GLASILO NARODNOSOCIJALISTIČNE STRANKE
Št. 36.	V	Ljubljani,	sobota	30.	oktobra	1920.	Poštninapiacaca»gotovini Leto I.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari trg št. 19. Telefon št. 359.
Izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inserati po dogovoru.
Rimski imperij alisti na delu.
»Idea Nationale« piše, da bo po gih laških nacijonalnih imperijalistov vsej Italiji izbruhnil vojaški upor, če tudi d’Anunzio, general Giardino in se bo Italija odrekla Dalmaciji. Edino admiral Thaon di Revel. Drugače naj rešitev vidi v tem, da sprejme kralj kralj odstopi in napravi prostor demo* kabinet, v katerem bi sedeli poleg dru- kratični republiki.
Dr. Beneš o »Mali antanti«.
Pariz 29. okt. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel z dopisnikom »Tempsa« razgovor o zunanji politiki češke republike. Izjavil je, da bi Češka republika ravnotako pozdravila pristop Grške k mali' antanti, kot pristop Poljske, s katero bo
po končni rešitvi tešinskega vprašanja živela Češka v prijateljskih odnošajih. Mala antanta bo vedno upoštevala mednarodne pogodbe, ker le tako se da ohraniti red in mir v Evropi. Povrnitev Habsburžanov na avstrijski ali madžarski prestol bo mala antanta zabraniia.
Naš princ — grški kralj?
Beograd, 29. okt. Kalcor poroča beogradska »Politika«, so antantni zastopniki v Atenah predlagali, da naj pride na grški prestol bivši srbski prestolonaslednik in brat regenta Aleksandra princ Gjorgje. Ker se ne bodeta
ekskral| Konstantin in njegov starejši sin Jurij najbrže hotela odpovedati prestolu bo grška vlada umaknila svojo ponudbo, ki jo je pod tem pogojem stavila mlajšemu sinu ekskralja Konstantina princu Pavlu.
Take Jonescu v Pragi.
Praga, 29. okt. Romunski zunanji minister Take Jonescu je dospel danes v Prago. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki čehoslovaške vlade. Namen njegovega prihoda je razgovor z čeho-slovaškim ministrom za zunanje posle dr. Benešem o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se bode tikal tudi Jugoslavije. V Pragi ostane Take Jonescu do pondeljka, nakar pride tudi v ^eojSradi kjer se bo razgovarjal z našimi političnimi krogi.
Venizeloa o položaju.
Beograd, 29. okt. V krogu svojih prijateljev je izjavil Venizelos, da bo Grška, ki je prenesla že težje krize, kot je sedanja, tudi to prenesla, ako bodo politični krogi ohranili trezen pogled in mir. Zastopnike časopisja je prosil, da nastopijo vzdržno in naj se ne spuščajo v prazne kombinacije, ki bi lahko škodovale grškim interesom. ^
Odškodnina za d’Anunzieve tatvine.
D'Anunzio je ob svojem prihodu na Reko zaplenil veliko množino fran-
coskega vojnega materijala, katerega je potem prodal v Trst. »Avanti« sedaj poroča, da zahteva francoska vlada za ukradeno blago od Italije 30 milijonov frankov.
Stavka angleških rudarjev končana.
Kakor poročajo angleški listi, se je posrečilo doseči med vlado in rudarji sporazum, vsled česar so ru^ darji prenehali stavkati. Vlada je privolila v zvišanje mezde za 2 šilinga dnevno, medtem ko je delavstvo izjavilo, da prevzame odgovornost za zvišanje produkcije premoga,
Dunajski komunisti pred sodiščem.
Pretekli četrtek se je končala obravnava proti komunistom, ki so hoteli razstreliti most, ki vodi pri Floridsdorfu čez Dravo. 9 obtožencev je bilo obsojenih, ostali so bili oproščeni.
Izjemno stanje na Angleškem.
Angleška zbornica je z 238. proti 58 glasovom sprejela zakon po-katerem se smejo izdajati v izvanrednih razmerah izredne odredbe.
V nedeljo dne 31. oktobra se vrše shodi NSS v
Metliki, poroča tov. Vojska, Kočevju, poroča tov. Tavčar, Litiji, poroča tov. Fakin, Kresnicah, poroča tov. Fakin, Mojstrani, poroča tov. Est, Celju, poročata tov. Rybar in Zupanc in Šoštanju, poroča tov. Brandner. Poleg tega se vrši še več sestankov. Somišljeniki udeležujte se naših shodov.
Dve leti ječe dobiš, če si drzneš oporekati zlorabljanju dalavskih moči (manuelnega delavca in uradnika) po kapitalistih ! Dve leti dobiš, če si dovoliš omeniti, da delavstvo ni žival in da hoče imeti zato omogočeno dostojno življenje, da hoče biti preskrbljeno za bolezen, za starost in za nezgode. Vsega tega današnji družabni red v Jugoslaviji še ne pozna, za vse to se mora delavsko ljudstvo šele boriti z besedo, peresom, z organizacijo. Ker ti vsega tega današnji mogočnjaki v državi ne bodo dali zlepa boš moral rabiti proti njim ostre besede. To, dragi moj, bo.pa rušitev družabnega reda in posledica bo, da boš romal v ječo, kjer boš preskrbljen za dve leti. Tiskarna, kjer se bo tvoj obupni klic tiskal, bo zaprta, stranka oziroma organizacija, ki se bo zate postavila bo razpuščena.
To je smisel zakona, s katerim hoče današnja kapitalistična vlada v Beogradu osrečiti osvobojeno jugoslovansko ljudstvo, kjer smo „vsi enaki,
Dve leti ječe.
vsi bratje". In proti tej lumpariji se do danes še ni oglasil noben kapitalističen list, ne »Jutro« in ne »Slov. Narod«. Demokrati, širokoustni demokrati, ki prodajajo svoj počeni demokratizem po vseh vogalih, molče kot grob. Niti besedice zgražanja ne najdejo za to peklensko 'namero. Njihov minister gosp. dr. Kukovec sedi še naprej v vladi, ki je pokazala s to namero, da je najre-akcionarnejša vlada na svetu. Od tebe, delavsko ljudstvo po tovarnah in uradih, po kmetih in mestih pa hočejo, da voliš gospode demokrate, ki ti spletajo bič iz škorpijonov, s katerim te bodo bičali, dokldr ne otopiš kot žival.
In ti ljudje, ki odobravajo peklenske nakane kapitalističnih mogotcev, ti ljudje imajo še to drzno, čelo, da si upajo po vogalih vpiti, da so oni najpoštenejši, da so oni za državo 'in da iitn gre edinole za državo.
Če porečeš besedo čez razmere pri nekaterih vojaških formacijah, kamor se boje iti fanti bolj kot v smrt in volijo
radi tega samomor, če porečeš čez vse to le besedo: v ječo s teboj, ki rušiš državo. Demokrat iz »Jutra« te bo oblajal, če si upaš imeti srce. Zato voli demokrata! Prinaša ti srečo: preskrbo v ječah.
Če bi ne bilo nobenih drugih razlogov kot uredba o delu in redu, ki jo
odobravajo demokrati, bi že ta uredba zadostovala, da se jim mora preprečiti možnost delati zakone, kakor je zakon o redu in radu — da se jim mora preprečiti vstqp v parlament.
Klerikalci niso nič boljši — gosp. dr. Korošec še vedno sedi v beogradski vladi, ki plete bič za izmozgano ljudstvo.
Malkontenti!
Narodno predstavništvo se bo zaključilo v gloriji in čast bomo imeli pozdraviti med nami može, duhovite in delavne može, ki so prinesli naši Jugoslaviji cel krožnik dobrot. Valutna reforma v korist kapitalistov in na škodo revnih slojev, svobodna trgovina in vedno naraščajoča draginja najvažnejših življenskih potrebščin, plebiscit na Koroškem in nevarnost, da nas obglavijo še v Primorju, davki in trošarina, absolutizem in plutokratizem najhujše vrše in končno škrpucani volilni zakon — to so glavni uspehi dveletnega truda naših narodnih predstavnikov, ki si jih brez skrbi lahko za klobuk utaknejo. Krivi sta obe vladajo č i skupini in če se še tako prizadevata zvrniti krivdo ena na drugo. Naše klerikalce in liberalce poznamo do obisti. Zagovorniki kapitalistov jn svojih lastnih žepov so, in \ nič drugega. Samo,' da so pri koritih, pa je vse dobro. Toliko časa ti cvilijo, dokler jih ne spustiš do vladnih jasli, ko enkrat dosežejo korita, potem je pa mir. S to ničvredno bando bo naše ljudstvo obračunalo. Menda nihče ni več tako neumen, da bi verjel njihovim zatrdilom, da jim gre enim za vero, drugim za narodnost. Da so oboji za državo veliki patrijoti. to jim radi verjamemo. Toda samo toliko časa, dokler nemoteno lahko vladajo in izkoriščajo, ker ti ljudje nimajo ne vesti ne srca Njim gro samo za »interes«!
Pozdravljeni, kadar stopite iz vlaka, pozdravljeni, kadar stopate po ljubljanskih ulicah 1 Samo eno edino prošnjo imamo do vas! Pojasnite nam, kaj ste v Beogradu delali I Pokažite nam uspehe
svojega dela. Od tega nimamo ničesar, če klerikalec predbaciva liberalcu: »ti si kriv« in narobe. Mi hočemo, da nam prvi kakor drugi naštejete uspehe, ki ste jih dosegli tekom dveletnega »delovanja« v Beogradu.
Poklon! Nočemo vas še nadalje izpraševati in šibati, ker vemo, da ni' mate odgovora in da vam, gospodarskim računarjem, vse nič ne pomaga. Vaša koža je trda in veliko prenese, kakor se je izrazil ljubljanski župan na nekem shodu v Unionu. Zato se obračamo na naše zatirano ljudstvo, osobito na one, ki so zbog postopanja narodnih predstavnikov in iz njih sestavljenih vlad največ trpeli: delavce, uradnike, učitelje, male obrtnike, male kmete, begunce, dobrovoljce, invalide, vdove in sirote. Vprašamo vas, ali niste dovolj trpeli pod dosedanjimi razmerami, bodisi telesno ali duševno? Vemo, da ni minul dan, da ne bi proklinjali strankarsko sebično delo, lenobo, prepire in štrajke naših narodnih predstavnikov. Ali se hočete sedaj izneveriti obljubi, ki ste jo takrat napravili: da se hočete maščevati nad starimi strankami in njihovimi predstavniki s tem, da pri prihodnjih volitvah pošljete v parlament samo nove stranke in nove ljudi ? Povdarjamo, nove stranke, kajti če stare stranke radi lepšega sprejmejo kakega novinca v kandidatno listo, se s tem še niso očistile grehov.
Narodni socijalisti gremo v volilni boj v trdni veri, da se nam pridružijo vsi malkontenti. Ako smo res stranka malkontentov, kakor nam pravijo, potem izidemo iz volilnega boja kot najmočnejša stranka.
Shod NSS v Mariboru.
V nedeljo 24. oktobra t. 1. ob 10. liri dop. se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Maribory shod NSS. Velika dvorana z vsemi galerijami je bila natlačeno polna volilcev, iti so z napetostjo in burnim pritrjevanjem zasledovali izvajanja poedinih govornikov. Predsednik kraj. org. NSS v Mariboru, tov. Jarh je otvoril zborovanje, predstavil in pozdravil navzočega nosilca štajerske kandidatne liste NSS, tov. dr. Otokarja Rybafa. Dvorana se je stresla od burnih ovacij, ki mu jih je prirejala navzoča množica. Kot prvi govornik je nastopil pred*. NSS tovariš Deržič, ki je v jedrnatem govoru očrtal sedanji nevzdržljivi položaj v naši mladi državi in razvil program delovanja in delavnega načrta NSS, ki je prevzela nalogo, da združi vse one Jugoslovane, kateri hočejo postaviti naši državi zdrav temelj na podlagi pravične socijalizacije. Po začrtani poti hoče doseči blagostanje delavnega ljudstva, med katero spadajo vsi, ki si morajo v potu svojega obraza služiti svoj vsakdanji kruh, pa naj bo to navaden delavec, mali obrtnik, uradnik, kmet ali meščan. Zadnji čas je, da zavlada v naši državi politično poštenje. Govornik je žel za svoja izvajanja burno odobravanja.
Kot drugi govornik je nastopil naš tov. dr. Otokar Rybar. Dvorana se je zopet stresla od burnih in prisrčnih
ovacij in trajalo je par minut predno je zopet nastopil mir. Ako bi hotel opisati vsa njegova izvajanja bi to vedlo predaleč. Doteknil se je vseh perečih vprašanj, ki nam zadnja dve leti grenijo težko pridobljeno svobodo. Dosegli bomo ugodno rešitev jadranskega vprašanja, je rekel, če bode ves naš jugoslovanski narop razumel skupno delovanje; dosegli bomo, da bo naš narod postal sam svoj gospod, srečen in bogat, če odstranimo kapitalistične mahinacije in opustimo strankarske boje. Kakor ustanovitelj Nar. del. org. v Trstu, iz katere se je porodila NSS sem deloval nato, da se slovenski delavski sloji združijo v močno stranko na narodni podlagi in tako strnjeni pridejo do svojih pravic. Z veseljem sprejemam kandidaturo pri tej stranki, ki ne pozna strankarskega sovraštva ampak so ji dobrodošli vsi, katerim leži na srcu politično poštenje in blagostanje našega ljudstva. Ko je dr. Ravbar končal, ni hotelo biti konca prisrčnih ovacij.
Kot zadnji govornik je nastopil tov. Škrjanc, ki ie bil od množice prisrčno pozdravljen in ki je ob burnem odobravanju zaključil: Poslati moramo v konstituanto ljudi, ki vživajo splošno ljudsko spoštovanje!
Nato je prečital tov. predsednik Jarh sledečo resolucijo:
Stran 2.
»NOVA PRAVDA* cine 30. oktobra 1920.
36. štev.
Zborovalci zbrani dne 24. oktobra 1920 na javnem shodu NSS. v Mariboru odločno zahtevamo, da ukrene vlada pravočasno vse potrebno za preskrbo koroških beguncev, tako glede stanovanj kakor službe in sicer v najizdatr nejši meri.
Zahtevamo, da se predlogi, ki jih stavi odbor za koroške begunce v Mariboru v polni meri vpoštevajo. Objed-nem zahtevamo, da izda vlada takoj primerne odredbe proti koroškim nasil-stvom, ker bi bilo za ugled države sramotno, ako bi bili naši najboljši ljudje izročeni na milost in nemilost našim sovražnikom.
Zahtevamo, da obvesti vlada na primeren način najširšo evropsko javnost o nasilstvu Italijanov in Nemcev.
Istega dne popoldne se je vršil tudi dobro obiskan shod v Rušah. Nastopili so kakor govorniki tajnik NSS. Tone Vah tar, dr. Otokar Rybar in tov. Berščak. Njihova izvajanja so bila podobna onim pri dopoldanskemu shodu v Mariboru in so jim sledile tudi tu burne in prisrčne ovacije. Govoril je tudi gosp. dr. Lenart, pristaš SLS., ki je takoj od početka izjavil, da z zanimanjem zasleduje delovanje NSS. in da je uverjen, da bo ta stranka uspela. Povdarjal je med drugim, da je glavno, da skupno delujemo v blagor našega naroda, in da si nobene stvari bolj ne želi, kakor da bi obstoječo vrzel izpolnila NSS. in odpravila enkrat za vselej naravnost gnusni strankarski boj.
Ugodno presenečen po izvajanjih gosp. dr. Lenarta povzel je še enkrat besedo gosp. dr. Rybar in je pozdravil ta veseli pojav. Dotaknil se je slabih lastnosti našega političnega življenja, posebno še, da se v naših političnih bojih tako po nepotrebnem na najgrji način blatijo politični nasdrotniki. Nato je prečital tov. predsednik Jarh že navedeno resolucijo, ki je bila tudi tukaj sprejeta z viharnim odobravanjem.
Politične vesti.
Čudne
razmere.
Razmere, ki vladajo v Mariboru po raznih uradih so vse prej kakor primerne, da o vzornosti niti ne govorimo. Prideš na policijski prijavni urad in sprejme te prav po kanibalsko gospodična, s prav čudnim slovenskim narečjem, ki spominja človeka zelo na neprijazno nam makaronsko deželo. O prijaznosti ni duha ne sluha. Ko te tu na ne ravno prijazen način spravijo na cesto, greš na naš slavni magistrat. Čeprav je ura že štiri, ti ni dana sreča, da bi s katerim od gospodov mogel govoriti. Sluga ti pojasni, da gospodov pač ni, kedaj pa da bodo prišli, pa on ne ve. Seveda tudi tega ne zveš v prijaznih besedah. Od tu letiš na stanovanjsko komisijo, in na vratih čitaš, da ta slavna komisija sprejema milostno le ob sredah in sobotah in tudi tedaj tako kratek čas, da bi se moral, če bi hotel priti na vrsto, že ob polnoči postaviti pred vrata. In talco gre naprej, a čas beži in minul je dan a ti nisi ničesar opravil. Tako se godi človeku, ki po svoji zunanjosti in nastopu spada med »boljše sloje*. Kako neki se sprejema šele delavca in kmeta?! Mi ne bomo ponavljali, daje uradništvo tu radi ljudstva in ne ljudstvo zaradi uradništva, ampak pozivamo vsakega,
da v vseh uradih nastopa vljudno pa samozavestno in če ga uradnik, najvišji ali nnjnižji, sprejme na nevljuden način, naj slučai z navedbo imena uradnika in urada prijavi našeurn uredništvu. Zaveden slovenski uradnik se proti svojemu ljudstvu ne bodo nevljudno ponašal, nezavednežev in ne-olikancev pa v naših uradih ne potrebujemo.
Raje v smrt, kot nazaj v Split.
Zopet se je dogodil slučaj, ki kaže, kako žalostne so še ponekod razmere v naši armadi. V sredo popoldne seje zastrupil z lizolom neki vojak, ki je bil na dopustu v Ljubljani, pa bi se moral vrniti nazaj v vojaško službovanje v Split. Skrajni čas je, da vojna oblast nastopi z vso ostrostjo proti onim elementom v armadi, ki trpinčijo in mučijo na neverjetne načine ljudi, tako, da volijo ti raje smrt, kot povratek v vojaško službo. To je krik, ki ga vojaške oblasti ne smejo preslišati ako nočejo vedoma rušiti države.
Komunisti delajo razdor.
Mesarski pomočniki v Ljubljani so organizirani v NSZ. Položaj mesarskih pomočnikov v Ljubljani je skrajno žalosten in vsled tega je NSZ v zadnjem času započela boj za zboljšanje njih. položaja. Pri vladi so bila že pogajanja, ki so za pomočnike dobro uspela. Pogajanja s posameznimi mojstri še niso končana. To priliko so hoteli izrabiti komunisti in so sklicali v sredo 27. t. m. na prav hinavski način shod mesarskih pomočnikov pri Marenčetu na Dolenjski ce»ti. Naši fantje so se odzvali in dali raznim vsiljivim Tomcem tak odgovor, da si b'odo kumunistični gospodje v drugič premislili, še kedaj delati razdor med narodno-socijalističnim delavstvom. Zapeljivci delavstva, ostanite lepo pri svojih bratcih .in resno Vas svarimo priti še kedaj v stik z orjaško mesarsko roko.
Dnevne vesti.
Ali je to mogoče? Ljubljanska milijonarska veletrgovina Fr. X. U. se menda hoče ovekovečiti s tem, da nad vse »briljantno* plačuje svoie uslužbence. Dve kontorlstinji plačuje po 500 K, reci petsto kron, blagajničarko, ki pa že osem let žrtvuje svoje moči tvrdki, pa 600 K. Da tudi sluga ne zaostaja, mu odšteje 500 K mesečno brez vsakih dodatkov. Kako si ta tvrdka predstavlja preživljanje teh izkoriščanih, nam ni znano. Poleg tega pa varči z delavnimi močmi, menda vsled teh »briljantnih« plač. Merodajni fuktorji, kje ste ?
Zamenjava 2 in 10 kronskih bankovcev se bo v kratkem pričela. Izmenjali se bodo za */a	1	dinarske
bankovce, deloma pa tudi za kovan drobiž. Skrajni čas bi pač že bil.
Stanovanjski urad. — Mariborski stanovanjski urad nosi menda samo ime, ker da bi bil to v resnici, o tem zelo dvomimo. Nepotrebnih nemških hujskačev, ki nimajo nobenega poklica, kar mrgoli po Mariboru, uboge slovenske delavce, katerih eden ima družino, ki šteje 8 oseb, se pa deložira, ker ni-majq javnemu blagru obstoječega posla; da o preskrbi sob uradništvu in drugim slovenskim uslužbencem niti ne govorimo. Novi parlament bo imel do
volj posla predno bo očistil naš avgi-jev hlev. Pomagali mu .bomo pa tudi mi z vsemi nam na razpolago stoječimi sredstvi.
Sprejem nemških oficirjev v armado. V naši armadi še kar mrgoli ljudi nemške narodnosti, ki nosijo častniško uniformo naše vojske, ki so pa le z želodcem verni pripadniki naše države, s srcem in jezikom so pa za blaženo Avstrijo. Zato ni nič čudnega, če n. pr. v Mariboru slišiš v teh krogih toliko nemškega žlobudranja, da se mora narodno čutečemu človeku gnusiti. Če že brez teh ljudi ne moremo biti, naj se jih odpošlje takoj v kraje, kjer se govori samo jugoslovanski jezik in ko se ga bodo, hočeš nočeš, navadili, naj pa v božjem imenu zopet pridejo v mesta, kakor je Maribor. Obenem bi pa naši vojaški oblasti priporočali, da se, predno sprejme kakega dvomljivca v armado, informira poprej pri res narodnih ljudeh, ki do-tično osebo poznajo.
Prepozno kesanje. V Borovljah so pretečeno soboto hoteli puškarski mojstri izplačati svoje delavce v avstrijski valuti, čemur so se pa delavci uprli in zahtevali izplačilo v jugoslovanski valuti. Ti delavci, ki so kot pristaši soc. demokratske stranke pri plebiscitu skoro vsi glasovali za Avstrijo, bodo tam pač doživeli še tnarsikako bridko razočaranje.
Volilno gibanje.
Volilni shod nar. soc. stranke za
šentpeterski in poljanski okraj se vrši v sredo, 3. t. m. ob 7. viri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Somišljeniki ! Pridite vsi na shod in pripeljite s seboj svoje tovariše.
Sevnica. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas shod NSS.
Po kratkem pozdravu predsednika krajevne org. tov. Piši-a je razvil tov. Brandner v temperamentnem, globoko zasnovanem in vsestransko premišljenem govoru program NSS.
Prepričal je vse navzoče, da je mesta v naši stranki za vsakega proletarca, ki ima v sebi čut za socijalno pravičnost — ni pa prostora za one, ki bi radi na račun delovnih ljudi dobro živeli in izkoriščali nevedno in nezavedno maso.
Njegov govor je bil huda a pravična obsodba dosedajnega načina vladanja in še hujša obsodba ljudskih izkoriščevalcev in pijavk katerim veljaj naš neizprosen boj.
Dotaknil se je seveda tudi naše bolestne rane »Koroškega plebiscita« ter dokazal, da zadene največ krivde narodno predstavništvo, ki v najkritič-nejših minutah ni bilo zmožno velikih dejanj; to pa zaradi strankarske gonje vladajočih strank, ki je tudi največ kriva sramotnega poraza na Koroškem.
Zato proč z vsemi starimi preperelimi strankami, ki so nam naprtile toliko nepotrebnega gorja in uganjajo sedaj še naprej svoje demagoštvo.
Kdor hoče lepšo bodočnost — se mora na novo orijentirati in Uidi organizirati ter oddati svoj glas pri bodočih volitvah novim, čistim možem in strankam. Govornik je govoril iz srca vseh in žel za res krasna izvajanja burno in povsem zasluženo pohvalo.
Pridobili smo s tem tako lepo
uspelim shodom pač marsikaterega’ omahljivca, ki se še ni odločil in ni vedel ne kod in kam. Naš čas prihaja in če se bode na dan volitev vsak ozrl nazaj na žalostno preteklost — se bode tudi kaj lahko zavedel, kje je njegov prostor in kdo mu more ustvariti lepšo bodočnost.
Dopisi.
Iz Litije. Sin znanega nemškega trgovca miljonarjaLebinger-jaje postal goreč agitator za propadajočo klerikalno stranko. Nasičen od denarja, katerega so mu nanosili zaslepljeni kmetje za drago blago, hodi sedaj naše ljudstvo farbat z klerikalizmom. Hinko bi bil rad litijski župan, zato se hoče z agitacijo prikupiti šmarskemu dekanu, kateri hoče imeti vso oblast had litijsko in šmarsko občino (pa se mu kmetje ne dajo). Tudi dr. Mazek leta okrog in lovi ne-zavedneže, pa kakor se sliši bo malo uspeha, ker ljudje poznajo brezdomo-vinstvo in protisocijalistično navdah-njenje črne internacijonale in njenih agitatorjev ravno tako dobro, kot brez-domovinstvo rdeče internacijonale. — Hinko je bil sokol in narodnjak radi kšefta, sedaj je pa orel in klerikalec tudi radi kšefta, prav po judovsko, kakor mu bolje kaže.
Zagorje ob Savi. V soboto dne 23. t. m. je predavll v topliški šoli tovariš Fakin iz Ljubljane o zgodovinskem razvoju socijalizma in o sedanjih soci-jalisličnih programih in razlikah med njimi. Predavanje je bilo dobro obiskano in so sledili navzoči z največjim zanimanjem znanstvenim a lahko umljivim izvajanjem predavatelja, kateremu so za užitek tega večera iz srca hvaležni.
Celje. Urad za oskrbstvo različnih n e m š k u t ar s ki h ko-rifej, hoče, kakor se kaže, postati progovna sekcija j. ž. v Celju. Že večkrat se je čitalo v listih o proslulem Derengu kateri s svojo ženo vred se danes, dasi je možakar v jugoslovanski službi, noče znati slovenskega jezika. Kakor smo zvedeli, ni to posamezen slučaj, temveč se godi isto tudi pri drugih progovnih sekcijah, n. pr. Maribor jn Llubljana. V splošnem se opaža, da ravnateljstvo j. ž. v Ljubljani prote-žira vse bivše nemškutarje. Zvedeli smo, da je ravnateljstvo drž. žel. v Zagrebu premestilo 163 železničarjev, v Subotico, med katerimi se nahaja nad polovico protidržavnih elementov. Sicer nas veseli, da se znebimo takih ljudi, vendar opozarjamo ravnateljstvo na dejstvo, da zamore skupina takih ljudi državi resno škodovati. Kakšnega mišljenja so ti ljudje, nam kaže slučaj sprevodnika drž. žel. Rejšaka v Celju, ki je nedavno javno govoril, da spada slovenska Štajerska pravzaprav k Avstriji in Vojvodina k Madžarski. Zatrjeval je, da bo prišlo v teh dveh pokrajinah do plebiscita, ki bo odločil v prid Avstrije oz. Madžarske. Vemo, da se raznim nemškutarjem, pseudo komunistom možgani kisajo in da so to prazne čenč?, a vsekakor je treba sličnim ljudem zabraniti begati naše ljudstvo.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde *.
Odgovorni urednik : H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Razno drobnarijo, toaletne predmete, stročnice in papir za svalčice, potne košare, pletarske izdelke itd. na drobno in debelo
JOSIP MARTINC
relctrgovlna z Kalan erljo
MARIBOR
Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča v obilen obisk
Copetti J^idor
gostilničar — Dravska ulica, Maribor.
¥ nobeni hiši, kjer so otroci, ne sme manjkati
Moj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo In pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom
Cena 20 kron.
Dobiva se v Ljubljani v
Zvezni knjigarni, Marijin tro 8 Zvezni tiskarni, Stari trn 19,1.
Kavarna „Pri Dravi"
Franjo Hetzl
Maribor
se priporoča v obilen obisk.
Najtopleje se priporoča mesar in gostilničar
p j p	r^* 4 • v • v
Stefan Filipčič
KONJICE.
Hotel „Union“
Maribor vsaki večer ob 19 (7.) uri
ciganski
koncert
ananpga Joško SllhaJ-lovlča ir ZHgr«*bH.
Natočnikom!
Pri naročevanju pošiljajte uprav-ništvu natančen naslov I