Posamezna številka 1 K. Poltena v gotovini. Šlev. 149. V Liubliani, v nedeljo, line i julija 1920. Leto XLVBL »SLOVENEC« Tel]a no pošti na vse strani Jogo- '■lavll« >n v LJubljani: «a velo leto naprej. K 180-— ia pol leta „ .. „ 90-— Ea četrt leta „ .. „ 45*— ga en mesec „ .. „ 15-— t!a Inozemstvo celoletno K240*' S Sobotna Izdaja: s ga oelo leto.....K 30'— n inosemstvo. • > ■ „ 35'— ; i —• Inseratl: SBBB| Bnostolpna petltvrsta (58 ant Stroka in 3 mm visoka attnfa prostor) sa enkrat . . . po K Ml aradnl razglasi, poslana itd.....po K rrl večjem naročilu popnst, Najmanjši oglas 59/9mm KM^ Izhaja vsa'i dan tzrz«siSl nedoljek in dan po pranih^ ob S. nrt sjntra). Uredništvo je v Kopitarjevi nllot Stev. 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 5C, npravn. Stv. 328. Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Hačnn poštne hran. J ljubljanske št. 650 za naročnino ln it. 349 za oglase, I avstr. ln češke 24,797, ogr. 26.511, bosn.-hsro, 7583. I D Sli« Ciril in metod. Mlacla Jugoslavija potrebuje velikih vzorov, ki naj bi vse jugoslovanske pokrajine prekvasili z enotno kulturno zavestjo. Srbski cerkvcno-politični »Vesnik« (1919, br. 5) piše: »Navdahniti vse tri jugoslovanske dele z eno zavestjo in eno mislijo, to je naša naloga in naloga poznejših rodov. Naše duhovno edinstvo, tako lepo začeto, pa na žalost pred tisoč leti raztrgano, bi se (uspešno) manifestiralo v skupni proslavi svomina »sv. Cirila in Metoda ter njunih učencev«. Visoka ideja kulturnega in verskega edinstva vseh Slovanov je pred tisoč leti izšla izmed Jugoslovanov, med Jugoslovane se je vrnila, ko jc omagala pod nemškimi intrigami na Moravskem, na jugoslovanskih tleh se jc razcvetela, da si je mogla osvojiti nad polovico Evrope. Sveta solunska brata sta se pri Jugoslovanih naučila slovanske govorice ter jo tako vzljubila, da sta jo ugladila za književno rabo ter jo posvetila in povzdignila na oltar. Svetna in bogoslovna znanost občuduje veliko izvirnost sv. bratov, da sta uvedla slovansko bogoslužje in ustvarila slovansko književnost v dobi, ko so na Vzhodu in na Zapadu vladale ravno nasprotne težnje. Prav zaradi velike samostojnosti je pojav sv. bratov tako osamljen in deloma tako zagoneten, da še danes tvori prezanimiv težaven problem svetne in bogoslovne znanosti. Sv. brata sta bila verna sinova krščanskega Vzhoda, a obenem iskreno vdana cerkvenemu edinstvu; bila sta zadnja velika predstavitelja onega idealnega edinstva, lci jc nekdaj krščanski Vzhod in Za-pad združevalo v eno družino. Kakor sta izvirna v uvedbi slovanske liturgije in v misijonski metodi, tako sta izvirna v pe-dagogično in dogmatično popolnoma pravilni teoriji cerkvenega edinstva. V staro-slovenskih legendah o sv. solunskih bratih so ohranjeni sledovi značilne govorice in izvirne bogoslovne terminologije naših bla-gcveslnikov. Znanost vidi v teh legendah deloma rimske, deloma bizantinske ten-dencc. A v resnici so v legendah izvirno izražene ideje sv. bratov, ki sta ohranila spoštovanje do vzhodnih tradicij in ljubezen do vzhodne domovine, obenem pa priznavala prvenstvo rimske cerkve. Priznavala sta rimskega papeža, ne pa nemško-rim-skega cesarja. Staroslovenski življenjepisec naših blagovestnikov priznava samo onega cesarja, namreč carigrajskega, a ne kot poglavarja, ampak kot zaščitnika cerkve pod papeževim poglavarstvom. Cerkvena terminologija sv. bratov je odgovarjala njunemu velikemu načrtu, da ustvarita novo cerkveno skupino, ki naj bi posredovala med Vzhodom in Zapadom ter proti francoski in bizantinski omejenosti ohranjala idejo krščanskega edinstva prvih stoletij. Zato se bogoslovna terminologija in metoda sv. bratov razlikuje od tedaj običajne zapadne in vzhodne terminologije, Pač pa srečujemo sledove sorodnosti z grško meniško terminologijo, Naša blagovestnika sta bila verna učenca grških menihov, ki so bili najvernejši hranitelji vzhodnih bogoslovnih tradicij. Obenem pa najbolj goreči branitelji krščanskega edinstva. Znanosti se odpirajo novi vidiki. Jugoslovani smo poklicani, da praktično pokažemo, da izvirke ideje naših bla-govestnikov o edinstvu Slovanov in vsega krščanstva niso bile utopije, ampak gotove smernice, ki imajo še danes isto življenjsko moč in praktično vrednost kakor pred tisoč leti, ko so se samo vsled brutalne tiije sile umaknile iz srednje Evrope, a so v nekoliko modificirani obliki kljub neugodnim razmeram osvojile vzhodno polovico Evrope. Kakor so nekdaj naši predniki dali zavetje pregnanim Metodovim učencem in pripravili tla za nov raz-cvet Ciril-Metodovih idej, tako naj mlada Jugoslavija po tisoč letih sprejme duha svojih blagovestnikov. Dokažimo, da nismo zmožni samo za trenutne manifestacije, ampak tudi za trajno kulturno delo v smeri, ki nam jo je pokazala Previdnost. Tako si bomo ojačili skupno domovino, da bo mogla objeti vse sinpve, ki še po nji hrepenijo. fe^pDzaibSleii® m (Članom Slomškove zveze« in »Zaveze« v prevdarek.) .• . I Škoda, da je vsaka lepa misel, ki jo napiše tu in tam > Učiteljski Tovriš«, samo fraza. Nc trdimo, da g. Gongi ni imel blage misli v duši, ko mu je govoril jezik besede v pozabljenje in odpuščanje. Vprašanje pa je, kdo bi imel v času od leta 1899 do leta 1920. več pozabiti in odpustiti; ali »Slomškova zveza«, ali »Zaveza«. Resnica je in ostane, da jc z bojem z a č c -1 a »Zaveza« in da bi bila »Slomškova zveza« nespametna, če bi ne bila začela udarcev odbijati. Tudi boj, ki se ie razvnel med > Zavezo« in »Slomškovo zvezo« v novejšem času, je povzročila »Zaveza«; ali c'a se izrazimo natančneje —- njeni diktatorji in teroristi. Kdor ne ume načina, kako sc dik- tatorji in teroristi »Zaveze* bojujejo, la bi utegnil res misliti, da se jim gre samo za osebo. Zaradi tega pa se nam zdi potrebno, da podamo v tem oziru člarom »Slomškove zveze« (in tudi širši javnosti) nekolik o komentarja. Boj, ki so ga začeli diktatorji in teroristi »Zaveze« proti uredniku »Slov. Učitelja«, ni boj proti osebi prof. Fabinca, ampak je boj proti »Slomškovi zvezi«. Ker se jim »Slomškova zveza« ni hotela uda ti na milost in nemilost, t. j. ni hotela brezpogojno likvidirati, so začeli udrihati po onih osebah, ki se jim zde najbolj nevarne. Tomahavka je izkopana in »Učiteljski Tov,« maha ž njo okoli sebe kot obnorel; odprl je tudi zatvornice umazane tekočine. Sedaj je načeto vprašanje, kdo bo v nji utonil. Da nc bo »Slomškova zveza«, to povemo »Učiteljskemu Tov.« že danes. Če hoče »Slomškova zveza« likvidirati, mora vedeti, zakaj bo likvidirala; onih par članov, ki so iz nje izstopili (in morda še bodo), je ni storilo še tako pasivne, da bi morala zaradi tega likvidirati, kajti z novimi člani sc krepi od dne do dne in prišel bode dan, ko se bodetc njeni pomlajenosti kar čudili. Da bi likvidirala zaradi UJU? — Da, to bi bi bi! tehten vzrok, a »Slomškova zveza« bi moralo imeti garancije, da ne pade iz svoje aktivnosti v pasivnost. »Slomškovi zvezi« dati takih garancij pa je diktatorje in teroriste »Zaveze« strah in zaradi lega so parlamentarne dogovore odklonili. »Udajte se in potem bomo govorili!« tako nekako zveni njihov odgovor. »Slomškova zveza« pa je ta odgovor razumela še prej, predno so ji z objavami v Učit. Tov.« dopovedali, da sta si UJU in »Načrt o šolstvu« v SHS precej, če ne čisto, v žlahti in da bi v tej žlaliti menda c!o sodnega dne rade gospodarile gotove dinastije. To, kar smo sedaj samo mimogrede omenili, hočemo dokazati. V osnovnih pravilih UJU govore o nekakih državnih, pokrajinskih, okrožnih itd. učiteljskih skupščinah. Ne oporekamo, da so mimogrede namignili, da bi dali tudi manjšinam (reete »Slom. zv.«) pravico volitve po proporcu itd. Prav čedna vaba je lo, a tudi »Slom. zveza« je toliko pametna, da ve prav dobro, da bi se je zgodilo kot požrešni ribi, če bi zagrabila za to vabo; prijetneje je plavali prosto po prostorni vodi nego pa se premetavati v škafu vode. V vrečo »Slom. zv,« ne bo šla prej, predno parlamentarnim potom ne zve, kdo bo vrečo zadrgnil in kako jo bo zadrgnil. Dokler »Slom, zv.« še ni v vreči, si še vedno lahko pomaga, a ko bo enkrat notri, pa jc veliko vprašanje, če si bo mogla še kaj pomagati. Ta njena odpornost pa jezi diktatorje in teroriste »Zaveze« in ker so lisjaki, vedo prav dobro, da bi začela proti »Učit, Tov.« boj tudi javnost, ki simpatizira s »Slom. zv.«, če bi začeli udrihali po »Slom, zv.« in zaradi tega so mahnili raje po uredniku »Slov. Učitel.« in mi vemo in prerokujemo že danes, da ta ni prvi in ne zadnji in zaradi tega se njihovemu brezobzirnemu boju samo smejimo in verjamejo naj nam, da bo prišel dan, ko se jim bomo smejali še bolj; tudi med njihovimi vrstami se je začelo daniti in vedno bolj jasne vstajajo na dan slike — diktatorjev, in teroristov. Glasovi, ki jim prihajajo i t Koroškega in Štajerskega,, so jim gotova zelo neprijetni? — Jasni sc, jasni! In kol se bo naredilo vreme, t. j. ko bo vihar odnesel diktatorje in teroriste iz »Zaveze«^ pa bo kmalu dospel dan UJU za vse uči-teljstvo v SHS. Dokler pa se mislijo diktatorji in teroristi v »Zavezi« držati potoni državnih, pokrajinskih, okrožnih itd. učit. skupščin v državnih, pokrajinskih, okrožnih itd, učit. zbornicah, ki bi naj po njihovem mnenju posegale direktno v upravo državnih, pokrajinskih, okrožnih itd. šol. oblasti, toliko časa pa »Slom. zv.« ne more imeti zaupanje v UJU kol stanovsko organizacijO v besede pravem pomenu; o tem imamo bridke izkušnje, kako so posedli v zadnji dobi vsa mesta itd. in še bridkejše bomd imeli v bodoče, čc pride do UJU (kot sj jo mislimo mi) ali pa če ne bomo imeli močne opozicije izven UJU v obliki UJKU, Opozicija v vrečo zadrgnjena bi bila od muh, diktatorji bi diktirali in teroristi terorizirali kot bi sami hoteli in » si. zv,« v vreči bi se njihovemu odpuščanju in pozabljenju morda res čudila, a pomagati bi se ne mogla skoro prav nič. Nekaj čisto drugega pa je opozicija izven njihovih vrst; to vedo prav dobro tudi oni sami i? zaradi tega jih jezi, da ima »Slom. zv.« sploh še kaj ljudi, ki vidijo dalje nego jirri seže nos. Vemo, UJU je mogoča tudi brez »Slom. zv.«; vemo pa tudi to, da jc potem tudi UJKU mogoča. Nikar se ne tolažite z nevarno tolažbo o razpadanju v vrstah »Slom. zv.« Zameriti nam tudi ne smete, če vam porečemo, da diši vse vaše dele tuintam zelo po demagogiji. Uredniku »Slov. Učit.« očitate, da si želi kulturnega boja. Saj ni res! Želite si ga pravzaprav vi, t. j. v »Načrt o šolstvu« ste (pod pritiskom razmer) res sprejeli versko etični moment, a kdo vam more verjeti, da misli- cultnelle paroisienne«). Tu mešajo cerkveno organizacijo s strankarsko, to pa jc principialno krivo. Mi katoličani sami sme preživeli slično krizo za časa Leona XIII,, da, celo tudi še v boju Pija X. s centrom; vendar je to le slaba analogija. Rezultat bo ta, da bodo Rusi kmalu obstali pred vprašanjem: Vsi, ki so člani farnih in škofijskih svetov so pravoslavni kristjani, toda kadeti, socialisti itd. — kam pa s temi? Pri nas se je pojavilo dobesedno isto vprašanje. To pa jc nevarno in škodljivo za cerkev, ki bi morala stati v političnem smislu te besede nad strankami. Rusi, ki se tako strašno boje »klerikalizma«. bodo skoro čez noč do vrata v njem in to bo naravnost klasična ironija usode. Rusi ne razumejo, da mora organizacija cerkve kot odrešitelnc, nadnaravne organizacije same Božje besede temeljiti popolnoma na kanonični in hijerarhični uredbi, tako da so si v tem slučaju prisiljeni, izbrati papeža, s tem da povzdignejo v la čin patri-jarha. Tudi čc bi on nc imel pravice de-finirarija v dogmatičnem smislu, središče Božje besede temeljiti popolnoma na kanonični harizmatični in hijerarhični uredbi, tako da so si v tem slučaju prisiljeni izbrati papeža, s tem da povzdignejo v la čin patrijarha. Tudi če bi on ne imel pravice definiranja v dogmatičnem smislu, središče je vseeno neobhodno. 1 Oni izjavljajo: nismo pretežno kolegialna (sinodalna), zborna (sobornaja) cerkev, Toda to je strašna zmota. Prvič pravoslav- ..mTEK, Dr. Fr, Štele in Fr. Terseglav: „3vafa Rusija". (Dalje.) Seveda je glavni predpogoj za to, da iz tc šole ne napravijo le fakultete, ampak tudi vzgojevališče- Trideu-tinski tip, kakor se jc udomačil pri nas, odgovarja popolnoma tudi vzhodnim razmeram. Nič ni nesprejemljivega za pravo-slavjc, vse bi moglo edinole koristiti- Čc še ne potrebujejo celibatne vzgoje, pa potrebujejo vsaj askezo čuvstvenosti; treba jim je vaje v notranji molitvi, predvsem pa meditacija; dalje poglobitev v življenje svetnikov, vzgoja vojaštva Kristusovega po duhovnih vajah sv. Ignacija Lojole; z eno besedo: pravoslavje potrebuje disciplinirane, enotne duhovščine. V .tem oziru je klerikalizem potreben oosebno pravoslavnim. Pastorski tip duhovščine pa bi uničil pravoslavje do tal; on tudi ruskemu značaju prav nič ne odgovarja- To pa radi tega, ker se je v dušo pravoslavnega kri-stijana pregloboko vtisnil tip pravega, t- j-hari/.matičnega duhovnika, če žc ne vpo-števamo tega, da jc Rus z vso dušo navezan na zgodovinsko obliko krščanstva-na misticizem, ki je zvezan z zakramentalnim zojičaieni vere. 9- Krščansko - demokratično gibanje v Rusiji. ! i. i Pojmovanje ruskega naroda je cerkveno in popolnoma tuje protestantov-skemu pojmovanju Kristusove Cerkve- To jc nedvomna resnica, vendar pa je treba pri tem opozoriti na zelo važno reč- Ruski narod in inteligenca nista po svojem pojmovanju cerkve v tem smislu, da bi v kakršnemkoli slučaju identificirala ideal-' n o Kristusovo Cerkev z o f i c i a 1 n o rusko - pravoslavno cerkvijo- De faclo (a ne: de principio) jc poznal samo to cerkev, to pa le radi nepoznanja drugih krščanskih cerkva- Kakor hitro pa je bilo stavljeno to vprašanje principialno. se je precej opazilo omahovanje- Zato so Slavjano-f 11 i skušali v svojem smislu reformirali pravoslavno cerkvenost s tem, da bi pridali to bistveno, česar v prejšnjih stoletjih suženjstva ni imela: univerzalni, katoliški značaj. Iz istega vzroka jc Vladimir Scrgjcjič Solovjov to katolištvo nazadnje zagledal le v organični zvezi z rimskim prestolom, toda ne brez kolebanja in ugo-I vorov- Iz istega vzroka sedaj zopet iščejo i izhoda. V ti smeri opažamo dve struji: konservativno in demokratično, katere zastopnik je Andrej, škof Ufimski. Toda ogromna večina škofov je proti njemu-; Konseivativni del hierarhije sc nc čisto neutemeljeno boji, da bi cerkev izpridil, če jo demokratizira. Vendar se pa oboji bojijo capeštva: t. i. za koncentracijo cer- kvene viasti v osebi patrijarhovi; demokratje pa za popolno enakopravnost laji-kov z duhovščino pri cerkveni upravi sal-vis dogmatibus- Na moskovskem cerkvenem zboru je bilo videti spremljenje po kompromisu med tema strujama; vendar to stremljenje ni privedlo do zaželjenih uspehov. Demokrati se sklicujejo na prvotno cerkev. Vendar ,e lahko uvideti, da prvotna cerkev nikakor ne more biti ideal za cerkev za vse čase; kajti cerkev vseeno v gotovem smislu napreduje, tako da ima vsaka doba njene zgodovine svoje vrednote in smisel ter svojo upravičenost, lo sta uvidela i Solovjov i Buljgakov- Zalo demokrati večjo važnost polagajo na duha časa, ki zahteva demokratizacijo. In tako se je začelo posebno radi pritiska boljševizma v lclu 1917 intenzivno delo za ustanovitev krščansko - demokraške stranke v Rusiji- Osrednje stranke nimajo, ampak prav različne tozadevne organizacije, nekaj, kar čisto nič nc odgovarja katoliškemu duhu. V tem tiči po mojem ravno tudi ! glavna napaka in velika nevarnost p r o -testantizacije ruske ccrkve ne odznotraj a od zunaj. Ruski cerkveni reformatorji v prvi vrsti radi svoje neizkušenosti zamenjujejo krščansko-d c m o t i č n o s t r a n k a r s t v o s c c r -k v c n o st j o. Oni v tem vprašanju ne poznajo nobenih razlik in ustanavljajo stranko, katero identificirajo naravnost z notranjo preuredbo cerkve. Oni bi hoteli ustvariti stranko f r (»association te resno, ko pa človek kar vidi, kako odrivate duhovščino in Cerkev od šole. Koliko zastopnikov ste jima dali v različnih vaših učit. zbornicah, šol. oblastih itd.? — »Delaj in molči!« to ni težko reči, a izvedljivo je to samo v državah, kjer cvete še suženjstvo, nikoli pa ne v demokratičnih državah. In nam se zdi, da bo država SHS demokratična država. — V demokratičnih državah pa se glasi to reklo; »Delaj, pa tudi govoriti smeš!« Vidite, gospodje diktatorji in teroristi, in če bi bi bila duhovščina porinjena v stran, pa bi moralo govoriti učiteljstvo namesto nje in vi bi zagnali krik, da hoče manjšina in posebno ta in oni izzvati kulturni boj. In kako bi borilo tako učiteljstvo boj, če bi ne imelo nobenega glasila? Saj menda vendar ne bodo še nadalje obstojali vsi listi, če pride do UJU, In če bodo, ičemu potem boj proti vSlom. zv,« kot kulturni napravi, ki vas bo gotovo pustila v miru, če je ne bodete napadali vi. Tega pa vam (kot kažejo sedanji dogodki) ni (prav verjeti, kajti niti to vam ni prav, ida bi širila »Slomškovo zveza« svoje nazore po Štajerskem, Koroškem itd. Kaj res menite, da imate to pravico samo vi tv zakupu? Če bi »Slom. zv,« koga silila, mu grozila itd., bi bil vaš odpor opravičljiv, a ker Slom. zv.« vsega tega ne dela in ni delala (ločite prosimo Slom. zvezo« tod politike!), potem si ne moremo misliti drugega, nego to, da so vam zoprne ideje, ki jih širi »Slom. zveza«. In če so vam zoprne ideje »Slom. zveze«, je vam zoprn tudi versko - etični moment in precej demagogije (čeprav demagogije posebne vrste), je v tem, če sprejmem (čeprav pod pritiskom) nekaj v svoj nauk, kar nii prav ni in ne ugaja, pa upam s tem doseči polagoma svoj smoter, In boj »Slom. zveze« velja posebno ti vrsti demagogije in ne posameznim članom »Zaveze«. Najbolj pa se studi človeku to, če bere med tiskom, po katerem se umazana tekočina kar cedi ime Onega, ki je ravno članom »Slom. zveze« izvir in izliv vse vzgoje. Da, tudi vaše početje je demagogija posebne vrste. Bodite pa uverjeni, da z imeni Kristus, Odrešenik itd. ne bodete premotili nikogar; poznamo vas preveč dobro. Vsem članom in članicam »Slomškove zveze« pa kličemo; »Vse, kar je bilo, naj bo res po-zabljeno in odpuščeno!« in to v pravem, t, j. krščanskem smislu med nami samimi, pa tudi med onimi člani iz »Zaveze«, ki so dobre volje, pa se tresejo pred diktaturo in terorizmom. Kako sodijo o »Slom, zvezi« in njenih posameznih članih ti in oni d i k t a t o r j i in teroristi »Zaveze«, pa ne more biti me-rodajno za nikogar, kajti njihova sodba in obsodba še ni sodba in obsodba »Zaveze« kot take. Kar pa se tiče ukinjenja boja v »Slovencu«, »Večernem listu«, »Domoljubu«, »Straži« itd., pa tole: pustite »Slom. zv.« ob njenem kulturnem delu v miru in ona bo pustila v miru »Zavezo«. Če pa maha »Učit. Tov.« s tomahovko po »Slom. zv.« ln njenih članih, menda vendar ne boste pričakovali, da mu bodo »Slom. zv,« in njeni člani zaradi tega peli: »Hosana!« Med »Slom. zv.« in med večino »Zaveze« pa itak ni treba drugega, nego iskrenega pripoznanja v zadevi versko - etičnega momenta v vzgoji in roke v ustanovitev splošne UJU si lahko podamo čez noč. Prevdarite in odločite! Mi pa želimo iskreno to, da poneha boj, ki dela sramoto vam in nam, enkrat za vselej. X + Y Vlad. svet. Ivan Šubic: Držauaia obrtna (Konec.) Državna obrtna šola ima v prihodnjem letu 25 učnih odelkov (razredov) in zanje potrebuje 25 učnih sob. Kolikor razredov — toliko učnih sob — to je tako samo ob sebi umljiva zahteva, da se človek skoraj sramuje, ker jo mora še posebej zastopati in braniti, in to napram zastopniku najvišje kategorije šolstva. Iz zgoraj navedenih podatkov sledi, da je treba izvzeti iz števila učnih sob, ki jih določa g. dekan obrtni šoli, 6 učilnic, oziroma sob, ki so pomotoma uvrščene med razredne učne sobe, prišteti pa je treba k njegovemu številu 4 učilnice, ki jih odreka obrtni šoli (za delovodski šoli in za kiparje). Število od g. dekana za obrtno šolo pripuščenih učnih sob se torej zmanjša za 9 učilnic. Ker ima poslopje 20 učnih sob, obrtna šola pa jih potrebuje 25, se pokaže, da manjka obrtni šoli sami 5 učnih sob. Kako si bode pomagala iz te zadrege, danes še sama ne ve. Vsekakor pa tehnični fakulteti ne more odstopiti nobene učilnice. Gosp. dekan se tudi sklicuje na mnenje župana dr. Tavčarja, da bi obrtna šola gotovo lahko shajala z manjšim številom in z deloma zmanjšanimi sobami. Jaz visoko čislam gospoda župana. Vendar pa mislim, da mi prijatelj izza mladih let ne bode zameril, če rečem, da v podrobnostih obrtnega šclstva ni informiran in da v tem slučaju njegova sodba ni merodajna! Čitatelj je iz navedenih podatkov raz-videl, da sloni projekt tehnične fakultete deloma na napačnih številkah, deloma na nepoznanju organizacije in tendence obrtnega šolstva, Nepoznanje ne morem šteti gosp, dekanu v greh, ker nihče ne more od njega zahtevati, da bi se bavil s kompliciranim ustrojem drž. obrtnih šol, ki s svojimi mnogoštevilnimi oddelki in skrajno različnimi nalogami reprezentirajo dokaj bolj kompliciran aparat, kakor drugi zavodi. Pribijem pa, da se ni zadostno informiral in da na podlagi mnogih napačnih premis slika občinstvu položaj tako, kakoršen v resnici ne obstoja. Njegov projekt utesnuje pouk na drž. obrtni šoli v skrajni meri, onemogočuje pravilno in normalno izvrševanje predpisanega učnega načrta, vzame šoli za dolgo vrsto let vsako možnost sprejemati našim razmeram primerno število učencev in upoštevati tudi druge, prepotrebne panoge našega obrta, n. pr, keramika in grafika, za katere so že predlagani krediti v novem proračunu, z eno besedo, načrt tehnične fakultete pomenja — konec- slovenskega obrtnega šolstva. Če bi se izvršil, je treba že prihodnje šolsko leto p r e n e-hati s sprejemom novih učencev, torej de fakto prenehati z rednim poukom. Če torej g, dekan zatrjuje, da jc prijatelj obrtnega šolstva in da pripozna njihovo potrebo, je treba odgovoriti, da je s svojim načrtom ravno nasprotno dokazal, Kdor mi jemlje možnost življenja, ta se ne more hvaliti s prijateljstvom. je deajgsko nikdar ni bila kolegijalna cerkev in če bi jo ustvarili sedaj, časi niso več tisti kot v prvih krščanskih stoletjih, na katere se sklicujejo. Kolegijalnost takrat ni bila nespremenljiva institucija, ampak je nastala samo po sebi iz enodušnosti vernikov, kakor tudi krščanski »komunizem« V jeruzalemski cerkvi. Dandanes obstojajo razne stranke, razni nazori celo med dobrimi kristijani, dandanes je neobhodna vlada, ki je v gotovem smislu te besede monarhistična. Vzemimo pa, da se uresniči sanja A.ndreja Ufimskega. Kaj bo sledilo? Fare bodo prešle skoro v lajiške roke in se izmuznejo popolnoma iz duhov-skih rok. Odtod pa pojde razpadanje dalje in dalje. Nastane neke vrste krščanska demokracija, kjer bodo skoro lajiki zavladali nad cerkvijo, tako da bi se ta kleri-kalizem prav hitro lahko prelevil v popolno protikrščanstvo. Kje je garancija, da fare ne pridejo v roke liberalcev? Pravijo:. Treba je versko izobraziti lajike. Toda ne pozabimo, da se bodo začeli ti lajiki sami versko izobraževati, če bo uprava v njih rokah, ker bo ecclesia discens sama postala ecclesia docens, kajti skok od cerkvene-discipline, k dogmi je zelo majhen. Dogmatič-na učna služba učeče cerkve je neločljivo zvezana z njeno administrativno in jurisdikcijsko oblastjo. Tu ravno tiči nevarnost protestantizacije pravoslavja, ki je sicer samo po sebi tako nasprotno protestantskemu duhu, Odkar je protes-tantstvo odstranilo harizmatični značaj učečega svečeništva, so tudi dogme postale »individualna« zadeva posameznikov. Pravoslavje se bo sicer držalo za ha- rizmatični značaj duhovništva, toda ta značaj se bo razpršil v prazen nič, če bo nadvladal kolegijaini princip v polni meri, Pop se bo kmalu prelevil v pastorja. Demokratje se radi sklicujejo na raz-kolnike, staroobredce (starobrjadci), ki imajo trdno demokrat, cerkvenost. To pa le za to, ker je pri njih dogma popolnoma p e t r i f i c i r a n a , ker pri njih sploh ni verskega progresa, ter vlada edino le zastoj in ljubezen do liturgije, drugih verskih interesov pa nimajo. Težko, da bi pravoslavje nastopilo to pot; to je tudi naravnost nemogoče, Siaroobredniki se ne bodo pro-testantizirali, ker si sploh ničesar ne želijo. Noli tangere circulos meos! več ne zahtevajo, to je osnovno načelo njihovega bitja. Njim je tuje pravtako pravoslavje kakor katolicizem, protestantizem in socializem, Poznanje dogme, razvoj odkritja se v našem umu izpopolnjuje, pri tem pa je nujna osrednja učeča vlast, ki je nezmotljiva (sinodalni), kolegijaini princip pa nc bo v silah dajati smer. Glava cerkve, če hočete sam Kristus (govorim tako radi pravoslavnih), ni kolegij apostolov pa tudi ne kolegij vseh vernikov! Čc vi govorite, da je bil sv. Duh poslan vsem, ne potrebujemo več govoriti niti o pravoslav-ju niti o katoličanstvu, — mi smo že z obema nogama v protestanlizmu. Nazadnje pa je že Solovjev jasno dokazal, da o kolegijaini upravi cerkve vsaj od takrat, ko so sc začela pojavljati krivoverstva, katera so zastopali ne lc lajiki. amnalr tudi duhovni in škofje (ti celo v' p r v i vrsti!) ni bilo niti govora več. (Dalje.) l Kot akadeinično izobražen mož vem ceniti pomen univerze, osobito pa tehnične fakultete. Sodeloval sem več let v bivšem odboru za slovensko univerzo (pod županom Iv. Hribarjem) in bil sem neizmerno vesel, ko so se uresničile naše sanje o naši univerzi. Se ve, to pa odkrito povem, da nikdar nisem mislil, naj se univerza in tehnika zasnujeta brez potrebnih priprav, brez zasiguranih polnoštevilnih učnih moči, brez biblioteke, brez učnih pripomočkov, brez učnih prostorov; najmanj pa sem mislil, da bi se z univerzo zatirali že obstoječi, cvetoči in • našemu narodu absolutno potrebni zavodi, kakoršna sta po mojem prepričanju državna obrtna šo~ la^ in državna realka. Končno tudi nisem mislil, da se bodo naši priznani zavodi v izjavah dekanata porogljivo nazivljali »ta-kozvana realka«. Ali g. dekan ne ve ,da je mnogo informiranih ljudi mnenja, da bi se lahko tudi reklo »takozvana tehnika«? Državno obrtno šolo, najvišji tip obrt-nošolskih učilišč, smo si priborili po več nego 30 letnih bojih, Odpor nemških me-rodajnlh krogov je bil tolik, da se celo minister Trnka dolgo ni upal podpisati dekret za ustanovitev višje obrtne šole. Storil je to stoprav zadnji dan pred svojim odstopom. Poleg župana Ivana Hribarja, ki je s svojo energijo in agilnostjo dosegel končno ugodno rešitev, je ležalo glavno delo — to lahko rečem brez samohvale — na mojih ramah. Če sedaj našo državno obrtno šolo, to v toliko težavah porojeno dete, branim v njenem obstoju in razvoju do skrajne meje, če ne maram glave tega deteta brez ugovora položiti pod meč g. dekana, ki je s svojim člankom dokazal, da ne pozna obrtnega šolstva in da torej ne more biti razsodnik pri njegovih potrebah, mi bode vsak pritrdil, kdor sodi objektivno. G. dekan zahteva vedno, naj se kontrolira, če so izjave ravnateljstva islinite, kar se tiče šolskih prostorov. Ali ne misli, da bi bilo umestno kontrolirati tudi zahteve tehn. fakultete, če so ji res vsi prostori potrebni, katere zahteva, in če so ti prostori primerno izrabljeni? Sledeč zgledu g. dekana, poživljam tudi jaz vse faktorje, ki se zanimajo za obrtni stan, da dvignejo svoj glas v obrambo obrtnega šolstva, da glasno protestirajo proti nameravani utesnitvi pouka na državni obrtni šoli in da odločno zahtevajo, naj se ji ne jemlje možnost življenja in raz-vitka, njej, ki je prvi in edini obrtni zavod te vrste v Sloveniji iD v celi Jugoslaviji 1 Kar se tiče trditve g. dekana, da je pri-hodnjost slovenske tehnike odvisna edino le od nekaterih lokalov na realki in na drž. obrtni šoli, se mi zdi ta trditev skrajno pretirana. Ne. bodem sledil g. dekanu in sodil o stvareh, o katerih nisem informiran. Priprminjam le, da so se tehniki stavljali za predavanja že razni lokali na razpolago, a bili niso odobreni. Ko se je nekoč predlagalo, naj se poučuje tudi na srednjih šolah, kjer so popoldne učilnice proste, se je baje reklo, da bi bilo to poniževalno za visokošolske profesorje. Zato je občinstvo mnenja, da bi bila situacija danes manj težavna, ko bi bilo manj izbirčnosti in več akomodacije za položaj. K sklepu še par opazk. G. dekan me dolži, da s svojim zavlačevanjem »ubijam« tehniko, ker nisem kar v prvem hipu rešil njegovega dopisa z dne 4. maja. Dopis je bil jako dolg in trebalo je točko za točko natančno proučiti, če sem hotel reagirati nanjo. Da tako delo ni gotovo v par urah, ve pač vsakdo, posebno če je še druzega posla v obilici. Tudi g, dekan bi bil prav storil, ko bi bil svoj dopis še malo natančneje preštudiral. Dopis z dne 4. maja sem prejel stoprav 17. maja. Rabil je od deželnega, dvorca do obrtne šole 13 dni. Če se torej govori o zavlačevanju, mora že tudi g. dekan nekaj tega očitka vzeti na svoj rovaš. Sicer pa je bilo moje poročilo že 9. junija v rokah kompetent-nih faktorjev. G. dekan nadalje trdi, da so v neki seji padle besede: »Tehniki so jako neljubi gostje«. Tega pa previdno ne pove, v kaki zvezi so bile izgovorjene te besede. Raz-motrivale so se nastale disciplinarne težkoče za realko in državno obrtno šolo. odkar pohajajo v isto poslopje svobodni vi-sokošolci in na ozke disciplinarne predpise vezani srednješolski dijaki. G. dekan je sam pritrdil, da obstojajo v tem oziru velike težkoče — t0 je bil povod za omenjeno opazko, kateri ni takrat nikakor ugovarjal. G. dekan jc opremil svoj članek tudi z raznimi osebnimi napadi in žalitvami. Na tem polju mu ne bodem sledil; prepuščam njegovo obdelovanje g. dekanu, če misli, da je tako postopanje potrebno in lojalno ter za uresničenje njegovih projektov koristno, in če jc končno mnenja, da s tem povečava ugled dekanata tehnične fakultet__ Dixi. ČeSko-slovaSka. Vidovdanska akademija v Pragi. LDU Praga, 1. julija. Včeraj se je vršila v Čifinski dvorani Vidovdanska akademija v spomin kosovskih junakov in sarajevskih atentatorjev, Akudemiio ie otvo- ril predsednik društva »Jugoslavija« Fei»-do Kozak, ki se je spominjal Vidovega dne in poudarjal, da bo jugoslovanska mladina posvečala vse svoje sile za pro-cvit težko preizkušanega naroda. O pomenu Vidovega dne in pa Sarajevskega dne leta 1914 je obširno govoril Bogoljub Konstantinovič. Nato je navzoče sokol-stvo izvajalo proste vaje br. Hofmana in Vidmarja, nastopil je gledališki umetnik Voja Jovanovič, koncem akademije pa so vsi navzoči stoje zapeli »Bože pravde«. Zvečer se je vršil v »Obecnem dumu« spominski večer na Vidov dan, katerega se je udeležil jugoslovanski poslanik v Pragi Hribar in mnogo Čeških in jugoslovanskih odličnjakov. Sodelovali so najboljši Češki umetniki, Rusija. Organizacija železničarjev. LDU Moskva, 3. julija. (Brezžično) Dne 1, julija je stopila v veljavo organizacija ruskih železničarjev, ki jo je na-nooo ustanovil Trockij. Do konca tega leta bo prišlo v uprabo 4000 novih lokomotiv. Število železniških voz, ki prihajajo vsak dan v Moskvo, se je dvignilo od po-četka tega leta, Število železniških voz za potnike se. je dvignilo od 760 na 980. Število tovornih voz pa od 740 na 1100, Delavska disciplina je izvrstna. Nota medzavezniški komisiji LDU Pariz, 2. julija. (Brezžično.) Nemška delegacija je izročila medzavezniški komisiji v Parizu dve noti, ki sta bili predloženi istočasno tudi bruseljski, londonski in rimski vladi. Kakor javlja »Petit Pari-sieu«, je izjavila Nemčija v prvi noti, da bo vsled reparacij, ki so ji bile naložene, vsa držav^ zelo trpela, posebno, ker so vsi vifi že precej izčrpani. Posebno se poudarja "dejstvo, da je Nemčija izgubila veliko ljudi in materijala, ker je morala odstopiti veliko ozemlja. V drugi noti je seznam imen 22 najbolj poznanih finančnikov, ki bodo izdelali gotov načrt o gospodarskem položaju Nemčije, in kako doseči sredstva, da se gospodarstvo dvigne. Turčija. Ultimat angleškem^ poveljniku. LDU Moskva, 3. julija. (Brezžično.) Po poročilu iz Soluna, stoje čete Mustafa Ke: mal paše 30 km pred Carigradom. Mustata Kemal paša je stavil angleškemu povelji niku ultimat, na katerega mora odgovoriti v roku treh dni in ki zahteva, da Angleži izpraznijo svoje postojanke. V primeru, da Angleži tega ne store, grozi Mustafa Kemal paša, da bo napadel turški del mesta. Konferenca v Bruslju. LDU Pariz, 2. julija. (Brezžično.) Danes sc je pričela konferenca v Bruslju. Delegati zavezniških velesil se bodo pečali najpreje z razorožitvijo Nemčije. LDU Rciterdam, 3. julija. (DunKU. — Wolff.) Bruseljski poročevalec »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja: Zagotavlja se, da je Lloyd George v pogovoru z belgijskim ministrskim predsednikom De-laci'oixom na vsak način hotel, da Belgija pristane na to, da se ji zniža delež repara-cijske odškodnine. Delacroix se je vrnil od pogovora ves poparjen. Poročevalec pristavlja: Dočim so Belgiji obljubili v Bou-logni delež desetih procentov, ji sedaj vsled nastopa Italije ponujajo komaj 5 odstotkov. LDU Pariz, 3. julija. (DunKU) Po poročilu »Matinovega« poročevalca v Brus-lju potekajo pogajanja med Millerandom, Lloyd Georgem, lordom Curzonom in med belgijskimi in italijanskimi delegati v vpra-šanju razdelitve nemške odškodnine zelo neugodno. Po poročilu lista »Echo de Pariš« so se zastopniki Anglije, Francije, Belgije in Italije tri ure pogajali, a brezuspešno. Lloyd George je predlagal kompromis, po katerem bi dobila Francija 52%, Anglija 22%, Italija 10%, Belgija 9 ali 8%, Jugoslavija pa 4 ali 5 procentov. Rumunska, Portugalska in Japonska pa naj bi si delile ostanek. List pristavlja, da sc pogajanja danes nadaljujejo. Belgijski ministrski predsednik se je včeraj raz-burjen podal h kralju, da mu poroča o poteku pogajanj. Belgija bi morala biti odpravljena najmanj tako, kakor Italija, Boji na Ruskem, LDU Moskva, 3. Julija, (Brezžično.) V ozemlju Mosvt smo potisnili sovražnika za reko Ippo. Pri Saslavlu so Poljaki izpraznili vzhodni breg reko Goryja. V ozemlju Novaja Ušica. so zavzele rdeče četo Ra-hovko. Naše čete so zasedle mesto Nogajsk ob Azovskem morju. Uralski Kozaki so sklenili, da se dajo uvrstiti v rusko armado na 2aoadui fronti. Zločin na d domovin®. Človek bi se pogreznil sramu! Pač me zalije večkrat rdečica, kadar prebiram »Domovino« ali »Ljudski glas«, zlasti prvo, radi doslej v slovenskem časopisju še nedosežene surovosti, krivično-sti, skrajnega sovraštva proti vsemu, kar je v zvezi z versko mislijo. Primerjaj za dokaz samo zadnjo »Domovino« (štev. 72), v kateri je brez dvoma dosežen rekord časnikarske posurovelosti ali zadnjo številko »Ljudskega glasa« (štev. 26), kjer vsebuje uvodni članek skoro toliko zavednih demagoških laži, kolikor ima vrstic. Toda vendar je ta posurovelost svobodomiselnega časopisja porazdeljena na posamezne dneve in tedne in mesece in je na videz celoten vtis manjši kot pa slabe posledice, ki se pri pristaših njihovih strank bolj in bolj kažejo, kar se tiče podivjanosti in političnega pretepaštva. Ako pa imaš vso to brezmejno posurovelost in cinizem liberalnega časopisja in tudi politike zlasti enega dela liberalne stranke v celoti pred sabo, tedaj se po-grezneš sramu, da je kaj takega pri Slovencih mogoče in to celo pri Slovencih, kateri hočejo biti edini državotvorni, kulturni in napredni element v Sloveniji. Ali ne verjameš? Vzemi v roko knjižico »Zločin nad domovino«, pa jo preberi, pazno in premišljeno jo prečitaj! Ne bi verjel, da je kaj takega mogoče, ko ne bi bilo za vsako trditvijo jasnih dokazov, ki jih podajajo nasprotniki sami, dokazov s številkami in dati. Naši ljudje po deželi ne bero liberalnih časopisov, ne poznajo liberalnih mahinacij od blizu, zato velikokrat ne razumejo, zakaj od naše strani sicer — s ponosom lahko trdimo — elegantno dostojen, toda oster in odločen boj proti svobodomiselnemu liberalizmu. Prečitajo naj to knjižico, in prepričali se bodo, da bi naša stranka — brez pretiravanja to poudarjamo — zagrešila zločin nad domovino, ako bi našega ljudstva ne branila pred to gnilobo, ki prihaja iz gotovega dela slovenskega časopisja. Naj bi se poljudno, živahno in dostojno pisana knjižica, broječa 98 strani, po-vsodi razširila po deželi, brala in tolmačila po sestankih in bistrila pojme, kar je danes tako nujno in potrebno. Naroča se pri Katoliški ligi v Ljubljani ter stane 4 krone, za trgovce, kolporterje in vse, ki pošljejo denar naprej, pa 3 krone 50 vinarjev. Polftiine novice. r+! Nova licitacija. Sedaj licitirajo za vdeležence, ki so se vdeležili sprejema prestolonaslednika V Ljubljani in po deželi. Po njihovem mnenju je vse njihovo, Kdor si natakne zelena očala, vidi seveda tudi vse zeleno. Ampak licitacija mora biti: včeraj za patriotizem, danes za ljudi. Mi smo s tem zadovoljni, demokratje pa tudi. Beogradski Dnevnik je zanesel med licitante novega duha. Ta list, ki je na višini dunajske Kronen-Zeitung, poroča, da so v Belgradu nekoč demokratje in radi-kalci licitirali za vlado in za glasove v kon-stituanti. Tudi ta licitacija je vplivala menda na zadnji sprejem prestolonaslednika in na sedanje mišljenje SLS. Pri licitacijah se često dogaja, da plačajo sitneži drag račun, Tudi za naše demokrate pride dan grenkega spoznanja, + Dokumenti. V času, ko pošiljajo liberalci naokrog uradne pozive, naj njihovi pristaši naše ljudi denuncirajo, v času, ko zbirajo laži-dokumente, ko je dosegel tisk njihove »inteligence« višek perverznosti, je izšla knjižica z naslovom: Zločin nad domovino. V nji razbereš pravi obraz naših liberalcev, Dodati bo treba še dostavek o njihovem pristnem in neomadeževanem patriotizmu, ki jih je navdahnil s svetim navdušenjem, da so nas v času najhujše napetosti denuncirali na zgoraj s srbofili in klečeplazili s pasjo ponižnostjo pred avstrijskimi mogotci. -f Liberalci in milijonarji. Bistvo liberalne politike se suče zaenkrat poleg licitacije okrog stanovanjske naredbe štev, 166. Ta naredba jim je trn v peti. Boje se za svoje milijonarje. Trdijo, da je zadela samo njihove milijonarje. Če veste še za druge, na dan z njimi. Vsi oni, ki jih zadene naredba, naj zidajo. Mi smo za enakopravnost. Če pa »Narod« meni, da znana naredba ne more doseči svojega namena, mu odkrito povemo, da ga je že v znatni meri dosegla. Zakaj napadate deželno vlado, češ, da ne napravi ničesar v stanovanjskem vprašanju. Ali niste brali naredbe? S financami pa deželna vlada žalibog ne razpolaga. Socialno skrbstvo je zahtevalo kredit 100 milijonov kron za zgradbo stanovanj. Zakaj minister dr. Kukovec še ni izposloval potrditve tega kredita? Čas hiti. + »Učiteljski Tovariš« v ogledalu lasianega kulturnega dela. Ta list se v zadnjem času rad nališpa s sijajem »stanovskega« glasila in celo spokorniško haljo krščanstva obleče, če se mu zdi potrebno. Sedai a« ustanavlja oodružnica »Slomškov ve zveze« za Štajersko in ob tej priliki sc hoče pokazati učileljstvu v pravi deviški nedolžnosti. Ob priliki ustanovitve »Slomškove zvezen pa je pisal »Učiteljski Tovariš« z dne 1. februarja 1902, št. 4, pod uredništvom Engelberta Gangla te-le izbrane besede: »Ma foi! »Oh, kako je bilo lepo; sam presvetli škof so nam dali blagoslov!« — »Uj, kako je bilo lepo na 1. občnem zboru »Slomškove Zveze« dne 29. in 30. deccmbra! In zaropotalo je po dvorani, ko jc pokleknila vsa častita družba, namreč 25 učiteljev, nokaj učiteljic, nekaj žena in dosti kuharic, da se razlije blagoslov črez nje. In vstali so ... sladko — ginjeni! (Pisec je napravil pod črto še opombo: Škoda, da jih ni Hofamateur fotograf Jurkovič fo-tografoval v večen spomin.) Celo vladnemu zastopniku se je čudno zdelo, ker še na nobenem društvenem zborovanju ni dobil bagosllova, bratovščine pa so ita1: samo za parado. — In kdo so bili navzoči učitelji Slomškarji? Primorska je poslala glavo goriške podružnice, Cenčiča iz Kojske-ga, devico vseh devic gospico Minko Hol-zinger pl. Weidlich, katero ima na vrvici dr. Drejc. Čudotvorna Kranjska je poslala »Ober«-Slomškarja Jakliča z njeg' viini trabanti, Vogelnika, glavarja idrijske podružnice z Novakom in drugimi ljubčeki, Cenčiča iz Kamnika, za Okorna se ne ve za gotovo. Zelena Štajerska je poslala sitnega Jurkoviča iz Šmarij, pobožnega To-mažiča iz Tinj, neznanega Vando iz dobro-znanega Veržeja (a la Abderiti) in slavo-hlepnega A. Kosija iz Središča (ein Mad-chen fiir Alles) ter sestrici Stupci od sv. Marka pri Ptuju. Drugi udeležniki so »min-derwertig«, — Hvala Bogu, da »Zavezi« odpadejo taki obskurni elementi v smetiš-nico! Najbolj samozavestno, rekel bi, v moških hlačah, nastopala je A. Stupca, ki je v svoji že pretekli mladosti bila čedna punca in zelo posvetno mislila in čutila. Dobro je, da začne pokoro delati, saj je slovesno poudarjala, da Slomškaric ni nič sram »starega devičarstva«! (že vemo, zakaj!) Ne pečali bi se s takimi tercijalkami, ki so najsrečnejše v obližju žegnanih teles, ker tam je vsak greh eo ipso izključen.« — V takem tonu je nadaljevalo Gangl-Dimni-kovo »stanovsko« glasilo v letu 1902 po Kristusovem rojstvu do današnjih dni. In ljudje s tako srčno kulturo hočejo danes odločati v šolstvu! Ali je potem še ču:Ino, če inteligentnejši del svobodomiselnega učiteljstva z vehemenco zahteva remedure pri svojem glasilu. Kaj bo rekla javnost, ko bomo poročali, kaj so ti ljudje pisali o dr. Jegliču, dr. Kreku in dr. Korošcu, dasi tem našim možem razni Gangli in Dimniki ne segajo niti do členkov?! -j- Na kongresu mednarodne trgovinske zbornice, ki se je vršil pred kratkim, so sklenili ustanoviti trajen informacijski komite, ki bo proučeval možnost trans-portiranja blaga v svrho pravočasnega dostavljanja, Vse to zato, ker se je v zadnjem času nagromadila v vseh pristaniščih velika količina blaga. Na kongresu so zahtevali tudi, da se ustanovi mednarodni komite za prevažanje na ladjah, ki je že obstojal pred vojno. -f- Razorožitev Nemčije. »Matinov« poročevalec v Bruslju javlja, da so se včeraj popoldne posvetovali vojaški strokovnjaki o poročilu, katero bodo danes predložili konferenci. Poročilo obravnava razorožitev Nemčije. Zavezniki so trdno odločeni, da ne bodo popustili v vprašanju materijala, ki ga mora Nemčija izročiti, ker so uvideli, da veliko blaga ni bilo zapisanega v seznamih. Glede znižanja vojske priporočajo vojaški strokovnjaki, naj se Nemčiji ne dovoli niti 100.000 mož. Sestanek Maroškega dljašfua u St. Jakobu u Rožu. Koroška podružnica »Slovenske Dijaške Zveze« priredi sestanek koroškega dijaštva v Št. Jakobu v Rožu od 23. do 25. julija. Sestanek se vrši v Narodnem domu. Spored: V četrtek, 22. julija ob 8. uri zvečer — pozdravni večer. V petek, 23. julija ob 7. uri zjutraj sv, maša, ob pol 9. se prične sestanek, na katerem se podajo sledeči referati: Znamenja časa (phil. Sušnik). Smernice krščanskemu dijaštvu (bogoslovec Bliiml). Orel in dijak (z ozirom na Maribor — abit. Marktl). Dne 24. julija sledeči referati: Naloge koroškega dijaka ob plebiscitu (prof. Do-bernik). Podrobno delo dijakovo v izobr. društvih (abit. Skitekl. — Popoldne ob treh se vrši občni zbor koroške podružnice. V nedeljo popoldne po blagoslovu priredi Slov. dijaška zveza v Narodnem domu veselico z govorom in dvema igrama (»Zloba in zvestoba« ter enodejanska burka »Dva gluha«). Za stanovanja in hrano bo preskrbljeno; revnejšim sc bodo stroški povrnili. Tovariši, ki reflektirajo na hrano in prenočišče, naj se prijavijo tajniku abit. D. Skitek, Potoče, p, Libeliče iKorožkoh Pričakujemo obilne udeležbe tudi i/, ostale Slovenije. — Odborniki in referenti naj pridejo v četrtek zjutraj. Tovariši in tovarišice — na veselo svidenje! Cand, phil. F r. Sušnik, t. č. predsednik. Dne¥3ie novice. — Sv. Ciril in Metod. Praznik sv. Ci-rila in Metoda jc jugoslovanski državni in cerkveni praznik. Jugoslovanski škofje so lansko leto sklenili in naročili, naj se praznik naših blagovestnikov kar najslovesne-je slavi v vseh cerkvah. Ljudstvo naj se seznanja z življenjem in delovanjem svetih bratov. V la namen naj se širi življenjepis sv. Cirila in Metoda ter okrožnica jugoslovanskih škofov o naših blagovestnikih. Oboje se dobiva v prodajalni KTD. (Ničman). — 30 letnico obhajajo v sredo dne 7. t. m. na Brezjah oni gg. duhovniki, ki so šli 1. 1890 v dušno pastirstvo. Duhovno opravilo bo v romarski cerkvi takoj po dohodu vlaka. — Občni zfcor »Društva jugosloven-skih novinarjev«. Včerajšnji zelo mnogoštevilno obiskani občni zbor »Društva jugoslovenskih novinarjev« v Ljubljani je soglasno sklenil nastopni resoluciji: i. Občni zbor »Društva jugoslovenskih novinarjev« v Ljubljani dne 3. julija 1920 na-glaša ponovno z vsem poudarkom nujno potrebo in korist edinstvene nacionalne izvestiteljske organizacije in svari odločno proti temu, da bi se osnovala taka organizacija pod tujim inozemskim ali pa enostranskim vplivom. Glede na način in sistem take organizacije opozarja občni zbor jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani na resolucije, sklenjene v tem pogledu na prvem kongresu jugoslovenskih novinarjev v Zagrebu novembra 1919 ter ponavlja zahtevo, naj vlada skliče anketo inte-resiranih krogov, to je novinarskih organizacij, zastopnikov že obstoječih izvesti-teljskih institucij, organizacij izdajateljev listov in vlade, ki naj se izrečejo o načinu in sistemu take edinstvene nacionalne izvestiteljske organizacije. Druga resolucija se glasi: »Društvo jugoslovenskih novinarjev« v Ljubljani je mnenja, da bi današnjim razmeram najbolje odgovarjala zveza že obstoječih novinarskih društev, ki naj zastopa jugoslovenske novinarje na zunaj, v državi sami pa njih skupne interese. Zato predlaga, naj se čimprej skliče kon-gies jugoslovenskih novinarjev, ki naj spremeni tozadevne sklepe zagrebškega kongresa, osnuje zvezo in da ta zveza prijavi nemudoma svoj pristop k mednarodni novinarski zvezi. — Občni zbor jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani je nadalje sklenil aktivni in pasivni bojkot novinarske agencije Avala. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: Predsednik Emil Vodeb, podpredsednik Viktor Cenčič, tajnik Božidar Vodeb, blagajnik Stanko Vi-rant, odborniki Maks Žagar, Franc Puc in Franc Smodej. — V Kamniku prirede pevci kamniškega okraja danes ob 4. uri popoldne na Pollakovi (prej Keceljevi) pristavi velik koncert z vojaško godbo z zelo obširnim sporedom. Dobiček je namenjeni vojnim oslepelim vojakom. (K) — Dragocen književni dar je naklonil naši univerzi Nikolaj baron Gagern, graščak na Mokricah s tem, da je podaril zbirko starih zemljevidov univerzitetnemu geografskemu seminarju. V naših starih gradovih se nahajajo še druge bogate knjižnice, ki niso dostopne našim znanstvenikom in tudi ne učeči se mladini. Upamo, da najde hvaležni čin barona Ga-gerne, mnogo posnemovalcev. — Nova založba ima še vedno na razpolago po zelo ugodnih cenah sledeče knjige: K a si j a. Drama, spisal Stanko Majcen. Ta drama se je igrala z velikim uspehom v našem dramskem gledališču in jo toplo priporočamo naši inteligenci. — Izidor Cankar: S poti. Ta lepa knjiga je skoro docela razprodana, dobiti jo je le še nekaj izvodov. Lepa mladinska knjiga je M a r t i n K r p a n ; v svoji krasni opremi je to najcenejša mladinska knjiga (7 K) Jos. Debevc: Vzori in boji je knjiga, ki je neprecenljive vrednosti za mladino, ki dorašča. Stane vezana 16 K. Opozarjamo tudi na brošuro Jetiki boj, in na knjigo »Krekova 50-letnica«. Te knjige se naroča. — O pavjem perju. Torej orlovstva je bilo pri sprejemu Nj. Visočanstva regenta z naraščajem vred 500, Sokolov 4000 in najmanj še enkrat toliko Sokolic in naraščaja. Tako si mislijo oni, ki berejo »Narod«. Mi pa, ki smo šteli, smo prišli do drugih rezultatov. Sokolov smo našteli 60 redov po 12 mož. Konjenice je bilo 50 jezdecev. Potem še predsedstvo in načel-ništvo organizacije in to znaša pri najslabšem računanju manj kot 900 mož. Orlov pa je bilo 26 redov, moštvo 3 godb in zastavonoše, torej samo članov čez 350. »Narod« pravi, da se Sokoli še nikoli niso pokazali v tako impozantnem številu. Sokolic pa ni bilo nič več, kakor Orlic, razlika ie le ta. da korakata posamezni redi pri Sokolicah v veliko večji razdalji. Or« lice in naraščaj sta nastopila v kompletnih krojih, drugi niso smeli nastopiti, da ne kvarijo lepega utiša. Pri sokolskem naraščaju in Sokolicah ni bilo enotnih oblek in je bil vsak v vrste sprejet. In potem pri javni telovadbi! G. dr. Oražem je pozdravil Nj. Visokost v imenu — 20.000 slovenskih Sokolov Toliko pri nas vseh liberalcev ni. Vsaj vladarju ne lagajte! Pa še en primer Vaše vzgoje, gospodje! Sestra predsednica vrhniških Orlic, ki nima kroja, je prišla v narodni noši pozdravit regenta. Ko so prikorakali Orli in Orlice, je neki fant s sokolskim znakom začel kričati: -Le eden naj zavpije ,živjo'i« Gospodična je ugledala med Orli svojega brata in ga pozdravila »Bog živi!« Tedaj skoči sokolski fant, ji zagrozi s pestjo ter ji zaluči v obraz: »Prokleta baba, ne boš gobca država?« V njegovi okolici odobravanje. Da se je pričela gospodična jokati, ni nič čudnega. Gospod Kukovec, ali ne bi kazalo fanta predlagati v odlikovanje? Preglejte naše vrste in povejte, če najdete med našimi priprostimi kmečkimi in delavskimi fanti tako surovost! Taka mladina bo spravila našo domovino kmalu v pogin. Mi pa se zavedamo, da bo naša domovinska ljubezen dela in širjenja izobrazbe edina privedla državo do onega blagostanja, ki si ga želi Krek v svoji oporoki. Ko boste prišli do istega spoznanja, se bomo šele združili v skupno falango domoljubja. Pa mi si znamo ustvariti državo tudi brez Vas in si ne pustimo skru-niti od Vas naših svetinj in ne lagati navzgor in navzdol. — Važno za javna nameščence. Mnogo uradnikov in drugih javnih nameščencev je prejelo svoj čas posojila pri raznih denarnih zavodih, ki se nahajajo v Avstri« ji. Vsled nizkega kurza avstr. krone bi bilo priporočati vsem obvszancem, da to ugodno priliko izkoristijo ter svoje dolgove pri avstr. zavodih poravnajo. Vsa daljna po* jasnila daje brezplačno »Vzajemno podporno društvo r. z. z o. j.« v Ljubljani Kongresni trg št. 19. Ta zadruga izpelje tu* di vse tozadevne transakcije proti povra* "Cilu le v resnici naraslih stroškov, (k) — Iz Kamnika. Koncert združenih pevcev v kerist vojakom slepcem v nedeljo dne 4. t. m. bo po svoji obširnosti izredno zanimiv. Sodelovalo bo okrog 300 pevcev in pevk ter godba dravske divizije. —• Razven teh priglasilo se je tudi mnogo pevcev iz ljubljane in drugih krajev. Srečo-lov vsebuje krasne dobitke. (K) — Prevajalci. Vsi oni gospodje, ki so se zglasili na poziv v »Vestniku S- K. S.Z.«, da so pripravljeni prevajati ljudske igre za naše odre, bodo dobili originale v naj* krajšem času. — Vodstvo Ljudskega odra. — Slovensko zdravniško društvo je na svojem zadnjem mesečnem sestanku sklenilo povišati (enako zboru Iječnika v Zagrebu) honorar za zdravniška spričevala zavarovalnicam za življenje in proti nezgodam. Od 1. julija 1920 nadalje velja: 1. enoten honorar 80 K, za vsako spričevalo v svrho življenjskih zavarovanj — nc glede na višino zavarovalne vsote. 2. obiski na domu zavarovanca se honorirajO posebej po običajnem tarifu. 3. navadna spričevalo hišnega zdravnika stane 30 K. 4. zavarovalnicam proti nezgodam se računa za početno in sklepno spričevalo 40 K. — Vsi kolegi se opozarjajo na ta novi cenik, ki je obvezen za vse člane slovenskega zdravniškega društva. (k) — Za Boris Mirana! (VI. izkaz.) Učiteljstvo in učenci lj. šole v Št. Vidu pri Stični 91 kron; Ljubljencu — Boris Miranu! učiteljici Albina Kovačeva in Pavla Jakličeva pri Sv. Marku niže Ptuja 40 kron. — Še posreduje F. S. Šegula, župnik v pok., Pragersko. — Iz Poljčan. Naši nemčurji so se povzpeli na neverjetno stopnjo nesramnosti in nemorale. Skrajni čas bi bil, da stopimo tem rovarskim elementom na prste. Ni bilo še dovolj blatenja po časopisju. Ker se pa oblasti ne ganejo, nadaljujejo nemčurji svoje delo. Sestajajo se po gostilnah, a la Baumann, zabavljajo in širijo nezadovoljstvo. P ne samo na tihem, pričeli so tudi javno. Tako so imeli tukajšnji nem« čurski trgovci na Vidov dan demonstrativno odprte prodajalne. In da položijo krono temu žaljenju naše državnosti, so se zbrali zvečer pri Baumannu. Prišlo je vse, kar diši tevtonsko. Krokali in hajlali so do drugega dne. Za celo to zadevo se skriva lep škandalček. Prihodnjič pridemo z imeni! Usojamo se vprašati si. oblasti, se li sme zbirati taka družba cele noči v, Baumannovi gostilni. Skrajni čas je, da pogleda pravica v ta lokal in stori svojo dolžnost — ga zapre. O tej gostilni bomo zvedeli še marsikaj. — Poljčan. — Abst. krožek ljubljanskega učite* ljiča. Ker potujemo skozi ozemlje Nemške Avstrije, prosim vse člane in članice krožka, stanujoče izven Ljubljane, in ki se udeleže izleta in prireditve v Prekmurju, da se do 20. t, m. radi potnih izkaznic za* ncsljivo prijavijo! — Slavko Mrovlje, Re-sljcva cesta 25. — »Prosim za besedo!« pravi Helena Trnjak, ko jo privede paznik v razpravno dvorano ljubljanske deželne sodnije. še predno sc jc pričela razprava. »Kaj hoče-t '« jo vpraša sodnik. »Pomilostite me!« - - »Veste, krasti je prepovedano!« — » Ne bom nikdar več!« — Trnjakovi gospodinji Justovi v Borovljah je bilo ukradenega blaga v vrednosti skoraj 4000 kron. Pri Trnjakovi so našli nekaj perila, mila, cigaret in smodk. Sodišče v Ljubljani je Trnja-Jtovo, ki je, kakor pravi, spila več steklenic malinovca, cigare in cigarete pa »raz-šenkala soldatom«, obsodilo na 10 tednov Jtezke ječe. , Ljubljansko okrožje ,Orlov' priredi danes celodnevno prireditev združeno z javno telovadbo in vrtno veselico v 4 «>«»5 1 ve • Spodnji Hrusici. Orli - Orlice - Karofise noše dobro došli. LJuhlfanske novice. lj Danes v nedeljo vsi v Kamnik na Veliki pevski in glasbeni koncert. Za razna okrepčila je preskrbljeno. (K) lj Elizabctna konferenca za žnpnijo gv. Peter ima redno sejo v pondeljek dne D. julija 1920 ob 7. uri zvečer v mežnariji pri sv. Petru., (k) lj Gospe kongreganistinje. V torek 6. t. m. četrt na sedem zjutraj na južni kolodvor, da se odpeljemo na Brezje in Bled. — Načeinica. lj Sestanek igralcev Ljudskega odra se vrši v pondeljek točno ob osmi uri zvečer v Ljudskem domu. Sestanka naj se udeleže vsi člani in članice. lj Vpokojeni javni uslužbenci bodo imeli v torek dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti sestanek, na katerem se bo rešilo vprašanje glede stanovske organizacije in ustanovitve njihovega društva. (k) lj Važen sestanek trafikantov sc vrši v torek, dne 6. julija t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica štev. 7. (k.) lj Narodno slavlje, pevskega društva »Slavec« bo v nedeljo 11. julija popoldne v hotelu »Tivoli«. Od 4. do 6. promenadni koncert^, izvaja vojaški orkester pod vodstvom dr. Čerina; od 6. do 7. ure vrtni koncert, pri katerem sodeluje moški in mešani zbor »^lavca« ter vojaški orkester; od 7. ure nadalje ljudska veselica z narodnim kolom na prostem in drugim zabavnim sporedom. Pridite v čimvečjem številu v narodnih nošah. (k) lj Stanovanjski urad izdaja včasih le preveč modre naredbe. En tak njegov ukrep naj opišemo na kratko na tem mestu. V Sodni ubui št. 5 je stanoval do 24. junija komunist Albrecht v IV nadstropju, ki kajpada, kot več drugih, ni bil zadovoljen s svojim stanovanjem in si je želel dobiti stanovanje v I. nadstropju. Tu sta stanovala od IG. junija dalje v najlepši slogi žel. uradnik s soproge in učiteljica glaso-virja in francoščine. Stranki sta imeli vsaka po eno sobo, vsaka s svojim pohištvom. Sedaj se je pa naenkrat prisodilo stanovanje g. Albrechtu, žel. uradnik z bolehno Ženo j c moral v 4. nadstropje, učiteljica pa — na cesto. — No, na papirju se to bere drugače. Njej so prisodili sobo v Ilirski ul. 29., ki je pa meblovaaa, torej sploh nepo-rabna za stranko z lastnim pohištvom, in katere glavni najemnik je sploh nc da, Xer jo rabi za svoje namene. Tako je po modrosti stanovanjskega urada prišlo tako daleč, da je popolnoma brez vsaka potrebe zasebna učiteljica morala drugo julijevo noč prebiti pod milim nebom, kot n. pr. kaka baraba, vzeta ji je možnost pouka na domu ter s tem onemogočena vsaka eksistenca. S čim naj se revica sedaj preživlja? Najlepše pri vsem tem jc pa še to, da je na njeno silno prošnjo pohištvo smelo ostati čez noč v zaklenjeni in zapečateni sobi, ker ga ni bilo mogoče spraviti pod streho, za učiteljico samo pa v sobi ni bilo več prostora. Gospoda, na tak način se pa pri civiliziranih ljudeh pač nikjer ne rešuje stanovanj, mizerija. Prizadeti gospodje naj se pa nikar ne izgovarjajo, da jim opisane razmere morda niso bile znane, kajti z ene kakor z druge strani so se pravočasno storili vsi koraki. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26. junija 1920. Š'evilo novorojencev 27, umrlih 28, Od umrlih je domačinov 12, tujcev 16. Umrli so za grižo 2 {vmes 1 tujec), za jetiko 8 (vmes 4 tujci), vsled rnrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 15, za pljučnico 1. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za osepnicami - variola 2 (vmes 1 tujec), za ošpicami 1, za škrlatico 1 (tujec), za grižo 3. lj Tuj srednje velik pes, dolge sivorja-.ve dlake, belih nog. okoli .vratu in po gol* cu belo lisast, je v Ljubljani ogrlzel več op°b (prejkone tudi psov) in je bil od varnostne straže ustreljen. Pri sekciji se jc do gnalo, da je bil pes d t e k e 1. Da se zabran:, razširjenje stekline, ukazuje mestni mag! s trat na podlagi § 2, 41. in 42. zakona o živinskih kužnih boleznih do preklica sle deče: 1. V področju mestne občine Ljubljane morajo biti vsi psi neprenehoma na ve> rigi ali pa morajo imeti nagobčnike, ki za-branjujejo grizenje. 2. Psi, ki se jih zalot prosto brez nagobčnika je takoj pobiti; proti posestnikom takih psov se bode uvedlo kazensko postopanje. 3. Vsakdo mora svojega psa, če pride v dottko s stek limi ali stekline sumljivimi psi, ali če zapazi na njem znake stekline, oddati konja-ču v poboj, ali ga pa tako zavarovati, da ni nevaren za okolico. Tudi mora slučaj takoj naznaniti mestnemu magistratu. 4. Prestopki tega razglasa, ki stopi takoj v veljavo se bodo kaznovali po kazenskih predpisih prej navedenega zakona. lj Radostno presenečen invalid. Invalidu Srebotu so bile dne 16. februarja letos ukradene harmonike »Bundonium«, Nobenega sledu ni bilo po njih. Detektivi poli-cijskega ravnateljstva, kateri ne pozabijo ničesar, so pa 2. t. m. izsledili ukradene harmonike v izložbenem oknu Antona Mu« šiča v Šelenburgovi ulici. Ukradene harmonike so šle skozi šest rok, predno jih je kupil od nekega kmeta gospod Mušič. lj Devet vreč ovsa, kateri je bil ukraden, pa se ne ve, komu, so zaplenili detektivi policijskgga ravnateljstva in so tatu prijeli. Komur je bil oves ukraden, naj to naznani. lj Ljubezniv posredovalec. Gospa Marija Ramsbacher iz Škofje Loke je prišla 30. m. m. v Ljubljano, da zamenja 1000 lir v krone. Ker je bilo preveč ljudi tam, ni hotela čakati misleč, da bo pozneje prišla. Kar se ji pridruži neik mo" in ji reče, naj gre z njim k Maierju, ker da ji bo tam zamenjal lire. Pri Maierju H je rekel, da dotičnega gospoda ni doma, nakar jo je peljal na magistrat, od tam pa pod Rožnik, češ da je tam v neki vili dotični gospod. Pred vilo mu je Ramsbacherjeva izročila 1000 lir. Ko je »mož« dobil lire, je pa stekel v gozd in zaklical prevarani gospej posmehljivo: »Z Bogom, gospa!« Ni pa imel sreče. PraV kmalu ga je policija izsledila ter ga aretirala v njegovem stanovanju na Glincah, na Gospod Janko Sevar, pomožni postajni o-Ipravnik, je šel dne 2. t. m. okrog pol i, ponoči proti domu; stanuje Med bmclniki st, 2. V bližini doma so ga srečali trije vojaki: eden med njimi, kaplar je bil, je zahteval od gospoda Sevarja, da naj s2 legitimira. Ko je Sevar ustregel zahtevi, mu je izbil drugi vojak notes, v katerem je imel 800 kron denarja, iz r: k; vzel mu je denar in zahteval od njega, da mora iti z njimi in mu je nastavil samokres na čelo. Gospoda Sevarja so odpeljali nato kakih 500 metrov od ceste na polje v krompir. Tam sta se postavila oba vojaka na stražo, kaplar pa je zahteval od gospoda Sevarja, da se mora popolnoma sleči. Suknjič, hlače, telovnik, srajco in spodnje hlače je moral sleči in ostal je popolnoma nag.. Kaplar ga je nato prisilil, da se je moral vleči na zemljo; zvezal mu je z robcem r-adaj na hrbtu roke, noge pa z vrvico, nato so odšli. Gospodu Sevarju se je po daljšem času z velikim trudom posrečilo, da je od-vezal robec na roki in da se je tako rešil. Odšel je nato proti Sv. Križu, tam jc sklical upravitelja pokopališča g. Franca Zor-mana, kateri mu je posodil, obleko in puško, da je odšel domov. Med vojaki je imel samokres samo kaplar, ostala dva sta pa imela bodali. Govoril je samo kaplar in sicer pristno srbsko narečje. Kaplar je povezal Sevarjevo obleko in jo odnesel. Suknjič, v katerega je bil g. Sevar oblečen, je bil siv, hlače in telovnik sta bila rjava. Gospodu Sevarju je bil odvzet tudi zlat prstan s temnordečim rubinom. Skupne škode ima g. Sevar 2800 kron. Ker se zadnje čase pojavlja v deželi toliko ropov, je zelo verojetna domneva, da so gospoda Sevarja najbrže oropali v vojake preoblečeni zločinci. V Ljubljani takega ropa doslej še nismo doživeli. in ud« Izvedeli smo, da je poslal polkovnik Vasič dne 22. januarja 1920 ^ vlakom štev. 2255 preko Bubnarcev v Belgrad z vojaškim transportom na državne stroške dva velika vagona s številkami 3000 in 3001. To sta bila ona dva vagona, ki sta ob prevratu dalj časa ležala na južnem kolodvoru, katerih eden je bil tiskarski, drugi pa fotografijski voz. Oba vagona sta bila napolnjena s pohištvom za razne belgraj. ske trgovce in prijatelje, V enem se je na. hajal tudi velik zaboj Peko-čevljev. _ Težko verjamemo, da bi bilo mogoče, da bi pošiljal Vasič privatno blago pl drgav* ne stroške, ker bi značilo tako postopanje preočitno oškodovanje države. Da se pa dokaže, koliko jc na tem resnice, naj napravi vojaška oblast proti polkovniku Va-siču temeljito preiskavo. Natančne podatke bo dal lahko državni kolodvor v Ljubljani, od koder so bili vagoni odposlani, kakor tudi vsi vojaki, ki so se nahajali tedaj ali šc sedaj pod Vasičevo komando. V par dneh pa morajo oditi iz Ljubljane skoraj vsi njemu podrejeni — posebno častniki —, kar je tudi Vasičevo delo — menda ja ne radi tega, da bi se odstranile priče, ki bi mogle podati o Vasiču kaj ob-težilnega materijala oziroma, da bi naredili prostora Vasičcvira sorodnikom, od katerih je postavil »onkel« Vasič enega v autodelavnico, drugega pa k sebi kot blagajnika; tudi temu naj bi vojaštvo nudilo več pozornosti. Zato poživljamo dravsko divizijo, da obdrži te vojaške nastavljence toliko časa v Ljubljani, dokler ne bodo pod prisego zaslišani in zadeva z Vasičem ne bo popolnoma pojašnjena. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker bi se morala tudi na interpelacijo poslanca dr. Koruna proti Vasiču naperiti preiskava. Cerkvenu vesfmk. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Pri-godom praznika sv. Cirila in Metoda naj se v smislu lanske okrožnice jugoslovanskih škofov o sv, Cirilu in Metodu poživi zanimanje za Apostolstvo in za vzvišene ideje, ki sta jih širila sveta brata. V vsaki župniji, kjer je Apostolstvo vpeljano, se opravi ta dan sv. maša v namen Apostol stva (za žive in mrtve ude). c Jezuitska kapela. Danes zvečer ob 8. uri propoved in litanijo Srca Jezusovega. Predmet propovedi: Prerodilna moč duhovnih vaj v samoti. Seja Osrednjega pripravljalnega odbora za I. slovanski orlovski tabor sc vrši v pondeljek 5. t. m. ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tisk. i. nadstropje. Seja jc izredno važna iu ne sme manjkati nobenega člana. Josip Pire, 1. r., predsednik. Delegacija francoskih kat. telovadcev odpotuje po svoji veliki prireditvi v Metzu dne 26. julija 1920 preko Alzacije in Švice v Maribor, kamor dospe v petek, 30. jul, Metz (Francija), Maribor (Jugoslavija), Lieg (Belgija), mesta, kjer se bodo v času od 24. julija do 2. avgusta vršile prireditve kršč. soc. mladinskih organizacij. Ob tej priliki se pripravijo tla za mednarodno zvezo krščansko - misleče mladine. Zleta Iranc. kat, telovadcev v Metzu dne 24. in 25. julija se udeleži Orlovska zveza po 3 odposlancih, ki odpotujejo potem še k zletu belgijskh katoliških tel, organizacij v Liegu, del jugoslov. delegacije spremlja Francoze in Belgijce na potu v Maribor, Delegacija Orlovske zveze odpotuje sredi tega meseca v Pariz — mesto, ki veže vzhodni slovanski svet z zahodnim anglo - saksonskim. Bližamo sc po n~ *i mladini udejstvitvi velikega cilja krščanske zavesti. I. slov. orlovski tabor v Mariboru je le člen verige, ki naj z veže katoličane v močno, odločno armado kršč misli. Maribor, cilj našega hrepenenja! Spored. V nedeljo i. avgusta bo im-pozanten sprevod po najlepših ulicah in cestah Maribora. Na čelu sprevoda bodo jahali Orli na lahkih, narodne noše na težkih konjih, nato bodo šli gostje (Čehi. Poljaki, Francozi, Angleži i. dr.), dijaki) Orli, Orlice, narodne noše in naposled i sc druge naše organizacije. Sprevod se bo pomikal na glavni trg, kjer bo sveta maša, po maši .zborovanje, nato razhod. Naše organizacije opozarjamo, da sc v največjem številu udeleže tega obhoda, da bodo omahljivci in nasprotniki videli, toliko nas je. Kdor nima orlovskega kroja, oziroma čepice, naj pride v narodni noši. Natančnejši spored, zbirališče, kraj in čas, se objavi v časopisih! Narodna Zaključek operne sezone. Na željo mnogoštevilnih B abonnei"entov, ter vsled vročine je gledališka uprava sklenila s 3. julijem zaključiti sezijo. Cenjeni B abonne-menti so vsled tega prikrajšani za eno predstavo »Jevgenij Onjegina«, katera v ;ej sezoni odpade. V prihodnji sezoni se >o ta predstava takoj v začetku vprizorila za B abonnement. P. t. abonnementi blagovolijo to vzeti na znanje. Turistlka In šport. Šport. Ilustrovani športni tednik izide vsled praznikov šele v ponedeljek, dne 5. t. m. (II. številka.) (k) Nogometna tekma. V nedeljo 4. t. m. se vrši na prostoru S. K. »Ilirije« ob pol 19. (pol 7.) uri nogometna tekma med S. K, »Hermes« in S. K. »Šparta« pri vsakem vremenu, Tekma obeta biti zelo intere- santna, ker ima »Hermes« razmeroma najmočnejše moštvo izmed novoustanovljenih klubov in ker nastopi »Šparta« temu primerno v deloma spremenjeni formi. Cene znižane. (k) Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi dne 11. t. m. cestno dirko Ljubljana—TržiČ—Ljubljana. Prireditev se razdeli v tri skupine vozačev in sicer: Skupina seniorjev (čez 35 let) poljubna kolesa, skupina težkih koles, skupina dirkalnih koles. — Start 11. t. m. ob 7. uri za seniore, ob uri za težka kolesa in ob '/jS. uri za dirkalna kolesa. — Prijave za vse skupine sprejema pismeno ali ustmeno tvrdka »Svetla«, Mestni trg 25. — V pripravi so cestne dirke 18. t. m. Ljubljana— Celje—Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zveze Ljubljana) in 1, avgusta Ljubljana—Velikovec (120 km), dostopna vsem klubom Koturaškega saveza. Prosvefa. pr Le Bon: Psihologija gomila (mas>. Le Bon je znan veliki francoski sociolog, ki je spisal »Psihologijo revolucije« in poleg drugih del, .katerih eno je prevedeno že v slovenščino, tudi »Psihologijo nas« (hrv. gomila), ki jo je zdaj izdala hrvatska Narodna knjižnica v hrvatskem prevodu. Knjig,-. je ravno danes zelo aktualna. Ko jo prečitamo, nam je razumljiv ta ali oni današnji pojav. Kajti psihologija mase je popolnoma drugačna od psihologije po-edinca. Naslovni list je knjigi izdelal prof. Ljuba Babic. Cena 18 K. M* DR. TRUMBIČ O POLOŽAJU. Base!, 3, julija, : BaseIer Nachrichten« prinašajo razgovor z jugoslovanskim ministrom za zunanje stvari dr. Trumbičem, ki jc izjavil, da sc je jugoslovanski min. svet pečal v navzočnosti regenta z zunanjimi vprašanji in da se jc v tem pogledu dosegel popoln sporazum. Izjavil je nadalje, da so se razmere napram Italiji znatno zbolj-šale in da se mora smatrati, da je dana podlaga za sporazum. DUHOVNIŠKA BIRA. Belgrad, 3. julija. Duhovniška bira bo urejena po noverr predlogu finančnega zakona tako, da bo moral \ ta namen plačati vsak davčni obvezanec po 2 dinarja letno, Na ta način bi se zbrala vsota 3,709.840 dinarjev, ki bi jc ministrstvo za verstvo razdelilo med posamezne župnije sorazmerno z ozirom na število davčnih obvezancev. NADOMESTNE VOLITVE V ZAGREBU. LDU Zagreb, 2. julija. Naknadne volitve za izpraznjena mesta zastopnikov v zagrebškem mestnem zastopstvu se vrše 18. t. m. Volitve se bodo vršile na 30 voliščih. Izvoljenih bo 20 zastopnikov, UJETNIKI IZ SIBIRIJE. LDU Zagreb, 3. julija. Danes sc je peljal skozi Zagreb transport naših ujetnikov iz Sibirije ia Turkstana, Ujetniki so iz vseli krajev naše domovine. Potovali so dva. meseca in prišli preko Avstrije, Nadaljnji transporti sledijo. POLJSFA .F30SI POMOČI. LDU Pariz, 3. julija. (DunKU.) »Chica-go Tribune« poroča o porazgovoru med Fo-chem in britanskim maršalom VVilsonom, povzročenem po nujni prošnji Pilsudske-ga za pomOe. Porazgovor je trajal nad eno uro. Isavih sc a a s položajem, nastalem prodiranju boljševikov. Misli se, da bodo boljševiki dospeli do Varšave, ako bi jih političnim potom ne prislili, ustaviti svoje prodiranje. Poljska vojska je po šestletnem boju utrujena in no more veljati več kot učinkovita armada. Razen tega primanjkuje Poljakom vojnega materijala in zalog. Zmešnjava v krogih poljskega generalnega štaba je velika. KRIZA V AVSTRIJI REŠENA. LDU Dunaj, 3. julija. (DunKU) Glavni odsek sc jc danes bavil s sestavo nove vlade. Predsednik Seftz je poročal o snoč-njem posvetovanju o sporazumu strank in o sestavi nove vlade. Državne urade za finance, za prehrano in promet bodo prevzeli novi strokovnjaki, ki jih bodo volile stranke. Drugi člani kabineta, in sicer devet državnih tajnikov in štirje državni fiodtajniki se bodo volili v posebnih vo-itvah po proporcu. Volitve za novo narodno skupščino bodo dne 17. oktobra 1920. NOVA MOBILIZACIJA V FRANCIJI? LDU Berlin, 3. julija. (DunKU) »Berli. ner Tageblatt« poroča iz Karlsruhe: Pariški »Journal« objavlja oficiozno pooblastitev ministrskega sveta vojnemu ministru, pozvati nastopne francoske čete k orožju: vse letnike 1895 do 1912, nadalje podčastnike letnikov 1889 do 1894. Vzrok te mobilizacije ni razviden. Prejkone gre za odpošiljatev večjih francoskih čet v Malo Azijo ali na Poljsko. ■ Kompleten Kino ouorol uprava tega listo pod štv. se proda. Kje, povo 2664. Za dvakratno obiavo v tednu se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJEs firabietz Franjo, Miklošičeva c. 6, Cunc Franc, Wolfova ulica 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor . ul. 13. m KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D,, Kopit, ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE OIup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. iS MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Eunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta- PARFUMERIJE IN KOSMETlKA »Uranus«, Mestni trg 11. PREVOZNO PO0JETJE Erman Štefan, Št, Vid n. Ljublj. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F* & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. (Za dvakratno obiavo v tednu s6 računa 8 Itron.) TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED, STROJI Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev trg št. 7, Zalta & Zilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) UGLAŠEVANJE IN POPRAVLJANJE GLASOVIRJEV. Povše Feliks, Tržaška cesta 45/ ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, biretL »Štora«, dr. z o, z., Št. Vid nad Lj, Sii)□ Gospodarska banlsa v Ljubljani Naznanilo, Usojarao si opozoriti interesente, da je novoosnovana Gospodarska banka v Ljubljani začela poslovati in sicer začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska cesta št. 38, 9 I. nadstropje. Banka daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute In devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. V Ljubljani, dne 3. julija 1920. RavrmfeljstVO. m Ste prehlajeni? Imate bolečine * prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki Speciialni steklenici 36 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bo-ečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam ie pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škat-Ijic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska. B Orožniški stražmojster Rudolf Skupek l^ezka Kunstelj trgovka poročena, čagradec, Vinkovci, Slavonija, (ffrfjja elegantna, polkrita, oljnate osi, IlUtlJU, temnozelena, skoraj nova, eno ali dvovprežna naprodaj. Ogleda se: Ljubljana, Kolodvorska ulica štv. 25. Domsko Kolo, Sni TrTiTLl Smole, št. Vid štev. i. nunfrnlDCa nova z dobro pnevmatiko UVUnUlKOU po K 2.800 —. Plašči in tračne cevi po znižani ceni. F. Batjel, LJubljana, Stari trg št 28. Zlatarski vajenec, asa:sr Lud, Černe, juvelir, Ljubljana, Wol-fova ulica Štev. 3. Mesečno sobo £eLž gospod. Ponudbe na upravo lista pod Šifro »soba«. 6 UR ni Cfrnil Ringschiff, malo rabljen JllUllll 011UJ. se proda. Poizve se pri hišnici Pražakova ulica štev. 10. Cbiisiolov m zavod vpisuje julija, avgusta in septembra vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7. za kg dokler traja zaloga. Odjem naj-menj eno vrečo, do 10 vreč, večje množine ceneje, oddaja Jos. Zidar, Ljub jana. Prostovoljna Javna Mi se vrši v H 6. julija 1920 od 9. ure iop. naprej v gostilni »Keinlnghaus« v Spodnji Šlskt — poleg Keršiča — Frankopanska ulica: 2 spalni sobi, ena svitla. ena temna (novi) z marmornatimi ploščami, ogledali; kredenca za jediino sobo. miza in stoU, krasen glasovir, stoječe toaletno ogledalo, 2 puški (Scheiben-gewehr) nova stenska ura, 2 možki žepni uri (1 zlata, 1 Schaffbausen), skoro novo možko kolo, kopalna banja, težakavto-kožuh z bibrom in nožnikom (Fusspelz) ter druge različne stvari. Slovenskim citrašem! Podpisani jo priredil, izdal in ima v zalogi sledečo muzikalijo za cifcro: X. Slovenske narodne pesmi za citre in petje, dosetero Kve-kov. Deseti zvezek ie izšel pred nekaj tedni. V njem so daljšo pesmi: Slovan, Naša zvezda, Zrinjško-Frankopanka, Budeči sarafan, Gori na planine, O) Banovci, Svračanjo i. t. d. Zvezki so zdaj po 12 K. II. Božo pravde (Tri slovanske pesmi) za citre in potjo. Cena 3 K. (S poštnino 1 K več.) III. Grajski odmevi, valčki in Jugoslovanka, polka za citre. Oboje skup 6 K. IvT Slovensko nabežne pesmi za citre in petje (22 priljubi ienih, domačih nabožnih pesmi). Cena 12 Iv. Kdor sc zanima za slovensko pesmi, naj no zamudi prilike, ker bodo nekateri zvezki kmalu pošli. Posameznih zvezkov se s povzetjem no p oš 11 j a, ker je predrago. Pošljite denar napre) in zapišite na nakaznico, katero zvezke želite. Kdor želi, da 60 mu pošlje »priporočeno-, naj priloži še par kron, ker jo poštnina draga. Priporoča se! — Iv. Kiferle, Ljubljana, Krojaška ul. 8/II. (gostilna Maček). 2G53 l izurjeni vloliolsloni se želi iz-poznati gospodična iz boljše rodbine, ki dobro igra na glasovir. v svrho skupne vaje in event. javnega nastopa. Ponudbe pod »Duet« na uravo lista. Iščejo se esi Ssotsš!, en sesilar in Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Vpraša se Cesta na Kodeljjevo štev. 8. se sprejme pri tvrdki Ivan Perdan, Ljubljana. Proda se -0 KW, stikalna deska, baterija 150 voltov, enakomerni tok. XJodrobnosti pri elektrarni Škofja Loka. 2835 na debelo vedno 5—10% ceneje kot drugod. Stalno skladišče v Zagrebu. Cenjene naročbe vedno naravnost pri producentu: VLADIMIR JALIČ, ZAGREB, PANTOV-ČAK 11. 2346 Iščem sotrudnika, kslssže stvenik krogov. Eonudbe ua upravo lista pod šifro »sotrudn.k«. Služba občinskega tajnika pri občinskemu uradu v Sodražici se odda po dogovoru takoj. Prošnje je vlagati pri omenjenemu uradu do 15. julija 1920. (čepice) za častnike, orožnike in uradništvo se dobivajo zopet pri Rrnmm žurnali podjetja so naprodaj po izredno nizki ceni. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Žurnali 2660«. in se kupijo. rva Ponudbe na ANONČNO ESSPEDICIJO, Al. Matelič, Ljubljana. Ef krznar, i Ljubljana, Gradišče 7. 2429 ' t. Erman, rSE* Iz Št. Vida ob 8,10, 2, 5. 9, II, 3, 6. n u lil! popolnoma izvežban v vseh strokah steklarske trgovine vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj. ^fiiiraf AbeBa dediče, Hrastnik. 6 sedežev, moderna karoserija, najboljši obroči, pripravljen za takojšnjo vožnjo proda po zelo nizki ceni Franz (MwaSd, &raz, Štaj., Prankergasse 24. R! ta as Iffli^JLB 58 M8KS i v Sloveniji z vodno močjo (20 K. S.) francis-turbino, lastno elektriko in vodovodom, gozdom in vrtom ter dvema poslopjema se proda. — — Naslov pove anončni zavod Drago Eeseljak, Ljubljana, Cankar, nabr. 5. Minister trgovine in industrije je s svojim rešenjem z dne 5. maja 1920 VI št. 734 dovolil ustanoviti delniško družbo »Obrtna banka v LJubljani«. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z razpisom z dne 26. maja 1920, št. 3708 potrdilo predložena pravila. Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 2,000.000 K 111 je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po K 200'—. Delnice se glase na imejitelja. Delniška glavnica se sme na sklep občnega zbora povišati do zneska 5,000.000-— K. Za osnovno glavnico K 2,000000-— razpisujemo javno subskripcijo Nominalno ceno za podpisane delnice je pri subskripciji takoj v gotovini plačati. Za vsako delnico je plačati za stroške izdaje po K 30'—, Podpisovanje delnic se vrši v času od 20. junija do 20, julija 1920. Prijave sprejema: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njeni podružnici v Celju in Mariboru. Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu dodeljenih delnic. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število, nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. Delnice same se izroče interesentom svoj čas proti vrnitvi potrdil o dodeljenih delnicah. Obrtna banka je namenjena našemu obrtništvu. V prvi vrsti hoče skrbeti za kreditne potrebe našega domačega obrtnega stanu. Gojila bo vse vrste kredita, kakor je potreben obrtnikom in njih organizacijam. Želeti je, da sc domače obrtništvo oklene novega zavoda ter 90 v obilnem številu odzove pozivu na podpisovanje delnic. Ob dodeljevanju delnic se bo jemalo poseben ozir na prijave iz krogov obrtnikov. V Ljubljani, 17. junija 1920. Ljubljanska kreditna banka v Liubljani. Engelbcrt Franchecti, brivski mojsier 111 načelnik Zvezo obrtnih zadrug. Josip Jakopič, posestnik in tovarnar v Ljubljani. Dr. Tran Wimlischor, tajnik Trgovske in obitne zbornico v Ljubljani, Fran Kavčič, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v Ljubljani. Ivan Mikuž, ravnatelj Deželne banko v Ljubljani. Anton Krejči, Valentin Urbančič, krznarski mojslor in predsednik Obrt. pom. dr. v Ljubljani, kovaški mojster in načelnik Kovinske zadruge v Ljubljani. Andrej Marčan, mesarski mojster in načelnik Zadruge mesarjev v Ljubljani. Ing. Viktor Turnšek, ravnatelj urada za pospeševanjo obrta v Ljubljani Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. 7ac'nn?lik dobro Vpeljan pri trgovcih. uUJlUtllllcl) se sprejme pri dobro i