K. k. Hofbibliothek Wreir-* St. 49, V Gorici, 5. decembra 1884. Tecaj Xm^ SOČA Posaiiiizne stevilke ae dobivajo po 8 kr. v l..i.akari)iii»h v gosposki ulici Mi'/ti ..tnli kroi;", na starem trgu m v nariski ulici ler t Trstu, via Ca-serina, 3. ¦1'opi}.: naj so i»Tagovb!jno pbSiljajo nii!tl!;i;tvi! ..Snf-fi'- vOhrici na Travniku 10,1., nai'0." nim piropTavfiiSSvu "^So Je**" Via delta Croce St, 4. II, Rokopisi so ne vratajo; dopisi naj so blagovoljno franknjejo, — i)elalcom ia drugim ucprpmoinini se narofininft •m\U, iikom oghte pri opravnfitru. f», ii. gospode narof nike, Hci so nam Se | na dolgu za tekote (nokateri celo za lansko) | leto, prosimo uljudiw, naj nam pudljcjo prej ko j mogoCe zastalo naroLuino, da homo mogli po-ravuati svoje raftune. OPRAVNI&TVO -SOCK". Volitvc v kupcijsko zbornico so velike va/nnsti, ker te ustanovv nimajo le kupcij-skega |»nut»iia, atnpak 5*0 tudj polittfua mor. Kupftj-ske zborniee imijo praviro, da volijo poslam-e v de-z>ln*» /bore. Zirad te njih pravtre so ae vcasih raz-puslale in so se napovfdoval? nov« volitvc, po katenh naj bi ilobili v zbonms vrCino taki zivlji, ki so s« po svojent mftljcuji in dej-uiji strinjali si! >trauko. ki j»> imida ni'»C v rokah aii ki je bila na drzavuein kr-mitu. Sijajeu i/^led take vr-ii* *o bile pred l»ti vo-Htve v kopfajsko z.lnrrik'i krarn>ko, pri kati«rih si je prhiuzil viti'Akn o-tM^e (pihwilu) ghoiviti VW.'iuvk. Kodoljubi so hdi vlo/iit protest zoper tedaitje pnsto* pawjt* vladmiu org-mov, a!i protest i i/.viiiiinii doku-inenti ob oni jradevi se nikoli ui vniil, kakor sc jo takrat in pozneje zatrjovalo. Iz enakega, to je iz poIUUbiega In osehnega, ne iz kup&jsktg* ozira w tndt dandatn's zatiinwjj neka-ti'ii Ijudjrt in ni'kateri listi za vnlilve v kupcijsko, zbormct*. Taka Issta sta RraSka BTaut'>jM»ntt i?i gori-5ks ,Corrii-re*, kat^ra *** v sv^jirm p.n1«'tji proit SIu-vencom njemata k-.it najboijsa bratea. Kar s*; na l'ri-mor.«k<'m jsodi ab uamerava proti Slovt'ticojn. po^.lja sc navadno nnjprej v sTag€>jM).sttt (vCaiih ia ii v „3Teun frcie IVi's-e' aii v pTrte:iter Zeituag") in od- j tod pride v ^Ciirriew* in druije italijanske list««. Do* pi?:ovanje med Trslom in Gorico posredaje tedaj vc-Cinom graSka „Tage5postK, ua katero se potem BCor-ricr<»* sklicaje kot na svojega proroka. Kaopik zai«sc vCaaib sCorriere* kako iajoe in ncmSki ustavovcrci ga potem brZ');av:jo v ,N. fr. Pr svobode m enakopravnostt v vseh zada-vah. V»ak poSten clovpk se prtzadeva, da jt* v tern sdhmIu Ub.rilen. Aii pjlitifini hbeiaici sf> ohrarnli sa-mo ime ltberaPzroa. vse drugo so vrgli od sebt*. Dan* danasnji ua\adni (aii vulgarn;) bberalizem ni drugega ko maiba in Iiberalci prave vrste uiso drug.) ko mal-harji, ki na>protuj?jo vtsem naCdoai prave^a libera hzcia. V politicnem oziru so hberaici najbolj nestrp-Ijivi IjU'lje, ki nti privoLLijo nikomur politicndi pra-vic razen acbi. V izgled uaj nam bodo goriski ita-lijaoski liberalci, ki so proiestovaii, upili in razsajali, ko so se hoteli Slotenci ˇ Goiici preteklo poletje poslaievati v postavoih mcjah postavno zagotovljene |im pravtce. V gospodarskem oziru pomeoi liberal izem go-spostvo kapittla nad osebo. Po lazllibetalmh naLelih se zahteva kapitalu prostost, da sme zatirati in dreti obrtoika in delavca. Na§i liberalci ce zahtevajo od fabnkanta (tovarnicarja), naj da delavca toliko plafie, da more tudi ? nedeljo ia praznik fiveti, ue da bi moral dan Gospodov skruoiti s blapCevskim delom, atflpak tujajo za delavca prostost, da sine tudi v pedeljo in prazuik delati. Aii ni ua|huj§a suioost| da sill liberalizi-m delavca 8c v nedeljo in praznik k de-lu, da mu ne privo&i pocitka';' iiiburalira'in podpira malharjc t«»r •<»¦ ji»zi, da nova obrtnijska postava za-htpvaodobrtaika, naj razunie kvoj obrt. Tudi v tern o/ini imanio v liorid sijajeu izgliMl. Xeki zid se ni ucil obrta (uiefttirja) pa una denar in je uajol delav-ce. ki mu i/.gotavljajo dutiAni izdelek. Po novi postavi oi moral zid svoj obrt npustiti; all goriski liberalci se vsestrausko zanj p.>tt»gujfjo in delajo proti mojstrom, ki so st' nCili in trudili /a svoje dolo. Po laziliberal-nib nafielih ne vidja delavec, ki se je ufiil svoj obrt, tuc, ainpak le bogatin, kapitalist, ki vzanie delavca v sluzbo in mn plaCuje, kakor bo»V. Tako zvaua libe-ralna naecla so na \w\vr. svitla, v resuici so pa obrt-niku, delavi:u, maleinu kupcu rohstvo in pugin, Ta naCela iinajn naji*kri'n>-j4e zagovornike v ^.iiiovakcm (Jav)pisji, ki vedno iSfe in Siii prepir med raznimi naioiitiostuii, da blu'ialci in zidi polnijo svojo 2epc, med tfiu ko se zapeljana ineSCau in obrtuik prnpirata vi'Msih za oslrtvo seneo, Meuiiuo, da goriSki obrtuiki tinujo toliko zdravc pameii, da bo)tnuija!uo, uaj Lujejo mui svojo pravieo in naj se ne vezVjo na nubeuo stran. Tri'ba j« dobro pre-mi-i.l:, pradno se voli. Kako je trcba sadni vrt obnoviti t. j. vno-vic zasaditi. Kdor je kolrtkaj obbodil na5e slovenske de2elo in pri tern opazoval sadne vrte, prepriLal se je lehko o njih zalostnem stanji. Sadua drevesa so z vefiine povsod ostattda, t. j. vrhi so na pol subi, debla ne-OisCeim ltd. S kratka: sadna ilrevesa so taka, da 61o-veka »rce luli zastrau take zanikernosti naSega Ijud-htva. Ako j-* Clovitk samo pii zdravem ra/.umu, Le tudi ni >trokovnjak, lehko pride do tiamostaluega pre* pr.cauja, da je treba take vrste saduega drevja z bolj* siaii zuini'niti. To delo opravljajo na§i ljudjfi po priliki tako le: Kadar .so f-adna drevesa onemogla in ne donaSajo vefi dobrega sadja, tedaj se v zim.skei?i casu izkopljejo a ko-reninam:, a mnogo koroainic octane Se v zemlji, potem se jama z izkopauo zemljo zasuje. Spotnladi, navadno ze prav pozuo, grc kmet z tuladim dreveem, ki gaje zelo povrSno obrezal, na vrt in mu naredi inalo jamico ter vtakne drevce v njo in je mo6no potepta z nogaini in je potem prepusti ujegovi usodi /. dobio zavestjo, da je vse dobro naredil. Mnogi i;najo tudi navado, di med stara drevesa mlada posa-le, misle, da bodo dobro vspevala, kar pa ni mogofi«, ako bi zemlja tudi s« dovolj Inane imela, ker so prevefi v &enci. Nasi kmetovalci so ie vsi zdavua prisii do pre* pricanja. da, aka hofiejo dobre puljske pridelke da-bivati, imajo tudi zemljo dobro obielati in pofenojiti ter jo tudi pozneje dobro oskrbovati. Tudi se rt.vnajo po pravilu, da ne sejejo ene in iste rastline vedno v isto zemljo, atnpak se le. za 2—3 leta pride na tisto njivo. To imenujejo umui kmetovalci poljski kolobar (turnus). Samo pri sadnih drevesih nefiejo umeti» da tudi ona zemljo izmolzujejo, da je tedaj tudi ujim neob-hodno potrebno zeuiijo zboljSavati, ako hoceaio od njih pravi pridelek dobivali. Denimo, da izkopljemo staro hruSkavo drevo, katero je staro 120 — 150 let, in pa vsadimo precej na njegovo mesto drugo drevc«, podali smo mlademu drevcu zelo slabo mesto, ker dobijo ujegove korenine zemljo, od pvejSnjega drevesa vso tzmolzeno. Staro drevo je na tem prostoru iivelo toliko let, ne da bi uu bili zboljsavali zemlje. Za Boga milega! kj'c bode ^oteai u uovo drevce ^I;H9 brane, da bi se raoglo dobro razvljati in rasti v pr-vih letib in pozneje 6c sad donaSati? Kdor ho6e tedaj imeti pravo vesejje ae syojim sadnim drevjem in zraven tudi lep dohodek, mora mu tudi zemljo tako pripraviti, kakersno ono za svoj vse-Htran ski razvitek poirebuje. Stara drevesa se morajo popolnoma s koreuinami izkopati in potem zemlja na 1 meter (3l) globoko dobro prokopa-ti. Najboljeje, dasotodoloprediiovim letomdovriif da potem do apomladi vsled zira-skega mraza kamenje in rudnino lehko razpadejo. Zdaj tak6 prekopano zemljo prav dob ro pogndji in kake dve loti porabi za okopavine. Zadnjo jesen pa zemljo Se enkrat dobro pre-kupiji in z obdeianim gnojem pogndji, a spomla-di v tako pripmvljeno zemljo mlada drovcapo-eadi. V talto obdelanih tleb se sadna drevesa v malo letib tako razvijejo, da jib je veseljo pogledati, In kar smo pri njih zuinmlili, da smo jib 2—3 leta pozneje sadili, to bodo zdaj s toliko boljfto raSCo vse |nado-mcstila. Kedor «adi sadno drevje na popisani naain in ga §e po saditvi ravno tako skrb-no oskrbljuje, kakor poljske pridelke, bodi preprifian in zagotovljeu, da bodo drevesa ravno takd lepo rasla, kakcr njegovemu dedu a!i pradedu, ki so drevca v popolnoma neizmolzeno zemljo sadili, a mi jo moramo pa dan danes z umetnim gnojem iz-boljSati. Koliko pa more dobro urcjeno sadjaretvo do-bodkov donagati, lehko vidimo od pridne obfiine Vurmberk na otajarskem, ki je letos do zdaj 2e Cez 20.000, reci dvajset tisoS gld. skoro samo za pozno sadje dobila. Gotovo lep dohodekl Slankamenka. Gospod F. ^epiC, uLitelj na gospodarski Soli v Gorici, je v 47. §t „So5e* pisal o trfci Slankamenki, katero hvali kot zelo rodovitno, ter jo ob enem pri* poroca nasim Kanalcem, LeS, da bi mogla nadomestiti njihow cebedin itd. Kar je povedal gosp. ugitelj o imenovani trti glede njene rodovitnosti, je gala resnica, a da bi bila pri-pravna za kanaisko okoiico, zelo dvomiin. Kajti trta Slankamenka zelo pozno zori in tudi rosi je bolj pod-vr2ena nego na§e ostale domaCetrtekarje zaKanalce tem bolj pomenljivo, ker imajo vla^en zrak, ki je kaj pristen vsakovrstnitn glivicam n. p. Oidium Tuccheri, Peronospora viticola in pa kozicam (Gloeosporium ampelophagum). Cudno se mi dozdeva, da gospod Ze-pifi tako brezpogojno svetuje kanalskim kmetovalcera trtno vrstn, ki se nikakor ne ujema z obnebjem kanalskim. Da bi se kedo navduSil za ontenjeno trto ter jo ranogo naaadil, zavrgel bi menda po oepotrebnem trud, das in denar. Slankamenka istinito raste v Sremu. Videl sem jo v VrSecu na spodnjem Ogerskem, kjer pridelujejo mnogo vina, in mnogo goric je izkljufino le se Sian* kamenko nasajenih, a kakSen razlotek je mej tamoS-njim obnebjem in kanalskim. Ce rodi cebedin kislo vino, bi dajala Slankamenka Se ktalejSe na onih pros* toi ili, kajti ona se pri&teva poznim vrstam, ki veliko grozdja rode in dajo obilo moSta, a bolj vodenega. Kanalci naj se pridno poprimejo zgodnjih vrst, kakor so n. pr. beli in crni burgundec; tudi traminec bi znal na Kanalskem dobro vspevati. Za hladne kra-je, kjer grozdje pozno zori, zbirajmo vedno zgodnje soite, a za vro5e podnebje, kakor je goriSka dolina in Kias, kjer je ob enem tndi suSa, zbirajo naj se so! te 5e tudi malo pozne, da so pa moStene, da vsled sufse grozdje ne vene in se ne su5i. Tako uas dolgo* letua sku§nja uci. Na zdar 1 (Op. uredu. Sama teorija po naSem mnenji ne velja. Res da Kanaisko nima morda tako toplega podoebja ko Srem, a tako mr-zlo in megleno pa tudi ni, da bi se moglo usSe naprej odrekati dobro uspevanje katere rastline. Najbolj§a j« «fe uJ H J 8 j Hi Ha] ^'j $m n j« FfrijeVi ip Kaj ..Sofa" IZhaJR v^.t:: ; ji-Jtok ii ¦¦ velja po po§ti nrpjpmaua ;•• v <»orici : i 'loni po$iljnn;i • W h-t<> ¦ ¦ . r. i i • fnl i,.t:i . . - ' Cs-tvji lent i'ri ozusniiih in ' •;.. : tU*lj ' • ,-,.. tTnnieahu »e plafiuje /.a t> .it-Jitllll i u-.,;.,|- no rrsto: 8 kr. Le sc tiska S |.-i-ai ~, " 7.i ?#^r . Naj pn^tuvim &V >.kuw to, da bi se zaal kesati zaud tega sum, a sir bulj dotu":tit podvzeluik. Ntkuit, ki drv ne vozs i.itt kupuje. V TolminU, 3. dec. — D*pi» u Toltii'ma v zaduji strvilki „So«:ew, kt&i pop^ujf Wseiico v cital-nici due 22. uovenihia t. I., j»> kakor t.eui pouvrdkl. nekt«re o3el>e nekohko razdruzil ali itjezli, k»-r jib ui s priiinkum in iuieuom navedel. Tega molfanja y krivo If to, da je bil dopt^ v uaglici watavljfn. tedaj tio ta imena ..• po pomoti Ezo.tata; pisarji piavijo, (:•; pri odpisovanji kaj i/.pu>tij»: Ba to nti je v percsu ustalo1*. Nikar naj ne mi->li]o ti^.te osebi', da h& se njih iiwna »z nevosfiljivosti ali »plf»h \i kakega slab.'-ga natneua izimstila; prepriCar? ht-m, da, ko bi veiiHi, kda j-.» dopis M'stavljal, gutwv.i In mil ue zam-Mli ; (inir>na pa vender ne novem). Spb,h mihlim, da je do-volj ri-ceiio ze v zafietiu dopisa, kjer se pravi, d.i so bile igre naravtiu izpeljane, in to je glavua rec, vsu drugo' je bilo brez potreb:;. Dim 6. t. n». iinelo bo rokodelsko brafuo (IrttStvo svoj letni obCni abor. Pri tern zboni void se bo tudi nov odbor, nannvfi predsednik, deuarui^ar m 5 od boruikov. Nadjam se, da se dniStvemki v obilueiu Stevilu zbora udeleiija. Opommjarn Vas, volite pred-sedtuka po sv.ijem najbolj^iMn preprifianji, pa vender glejte na to, ila bo moz spo.stovatija vreden, da bt varcen in strog v i/vi^evanji sklepov. Ker rokodedsko druStvo potrebuje posebiio varc«io.-»ti, glejte da bot.» voli 1 i tudi v ndbor previdne nmze. | Tudi narndna Citalnica bo imela kakor po na- ¦ vadi v t«m meseei svoj obcrti zbor. Ker se bo pri \ tern zboru volil tudi nov predsednik, denarmcar in ! odbomiki, zdi se mi potrebno, citalnicarje opomniti, f naj volijo v odbor take moze, ki bodo vsaj reduo k i sejam dohajali in ki se bodo tudi za cltalnico kaj I brigati; ta'ki odbomiki pa, ktcrim se zdi uepotrcbno ' k sejam ali zborom hodtti, so bolj v piopad nego v • korist druStvu. : Druzbeniki, kteri nocejo svojih rtolzaosti toCuo ! izpolnovati, bi bolje storili, da bi odstopili. j S Tolminskega, 2. dec. — Nisem tistih Iju-dij, ki vpijejo, da je Sola uzrok oboievunju, ampak preprican sem, da nas Se mrtogo vet* stane nevedtso^t nego Sola. Kakor pri vseh svojih opravilih, fehko bi tudi pi i Solstvu marsikaj tako uredili, da bi bolje ti-gajalo Solskemu napredkn in Ijudstvu in da bi se ob enem lehko tudi uciteljem gmotno stanje nekolik<> zbolj^alo. Po pregledu, kterega je izdal c. k. okrajni Sol-ski svet v Tolmiuu svojim udf»m, im:ijo Solski kraji Log, CezSoca. Libusnje, Ponikve, Stri'Ste in I'odbr-do vsak od 100 do 140 otrok, kteri s-o dnlzni svd) obiskovati, ne da bi imeli rednega ucitelja. Bole in Koborid imata pa vsak za 250 in' Tolmin za 300 0-trok pa 4 redne uCiteljske muci. Kdor je videl hoditi otroke posebno iz prvih dveh sol, prepriftan je, da jih je povprek pol manj v Soli nego na papirji ter iia jih mnogoktat niti po 30 tie pride na eno ufiiteljsk* moC. Ali je toraj previdno in praviCno, da se tern krajem vzdrzujejo Cveterorazrednice ni"d tem ko se drugim krajem, ki imajo vsaj pol toliko otrok, ne da redni ucitelj? Da so za te kraje ivetororazrednice I* luksus (imeuitna potrata) in prenapetost, je pac lehko razvideti. Dasi morajo starisi ob'.lne kazai plaiievatt. veudar zaradi oddaljeuosti in neobho-lne potrebe, dt otroci pomagajo domi delati, hodi v tesnici kumjij polovica otrok na teh 5veter>nazrednic:ih veft kit en-krat na dan v Solo. Koliku bolj previduo in koristao bi bilo toraj tudi za te kraje, opustiti evcterorazred-nice ter uvesti poldnevni pouk, kterega bi lahko vai otroci retluo obiskovah. Zraven tega bi se otroci vsa-kega poldneva §e doaiafiega dela vadiSi in bi stansem pomagali. Sola bi s poldnevnim redtiitn poukom gotovo vefi dosegla nego s celodnevnim pri tako nered-nem obiskovanji. Za okraj bi bil poldnevni pouk na teh solah obila korist, ker potem bi v Bold in Ko-boiidu zadostovali po 2, v Tolmiau pa 3 u&ieljske modi; ostalih 5 uciteljev bi pa nastaviU v krajib, kjer jih se ni, in dobili bi pri tem Se plaCo za iestega ucitelja, ker bi v oodotnih Solskih palafiah lahko dali vsem u&teljem stanovanja. Gospodje, ki imajo v teh ffltimft 9i^Yll*| P»j dobro |rcy^ttrijo? a|| bi ne bilo boljse tako narediti, ker to bi se dalo po Solski noveli izvesti, in le potem bi bilo mogoce v ua§em okraji ustanoviti nnjno potrebne Sole in uciteljem po razmeri dragine in z oziroin na droge de2ele plaCe primerno zboljSati. (Opomba uredn. T.ejeli smo dopis iz §olskih krogov, ki naj sodijo 0 njegovi vsebini. Natisnili smo gi na odgovornost dopisnikovo, ker nam Solske raz-mere na Tolminskem niso popolnoma znaue. Gotovo je naroduo solstvo vaina red, katero je treba skrbno cuvati radi otrok, ki se ucijo, in radi stariSev, ki plaiujejo.) \l Bregitlja, 21. novembra 18S4 — (0 druzbi sv. Mohora). Le raati moralo bi stevilo druznikov, a ntkakor ne se krfiiti, Lepo je v imeniku videti, ko j« p:id kako obLino na&teta kopica udov; tim iep&i, te od leta do leta nara^fia. Velika kopica udov kaze, da si* Ijuilje v onem kraji za prekoristuo izdajo kujig Ziuimajo. Ko bi bil pomen le druzbe bidje znan, bi se got<»vo razsirjevjla, a ne krtila. G. poverjeniki so fvojo dolzuo^t i/poluili, ko so nam razlozili namen druzbe, ko so nas navduSevali, vabili, klicali, uaj bi ^ vpi->a!i v ilruzbo. Le saini smo krivi, Co nas v imeniku pogivsajo. UiiZiicni i/govori veljajo innogim, da k druzbi ne pri-t»pij:> a!: da m» Stuvil >6c krLi. Cuje se : „knjig imam dov-.ilj, ui mi jih vert treba"; oporeka drugi: ffmm&iu Casa Citati"; tretjenui ^e pri vecernem svitu n»« Ijnbi v knjigfj zreti, zopet drugi se izgovarjajo z ri/.uiutt Ktroski iu bremem, k'. tipio m», ako recemo, da morda tudi »edanje klieanje r.i bobnanjc levifarskilt poslanccv ne nanuTava druzega, nego kako bi se sedanja vUu»-a sistema laze podirala, int ce rao-goce, tudi podrla. Proti takim uiogocim uaka-nom morajo oprczai biti tudi desnicarji. Kranj-ski drz. poslanct imeli so pred svojim odbodotn na Duiiaj posvetovanje, in tudi ceskt voditelj dr. Kicgcr bil je zaiipnikc Ceskega naroda skh-cai v svojem klubu in pri tej prihki irael po-menljtv govor. Nasi ustavoverci namrcc slutijo, da iz lastne moot ne murejo vec priti do vlad-nega krmila, zato prieakujejo resitve od Madja-rov. la da bi svoj namen loze dosegli. donun-eirajo Madjarom Oelie in druge Siovane kot panslaviste. Ali dr. ltieger jim je s svojim go-vorom tudi tu prekrizal racun, reks:: poiiticen panslavizem je prava n-ozmisel, literarnega pa noueden clovck zabraniti ne more, ker on je sktipna zadeva vseh Siovanov. V ogerskem drz. z1i>oru traja splosui raz-govor 0 Ietnem proracunu uze veL dni. To ua Ogerskein ni k.ij nenavadncga, ker vsaka stran-ka hoee pri tem imeti svoj obilen delez\ Od vseh strani oglasajo se govorniki 9z&a in nzo-per*. Koncem vender ni dvoaiiti, da Tiszu v vsem posluzua veCina sprejme predlozeni pro* raeun kot podlago za sneeijalao razpravo, in to tem bolj, ker se jej pridruzijo pri glasovacji hrvaskt poshnci, katere je Tisza za to navi&S6 pozval ? Budapesto, Na Franeoskem zna nastati ministerska kri-za. Glede preustrojbe senata je namred posla-niska kamora pruti winistrovemu ugovoru skle- } nila, da uobeden senator ne more biti ob enem od drzave pladaui uradnik in da se ima novi senat voliti po sploSni volilni pravici po listinab, Senat francoski je sprejel z ministrovim pora-zumljenjem predhg, da se od zdaj naprej nad budodelniki smrtna kazen ne bode veL javno zyrSevala. Ruski poslanec Butenjev pri papezeveni stolu je na potu v Rim, da se tam se sv. Ocetoin dogovorl glede* konecne uredbe katol. cerkve na Rnskem. ______________ Domade in razne vesti, (Srof Coronini ni odgovori! na to, kar je sCorriere* iz ,Tagespo8tea o njem posnel, ni-Cesar, Verjetno je torej, da grof „Coronini^ v resniei napenja vse svoje inofii, da bi ne pri&el ministra Conrada sin kot okrajni glavar v Go-rico na mesto Rechbachovo in da namerava, ako bi se to zgodilo, odloiiti iastno mesto de^elne-ga glavarja. Radi bi vedeli, kdo prestavlja politique uraduike: grof Coronini ali grof Taaffe, in 6e ministerstvo kaj namerava, ali inn grof Coronini zares nasprotuje in komu na ljubo? — Ob enem zavracarao vest, ki se je donesla z itaUjansko-neinSke strani dvornemu svetovalcu baronu Eecbbaehu, Le§ da vsi slovcnski listi so pisali, da bo moral iti irnenovani gospod v po-kojj ako ne dovoli slavnosti podpornega dru&tva. Tega ni pisal nob en slovcnski list Prav tako lainjiva je ona trditev, ki pravi, da so slovenski liatt prvi prinesli vest o zamcmbi ba-rona Reckbacha z baronom Conradotn. To vest sti prinesli najprejj .Wiener allg. Zeitung" in gra§ka BTagespostw s Primorskega, pa ne iz porottla slovenskih rno2, ampak od drugod. Sram naj bo nasprotnikov, ki se posluzujejo la-zi in obrekovanja proti narodu, ki je bil cesarja vedno zvest. To znaCi po&tcnost njih de-janja I Andre] Maru&i6t profrsor versiva na c. k. gimjwziji v Gorici. ud <\ k. dezVlne#i Sdskega sveta za pokneieno jirotijo goriSko in gradiSko, kui'zonad-Skon>ki vi>ji .s»dski iiarizornib za ljudskc sole na Go-riskotn, predscdnikov iiamrslnik izpra§evatne komisije za IjtuUktt in ineSfciaske Sole v Goric», inn? no van je od Njegovega Volicanstva prcsvitlega cesarja castui k a n o n i k prvostolm»ga kapitala v Gorici. Milostljivi gospod knez in nadSkof goriski dr. Alojzij Zorn pocastil j*1 svojoga detavnega duhovna s tern, da je dotituo pi smo ia>tnoroCn> >pisal ter podaiil slavljencu cappo magno (oprsno obleko) Ut vertiico za okolo vratu s kriiem. Vivwi uradinki iu odliLn.i gospoda Ct^titala je novemu kano»»ku tor sp z njim veseli, da mu je bsla po titiiapobiem delu in mangih zaslugah podeljeua fast, kat»T.» j-» vreden. Cestita mu tudi .Sofia" kot rojaku. ki je za probnji-nje, pouk in na-predek slovo:iNkt*gi udi\nli na Goriskpin nmogo delo* val i:i 5e dduje. UusMs zavratt»:k naj mu bo ziiarae-nje ljubeztii do B.»ga. dumovine iu cesarja, katero je vedno uCil, v srei goj-.i in v dejdiiji ukazoval. Posvefienje Ijubijanskfga knpza Skofa dr..M i s-tic bo v Gradci 7. dec, vmeaCvnje pa 14. t. in. v LjuWjant. PoreSko-piilj-iki Skof dr. F la p p bo posve-Cen 4. januarja pnhoJnjega leta v Gorjci, vme^Ceo pa najbrie 2. februarja v Poreeh Sejem sv. Aadreja v Goriti bil je letos prav dobro obiskan; od vseh stranij delete privrelo j« bi-lo-veliko Ijudij, ne samo zijat, ampak tndi prodajat in kupavat. Gwiiki Italijani in poitalijauCenci, ki so bili podpisali protest ptoti slavnosti pddporaega dru§-tva, so pri tej priliki do zadnjega vsi znali slovenski. Eadar gre za krajc&r, razume sloveuski najzagrize-nejli ItaiJjan, a potem zabavlja z „mo§tro di sklaf onim, ki g& bogatijo. Vendar tako delajo le suioveii, omikani Italijani postopajo dostojno. Toliko ljudstva je pri&lo z blagom in denarom v mesto in nikdo ni protestoval zoper njih ubod, dasi jsh je bilo povsod polao iu ni bilo mogofie hitro voziti. ?idi se torejt da so GoriCani mirnejSi postali iu da se ne branijo we6, te jim ho5ejo Slovenci prinesti — denar. Pofiasi bo marstkaj drugaCe. rConcordia,8 ki je bila pred leti goriiko Ci-talnico po zvijaei spravila iz nje tedaajih prostorov v Stabilovi hi§i §t. 16 na Travniku, pogodila se je gted6 svoje dvorane z italijanskim draStvom „Gabioetto di jettura", kateremu se baje pridruii v stanovanji novo vstanovljeno politi6no druStvo „Unionew, in vsled tega je bi§na gospodinja odpovedala goriSki tfitalnici dosedanje prostore, v katere se preseli po preteku sedaj veljavne pogodbe zgore omuujeuo italijansko druStvo. Torej smo prav imeli, ko smo zadujic rekli, da Nemci in Italijani se bratijo v brataki ljubezni proti Slbveucem. GoriSka Citalnica imela je pogodbo vze vec let s .Goncordio" gled6 skupne rabe dvorane in drugib prostorov. Ker ta pogodba k letu potefie, praSala je iitainica sConcordioa, ali bi ne hoteia pogodbe podaljSati, cc tudi pod drugimi pogoji. „Con-cordia" pa niti odgovorila ni, ampak so je pogodila z italijanskim drustvom in je tako dala povod, da je biSna gospodinja odpovedala fiitalnici. 0 naklepu ita-lijanisituov, da bi citalnieo spravili iz nje sedanjih prostorov, govorilo se je 2e to poletje; ali da jim pojdc v tern nomfika „Concordia" na roko, bi ne bil nikdo mislil. To je nasledek sedanjih politicnib raz-mer na Primorskem, ki pa preidejo, kakor jih je 2e mnogo pre§lo. Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slo-vencu ne ganet Vabilo in program k besedi, ktero priredi „Ka-toli§ko braluodru§tvoB v St. Frjanu dn6 7.deeem-bra t. 1. ob &% popoldne v dvorani visokorodnega gospoda JoMa baroua Formentina. 1, ffHeixegovskaa, nap. Hajdrihov, mo2ki zbor. I. Pozdrav. 2. „Sloveu-ska dekliea", Lcbauova, inefiani zbor. II. Dcklatuacija. 3.'BVenecH Kocijancieevih narodnih peBinif mo2ki zbor. HI. Dvogovor. 4. „Slovenka", polka, ^enski zbor z glasoviroin. IV. „Dva gospoda pa edeu slnga", burka. 5 „U boja, napev Zajeev, mo?,ki zbor. Po besedi bo-de sreekatije. Pri zabavi po besedi bodo peli razni pevski zbori. Ustopaina za neude 20 kr., sr«cke po 10 kr. K obilnej udcle2itvi vabi odbor. Iz ^empetra ni doSel popravek v zadnji ste-vilki po „Con u-iii" posuetega dogodka, kolikor vemo, nobenema tukajsnjih listov. Privatna oseba nam je sporoeila, da oui trije Gori&uii, ov katerih je bilo re* C«no, da so bili nadlcgovani od ^empetercev, so pili prej v Vertojbi, ne da bi bili pladali. Prav tako da so boteli narediti tudi v aempetru, a tu da je kremar skofiil za ujimi ter popadel za voz ali konja. Ce so se, dalje vozeci, prekucuili, so bili najbrio sami krivi. In tak dogodek razglasa „Oorriere" kot napad in dra-4t»nje, izvirajofie iz iiarodnoBtnega Cuta. Slovenski kremar bi torej ne smel zahtevati pla^ila od Goricana, ako noee, da ga razglasi za rogovik*2a. Opozarjamo spoStovane gospode citatclje na nznanilo Luonovo tiskarno v danasnji Stevilki, ki jav-Ija vt'solo vest o izdajanji nLjtidske knjlzniee", katero je prevzela imenovana tiskarna, Vse bvale vrcdno pod-jttjf priporodamo vsakemu rodoljuba. Rojakil Kudoljubi v Ljubljaui zamislili so le-po misel ziduli veliko hi§o, v katurl bi imela prosto-ra vsa uarodna druStva ljubljanska, se v6 da proti primerni plaCi. Ta narodua ustanova postane v neko-liko letih lastnina ua§cga vprvega kujizevnega dru§tva s 1 o v e n s k e M a t i c e. Uistega dohodka, ki bi ga dajala ta hi§a, porabila bi slov. Matica polovico za svoje namene, namrec za izdajanje lepih in poucnik knjig, z drngo polovico pa bi podpirala aarodne u-m e t n i k e, p i s a t e 1 j e in d i j a k e. Slovenski narod je majhen in ubog in oprt je samo na-se in na svoje slabe inoCi. Mi nema-mo narodnega plemstva in tudi vlada nas ne podpira v naporih za naso narodnost. Vse, kar moremo do zdaj pokazati, pridobili smo si sami. Tudi namerava-ni „Narodni dom", si postavimo, ako vsak zaveden Slovenee stori svojo domovinsko dolztiost. Lepo prili-ko imamo zdaj, ko se zadnji mesec prodajejo sreCke v korist nHar. dotna". Via ua starega leta dan vlekli se bodo dobitki te loterije, mej katerimi so razne dragocenosti vredne po ve6 sto goldinarjev, hisoa opra-va, gospodarska stroji, 2ivina i. dr. Dragi rojakil sezite po sreckah in pomagajte staviti skupni slovenski .Narodni dom.* Srecke po 1 gld. dobivajo se v Goriei pri cu-vaji slov. citalnice na Travniku 16, I. in pa pri oprav-niStvu BSoeett Via della Croce 4, II. flDolenjske Novice* bo naslov novemu listu, ki z novim letora zacne izhajati v Novem Mestu (Eu-dolfovem) v tiskarni g. J. Krajea I. in 15. dau vsa-kega meseca. Namenjen bo kmetovalcu in rokodelcu, katerima bo v labko umevnej besedi razkladal, kar jima je potrebno v gospodarskem in politiiuem oziru. Taki krajni ali okrajni listi so prav koristni iu po-trebni, ker domaCe reci bolj natanko prereSetajejo in svoje fiitatelje dobro poznajo. Cena za celo leto mu je 1 gl. 50 kr. Ljudsko Solstvo na KoroSkem je res jako Cudno. V Tinjah iinajo ufiitelja, ki ne um6 jezika svojih ufiencev, ter rabi pu uavodu §olskega sveta ne-kega odraslega uCeaca kot tolmaca za drnge udenc, Tako poduCevauje je paC neuavadno in bije v obraz vsem odgojevainim in poucaim nafielom. Politika, po-litika I Akademi6no druStvo nSIovellija,, na Du-itaji priredi 9. t. m. ob 7. uri aveier v „Hotel zur Stftifc Wien" (Vlii, J^an|e Ga8se{ 15^ Bjavooat d»ju Fr. PreSirna v spomin z obSirnim programora, v kateri je sprejet tudi Kocijancl6ev „Venec slovenskih narodnih pesnia. Po slavnosti bo zabava. Franc Jo2ef Rudigier, Skof gorenje-avstry-sin v Linci, mo2 vnet za vero, dom in cesarja, po-gnmen boritelj za cerkveno svobodo in cloveske pra-vice, sovraz>n in pieganjan od 2idovskih liberalcev, neupogljiv po sladkih besedah svetnih veljakov, ne-priftopen hinavcem, ki upijejo po rairu, da laze ljudi sleparijo in 2epe poluijo, nafielnik javnemu gibanju v kronoviui_ gorenje-avstrijski, jtvaritelj konservativne vefiine v dird«S'njeia deMnem zboru,^ voditey volitev v javne zastope svoje de^ele, odkritosreen v avojib izjavah, diiefi se apostolov, ki niso reanice prikdvalL ueustrasen vujak za krSanska naeela, moder voditelj svojega duhovstva v uaudusevanji naroda za sveto stvar, spo§tovan in ljubljen od vse dezele, Castni ob-bm brezStevilnih obCin, zato visoko spoitovan in ne-navaduo cenjen na cesarskem dvoru in po vsem ka-toliskem svetu, umrl je 29. nov, ter je bil pokopan 3. dee. t. 1. Pogreba eo se udeleftli udje ccsarske hiSe in cesarjev zastopnik. -Ljubljanski list* ki se fkrega bolj (za osebo svojega urednika nego za dczelno vlado kranjsko, pri-aa§al je dolge clankc o svojih pravdah z Ijubljanakirat rodoljubi, puivil svojim citateljem nuresnico, da jo objavila „Soeatt Sukljejevo obsodbo z najdebelejiimi crkami, ter m togotil, ker ni naznanila, kadar je on bote), da je bil irnenovani gospod v drugi in Stand oproScen; veleva2ne Aodnijske obravimve proti Fitzu in Macuzu, katera je tozJl dr^avni pravdnik zarad zlofiina po § 87. 9 k. z,, pa niti z besedico ni ome-nil, ker se je morda bal, da ga zasezejo, ako pove, kaj se godi na Primorskem z n o k e s t r a n i. Kar se godi z neke strani, o tern zna Bld"ublj. IW le hvalo peti ali pa junasko molCuti, dasi mu je najluio resnico povedati, ker Le je kouflsciran, ne zgubi ko-lekov. nLjubljanski list" je po svojem razaajanji in po svoji uplivuosti pri delitvi kranjske klobase spravil nekoliko omahljivih ino^ na svojo strati in jih morda So spravi; dokazal pn ni, da njegova stvar jo dobra, Le tudi je posameznikom koristna, V veliko Cast si steje, da sine zagovnrjati in hvullti slavno deielno vlado kranjsko, katera mu je dala livljenje in mu je olmmjuje. Tega pa ne pomisli, da ni vse eno, kako vladni list sluzl vladi; 6q bo opravljul oborozen s eepcem in v debelo podkovanih Sevljih Castnostra-ko na dvorih svojih gospodov, osramoti in spravi v za-drcge one, katerim sluzj. Ako se je odloCila slavna de^elna vlada kranjska, da boCe delovati tudi na slovstvenem polji, ima izvestno med drugim tudi ta namen, da hoce dajati prebivalstvu vojvodiue kranjsko take dnSevne hraue, ki cltatelje uCi, bM\ in o-plemenituje. Naj se pogleda „Lj. list" v zrcalu sa-mega sebe in videl bo, da v nobenem teh ozirov ne sluzl slavni vladi; po svoji vsebini in po svoji obliki podpira posurovljenje naroda, a nikakor ne njegove omike. Celo „Brencoliu moral jevladno glasilo opom-niti, naj vendar ne obcSa vsakega kraojskega Skan-dala na veliki zvon, in kaka je oblika tega lista, raz> sojati je morala ze veCkrat sodnija, ki je urednika sicer oprostila pa ne zmodrila. Ako vladni pisarji, katerim ni treba laCnim pisati, tako sodrgo posiljajo med 8vet, kaj morejo sosedje misliti o omiki in dru-stvenem tonu kraojskih prebivalcev sploh? Menimo, da kranjska vlada se najbiie u^e kesa, da je dala zagovorniStvo v roke odvetniku, ki jej siuLi s lopim ptiiesom, [ki se ne priporoca po§tenemu svetu, iu da bo jako vesela, ko prinese dunajski uradni list ime-novanje de2elnega solskega nadzornika za vojvodioo kranjsko, katero re§i slavno vlado neukretnega, pre* pirljivega zagovornika in da pokojnemu Pirkerju na* slcdaika. Ni mogoce, da bi kranjska vlada bila za-dovoljna z odvetnikom ki narodnih mo2 ne more drugaCe zavracati nego s tern, da jih zmirja, da so vladni nasprotniki, radikalci, nevedne^i. Uze nekolikokrat smo povedali ljubljanskemu listi6u, da mi nismo nasprotniki sedanje vlade, ali ltstic si je to ubil v glavo in od tega ne odjenja. Mogoce, da nas noce umeti, ker potem stoji golih rok pred nami, kajti sumnicenje mu je edino orozje. Ako vr^e Se to proc, potem bi bilo morebiti celo njemu jasno, da je — nepotrebeu. Politicno vednost prisvaja listid le sebi, drugi sloven* ski listi, ki se razlikujejo od njega po zoacaji in pi-savi, so ptitlikovci, ki ne bi smeli pisati o skanda-loznem politicnem stanji na Kranjskem, kakor da ne bi se slisal cez meje vojvodiue kranjske hrupni vrti-cec okolo kranjske klobase, za katero se pulijo ple-meniti mozje. V tern nam moia BLj. list* pritrditi, da za njegove dobe pvopada na Kranjskem politika nacel ter da se Siri politika osebne koristi in strasti. Velik politifien motor jiostala sta v njegovem okoliSi osebna korist in nestrpna razburjenost, zdru2ena z neizmerno napihuenostjo iu surovim napadanjem na* rodhih mo2. Med nami in ljubljanskim Benjaminom je raz-lika kakor od neba do zemlje. Mi smo v ugodnem polo2aji, da lahko pi§emo, kakor nam je pri du§i, kakor nam narekuje vest in rodoljubje in pa 02ir na — drzavnega pravduika. To nam je toliko la2e, ker imamo za sabo veliko veciuo svojih uaroCnikov, Listic 1 njora na ni8ftti| kakor mu UftF^uje|o tisti^ ki m ^ zejo krab. Nam prjstoji mo§ka beseda in sc od nas tudi pridakuje, a iistic je — tiredoiSki tladan. On sa-wo posojaje x»sta, na katera govore drugi. Ako nas zowneoja ne ?arajot godile se bodo pri „Lljublj. listaB v kratkcra radikalne premembe; mo Menimo, da je to zatlnja beseda Ijubljanskemu olikancu. Dobro ?edoL, koliko koristijo kratke v lahko __ ra/umljivem jcziku pisane pripovestice priprostcma Ijudstvu in kako pospoSujejo jegow omiko, odlotili smo se izdajati: tajtiafoe" katere pridcta vsak mesec dva po cctiri tiskane pole obsegajoca snopit-a na svitlo. Koncem tega mtseta izide prvi snopifi. 1st in a Bog, da nimamo za to svrho na domacem slovstvenem polji izraslih duSevnih proizvodov, ali ho-cemo si oajprcj pomagati a prevodi iz nemseuie, in potcm, ako nam bo srefia mil.i, tudi iz drugih zlasti slovanskib jezikor. Marsikateri poznalec in prijatelj stovenskega slovstva nas bo gotovo praital, zakaj ne priobcujerao pripovestic slovenskib pisaieljev? Ali vsakemu z dobro vcstjo lahko a kratka odgovorimo: Zat6 ne, ker jib je do sedaj §c premalo Stevilo, a pisatelje si v to svrho naj'mati, bila bi vsaj iz poiietka sitna in te-zavna stw.r. Da homo pa s Casoni dt»bre izdHke radi prejeinati, je gotovo. Mislimo, da prevodi dobvih del iz tujScuio vec koristijo, aogo slabi izvirniki. — Ne daj Bog, da bi hoteli koga zaliti! — ,L j n d s k a k n j i 2 n i c a* namenjena je pro-stemn Ijudstvu, posebej odrasli mladini, kateri je *ivo potrebno. da se uLi gladke, pravilne slovenScme, in zbug tega hofierao posebej na to gledati, da bo jezik priprost, gladek, Y vsakem obziru pravilen, „hj udska knj i2 n ica* bo imelaprimerno ccdo: za cetrt leta .... 48 nov. „ pol , .... 90 „ „ celo » . . 1 fl. 70 „ a poltnino vred. Pojcdini snopidi bodo se dobivali s po§taino vred po 8 no?., a brez po§tnine po 6 nov. To je cena, o kateri ne more nikde redi, da bi bila previsoka. To malo svotico premore skoro vsak poscstnik, in muogo bolje je da jegavi otroei o nedeljah in piaznikih ei-tajo koristne knjiziee, oego da bi se bezposleno po vasi klatarili. CitajoCe s'ovensko obfitnstvo toraj uljudno pro-simo, da bi oas blagovolilo v tem hvalevreduem, na-§emu premilemu narodu toli koristneina podjetji po mogocuosti podpirati! S posebuim spoStovanjem za Leonovo tiskarno Leopold Kordes, izdatelj. V Marlboro., meseca decembra 1384._____________ Vofcni red jiti&ne Zeleznice od 15. okt. 1884, Listnica urednisfcira: G. J. S. t Ljnbtjani: prejeli narodmno za drogi semester t. 1. — O. dop. iz Skr- I bine: ni bilo mogoce. — G. dop. izpad i.atogni c: potr-pite, pride na vrsto. — G. doji. iz Sredi§6a: za. naso ii- ; tateljo premalo zaninrivo; prosimo kaj drngega._____________ \kr\A po ftnM \ se bodo dnc IT. gm&im t. I. od 9. are zajtitra | do 4. ure popoldne v c. k. gozdn FPano-i viou oddclek nI*otok pri Bajti- na drobno ! prodajala. j Drazbene pci^ijc y:i podpisan^m in derva V wmhi si vsaktvri lehko tgleda li dm yrcd dra/ho. C. k. gozdno oskcrbniStvo v Gorici, due 3. dor«kinbra 18&4. ivn /nrni nn.njt; p o d r. M a 1 i c i j<» odloCno nujbolisc zdr.ivih* »n|n'r protiri tcr ravmatizem, trganjt' po ttilib, holri'ine v kriii ter zivcih, oteklino, otrpncle nU- in kite itd., malo &isa «:e so ratii, pa ruirir- po poliii-m tr^ttiijo, knr dokaauje ohilno/nhvjil. Zithrt'^n n»j ?*<• umo' wevet zoper trganjc p«i dr. MaUHu s ¦/raven stojecim mamenjem; 1 stukktunioO kr. Zalivala. EORMIN-NABREZINA-TRST. 1— cS t—• ee — ti S t. — c* P o s t a j a III *e» 5** 3 5*o 5-S-S s *" ST s *" Is. 53 a •a"5 5 O > N Yidem odhod 2.50 7.54 — 6.45 8.47 Koimin pribod 3.36 8.32 — 7.21 9.25 odbod 3.55 8.50 3.35 7.37 9.45 Gorica prihod 4.20 9. 6 4.5 7.52 10.10 odbod 5.— 9.24 4.45 8. 9 10.30 Bubije-Sovodnje „ 5.15 9.34 5. 1 — 10.44 Gradi§6.-Zdrav§cma » ! 5.27 9.43 5.15 — 10.56 Zagraj ! 5.36 9.49 5.30 8.28 11. 4 Ronke „ 5.49 9.58 5.45 8.36 11.16 Tm6 (Monf.) 6. 2 10. 8 6. 3 8.43 11.28 Nabreiina prihod 6.41 10.41 6.52 9. 8 — odbod i 7.— 10.46 7.25 9.22 — Grinjan „ | 7.10 U. 4 7.48 9.37 12.17 Trst prihod [7.37 11.21 8.10 9.52 12.36 TRST-NABREZINA-KORMIN. P o 8 t a j a Trst Grinjan Nabrezlna odhod pribod odbod Trifta (Monfalcoue) „ Ronke „ Zagraj , Gradt§c\-Zdr3vs;6ina „ Rubije-Sovodnje „ Gorica prihod odhod Korrnin prihod odhod Vidt'm prihod f * o a. o 7.20 9.10 7.37 9.31 7.53 9.50 8. 9 10. 8 8.31 10.38 8.38 10.47 8.46 10.57 — 11. 3 — 11.13 9. 4 11.23 9. 8 11.31 JgdpfpMrff. flospodu pi. Trnkoezy-ju, l^kttrju v Ljubljani. Moja iimfci ho na protinskej holezni na no;'i silno trp, spomnim m na Vus dr. JIaliecV protinski CTCt p»» 50 kr. tor si ga nemiidoma narorim. In res inn;I jft Sudovit vspeli, f*a ho ho po iaatkcj ra.l oprostili murllill bolefin. S popolnim propricaiijum priznuvani tort'j dr. Halivev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in jj« v^a-kemu bolniku v jednakej bol«ziii pt'iporocam, Vascj Ijlago-rodnoati pa i/rukam najprisrcneJNO zalivalo, /. vwin spo.it(»-vanjom udani Fraue Jllg, posostnik v Smarji pri Cti[\\. pf lMiiniiiski /eliseni sirup kranjski, "f^ izbornn xopur kawelj, hripavo.Ht, vrutubol, prsno in pljn6n» boloiiino; 1 Hteklt'iiica 00 kr. Kor;»tnej5i Hugo vsi v trgovj»i se nahajajoci soki in 6iropi. ||f Kri eistilne kroglice, e. kr. privM ^ no smcic bi sc v nijcdnem gospodinjstvti pogreaati in ho so uze tisuckrnt aijajno osvedocile pri znbasanji cloveskcga toloun, glavobolu, otrpuc'mh udili, Hku?en«m /.ulodui, j<*trnik in obistiiiii boleznili, v sk'tuljali a 21 kr.; jeden zavoj s G skfttuljami I gold. 5 kr. Kazposilja se lc jedi;u zavoj. Nurocila se i/.vrse: iiajhitrejc s postuiui povzetjem v lckanii pri ttsamorogu" Jul, pi. M&fc u tesi tgp y Ljubpai-\;ijl)oljsa obramba proti koleri, katera hi ne smela v nobeni hi§i manjkati, je obce dokazana in izvtstuo priznaua uuuu miim (Bbhmerwaldbitter) iz lekarnice „k fieraemu orlu" imenovaae v Plan-u na Cesketn. . Ta slu^i posebno dobro pri slabern prebavljanj?, pri studu jedi, slabem 2etodei, pri napenjanji in ri-gaitjt, bljuvanji ltd., po zavzitih mastnih uh napeuja-joCih jedi, na potovanji, na suhem in mokrem, na lova in na polji, za torej se sine boluim na ^elodiii poinotaCakom, potovalcem, gozdarjem, gospodarjem sii-no priporoeati. Dobiva se v stekleoicah po 50 kr. in po 1 gld. v giavni zalogi za Gorico pri g. Cristofa-lettiju, kkarni5arjtt. !»KRM se kupi dobra zimska suknja za It do 38 gld. „ zimska obleka za 11 do 30 gld. „ zimske hlaCe za 4.50 do 10 gld. !!!SAM0!!! v wliki zalogi I^amoijix St(>inei**Jci v (ioiiei na-iproii ^kofiji. Tain se dobijo tudi na povoljno izbiro go-tove obleke za deiike od 1 leta r.apr»»j, neprc-mncljivi plaSri za dcz, kamast; za gos-pode z me* sanitie, usiija, kavcuka in bukovine, zbirka blaga vnake vrste, izdclovalnica za napravo obleke po |j incci. j D.iYn- ht> na izbiro plav'i za ^iospc. Wather- II proof. I'ahitot, Sacco, DoIjii-'ui, nmfi. Za (Jouio eilina zalogi izvirnib volnenih sraji-, jopi(, itd. (ud in bJuvatije, liemeroidiCuc bolexm od-pravi gotovo jeruKaleiuski bulzam, ki je, narejen iz rabarbarime korenikts ja* ko kn*pilucga upiiva, boIjSi ko v»e druge mediciniejie sestavc in skrivne nu^anice. Dobiva 80 edino le v lekarni 0. II. PONTONI-JA 9pri dfdi zumorcibM v BaStolji v Gorici. VINO NA PRODAJ. 1884. It'ta tn-ia vino rczno hrktoiiter 1883. » 9 9 prav prijetao » 1»79. „ „ , 1875. „ B B 1868. n ? , 1884. leta pri-tui tropinovec n 1884 „ n slivovec '„ v Ptuji (Pettau), ^tajerako. 10 gl. 12 gl. 16 gl. 22 gl 60 gl. 80 gl 40 gl 9.23.11.48 9.23 S11.501 10.—[12.30 sprejema v tisek knjlge9 knjlzlce^ ea<*nike, vlzilae mte, vabila, okrozoice, sonete, peti-cije, centke, jcdilne liste. bolete, vozne tu mrtvu&Kc liste, zalua pissma in vsakorSua dela, ki spadajo v delokrog tiskarske nraetno^ti po prav nizkih eenah. Tiskarna ima v zalogi vsakovrstufk iiskanle za ccrkveno rabo* kakor: sprite-vala, raCane, dnevnike, zapisnike, pregtede, razkaze. p;».Mi.-tke, ka!i'».wbe table, matice (matrike) za krst, birmo, zakon, smrt, velikonocne liste, kakor tudi popis duS (status) v latinskem, sioveuskcm, italfjanskeni in nemSkem jeziku itd. ttd. B^p* Tiskarna daje poroStvo za natancuo in hitro postre2bo in za nizkost ecu. *^Ml i b4fj««<| in ««ggy»n>i uwNki M. JiOJigig, — pskii; ,jjUarijaB*a tistaraa" v Gorici.