90. številka. V Trstu, v soboto 10. novembra 1888. „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vunko iredo in loboto oh 1. uri popoludn« „Edinost" stane: za vse leto pl. fi.-; izven Avst. 9,— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke »e dobivajo ▼ prodajal nicah tobaka v Trstu po » nov., V Oorioi in v AJdovi6ini po « nov. Nt naročbe brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST Vni dopisi h« pošiljajo u red mit v u v u I i« i Curintia št. 28. Vnako pismo mor* hiti frankovano, ker nefrankovana se ne »prejemajo. Knkopifti hm ne vračajo. Oglasi in oznanila ee račune po 1 nov. vrstica v petitu; za nailove z debelimi črkami plačuje prostor, kolikor bi ga ohnegln imvailnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. 8e račune pn pogodbi. Naročnino, reklnmarije in inserate pre-lema upravniitvo V uliri Carintia 28. Odprte reklamacija ho prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V *lmo»t je molU. Nasveti našim okoličanom. Zadnjič smo opisali, kakim nevarnostim se ispostavljajo oni, ki bo se agentom dali premamiti, ter zvabiti v Ameriko. A ne samo to; izseljenci, ki prodajajo tukaj svoja posestva, škodujejo tudi svojim sosedom, škodujejo narodu slovenskemu v okolici. Vsa ta posestva, katera ti „ Amerikanci" dava jo na prodaj, kupujejo si Furlani, katerih je uže tako preveč v okolici. Sedaj, ko je naše ljudi popadla bolezen izseljevanja, da kar v trumah obračajo hrbet svojej domovini, hite pa v gostih vrstah Furlani na njih mesto, kupujejo jako v ceno njih posestva ter si snujejo jako lepa in vnosna gospodarstva tam, kjer so naši ljudje bili uže obupali, misleč, da jim ni več mogoče živeti. Tako bodo rastle v naših okoličanskih vaseh cele furlanske naselbine. Kaj pa to pomeni, vedo naši ljudje uže deloma le predobro, kajti Furlan je okoličana izpodrinil uže skoro povsod. Nekdaj so naši ljudje redili po deset do dvajset krav v hlevu ter z mlekom oskrbovali skoro vse mesto. Danes je na njih mesto stopil Furlan. Ti imajo v okolici hleve, v katerih rede do trideset in več glav ter vozijo mleko na svojih vozičkih v mesto. Delalni, trezni in zmerni Furlani si znajo boljo pomagati; ti stiskajo in hranijo, tržejo si od ust, dokler sebe; spravijo na noge, nemarne in potratne -okoličane pa pod noge. V okolici pač večkrat naletiš na Furlana, ki je gospodar lepe hišo in kmetije, v katerej je bil prej hlapec, bivši gospodar pa mu hlapčuje! Taki slučaji so pač lep dokaz, koliko more trezen in varčen Furlan. Kakor posamična gospodarstva, pale bodo cele vasi tein naselbinam v roke, ki bodo potem v soglasji z magistratom po svoji volji gospo-, dovtile v okolici ter zapovedovale nekdanjim slovenskim gospodarjem. Tako gre poitalijančevanjo okolico uašej italjanskej gospodi kaj naglo ispod rok ; pri tem nas uničujočem delu jim pa J kaj vrlo pomagajo naši ljudje sami, soleč se v Ameriko ter prodajajoč svoja posestva Furlanom. Se nekoliko časa naj tako delajo in okoličani sami sebe vničijo. Zadnjič smo svarili naše ljudi pred izseljevanjem; danes to ponavljamo, ter kličemo: ostanite doma, bodite trezni in delalni, učito so od Furlanov, delajte kakor oni, pa vam se povrne izgubljeno blagostanje. Ako se pa nekateri ne dado pregovoriti, ako so se trdno odločili onkraj morja iskati si nov dom, ter staro svojo domačijo prodajejo, glejte vi, ki ostajete doma, da ta zemlja, te hiše, ne pridejo tujcem v roko ; kupujte je vi; sedaj vam je dana prilika, da razkosana svoja posestva zaokrožite in povečate. Odkar je v. veljavi postava, da vsak kmet lehko drobi svoje posestvo ter je prodaja po kosih, poizgubila so se naša posestva, stare trdn« okoličanske hiše so propale in obožale in osta'i so po večini sami kajžarji in reveži, ki niso ne kmetje ne delalci. ter se ubijajo po svetu brez pravega cilja in namena. Odkar so si stare, velike kmetije razdelili, obožali so in zgubili tudi resno voljo do dela in skrb za bodočnost. Propali so žali bog uže tako, da ne mislijo dalje, kakor od danes do jutri; daljša bodočnost je prav nič ne skrbi. Zato je pa bilo lahko pridnemu in delalnemu Furlanu seliti se in osvajati si okolico. Temu pa mora biti kraj. Čas jc, da se naposled zdramite, prilika se vam ponuja, da svoja posestva zopet uredite ter oživite na novo nekdanje kmetije. Poprimite se dela, napnite, ako treba, vse moči, kakor je napenja nevarni vam nasprotnik ter dokažite, da imate še toliko poguma, kakor on. Hodite trezni, delalni in varčni, ne dajajte svoje zemlje tujcu v roke. Vzmožite se, zberite vse svoje moči ter glejte, da obvarujete, kar še imate, ter si zopet prisvojite, kar sto bili užo zgubili. Pred vsem pa glejte, da zemljišča, ki se prodajajo v okolici, ne pridejo tujcu v roke; kupujte je sami, obdelujte je pridno, kajti samo ta vas morejo ohraniti in obvarovati tujega gospodstva! Interpelacija PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Stari Dažbog je neki tudi onemogel, ali pa se je njega oblast zmanjšala. Doslednosti ima malo več ko nek deželni predsednik. Oktobra nas je strojil z mrazom in ledom, pozneje se je nekoliko udobro-voljil (valjda se ga je prijela isterska črnina in njenih laških poslancev naklonjenost do druzih narodov, n. pr. čiribircev) ter nam hotel kar na hip popraviti vso krivico. Bilo jo toplo skoro tako, kakor o sv. Jakopu. Potem se je kar mahoma spomnil, da „kdor so ne posti Vsem svetnikom, mora se vsakemu posebe". Jel se je kisati, kakor da uže vsi njegovi predniki počivajo v črni — ali če na Krasu — v rujavi zemlji. Seveda tega ne smomo razumevati „ad verbum", ker Dažbog je v nas velika kapaciteta. Njegov upliv sega celo pod zemljo, četudi mu stari Slovani niso lastili tega svojstva. Njegov upliv, pravim, Bega na živino in zverino — da ljudi ne omenjam. Da, še celo divji mož se smeje, kedar jo grdo vreme, ker se nadeja lepšega. Skratka še enkrat: Dažbog je velika poslanca goriškega dr. Rojca v seji dež. zbora dne 25. sept. 1888. (Dalje.) Sicer je navedeno v razkazu, da je zdravil zdravnik za notranje bolezni tudi blazne; al to no more biti nikakor, ker on ni paihijater, potem pa, ker nima niti za primerno preiskovanje notranjih bolez-nij ni dovolj časa, ni dostojnega plačila in se je moglo le tako zgoditi, da je bil mož v najboljših letih lečen na akutnem črevesnem kataru in izpuščen kot zdrav po 6 dnevnem bivanji v bolnišnici, v tein ko je bolehal na raku in je moral stopiti potem v tržaško bolnico, kjer so ga operirali. Pa tudi med usmilj. brati ni nobenega zdravnika, še manj pa psihijatra ; sam zdravnik za notranje bolezni pa tudi ne biva v zavodu, kar jo za tak posel po- trebno in zakonita dolžnost in kar v pismih do mene povdarjata svetovno znani psihi-jator dr. Leidesdorf, ki je sam obiskal tukajšnji zavod in pa paihijater prof. bar. Krafft-Ebing. Plaća sedanjima zdravnikoma po 400 gld. na leto ni nikakor primerna dohodkom, katere boln. oskrbništvo dobiva v ta namen od bolnikov, še manj pa dostojna; kaj ta-cega je možno lc tam, kjer je zdravnik zavisen od nezavisnega podjetnika, kakor v tem zavodu in kjer ni zdravnik faktično odgovoren za bolnike. Samo zaradi pre-obloženja z delom in premajhnega plačila je možno tolmačiti, da med drugimi n. pr. ni ozdravil bolnik z navadno zlomljeno kostjo v desnem stegnu po skoro 7 mesečnim bivanji na tamošnjem kirurgi-škem oddelku, ko je moral iti potem še v tržaško bolnišnico, kjer jo še sedaj na obč. stroške. Da je bil ta bolnik odpuščen ne samo bolan, ampak na nogi tudi deformiran, je pa sodnijski dokazano; vendar je pa navedlo bol. oskrbništvo pri iztirje-vanji hranitninc od v. dež. odbora, kakor da bi bil bolnik popolnoma zdrav. Kar se dostaje pritožeb, osnovanih v navedenih 27 dokumentih, se pa odgovor od 15. junija po vsem čudno izjavlja in opravičuje s tem, kakor da bi so bile pričo ugovarjalo v prvih in poznejših izjavah, potem, kakor da bi so bilo izražale presplošno in napo-j sled s tem, da nekaterih svedokov ni bilo j možno zaslediti. Molčim o tem, da je za-. slišavala razne osebe politiška oblast j in da je ona razsojevala pojedine, njej pristopno slučaje, ali bi bilo postopati kazenski proti konventu po § 84. kazensko pravdnega reda; molčim o tem, ko jo vendar jasno, da spada ta stvar v področje državnega pravnika ali v občo c. kr. sodstva. Ali zatreti pa vendar no morem opomnje, da se ni kazala prevelika marljivost glede na iskanje svedokov, podpisanih na dokumentih. In osobe, ki bi so! bile lahko našle in zaslišale, so položile I v svoja spričevala prevažne izjave v dogodkih iti stanji v bolnišnici usmilj. bratov.! Mod temi osebami, ki jih je možno zašli- \ sati vsak dan, in vendar niso bile zaslišane, so zlasti Zega, Marušič, Kralj, Kabaj, Cotič, Devetak, Kvasnička itd. in med drugimi naposled tudi dež. poslanec dr. A. Rojic. Opomnim, da nekaj teh spričeval bi niti ne bilo prebrati javno, kor dokazujejo prehude stvari. Jaz samo omenim nekoliko | iz vsebine spričeval ravno navedenih ne- j zaslišanih prič, ter opomnim, da je; med drugim iz t o h r a z v i d n o, da se n i pri pritepanju oziralo! kapaciteta, čuden samodržec in — neumrljiv kakor Bismark. — In baš ta mesec je Dažbog v svojem nam zelo neprijetnem elementu. V dan Vernih duš škropil je po grobeli in drugod, kamor je padalo. Ta proces so opetuje dan za dnem tako, kakor so imeli hrano pri onem hribovci: danes podmet, jutri močnik, ali pa : včeraj podmet, danes močnik in spet „da capo ad infinitum" danes samo dež, jutri megla in dež. Imamo pa tudi može na obzorji, ki posnemajo v doslednosti nekdanjega Daž-boga. Ne vem, kako bi je prav razločno imenoval, bodi to pa uže tako ali tako, narod pravi: „Fantovska obljuba, Pa zimska od juga." Tako doslednost imajo poslanci desnice v istrskem dež. zboru. Ko kedo predlaga ustanovitev kinežke univerze ali ciganske osnovne šole v Trstu, ostanejo vsi kakor „en mož" raz svoje sedeže ter glasujejo z „šior ši". Ko pa treba podpirati ustanovitev hrvatske ali slovenske, pravijo: „I Slavi sono stranieri!" Dovolili bi tudi arabsko šole prej ko slovenske. Gospod urednik! Ako mi Hog ohrani še pedeset let trdne zobe in zdrave čelju- sti, čestitam Vam, ko dobite v Trst slovenski gimnazij. To mislijo ustanoviti precej potem, ko bodo pokriti troski za čiri-birsko vseučilišče. „Rector magnificus" mu je baje uže odbran. Kakor vidimo, začeli so Italijani vender le zadovoljevati svoje sosede v Istri, samo da no gredo po onem redu, kakor mi želimo, temveč so začeli „vom Pick auf". Drže se poslovice: Iz malega vzraste veliko. Naš Koseski bi jim še pritrdil, rekoč: „Zakon natore je tak". Le čakajmo, potrpljenje prebije železna vrata. Vsaj je še oni čakal, ki je s črešnje pal, kako da ne bi mi, ki smo ljudje taki, da nas uže zgodovina pozna, še bolj pa naši sovražniki, da smo res miroljubni in potrpežljivi. — „Svaka Rila do vremena". Č« pa naši nasprotniki mislijo, da bodo oni vedno nosili žezlo, mi pa igo žuljavo, varajo so zelo in povem jim, da je ta njih misel uprav tako napačna, kakor ona, da je treba Ciribircem rumunske šole. Ne morem drugače, no da dregnem še ob neko stvar. V državni zbor dospeli so naši poslanci vsak z svojimi nadarui in vsak r. svojim strahom. Gospodje na levici je grdo gledajo, oni pa nje. Če rečejo naši eno, povedo oni dve, če mahajo naši z niti na častitostin nedotakljivost duhovskoga stanu. Gospa Zega »pričuje, da je plačevala po 72 gld. na mesec za svojega aoproga, kljubtt temu so ga držali v majhni, temni zaduhli sobi brez peči in v družbi z bolnikom III, razreda. Sama je videla moža do krvi pretepenega in ubožec se je vselej prekril, ko je slišal priti usmilj. brata, ker se je bal zopet hudih udarcev. Tudi And. Pegan jo videl stare in frišne udarce na Zegi. — Maruiič Anton dokazuje, da so bili v jedni sobi pomešani sitilistiški, ranjeni, p<»la-grozni in blazni bolniki. Na koridorji vmivši se, so imeli vsi sitilistiški skupaj jedno, vsi drugi pa satno 2 obrisavki. Jed za bolnike je bila obče slaba, včasih niti za živali ne. Mesa so dobivali malo njih in niti vsak dan ne. P rij o r je dal večkrat zbrisati z table meso, v i n o, mleko, kater« je p r e d p i s al zdravnik bolnikom. Bolniki niso smeli spati v spodnjih hlačah. Papirja na stranišče ni nikdar nobeden dobil. Jednemu bolniku lil. razreda pa so izredno postrežbo in čast izkazovali, kakor da bi se ga bali. Kak ustni I j. bratov ni po noči nadzoroval bolnikov, kij u Im temu, da jo bila vrsta zanj Vslod teg.i so trpeli bolniki. Jeden brat jo blazno večkrat pretepal. (Dalje prih.) Iz deželnih zborov. Deželni /bor isterski. (IX. spja lo. oktobra). Vlado zopet zastopa dr. Laharnar. Dr. Buba čita zapisnik VIII. seje. Dr. Volarič omenja k zapisniku, naj se v njem konstatuje, da on včeraj ni volil generalnega govornika in nekoliko razlaga, kako je predsednik v tej zadevi postopal. (Predsednik ga opominja, naj govori k stvari !) Dr. V o I a r i <5 nadaljuje: „Ko je vlada izdala svojo izjavo, bil je to or-dine..... (Predsednik odvzame mu besede). Dr. Vola ri č: Ordino, contraordine, diaordine. (Tu bi so reklo po nafie; Vladina izjava, odstop in zopetni nastop predsednika in pozneji dogodki- Opazka poročevalca.) S p i n Č i ć razloži v italijanskem jeziku, da jo dr. Volarič govoril o stvari, to je o pornankljivem zapisniku. Prestopi se na dnevni red. rapinjem, branijo se oni z batom, in če uže vse nič ne pomore, pograbijo napado-valca in ožmikajo, če so še brani, pa — s koleni na njega. — Ne preveč ljubljeni naši nasprotniki in sosedje skeleči, preko „veliko luže", dolžili so nas zopet nekega panslavizma, trdeč, da biva „plačani pan-slavist", „Naši! Slogo" urednik v Gorici (?!) Natančni so pač ti gospodje, natančni. Ne samo, da govor« za to, da zabavljajo, tem več tudi zabavljajo včasih za to, da govore. Qui capere vult, capiat. Ko bi bili iredentarji vsi oni gospodje, ki ljubijo svoj dom in jezik, bile bi uže od davna avstrijske pokrajine z laškimi stanovalci oplote in zaplate na laški škornji. Kakoršni so sami, take vidijo i nas, seveda: Kakor duša sama, Tak ji Bog ugaja! Stvari sicer ni treba komentara, vendar še nekaj: Bil sem te dni v nekej gostilni v Kopru. Ker sem bil bolj žejen dobre istrsko črnine, kakor lačen italijanske kulturo, sedem in ustrezam svojemu — želodcu. Pri sosedni mizi sedelo je kakih pet domačinov, užo za mojega bivanja v onem laškem gnezdu (ker Koper je bolj italijanski kakor Rim) dobro mi znanih obrazov. Eden je pripovedoval, kako mu je nekdaj Garibaldi podal roko, drugi zopet o mestu I. Jednoglasno se ▼sprejme predio« Pooblasti se deželni odbor skleniti z drž. odborom kranjskim pogodbo zaradi vspre-jcmanja iaterskih korigendov v prisilno de-lalnico kranjsko. II. Sklene se zakon, s katerim se proglasa Opatija za letovišče (Curort) nespremenjen po nasvetih odbora in se odklonijo nekatere po dr. Laginji vladi nasvetovane premembe. Jednoglasno se vsprejme resolucija dr. Laginje, priporočiti, da izvrši potrebna dela v lukah : Lovrana in Ika in na cesti Matulje-()patija-Lovrana. III. Večina vaprejme predlog, da se zakonske osnove o delitvi občin: Pazin, Buzet, Labin in Dolina vrnejo deželnemu odboru, ker še ni zadosti poizvedoval! (To se zdaj uže vsako leto ponavlja ?!) IV. Brez debate sklene se zakon, s katerim se volilni red za deželni zbor spremeni tako, da bodo mesta in trgi doma volili. Dr. Gambini odgovarja v imenu dež. odbora na interpelacijo dr. L a g i n j e v zadevi Zminjske občine. Potem kir na hitro, ne da bi bil kdo iz zbora ali vladni zastopnik kaj govoril, sklene predsednik — tudi brez ugovora — zasedanje z „evviva" na cesarja. Manjina zakliče : „živ;o" ! Politični pregled. Notranje dežele. minister Dunajewski Finančni sestavil je bil žavno jednoto, za nemštvo in svobodo, ter z skupnimi silami delati proti sedanjemu sistemu, ki je baj« nemštvo silno oškodil, ter preti uničiti tudi državno edinstvo in vse pridobitve prejšnje liberalne vlade. Mej te pridobitve vštevajo ti liberalni listi se ve da šole, (posebno nemške šole v naših deželah) in nadvlado nemškega naroda in jezika v državi. Novemu klubu, ki ima baje 112 članov, pristaje, priboriti nemštvu izgubljeno gospostvo. Da li se mu to posreči, je drugo vprašanje. No pa kdo ve, morda dobe Poljake na svojo stran in z njih pomočjo zopet vlado. Da pa ta nova edinost levice ni take vrednosti, kakor bi kdo mislil, priča nam to, da se nemški klub ni hotel zediniti s tema sedaj spojenima kluboma in to menda zato ne, ker imajo židje v njih prvo besedo. Ze-dinjena levica pač trdi, da je z »nemškim klubom" v najožji dotiki. Kako nam je to razumeti, pokaže nam skoro bodočnost. Antesemiti so predlagali, da se imenuje poseben minister za Nemce. Ta predlog je bil popolnoma nepotreben, kajti za Nemce skrbe puč vsi ministri enako nežno in ljubeznjivo, posebno pa, kakor znano, minister Oauč. V hrvatskem saboru je bila debata o vladnem predlogu o zadrugah. Ban se je vmešal v debato ter izjavil, da je proti zadrugi, ter da bi bolje kazalo osnovati samostalno gospodarstvo. Kršnjavi je trdil, da hrvatski narod ni še zrel za gospodarsko svobodo, Budisavljevič je proti temu trdil, da baš narod teži za to svobodo. Frank je govoril proti zadrugam. Rekel da dežela letos državni proračun, ki nikazal! 'V?, potfrebuJe ^konov kater, samo nobenega primankljaja, mariveč pre- i P0dP1!a.l0. delaln08,:i a ne lenobo. Vladen bitek. Levičarjem to ni ugajalo, da bi se i ^ ^ J8| i r P™1* uV*^- * V' sedanji finančni minister mogel ponašati °P^c'Jonalm hsti zagrebški pozivajo Za- s takim vspehom pred svetom zato ho ga! S^ane'..naJ ae. n,kar »e udeleie dopol- prisilili, da vzame v letošnji proračun iz- volitev, kajti volilna svoboda redne svote, katere so delegacije dovolile itak*\ da b* >e "°®Ib kazati prava na vojsko, in katerih ni v lanskem prora- "flrodna volja. Parlamentarne razmere so čunu, S tem je levica dosegla, kar je ijf®' da °P0Z,c'Ja ne more miti svoje hotela, t, j. dokazala je svetu da se naš V°ht™ valed te&a 8ama.Jalo,va državni proračun tudi letos ponaša z lepim '"T./ . ^ t 8,° °P™c'Jonaln' deficitom ali primanjkljajem, znašajočim P0*1""0' *ed,.n,t|. .k 8lozn*mu P°" okolo 20 miljonov forintov. Pri pretresanji aU ^ ^ P, iA?" poglavja „Ministerski svet« v proračunski ™°8nj,h krog.h zele, da bi bilo debati, vprašal je poslanec dr Bareuter f'mneiMe nf Hnratskem zadovoljno, ministerskega predsednika, kakšen delo- P°VTJ° "Ti"* krog ima minister Pražak. Grof Taaffe je .^n^oseti ZnaneJ * ** brez ' J odgovoril, da jo Pražak minister portfelja, da ima glas in mesto v ministarstvu, njogov delokrog se pa razteza na odnošaje Češke. Poslanec Heilsberg je izjavil, da bode levica glasovala proti dis-pozicijskemu fondu. Skleneno je bilo dovoliti vladi izreden kredit 4,620.000 for. za napravo novih voz na državnih železnicah Vnanje dežele V ruskem ministerstvu komunikacij J izvrše se v kratkem znatne premene vsled | nesrečne železniške katastrofe pri Borkih. J Car se je takrat res prav na čudoviti j način rešil. Sluga, ki je stal samo par in parnih strojev! korakov od njega oddaljen, bilje ubit. t>jr to svoto izDla- dru^na Pa 80 bili samo malo ra- ... . ¥.. i ninn! d..nm ll-i! j čati dotični upravi v štirih letnih obrokih. nJenK Ru8ki ll8tl Pišej°> da to ni bil nikak V to ime se najme donar po 5 od sto atentat, ampak nemarnost železniške uprave, največ. V državnem zboru je bil pretresan Ko Je car do3Pel v Peterburg, izdal je te dni zakon o škodah v rudnikih. Po tem ki zvršuje z besedami: „Pre- zakonu bi bili posestniki rudnikov prisi-1 v,dno8t> katera mi ie ohranila življenje, Ijeni skrbeti za dobre poti k rudnikom in posvečeno blaginji drage domovine, podeli za varnost vseh hiš v njih bližini. I rai 8,le' da bi moSel verno do konca 8Po1- „Nemško-avatrijaka zveza" in „nemško- j nit^velike dol^žnoatL v katere sem poklican avstri jski klub" sta se zedinila v eno samo parlamentarno skupino, ki nosi ime „ze-dinjena nemška levica". Ta čin proslavljajo vzlasti židovski listi, kar največ mogoče, ter mu pripisujejo silno važnost v parlamentarnem življenji. Novemu klubu glavna in prva svrha bode potegovati se za dr- Turinu, Milanu, Firenci, spodjo čutili sami — na ozirali, ker sem bil „ščavo steno zabavljati Avstriji, njeni vladi itd.' pravam po božji volji". — Vojni minister je izdal ukaz, s katerim nalaga, da se črnomorska mornarica umakne v Sevastopol, ter se na zimo razoroži. To je pač jasno znamenje, da se ni bati vojske. V Belem gradu je bila uže prva seja ožjega ustavnega odbora 9 članov, ^^^^^^^^^ katerej je predsedoval kralj. V srbski vojaki opazovati je v zadnjih dneh neko Ker so se go- posebno živahnost in delalnost. Vlada se mene se niso pripravlja bržčas, da bi mogla vsako ustajo 1 jeli so po-1 koj v začetku vdušiti. Povod k tem pri- jej daje razburjenost, ki vneina Kar progolta nekdo: Ma, noi non cogno- ves narod. Ristic kani sklicati pred shodom acemo l'Austria! Evviva 1'Italia, evviva | velike skupštine velik liberalen tabor, il re !" Frenetiski „evviva" je odmeval po. Bolgarsko sobranje odgovorilo je prazni sobani. Spoznavši svoje — jako — j na knežev prestolni govor v adresi, v ka-patrijotične sopivce, odidem. Mislil sem ai: terej mu zai,rja, da mu je narod neizmerno Tukaj jih imate! Ti niso plačani ireden- udan in da mu bode večno hvaležen, da tarji, kajti če se ta „gente acelta", kakor je vse svoje moči žrtvoval sveti bolgarski se sami radi nazivajo, usmeli tako govoriti stvari. Sobranje se posebno veseli, da se f javnih lokalih, menim, da plačanih ire- je knez sam prepričal o tej ljubezni in dentovcev več ne trebajo. ! udanosti naroda na poti po Bolgarskem. Ako pa v nas kedo poudarja slovan-1 Proti koncu adrese obljubljajo zastopniki sko književno vzajemnost, v štiriindvajsetih naroda, da bodo vestno studirali vse za-urah si toliko opomore, da napravi izlet , konske predloge vladne ter ai prizadevali tja gori v Slezijo, Tirol ali Solnograd, da vestno vršiti svojo dolžnost. Adresa kon-prežene sitno „mačko". Sem in tam se . čuje z besedami: Živela Njeg. kraljeva nam pa vender kaj dovoli, (n. pr. da se ■ Visokost, knez bolgarski Ferdinand I. Knez laški poslanci „milostno" šetajo, ko govori: je te adrese lahko vesel, posebno če po-. !._:».:. pan_ mjs|i na prestani strah na poti po deželi kak Slovan) tedaj upijejo nasprotniki slaviste tutti quanti!* Toliko so torej dosledni v govorjenji in dejanji, kakor te dni Dažbog, koji nas danes, ko to pišem, uže blagodari z belo moko. Omenil sem ga radi tega, ker bi rad končal po domačem izreku: „Kdor z mečem okoli hodi, tudi z mečem okoli pride". Tedaj: Kdor z DaŽbogom začne, tudi z Dažbogom svrsi. Na svidenje! Vaš C. „udanega in hvaležnega" mu naroda. Saj je še vsakemu znano, kako so ga vedno stra-žili angeljčki z bajoneti, kjer koli se je pokazal. Politika rumunske vlado vznemirja dunajsko in poštansko vlado. Hoje se, da bi sedanji kabinet kar čez noč no premenil vnanje svoje politike, kajti večini obeh zbornic ste konservativni Rusiji prijazni, Avstriji in Nemčiji pa sovražni, N e in š k i kancelar B i s ni a r k kani se odtegniti svojemu dosedanjemu delovanji. Ko je bil zadnjič cesar pri njem v Friedrichsruhe, sta se baje dogovorila, da večino Bismarkovih dosedanjih bremen prevzame kdo drogi: kancelar želi, naj bi mu bil sin Ilerbert naslednik. Vodstvo bi si stari Bismark pridržal. Angleška vlada hoče se zediniti z Nemčijo proti arabskim trgovcem z sužnjimi v Afriki. Na njih strani je tudi papež. Vojna proti zamorcem je sedaj se lehka, ker ti so oboroženi še z sulicami in celo Arabci imajo še jako slabe puške in samokrese. Grški k r a 1 j je Blavil te dni 251et-nico svojega vladanja. Udeležilo se je teh slavnosti mnogo članov vladarskih rodbin evropskih. Tudi grški narod v kraljevini, na Turškem in drugod, je slavil o tej priliki kralja Jurija I., od katerega pričakuje bržkone zvršitev velikogrške ideje, t. j. zedinjene vseh Grkov. Znano je, da Grki preže tudi na Macedonijo. pa najbrže zastonj. V amerikanskih z edin j enih državah vrše se volitve predsednika republike. Angleži bi radi videli, da bi bil dosedanji predsednik Cleveland zopet izvoljen, zato ga zagovarjajo in priporočajo. S tem pa ae mu bode najbolj škodilo, kajti Amerikanci ne trpe, da bi ae kdo mešal v njih Btvari, najmanj pa Angleži. Baš zato CMeveland pade ; na njega meato bode izvoljen Harriaon. DOPISI. Škedenj 2. novembra 1888. [Izv. dop.j Tužna Skedn ja; tlači te uže davno nesreče mora, od dne do dne propadaš v mnogoterih ozirih, kar bi pa sama ob sebi ne, pripomore neiaprosna osoda ! Tako ae glasi v srcih pravih rodoljubov, katerim je mar za 'našo Bveto stvar posebno v zadnje dni, kateri so nam prinesli velikansk vzrok srčne bolesti in tugovanja. Lepih 31 let smo imeli v svoji sredi moža, katerega smo vsi ljubili, spoštovali; a cenili nismo njegovih zaslug, akoprav bi bili hoteli to storiti, kajti človek sploh ne more biti toliko hvaležen ljudem, ki se posvetijo v blagor človečanatva. Danes, ko smo brez njega le malo dni, znamo uže predobro, kdo je bil pokojni Jakob Cenčur, katerega nam je pobrala kruta smrt v grozno nesrečo in žalost. Mladenič, ko lilija Bvež, prišel je med nas še leta 1857., postal nam domač, poznan od vseh kot blagi in neutrudljivi učitelj poverjene mu mladeži, v kateri je doživel vspeh in aad svojega obilega truda, kajti nekdanji njegovi učenci so zdaj krepki možje, vzorni očetje in pravi narodnjaki, in sploh je malo, le malo takih, katerih se niso pravi nauki zdaj mrtvega učitelja vspešno prijeli in vplivali na njih. Kako sladke so bile njegove besede, kako moder njegov svet, kako mila njegova tolažba, kako uzoreu njegov značaj! Nikdar, nikdar nam no zgine iz spomina navzočnost njegova, ko smo ae akupaj veselili, kajti bil je vir veselja, iz katerega smo hlastno pili in sploh zaklad človeških vrlin, s katerega smo vsi zajemali. Kar nam žalost pomnožuje, je ž njim zguba na polji narodnosti. Koliko premi-lega naroduega petja se je slišalo z domačih grl; res, ponoani smo še današnji dan na izvrstni pevski zbor, ki je večinoma plod njegovega truda. On je bil med prvimi, ki so začeli s petjem buditi narodno zavest; kje je bila veselica, kje beseda, kje shod, koncert itd., da bi ne bi) sodeloval povsod hvaljen škedenjski pevec? In kaj bi ae ne bili naučili od njega, in ž njim, saj pevci njegovega zbora bili bo vsi njegovi šolski učenci, katere je mnogokrat na njih domovju tudi peatoval in naročljal. Žal, da so nokateri puhleži netili vsled malenkosti za nekaj časa raz-por med našimi pevci, kar je tudi vrlemu vodji ogrenilo marsikatero uro in dan, česar si izvestno ni zaslužil; brez tacih puhležev bi se smelo trditi, da v dolgih 31 tih letih njegovega živenja med nami ni bilo znaka o kaki pritožbi. Da je to in več, kar ozki um naš ne more svetu dokazati, resnica, svedoči slovesen pogreb, s katerim se je skazala zadnja čast predragemu ljubljencu našemu, in da ni bil pokojni spoštovan poznan in čislan samo od nas, dokazalo je veliko število drugih ljudi, ki so se potrudili od blizo in daleč, da skažeio svojemu kolegu, prijatelju znancu itd. zadnjo čast in sožalenje. Kar bi ne vtegnilo prepričati o iskrenem sočutju in žalosti vseh vaščanov in ostalih spremljevalcev trupla njegovega, prepričal bi na preranem grobu prekrasni govor preč. g. Jos. Korapara, vaškega kapelana. Govoril je iz srca v srce vsem, ki so poznali pokojnega, in vsim navzočim, kajti iz vseh oči rosile so solze, in vender ni govornik povedal drugo, ko resnico. Spominjal nas je vsega, kar smo lepega in dobrega žnj im preživeli tako, da vsakdo, ki je videt in slišal ta prizor, spominjal ae ga bode do konca svojih dni. Nesreča in zguba je nenadomestljiva uže za nas ; kar pa trpi zapuščena družina, je neopisljivo. Tolažiti se moramo le a tem, da Beroe, katero je vseja! on, bode dobro in obilno obrodilo, in da vsemogočni, ki vlada vse z neskončno modrostjo, bo tudi skrbel za nas terpeče in da pokojni ne bode-pozabil prositi Boga za vse, za katere se je tukaj na zemlji toliko trudil. In mi, ki smo njega tolikanj ljubili, spoštovali in cenili, pozabiti ne amemo biti prijazni, uljudni in tolažilni njegovej zapuščeni družini, ne le iz hvaležnoati do njega, ki ga več ni med nami, marveč to nam veli vest in dolžnost, posebno tudi plemenito lastnosti njegove zapuščene družine, katera je po vsej pravici našega in občega spoštovanja vredna. Skedenjci. Z dolenjega Krasa 29. oktobra 1888 — Oho! dopis iz dolenjega Krasa! Kedo ga bo čital ? Gotovo so imeli kje kak javni plea. in »i je surova mladina kri puščala. Ne ? Čudno ! No, stavim pa avojo glavo, da bom čital o kraškem „bogu" ali „paši" ali „žajfi" ! — Ne stavi svoje glave, dragi moj — da je ne zgubiš, ker v tem dopisu ne najdeš nobenega „magardabga-neblo\ Le pokukaj v te male vrstice in zrl boš v krasno zvezdico, ki je 28. t. m. prisijala na Vojščici v podobi nedolžne veselice, prisijala izpod temnega neba do-lenjo-kraške duševne in narodne malomarnosti. Ta mala vasica pridružila so jo drugim vasem, ter je 28. t. m. napravila lepo veselico v proslavo 40let.nega vladanja našega preljubega cnsarja. In kdo jo je napravil ? Naša šolska mladež je z njenim voditeljem prevzela veseličui del, naše starešinstvo je oropalo nekaj svojo borno kaso in g. vikar opravljal je v cerkvi svoje opravilo. Uže na predvečer so napravili učenci nekaj kresov, pri katerih so mali alavčeki med gromovitim pokanjem novih topičev in ubranim pritrkovanjem zvonov kaj lepo pesnice prepevali. — Drugi dan je bila ob 9. uri sbvesna sv. maša z zahvalno pesmijo, pri katerej so učenci pod vodstvom svojega voditelja kaj lepo dvoglasno peli. Enako občudovali smo to ubrano petje pri popoldanski službi božji, sosebno pri litamjah in Tantum ergo. Tako lepo sc v našej cerkvi ni šo pelo t Topiči so pa med službo božjo tako gromeli, da se je staro zidovje nekdanjega grada na „Tabru" kar rušilo. Po končani službi božji zbrali smo se vsi domačini in tudi nekaj odličnih go-stov iz bližnjih vasi na lepo okrašenem dvorišču g. vikarja, vsi radovedni, kaj nam bodo otroci še lepega napravili. Kot prvo točko zaorili so ti mali ptički cesarsko himno tako precizno in navdušeno, da so nas kar očarali. Na to nastopi mlada Viktorica, ki jako spretno deklamuje pesen : Cesar Fran Josip I. iz „Popotnika". Tretja točka „Mladi godec" nas jo iznenadila! Dasi ima Tonek težko nalogo, jo je Janez v občo zadovoljnost in prav naravno rešil; mali Tinče — kot Lovro — je bil na svojem mestu in Minica in Na-cek sta Minico in Ivanek-a prav dobro predstavljala. Po dokončanej igri nisi slišal druzega, nego: „Kedaj so se otroci toliko naučili; kako naravno so se obnašali; koliko ae je moral naš učitelj ž njimi truditi" itd. Slednjič nastopi g. učitelj pred zbrano ljudstvo, ter nam slika v kratkem in je-dernatem govoru življenje našega preljub-ljenega eesarja, ter nam ga predstavlja kot ljubeznjivega, radodarnega in vitežkega vladarja in pravega kristjana. Topiči, ki so le med igro molčali, zvonovi v stolpu, inv sto in sto grl pošiljalo je gromoviti: „Živio naš cesar" iz „Tabra" v cesarsko mesto. S tem je bila končana slavnoat, večina ljudstva se raziđe, a otroci nočejo še oditi, ančeš, kaj smo vas zastonj kratkočasili P In niao se varali! Med tem, ko zvonovi neprenehoma bučijo kot odinev današnje slavnosti, deli g. župan otrokom kruha, g. vikar orehe in lešnike in g. uči-tel pa Tomšič-evo bukvice: „Fran Josip I", in podobe. Naj omenim, da je vse te darove nakupilo naše starešinstvo iz občinske blagajnice. — Radostnega srca smo se razšli, eni domu, drugi smo ae zbrali pri „Oču" kjer so se pri skromni južnici vrstile razne napitnice : presvitlemu cesarju, g. vikarju t g. učitelju, si. županstvu itd. Naj mi bode še tu dovoljeno izrekati presrčno zahvalo vsem prirediteljem te slavnosti, sosebno pa g. učitelju Petru Luvin-u. Naša odrašena mladina pa naj se od malih otrok uči, da se človek tudi pri nedolžni veselici kaj prisrčno kratkočasi. Voj-an. Domače vesti. Dopolnilne volitve v državni zbor. Vsled objave c. kr. namestništva imajo se vršiti v Istri dopolnilne volitve državnega poslanca velikega posestva na mesto umr-šega poslanca dra. Millevoja dne 11. decembra t. 1. Prizivi proti zapisniku volil-cev, v katerem so morda vpisani tudi taki, ki do volitve nimajo pravice, ali so izpuščeni drugi, kateri morejo voliti, morajo se poslati do uklj. 21. novembra t. 1. c. kr. namestnistvu v Trstu. Na poznejše reklamacije se ne bode obziralo. Delalsko podporno družtvo priredi dne 31. decembra t. I. v svojih prostorih zabavni „silvestrov večer" z primernim razporedom. V proslavo 40 letnega vladanja Nj. Vel. cesarja priredi delalsko podporno družtvo dne 2. decembra t. 1. cerkveno in posvetno svečanost, katere vspored prijavimo kasneje. Božićnica. Otročičem, ki obiskujo slov. otročji vrt pri sv, Jakobu, priredi se, kakor navadno, tudi letos božični večer. Ubogi, nežni deci podari se o tej priliki najpristnejše darilo — obleka. Prepričani smo, da bodo, kakor prejšnja leta, tudi letos naše požvrtvovalne, rodoljubne gospe in gospodične v ta namen doprinašale po mogočnosti darila, bodisi gotove obleke, perila itd., ali pa denarja. Lep vzgled nam so rodoijubkinje italijanske narodnosti, katere kar obsipajo svoje zavode z darili. Zato se nadejamo, da tudi dika našega rodu v Trstu, naše gospe ne bodo zaostale, kajti nikdar niso še zaprle nežna sv«ja srca, kadar je šlo v blagor narodnih podvzetij. Hvaležnost nemoglih otročičev bode jim najlepše plačilo. — Radodarne doneske v ta plemeniti namen sprejema z zabvalnostjo naše uredništvo in odbor slovanske čitalnice (via del Cam-panille, št. 4). Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval: sodnijskim pristavom pri deželnem sodišču v Trstu Achila Calogiorgia, pristava okr. sodišča v Pulji in dra. Andreja Sancina, pristava okraj, sodišča v Buzetu; na izpraznjena mesta prideta: avskultant Ilenrik Poderzolli iz Banjaluke za pristava v Buzet in primorski avskultant Julijau Kovač za pristava v Pulj. Občinski svet tržaški imel je dne 7. t. m. ob 7. uri zvečer javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado je zastopal okr. glavar baron Conrad, navzočih 33 svetnikov. — Po odobrenji zapisnika zadnje seje prečitajo se zahvalna pisma novoimenovanih veroučiteljev na mestnih ljudskih šolah. Razpravlja se zatem o reorganizaciji mestnega fizikaca in o povišanji plače osoblja. Svćtnik dr. Venezian predlaga, naj se uvrsti mestni fizik v II. plačilni razr. z plačo 2200 gl., stanarino 500 gl. in vozarino 400 gl.; pristav v IV. razr. z plačo 1400 gl., stanarino 300 gl. in vozarino 300 gl.; asistenta v V. razr., — ker mora dokazati dvoletno prakso, — z plačo 900 gld. in stanarino 200 gld. Proti predlogu govore podžupan dr. M. Luzzatto, in svetnika Vierthaler in dr. Morpurgo. Konečno se sprejme predlog zdravstvenega odbora z dodatki dr. Veneziana, samo da se pristavu dovoli vozarina 200 gl.; služba asistenta vstanovi se začasnom z plačo 900 gld. ter se ima za to mesto razpisati natečaj. — Na vprašanje svetnika pl. Burg-atallerja, da li ostanejo tudi za naprej veljavni službeni predpisi za fizika in pristava, odgovarja župan, da ostanejo. K točki VIL, vzdržavanje javnih še-tališč, dovoli se 2000 gld., k naslovu 3., vzdržavanje vodnjakov in kalužev v okolici, k nasl. 4., ohranjenje potokov itd. in k naslovu X. ohranjenje nasad v vrtih, za pokritje večjih troškov in kasnejh posojil pa skupaj 2300 gld. O poročilu pravnega odseka glede zakašnjenja odprtja tramwaya iz Trsta v Barkovlje vname se dolga razprava. Družtvo „Tramway" moralo bi namreč plačati za zakašnjeno dobo (od 15. junija do 21. julija) za vsaki dan 50 gl. globe. Napadali »o se nekateri svetniki v svojih govorih usebno. Glasovalo se je nekolikokrat brezvspešno, konečno je bila vendar večina glaaov zato, da se konvencijonalna globa „Tramvvavu" opusti. Večina glasov bila je za ta predlog le vsled tega, ker je glasoval župan sam za opuščenje globe. Javna seja je bila s tem o 8J>£ uri končana in zatem je bila tajna. Sklenilo se je nastopno : Izpraznjena mesta pri mestnej zastavljalnici zadrže se izključljivo le za uže sedaj službujoče občinske uradnike. — Davkarskemu komisarju J. Bolattiji dovoli se vozni pavšal 350 gld. — Načelnik težakov mestnega ekonomata, Karol Polani, namesti se stalno. — Upravnikom mestne bolnice imenuje se likvidator mestne davkarije Ferdinand Sissul. Razpisane štipendije. Občinsko načel-ništvo v Pulji razpisuje v spomin 401etnega vladanja Nj. Veličanstva dve stipendiji v iznosu po 250 gld. na leto. Štipendiji vstanovila je občina puljaka. Pravico do užitka imajo ubožni dijaki, sinovi puljskih meščanov, ali takih oseb, katere stanujo uže 10 let v Pulji. Dotični dijaki morajo biti upisani na katerem koli vseučilišču ali politehniki ciBlitavije in ako ne bi bilo takih prosilcev, dijaki, obiskajoči umetnijške, obrtnijske ali gospodarske šole ali taki, kateri se nameravajo posvetiti duhovskemu stanu, Prošnje do 21. t. m. Kasneje kontrolno zborovanje. Vsi c. kr. rezervniki itd., kateri se niso vdeležili letos rednega kontrolnega zborovanja, pozivajo se, da pridejo h kasnejem kontrolnem zborovanju dne 15. t. m. ob 8. uri zjutraj v domobransko kasarno pri sv. Ivanu. Vsi dotični, kateri tudi to zborovanje zamude, bodo strogo kaznovani po vojaškem zakoniku. V Spomin 40Ietnice vladanja Nj. Veličanstva nabral je dotični odbor v Bar-kovljah za dee.o, obiskujočo slovensko šolo v Barkovljah nastopne svote : Andrej Mar-telanz 3 gl., grofinja N. N. 15 gld., Ivan Martelatiz 2 gl., Andrej Pertot 2 gl., Leo-poldo Gatti 2 gld., N. N. 2 gld., Franjo Martelanz 2 gl., Anton Spanger 2 gl., več rodoljubov gl. 4*10, Gregor Strithof 1 gl., Angelo Tacani 1 gl., N. N. 1 gl., Gabriele Tedeschi 1 gl., Matija Pertot 1 gl., Franc Ščuka 1 gld., Žniderčič 50 kr., L Pertot 50 kr., več rodoljubov 90 kr. V zadnjej številki izkazanih gold. 173 80; skupaj gld. 215-80. (Dalje prih.) Obč starešinstvo v Nabrcžini sklenilo je podariti v spomin 40letnega vladanja Nj. Veličanstva tamošnji cerkvi 600 gld. in nadomestiti sedanji tlak v cerkvi z novim. Določilo se je tudi, da bode občina praznovala 40letnico Nj. Vel. dne 11. novembra t. I. (ako bode lepo vreme, sicer pa naslednjo nedeljo) po naslednjem razporedu: 1. Na predvečer zvonenje, 2. v dan praznovanja zjutraj zvonenje in streljanje z možnarji, 3. ob 9 uri in pol slovesna sv. maša, katere se udeleži vse starešinstvo, šol. mladina, c. kr. žendarmerija, c. kr. finančna straža in drugi; popoludno blagoslov. O sv. maši in blagoslovu streljanje z možnarji. 4. po sv. maši razdeli se med šol. mladino knjižica: „Naš Cesar" in podobe Njeg. Velič, cesarja in cesarice, 5. o poludne banket pri gospodu podžupanu Matiji Pertotu, 6. zvečer splošna razsvetljava in godba po vasi, 7. veliki kres na Brščicah, ki bodo daleč tja črez jadransko morje naznanjal naš patrijotičen praznik. Opomba. Banketa se vsak lahko udeleži, ako plača 1 gl. do 10, t. m. pri g. Matiji Pertotu. Italijanska omika. Iz Pulja poročajo, da sta dne 3. t. m. ob 10. uri zvečer napadla dva Lahona prav surovo na javnej ulici so-trudnika lista „II diritto Croato", gosp. Babica. Jeden napadnikov je colo uradnik občine poreške! G. Sabič jo krepke postave, ter je svoja napadnika odločno odbil. Kdolgej vrsti izjav italijansko „kulture*1 pride še ta nov dokaz, kakšnih sredstev se poalužujo naši narodni nasprotniki, ako hočejo dokazati visoko stopnjo svoje odgoje svojim pristašem v borbi za nadvla-danje italijanstva. Bodi jim na čast! Književno naznanilo. Do 15. t. m. izide 1. zvezek „Iskric", zbirke pesnij in po-vestij za slovensko mladino, spisal Janko Leban, učitelj v Avberu (p. Sežana). Ker bode knjižica obsegala tudi času primerni pesmi: „Šolska mladina o slovesnosti 40 letnega slavnega vladanja presvetlega našega cesarja Frana Josipa I." in .zdravico" o godu Njegovem, zato opozarjamo na-njo posebno gg. učitelje slovenske. — Knjižica se bode dobivala pri spisatelju in bode stala 20 kr., po pošti 25 kr. Kdor vzame 10 knjižic, dobode 1 iztis po vrhu. „Slovenski jez" v Brdih priredi veselico dne 18. t. m, ob 5. uri popoldne v Kozani. Spored zanimiv. Nemška šolska eskadra je |dospela včeraj ob 2 uri in pol pop. v našo pristanišče. Obstoji iz četverih velikih parnikov pod povol jništvoni kontre-admirala pl. IIoll-manna. Vsprejem in mejsobno predstavijo- nje vršilo se je po programu. — Kadijo so nastopne: Križevka-fregata .Stosch", (poveljnik Junge); 18 topov, 285t» tnnat, 403 mož; križevka-fregata „Charlotte" (povelj, pl. Reiche); 18 topov, 3260 tonat, 426 mož; križevka-fregata „Moltke", (povelj. Schulze) 16 topov; 2856 tonat, 403 mož in križevka-fregata „Gneisenau" (povelj. Sch\varzlose); 16 topov, 2856 tonat, 403 mož. Skupaj 66 topov, 11.928 tonat in 1600 mož posadke. Grahovska čitalnica napravi v spomin štiridesetletnega vladanja Nj. Vel. Frana Josipa I. veselico v nedeljo 11. dne t. m. v prostorih g. A. Muravca z nastopnim vsporedom : 1. Govor. 2. Pesem „Kantata" 3. Deklamacija „Hajdukova oporoka". 4. Pesen .Naprej zastave slave*. 5. Igra „Pravo junaštvo". 6. Pesem „Slovenec sem". 7. Deklamacija „župan". 8. Pesem „Tstaj rodo". 9. Igra „Sam ne ve kaj hoče" 10. Pesem „Jaz sem Slovan". Pri-Četek točno ob 6. uri popol. Vstopnina 15 kr. Posebna povabila se ne pošiljajo. K obilni udeležitvi vabi ODBOR. Iz Ribnice na Pohorji nam poročajo, da je dne 3. t. m. izdihnil blago svojo dušo tamošnji občespostovani župnik, preč. g. Makso Globočn k. — Obširnejši dopis o preblagom duhovnem pastirju priobčimo prihodnjič. Na vseučilišču v Gradcu vpisalo se je do 5. t. m. nastopno število slušateljev: 101 redni, 14 izrednih, vkupno ll5bogoslov-cev; 435 rednih, 52 izrednih, vkupno 487 juristov ; 481 rednih, 41 izrednih, vkupno 522 medicincev ; 55 rodnih, 25 izrednih, vkupno 80 modroslovcev in 92 farmaceu-tov. Skupaj 1296 dijakov. Sneg v Ljubljani. Ljubljanski listi poročajo, da je po noči 6. t. m. začel nale-tavati sneg, dne 7. t. m. pa padal veselo ves dan. — Kaje se je danes, kakor pri nas tudi tam na boljše obrnilo. Nesreče. Dne 7. t. m. ponesrečil je na postaji v Divači 57letni železnični de-lalec Fran Geržel na grozen način. Vršil je svoje delo na progi, kar naenkrat pri-puha železnični stroj ter stare nesrečneža pod svojimi kolesi. Obležal je grozno razmesarjen. Zapusti ženo in več otrok. — Desetnika okraja S. Vito, Antona Tavesa-nisa, povozil je nespreten kočijaž na borznem trgu. Kolo jo strlo Tavesanisu desno nogo. Odpeljali so ga na njegovo titano-vanje. — Utonila je v nekej mlaki pri vasi Nasirc blizo Kozine 3>/aletna hči Luko Gelušiča, baje igraje ob vodi. Brezskrbne stariše prijavili so policiji. Statistika umrlih. Od 28. p. m. do 3. t, m. umrlo je v Trstu 77 oseb in sicer 40 možkih in 37 ženskih. Po starosti jih je bilo 14 do 1., 15 do 5., 5 do 20., 6 do 30., 3 do 40., 16 do 60., 15 do 80. leta in 3 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 11 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 25*26. Zblaznel je na velikem trgu 14letni Josip Stepančič iz Vrdele. Odpravili so ga v blaznico. Sodnijsko. Sladčičarska pomočnika Albert Soper iz Ischla, in Adolf Wolfberger iz Dunaja, obsojena sta zaradi tatvine vsak na 5mesečno ječo. — 1 (»letni učenec Fran Lukšič iz Rudolfovega dobil je tri mesece težkega zapora, ker je ukradel svojemu gospodarju, g. Pekiču 60 gld. Res, nadepolen mladenič. Policijsko. Stigla je v Trst vest — katera pa do danes ni šo potrjena — da so prijeli v Nizzi znanega goljufa in sleparja Luzzatta, vulgo „il barone", kateri je pobegnol iz Trsta- — Okrajno sodišče v Rovinju išče 18letnega Štefana Stefa-noviča, reete Klik iz Vranje; ki je pobegnol iz svojega stanovanja zaradi necega nenravnega hudodelstva. Književnost. „Matica Slovenska* naznanja svojim družtvcnikom, da so letošnje knjige te dni gotove. Člani prejmo po štiri knjige, in sicer: 1. Letopis za I. 1888 (l for.); uredil dr. L. Požar. 2. Slovenci in I. 1848, (1 for.); spisal J. Apih. 3. Frana Erjavca izbrani spisi. I. del (70 kr.); uredil Frau Lovec. 4. Prihač |povest] (30 kr.); spisal Fr. Dolinar. Knjige obsezajo 61 tiskovnih pol. Toliko gradiva Matica še v nobenem letu ni podala. Knjige dobi le, kdor jih je plačal. Ker bode še nekaj iztisov ostalo, ker je cena posameznim knjigam jako nizka, dalje ker jim je vsebina zares zanimiva, pričakovati je, da pristopi družtvu še obilo udov in da bodo po knjigah pridno sezali tudi nedružtvcniki. Povrjenike prosimo, da ob razdeljevanji teh knjig nabi-birajo takoj udnino za prihodnje leto. „Zlati orehi", slovenskoj mladini v spomin. I. zvezek, 2., popravljeni natis, s podobami. — Spiral Ivaij Tomaiič. — V Ljubljani 188S. Natisnil i založil 1. It. Milic. Dičn o to delce priporočamo slovanskim roditeljem, kajti ono jo pristen dar za otroke obojega spola. Kratke, primerne povestice hla/ijo otročje srce ter goje nrav-ski čut. Ona je jako nizka, kajti stane v broš. iztis 35 kr., po pošti 40 kr., trdo in lepo vezan za darilce 50 kr., po pošti 55 kr. Dobivajo se v vseh knjigarnah. „Rimski Katolik-. I. tečaj I [. zvezek. Vreduje in izdaja dr. Ant. Mahnič, prof. bogoslovja. V Gorici 1888. llilijarska tiskarna. Izhaja vsaki 3. mesec enkrat. Velja cel tečaj 2 gold. Naročnina naj so pošilja upravništvu „Rimskega katolika" v Gorici, ali pa „Katoliški bukvami" v Ljubljani, „Koroških bukvi c", slov. ljudstvu v poduk in kratek čas, izšel jo ravnokar 9., 10., in 11. snopič. Cena vsakemu snopiču 10 nv. Izdaja in zaklada Filip Haderlap Jurjev v Celovcu. Tiska J. Krajec v Rudolfovera. Sredstvo delalcev in delalk. Line (Gor Avst.) Poročati Vani moralo, imelu Vaš« le-karničarju Rikarda Bramita šricarske krogljtn pri meni izvrsten vspeh, kajti uplivala so izvrstno proti vednemu napihnenju 6rev«sa, K«r si služim svoj kruli z šivanjem, vplivale bo jako dobro name. Tudi trpim uŽh več M na kontobolu ter s<» so razširile bolečine uže n* člene prstov, kar m* v J«.u jako ovim. Opetujem, da sem pripravljena vsuke dobe izrei'i nitj'joljSo sodbo o Švicarskih looi'ljicah. h'oro-lina Soyka. — L>kariiičarja Kik. LJrandta švicarske kroeljica dobivajo «e v lekarnah po 70 uovč. škailjiea, toda naj »e pa?.i natanko na beli k riž v rdečem polju in na krstno ime. Javna zahvala. Podpisani izreka gnenim srcem naj-iskrenejšo zahvalo vsim aotodnikom, prijateljem in znancem, ki so bo vkljub slabemu vremenu vdeležili dne 7. t. m. pogreba ranjke nepozabne njegove soproge Katarine Škabar, tojene Ternovec in na izraženem iskrenem sočutju. Iz dna svojega tožnega srca zakličem jim : „Bog plati ]" V liarkovljah, dne 8. novembra 1888, Žulujoči soprog Ivan S k a b a r, ct-rkvenik. FOSLA.NO a Voda za pranje konj za jačenje pred in po velikem trudu in za dirko je po mnogoletnej skušnji Kwizde c. kr. priv. restitucijanalni cvet ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu. Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva se pristen le pod tu poleg odtisneno varnostno znamko v vseh lekarnah v Avstriji - Ogerskej, na debelo v trgovinah z mirodijami. — Glavno skladišče Eroisapotheke v Korneuburgu pri Beču, Frana Joh. Kwizde, c. kr, avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (f) Izvrsten trapinovec in sadjevec prve vrste, prodajo se prav po nizkej ceni. — Kje ? — pove upravništvo „Edinosti". !!!Za domačo porabo!!! tkano platno najfinejše in najjače vrste, platno iz belih nit in pol beljeno platno za črevljarje in sedlarje, plavo platno, fino sivo platno, jako dvostroko platno za gasilce, belo platno za rjuhe, damast in cvi-lih, platneni Gradi, Laneno in volneno (Janevas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotove vreče, Žepne rute iz oksforda in shirting-platna, ročniki iz cvilha in damasta, bri-salke in namizne garniture iz damasta, prodaja po najnižjih cenah družtvo tkalcev v W a I l-u pri Dobruscliki, Češka. Ceniki na zahtevauje franke in zastonj. Naš« plut no je popolnoma sposobno za cerkveno in al arsko perilo po katoliških ritueluih propislh. Gorsko maslo, 1 kg. . . , 85 kr. n , 5 „ franko . 4 f. 25 kr. Namizno „ 1 „ ... 95 „ Ovčji sir . 1 „ . . . 00 . fl „ 5 w franko . 3 f. 10 „ Radgorski sir od piva 50 kom. 5)0 „ Pošilja po postarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT Frenštat pod RadlioStem Moravska. + Debelost. medlost »<■ po novej metodi go-t..vo n.iprivit Vse kožne bolezni, kot tfiinte. žoltina. »grci, pege, ntdeče nosove in roke, bolezni las s« raaikalno ..7.lrHvi|. . Pike od osepnio in kocine po obraza s-- /miruj meni'nfh bole»''° kH ]|ie, kufere lirdetu uripnrotf.la, kjer h..d»iu le moRla, najt.M.lejfli! vsem Imlnikotn. O tej svoj ' - 1 " . . -- . f. 6.-f. 8.-f 10.-t. 12,-f. 14 - f. 10 < i.. H rale pri Smledniku. 12. sept. 1887. lil«porodi]I ifo»po,U Bila j« bofj t vojja ila so ml i !',r'6,, vJ,r.oke Vafl,! kroulji -e m pllein Vam ovgpehu : f Prehladila n-„, ge r otroBji postelji, da nliem vel* »■hi'IlI. vrfiti svoje delo in izvesino i.i |,ii:i „fH ! 'nrt,'a> »ko ne l>i iii^ bito redile VaSe Cudovate - kroffljice. Hng V«m t lsn0kr«t i a to blagoslovi, t. Prepritaiia sem, da me Vafle kroffljice popolnoma - o dmve, kakor ao ozdrivile tudi drnif« '.,! Tereza Kniflč. „ Dunailko Novom« sto, I), deo. 18^7. f; visokorodje ! Nmjtoplej* . »hvalo Vam iss- ^ mkam v imenu llOlntne svoje te e. Uelehala je o j,- let trn kroničnem JeLidSuem katuni i i vn.letiicl. J Življenje j j Je bilo trpljenje tn Uto je mislila, da . e zgubljena. SluCajno dobila je fkatljico Vafiili Izvfsinlh KriSlstilnlh krogljic in pod l|lej vnorabi - litih jo ozdravela. Z visokim gpoBt.ivmJ..... Jožefa Weinzettl. MUterlnaeratorf Oor Avur. 10. januvarja lHStl. VaBo blanoro.lje ! Izvolite ml blagovoljno noalatl p. poŠti jeden zavitek VaiSih izvrstnih krieigtili.ib kr< ...... (rogljic.. Prisiljena sem, ItreCi Vam svoje popolno | o| I zafiva11 Viig po' bfaBCujetii, tli to morete objaviti po Va«ej drapej vulji. Z visokim spoi 1,0 vanj em Tereza Kastner. Gottsilidorf jiri Kohlb. Avstr. Šlezija, S, okt. ISf-6. Vaftrt olaffor dje ! e togim Vas uljudno, da mi polljeta z.vitek tj Pkatljic Valih univeraalnih kri-eiatilnln kropfljiu. Samo Vagim i?udovntim krn^lji-, eain Imun se t .hvaliti, da setu r. I na KelodCne bo-l-sni, t.a katerej som trpela kroa 5 let. Ne bodem Jilkd.tr vec bre/. njih iu Valemu i lngomiju izre-kun s te:n naitojileJSo zahvalo. Z rtlnCnim >požto- »•inJB,u Ana Zwickl. Rohrbt ch, 2S. feUruvarja 1886. \aite blaffo odje! Meso,a nnvenibra p. I. uaroiiil sem (ri Vtis zavitek kr..gljic. Opazil sem ja« i moia Žeua njih u j ho 111 i t.p« , ; oba sva trpela na hudem elav »holu In slabem iipraznevjt, . a sva bila uJa zdvojila, akopt-av Imava Be-le 40 let. n glej ! Vale krogljlee provzrotfile so Čudo in naji osvobodile Doleznl. 8 pofitovan. eni Anton List U.— no G - . Amerikansko ma'Hn 7H ,rffiuiJe p«' udih. ■■HHpBBHaMMB ltajbnljli potuofiek i; proil protinu H rtru itn reuiitatiftuini bolesLl v \t hrbtenom mozgu, .nigr'iil, nervoznim zobo ollm, . plavoboliiu trganju v ufegih itd. Itd. 1 gld. 20 kr. Esenca za oči Kltan«*n z»u«8ljlv pomoCek proti ■■^hmhmm^ debelemu vratu, 1 pos. 40 kr. po pulti ti5 kr. Živinska ns«nca kapljice} proti po aMMaMBMHBBaBaaaB"il'>'i,Ji>einu Kelodeu slabi prentvl, vsakovrstnem IrJenju v dolen.|0in telesu, izborno domafe vraCilo 1 fla^on 23 kr. Trn0»Č^V •anU obi<|> kr" ■j^BMBBMi^V stek. 1 fr ao. Fijakerski prašek rr"1' katum. hripavoati, ^MaMHBMiH1'^1!'1 Itli" 1 Bkatlja 30 kr., 7. pol to UU kr. Izven imenovanih iid-lkov vdobivajo se šh druge farmacetuične specijalitete ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene. Harijaceljske želodeene kapljice zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobroto je posebno vpliv njihov pri netoč- ' nosti, slabosti želodca, ako z grla amrdi, napenjanju, kislem ( pehanju, keliki, ielodećnem ! kataru, goretiife Irzavci) pri preobilnej protlukciji slin, ru menici bluvanju in gnjusu glavobolu, ako holi iz želodca) kro v žulodcu, zahananji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu Varnost, znamka proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dttin Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , vslika stekenica samo TO nov Glavni zalog ima lekarnifar „k angeiju varhu* Kari Brad/ Kremsir, Morava. Marijaceljskn želodčne kapljico niso tajno sredstvo. Deli, iz katerih olistoji, oznanjeni so na vsakej steklenici priloženemu poduku za vporuho Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. V '• rstu : Lekarna: Antonio Suttiua. — Lekarna : de Leitenburg, ali' Ercole triofant«. — Lekarna : Kduard de Ltiitenburg, alla Saluta. — Lekarna: A. Praxmayer, al due Mori — Le kama Pietro Pretfii» i, al a F tntima Imp^-rale. — Lekarna! Benedett t S;iraval, al Ama/one Tnomfance. — Lekarna : Benedeto Viach Miniussi. alla C >rt«. — Lekarna : dr. Vittorio Serravallo a. R dentore (glav skladiš ) Lokarna: B;nsolet o hll'orso ne'o. — Postojna: Leka na l1 r. Baccarcich. — Sežana: Le-kiirna Philipn Rit»chel. — Nva rilo! Pristno Marijaceljske želodčne kapljice ponarejujejo in posnemajo se mnogovrstno. V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenioa v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporaho raz uri tega opomnjeno, da je liil i«ti tiskan v tiskarni g. Gusek-a I Kremericah (Kremsien. Razpošiljanja po poŠti se točno odiravljijo nroti gotovini ali povzRtju Pri prejš ijaj donošiljatvi denarja (najbolj^ po poštnej nakaznici) sta e pnrto dosti ma j n«ao pri povzntju Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farrach, katero je uže od davna priljubjena pri občinstvu, našlo je enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpeljano v Trst. Izvrstno to pivo se toči v raznih plvumah in postilnah; dobi so v steklenicali it iz soda ter so naročuje pri glavnem zantopu pivovarne «Deposlto d i Birra di Farrach« v Trstu, Barriera vecchia, li Št. 5, scala d' oro Telefon št 275. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. .iiHtuik pol. družtvo „Edinost". Gospodu C3r» Jr*i000li-j U. 9 lekarju »pri Angelu« v Ljubljani. Moj sin je tronl skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanju in želodčnega krča, da ga j t tu bolezen v*»jga shujšala in skoro nnitVla. Pri njem poskušal s m vs» s-edstva, ki nam jih naša veda zadu'e in tudi nis-m pozabil nairazliČn jŠih rudninskih vodi Toda zboljš^k bil ]•• le z i malo trenutkov Slednjič si domislim, poslužiti se Vašo zelo pohvaljene esence za želodec, in vsprh j' bil tako naprti iu sijajen, dn je m j sin porabivši samo ti ste-klenic p ipolnoma ozdravil. Pri takem v^pnim morem Vašo esenco le najgork je priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile iti., ter Vas tudi pooblastim, da to siričevalo iho|e bvu-ležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V T r s t u, 1887. I>r. I.eon L«vi. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Holandske dolge preprogo (ostanki) 10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.BO Normalne košulje in hlača, kompletne, velike, 1 kom. f. 1 SO Crni Terno saksonski izvod, dvostroko š'rok. ia celo bleko. 10 metrov f. 4.KO Progasto blago 2a obleke 60 clm široko, najnovejši vz^rki, POjmet f Volnati ryps v vseh barvali, 6.f> ctm širok, 10 metrov f 3.90 Dreidratb Trožlčje) najboljša vrsta, 60 ctm. Široko, 10 metrov f. 3.MO Žen*ke košulje '7. močnepn y»latna sčipknm'i 6 komadov f. 3.35 Dom čs platno 1 komad, 30 vatlov *'t for: <4.»»O 1 . 30 » V« Kiug-Mebe h«.|jše U' po platna 1 komai 1 4 Širok, HO vi»t| »v f. O Sifon 1 k. mad. 30 Vatlov, I u f. 5.f»<>, tiaj-boljif vrs e f 6.KO Kannafas I kom. 30 vatlov, lila f. 4 »O 1 :-0 • rnd-č . s »O Oksford s^ tnoTr pr ti, dobra vrsta, 1 kos 30 va'lov f. 4.SO Garnitura Iz rip a sestojeČH iz 3 postelj nih pregrinjal in nam'znega prta s6 svilnatimi čipkami for. 4 r.O Garnitura 12 jute i! namizna prta in p s eljno pogrmjiilo s čii knmi f 3.50 Jute zastor jurški vzorek ; uodpolni for 3.30 Konjska plahta jako dobra. 190 cim. dotea, 130 ctm. široka, f. 1.50 Odeje za fi}akerj<< Ml) cm adolga L'^J cm široka, f. 3.5« Košulje za gosnoda. lastno d^lo bele ali t>a vime 1 kos I a f. 1 »O, II a (. 1 30 Ženske košulie iz Sifona in platna, fl »<> pletene, 3 kom , lor. 3 R© Tovarno skladišče suknena blaga Brnsko sukno O lst nnk 3. 10 m trov /a podpolno nioŽkti .bleko f. 3» Ostanki B nnkega sukna Ostanek /a podp lno moŽko oltleko 3.10 ni trov liolgo lor S Blago za zimske suknja ostanek 'i-10 m za popolno zim jS-o suknji rjavo in višnji.vo. f ».5« Blago za povtš je suknje najtinejše vrste, za eelo snknj. f. Vzorki brezolačnn in franco. Kar komu nI všrč se sprejme brez ugovora naia| Tiskarna Dolenc v Trstu.