-spsšujs rasne bolezni, tribi pi ji Ukoj pristaviti, da ta strup na zdrsvega človeka na učinkuja. To natfldatno protislovje nam pojasai takoj,, di v Mfll i i aah sama sa to, da ss stru sol rszstopl in sicer s Um pomeša kaVJevs ln kalcijiVi ki jih v ostalem poleg kuhinj šoli vsebuj«,tud je dokazal zelo jscques i,oei». GoJI) ja ribi v de-stlllranl vodi osUle dolga moseoe sdrkVe j prlmeltl Ji vodi kemično čisto kuhinjsko sol ln so k milu poginile, Ci Ji pa dodal ši kslcijevo iti Kalijevo sol, so osts-le Žive navale kuhinjski soli. To ja selo vsžno odksitji, ker smo bili doslej prisiljeni pri mno-gib boleznih vzdržati ss osoljeao brsne — in Ukšna dieU ni bii prijetna lo najmanj» kar zagm-šujs, ji UL da vzbuja pri bolii-ku bri ziiVnoit, — Slavna Gar-Ipnovi dlfU sa zdravljenje t»- riiglrajo na majhno Injekcijo riitopinš kuhinjski soli Ukoj s mogočnim napadom U J»t'lwzifc Torej ao poiabna občutljivi sa atrupinb sol In v telesu jim msnj ks soli, ki njont kvsrne učinke oevtrsltilrijo. Kelnlng in Nopf ste tedaj hotels dobiti s poskusom primerno mešanico teh soli, ki bi najbolje rasstrupljala kuhinjsko sol, Mešanica s najboljšim učinkom bi ,Ml naj hI-troje odpravili oslpns ispuščajs, povzročene po injekciji raatoplne kuhinjske soli. Tako mešanico — ls natrija, kalija, kalcija ln mag-noslja — sU tudi našla. To so prsvl, ds bb bolnik odslsj lihko s mirom siulival soiiono hrano, za IsboljKsnje in tudi osdravlje-nje njegove boletnl pa bo skrbe-II itoašsnlca soli, M Js niti nI trs-ba Injsclrstl, UmfH ii prlmo-ši inosuvno hnutl, ki s Um ns Isgubl svojagi okusi, Dejsnsko osrečilo se Ji posrillli ni U nsčln poleg oslps Odpraviti aH silo liboljliti najrazličnejše koži*« bolezni«!«. Ulke kodne tuberkuloz in oelo trdovratne liliji. Zikaj učinkuje novo sredstvo tako ugodno bal pri kolnlh bo-leihlM, nI mfeena nerasumljlva skrivnost. Koža Jo nnmrsč nekakšno sklsdišče ii rudnlnsks snovi ¥ talisu In mora tedaj najprvo obČUttti vsako ifeotnjo, pa tudi viiko lzlH>IJŠinje v sišUvl teh rudnin. Nsjbrl pi ii bo nova mstods likszsls tudi pri drugih boleznih, kikor prsvisokem krv-nem tisku, naduhi, v^Unkl Itd., kjer so doslej morali uporabljstl drakonskl ukrsp nsstans hrane. bsrkul<;ze ne ileU. mnogo k brez poml ravno koriitH llamburš i Ing In Ko da bi gib soli, k o. pr. ma4 tatt* črprs\ nedvomno ,h bi jo vssk bolnik tka zamenjal s naši W mu nudila Isto sU se lotile neloge, orlmtrno smes dru-bi parsHsIrala stru aeaoit kuhinjske soli In omogočila tako tudi preobčutljivim bolnikom običajno prehrano. To se j i ms Ji posrečilo z bistroumnim poskusom Lkd^ ki *o14h rada loti znsns kotna bolemn osip, Novo sreda! vo Na JmaJu govorno v sad-njem času mnogo o uspehih zdravniki dr. Htadlerja, ki Je po dolgotrajnih raziskovanjih se-sUvlI ls cele vraU nekih gorskih seli čudežno mszllo' To mssllo Ja lo med vojno prelskusll proti rstllčnltn rsnsm, kožnim vnet-Jam. prisadom Itd. Ur Ji dosegel i njim bije nirivnost nasasll-lane uspehe. Mašilo deluje de-alnfekcljsko in obnsvljs uničeno Urlvo, celo posamezne dele u-dov, n. pr. prsU na nogah. Msd vojno Je na U način 9000 ranjencev rešil amputacije. V zadnjem čas« jo prišel dr. Stadler na Idejo, da bi svoje mašilo uporsbil tudi pri živini, ki Je obolel s za kugo ns perkljih in na gobču. Uspeh Jo bil tudi tu M tir la popoln. V vseh prime-rih Je isoeUlo vnetje srci, ki v z vosi i kugo umori Mvino v nij-krajletn času. m| hi um vil nebo in čiat zi IK da J« čisto treba sklati i pa T-n-ri^iflsii sovražijo me« , ■npf maš i njihon»> ljube V1RINEJA E. 3tahi trdi, da js drevo ^ j|m z ogrošeno od strela tem manj, M nadstropij čim bolj se mu more skorja na kasj,' ki bi si dabJu omočiti, Najbolj si iabtes Po njegovih r strela desveee, Id jim ja skorja ____ zunaj suha. Izkušnja uči, da si PfHIBMšTl izbere prej jagned faz krast nego bukev. To M bilo po Stahlu za. New Tork. radi tega tako, ker imata hrast pred edhodon m je teško ranjen sli pa je sploh mrtev. Vogale pa js tudi, ds ae moči v nemškem ujetništvu." ** * Virineja Je odgueettla mirno: "KsgDŠe es m» pfaali kaj e tebi? ? ■v "Da ae pečam s Avstrijcem? Potem bi bolj verjetno pisal moji« sorodnikom, naj me po-svarijo. Me, čutim, da se mu Je zgodilo sekaj hujšega. Več dni mi fts ni de jedi ia zmerom me boš odprtih ostane dolgo suka tadi pri močnih nalivih, dotim j« bukev ta. boj ven mokra, flaeedn fa^j« pri tem vedno Y barih pa so ovirale kitava in njihovi gvoki so ee izgubljali na valovih morja. Tedaj sva ae poljubila. Njen poljub Je bil (Adv.) PRUAAJ mur ni Mk> do Vfcke razen zoprnega Vaejke, kadar ga * obšla strast.,, Aaisja te Je drešt-la Š nje samo It mdsvedeoeti. 0 Vitki ee vedeli povedati ljudje toliko reči Zato bi Anisja tako rada izvedela, kakšna je Virineja. Oni gospod pa se je — kakor Mtro Je prvič ugledal virko — v*dH do aje teke nežno, kakor le te» leten« ljubke, la im* tdej Je še al poeeMI. Saj Je te« Vaejke pešeleU le zaradi njegove netnosti,., Nenadoma je srdito pretrgate tvo- svea. Ko Je padel Mitrij našega starega šol- meštra, mu je vnel Vaajka TerJohin tlelo molitev e teleta. Pleal je Mltrijevtm staršem, da je tleti papir vzel zaee, da bi se varoval krogel." Virineja Je vzdihnUn* "MeH kasstje te trspsglevt Ce ee ga »-MIL tekaj ga nt varovala molitev, še Je take Močvirje naj jih ptpltae, hndMef Ce imaš delo, sploh ne poMštHš ne meške* Tedi take bom tdrteU. Ze tega samega sem sHe. Ia še tega aa ne znebim ne e k rišem ne t kve- peljeem!** ' f Bolna kmetica je ekievsU. VtUJale Je, čeprav JI Je šle teftbe. Polagoma Je tašaU opravljati h.Arw po«le. ftieer se kmtlje «*ttt dokaj znosno, povprečao šlvljenje ta W te tedi te Virko še našel kee krake, toda šenaka Je kmečko skoparila. Nobenega koee kruha nI tratila kar tjevendna. Jedva je okrevala, še ee Je vlekle toJI kfiH. 7 \'i. Virks, 'topi malo \ pogledovala r /oleno svetil j ko pri krmilu In le- obrata sem JI Utal, gel k počitku. Drugi daa t"* fr ko k»r lm* rsspok Kdlth le isglnlls It spomina m priJ ^^ | Luč pri krmilu Je bila elsps, u- ^^^ gaštna, podoba sv. Mungs ps se JaJJJ1' je s svojim slstim sijem še ved- VV hJtf ^ n*> bliMale na naleM. * r*'u ^ nisem vedel, kako i sahodu solnea dobi Bever. ... ^ ^ ^ ^ no morje bervo, ki sporniaja ns poiiumi mmm ii mk« šenske, a katerimi -me ee bili '. V' . . •rečell v ftivljenju In Jih ljubili 'Jtttr4 ^ Teko ee mi sopet prišle ns um Pridem," Je dah Imena t Marije. Allna, Kdlth« Na ladji to še n Da. tudi Kdlth! Toda od vaega sam Ml la kakšne k tega ml nI neteto nič, prav aič. Ubral, Od ealakai Bedel sem Um ne ladji la gle- ee vedeli e njej veš Na jambor« admiralske ladje Je nekega dne zavih rala modra anatova, znamenje, da to dvig^-nlN aidra. Dve uri pozneje smo ae še oddaljevnll od brega. Pozdravljali ao ftaa topovski streli. NeUonov pomol Je bil poln eveta. A mod tisoči robcš^r, ki ao mahali oAajaočim v zadnji poedrav, ni bilo Bdlthinega rob ee, ki Je bil itete obrobljen in Je tdrnševal Črki njenega in mojega Imena, j Ko ae nam je itgubil Oleagow izpred oči, ae Je po morju razlita meeečina. Z brdikostjo v sreu sem mialU ne Edith, M me je čakaU doma v nori oblaki la a šopkom vijolic ne gradlh. fW - Minilo Je deeet let Nekega dne aem srečal stotega kuharja • Udje, ki Je bila dlje čaae teei- V NAJ* 81 ODDA 4 in š-eobna IUt" hiša po zmer-nieeal. OglaslU ee ne: «744 »a. Lavmdale Av«, Chicago, 111. -