Poštnina plačana v gotovini LetO IVI. V Ljubljani, V SdbOtO, dne 7. julija 1928. St. 152. Posamezna številka 2 Din sjggsas w t m, /r^ss za državo SHS ^^M ^^M ^^M M ^^^^^^ M ^^M mesetno 20 Din ^jHH^^k. ^■f M M ^^^^^^ ■■ 43mm vlftlne polletno 120 Din ^^^^^ Mg ^Hf J^V M # HH SSiS VJJ^Vr JLm+J ~ u . aedellalctt Izdojn naročilu popust s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Inozemstvo MO D dneva po prazniku Uredništvo /e i> Kopitar) e vi ulici št. Sl/il Rokopisi se ne vrata/o. netranlclrana pisma se ne sprelemai/o * Uredništva telefon št. 20S0, upravalštva št. 2328 Uprava /e v Kopitarjevi ul.il. (i j- Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.6S0 In 10.349 za lnserate, Sarafc.vošl.7563, Zagreb 4/. 30.011. Vraga In Oniiof A/. 24.707 Zgodovinski trenutek je iskal velikega moža-vodnika hrvatskega naroda. Težke žrtve, ki so pod roko podivjanega zločinca padle v narodni skupščini, so po vsej državi dvignile bolest, hkrati sočutje s hrvatskim narodom in pri vseh — v vseh plasteh naroda, pri Srbih istotako kot pri Slovencih zbudile spontano, enodušno srčno potrebo po tolažbi prizadetih bratov, po iskreni spravi, po globokem, srčnem, iskrenem, trajnem bratstvu. Iz tega razpoloženja, ki ga bolj prevladuje blaga in dobrohotna slovanska čustvenost kot karkoli drugega, se je konkretno uveljavila pri Srbijancih iskrena volja pristopiti k reševanju osnovnih državnopravnih zahtev, ki se z elementarno silo pojavljajo v vseh letih obstoja te države. Z nadčloveškim naporom slovenskega zastopstva je ta točka prešla na prvo mesto političnega državnega programa, tako da bi bil vodja Hrvatov g. Radič kot premier v novi vladi že našel zgrajen most, po katerem bi bil vodil državo in vse tri njene narode v novo veliko zgodovino. Radiču je bil tokrat ponuden mandat po predrazgovorih, ki so zagotovili, da bo mandat uspel. Storilo se je s strani državnih činiteljev ise samo, da bi Radič niti pred svojo stranko niti pred svojim narodom ne naletel na prav nobene ugovore in ovire, če bi storil ta veliki korak. Konzultacije se niso vršile po navadnem parlamentarnem redu. Pred Stjepanom Radičem ni nihče dobil mandata. Celo vloge posredovalca ni dobil noben član parlamenta ampak mož, ki je daleč od vseh dogodkov, sedaj bil pozvan, da izvrši veliko nalogo kot popolnoma neprizadeta osebnost. Stari politik Aca Stanojevič je povedal, da noče ničesar drugega, kot vprašati Stjepana Radiča za njegovo mišljenje. Dobil je neparlamentaren odgovor. Ze s tem je bivša opozicija storila nekaj iemodrega, takega kar se v političnem življenju nikdar ne bi smelo zgoditi, najmanj pa ob tako važnem prelomu politike kot je sedanja kriaa. V zavesti in spoznanju, da je čustvenost in hipno razpoloženje pri g. Radiču silno odločilno, vodeči činitelji na to prvo Radičevo gesto niso reagirali, ampak vztrajali na svoji liniji in tako je na vse to in kljub temu g. Radič prejel ponudbo mandata za sestavo koncentracijske vlade. Radič je s tem dobil priložnost načelovati vladi, kakršne izza prevrata nismo imeli. Bil je poklican, da izvrši veliko narodno in državno rešitev, da ustvari desetletne želje Hrvatov in Slovencev, da da nove temelje in nov red naši kraljevini. To je bila ponudba, ki bi lahko postala zlat začetek novega hrvatskega in slovenskega državnega življenja. Nedvomno bi tudi g. Radič preko vse čustvenosti in strasti po mirni in objektivni presoji tako razumel položaj in temu primerno ravnal, če bi bil v stanu sam odločevali. Toda kot zla senca ga spremlja Pribičevič. Mi smo ie trdili in svarili Hrvate, da pomeni Pribičevič njihovo zgodovinsko nesrečo. Naša napoved se izpolnjuje. Svetozar Pribičevič je predvčerajšnjim nastopal mesto Štefana Radiča. Nastopal je kot »strokovnjak za Hrvatsko«, kakor je nastopal v isti vlogi 1. 1918. Njegov nastop nam dokazuje, da je Svetozar Pribičevič ostal isti in nespremenjen, tak, kakršnega poznamo izza dni njegove madjarofilske politike in za časa prevrata ter prvih poprevrat-nih dni. Tudi leta 1918 je Hrvatsko tepla strašna usoda, da je v njihovem imenu nastopal Svetozar Pribičevič, človek, ki ni poznal tedaj nobene discipline, ki je preko vseh sklepal usodne dogovore o ureditvi nove države, ki je sam in potom svojih zastopnikov zrušil vso hrvatsko in slovensko samostojnost, prenesel sedež svoje oblasti v Belgrad, odkoder je trdno veroval, da bo trajno lahko tlačil Slovenijo in Hrvatsko. On je tvorec centralizma, on je povzročitelj vseh posledic sedanje notranje ureditve države, tiste ureditve, ki je povzročila hrvatsko vprašanje, slovensko vprašanje, tiste ureditve, ki nas izčrpava že deset let v notranjih državno-pravnih in ustavno-pravnih bojih, tistega centralizma, ki je povzročil tako hudo zaostrenost med hrvatskimi in srbskimi zastopniki, da so padali streli. L. 1918 in kasneje se je Svetozar Pribičevič samolastno imenoval strokovnjakom za hrvatske in prečanske kraje. Te dni pa nastopa s privoljenjem voditelja Hrvatov g. Radiča. V tem je vsa razlika med nekdanjim in sedanjim Pri-bičevičem. Po programu in namerah je mož ostal isti. Svetozarju Pribičeviču je ta trenutek kakor leta 1918 in na Vidov dan 1. 1921 šlo za tem, da za vsako ceno prepreči revizijo ustave, da prepreči pomirjenje med Srbi in Hrvati, da Sestaoi se delnima olada r Belgrad, 6. jul. (Tel. »Slov.«) Predsednik narodne skupščine je bil danes poklican v dvor. Njegov poziv je v zvezi z novo nastalim položajem, potem, ko je Radič na tak način odklonil sodelovanje z vladno večino in končno celo odklonil poziv, da sprejme mandat za sestavo koncentracijske vlade. Predsednik narodne skupščine je bil pri Nj. V. kralju nad eno uro. Nj. V. kralju je svetoval, da je treba na vsak način sestaviti delovno vlado. Ker so se že Štiri parlamentarne skupine izjavile za to, da se pokličejo parlamentarne skupine na posvetovanje. Nato pa da se določi mandatar. Ko je Peric odhajal z dvora, je dejal časnikarjem: »Nj. V. kralj bo poklical voditelje parlamentarnih skupin na posvetovanje. Aco Stanojeviča je že poklical.« Takoj nato je bil poklican Aca Stanojevič v dvor. O svoji avdienci je v razgovoru s časnikarji dejal med drugim: »Še vedno se raziskuje položaj. Še vedno se konzultirajo voditelji parlamentarnih skupin. Še vedno se dela na koncentracijski vladi. Vendar pa je vprašanje, ali bo prišlo do nje. Jaz nimam mandata. Čemu se misli, da bi jaz moral imeti mandat? Moja misija se je končala včeraj. O tem sem že dal izjave. Po Radičevem odgovoru je moja misija prenehala. Dejal sem, da se ne morem več pogajati, ker sem za Radiča neprimerna oseba, da bi vodil pogajanja. Radič smatra, da jaz nisem zaželjena oseba, zato je moja misija prenehala. Zato sem dejal, da naj se poišče morda kak drug človek.« Nadalje je Stanojevič v svojem razgovoru dejal, da ne razume hrvatskih zastopnikov v današnjem času. Danes, ko so imeli odprta vsa vrata, ko je potreba, da se prijateljsko sporazumemo o vseh vprašanjih, danes bi morali hrvatski zastopniki pokazat: vsaj voljo za taka pogajanja. O vseh njihovih zahtevah bi se lahko sporazumeli. Če pa se ne marajo niti razgovarjati, je pač težko. Vendar je Stanojevič mnenja, da pri Hrvatih in njihovih zastopnikih prevladuje zdrava pamet in zdrav razum, da se vse lahko uredi. Popoldne ob petih je bil sprejet od Nj. V. kralja vodja DS Ljuba Davidovič. Avdienca je trajala do pol sedmih. Ljuba Davidovič jc kralju predlagal, da se dela s parlamentom in da se sestavi parlamentarna vlada. DS smatra, da sedanji trenutek ni ugoden za revizijo ustave. Po avdienci je Davidovič takoj odšel v demokratski klub, kjer je imel daljše posvetovanje s svojim iministri in poslanci. Kakor smo informirani, je v demokratskem klubu soglasno mnenje, da se mora delati s sedanjo skupščino. Demokrati bodo v tem smislu storili vse, da omogočijo delovno vlado. Davidovič je bil očividno zelo dobro razpoložen. Kakor se je v poučenih vrstah zatrjevalo, je Stanojevič ob priliki današnje avdience dobil ponovno mandat za raziskovanje vseh možnosti. Jutri dopoldne se bodo v dvoru kon-zultiranja nadaljevala. r Belgrad, 6. jul. (Tel. »Slov.«) Ob tričclrt na devet je Nj. V. kralj sprejel v avdienco načelnika SLS, notranjega ministra gosp. dr. A. Korošca. Avdienca je trajala do tričefrt na deset. Kakor po navadi, ni notranji minister g. dr. Korošec časnikarjem o razgovoru z Nj. V. kraljem dal prav nobenih pojasnil. č Zagreb, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Vest, da je Stjepan Radič odklonil razgovor z Aco Stanojevičem na tako nenavaden način, se v Zagrebu ni sprejela kot definitivno dejstvo. Listi, ki so naklonjeni KDK-koaiiciji, pišejo, da je Radič odklonil Stanojeviča zato, ker ni vedel za obseg Stanojevičevega mandata. Splošno se smatra, da Radič nikakor ni smel tako postopati s Stanojevičem že radi tega, ker jc Aca Stanojevič morda edini, ki hi mogel posredovati, da vstopi KDK v vlado, tembolj ker so Radičevi listi šele pred par dnevi pisali o Stanojeviču v ugodnem smislu. Na največjo iznenadenje v zagrebških krogih je Radič odklonil sestavo koncentracijske vlade. Splošno se smatra, da je Radiča k temu koraku nagovoril Pribičevič, za katerega ne bi bilo v strankarskem interesu, da pride vlada široke koncentracijc, ker hi v tem slučaju imele kontrolo tudi druge stranke. Značilno je, da današnji »Narodni val« ne govori skoro ničesar o politični situaciji. Radičevci sedaj čakajo in upajo, da bo rešitev krize taka, da bo prišla na vrsto nova uradniška vlada, ki bo vršila svoje posle do volitev in potem tudi vodila volitve. Današnji »Hrvat« pa piše, da bo kriza rešena tako, dabo Aca Stanojevič sestavil vlado z dosedanjo večino in da se bodo izvršile samo nekatere spremembe v osebnostih. Seia ministrskega sveta r Belgrad, 6. jul. (Tel. Slov.) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo radi nujnih tekočih zadev. Seji je prisostvoval glavni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič. Vlado je obvestil, da se bo vršilo v nedeljo zborovanje delničarjev Narodne banke ,na katerem se bo v zvezi z stabilizacijo dinarja govorilo o zakonu o Narodni banki. Vlada je o tem razpravljala in odobrila tozadeven načrt. Napredovanja r Belgrad, 6. jul. (Tel. Slov.) Z najvišjim ukazom je podpredsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golia pomaknjen v 3.-I. Napredoval je Franc Žajdela, revirski nadzornik policijskih agentov v Ljubljani. Postavljen je za okrajnega nadzornika policijskih agentov v 3.-II. Novi člani Jugosl. akademije v Zagrebu č Zagreb, 6. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči je bila slavnostna seja Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Sejo je otvoril predsednik dr. Gavro Manojlovič, ki se je v svojem nagovoru spomnil umrlih članov Poliča, Kerberja in Mažuraniča. Nato je bilo prečitano tajniško poročilo. Akademija bo začela izdajati svoja izvestja in bo ustano- vila oceanografski institut s Splitu. Iz seznama članov je razvidno, da je imela Akademija šest častnih članov, 27 pravih, rednih in 3 prave, izredne člane, Na seji so bili potem proglašeni kot novi redni, pravi člani: Slovenec dr. Rudolf Hauptman, dr. Božidar Š i r o 1 a , glasbenik, dr. Milivoj D c ž m a n , urednik »Obzora«. Kot člani-dopisniki pa so bili izvoljeni nekateri javni delavci, med njimi več Slovencev: dr. Aleš Ušeničnik, dr. Metod Dolenc, dr. Leonid P i t a m i c in Oton Zupančič. —o—- Lundlborg rešen v Stockholm, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Švedsko vojno ministrstvo je v sredo zjutraj od Thornbergove ekspedicije prejelo brzojavko, da je Lundborg rešen. Par ur potem je tudi Lundborgova soproga prejela brzojavko od švedske rešilne ekspedicije, in sicer od Lundborga samega. Podrobnosti o njegovi rešitvi še niso znane, ve se samo toliko, da je Lundborga rešil njegov prijatelj poročnik Schyberg v malem letalu. 6600 km po zraku v Milan, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Italijanska letalca Ferrarin in Del Prete sta dovršila polet 6600 km ter sta po 51 urah pristala v bližini Natala. Odgovor Včerajšnje »Jutro« je prineslo karikaturo dr. Antona Korošca s sledečo vsebino: Na odru stoji dr. Korošec v duhovniški obleki s štolo, v roki pendrek, na glavi šajkačo. Pod odrom glava s trnjem kronanega Boga. Pendrek, desnica in druga obleka dr. Korošca je rdečekrvava, izpod nog mu tečejo srage krvi. Pod karikaturo je napis: »Sin božji je trpel za druge in krvavel pod trnjevo krono. To je bilo v Judeji. V Jugoslaviji pa drugi trpe zaradi namestnika božjega, ki krvavi od policijskega pendreka.« To je najgrša infamija, podlost, kakršne tisk v Sloveniji še ni zagrešil. To je najtemnejši zgled barabskega obračunavanja v javnem življenju. To je zločin nad dostojnostjo slovenske javnosti. Mi smo doslej vse klevete prenašali s stoično mirnostjo, odgovarjali smo na najhujše zgolj z replikami, popravki in ugotovitvami resnice. Za tako lopovstvo pa so ta redna sredstva daieko prešibka. Zlasti, če ugotovimo še, da vse časopisje jutrovskega koncema s »Kmetijskim listom« vred brezdušno laže in očita naši stranki in njenim predstaviteljem, kakor da bi bili oni krivci umora. K izrednim obrambenim ukrepom in protinapadom nas ne sili strah, da bi se ta laž naroda prijela. Kajti sveža je še kri, ki je tekla iz ran nedolžnih delavcev v Trbovljah in v Ljubljani naravnost po ukazu istih ljudi, ki danes razširjajo te perfidne laži, svoje žrtve so morili organizirani pristaši in najvidnejši eksponenti slovenskih liberalnih strank. Vsakemu Slovencu je še v živem spominu, kako je ravno tisto časopisje odobravalo politične uboje in umore, in kako je divjalo proti nam, ki smo dosledno našemu krščanskemu načelu vselej vsak zločin, posebno pa vsak zločin nad človeškim življenjem, najostreje obsojali. Tudi v tem trenutku smo takoj in brez pridržka obsodili umor in morilca, in ga obsojamo pri vsaki priliki vedno znova. To slovensko ljudstvo ve in »Jutro« ga o nasprotnem ne bo prepričalo. Toda, če državne oblasti mirno gledajo in poslušajo, da se v javnosti najgrše sramoti človek, ki aktivno vodi najvažnejše ministrstvo v državi, če se ne gane ne državno pravdništvo in ne drugi prizadeti činitelji, je dolžen narod, da brani čast svojega voditelja in da razkrinka hudobijo. Za »Jutrovsko« karikaturo, ki jo v uvodu omenjamo, delamo osebno odgovorne g. Adolfa Ribnikarja, poslevodečega podpredsednika SDS in poslevodečega člana konzorcija »Jutra«, g. Gregorja Žerjava in dr. Alberta Kramerja. Poskrbeli bomo, da bo ljudstvo z »Jutrom« in Jutrovo gospodo ob svojem času obračunalo tako radikalno, da bo to gospodo dovoljno za-skelelo. prepreči sporazum in podaljša tako svoji stranki življenje. Kajti njegova stranka, ki je brez notranje sile zrastla, ki je brez programa in brez idej, je tipična tvorba, kakršne žive zgolj samo v kalnih, s strastmi in destruktivnostjo prepojenih vodah. »Strokovnjak za Hrvatsko« je izvršil drugič v zgodovini svoje pogibeljno delo nad Hrvati. Vendar izgleda, da jc volja na drugi strani tako močna, da je zlasti uvidevnost v vladnih in najvišjih krogih tako odločna in nepokolebljiva, da se bodo storili na vse strani vsi možni koraki, da sc zli naklepi sovražnikov sprave in notranjega miru ne uresničijo Vsi dobri državljani, vsi iskreni prijatelji Hrvatov, zlasti pa mi Slovenci ničesar srčneje ne želimo, kot da bi v teh usodnih dneh pri vodstvu hrvatskega naroda zmagalo mirno spoznanje. Smrt za borzno špekulacijo v Pariz, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Nove verzije o katastrofi finančnika Lovvensteina pravijo, da gre samo za velik nov borzni manever. »Petit Parisien« poroča, da je I.iiwen-steinovo letalo za kratek čas pristalo v Dun-querque, da je Ldwenstein zapustil letalo in da se jc potem uprizorila komedija, da je Lowenstein izginil. »Petit Journal« objavlja mnenje nekega Lowensteinovega prijatelja, ki tudi ne veruje, da se jc Lfiwenstcin ponesrečil in da sc bo po par dnevih javil. Razsodba proti mženerjem v Sahii v Moskva, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Po pet-deselurneni posvetovanju v procesu proti in-ženerjem v Šaliti je sodišče razglasilo razsodbo. Od nemških obtožencev sta bila inž. Otto iu delavec Mayer oproščena, dočim je bil delavec Badstieber obsojen na 1 leto ječe, ker je sam priznal en primer podkupovanja, izvršitev kazni je bila suspendirana. Od ruskih "htožencev jih je bilo 11 obsojenih na smrt, od katerih jih bodo 5 priporočili za pomilostitev. 3 ruski inženorji so bili obsojeni na ječo od 3 do 10 let, 2 ruska obtoženca pa sta bila oproščena Čakamo... (Od našega stalnega zagrebškega dopisnika.) Zagreb, 6. julija. Naš »veliki tisk« je nestrpno čakal m včasih ugibal o politični pregrupaciji pri Hrvatih po atentatu na narodne poslance Pavla Radiča in dr. Gjuro Basarička. Javno je trdil, da se bodo politične razmere popolnoma spremenile in da bo prišlo nekaj novega, kar prav za prav nihče ni znal definirati. Politični krogi, ki dajejo ton hrvatskemu javnemu mišljenju, so se intimno nadejali, da bo sedaj nastala v državnem življenju neka praznina, ker bo imelo za posledico malo anarhijo. Posebno so se nadejali, da se bodo vsi Hrvati zbrali okoli enega vodstva, v tem slučaju okoli Sve-tozarja Pribičeviča, in da bodo na ta način nehale funkcionirati posamezne politične organizacije. To se je posebno opažalo v komentarjih in izmišljenih vesteh, ki jih je naše časopisje širilo o Hrvatski pučki stranki in o Hrvatskem bloku. Zasedanje vrhovnega sveta HPS je dalo priliko našemu časopisju, da raz-Siri najalarmantnejše vesti o nezadovoljstvu v Hrvatski pučki stranki, o neslogi med samim vodstvom, o akciji »dalmatinskih neza-dovoljnežev«, o odcepljanju in spajanju z ra-dičevci. Videlo ne je jasno, da so te vesti mahoma poplavile vse naše časopisje in da ao se iz zagrebških uredništev vtihotapile tudi v belgrajske liste. Ni pomagalo niti pojasnilo glavnega organa HPS »Narodne Politike«, ki je jasno zavzela svoje stališče in podčrtala načela Hrvatske pučke stranke. Ni pomagalo niti to, da je ravno »Narodna Politika« podvrgla najobjektivnejši kritiki delo Svetozarja Pribičeviča in dokazala njegovo žongliranje z vprašanjem revizije ustave ter njegovo nasilno vsiljevanje za samozvanega voditelja hrvat-akega naroda. Medtem so dokazala dejstva, da je HPS tudi ob tej priliki ostala na višini in pri hladnem razmotrivanju političnega položaja, kar je bila lastnost vodstva stranke tudi v najtežjih razmerah, ko je republikanska utopistična psihoza zajela največji del hrvatskega naroda. Medtem je razvoj razmer pokazal, da je vrhovni svet HPS premotril mirno in razumno današnji položaj. Svetozar Pribičevič, željan senzacij in neprestano gibljiv in nemiren, jc dajal ▼ zadnjem času neprestano izjave o delu, o programu in o težnjah kmetsko-demo-kratske koalicije. On je v času, ko je še obvladovala globoka žalost ves hrvatski narod, smatral za najvažnejše, da da vsak dan vsaj eno dolgo izjavo, ne da bi se brigal za to, da bi ne bile te izjave kontradiktorne. Glavno 'jfe bilo govoriti in na ta način dokazati, da misli v teh težkih momentih edinole Svetozar Pribičevič. In kaj kmalu je prišel hladen tuš. V prvi vrsti z izjavo dr. Mačka, ki je poskušal, da v zaviti obliki, ali dovolj odločno, ovrže trditve Pribičeviča, poskušajoč tudi v tem slučaju, da desavuira Pribičeviča in da pokaže javno svoje nasprotovanje Svetozarju Pribičeviča. Nato je dal izjavo Sekula Drlje-vič, Črnogorec, član kluba HSS. Drljevič v svoji izjavi jasno in odkrito prikazuje, da so vse izjave Svetozarja Pribičeviča plod njegovega bujnega temperamenta in bolestne ambicije, da »e prerine v ospredje. Stjepan Ra- dič ni še ničesar odločil. On dobro ve in čuti, da je njegova okolica, ki ga sedaj obkrožuje v Belgradu, enostranska in da ga ne obvešča objektivno o razpoloženju med hrvatskim kmetskim narodom. Zato se je odločil, da ne da nikake politične izjave in da ničesar ne odredi, dokler ne ozdravi in ne pride v kontakt z narodom. Med zagrebškimi političnimi krogi se trdi celo, da je Svetozar Pribičevič s svojim neprestanim naglaševanjem programa in dela zrastel Radiču preko glave in da se je Radič odločil, da se ne pridruži nobeni akciji Pribičeviča, dokler popolnoma ne ozdravi. V koliko so te vesti točne, ni lahko dognati, toda eno drži, in sicer, da vlada med radičevci vedno večje nezadovoljstvo s Sve-tozarjem Pribičevičem; in kadar bi in če bi Stjepan Radič dovolil svojim članom kluba, da se svobodno izjavijo o zvezi s Svetozar-jem Pribičevičem, bi se tri četrtine članov izjavilo za prekinjenje zvez z njim. Medtem je tako stanje v KDK delovalo tudi na hrvatske federaliste. Neposredno po atentatu so bili celo pripravljeni, da se osvobodijo svoje lastne stranke in da tako s svojih ramen sna-mejo težko breme. Toda čimbolj se je oddaljeval čas, tembolj je bilo jasno tudi federali-stom, da današnje vodstvo KDK kljub temu, da se je prvi mah pokazalo borbeno, nima resnega namena, da se popravi sedanje stanje in da se spremeni sistem in režim. Njim je glavno, vsaj kolikor se tiče Pribičeviča, da pridejo do oblasti in da ostane vse pri starem. Vse drugo so samo lepe fraze. Tudi fe-deralisti čakajo. Čakajo, da vidijo, kaj bo odločil Stjepan Radič in kaj bo napravil. On ima danes skoro vse hrvatske poslance, zato nosi tudi odgovornost za vodstvo hrvatske politike pred narodom in pred zgodovino. V kolikor bi Stjepan Radič resno poskušal, da pride do zboljšanja razmer, spremembe celokupnega sistema, more brez sumnje računati tudi na druge skupine. Posebno kar se tiče Hrvatske pučke stranke, je, verna svojim tradicijam in svoji preizkušeni taktiki ter vezana z bratskim in prisrčnim sodelovanjem s SLS, bila v srečnejših razmerah od federalistov, še bolj pa od radičevcev. Val protesta, ki se je vzdignil po hrvatskih krajih proti zločinu v narodni skupščini, in izrazita težnja za spremembo političnega sistema, ni našel Hrvatske pučke stranke nepripravljene. Ona je od svojega začetka pa do danes naglaševala svoj revizio-nistični program in težnjo, da se država uredi po avtonomističnem principu. Ko so se pojavili gotovi glasovi nezadovoljstva, so bili to bolj glasovi nezadovoljstva nad tem, ker je v hrvatskih krajih strankarstvo krivo, da se razmere ne zboljšavajo. Čuli so se glasovi, da je treba s tem stanjem v splošnem narodnem interesu prenehati, ker bi sicer državni voz še bolj zašel v blato. Pučani, v svesti si težine situacije, niso hoteli, da s svojo odločitvijo ovirajo sebi svobodno opredelitev z ozirom na dogodke in ljudi, ko bo to aktual-nejše nego sedaj. Ko radičevci zahtevajo molčanje, mir in tišino, je to za pučane še bolj potrebno, in oni so to razumeli. Čakamo, da vidimo, kaj bo in če bo kaj napravil Stjepan Radič. On ima veselje, da je predstavnik hrvatskega naroda, zato naj ima tudi pamet, da to izkoristi ... Nova nemška vlada in centrum S kolom in sorjačo Slovensko svobodomiselno časopisje besni kot včasih, ko je »Kmetijski lisU divjal proti slovenski avtonomiji in kot v dobi, ko je bil »Jutru« protuiržaven element vsak, kdor je dvomil nad edinozveličavno potrebo vidov-danske ustave. Danes so ti navdušeni centra-listi in jugoelovani obrnili svoj plašč. Kar so blagoslavljali, preklinjajo in kar so preklinjali ,blagol avijajo. Vemo, da je na Slovenskem nekaj ljudi, ki jim je duševna hrana cJutro«, vemo, da ae dobe povsod na svetu ljudje, ki ne mislijo s svojimi možgani, vendar naj Bi naše >naprednjakarstvo< ne domišlja, da bo našlo Itako večje število ljudi po Slovenskem, ki bi verjeli, da so nekdanji navdušeni eentralisti danes res za revizijo ustave, da ao nekdanji sovražniki vsega slovenskega, dane« res kaj drugega kot so biili — psički, ki čakajo drobtin z belgrajske mize. Poznamo te volkove spokornike, poznamo h i Davščino tistih, ki obračajo svoj plašč po vetru. Zato ta hinavšeina nikogar ne bo preslepila. Prazno delo opravljata »Kmetski liste in »Jutro«, ko se v tej poletni vročini skušata, kdo bo bolj umazano pisal proti Slovenski ljudski stranki in njenim somišljenikom. Ali si ta gospoda ree ne more zapomniti, kolikokrat jo je že varala taktika besnenja in pridušanja? Kako ste divjali v letih po prevratu, kaj ste vse pisali! In konec? Vsa slava >Kmetijcev«, vsa visokost in mogočnost Zerjavove stranke se je zrušila v nič. Tudi v sedanji dobi vam bo napredna in svobodomiselna gospoda zmerjanje in kričanje prineslo samo strašnega mačka. To vam zagotavljamo. Posebno značilno je, kako se je spravilo to časopisje spet na duhovščino. Kot da je ta v kaki zvezi z zmerjanjem pribičevičejancev v narodni skupščini in % blaznim zločinstvom Račičevim. »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Kmetski list« — vei so polni napadov na slovenske duhovnike kot v klasični dobi preganjanja. Kadar »napreden« Slovenec ne ve kaj govoriti, se zaganja v duhovnike, to pravilo so osvojili in ohranili naši svobodomiselci. Kar Nova nemška vlada je v dveh ozirih presenetila. Prvič' je sestavljena tako, da ne kaže nobene končne rešitve vladne krize, ampak izgleda le kot provizorij. Kajti katoliški centrum, brez katerega nobena vlada ni mogoča, in bavarska ljudska stranka sta tej vladi odrekli svojo pomoč. Bavarska ljudska stranka popolnoma, katoliški centrum pa se je za enkrat zadovoljil z vlogo opazovalca. Minister za promet Von Guerard vzdržuje za centrum zvezo s sedanjo vlado, stranka in parlamentarni klub sta pa točno izjavila, da s tem ne prevzemata za vladino delo nikake odgovornosti. Drugo presenečenje je izzval novi kanclar s svojim obsežnim programom, ki predstavlja delaivno zamisel za trajno močno vlado, ki more računati na obstoj več let. Tak nastop novega kanclerja je mogoče razlagati le s tem, da je uverjen, da bo v tej ali oni kombinaciji isti vladni program mogel izvajati. Zato je program tudi sfriziran tako, da na njem razen par zahtev glede davčnih reform ni prav nič delavskega, socialističnega pa čisto nič. Tako nemška kakor inozemska javnost se vprašuje, kako je moglo priti do razdora med centrumom in socialistično stranko, ko sta ravno ti dve frakciji že dolge periode sodelovali in ko je centrum postavil za svoje ministrske kandidate ljudi z levega krila tudi med socialističnimi masami priljubljena velikana dr. Braunsa in dr. Wirta. Na to vprašanje odgovarja v »Germaniji« bivši minister Stegervvald. Najprej zavrača najodločneje vesti nekaterih listov, da bi se bila pojavila znova nesoglasja v vodstvu C3ntruma. Nato pravi: Velika koalicija ni propadla na Centrumu, ampak na nemški ljudski stranki. Pri pogajanjih za veliko koalicijo ni stala stvar pri nobeni stranki boljše in jasnejše kot pri Centrumu. Centrum je dejansko postavil podlago in program za tako vlado. Centrum je bila edina stranka, od katere je kancler Miiller med pogajanji o veliki koaliciji zahteval predloge o zasedbi ministrstev. Te predloge je Centrum izdelal neposredno, predno se je velika koalicija razbila. Ko je nastal kabinet osebnosti, je Centrum stal pred vprašanjem ali naj « tem kabinetu prevzamemo samo resorna ministrstva ali naj si zasiguramo tudi vpogled in vpliv na potek in razvoj cele politike. Odločil? smo se za zadnje. Smatramo, da smo imeli za to pravico kot druga najmočnejša stranka, ki naj ta kabinet podpira. Kot najpriprostejša pot za ta namen se nam je zdela postavitev vicekanclerja, ki ga je itak gospod kancler Miiller v prejšnjih pogajanjih o veliki koaliciji Centrumu ponudil. Centrum si je zamišljal mesto vicekanclerja ravno tako kakor je bil vicekancler Herl v prejšnjem kabinetu. Proti tej Centrumovi zahtevi se je dvigal odločen, stalen in naraščajoč odpor. Zastopniki Centruma, ki so se pogajali, so dobili obvestilo, da je dr. Stressemann odpovedal svoje sodelovanje v vladi, če se postavi mesto vicekanclerja. V nekem uradnem poročilu iz pisarne g. državnega predsednika o se izražale na naslov Centruma grobe neprijaznosti. Prepir je bil torej v tem ali naj se sestavi kabinet Miiller - Stressemann ali Miiller-Wirt-Stressemann. Ko Centrum ni mogel doseči mesta, je začel misliti na notranje ministrstvo. Ka je hotela stranka Centruma. Ona je želela ustvariti vlado na podlagi, ki bi nudila čim močnejše jamstvo za dolgotrajen obstoj kabineta. Seveda je hotela v takem kabinetu priti tudi sorazmerno do veljave. Centrum je bil pripravljen sprejeti ministrstvo dela in je s tem izrazil, da se tudi po zadnjih volitvah ne boji velike odgovornosti. Da nI do tega prišlo, je krivo dejstvo, da se je hotela Centrumu dati vloga, ki za tako stranko ni častna. Sedaj ima socialna demokracija kanclerja, finančnega ministra, ministra za delo in notranjega ministra. Sedaj je odgovornost jasna. Sedaj so agitatorična zavijanja nemogoča. Da je Centrum poslal kljub temu svojega zastopnika v kabinet, ne da bi pri tem prevzel kako odgovornost, zato so bili odločilni zgolj zunanji politični razlogi. Končno je v celi igri igrala precejšnjo vlogo oseba dr. Wirta samega. On se je popolnoma spravil g Centrumom. On hoče sodelovati na izgraditvi katoliške nemške stranke, ki jo sam smatra za življensko vprašanje nemškega ljudstva Kakor je sam dejal, hoče vzgojiti državi ne samo zveste državljane, ampak vsak naš pristaš mora biti porok za državo. Tega moža, ki ga sedaj več ni mogoče izigravati proti Centrumu, so se socialisti bali v kabinetu. Končno pravi Stegerwald: Prav je, da se je tako zgodilo. Sestava vlade je epizoda. Ni pa epizoda zbijanje sil in ustvarjanje stranke Centruma za veliko krščansko ljudsko in državno stranko. K izvajanju te naloge pojde Centrum v jeseni na svojem občnem zboru. Gg. dr. Brauns in dr. Wirt, ki sta sedaj oba prosta, se bosta mogla na teh predelih v prihodnjih mesecih najintenzivneje ude jstvo vati. s ; KI so znali očetje stari »liberalci«, to so Slov.«) Danes je bil kongres demokratskih poslancev ter je bil zjutraj prirejen zajtrk, na katerem je govoril Lloyd Oeorge, da je bilo 19. stoletje stoletje boja za državljansko svobodo. Pravice, katere je izvoje-val liberalizem, pa je v vojnih letih zelo prera-stel plevel. Toda liberalizem bo, kakor je Anglija to že dokazala, poskušal ta plevel iztrebiti. V prihodnjem parlamentu bodo angleški liberalci zavzemali merodajno stališče. Svoječasno je imela Evropa samo enega bojevnika svoje svobode in liberalizem je edini, ki bo mogel uspešno izvesti liberalno prerojenje, če se odloči, da to izvede z lastno močjo, kar druge stranke niso resni bojevniki za svobodo. Poživitev liberalizma mora iziti iz obravnavanja gospodarskih problemov. Liberalizem ni popolni sistem, temveč je samo sredstvo, da človeštvo oplemeniti in vzgoji čim najbolj popolne može in žene.. Za njim je govoril dr. Dernburg, ki je označil govor Lloyda Georga za program, katerega bi si lahko prisvojili liberalci vsega sveta. KeSSog v Evropi v Pariz, 6. julija. (Tel. »Slov.«) Ameriški finančni državni tajnik K e 11 o g pride dne 12. julija v Evropo. Razgovore bo imel v Londonu, Parizu in morda tudi v Rimu. Rdeči dan - dan policije v Praga, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Praga ima danes lice močne policijske trdnjave proti eventualnim komunističnim izgredom radi vladne prepovedi »rdečega dne«. Močni orožniški oddelki stražijo od zgodnjih jutranjih ur javna poslopja, kakor kolodvore, glavno pošto, narodno banko itd. Policija je oborožena s pištolami, sabljami in deloma s karabinkami. Policija je objavila izjavo, da bo z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, skrbela za to, da se uveljavi prepoved proslave »rdečega dne«. v Praga, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Današnji dan je v Pragi potekel popolnoma mirno. Policija in orožništvo je zasedlo vsa važna javna poslopja, predvsem pa vse praške kolodvore, kakor tudi kolodvore v okolici. Tudi vse ceste, ki vodijo v Prago, je policija neopa/.no zasedla. Aretiranih je bilo samo nekoliko sum; ljivih ljudi na praških kolodvorih. Tudi na cestah, ki vodijo v Prago, je policija ustavila nekatere tovorne avtomobile in jih prisilila, da se vrnejo. —o— Belgrad—Pari«. Danes se je vzpostavila neposredna telefonska zveza med Belgradom in Parizom iu so se že vršili prvi razgovori. PoSjski socialisti proti Pilsudskemu Varšava, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Parlamentarni klub poljskih socialistov, ki je najmočnejša skupina levice, je v svoji zadnji seji razpravljal o zadnjih izjavah maršala Pilsudskega in sklenil resolucijo, ki označuje maršalove izjave kot napad na ustavo, ki jo je isti maršal zagovarjal nedavno skupno z vsemi ministri. Soodgovorni za objavo take Pilsudskijeve izjave so vsi ministri, ki niso imeli moči in smelosti, da bi preprečili tako zasramovanje ustave in poslanske zbornice. Socialisti nočejo odgovarjati na posamezna zasramovanja, izjavljajo pa, da bodo demokracijo branili do skrajnosti. Posamezni listi naglašajo, ali vsaj pišejo v takem smislu, da se iz vrstic zrcali strah pred novim državnim udarom, ki ga pripravlja maršal. Položaj je v Poljski precej napet in vse z nestrpnostjo pričakuje dogodkov ob novem sestanku, parlamenta. Predsedniški boj v Ameriki. Washington, 5. jul. Volivna borba med obema predsedniškima kandidatoma se je začela v znamenju mokrih in suhih. Voditelj suhih, bivši minister za mornarico Daniels, je imenoval Smithov telegram Robinsonu kot jabolko prepira. Hoover bo v svojem prvem volivnem govoru v avgustu vrgel kot svojo glavno in prvo volivno parolo sedanje proti-alkoholne odredbe. Republikanci se nadejajo, da bodo s tem južne države, ki so vse suhe, odtrgali' od Sniitha ali vsaj napravili jmedo med demokratskimi volivci. Komunisti. V Galacu so odkrili veliko komunistično zaroto. Po poročilih bukareških listov je bilo aretiranih 150 do '200 oseb. Organizacija je imela svoj sedež v jetnišnici Doptana pri Ploestiju, kjer so mnogi komunisti, ki so bili tam zaprti, organizirali lastno šolo za komunistične agitatorje. Jetnikom se je posrečilo dobiti komunistično literaturo in stopiti v zvezo tudi z Moskvo. Komunisti, ki | so bili po prestani kazni izpuščeni, so se zbi-| rali v Galacu, kjer so se nadalje izobraže-i vali. Tudi med vojaki so živahno zbirali pri-I slaše. Dunajska vremenska napoved za 7. j:i!ij: Oblačno, nevihte. Novosadska vremenska napoved. Tiho, lepo in vedro. Dežja ne bo. Temperatura se bo zvišala. Načrt ureditve Gradaščice Svoboden razvoj ljubljanskega mesta v smeri proti Jezici ob obeh straneh Dunajske ceste ovirajo železniške proge in kolodvor. O ekspanziji Ljubljane v navedeni smeri smo v našem listu poročali, ko se je v ljubljanski sekciji združenja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov obravnavalo vprašanje prekoračenja proge na sedanjem prelazu v nivoju na Dunajski cesti. Iz naših takratnih poročil je razvidno, da je najbrž za dolgo dobo let pokopan projekt, ki predvideva preložitev kolodvora v Moste in prestavitev proge, ki pelje skozi mesto, na podnožje Golovca, kjer poteka danes dolenjska proga, in da se bomo morali zadovoliti z nad- ali podvozom, ki bo omogočil vedno intenzivnejši promet po Dunajski cesti. Če se končno še smodnišnica odstrani z ljubljanskega polja, kar se je že ponovno obljubilo, potem bo Ljubljani pot proti severu odprta na stežaj. Drugačen pa je položaj na Mirju Viču in sploh celem onem ozemlju, ki leži v območju hudournika Gradaščica. Tu imamo poleg manj ugodnih geoloških razmer — prevladuje ilovica napram čistemu produ na parcelah ob Dunajski cesti — opraviti z nevarnostjo stalnih poplav. Pogled na karto nam kaže, da dobiva Gradaščica vodo iz horjulskih in polhograjskih hribov, kjer, kakor kažejo katastrofe zadnjih let, tako radi nastopajo veliki nalivi. Res je delovanje teh vodnih množin divje in nevarno v gornjem toku potoka, vendar je zaradi ozkih dolin kolikortoliko omejeno; večje dimenzije zavzame povodenj še le, ko priderejo vode v ravnino ljubljanskega polja, kjer vsled manjšega padca izgube na hitrosti, a se zato razlijejo na široko. Struga je tu precej plitva in zaraščena z vrbovim grmovjem ter drugimi močvirnimi rastlinami, ki tudi močno ovirajo gibanje vode po mnogo-brojnih ovinkih, ki jih tvori stara struga Gradaščice, Glinščice in Malega grabna (glej shematični načrt regulacije Gradaščice, ki se nahaja med tekstom). Največja vijuga, ki jo regulacija naravnost preseka, se nahaja v ozemlju med novim prekopom in tržaško cesto tik nad Pasjim brodom. Vsa ta dejstva povzročajo, da se vrše na območju Glinščice in Gradaščice po celi viški občini pogoste poplave, ki uničujejo nasade in vrtove, odnašajoč iz parcel rodovitno prst. Še hujše pa so posledice teh poplav takrat, kadar se vsled narastle vode dvigne nova podtalna voda, ki leži tu precej visoko, in podtalna voda vdari v kleti in pronica po zidcvju navzgor ter povzroča v stanovanjih vlažnost. Ravno ta pojav je vzrok, da so obširna zemljišča, ki se nahajajo prav blizu mesta, ostala popolnoma zapuščena in poraščena z močvirno travo, dočim rastejo daleč doli proti Ježici onstran Stadiona hiše in vile kakor gobe po dežju. Tudi v higienskem o žiru so poplave Gradaščice zelo nevarne in škodljive, zlasti, ker Vič nima niti vodovoda in kanalizacije ter je prebivalstvo navezano na vodo iz vodnjakov. Za časa poplav voda večkrat odnaša s seboj vsebino greznic in okuži z njo vodnjake, katerih voda postane popolnoma nerabna in jih morajo enostavno zasuti. Večkrat so zaradi nezdrave vode v območju viške občine izbruhnile epidemije črevesnih bolezni. Med obstoječimi zaprekami hitrega odvajanja vode moramo nadalje omeniti tudi stari most na Tržaški cesti ki je zgrajen v obliki loka in ima daleko premajhno svetlo pretočno ploskev, da bi mogel hitro odvesti vodo na spodnjo stran ceste. Ako pomislimo Še na oster ovinek, ki ga stara struga dela tik pod cesto, je očitno, da ravno ta most zadržuje vodo in jo nekako zajezi tako, da je na ozemlju nad železnico in v Rožni dolini v času poplav katastrofa mnogo bolj občutna, kakor bi bila sicer; naravnega padca je tu 2.5 pro mile, kar bi za gladko odvajanje vode, da ni premajhnega mostu na Tržaški cesti, gotovo zadostovalo. Vse te neugodne okoliščine, ki leto za letom zahtevajo gotove gmotne žrtve ter močno ovirajo naraščanje viške občine in spodkopavajo ljudsko zdravje, so dale odgovornim činiteljem veliko misliti. Že pred 40 leti je bilo vprašanje regulacije Gradaščice na dnevnem redu. Pred vojno je bil že izdelan točen načrt za regulacijo, toda izbruh vojne, ki je za desetletja odložil toliko velikih javnih del — pomislimo samo na regulacijo naše Ljubljanice, ki se je spomnijo kvečjemu še ob volitvah — je pokopal izvršitev. Ponovne velike povodnji, ki smo jih imeli pred leti, so pospešile stvar in po zaslugi glavnega odbora za osuševanje barja ter viške in ljubljanske občine se je začelo delati na izvršitvi obsežnega načrta za regulacijo voda na ozemlju viške občine. Priobčujemo sliko regulacijskega načrta, katerega izvršitev je v polnem teku. Po tem načrtu sega regulacija regulacija od izliva Gradaščice do Kozarij in obsega strugo Gradaščice, Glinščice in Malega grabna. Predvsem predvideva ta načrt rekonstrukcijo zajezne naprave v Kožarjih ob pričetku regulacije. Tu so sicer že prej obstojale zatvornice, ki so uravnavale pretok vode v Gradaščico, oziroma v Mali graben, kamor se je ob velikih nalivih uravnavala ona voda, ki je Gradaščica ni mogla prevesti dalje. To zajezno napravo je bilo rekonstruirati tako, da odgovarja vodnim množinam novega regulacijskega kanala. Na sliki vidimo, da poteka ta kanal čim bolj naravnost in večkrat preseka obstoječe ovinke stare struge ter tako že s svojo smerjo napravi premikanju vode čim manj ovir. Na ta način se bodo osušila zemljišča, ki so bila pri povodnjih najprej pod vodo. Iz teh dosedanjih močvirnih travnikov bo tekom časa mogoče narediti lepe njive in vrtove. Tudi višinske razmere novih regulacijskih kanalov so urejene tako, da je hitrost odtekanja vode dovolj velika. Računa se, da bo hitrost vode taka, da bo zadostovalo utrditi pobočje le z nišami. Le na onih mestih, kjer je naravni padec prevelik in bi pri enakomerni porazdelitvi istega nastala prevelika hitrost vode, je odvišni padec osredotočen na eno točko, kjer je projektirana nekaka stopnja ali kaskada, črez katero se prevali voda in na mestu izgubi na energiji, ki jo ima vsled svoje višinske razlike. Pobočje ob kaskadah je bilo treba seveda zavarovati s tlakovanjem, da vodni vrtinci ne izpodkopljejo ilovnatega nasipa. Med objekti, ki jih predvideva načrt, je omeniti zlasti tri nove mostove Stari most na Tržaški cesti tik pod župno cerkvijo bodo nadomestili z novo betonsko konstrukcijo, ki bo imela predvsem zadostno pretočno ploskev, da voda nad cesto ne bo zastajala. Ta most se ravnokar pričenja graditi. Lesen provizoričen most, ki bo med gradnjo betonskega posredoval promet po Tržaški cesti, že stoji. Drugi betonski most, ki je tudi že v delu, leži'ob izlivu Glinščice v Mali graben tik pod Vojnovičevo tovarno. Nekoliko niže pod tem mostom se pa gradi lesen most črez regulacijski kanal. Ako gremo vzdolž že izvršenega prekopa, opazimo poleg že omenjenih objektov celo vrsto betonskih cevi in kanalov, ki služijo za čim hitrejšo odvajanje vode v glavno zbiralno žilo — regulacijski prekop, ki je tako velik, da bo mogel prevajati dovolj hitro tudi največje vodne množine. Ob obeh straneh prekopa je projektirana cesta. Če se zamislimo v bodočnost, ko bodo na obeh straneh regulacijskega prekopa na osušenem ozemlju nastale lične skupine hiš in vil, lahko zavidamo naše potomce, ki nili sanjali ne bodo več, kak zapuščen močvirnat travnik se je nekoč ko-šatil na tistem mestu. Na reguliranem delu Gradaščice imata vodosilne naprave tovarna za kisik Vojnovič in valjčni mlin Mesesnel."Ker leži dno regulacijskega prekopa nižje kakor dosedanja spodnja voda omenjenih vodnih naprav, se bo istočasno z zgraditvijo kanala povečal tudi učinek obeh omenjenih vodnih naprav. Dosedaj je izvršena predvsem rekonstrukcija zajezne naprave v Kožarjih ter regulacijski kanal od Pasjega broda do Tržaške ceste na eni in do Vojnovi-čeve tovarne kisika na drugi strani v skupni dolžini nad 1300 m. Do konca letošnje sezone bo predvidoma dovršen kanal do železniške proge in trije že omenjeni mostovi. S tem bo izvršena prva etapa regulacijskih del in bo zavarovan pred poplavami zlasti gosto naseljeni del južno od železniške proge, posredno pa tudi Rožna dolina, ker se bo tudi iz ozemlja nad železniško progo zaradi novega mostu na Tržaški cesti voda hitreje odtekala. Friedler-jeva Čaroma že po 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perhaj, krhkost las in odstrani iz njih maščobo. Pri dalnji uporabi dajo življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim ki reninicam in odgaja klice za močne lase tnko da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh zasiguran! Uporaba enostavna! Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji, ako ne, obrnite se naravnost na glavno zastopstvo za celo SHS: Drogerlfa »Nada" Holar i GabriC Subollca telefon 637. Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din. Delo izvršuje podjetje Matko Curk ki se trudi, da bi čim prej dovršilo svojo nalogo; vendar pa so zlasti pomladanski nalivi delo zelo zadržali, tako da se lahko reče, da precej počasi napreduje. Tehnično vodstvo je poverjeno g. ing. Hočevarju. Finančna bremena, ki niso malenkostna, so razdeljena na posamezne činitelje tako, da odpade na glavni odbor za osuševanja barja 45 odstotkov, na viško in ljubljansko občino po 22 odstotkov, dočim odpade ostalih 11 odstotkov na zasebne interesente, predvsem na Vojnoviča in Mesesnela, ki bosta, kakor omenjeno, izboljšala svoje vodne naprave. Na vprašanje, kako je s krediti za izvršitev onega dela regulacije od železniške proge do Kozarij in Malega grabna, je našemu poročevalcu odgovoril neki gospod, ki se zelo briga za napredek svojega kraja, da je v skrbeh, ker pri tem delu regulacije ljubljanska mestna občina ne bo neposredno prizadeta in bo najbrže zaradi tega morala viška občina sama prevzeti večino bremen. Regulacija je za Vič in Ljubljano največje važnosti. Ne gre samo zato, da se osuši toliko in toliko hektarov travnikov in nekaj rodovitnih njiv; pri tej regulaciji gre takorekoč Za bodoče obličje ljubljanskega mesta Z izvršitvijo tega dela bo ustvarjena podlaga za smotreno stavbno delovanje, ker bo odpadel največji sovražnik zdravega stanovanja — visoka podtalna votla in z njo nastopajoča vlaga. Šele po izvršeni regulaciji bo mogoče misliti na izpeljavo druge prevažne javne zadeve, namreč vodovoda in kanalizacije. Dokler je namreč prebivalstvo navezano na vodo iz vodnjakov, je razumljivo, da ni mogoče izpeljati kanalizacije, ker bi pri nastopu visoke vode vedno obstojala nevarnost, da bi voda iz kanalizacijskih cevi prišla v stik z vodo v vodnjakih in jih okužila. Z dovršitvijo tega iz socialno političnih in zdravstvenih ozirov ve-levažnega dela je storila občina Vič prvi odločen korak v smeri zboljšanja higienskih razmer v občini. S to regulacijo je ustvarjen pogoj za nadaljnje uspešno delo za napredek in blagor prebivalstva Viča in Gline, ki bodo črez nekaj let gotovo postale sestavni deli ljubljanske mestne občine. i NOVserMOST 2NOVBfT/iOSr 3 HOV Les MOST Dr. V. Šarabon: Sem in tla Nekaj je završalo v zraku, priletelo in oklenilo se me je ter se me je držalo skoraj do konca bivanja v Zedinjenih državah. Smola se temu reče- Iz Puebla sem dobil brzojavko, da z mojim predavanjem tam ne bo nič; zato tudi z Douverom in Leadvillom ni bilo nič. Iz Kansas City so mi pisali, da se ne splača iti tja. Odpovedal sem že napovedano predavanje v Chicago, ker sem hotel iti v Barbeton; pa nisem dobil od tam pričakovanega odgovora, ne na pismo in na brzojavko. Pripeljal sem se v Pittsburgh in sem zvedel, da predavanja ne bo. Pisal sem v Steelton; nič odgovora. Iz Forest City sem zvedel, da med tednom ni pripraven čas, itd. Vse mi je šlo navzkriž. Seveda pa dobre volje pri tem nisem zgubil. Če si sam v tuji deželi in če si še pust in čemeren obenem, se ti bo presneto slabo godilo. Vzel sem stvari tako, kakršne so bile, in sem jadral po prerijah naprej. Iz St. Loulsa sem se peljal zopet v Chicago in sem se tam poslovil. Rad sem bil v Chicago; pri g. patru Anzelmu sem bil cel hišni gospodar, hišni ključ so mi dali. Zahvalil sem se pri uredništvu Amerik. Slovenca za prijazne besede meni v dobro in sem šel. Neki gospod tam se mi je zelo dopadel, mora biti velik original. Chicago mu ni prav nič všeč. Rekel mi je: >Kaj mislite, kakšna je razlika med Chicago, New Yorkom in Parizom?« Takoj mi Je tudi sam odgovoril: »Od 100 možnih odstotkov lepote jih ima Chicago 30, Ncwyork 12, Pariz pa 00.« Nc vem, čc sem zadnjič pisal ali ne, da ima Chicago najdaljšo prometno cesto na svetu, Michigausko cesto. Cesta je razdeljena po parku v dva de- la; po eni strani vozijo avtomobili gor, po j drugi dol, misli to prehitevanje, zastajanje, delovanje strojev itd-, in se mi ne boš čudil, če ti rečem, da je Ljubljana v primeri z ameriškimi mesti naravnost pokopališče. Hupajo pa v Ameriki prav malo; kratek signal, in na tleh si, če nisi oprezeu. V enem samem dnevu n. pr. je bilo v Chicago do smrti povoženih pet oseb; v listih so bile o tem napisane tri vrstice. Življenje v Ameriki ne pomeni dosti; eden umrje, in že jih čaka deset drugih. Proti Pittsburghu se začne svet dvigati, pozdravljajo te vzpetine in majhni griči. — Pittsburgh sam je ves v gričih. Imajo ga za najbolj umazano mesto v Ameriki. Je tako kot v Chicago: industrijski deli so res umazani, drugod zopet je pa lepo in brez dima. Bil sem pri g. patru Škurju- Zelo mu je bilo hudo, da se predavauje ni vršilo. Ono nedeljo, 27. maja, je bilo ravno prvo sv. obhajilo in zvečer velika slovesnost v cerkvi. Take slovesnosti so res ganljive; sredi med popolnoma tujim svetom slišiš slovensko molitev, slovenski nagovor, slovensko petje. Sprevod se je vršil po cerkvi in >majnikovo kraljico« so vodili okoli. Drugo jutro sva se z g. Škurjem vozila po Pittsburghu okoli. Videl sem tu krasno katoliško katedralo, zgradbe Carne-giejeve ustanove, jetnišnico z mostom, spo-minjajoč^m te na >most vzdihov« v Benetkah, lepe obsežne parke, dolge cestne predore itd- G. Skur mi je kupil vozni listek do j Clevelanda, drugi in zadnji tak moj dogodek v Ameriki. Razočaranja so se zgoščevala. Pisal sem bil uglednemu gospodu v Clevelandu, naj mi uredi kaj glede predavanj. Dvakrat sem bil pisal; in ko sem prišel tja, sem videl, da je bil na mene pozabil. Saj ni čudno, ko imajo ljudje toliko dela. Potem mi je pravil, da bom v Narodnem domu predaval pod egido 1 nekega društva. Tudi to mi ni bilo všeč, čeprav mi je postal predsednik dotičnega društva osebno prav simpatičen. »Ker boste predavali pod zastavo tega društva, teh in teh ljudi ne bo na predavanje.« Vraga vendar, sem si mislil, saj si to že naprej vedel, zakaj pa nisi preprečil! Saj sem vendar naročil in te prosil, da kaj ukreni. Šel sem nato k prijateljem v uredništvo, in spet uisein bil vesel, šlo je za vprašanje vstopnine. Volja je bila zelo dobra, vprašanje glede kakovosti blaga pa s tem ni bilo dobro rešeno. Le slabo blago se prav poceni prodaja. Rajši vidim, da imam deset poslušalcev, ki mi plačajo po pet dinarjev vstopnine, kot pa par sto, ki mi plačajo po dinarju. Mislim, da po vstopnini i ljudje taksirajo vsebinsko vrednost. Vse take ' reči sem premišljeval, ko je prišel pome prijatelj Perko in me je peljal na svoj doni. Šla sva v Collimvood, in sem spet zvedel, da ne bo nič. Nisem bil jaz kriv. Zvečer sem bil pri g. župniku Omanu, predaval sem tam. — Župnik Oman je med izjemami v vrsti slovenskih duhovnikov, ki so bili v Ameriki rojeni; pred par leti šele je bil v domovini svojih očetov, pa jo je tako vzljubil, da je v tem oziru lahko vzor vsem drugim- Drugo popoldne sem predaval v njegovi šoli šolski mladini. Kako sem bil vesel, ko sem videl, s kakšnim zanimanjem je gledala mladina lepoto slovenske dežele in kako ljubko je zapela slovensko pesem! To ti daje pogum, če vidiš, da si nekaj dosegel. Omanov kaplan je vreden njegov sotrudnik. Bil sem v slovenski družini. Kako odkritosrčno smo se pomenili! Lepa pesem iz lepih ust mi ostane zmeraj v lepem spominu. Drug večer sem bil na lovski veselici. Tam v Ameriki imajo čudne navade. Vsi so bili edičeni z raznobarvnimi čepicami; tudi meni so hoteli dejati tako čepico na glavo. Pa no- sove si kupijo in si jih nataknejo. Torej napol maškerada. Večerjali smo prav po domače. Za odrom je bila »okrepčevalnica«, zmeraj polna gostov. Razdelili so nagrade strelskega kluba in so jih v pozni noči vozili domov. Drugo popoldne sem videl camp. Ameri-kanec se usede v avto, kadar ima več prostega časa, naloži vanj svojo družino, obleko, kuhinjsko posodo itd., potem pa gremo. — Vsako večje mesto ima na mestnih travnikih ali v parkih šotore s kuhinjsko opremo i. dr.; ti prideš tja, plačaš pol dolarja in smeš i vso družino prenočiti tam. Tako prevozijo nekateri Amerikauci ogromne razdalje; to so njih počitnice. Včasih ostanejo v kakšnem kraju tudi dalj časa. Travnik, park ali sploh prostor, ki je določen za bivanje potujočih avtomobilskih izletnikov, imenujejo camp (izg. kemp); tam bivati se pravi kampirati. To je velika prednost Amerike. Pol dolarja je 28 dinarjev. 30. majnik je v Ameriki narodni praznik, dan okraševanja (decorations-day). Okrašu-jejo grobove. V letih 1861 do 1865 je divjala v Ameriki secesijska vojska; grobove padlih so začeli krasiti in so za spominski dan določili 30. majnik. Svetovna vojska je praznovanje tega praznika še bolj dvignila. Z gg. Pircem in Debevcem sem se peljal oni dan zopet ven na farmo, g. Perko ni' imel časa. Obiskali smo več farm, povsod so nas zelo gostoljubuo sprejeli. Moje znanje ameriške slovenščine se je zopet povečalo; bakse smo postavljali in z rajflami smo ščutali. Prav najs je bilo in gud. Havskiperica nas je tri-tala, zato je bilo zelo čip. Nato smo stopili v karo in smo jo runali h gospodu Mallviu. Pa drugič o tem. ajje novega KOLEDAR. Sobota, 7. julija: Vilibald, Pulherija, Odon. ZGODOVINSKI DNEVI. 7 julija: 1892 je umrl slovenski pravnici pisatelj dr. Franc Skofic. - 1882 je umrl v Moskvi sloviti ruski general Skobljev. — 1855 se je rodil pisatelj Ljudevit Ganghofer. — 1816 je umrl angleški dramatik in državnik Richard Brinsley Slieridan. - 1853 je v Celovcu prenehala izhajati »Slovenska Bčela«. ★ Kraljica Marija na obisku razstave na Bledu. V četrtek opoldne je obiskala razstavo čipkarskih izdelkov v blejski šoli kraljica Marija. Razstavo je priTedil Državni osrednji zavod aa ženski domači obrt iz Ljubljane m traja še do 15. t. m. Aranžiral je razstavo ravnatelj zavoda g. Božo Račič. Kraljica je prispela v spremstvu g. Hartwigove na razstavo. Oblečena je bila v zelo preprosto črno obliko. Za razstavljene čipkarske predmete se je živo zanimala in se je izrazila zelo pohvalno o izvršenih delih. Kraljica sama veliko dela in zato zna ceniti vrednost pridnih ženskih rok. Ravnatelj zavoda je razkazal vzorce in ugajali so zlasti novejši: po narodnih motivih ki so zares lepi. Strok, učiteljica Gne-zdova pa je pokazala kako klekljajo naše žene in dekleta. Nekaj del je kraljica odkupila, ki jih je g- adjutani vzel takoj s seboj. Želela je zavodu nadaljnih uspehov in se poslovila. Pred šolo je bilo takoj nekaj tujcev m domačih ki so kraljico prijazno pozdravili. Obisk razstave je dokaj, da se Nj. Vel. zelo zanima za naše domače obrte. ★ Okrajni glavar dr. Brunčko umrl. V no« od četrtka na petek je umrl na srčni kapi ljutomerski okrajni glavar dr. Leon Bruncko Pogreb bo v soboto ob 17. Pokojnik je bil rojen leta 1884 na Jančevem vrhu pri Breznu ob Dravi L. 1911 je promoviral, 1. 1919 pa je vstopal v službo pri politični upravi in je služboval kot glavar 6 mesecev. Pokojni zapušča ženo in otroke •A- Važna pridobitev. Minister prosvete je odredil, da volita ljubljanski in mariborski oblastni odbor po dva člana v komisijo za nameščanje ueiteljstva. k Za jubilejno romanje mariborske Pro-Bvetne zveze na Brezje je dovoljena polovična vožnja. ★ Zavod Marijanih r Ljubljani (Poljan-gka cesta 30) je dom za deško šolsko mladino, ki dobiva v njem pouk in krščansko vzgojo. V zavodu je petrazredna osnovna deška sola s pravico javnosti in konvikt za dijake. V osnovno šolo. v kateri poučujejo častne solske sestre, se sprejemajo sirotni dečki in kolikor je prostora tudi drugi v popolno oskrbo. Prostora je za 200 otrok. Vzgojmina se določuje posamično. V konvikt se sprejemajo dijaki, ta obiskujejo v Ljubljani gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo. Prostora je za 130 gojencev Mesečnina je 500 Din. Nadzorstvo imajo gcr prefekti-duhovniki pod vodstvom zavod-nega ravnatelja. - Marijanišče nudi gojencem poleg šolske tudi vsestransko assebno izobrazbo V zavod se sprejema telesno zdrava in nravno nepokvarjena mladina. Prošnjo za sprejem (priložiti .je treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo) je vložiti na vodstvo zavoda do 15. julija, ali p« se do tedaj osebno predstaviti - Za vodstvo Marijani«*: Prelat Andrej Kalan. * V Kamniški Bistri« bo v nedeljo, 8. t. m. ob 10. sv. maša. — Aljažev khib SPD * MraTsffii* propaganda v Slovenski toa-. }ini in t Ljntomem. Meseca junija se je vrfila higienska razstava v Dolnji Lendavi (2000 obiskovalcev) v Murski Soboti (8000 obiskovalcev) ta v Ljatomeru od l.-S. Julija (2500 obiskovalcev). R»«stava je seznanila ljudi s povzročitelji raznfli bolezni, poučila jih je o škodljivosti opojnih pijač m jtti navdušila za Kiravo in trezno življenje. 1» soboškega okraja bo poeetile razstavo skoraj vse osnovne šole, in se je zanje vsak dan vršilo skioptično in filmsko predavanje. Mi kraja aH vari v Slovenski krajini, ki ne bila poslala zastopnikov k udravstvercika in treznoetnim predavanjem. V jeseni bo društvo za narodno zdravje priredilo pooeb«« Nbj za postrežbo bolnikom po posameznih žnpr»ij»h, in za konservfcanje sadja ta brezsUreiholno produkcijo. Drnštvo namerava nabaviti poseben avtomobil » prevoa bolnikov v bolnico. ir CSriVMetodora proslava v Slovenski kra Jhri. Ha predtvSee rtovimskih blagovestnikov je v Slovenski krajini gorelo precej kresov, posebno velika s4» bfl« v CrensoToth ta Beltincih, kjer so a godbo, petjem, deklamseijami ta govori proslavili prelep večer. — Ha Petrovo je imel v Crensoveih w vse osnovne iole črensovske župnije predavanje o Škodljivosti opojni pijač prof. Lojze Pa vtič, »večer je pa stoje posluialo do 11. are 2500 ljudi zanimivo predavanje o alkoholizmu ta o potovanju Slovencev r* Velefarad leta 102(7. * Zrakoplovna pošta. Ministrstvo za pošto in brzojav razglaša, da se zrakoplovni mednarodni poštni promet vrši od 1. julija t. 1. dalje na progah: 1. Belgrad—Budimpešta— Dunaj—Praga—NUrnberg—Strassburg— Pari® 2. Praga—Varšava—Belgrad—Bukarešt— Carigrad, in 3. Belgrad—Sofija—Carigrad. V Sofijo vozijo avioni samo trikrat na teden, in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. Od 1. julija t 1. naprej sprejemajo naše pošte avion-ske pošiljke za vse evropske dežele in za Zvezo sovjetskih socialističnih republik (Rusija). Zasedaj so v mednarodnem zrakoplovnem prometu dopuščene samo pisemske avionske pošiljke in sicer: pisma, dopisnice (odprte in zaprte), poslovni papirji, blagovni vzorci in pa tiskovine vseh vrst. Promet s paketi, vrednostnimi pošiljkami, s poštnimi in čekovnimi nakaznicami bo otvorjen pozneje. •k Izpremombe v mednarodni telefonski službi. Po ministrski odredbi veljajo v mednarodni telefonski službi te izpremembe: od 1. jul. t. 1. dalje je kakor čas slabega prometa v telefonski službi z Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo in Madžarsko določen čas med 19. in 8. uro (doslej med 21. in 8. uro); 2. od 1. apr. 1928 je v prometu z Nemško in Madžarsko; od 1. julija 1928 pa v prometu s Češkoslovaško dovoljena nova vrsta telefonske službe, imenovana »zahteva pojasnila*. Strankam je s rem omogočeno, da zahtevajo od telefonskih central pojasnila, ki se nanašajo na podatke v telefonskih imenikih krajev v inozemstvu. Dovoljena so pojasnila: a) ali je kaka oseba, katero je treba z imenom in s polnim naslovom označiti na telefon naročena; b) kateri osebi pripada (ime) številka telefona, ki je izkazana v katerem telefonskem omrežju. Ta pojasnila izmenjavajo telefonske centrale med seboj. Pristojbina za »Zahtevo pojasnila« znaša eno tretjino pristojbine za enoto navadnega pogovora, najmanj pa 0.50 zlatega franka ali 5 Din 50 para. k Drzni vlomilci. Iz Krke pri Stični poročajo: Dne 4. t. m. takoj po polnoči so vlomili v gostilno pri Magovcu na Gmajn'. Tu niso imeli sreče, ker so jih prepodili fantje, ki so še čuli na vasi. Tatovi so pred fanti zbežali proti Vidmu ter med begom na fante streljali; radi strelov jim niso upali več slediti. Nemoteni so potem vlomili v gostilno pri Zingerju na Vidmu, odnesli iz gostilniške sobe namizne prte in moško perilo, udrli v klet, kjer so popili precej vina in ga nekaj litrov vzeli tudi s seboj. Obiskali so tudi Borštnikovo gostilno in pokušali njegovo slivovko. — Ljudje so v sedanjem največjem delu trudni in ne slišijo nočnega ropota, tatovi se zato tudi počutijo varne, ker vedo, da ni v bližini orožnikov, saj imamo orožniško postajo oddaljeno 8 km. * Viam v Malem Gabru. V noči na 5. t m. so neznani zlikovci vlomili v stanovanje Marije Jerajeve v Malem Gabru pri Stični in odnesli 260 Din denarja, več srebrnih novcev, mnogo zlatnine in srebmine, več obleke ter nekaj živeža. Jerajeva trpi okrog 7000 Din škode. * Radi butare drv ubil brata. Pred okr. sodiščem v Sarajevu se je v četrtek zagovarjal 26-letni Meho Hodjič, ki je ubil svojega brata radi butare drv. Obsojen je bil na osem let težke ječe. * Aretiran občinski tajnik. V Mostarju Je vzbudila veliko senzacijo aretacija občinskega tajnika Hafije Cemaloviča, ki je bil aretiran radi suma, da je poneveril 53.000 Din občinskega denarja. ■k Bomba raztrgala pastirja. Neki pastirček iz vasi Trnovo pri Bitolju je našel, ko je pasel goved, na paši pet letalskih bomb, ki so ostale tam najbrže še iz časa svetovne vojne. Pričel se je z bombami igrati in odvijati vži-gače. Pri treh bombah se mu je to res posrečilo, četrta pa je eksplodirala v pastirjevi roki in ga raztrgala na drobne kosce. * Huda nesreča deklice v Zagrebu. Pred dnevi je prišla iz Karlovca 21-letna tovarniška delavka Marija Dudovič v Zagreb po nekih opravkih. Ker rd imela prenočišča, je hotela prenočiti na neki novi stavbi na Tuškancu. Tipajoč v temi, se je prevrnila naenkrat v 5 metrov globoko klet in tam hudo ranjena obležala. Nadzorniki stavbe so slišali njeno stokanje in so prihiteli na pomoč. Ponesrečeno deklico so prepeljali v bolnico. Stanje deklice je zelo nevarno. Železniške nesreče. Na železnici tvrdke »Ugarc nedaleč od postaje Karaula Turbet blizu Tuzle je skočila s tračnice lokomotiva, skupno s 15 vagoni in eno drezino, na kateri se je vozilo devet oseb. Od teh so štiri hudo, pet lažje ranjenih. Ranjene so prepeljali v bolnico. — V sredo zvečer je med postajama Nova Gradiška in Medar v Slavoniji povozil tovorni vlak nekega človeka, ki je bil na licu mesta mrtev. Istega dne opoldne je brzovlak povozil med postajama Lič in Plase-Crikve-nica nekega človeka, ki je bil takoj mrtev. Identiteta tega človeka ni ugotovljena, ker niso našli pri njem nikakih dokumentov, razen nepopolnega pisma, po katerem sklepajo, da je neznanec Slovenec in da je izvršil samo- no polje Hermana Seklnga iskra in zanetila požar. Radi močnega vetra ni bilo mogoče lokalizirati ognja, tako, da je požar uničil okoli 3000 kvadratnih m t rov pšenice. Škoda je j»!o velika. •k Za solnčenje najboljša »Šolan creme« v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.__ •k Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorčici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti za delo povzroči naravna »Fran-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zavživanju »Frani-Josefc-vode zopet dobili last do jedi v razmerno kratki dobi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. ■:k Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar, Stari trg. Kaf Je r _ i__n—itX j*. ■---i n,in 'in. teto predavanje je itn«! pfOi. i»j»6 1. julija v Beltincih, kjer se je zbralo nad 1000 ljudi ta se navdaMk) » treano življenje ta cčetkom le počasi. Danes priča statistika bodisi šolska poliklinika bodisi dečja poliklinika o povsem drugačnih rezultatih. V šolskem letu 26. 27. ie bilo 713 obiskov napram letu 27.-28. 1314. Podobno se je tudi poset doma v dečji polikliniki zvišal na dvojno. Ustanovitev »Zdravstvenega doma« je dala pobudo za ustanovitev društva za narodovo zdravje, čegar namen je izražen v naslovu društva. Gmotne razmere društva so pa jako skromne. Podpore državne ni, a oblastni odbor nima tozadevnih kreditov. Zato je društvo za narodov zdravje v Lukovici navezano na dohodke, ki jih edino dobiva s prireditvijo veselice. Dne 8. t. m. ob 3. popoldne se zberejo vsi člani prijatelji in podporniki društva na veliko vrtno veselico pri »Slaparju«, kamor se vabijo vsi izletniki in prijatelji lepe narave na zabavo, ki jim jo bo nudilo z vsakovrstnim sporedom in v najokusneje opremljenih paviljonih dobrodelno društvo za narodovo zdravje. Izletnikom bodo na razjx>lago na večerni vlak primerna vozila po dogovoru. Stari trg pri Rakeku. V prelepi loški dolini priredi Vrhniško okrožje dne 15. VII. celodnevno prireditev v proslavo dvajsetletnice starotrškega Orla. Ob 10. sprejem v Nadlesku, ob 11. sv. maša in popoldne ob 3. javna telovadba s slavnostnim govorom (dr. Natlačen). Po telovadbi srečolov in prosta zabava. — Bratski odseki okrožja pridite polno-številno! Naj vas nikar ne straši oddaljenost naše fare. Trud bo poplačal en sam pogled na naše idilične kraje. In tudi okoličani, ki tako radi poromate na božjepotno Križno goro, boste na to nedeljo v velikih trumah posetili naše izredno slavlje. Sv. Jurij ob juž. žel. 8. t. m. obhaja vojni višji kurat v pok. g. Jakob Marzidovšek sedemdesetletnico svojega rojstva. Mnogozaslužnemu g. višjemu kuratu, ki zaradi svoje prijaznosti, postrežljivosti in delavnosti uživa v Sv. Juriju vsesplošno spoštovanje, čestitamo k njegovemu jubileju, se veselimo odlikovanja, ki ga je bil deležen te dni in mu kličemo: na mnoga leta! Guštanj. Koncem meseca maja t. 1. je pričela zidati tukajšna tržka občina novo ubožno hišo, ki je proračunj«n« na 400.000 Din z osimimi družinskimi stanovanji. — V pritličju bosta dve veliki sobi z velikima kuhinjama. V prvem nadstropju 3 družinska stanovanja z 2 sobama in kuhinjo ter 1 malo družinsko stanovanje s kuhinjo. V podstrešju pa eno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo ter drugo z eno sobo in kuhinjo. "Prireditve In društvene vcsHi Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda, po 3 Din. Odborova seja društva javnih nam. in upok. ▼ Ljubljani se vrši danes popoldne ob 4 na Mestnem trgu št. 19-111. — Predsednik. Moste pri Ljubljani Orlovska družina. Naraščajniki (6—12 leto, imajo telovadbo vsak torek od pol 6. do pol 8. Mladci (12.—16. lelo) telovadijo vsak petek od 7. do 9. Fantje imajo telovadbo vsak torek ob 8. Fantovski večeri so pa vsak pondeljek ob 8. Stariši, pošiljajte mladino redno k vajami Naše difašivo *Akad. klub sv. Cirila in Metoda« v Belgradu se na glavni skupščini v prošlem mesecu najiskre-nejše zahvaljuje vsem, ki so mu kakorkoli p >,uigali, najbolj pa g. dr. Ježu, odvetniku v Belgradu, in pa poslancem Jugoslovanskega kluba. Bog plačaj 1 gospodarstvo Konjunktura trsa vrednostnih papirjev v Jugoslaviji Zagrebška »Privreda« prinaša interesantno študijo o konjunkturi na trgu vrednostnih papirjev. Gibanje tečajev vrednostnih papirjev je eden izmed gospodarskih barometrov, ki prav zanesljivo reagira na vsako spremembo v gospodarskem življenju. Sicer ni razvoj enak pri vseh vrstah vrednostnih papirjev, ker pri vsaki sodelujejo še posebni vzroki, ki ga odvračajo od skupne smeri. Interesantno je to, da razvoj trga vrednostnih papirjev ni šel paralelno z razvojem deviznega trga. Dočim so devize dosegle svoj najnižji nivo koncem 1. 1922., so ga dosegli vrednostni papirji precej pozneje. Gospodarska konjunktura je bila za časa inflacije ugodna, kapital naložen v domačih podjetjih se je dobro rentiral. Izvoz je bil tedaj velik, ker je bilo blago v Jugoslaviji vsled nizkega tečaja dinarja poceni, dočim pa je bil uvoz oviran, ker je slaba valuta bi|a uspešnejše sredstvo proti uvozu, kot pa zaščitna carina. S politiko deflacije se je to spremenilo, visoka obrestna mera je povzročila, da je padla rentabilnost podjetij. Razpoložljivi kapitali so si poiskali druga mesta, efekti niso bili več iskani za naložbo, ker niso dostikrat donašali toliko, kot je znašala obrestna mera To je eden najvažnejših vzrokov poznejše depresije v tečajih efektov. V naslednjih številkah vidimo, kako so se gibali tečaji efektov skozi zadnjih šes! let. Kot začetno stanje vzamemo 100 za mesec januar 1922 in navedemo indekse za vsako leto, ki veljaj t za mesec december. Če je torej v januarju 1922 indeks za vrednostne papirje 100, jc v decembru: 1.1922. 1923. 1924. 1925. 1926 1927. 90.2 97.3 72.5 70.1 69.8 74.9 Leta 1926. v juniju je indeks dosegel z 66.5 svoj minimum. Od tedaj se opaža tendenca stalnega boljšanja. Depresija vrednostnih papirjev traja že okoli 6 let in je upanje, da je ta faza že zaključena. K temu upanju nas opravičuje tudi dejstvo, da so nekateri papirji v zadnjem času sukcesivno porasli za 20 odstotkov. To gotovo ni prehodni pojav, ampak je stalen in tega se moramo veseliti, če imamo pred očmi interese našega gospodarstva. Če bo sanacija naših podjetij kmalu izvršena in pride dotok tujega kapitala, ki sicer ni vedno zaželjen, a je potreben, potem stojimo pred izboljšanjem konjunkture v našem gospodarstvu. Ozimna sovka kot hmeijski škodljivci Število škddljivcev, ki pretijo hmelju, je prav veliko. Polagoma, pa stanovitno se prikazujejo tudi v našem okolišu. Minule dni sem imel vnovič zopet priliko enega izmed njih v roke do-bitL Gospod Dušan Zangger iz Celja mi je poslal po svojem oskrbniku štiri škatljice gosenic, ki so tik pod zemljo obgrizavale trte hmeljske rastline in jo uničile. Ko sem si novega sovražnika natančneje ogledal, spoznal sem v njem gosenico ozimne s o v -ke (Wintersaateule — agrotis segetum). Ker spada med one sovražnike, ki zamorejo povzročevati hmeljarju prav občutno škodo in ker je še nepoznan, je nujno potrebno, da si ga ogledamo natančneje in to temveč, ker je že nemškim in češkim hmeljarjem napravil veliko škodo. Ozimna sovka je neznaten metulj-ponočnjak, medle barve, srednje velikosti, ščetinastih tipalnic, rumenorjavih, črno prašnih in črno pisanih sprednjih in belkastih zadnjih kril. Dolg je 20 mm, razpetost kril meri 40 mm. Njegova tolsta gosenica je do 50 mm dolga, rjavkastosive barve, ki se na trebuhu spreminja na zelenkasto. Na hrbtu ima dva rumenkasta traka. Ona žre ponoči nežne dele raznih rastlin, se podnevi zarije v zemljo in zvije v klopčič. Gosenica prezimuje in se meseca aprila pretvori v rdečorjavo bubo. Meseca majnika se prikaže metulj, ki polaga svoja črna jajčeca ponoči na razno listje in na rastlinske poganjke. Iz jajčec prilezejo v 14 dneh male goseničice, ki začno takoj svoje podzemeljsko, uničujoče delovanje. Popisani škodljivec je sprejel svoje ime zaradi tega, ker se gosenica posebno rada zadržuje v mladem ozimnem žitu, ki ga zamore uničiti. Škoduje pa tudi drugim rastlinam — tudi hmelju — ker je silno požrešen in malo izbirčen. Kot obrambna sredstva se priporočajo: 1. Nabiranje gosenic pod zemljo podnevi na mestu usiha jočih rastlin. 2. Nabiranje gosenic ponoči pri uničujočem delu s pomočjo svetilke. 3. Lov na metulje v posode iz stekla s širokimi vratovi (kakor za kompot), v katere se do ene tretjine nalije z vodo razred, sirup ali strd. Prav dobra vada za metulja je tudi presni jabolčntk, pomešan z nekaj špiritom. Tako pripravljene posode se obešajo l m nad zemljo na hmeijski drog ali kak drugi kol, tako da posoda poševno visi v zraku. To obrambno sredstvo se najbolj priporoča, ker se nevarnost v korenini zatre. Priporoča se tudi za vinograde, kjer ob času zoritve povzročajo muhe, ose in sršeni na grozdju prav občutno škodo. Z veseljem se spominjam, ko sem pred leti v jeseni v eno samo takšno posodo nalovil 304 sršene, več sto os in brezštevilno raznih muh. 4. Končno se obranimo sovke, ako varujemo krta, kosa, vrano in druge žužkojede ptice. Ponovno se vsi hmeljarji opozarjajo in naprošajo, da skrbno zasledujejo vse sovražnike hmeljske rastline ter proti znanim vestno vporab-ljajo priporočena obrambna sredstva, neznane pa takoj javijo in pošljejo Hmelj. dr. v Žalcu. BIIANCE IN POSLOVNA POROČILA Tovarna usnja Hrane Wog«tru in Pavlu v Ptuju; o. Donat Zupanič, kap. gvardijan r Celju. Petintrideaetlotnico mašništva obhajajo Kg. Alojzij Čižek, mestni župnik v Slovenjgradcu; Janez Gorišek, župnik na Gornji Ponikvi; Henrik Hrešovec, župnik v Vuhreou; Alojzij Kokelj, župnik na Vurbergu; Jane« Mausser, vpok. župnik v Fikšincih; Leopold Pc.t»inger, župnik v Apačah; Anton Bavšl, župnik v Ctrkovcah; Martin Roškar, župnik v St. Uju pod Turjakom; Josip Rozman, župnik v Crnečah; o. Valerijan Landercott, župnik pri Materi Milosti v Maribora; Peter Svegelj, župnik na Kalobju. 30 letnico mašništva obhajajo gg.: Martin Agrež, župnik pri Marija H/«ki; Ivan Baša, župnik v Bogojini; Jakob Čebašek, iuptiik pit Sv. Miklav-tu nad Laškim; Gothard Fumi, župnik v Dovi Štifti; Janez Ivane, župnik na Sladki gori; Jane* Jurko, župnik v Starem trgu; Franc Meško, župnik v Selah; Ivan Keller, dom. duhovnik v Smart-nom pri Saleku; Henrik Peternel, vpok. župnik na Teharjih; Jožef Poplatnik, župnik na Polenšaku; Gregor Potokar, župnik v Šmartinu pri Velenju; Roman Skerbs, župnik na Prevorju; o. Jeronim Sribar, župnik v Ar tičali; Ivan Tomažič, pomožni škof in stolni dekan v Mariboru; Julij Vajda, vikar v Konjicah; Ivan Vogrinec, župnik pri Sv. Frančišku; Marko Žičkar, župnik v Ločah. 25 letnico mašništva obhajajo gg.: Janez Lah, župnik v Št. Petru pod Sv. Gorami; Jožef Kavčič, tajnik Prosv. zveze; Franc Ostri, župnik v Sv. Trojici pri Vel. Nedelji; Anton Penič, župnik v St. Vidu pri Grobelnero; Alojzij Potrč, kaplan ▼ Loki; o. Kamil Požar, kapucin v Mariboru; Ferdinand Žgank, župnik pri Sv. Kuiiigundi na Pohorju. Glavno zborovanje meščansko-šolskih učiteljev Maribpr, 6. jnL Zborovanja, ki je bflo zelo dobro obiskano, ■o se udeležili veliki župan dr. Schaubach, prosvetni šef dr. F. Kotnik kot odposlanec min. pro-svete g. nadzornik dr. Pečovnik, dr. Poljanec, magistratni svetnik dr. Rodošek kot zastopnik mestne občine in drugi. Udeležencev je bilo do 200, ki so zastopali meščanske šole v celi državi. Kongres se je otvoril ob pol 10 v veliki dvorani Narodnega doma. Predsednik društva me-ščanskošolskih učiteljev M. Djordjevič pozdravi vse navzoče in poda pregled dela v dobi izza društvene ustanovitve, poudarjajoč posebno od-borovno prizadevanje za zakon o meščanskih šolah. Sicer to prizadevanje še ni rodilo vidnih ospehov, vendar upa, da bo zakon prišel takoj po počitnicah pred parlament. Kongres pozdravi v imenu ministra prosvete dr.Kotnik, veliki župan dr. Schaubach, ki izrazi željo, da bi dobila meščanska šola v kratkem moderen in primeren šolski zakon, v imenu mestne občine dr. Rodošek in pa predsednik mariborskega učiteljskega društva A. Skala. Pred prehodom na dnevni red se je odposlala brzojavka kralju in pa prosvetnemu ministru. Nato pa je sledilo tajniško poročilo o delu upravnega odbora v preteldem poslovnem letu, iz katerega je razvidno živahno delovanje društva. Po odhodu vel. župana dr. Schaubacha in prosvetnega šefa dr. F. Kotnika so se obravnavale še razne društvene zadeve, o katerih je že včeraj razpravljala društvena delegacija (štetje službene dobe, prejemki, glasilo, službeni napisi, članarina, učne knjige itd.). Po poročilu blagajničarke je gospod ravnatelj Hu-mel orisal zaslužno delovanje društvenega predsednika Mite Djordjeviča in mu izročil v znak priznanja za 45-letno službovanje in kot spomin na mariborski kongres častno diplomo. Ob zaključku lepega zborovanja se je predsednik še enkrat zahvalil vsem zborovalcem za lepo in častno udeležbo. Mladinski koncert meščanskih šol v Mariboru Kakor smo od vsega početka pričakovali, je četrtkov koncert mariborskih meščanskih šol uspel v vsakem oziru. Udeležba je bila tolika, da je občinstvo čisto napolnilo prostrano Unionsko dvorano. Koscert so med drugim posedli mestni poveljnik general Dimitrije Spasič, prosvetni šef dr. r. Kotnik, podžupan dr. Lipold, nadzornik srednjih šol dr. Adolf Pečovnik in gimn. ravnatelj dr. Josip To-minšek. Občinstvo je bilo zelo hvaležno, učenci in učenke tukajšnjih meščanskih šol pa so s svojim ljubkim in prisrčnim nastopom ter s strumnim izvajanjem pestrega sporeda v polni meri zaslužili toplo priznanje občinstva. Na sporedu so bili: Parma, Adamič, C. Pregelj in Mokranjac. Poleg tega še nekaj narodnih pesmi in pa rajalni nastop učenk II. dekl. mešč. šole ter meščanske šole šolskih sester, izvajan z ljubkostjo in lahkoto, zamišljen mestoma docela po načelih modeme ritmične telovadbe in poln efektnih momentov. Živahen aplavz so posebno doživele gojenke meščanske šole Šolskih sester, ko so ob zaključku rajalnega nastopa obsipale občinstvo s cvetlicami, posebno ker ni tako prisrčnega zaključka pač nikdo pričakoval. Prav močan in efekten je bil finale, ko so gojenci deške in gojenke obeh dekliških meščanskih šol v skupnem nastopu, ob sprem-ljevanju orkestra in živahnem aplavzu občinstva s iopioio in prisrčnostjo odpeli: Siovenec, Srb, Hrvat. Cisto odveč bi bilo poudarjati, da pri takih nastopih pač ne gre za umetniško stran in višiuo predvajanega sporeda. Glavno je [»kazati, kaj mladina zmo- Zagrebško pismo Tudi Mario Šimenc je odšel! Prišel je k nam iz bele Ljubljane, sprejeli smo ga z veseljem in navdušenjem, prisrčno smo ga pozgravljali na odru in na ulici, divili smo se njegovemu glasu, gledali smo ga, kako pri Pajtlerju sladko pije svojo čašico in sedaj odhaja od nas... Redkokdaj je Zagreb s tako prisrčnostjo in s tolikšno žalostjo spremljal kakega igralca. Težko, da se je s kom tužneje razstai. Vsi so Imeli eno samo željo: da bi se Mario Šimenc čimpreje vrnil v Zagreb. Gledališče je sinoči zaprlo svoja vrata za mesec dni. In da bo vse v stilu, se je končalo s premiero nekega komada, v katerem je najvarnejše to, da igra advokata naša Gretica Kraus. A drugo je vse — Slager za kabaret. Pika. Sieer pravijo, da imata naSa dva gromovnika v gledališču smisel za — pare. Mogoče, toda umetnost je letos šepala. Govorili so, da današnji odbor Hrvatske Matice nima smisla za umetnost in književnost. Verjemite mi, da so to zlobni glasovi, ker naša draga Matica izdaja, kakor sem vam že javil, svoj list »Hrvatsko revijo« in širi defetizem med pisatelji: sklenila je, da plača vse po dva dinarja za vrstico. Naj se sedaj kdo pojavi, ako ima dovolj poguma, da trdi: da Matica ni usmiljena z našo boemijo! Cujejo se glasovi, da bodo ostali drugi književni listi brez sodelovanja, ker da bodo naši književniki navalili kakor gladne ose na Matičm list in na »neknjiževni odbor« Matice Hrvatske. Pravijo, da je nek naš produktivni pisatelj naročil pisalni stroj na obroke in. tajnico, ki da natipka vsak dan po Štiri pole, ter da bo vse matične prostore natrpal a svojimi deli. Sieer se je svoječasno pro-tivil danažnjemu odboru... Morda Vam ni znano, da je na našem vseučilišču sprejet nov izpitni red, kakor svoj čas v Ljubljani. Po novem izpitnem redu igrata med skupinami književnosti vidno vlogo primerjalna književnost in teorija književnosti. Medtem žali-bog na našem vseučilišču ni človeka, ki bi te discipline predaval in se bodo zato samo izpraSe-vale. Pravijo, da bodo profesorji postavili predse knjigo in da bodo vpraševali dijake tako-le: Povejte mi, gospod kandidat, kaj je objektivizirana snov? Dijak se bo popraskal za ušesi in bo pričel na glas govoriti neko definicijo, katero je preči tal, recimo pri g. Kelemini (mi Hrvatje smo prekul-turni in o takšnih stvareh ne govorimo). Profesor bo dijaka malo zaustavil, odprl bo knjigo, našel dotično stran in bo vrsto za vrstico spremljal dijaka ... Sicer pravijo, da bi naši veleučenjaki radi uvedli to katedro, toda pregledali so vse lože in niso mogli najti človeka, kateri bi te stroke predaval. Pravijo, da je neki klerikalec, toda to bi bila žalitev za Strossmayerjevo vseučilišče, če bi v njega vstopil kak klerikalec... Ce je to resnica, ne vem, toda zdi se, da je temu tako... Čudna je ta mamica alma croatica . . Disky. Španski tisk V 19. stoletju se je mogel španski tisk vsled močnih političnih pretresov dežele ugodno ras-vijati, zakaj publicistične polemike o ustavi so dajale dosti povoda za živahno razpravljanje v časopisju. Bil bi zelo zanimiv in za zgodovino Španije važen tema, postanek in razvoj političnega tiska zgodovinsko zasledovati. Poleg tega je celokupna literatura dežele z dnevnim tiskom ozko zvezana, ker so Španci v svojem tisku razvoju umetnosti in literature posvečali posebno pozornost in so bili najboljši pisatelji tudi sotrudniki dnevnega časopisja. Tu naj na kratko označimo le sedanje stanje dnevnega tiska. Pred vsem je važen tisk v Madridu, ker je tam kot pri vseh romanskih narodih osredotočeno duhovno življenje dežele. Vsekakor pa dela Španija v tem, v eni točki izjemo, zakaj poleg Madrida je tudi Barcelona, glavno mesto Katalonije, pomembno središče, in sicer ne samo katalonskega kulturnega kroga, ki je kljub vsem neugodnim razmeram še vedno ohranil svojo samostojnost in jo povdarja nasproti mmmmmmmmmmmamMm Madrida, ampak tudi ostalega Španskega kulturnega življenja. V Madrida je razdeljeno časopisje v dve nasprotni skupini, v desno in levo. Med obema skupinama je nekaj neodvisnih listov, čeprav se tudi ti ob važnih prilikah naklonijo v eno ali drugo smer. K desni skupini spadajo katoliški listi, ki jim stoji na čelu E1 Debate. Poleg njega je treba omeniti Se El.Universo, E1 Siglo futaro in E1 Correo Espanol. Na čelu levo usmerjenih listov stoji E1 Sol, ki je novejšega datuma. Nastal je proti koncu vojne, ustanovljen od skupine finančnikov iz Btl-bao. Vodstvo je prevzel najprej Urgoiti. Ta z bogatimi sredstvi opremljen časopis hoče biti glavni organ naprednega mnenja v Španiji, zlasti literatov in znanstvenikov liberalnega kova. Urejevan je z izredno spretnostjo in ima veliko sotrudnikov z bleatečim imenom. Z duhovitim glavnim organom desne skupine, z E1 Debate, vodi skoraj dnevno polemiko. Poleg E1 Sol je treba omeniti tudi skupino starejših liberalnih listov, zlasti E1 Libernl, E1 Imparcial in E1 Heraldo de Madrid. Prej je bil E1 Imparcial izmed teh list<»v najuglednejši, udej-stvoval se je na izvrsten način na literarnem polju. EI Liberal je svoj prvotni vpliv izgubil. Sr.mo E1 Heraldo de Madrid je Se ostal razmeroma mnogo čitan list. Sredi med obema skupinama stojijo bolj konservativni listi, glavni organ stare konservativne stranke, La Epoca in Correspondencia de Espana. Na dobre informacije polaga velike važnosti zmerni poročevalski list ABC, ki je bogato ilustriran in ki razpolaga z vrsto dobrih sotrudnikov in feuilltonistov. Njegov ustanovitelj je Luca de Tena, eden najbolj uspelih svetovnih časniških založnikov. Tednik Blanco y Negro, ki ga ilustrativno dopolnjuje, je eden najprivlačnej&ih ilustriranih tedenskih časopisov v Evropi. V Barceloni obstojata dva časopisa prvega reda, in sicer v španščini izhajajoči Bangu-rdia, kt polaga važnost na znanstvo in izobrazbo, in v ka-talonSčini izhajajoča Veu de Catalunya V provin-cijalnih mestih obstoja vrsta dobro urejevanih listov različnih strankarskih smeri, tako zlasti v Bllbao, Sevilli, Malagi, Gijon-u, Oviedu- La Co-runa, Valladolidu, Saragossi in drugod. Pripomniti je še, da ima ulična prodaja za Španski tisk veliko vlogo. Inseratni del se je začel Sele v najnovej- , Sem času oblikovati po modernih metodah. | Razpis nagrade m najboljšo politično knjigo. j PariSki časopis >L' Europa Nouvelle« je razpisal nagrado IC.000 frankov za najboljšo politično knjigo tega leta. Knjige morajo biti pisane v francoščini, vendar jc nagrada internacionalna. »Proti sramotni jazz-muriki.c Družba za po-• speževanje dunajske ljudske umetnosti je pred kratkim imenovala Pietra Mascagni-ja za svojega častnega člana. Mascagni je te dni odgovoril s pismom na predsednika, v katerem se zahvaljuje 1 za imenovanje in izjavlja, da se bo »zvesto in goreče, vedno in povsod, neutrudno boril proti sramotni jazz-muziki in za božansko umetnost Wolf-I ganga Mozarta.« • Nemška dela, ki iridejo ▼ češčini. V svoji zadnji, Češkoslovaški posvečeni štnvilki, imenuje »Literarische Welt< vrsto nemških del, ki izidejo sedaj v češkem jeziku. Sem spadajo: Kleistov »Robert Guiskard« in izbrane pesmi Heineja, pod naslovom »Heines Passional« v prevodu praškega literarnega historika in prevajalca prof. Otokarja Fischerja, glavna Nietschejeva dela, izbor pesmi Richarda Dehmla in »Frtihlings Erwachen< od Wedekinda. Od sodobnih pesnikov se nahajajo med njimi Hauptmannov »Ketzer von Soana« fai »Insel der grossen Mutter« ter Thomas Mannov »Tod in Venedig«, kakor tudi vrsta del Kellermanna, Kla-bunda, Wassermanna in Werfla. Imenuje se tudi Coudenhove-Kalergi-jeva »Pan-Europa« in pisma Karla Liebknechta. re. In pod tem vidikom lahko trdimo, da je četrtkov koncert prav zgovorno izpričal, da naša meščan-skošolska mladina veliko prav veliko zmore ob smo-trenem pouku in vzgoji. K uspelemu nastopu gre učencem in učenkam priznanje, prirediteljem pa naše iskrene čestitke. Spor/ Motoklub »Ljubljana« poziva svoje člane, posebno vozače, da se udeleže motocildistične dirke, katero priredi I. hrvatski motociklistični klub, v nedeljo dne 8. t. m. na dirkališču Cernomerec pri Zagrebu. Dirkači, ki se mislijo udeležiti te dirke, naj se preje prijavijo pri motoklubu »Ljubljana« v klu-bovi pisarni Resljeva cesta 1, lekarna Leustek. SK Grafika. Igralci Skalar, Pukl, Metlar, Trpin, Okrupa, Pust, Cesar, Hudeček, Kune Mavec, Cveto-žar, Zidan, Tršan se poživljajo, da pridejo danes v soboto točno ob 17. na igrišče SK Ilirije. — Igralci Olobelnik, Skrabar, Gotzl, Plevelj, Turčič, Glo-belnik I., Hren, Acetto, Palek, Lombar, Brumen, Wohlmuth m Tršan pa v nedeljo ob 8. dop. na igrišče SK Jadrana v Koleziji. * OLIMPIJSKI LAHKOATLETSKI REKORDI. Lahkoatletske tekme so še zmeraj glavni del olimpijskih iger, in le-te se svečano otvorijo ravno z lahko atletiko. Iz izjave grofa Baillet-Latourja, priobčene na drugem mestu, moremo uvideti, da bodo v bodoče olimpijski program skrajšali; prav gotovo je pa, da bodo ostale lahkoatletske vaje neokrnjene. One so jedro vseh iger, z njimi so Grki pričeli ob ustanovitvi olimpijskih prireditev. Zato ni prav nič odveč, če podamo seznam lahkoatlet-skih rekordov, doseženih na dosedanjih olimpija-dah; v večini slučajev računamo z zboljšanjem uspehov, in je zato prav, da imamo seznam zmeraj pri rokah. 100 m Amerikanec Lippincott v Stockholmu leta 1912 z 10.6 sek. in Anglež Abrahams 1. 1924 v Parizu tudi z 10.6. 200 m Amerikanec Hahn 1. 1904 v St. Louisu z 2t.6 sek. in Amerikanec Scholz 1. 1924 v Parizu tudi z 21.6. 400 m Anglež Liddel leta 1924 v Parizu z 47.6 sek. 800 m Amerikanec Meredith 1. 1912 v Stock-liolniu z 51.9 sek. 1500 m Nurmi leta 1924 v Parizu z 3 : 53.6. j 5000 m Nurmi 1. 1924 v Parizu z 1-1 : 31.2. 10.000 m Ritola 1. 1924 v Parizu z 30 : 23.'.!. 4 X 100 m Amerika 1. 1924 v Parizu z 41 sek. 1 4 X 400 m Amerika I. 1924 v Parizu z 8.16. 3000 m vrsta Finska 1. 1924 v Parizu z 8.32. hoja 10.000 m Kanadec Goulding 1. 1912 v Stockholmu z 46 : 28.4. 110 m lese Kanadec Thomson 1. 1920 v Ant-werpu z 14.8 sek. 400 m lese Amerikanec Loomis leta 1920 v Antwerpu z 54 sek. skok v višino Amerikanec Osborn leta 1924 v Parizu 1.98 m. skok ob palici Amerikanec, Gutterson 1. 1912 v Stockholmu 7.60 m. skok ob palici Amerikanec Foss leta 1920 v Antwerpu 4.09 m. troskok Avstralec Winter 1. 1924 v Parizu 16.52 m. met diska Amerikanec Houser leta 1924 v Parizu 46.155 m. met kopja Finec Myrrhae leta 1920 v Antwer-pu 65.78 m. sunek krogle Amerikanec Mc Donald L 1912 v Stockholmu 15.34 m. met kladiva Amerikanec Mc Grath leta 1912 v Stockholmu 54.74 m. met uteži Amerikanec Mc Donald leta 1920 v Antvverpu 11.26 m. 14 t čkt0b°* ^^ Lethonfm leta 1920 v Aat^erpu desetoboj Amerikanec Osborn leta 1924 v Parizu 7710.5 točk. K temu pripominjamo, da je dosegel 1. 1924 v Parizu Amerikanec Legendre 7.765 m v skoka na daljavo; a to ni bilo pri oficielnih skokih, temveč v petoboju.Dalje tudi, da je dosegel Indijanec (Amerikanec) Tborpe leta 1912 v Stockholmu v desetoboju nad 8400 točk, da pa tega njegovega rekorda niso priznali, ker so sumili v Thorpeju profesionala. ŠPORTNI ZNAK NA VOJAŠKI SUKNJI. Prusko notranje ministrstvo je izdalo odredbo, kakšne rede Itd. smejo nositi na vojaški suknji oastaiki pruske državne policije. »V bodoče se smejo nositi samo redovi in častni znaki iz vojne, dalje rešilna kolajna na traku in pa športni znak«. S tem je najvišja vladna instanca izrecno priznala politično nevtralnost in vrednost športa. Za policijo je prišla na vrsto državna bramba; predpogoj je ta, da je moral služiti dotičnik že dalj časa v državni brambi ter da mora imeti brezhibno nravstveno snričpvalo Nemški športni znak je zasebno odlikovanje, vpeljano po nemškem državnem odboru ^a telesne vaje. Zato se mora uradno priaianje tem vile ceniti. TurisiiUa Met na Dormitor (S534 m) se vrSi v soboto ti. julija. Odhod iz Belgrada 21. julija ob 18. uri ■ vlakom proti Stalaču. Izlet je večjega obsega in se konča 1. avgusta. Skupni stroški tega izleta bi znaiali okrog 700 Din. Hrana in drugo bi bili malenkostni izdatki. Pri tem izletu lalil mogoče v preteklem letu vzdrževati z lasti: t sredstvi omenjena dva razreda, svojo iskreno zahvalo. Za svojo dolžnost smatra odbor, da se imenoma zahvali oblastnemu odboru v Mariboru in veliki občini Murska Sobota, ki sta s svojo velikodušno podporo omogočila, da je bilo sploh mogoče otvoriti omenjena dva razreda. Globoka zahvala pa tudi vsein onim številnim podpirateljem, denarnim zavodom in drugim institucijam kakor tudi posameznikom, ki so iz ljubezni do našega zavoda in njegove mladine prispevali k vzdrževanju. Vsem in vsakomur iskrena zahvala. Odbor. Voistvedovan /o Izgubljeno. V nedeljo popoldne se je izgubila na potu od Mestnega doma po Streliški ulici do Laverce velika rdečerožnata ruta. Najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi v trgovini Nifman, Kopitarjeva ulica. RESTAVRACIJA LLOYD V LJUBLJANI priporoča Kernov evilek (padova pel), štajerska bela vina. Priznana dobra domala kuhinja. Danes, soboto zveler kot posebnost na rainju pečena odojad. Stev. 1000/S—6. Razglas 6154 Oddaio se potom ofertalne dražbe gradbena d?1* pnzidave in nazidave ter adaptacije dveh občinskih poslopij v Prevaljah, - Tozadevni načrti in dražbeni podoji ležijo v razpisni dobi ob delavnikih od 8. do 12. ure na vpogled. - Oferte jc vložiti do vključno 22. julija 1928 na podpisanem županstvu. Županstvo občine Preval je, dne 5. julija 1928. Zupan: Labornik. MAU OGLASI ,Vsaka drobna vrstica l"SO Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|Sl oglas 3 ali S Din. Oglasi nad Idcvet vrstic se računalo vlie. Za odgovor snamkol Na vpraian|a brer znamke ne odgovar|amo I r I v g »v v v • Službe ucejo Organist obč. tajnik, ozir. kapel-nik, išče službe. Naslov v upr. lista pod št. 6134. Privatni uradnik 8 prvovrstno trgovsko izobrazbo, gimnazijo in trgovsko akademijo, z znanjem več jezikov in vseh trgovsko-kontornih poslov, s prakso v zadružnem denarnem zavodu, danes, vsled gospodarske krize v državni službi, a nezadovoljen, želi mesta pri solidnem podjetju, ki bi mu za vestno delo nudilo sigurno eksistenco. Cenjene ponudbe pod »Pravi poklic je zado-voljnost« štev. 6020 na upravo lista. jjjjjjll!] Tesače za trame sprejme v trajno delo takoj lesna trgovina V. B r a z , Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Učenec sc sprejme v manufak-turno trgovino pri tvrdki Ivan Cvikelj v Ptuju. Učenec s primerno šol. naobraz-bo, se sprejme pri A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. Trgovski pomočnik dober prodajalec mešane stroke ter izložbeni aran-žer, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme. - Ponudbe na oglas, oddelek »Slov.« pod »Zmožen in soliden« štev. 6158. Pekov, vajenca krepkega, in zanesljivo zmožnega pekov, pomočnika za vsa dela sprejme takoj Franc Presterl, pe-karija, Radovljica. Granitni delavci! Sprejme se takoj proti dobri akordni plači pridne izdelovatelje granitnih kock in drobnega tlaka (strojno izdelovanje). — Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrd-ka. — Tvrdka A. & E. Ehrlich, granitolom »Ce-zlak«, p. Oplotnica. Trgovska vajenka s predpisano šolsko izobrazbo in v lastni oskrbi, sc takoj sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Vajenka« št. 6166. Učenko sprejme šivilja za perilo. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 6165. Družabnik ki ima veselje sodelovati v dobroidoči trgovini mešanega blaga na deželi, v lepem kraju, se išče za takoj. Potreben kapital 50.000 Din. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6127. Prodajalka izurjena v mešani stroki, želi mesta za takoj, v mestu ali na deželi. Položi tudi 10.000 Din kavcije. Cenj. dopise upravi »Slov.« pod šifro »Poštena št. 6163. Itanovanja Stanovanje visokopritlično, treh sob in kuhinje, električ. razsvetljava in vodovod, se odda v Stožicah št. 48, Dunajska cesta. Prodamo Ugoden nakup! Kratek glasovir, črn, poceni proda radi odpo-tovanja Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. Pohištvo omare, postelje, Šivalni stroj, zelo dobro ohranjeno, se zaradi selitve poceni proda. - Kodeljevo it. 299, hiša »Jelen«. Drva suha, smrekova (krajniki in žamanje), imam vedno v zalogi po nizki ceni. -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico. Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r , les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani. Moderno jedilnico prodam po zelo ugodni ceni in se priporočam slav. občinstvu za cenj. naročila vsakovrst. pohištva. - Josip Štolia, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica pri Domžalah. Tovorni avtomobil 4 tonski, tipe Saurer, v jako dobrem stanju, naprodaj. Istotam se dobe razni posamezni deli za isti tip. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6167. Jutr-i Kam v nedeljo? Vsi na Orle! Prost. gas. društvo na Orlah priredi veliko vrtno veselico na prostem, bogato opremljen srečolov, šaljiva pošta. - Pričetek ob 3. uri popoldne. Vsi ste vabljeni. - Zmerna pešpot čez Golovec na Orle, odkoder je najlepši razgled. -K obilni udeležbi vabi odbor. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7i Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Avtobus Paar - Jesenice! Periodični avtobus-promet med Jesenicami, Mojstrano, Kranjsko goro, Radovljico in Bledom, s posebnim ozirom na železniške zveze. « Družbene vožnje, avto s prekoračenjem meje. - Pojasnila in voz. listke potovalna pisarna »Putnik«, Fr, Paar, hotel Paar, Jesenice. Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. Površnike za duhovnike iz listra po Din 500'— Gritar & Mejaž Šelenlrargova ulica 3 PšeniCno moko najboljših mlinov nudi najoe neje veletrgovina žita in mlev6kib izdelkov A. VOLK. Ltubllano Resliovu cesta št. 24. Volna in bombaž za strojno pletenje (n točna dela, dobite po DV najnižjih cenab pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite, če jo daste čistiti in barvati v kemično pralnico, kjer je cena nainižja in najbolj solidna postrežba. Anion Doc L/ubljana ' Selenburprova ulica 6./I. j Tovarna: VIC-GLINCE. Lastnik Miloš Bušelič Makarska, Dalmacija Biser Dalmacije Najpriljubljenejše kopališče na Jadranu. Kopalna obala nad I km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni mnogobro.ini tujci. Dnevni pension s sobo Din 55-60. Pogled na Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik & Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana Veliko industrijsko podjetje v Bosni išče mlajšo, toda izvežbano moč z dovršenim strojnim oddelkom visoke tehniške šole (mašinski inženjer). Reflektanti morajo biti naši državljani, z nekaj prakse, znanjem nemškega in event. francoskega jezika. -Ponudbe z označbo plače na Jugosloven-sko Rudolf Mosse a. d.. Beograd, Terazije 25, pod šifro »A. 228«. Najboljše leolo Gritzner vam priporočamo . po znižani ceni ter \! najboljši Dubied pletilnl stroj samo pri Josip Peteline Ljubljana Ob vodi poleg Prešernovega spomenika Dobroidoča solidna veletrgovina z žitom v Subotici, ki je posebno dobro vpeljana pri slovenskih mlinih, išče serioz., v branši izurjenega* zisfopnika za Slovenijo. — Obširne ponudbe v nemščlnt" pod šifro: »Getreideexport« St. 6160 upravi lista. Pri hudi vročini Vam nudi izborno, hladečo pijačo znani Plccoll-jev malinovec vkuhan z najfinejšim sladkorjem; je neraven, brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridntkov za konzerviranje. Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka. Lekarna dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta. Razglas rabi Delavnica drž. železnic v Zagrebu najnujnejše strugarje za kovino. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo delavnice državnih železnic v Zagrebu. Vsemogočni ie poklical k Sebi našega nadvse ljubljenega moža, nenadomestljivega očeta, gospoda dr. Um DrnnCko srezkego poglavarja danes zjutraj ob pol 2 uri, previdenega s svetotajslvi za umirajoče. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 7. 7. 1928 ob 17. uri iz hiše žalosti. Sv. maša zadušnica se daruje v pondeljek 9. t. m. ob 7. uri. Ljutomer, 6. julija 1928. Flalilda Brsssuho. soproga. Vilho. Mira. »oris. otroci. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Prva Belokranjska parna opekarna Zurt v Gradacu nudi vsako množino la zidne opeke franko vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 800° vročine — nadomestek šamota, po dosedajni izkušnji izvrstna opeka za topilne peči, pekarije itd. Zaradi bližine konvenira nakup z ozirom na nizko žel. tovornino. Krajevni zastopniki se sprejmejo. KOMERCIJALNA BANKA D. D. Podružnica Ljubljana, Mestni trg št. 5 Telefon št. 2005 Afilacija Danke čehoslovaških legij, Praga Telefon št. 2005 Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut. Brzojavni naslov: Komercbanka. Poštni hran. račun št. 13.320 Henrik Sienkiewicz: 46 Na polju slave .Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zdaj je bila prepričana, da je ni Jacek nikoli ljubil, a ni mogla razumeti, zakaj je niti malo ni hotel ljubiti. »Varuh je povedal resnico!« si ji mislila. Potem pa se je zopet začudila: »Ne! To vendar ni mogoče.« Nenadoma se je spomnila Jackovih besed, ki so bile ostale v njenem spominu kakor v marmor vklesane: »Ni treba oditi tebi, grem jaz. Samo to ti še povem, da se ne vrnem nikoli več, dasi sem te ljubil leta in leta bolj od svojega zdravja, bolj od življenja in lastnega zveličanja. Od bolečine si bom grizel pesti, a se ne vrnem — Bog mi je priča!« Kakor zid je bil bel, ko je to govoril, in ves besen od jeze in žalosti. In res se ni vrnil! Ni se več prikazal, zapustil jo je, odpovedal se nje, ji po krivici podtaknil nečastne naklepe, spisal skupno s proštom to grozno pismo — vse to je res in varuh je povedal resnico. A da bi je ne bil nikoli ljubil, da bi bil odrinil vesel in brezskrben, čim je dobil denar, da bi bil na njo eploh nehal misliti — te domneve nikakor niso mogle biti resnične! Skrbni varuh je lahko bil tega mnenja, a v resnici je bilo drugače. Človek, ki sploh ne ljubi, vendar ne bi bil prebledel, ne bi škrtal z zobmi, si ne bi grizel pesti od bolečin, in si mučil 6rce . . . Gospodična je bila prepričana, da se nič ne iz-premeni, če je to resnica. Namesto enega bosta trpeli dve srci, to je vsa razlika... A vendar se je v njej obudila neka slutnja in celo neko nejasno upanje. Sicer so se ji zdeli prihodnji dnevi in meseci vedno otožnejši, a vendar manj bridki. Tudi besede v pifmu je niso več pekle kakor razbeljeno železo. Sicer ni dvomila, da je bil Jacek udeležen pri pismu, a vendar je razlika, ali stori človek kako stvar v razburjenju in obupu ali pa premišljeno zlobno ... Zato je začutila zopet usmiljenje z Jackom, tako veliko in vroče usmiljenje, da bi zaslužilo pravzaprav drugo ime. Njene vedno nemirnejše misli so se spletale v neko zlato nit, ki je segala v nejasno prihodnost in jo obenem prešinjala z veselim sijajem ... Saj vojne bo nekoč konec in ž njo vred tudi ločitve. »Sicer se ta neusmiljeni Jacek ne vrne v Bel-čončko, tisto že ne! — če si trdovratnež kaj v glavo vtepe, pri tem tudi ostane... A vrne se vendar v ta kraj, v Virombke; stanoval bo blizu. Potem pa se naj zgodi, kakor hoče Gospod Bog. Morebiti je odpotoval objokan, obupan, morebiti si je vil roke, naj ga Bog potolaži! Domov se vrne vsekakor spravljivega srca in vesel, saj iz vojne pride z veliko slavo... Ona pa bo medtem mirno čakala v Belčončki pod varstvom dobrega Pongovskega. Sčasoma prepriča varuha, da Jacek ni tako pokvarjen kakor drugi mladeniči in dalje bo predla ono zlato nit, ki ji je zopet pričela ovijati srce. Kukavica v gdanski uri* v sprejemnici je že od-kukala pozno uro, a gospodična še nikakor ni mogla zaspati. Sicer je žc ležala v postelji, a svoje plave oči je upirala v strop in premišljevala, kako si naj čimprej pomaga v teh mukah in žalosti? Če je Jacek že odpotoval, je storil to samo zategadelj, da ji uteče, kajti po vsem, kar je slišala, je bilo še daleč do vojne. Varuh ni omenjal, da bi nameravali odpotovati tudi mladi Ciprianovič in Bukojemski. Potemtakem bi se bilo treba ž njimi pomeniti, o Jacku to in ono poizve-deti in povedati kako dobro besedo, ki bi ž njihovo pomočjo prišla do njega, pa naj bi ga dohitela tudi v daljnem vojnem stanu, v tuji deželi. * Mesto Gdar 0G. ko je bil premagan nemški vitežki red, poljsko pristanišče in središče zunanje trgovine. Gospodična sicer ni imela bogvekaj upanja, da se oglasijo v Belčončki. Saj ji je bilo znano, da so prestopili na Jackovo stran in da v zadnjem času prav pisano gledajo pana Pongovskega. A računala je na drugo priložnost. Saj je bilo samo še nekoliko dni do praznika blažene Device Marije in velikega žegnanja z delitvijo odpustkov v župni cerkvi v Przytyku. Na ta dan se je tam zbrala vsa šlahta iz okolice z otroci in ženami vred. Tam je morala srečati Ciprianoviča in Bukojemske, če že ne pred cerkvijo, pa vsaj pri kosilu, ki ga je na ta dan priredil prošt za vse navzoče. Upala je tudi, da se ji v splošni gneči posreči ž njimi odkrito govoriti in da ji ne bo pri tem varuh na poti. V zadnjem času mladeničem ni bil več bogvekako naklonjen, a stikov ž njimi vendar ni mogel popolnoma pretrgati, že radi spomina na uslugo, ki so mu jo bili izkazali. Iz Belčončke do Przytyka so imeli precej dolgo pot. Pan Gedeon, ki sploh ni maral hiteti, je med potjo navadno prenočeval v Radomu ali pa v Jed-linjsku, če so se peljali skozi ta kraj. A danes so si radi pomladanskih poplav izbrali daljšo, toda varnejšo radomsko cesto. Odpeljali so se — en dan pred praznikom — na vozu, ne na saneh, kajti zima je bila nenadoma popolnoma prenehala. Kočiji sta sle- ■ dila dva težko natovorjena voza s služinčadjo, zalogo živil in tudi s posteljami in divani: saj za silo je bilo treba urediti prenočišče v krčmi. Ko so odrinili, so zvezde še visoko migljale in nebo je komaj pričelo bledeti na vzhodu. Pani Vi-nicka je pričela v temi peti jutranjo molitev. Gospodična in pan Gedeon sta ponavljala besede z jako zaspanim glasom, kajti prejšnji večer so bili radi pripravljanja na pot prepozno šli spat. Šele potem, ko so se bili prepeljali skozi vas in gozdič, kjer ie prenočevalo na tisoče vran, je razsvetila rdeča luč prav tako rdeč obrazek in zaspane oči panne Sieninjske. —911=111 D > r C-4 ■= S f H« 2 o 2. o g- S » »n - o co FJ > P3 o, § o £3 q» iS ►O O ° > CD h-. Crt R cr S 03 S. U Vil s-s (S c Jq o F I S' 1 ? S 8 o co 2 ■** O- £ o5 g ^ BT P a :: o X F" t* TO -■ TO ca i u tO »T. -1 rt CL C B * S- a . «« to —. s O P F e-s ® (R — p, g- co "s: to to £3 p o K> ±7. +■ C N O- <1 S! m b S S. > w s s 3 8 » n> c » i s P iT Za Jugoslovansko tiskarno f Ljubljani! Karel Ccč. Izdajatelj; di. bt. ftuiovcc, Uredniki Franc lerseglavj