22. december
Rojstni dan JLA
Kot vsako leto, tako tudi letos praznuje-mo epohalno veličino našega narodnoosvobo-dilnega boja, rojstvo naše slavne armade, ki je bila že takrat in tako tudi skozi vso osvo-bodilno vojno, ljudska, humana, demokra-tična in ki je idejo oklobra razvijala'v naši revoluciji, v moderno partijo delavskega raz-reda.
Ob tem praznovanju, ki smo ga občani Ši-ške tudijetos km- najlepše praznovali v veliki dvorani skupščine občine, je predsednica Anka TOMINŠEK podelila državna odliko-vanja, zlate značke in priznanja ZRVS pa je podelil predsednik OK ZRVS tov. Ciril MI-KLIC.
Rezervni polkovnik in predsednik 00 ZB NOV tov. Cveto NOVAK je čestital ob dnevu JLA, o politični strategiji komunistične par- . tije takrat, ob rojstvu armade pa je povedal: 22. december je dan rojstva naše jugo-slovanske ljudske armade. Tega dne je bila v vasici Rudo organizirana Prva proletarska brigada, ki se je kot prva regularna enota naše jugoslovanske Ijudske armade s svojo aktivnostjo, borbenostjo, požrtvovalnostjo in hrabrost jo proslavila v neštetih bojih in sku-paj z drugimi enotami, ki so zrasle kasnejc, prispevala k slavi celolne jugoslovanske ljudske armade, ki je postajala iz dneva v dan številnejšaj močnejša m udarnejša. Ta jugoslovanska ljudska armada je leta 1945 izgnala, skupaj z zavezniškimi enotami, oku-patorja z naše zemlje. '
Boj z okupatorskimi silami, ki so leta 1941 zasedle našo zemljo, še zdaleč ni bil enakopraven. Okupator je bil do zob oboro-žen in najmoderneje opremljen. Bivša jugo-slovanska vojska je kapitulirala v nekaj dneh. Nemočno ljudstvo se je znašlo brez vodstva, brez armade, prepuščeno na milost in nemilost okupalorju.
Edina sila, ki je še pred 2. svetovno vojno in pred okupacijo naše domovine opozarjala na nevarnost fašističnih osvajalcev, je bila komunistična partija, ki je že junija 1941.po-zvala v boj proti okupalorju, hkraii pa tudi proti neljudškemu režimu, za narodno osvo-boditev, saj se je vsa predvojna buržoazija postavila na stran okupalorja.
Junija 1941 je Cenlralni komite Komuni-stične partije Siovenije pozval v .oborožen upor proti okupatorju. Prav v naši občini je 22. julija odjeknil strel, riaperjen na oku-patorskega sodelavca, kar je pomenilo priče-tek oboroženega upora proti okupatorju.
Od tega dne dalje/ oziroma že od začetka julija, so pri nas na Slovenskem nastajale prve partizanske skupine, ki so še v tem mesecu preraščale v čete in kasneje v bata-ljone ter hitele v boj z močnejšim sovfaž-nikom.
V prvem letu bojevanja so bile ogromne žrtve; nešteto tovarišic in tovarišev je daro-valo svoja življenja. Vsi ostali in novi so, vsak na svoj način, doživljali in preživljali ' ognjeni krst, jekleneli, zoreli in bili, ne glede na žrtve, pripravljeni bojevati se do zadnje lcaplje krvi.
Kdo ne pozna epopeje Cankarjevega ba-taljona v Dražgošah. Dvesto borcev tega ba-taljgna je v najtežjih pogojih 1942 tri dni bojevalo boj z nekajkrat številnejšim tcr bo-. "lje oboroženim in opremljenim sovražni-kom in v tem boju zmagalo. Okupator je moral priznati poraz, ki ga je doživel.
Tako ni bilo samo pri nas, na Gorenj-skem, tcmveč po vsej naši domovini.
Iz lakih enot, iz takih bataljdnov so na-stajali odredi in partizanske brigade ter di-vjzije, korpusi in proti koncu vojne armadne grupacije, ki so ponesle neminljlvo slavo naše jugoslovanske Ijudske armade.
Boj proli okupatorju in domačim izda-jalcem, nastajanje močne jugoslovanske Ijudske armade bi bUo*vprašljivo, če- ne bi v tem boju sodelovali ljudje, ki so se v svo-jih okoljih na svojstven način bojevali proti okupatorju. Veliko in drobno delo aklivislov
OF je podpiralo oboi-ožene partizanske eno-te, ki so se bojevale z okupatorjerri. Parti-zanske mamice so varovale in skrbele za mnoge otroke, pletle, šivale in zbirale topla oblačila, zbirale hrano," sanitetni material in druge potrebščine. Starejši možje so jim po-magali, pa zbirali podatke o okupatorskih silah in tako na svoj način in po svojih mo-čeh prispevali k rasti narodnoosvobodilnega boja, ki je polagoma preraščal v vseljudski odpor.
Brez take množičnosti, brez sodelovanja slehernega Slovenca, naš boj ne bi bil tako uspešen, kot je bil. Okupatorskih okov smo se znebili prav zato, ker smo bili med seboj povezani, ker smo si zaupali in delili do-bro in zlo. Prav ta medsebojna povezanost nas je vodila k skupnemu "boju in uspehom.
Tudi po vojni je jugoslovanska ljudska armada ostala ljudska. Postala je kovačnica novih kadrov, ki jih potrebujemo.
Toda spoznali smo, da morarao, če ho-čemo ostati gospodarji na svoji zemlji, te-žiti k temu, da smo vsi jugoslovanska ljud-ska arroada. Ali drugače povedano, skupaj z jugoslovansko ljudsko armado se moramo pripravljati in usposabljati, da se bomo v primeru potrebe uspešno uprli vsakomur, ki bi nam hotel kratiti najsvetejšc — našo svo-bodo.
V času, v katerem živimo, moramo pri-prave na splošni ljudski odpor razumcli ta-ko, da sta svoboda in samostojnost za nas vredni več kot vse ostalo.
Zato bj bilo prav, da vsi mi, vse družbe-nopolitične organizacije delamo tako, da smo v nenehnem stiku z ljudmi, z občani, da poslušamo njihove želje in tegobe in jih pomagamo reševati, pa tudi zato, da jim povemo, da nimajo prav, če so prezahtevni. Ce bomo z njimi, če jim borao prisluhnili, potem bodo tudi oni znali najti pravo mero do problemov, ki jih danes ni malo.«
Roman Stana