FOTO:
Vsebina
Nekaj se je premaknilo..............................................................3
Od tu in tam	4,	5,	6
■ Razporejanje delavcev.................................................................6
»Posebno zadovoljstvo me prevzame, ko nekdanjo stranko
ponovno pridobim«.................................................................7,8
■ Ne mislite, da se to ne more zgoditi tudi Vam.........................................8
Investicije niso izjema.............................................................8
Pustimo času čas...............................................................9,	10
■ »Potrebujemo kulturo odprtega dialoga«...............................................10
Rafinerija v težavah zaradi drage surove nafte.....................................11
Kmalu biodiesel iz Nafte Lendava...................................................11
Nafta Lendava uspešno nadaljuje zelo zahtevne ekološke sanacije ...................11
Prijeten, zabaven in strokovno podkovan Petrolov kotiček ..........................12
Pregnali smo zimo.......................................................................13
■ Racionalno in še enkrat racionalno!..................................................14
Okoljski vidiki poslovanja z naftnimi derivati in drugim blagom.............. 15,	16
Kdo je odgovoren za nesreče pri prevozu nevarnega blaga............................17
Začeli smo s certifikacijo sistema za ravnanje z okoljem ..........................18
Nova pomlad življenja..............................................................18
Evropska unija ....................................................................19
V letu 1999 .......................................................................20
Nova sezona prvakov................................................................21
Novice iz sveta....................................................................22
Prišli - odšli.....................................................................23
PETROL
Časopis izdaja Petrol, d.d., Ljubljana
Ureja uredniški odbor: Bojana Pečko, Rajko Muljavec, Štefan Prša, Jelka Kušar (urednica),
Oblikovanje: Petrol trgovina-maloprodaja, Iris Lukšič, Tehnična ureditev: Janez Jerala,
Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50, Vodstvo podjetja: dipl. prav. Janez Lotrič, predsednik uprave Nadzorni svet: dr. Miran Mejak, predsednik, Naklada: 2300 izvodov, Tisk: DeloTČR,
Priprava naslovnice: SOLOS d.o.o.
______________________________________________________________________________________H
12 Prijeten, zabaven in strokovno podkovan Petrolov kotiček
13	Pregnali	smo	zimo
15, 16 Okoljski vidiki poslovanja z naftnimi derivati in drugim blagom
1	Ko	bi	bila	vsaj	kaplja!
Namesto uvodnika
Nekaj se je premaknilo
Pri poslovanju se vse vrti okrog zaslužka. Brez njega se podjetje ne more razvijati in zaposleni so nezadovoljni. Če ni razvoja, tudi ni napredka, nezadovoljni delavci pa ne pomagajo vleči voza tako, kakor bi bilo potrebno. In lastniki ostajajo vse bolj praznih rok.
Brez težav in problemov ne gre nikjer. Tudi v Petrolu jih je bilo vedno dovolj, vendar moramo danes priznati, da nam je po drugi strani nekoč šlo dobro. Gradili smo bencinske servise ter s tem povečevali svojo trgovsko mrežo in promet, plače so bile daleč nad povprečjem. Potem seje začelo ustavljati. Novi, celo obnovljeni bencinski servisi so bili vedno redkejši, plače nižje. V zadnjih mesecih res niso več padale, vendar tudi niso take, da bi se sodelavci zaradi njih raztrgali pri delu.
Stokrat je bilo že povedano in napisano, kje tiči razlog za vse to. Pa naj ponovim še stoprvič - v nizkih in vedno bolj izničenih maržah doma ter v rastočih cenah surove nafte in naftnih derivatov na svetovnem trgu. V Petrolu smo storili vse, kar je bilo v naši moči, prepričevali smo vlado in ji dopovedovali, kam vodijo njene odločitve, pomagali smo ji pripraviti model za oblikovanje cen, nato pa čakali, pričakovali in upali. Na dogajanje na svetovnem naftnem trgu naš vpliv ni segal. Toda cene niso bile previsoke samo za nas. Veliki so začeli pritiskati na proizvajalce surove nafte, naj povečajo črpanje, in vsi so nestrpno čakali, kaj bo prinesla redna polletna konferenca Opeca.
Potem je prišel konec marca in z njim najpomembnejša dogodka za naše, Petrolovo, življenje. Članice Opeca so se 28. marca dogovorile, da bodo skupno dnevno proizvodnjo povečale za 1,71 milijona sodčkov, kar je pripomoglo, da je cena surove nafte takoj po odločitvi nekoliko padla, ne moremo pa pričakovati, da bi se občutno znižala. Torej s te strani ne bomo dobili »podpore«. Dva dni pozneje je naša vlada sprejela model za oblikovanje cen v Sloveniji in določila izhodiščno ter najvišjo maržo, vendar jo bomo smeli uveljaviti postopno glede na padanje naftnih cen na svetovnem trgu. Po mnenju ministra Senjurja takrat, ko bo sodček surove nafte stal 21 ali 22 dolarjev.
In kaj to pomeni za Petrol? Predsednik uprave Janez Lotrič: »Sprejem modela je pozitiven korak naprej, a še ne rešuje problemov, ker je sedanja marža prenizka. Vendar upamo, da bomo po tej poti prišli do pogojev, ki nam bodo omogočili normalno gospodarjenje.«
Jelka Kušar
Pot od nastanka do sprejema modela je bila dolga, naftna podjetja pa bodo morala še naprej zategovati pas
Medtem ko so naftna podjetja v Sloveniji že nekaj časa sama oblikovala cene srednjih destilatov, je ceno bencinov določala vlada. Lani avgusta pa je bil sprejet zakon o kontroli cen, ki pravi, daje cene možno oblikovati po določenem mehanizmu. Kmalu zatem smo v Petrolu ustanovili strokovno skupino, ki naj bi pripravila model za oblikovanje cen motornih bencinov v Sloveniji. Najprej je preučila modele, ki jih uporabljajo v državah Evropske unije, nato se je pogovarjala s predstavniki svetovalne ustanove Arthur Andersen, ki je že leta 1996 sodelovala pri pripravi prvega modela, prav tako pa tudi s prof. Mencingerjem, prof. Boletom, prof. Križaničem in prof. Kovačem, primerjala je dejanske cene iz zadnjih treh let s cenami, oblikovanimi na osnovi modela ter izmenjala mnenje s predstavniki nekaterih naftnih družb, s katerimi ima Petrol poslovne odnose. Prav tako smo v Bruxellesu obiskali predstavnike XVII. oddelka, ki skrbi za področje nafte in naftnih derivatov, ter predstavnike Europie, ki zastopajo interese naftnih družb pri organih EU in se tudi z njimi pogovarjali o izkušnjah posameznih držav pri uvajanju modela za oblikovanje cen. V mesecu oktobru smo pripravili končno delovno obliko svojega modela in jo predstavili vodstvu OMV-lstrabenza, ki je v celoti soglašalo z gradivom, tako da smo ga pristojnim ministrstvom predložili kot skupni predlog modela.
Model za oblikovanje cen motornih bencinov smo posredovali ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ministrstvu za gospodarske dejavnosti in ministrstvu za finance, v vednost pa tudi predsedniku vlade, ki smo ga obenem seznanili z idejo ministra Senjurja, naj bi ustanovili mešano strokovno skupino, v kateri bi bili predstavniki ministrstev in naftnih družb, ki bi strokovno presodili vsebino modela. Model smo predstavili tudi predstavnikom GZ, strokovnjakom in predstavnikom ostalih energetskih družb v Sloveniji, ki so ga pozitivno ocenili. Pozitivno mnenje nam je poslal tudi ekonomski inštitut pravne fakultete. Na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj pa so medtem pripravili tri inačice modela, ki smo jih v Petrolu analizirali in ugotovili, da je eno možno primerjati z našim modelom, za dve pa smo menili, da nista sprejemljivi.
Konec januarja smo na usklajevalnem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Petrola, Istrabenza in ministrstva za ekonomske odnose, analizirali posamezne modele in izhodišča ter se dogovorili, da si bodo sodelavci ministrstva v Petrolu ogledali možnosti za tekoče spremljanje raznih kotacij motornih bencinov, kar so tudi storili.
30. marca je vlada končno sprejela model za oblikovanje cen, po katerem bodo naftna podjetja določala cene motornih bencinov in sicer na podlagi kotacij na sredozemskih borzah in tečaja dolarja. Obenem je vlada določila naftnim trgovcem bruto maržo, ki je nižja, kakor so jo predlagala podjetja. Predlog naftnih družb je namreč v formuli za izračun cene motornih bencinov (pred dajatvami) vseboval bruto maržo v višini 80 odstotkov povprečne bruto marže, ki jo imajo v državah Evropske unije, preostalih 20 odstotkov pa naj bi dograjevali na bruto maržo postopno in skladno z uresničevanjem programa za gradnjo 90-dnevnih blagovnih rezerv naftnih derivatov v Sloveniji predvidoma do leta 2005. V absolutnem znesku bi to predstavljalo maržo v višini 17 tolarjev pri litru motornega bencina, vsebinsko pa bi tako slovenske naftne družbe morale poslovati po kriterijih, ki veljajo v sorodnih podjetjih članic EU. Za Petrol bi to ob skrajno racionalnem poslovanju in rahli rasti prodaje pomagalo ustvarjati dobiček s stopnjo donosnosti, kakršno od naše družbe pričakujejo lastniki.
Vlada se je odločila nekoliko drugače. Namesto 17 tolarjev bruto marže je za spodnjo in začetno raven določila 5,45 tolarja pri litru bencina. Tako opredeljena raven marže pa se sme povečati samo tedaj, če bodo padale nabavne cene na svetovnem trgu, pri čemer je potrebno upoštevati tudi vpliv ameriškega dolarja, znesek marže se sme povečati toliko, kolikor bodo padle nabavne cene. Razliko, ki bo nastajala pri padanju cen na svetovnem trgu, smemo naftna podjetja prenašati v maržo samo do višine 10,45 tolarja pri litru, kar obenem pomeni zgornjo dopustno raven naše marže.
Kaj torej pomeni sprejem modela za oblikovanje cen motornih bencinov za Petrol?
Dolgoročni sistemski pogled lahko vsekakor ocenimo pozitivno, če ne že kar za zgodovinski premik na poti do liberalizacije cen zadnjega naftnega derivata v Sloveniji. Slabost modela, če gledamo dolgoročno, je višina opredeljene zgornje ravni marže, ki še vedno ne pokriva vseh naših stroškov v logistični verigi, saj bomo »prekratki« za 1,55 tolarja pri litru, prav tako pa tudi ni zagotovljenega donosa za naše lastnike. Kratkoročno pomeni sicer boljšo situacijo kakor pred sprejemom modela, vendar nam manjka do vsote, s katero bi pokrivali vsaj vse potrebne stroške, celih pet tolarjev pri litru. Model res omogoča, da spreminjamo ceno vsakih 14 dni, če je razlika primerjanih cen večja kakor 1,5 tolarja pri litru, skladno z zniževanjem cen na svetovnem trgu pa bomo smeli polniti vrečo z maržo do ravni 10,45 tolarja pri litru.
Kaj je torej naši cilj v sedanji situaciji?
Ohranjati rezultate prodaje na ravni, kakršne smo dosegali v prvem četrtletju leta, in sami po sebi dokazujejo, da smo na trgu uspešni, ohranjati poslovanje, s katerim ne bomo presegli stroškov iz prvega četrtletja, in kažejo, da smo se obnašali skrajno racionalno, obenem pa vsako znižanje stroškov vpliva na povečanje marže, česar se moramo nenehno zavedati. Brez dvoma model predstavlja začetek tvornega sodelovanja slovenskega naftnega gospodarstva s pristojnimi vladnimi organi - torej bomo s tem sodelovanjem nadaljevali.
Velike naloge in cilji terjajo tudi veliko trdega dela in volje, česar pa nam, petrolovcem, ne glede na trenutno situacijo, ne manjka.
Mariča Lah
B
Od tu tam
Priprave na sezono 2000
V OEM Celje smo sklicali sestanek poslovodij bencinskih servisov, na katerem smo se seznanili z rezultati prodaje, s trenutno situacijo v Petrolu in s tem povezano cenovno politiko ter se pripravili za delo in doseganje čim boljših rezultatov v letu 2000. Direktor nas je seznanil z rezultati prodaje v prvih dveh mesecih leta in pri tem ugotovil, da so prodajni rezultati izredno spodbudni, da pa jim fizični pokazatelji iz znanih razlogov žal ne sledijo in lahko rečemo, da so slabi. Razveseljivo je, da se dobra prodaja dodatnega asortimenta nadaljuje, tako da je za 46 odstotkov večja kakor v enakem lanskem obdobju. Izredni rezultati so pri skupini galanterija in cigarete, predvsem pri tehničnem blagu. Ne moremo pa biti zadovoljni s prodajo avtoplaščev in ostalih izdelkov iz gume, zato bomo morali vložiti v delo več napora. Pri prodaji prehrambenega blaga pa se rezultati izboljšujejo. Posebno razveseljivo je, da prodaja raste na vseh bencinskih servisih, kjer smo na novo uvedli samopostrežbo.
Osrednja tema sestanka je bilo oblikovanje odgovornosti poslovodij na bencinskih servisih in opredelitev njihovega statusa. V ta namen je bilo še posebej poudarjeno:
• sedanjo miselnost o »poslovodji izvrševalcu« je potrebno spremeniti in dograditi na drugo raven, kar pomeni, daje poslovodja mana-ger svoje enote, bencinskega servisa, ne glede na to, ali je v najemu ali ga upravlja Petrol,
• ob takem načinu razmišljanja so poslovod-
je soodgovorni za kreiranje poslovne politike, hkrati pa so jo dolžni tudi zagovarjati in skrbeti, da so uresničujejo vsi zaposleni,
• skozi vse to se jasno postavlja odgovornost za doseganje prodajnih rezultatov, vezanih na planske dokumente.
Da bi vse to dosegli in zagotovili poslovodjem mesto, ki jim gre, je potrebno še naprej nadgrajevati in izboljševati obliko in način informiranja in nagrajevanja. Poleg zastavljenih ciljev pri doseganju dobrih rezultatov v prodaji pa je nedvomno pomembno obvladati tudi vse stroške, za kar poslovodja - manager tudi odgovarja.
Drago Prtenjak
V prejšnji številki je pod prispevkom iz Celja izpadel podpis avtorja. Cirilu Piršu se opravičujemo!
Domiselno urejena trgovina
Ekipa bencinskega servisa Hrušica I je v mesecu decembru zmagala v akciji »Najlepše urejeni bencinski servis«, v pustnem času pa je ponovno dokazala, da je nagrada prišla v prave roke. Poslovodja Blaž Knific in člani njegove ekipe se zavedajo, da za proizvod ni pomembno le to, da se na prodajnem mestu pojavi, ampak tudi, kje in kako se bo v trgovini predstavil kupcu. Čeprav je trgovina dobro urejena, se še vedno najde prostor za posamezne izboljšave. Odobrena sredstva, ki znašajo 5.000 tolarjev, so res skromna, a velika mera lastne pobude, iznajdljivosti in idej je pripomogla do vzorno aranžirane trgovine, ki povezana z za-
vzetim delom zaposlenih vodi k skupnemu cilju -zadovoljnemu potrošniku, večji prodaji in s tem tudi k boljšemu zaslužku.
Jože Smolič
Promet raste
Ko je bilo skladišče v Kopru ukinjeno, smo stranke v svoji enoti začeli oskrbovati iz Zaloga in Ajdovščine. Sprememba je bila velika, projekt zahteven in za priprave je bilo potrebnega precej časa. Stranke so nam sicer pisno razložile, kaj pričakujejo od nas, vendar smo se z njimi tudi ustno pogovorili ter tako natančneje izvedeli za njihove potrebe in želje. Poleg tega smo morali izdelati natančen makrolokacijski načrt, po katerem vozniki na najbolj ekonomičen način dostavljajo blago veleprodajnim kupcem, med katerimi je največ avtomehaničnih in vulkani-zerskih delavnic. Naročila sprejema naš referent, ki pa ni samo zapisovalec potreb, ampak kreativno sodeluje s kupci, to se pravi, da jih pokliče, jih pomni, da določenega blaga že dalj časa niso naročili, ali pove, kaj imamo novega. Obenem predstavlja podporo potniški službi, saj trgovski predstavniki ne morejo sprejemati tekočih naročil.
Ko smo zaprli koprsko skladišče, je stranke predvsem skrbelo, kako bo takrat, kadar jim bo nenadoma zmanjkalo posameznega blaga, če bomo poslej dobavljali samo ob določenih dnevih. Hitro smo jim zagotovili, da bomo v takih primerih dostavljali intervencijsko in naj se ne bojijo, da bi po naši krivdi ostali kdaj praznih rok.
Zdaj je delo že utečeno in dejstvo, da promet raste, nam potrjuje, da dobro delamo.
Slavko Slavec
S kupci tudi drugače
V okviru sindikata enote Ljubljana - veleprodaja že nekaj mesecev ljubiteljsko deluje košarkaška ekipa. Fantje se srečajo vsak teden in nekega večera pod koši se je fantom, ki so tekmovalnega duha, porodila ideja o dvoboju. Toda kje najti nasprotnike? Ob vsakodnevnem delu in pogovoru s kupci se je ideja razširila po skladišču in med mnogimi kupci. Kar naenkrat sta se pojavila dva interesenta s podobnima ekipama in željami -Traig in Snaga. Oba sta naša dolgoletna in lojalna kupca in zadeva s tekmo se je tako fantom kakor njihovemu vodstvu zdela zanimiva. Rečeno-storjeno. Organizacija je stekla s polno paro, dvorana v OŠ Sostro je bila rezervirana, ekipa pripravljena. Prvo tekmo smo odigrali februarja s podjetjem Traig. Zmago so si priborili vrli Dolenjci, čeprav so naše fante spodbujale številne in zelo glasne navijačice, ki so si resnično dale duška ob
□
[‘»■pic
Vsa trgovina je bila v znamenju pusta
Klic k prenovi
prr| Med bencinskimi servisi, ki nikakor ne morejo učakati prenove, t . J čeprav bi si jo prav gotovo zaslužili, je bencinski servis Žlebič pri 'žZr Ribnici. Vedno so se pojavljale nekakšne administrativne ovire,da ni prišel na vrsto, čeprav se redno pojavlja v investicijskih planih že skoraj desetletje. Na objektu je vse tako dotrajano, da se manjši posegi ne splačajo več, skupna rezervoarska kapaciteta pa znaša komaj 60 m3.
Če bomo s prenovo še čakali, bo objekt že tako star, da bo	J
prešel pod spomeniško varstvo, se radi pošalimo, in kaj	I
drugega kakor čakanje na boljše čase in šala nam niti	g
ne preostane.	/
Zob časa je že tako načel objekt, da se kruši be tonski nadstrešek in iz bet li pa k sreči
padajo na tla takrat, ko ni Prodajalci so potrpežljivi i izgubili upanja, da bo enk njihov servis prišel na vrst Upajmo, da bo to kmalu
Andrej Gerjevič
postavnih in golonogih fantih. Toliko »belih« nog na kupu res ne vidiš vsak dan. No, priznati moram, da tudi naši fantje niso bili ravno od muh. Med košarkarske ase se res ne bi mogli prišteti - so se pa borili do konca. Po tekmi je bila za goste prirejena še pogostitev v gostilni »Pri Micki«, kjer so se nekateri zabavali dolgo v noč in kovali načrte za košarkaški revanš na Dolenjskem.
Toda petrolovce je čakala še druga preizkušnja in sicer s podjetjem Snaga. Tekma je bila organizirana v mesecu marcu. Borba še hujša, in zmaga je tudi tokrat pripadla boljšim. Pogrešali pa smo burne navijačice, ki so obljubile »plesni nastop« pri povratnih tekmah. Upajmo, da se bo iz tega še kaj izcimilo. Sicer ni najbolj pomembno zmagati, ampak sodelovati. Kljub vsemu pa se počutimo zmagovalci, saj smo navezali pristne odnose z dvajsetimi fanti, ki se bodo še nekaj časa radi spominjali prijetnega druženja s petrolov-ci. Če ne drugega, jih bo na Petrol spomnila podarjena majica, ki jo je vsak prejel. Dobre poslovne odnose smo s takimi gestami še bolj poglobili. To je le dokaz več, da prave kupčije in poslovni odnosi nastajajo le z utrjevanjem prijateljskih vezi, ki pa ne nastajajo v pisarnah.
Roman Mazi
Kupce poskušamo prijetno presenetiti
■RM V mesecu marcu smo poleg ustaljenih E j J vsakodnevnih aktivnosti za povečanje prodaje še posebno veliko pozornosti posvetili pospeševanju prodaje in začeli »pozicionirati« blago na bencinskih servisih. Ob tem smo seznanili poslovodje in njihove pomočnike s pravilnim razvrščanjem blaga na prodajnih policah, ki bo naše stranke še bolj pritegnilo k ogledu in nakupu široke ponudbe. To smo izvedli tudi v praksi in skupaj s sodelavci iz službe za podporo maloprodaji pre-
m •
uredili bencinski servis na Valvazorjevi v Mariboru. Prvi rezultati so že pokazali, da se prodaja nekaterih artiklov na tem objektu povečuje. Aktivnosti torej niso bile zaman in le tako bomo onemogočili vse večjo konkurenco. V Petrolu pa se v primerjavi z drugimi posebno trudimo zadovoljiti stranke, kar je pokazala tudi akcija »Prijazen bencinski servis«, ki smo jo organizirali zato, da bi strankam kar najbolj prijazno postregli in jim že ob točenju goriva pokazali, da skrbimo zanjo. In da bi akcija resnično zaživela, smo na dveh bencinskih servisih dodatno zaposlili študenta.
Na bencinskih servisih se tako vedno dogaja kaj novega, kupce pa poskušamo prijetno presenečati tudi ob drugih akcijah, na primer ob dnevu žensk ali ob pustu. Neprestana skrb za bolj kakovostne storitve in usluge pa že kaže prve rezultate v dobri prodaji vseh vrst blaga v prvih treh mesecih leta.
Valerija Rojc
Petki v Petrolu
vis na izrazito konkurenčnem območju. Tudi način obveščanja in zahvala zvestim kupcem v obliki, ki jo je uporabil v eni od številk glasila članov društva KUD Zavila Idrija »Zavilčan«, lahko prevesi jeziček na tehtnici za odločanje o nakupu v Petrolu.
Ivan Pipan
V Petrolovem maloprodajnem trgovanju sta boj za zadržanje dosedanjih kupcev, še bolj pa želja po pridobitvi novih, vsak dan večja. Za doseganje zastavljenih ciljev se vsi skupaj borimo na raznih ravneh, po različnih in vedno najboljših močeh. Na bencinskem servisu je veliko vsakodnevnih del in nalog, od trgovsko-komercialnih, organizacijskih, kadrovskih, tehničnih do informativnih. Zadnjo funkcijo je dodal naš temperamentni poslovodja iz Idrije Miroslav Likar, ki že leta uspešno vodi bencinski ser-
Petki v Petrolu
PETEK
V petek, 11. februarja 2000 je prišlo na bencinskem servisu Idrija do eksplozije in manjšega požara. Za neljubi dogodek je poskrbela mlada dama iz Čekovnika. Ker imajo v vasi Čekovnik novo cerkev, so se odločili, da bi bilo lepo, če bi imeli še bencinski servis. Gospa je pripeljala na idrijski servis, vtaknila iztočno pipo v rezervoar svojega avtomobila in speljala. Mislila je, da bo s svojim močnim jeklenim konjičkom odpeljala črpalko v Čekovnik. Toda glej ga zlomka, monterji Petrola so jo dobro pritrdili, strgala se je le iztočna cev in gorivo se je razlilo po cestišču. Malo kasneje pa je zaradi koncentracije hlapov prišlo do eks-
Med stalnimi gosti v hotelu Špik so tekmovalne ekipe v smučarskih skokih, ki pridejo pomerit svoje moči na planiško skakalnico. In tako je bilo tudi letos. Poleg zaposlenih v hotelu pa se jih najbolj razveselijo mladi, ki občudujejo pogumne skakalce in jih sledijo, kamor le morejo.
Med najbolj priljubljenimi skakalci je dvakratni skupni zmagovalec (sezona 1998/1999 in 1999/2999) v svetovnem pokalu Nemec Martin Schmidt, ki se je pred hotelom Špik postavil pred objektiv fotoaparata skupaj z mladimi petrolovci
Jože Gostiša
plozije in požara. Ker bodo prebivalci Čekovnika na bencinski servis še malo počakali, jih vabimo, da nas še naprej pridno obiskujejo in se oskrbujejo na bencinskem servisu Idrija.
Spet petek
Mediji so na ves glas razglašali, da se bodo podražili naftni derivati in plin. Že od jutranjih ur so varčni Idrijčani in okoličani pridno obiskovali naš servis, polnili rezervoarje jeklenih konjičkov in nalagali plinske jeklenke v prtljažnike svojih avtomobilov. Reka avtomobilov je presahnila šele ob enaindvajseti uri, ko smo servis zaprli. Vsem se prav lepo zahvaljujemo in se priporočamo.
Miroslav Likar
Razporejanje
Z najnovejšimi spremembami in dopolnitvami pravilnika o delovnih razmerjih je med drugim natančneje urejeno tudi razporejanje delavcev.
Razporejanje« pomeni pravico in obvezo delavca, da na podlagi odločbe delodajalca ali sodbe sodišča trajno ali začasno opravlja delo na drugem delovnem mestu.
V slovenski pravni ureditvi velja načelo svobode dela, to pomeni, da ima vsak pravico izbrati delovno mesto in na njem ostati. V resnici pa se organizacija delovnega procesa stalno spreminja, prav tako tudi tehnika in tehnologija, zato je nekatere delavce potrebno razporediti na druga delovna mesta. Razlogi za prerazporeditev pa se lahko pojavijo tudi pri zaposlenem, na primer če delno izgubi delovno zmožnost.
In kadar se to zgodi, delavca razporedijo na delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim. Če pa ugotovijo, da delavec nima potrebnega znanja oziroma da ni zmožen opravljati dela na novem delovnem mestu ali da ne dosega pričakovanih rezultatov, ga lahko delodajalec, se pravi Petrol, razporedi na delovno mesto, ki mu bo ustrezalo in ga bo zmožen opravljati. Če pa takega dela oziroma delovnega mesta ni, delavcu preneha delovno razmerje.
S takim razporejanjem zasledujejo v podjetju dva cilja:
odpraviti monopol nad delovnim mes-
tom in slabo, neustrezno delo,
omogočiti delavcu delo, ki ga bo zmožen opravljati kakovostno in brez težav. Seveda je postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti okvirno urejen v zakonih, podrobneje pa v kolektivnih pogodbah. Delodajalec se mora namreč držati določenih pravil, s čimer je onemogočeno nagajanje delavcem. V Petrolu pa smo s spremembami pravilnika o delovnih razmerjih ta postopek še bolj natančno uredili.
Postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti delavcev je sestavljen iz dveh faz, iz predhodnega in rednega postopka.
1. Predhodni postopek predstavlja spremljanje delavčevega dela v obdobju najmanj 30 dni, vendar ni nujno, daje neprekinjeno.
2. Redni postopek vodi pooblaščena oseba, to pa je v Petrolu lahko predsednik ali član uprave, izvršni direktor, direktor sektorja in direktor note. V tej fazi mora pooblaščeni delavec opraviti z zaposlenim razgovor, o katerem vodi zapisnik. Delavec pa ima pravico do vpogleda v zbrano dokumentacijo in sme povedati svoje mnenje. O začetku postopka morata biti obveščena tudi sindikat in svet delavcev.
Če pooblaščeni delavec po opravljenem
postopku na podlagi dokumentacije in razgovora z zaposlenim ugotovi, da delavec nima ustreznega znanja in zmožnosti oziroma ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ga predsednik uprave razporedi na delovno mesto, ki ustreza delavčevemu znanju in zmožnostim. To je lahko tudi delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, kakor jo ima delavec.
Lahko pa se zgodi, da delodajalec nima drugega ustreznega delovnega mesta za delavca, ki mu v takem primeru preneha delovno razmerje. Ker gre za bolj občutljivo vprašanje kakor pri razporeditvi, o zadevi ne more odločati posameznik, pač pa je pristojna posebna komisija, ki jo sestavljajo direktor Sektorja za ravnanje s človeškimi viri, direktor Sektorja za pravne zadeve in izvršni direktor oziroma osebe,ki jih oni pooblastijo.
Postopek je torej natančno določen, prav tako pooblastila in pristojnosti, kar zagotavlja delavcu pravno varstvo, pomembna pa je tudi vloga sindikata, ki ima možnost, da sodeluje (spremlja?) pri postopku.
Nina Milač
□
Jožef KOREN:
»Posebno zadovoljstvo
me prevzame, ko nekdanjo stranko
V Petrol je prišel pred 34 leti in začel delati kot prodajalec na bencinskem servisu, postal poslovodja v skladišču in napredoval v prodajnega referenta, nato v vodjo prodaje. Ob reorganizaciji obeh naftnih podjetij leta 1985 je odšel i/ Istrabenz - res ne prostovoljno, a se je dobro znašel in na to obdobje nima prodajni predstavnik za šrednje destilate	slabih spominov. Kljub temu ga je vleklo nazaj v Petrol.
V 20 letih mi je zlezel pod kožo in ko sem se spet lahko vrnil v to hišo, sem bil zadovoljen. Delal sem kot komercialni predstavnik v Ljubljani in na Notranjskem, prodajal pa sem vse vlago, DAS, goriva, maziva... In ko smo se reorganizirali in je bil objavljen razpis za prodajnega predstavnika, sem se takoj prijavil, odšel na testiranje in bil izbran. Obdržal sem prejšnje zemljepisno področje, zadolžen pa sem za prodajo srednjih destilatov.
Prej ste ponujali vse blago, zdaj skrbite samo za srednje destilate.
Ne, ne ločimo tako strogo, delo prodajnih predstavnikov se nekoliko prekriva. Obiščem stranko, ki kupuje predvsem srednje destilate, in če potrebuje na primer tudi gume, motorno olje, ali čistila, ji dam osnovne informacije, ali pa se kar dogovoriva za posel. Le kadar gre za večje naročilo, vključim sodelavca. Nikdar pa ne rečem, da o nekem blagu ničesar ne vem in bom zato poslal kolega. Vsak prodajni predstavnik je sicer zadolžen za določeno blago, vendar med seboj tesno sodelujemo.
Plačo vam izračunajo na osnovi opravljenega prometa. Komu pa pripade zaslužek na primer od motornega olja, če ga prodate vi?
Če jaz prodam motorno olje, gre na račun sodelavca, ki je zanj odgovoren, če on poda kurilno olje, je zaslužek moj. To se pokriva, saj ne moremo povsem strogo ločiti in tudi kupci bi najbrž nekoliko čudno pogledali, če bi se štirje prodajni predstavniki iz istega podjetja srečevali pred njihovimi vrati.
Drugače je pri velikem porabniku, na primer pri transportnem podjetju, ki potrebuje večje količine plinskega olja, pa gum, motornega olja. Tja gremo vsi. Sicer pa v
takih podjetjih ne kupuje vsega blaga en sam človek, tako da gre vsak od nas k drugemu nabavniku, ali pa po dva skupaj.
Ali pride kdaj med vami, prodajnimi predstavniki, do kakšnih nesporazumov, ker je nekdo več delal na račun drugega?
Ne, ne pride. Vsaj jaz ne poznam nobenega primera, da bi se zato med seboj grdo gledali. Naši odnosi so dobri, in vzdržujemo redne stike. Srečujemo se tudi na sestankih v enoti, kjer se pogovorimo o delu in dobimo vsak svojo zadolžitev. Lahko rečem, da sodelujemo dobro in korektno.
Ali se pogovorite tudi o tem, kako bi se bilo koristno obnašati do posamezne stranke? Ali svoje ideje povežete ali dela vsak po svoje?
V enoti imamo redne delovne sestanke, na katerih se posvetujemo o vseh zadevah, o prodaji, prometu, plačevanju računov, planu, o pogodbah, ki bodo potekle, o sodelovanju s posameznimi strankami in lahko zatrdim, da so ti sestanki konstruktivni in koristni. Poleg tega vsak teden pošiljamo v enoto pisna poročila.
Verjetno se o delu pogovorite tudi takrat, ko se slučajno srečate v enoti.
Tako je. Tam se sicer bolj redko srečamo, vendar je glavna tema vedno problematika na terenu.
Spremljati morate tudi plačevanje računov.
Vsekakor. Ena od osnovnih nalog je v tem, da pred vsakim obiskom kupca pogledamo, kaj kupuje, ali uresničuje pogodbo, kako plačuje, ali ima kaj zapadlih dolgov. In na podlagi dokumentov se o
tem pogovorimo ob obisku. Če stranka zamuja s plačili, se poskušamo dogovoriti, kako bo zadevo rešila. V enoti imamo pa sodelavko, ki plačila redno spremlja in če ugotovi, daje naročil blago nekdo, ki ni poravnal starih računov, me vpraša, ali sem se z njo kaj dogovoril. In o takih problemih se pogovarjamo tekoče vsak dan. Občasno pa sodelavka pripravi spisek dolžnikov, ki mi ga izroči, jaz pa ji nato pisno v nekaj dneh odgovorim, kaj sem naredil v tej zvezi.
Morate pripravljati veliko pisnih poročil?
Dobro leto veliko pisno komuniciramo -preko elektronske pošte, tako da se nihče ne more izgovarjati,kaj je povedal, česa ne. Meni je tak način dela zelo všeč.
Vam pisanje vzame veliko časa?
Ne pretirano, vsekakor pa v začetku več, ko človek še ni vešč. Zlasti na računalnik se mora navaditi, če ni ravno najmlajši.
Kaj vas pri delu najbolj prizadene?
Najbolj prizadene? Ne vem, morda če se trudim in sem prepričan, da sem storil vse, kar bi bilo za kupca koristno, in prisluhnil njegovim željam, potem pa mi reče, da me ni razumel. To me prizadene, ker mi daje občutek, da naloge nisem izpeljal tako, kakor bi moral. Takih primerov skoraj ni, včasih se pa le dogodijo, in potem sem slabe volje, ker vem, da sem se potrudil po najboljših močeh, kupec pa je razumel drugače.
Kaj pa je potem najlepše pri delu?
Zelo lep je občutek, ko vidim, da sem uspel, da zadeva lepo teče brez večjih
----------------------nadaljevanje	na	8.	strani
u
Ne mislite, da se to ne
Kadar omenjamo delovne obveznosti zaposlenih na bencinskih servisih, pogosto pozabljamo na drobne nepomembnosti, ki nam rešujejo probleme. Vsakdanje srečevanje s strankami pa tem ljudem izostri občutek za ocenjevanje strank. Ena izmed mnogih žrtev vlomov v avto sem bila tudi sama. Vlom se je zgodil 22. marca ob 15h, ob 16.08 sem blokirala bančno kartico, Magno pa šele naslednje jutro ob 7h, vendar sem že dobila spisek obiskov, ki jih je prejšnjega popoldneva opravil vlomilec na bencinskih servisih. Takoj sem začela klicati vse po vrsti. Ustavilo se je na Dunajski 130, pri AMZ, od koder sem dobila povraten klic poslovodje Toma Ovna. Povedal mi je, da pri njih dela Igor Pevec, ki ima izostren spomin.
Igorju je bil »moj« vlomilec oziroma njegov kupec sumljiv, ker je izbiral samo ostalo trgovsko blago in ne goriva. Omenil je, da se je fant večkrat oglasil pri njih z enakim rdečim R4 in vedno parkiral tako, da se je avto preko kamere videl, vendar ne registrska številka, zato se je odpravil ven in si številko zapisal. Gospod Oven, ki mi je to povedal, mi je dal tudi podatke, ki sem jih takoj sporočila kriminalistom na Trdinovo ulico in nekaj ur kasneje so fanta prijeli. Takoj se je znašel v preiskovalnem zaporu, ostalo je v rokah sodnikov.
Dogodek je najboljši dokaz, da fantje ne opravljajo samo svojih rednih obveznosti, ampak nas s pomočjo svojih izostrenih čutov rešujejo iz brezizhodnih položajev. Če naš Igor ne bi bil tako natančen, bi policisti še vedno tavali v temi, kar so tudi priznali.
Sama pa sem se vprašala, kako naj se fantoma, Igorju in Tomu, zahvalim. Zdi se mi, da je preko medija, kakršen je naš časopis, najbolj primerno.
SPOŠTOVANA IGOR IN TOMO, ZAHVALJUJEM SE VAMA ZA IZREDNO AKCIJO IN POMOČ! BREZ VAJU SE KROG NE BI NIKOLI ZAKLJUČIL.
Hvaležna Renee Lah
nadaljevanje s 7. strani -----------------
problemov. Posebno zadovoljstvo pa me prevzame, če nekdanjo stranko, ki sem jo iz takih ali drugačnih razlogov izgubil, spet prepričam in ponovno postane naš kupec. Seveda je prijetno tudi, ko pridobim novo stranko, vendar ne tako zelo, kakor če začnem ponovno sodelovati v kupcem, ki nam ga je prevzela konkurenca.
In je trše delo, da ponovno pridobite staro stranko ali da pridobite novo?
Delo je trše, ko pridobivam staro stranko. Z novo se lažje pogovarjam, marsičesa še ne ve, zato se zanima za razne zadeve in zastavlja več vprašanj. Tisti, ki je že bil naš, in se mu je morda celo kaj zamerilo, rad pokritizira ali očita. Poleg tega omenja pogoje, ki mu jih je dala konkurenca in zatrjuje, da so boljši od naših.
Ali so ljudje zelo nezaupljivi?
V glavnem ne. Če jih uspete prepričati in v vas vidijo zanesljivega partnerja, ki jim želi pomagati, ste veliko naredili. Če pa vidi v prodajalcu brezkompromisnega trgovca, ki hoče samo priti do denarja, ne boste veliko dosegli, saj ne bo verjel, da
hočete tudi njemu koristiti. Srečam pa tudi take stranke, ki jih z ničimer ne prepričate, ker imajo načelno slabo mnenje o trgovcih.
Morda se delajo nezadovoljne, ker hočejo doseči boljše pogoje.
Tudi to se dogaja. Pravijo, da jim konkurenca daje ugodnejšo ponudbo, vendar je ne pokažejo in je morda niti nimajo. Poskusijo pač izsiljevati. Zgodilo se mi je pa že tudi to, da kupcu nisem mogel ustreči in sem se umaknil, potem me je čez nekaj dni sam poklical in predlagal, da skleneva posel.
Ali pri vašem delu živci zelo trpijo, se kdaj naveličate stalnih potovanj iz podjetja v podjetje, ali vidite v poslu samo izziv?
Vsekakor je to izziv, potovanja in pogajanja z ljudmi mi ne povzročajo preglavic. No, če bi isti posel opravljal že 30 let, bi morda drugače razmišljal, a do zdaj se ga nisem naveličal, še zmeraj ga delam z veseljem.
Jelka Kušar
Investicije
niso izjema
V urejenem podjetju je vse delo usklajeno z državnimi zakoni in predpisi podjetja, ki so zajeti v pravilnikih. Tako je tudi v sektorju investicij, kjer se piri opravljanju nalog ravnajo po pravilniku o postopkih za načrtovanje in izvajanje investicij.
V sodelovanju s sektorjema za strateški razvoj in za pravne zadeve smo v preteklem letu začeli pripravljati pravilnik o postopkih za načrtovanje in izvajanje investicij, ki je bil sprejet v februarju 2000.
Osnovni namen pravilnika je bil vtem, da bi razmejili odgovornosti med investitorji, torej med sektorjem za načrtovanje in razvoj bencinskih servisov, sektorjem gostinstvo, sektorjem plinske dejavnosti, sektorjem tuji trgi in sektorjem investicije, poudarek pa naj bi bil na tekočem spremljanju investicij.
Investitor izdela za vsako investicijo program, velikost in nivojsko obdelavo, sektor investicije pa skrbi za izvedbo vse do predaje uporabniku.
S sektorjem informatika smo pripravili aplikacijo investicij, v katero vodja projekta vnese plan po vrstah del in po mesečni dinamiki izvajanja, predračunske, to je pogodbene, pa tudi realizirane vrednosti, račune. Aplikacija investicij omogoča vpogled v finančno in terminsko stanje investicije ter podaja primerjavo med planom, predračunom in realizacijo. Vodja projekta s pomočjo aplikacije pravočasno ugotovi, ali so bila planirana sredstva prekoračena in na podlagi ugotovitve pripravi pisno poročilo z zahtevo po povečanju sredstev ter ga predloži upravi,ki sprejme odločitev o spremembi plana investicij.
Aplikacije investicij, konkretno vnos plana posameznih investicij, v sektorju investicije že izvajamo, vendar z raznimi težavami, ki jih skupaj s sektorjem informatika uspešno rešujemo in dopolnjujemo program.
Breda Merhar
□
Najemni bencinski servis
Pustimo casu cas
pravi Milan MILOŠIČ, najemnik bencinskega servisa Jezersko.
Vendar zanj to ne pomeni, da bi moral z rokami v žepu čakati, kaj mu bo prinesla prihodnost, ampak potrpežljivo premagovati težave, ki se postavljajo na pot.
Pustimo času čas
Delno iz lastnega prepričanja, delno zaradi priporočila prodajalca ali Milana Milošiča, ki pravi, da »ni bistvene razlike med Protonom in Castrolom«, ki ga tudi prodajajo. Poleg tega je potrebno dajati prednost Petrolovi znamki, »saj smo Petrol«. Dela z menjavo pa ni veliko, ker olje dalj časa zdrži in ker ga lastniki novih avtomobilov (kakor povsod drugod) raje menjajo pri mehaniku. Zaradi zaupanja mehanikom vozniki le redko sami kaj popravijo, in prav zato je na bencinskem servisu izbira rezervnih delov skromna - a imajo vse, kar stranke potrebujejo oziroma kar iščejo. Ponudba ostalega trgovskega blaga je res dobra, Milan Milošič pa ga izbira iz Petrolovega kataloga, vendar samo tisto, kar gre v promet, ozira pa se tudi na to, kaj je za posamezen letni čas najbolj primerno, obenem ne pozabi, daje Jezersko tudi turističen kraj. Čeprav v glavnem brez turistov, zlasti brez tistih, ki se vozijo z avtobusi. Kriva pa je cesta. Na njej gradijo nekaj mostov in trajalo bo več let, preden bo vse urejeno. Toda vožnja tudi za velika vozila ni povsem onemogočena in trije domači avtobusi redno vsak dan vozijo, le da goriva ne
nima gorivo, kot redni obiskovalci kraja pa poznajo naše cene in odidejo raje v klasično trgovino kakor na bencinski servis. Najemnik pa upa, da bo bolje poleti, ko bodo turisti potovali skozi kraj in se v njem tudi ustavljali. Potem bo ob črpalkah več prometa in v prodajnem prostoru bo blago hitreje menjavalo lastnika. Že v pomladnih dneh pa bodo oživeli kmetijski stroji in vsaj nekoliko povečali prodajo goriva.
Nič kaj dobro pa v nobenem letnem času ne kaže za prodajo kurilnega olja EL. V kraju je zaseben podjetnik, ki ga prodaja in tudi dostavlja strankam na dom, cena je za tolar nižja, prevoz pa zastonj. Milan Milošič se je sicer tudi zavzemal za to, da bi dobil cisterno, vendar ni uspel. Zato se na druge načine trudi, da bi izboljšal promet, čeprav se zaveda, da se je kupna moč domačih strank, ki so najbolj stalen in zanesljiv kupec, zmanjšala, in obenem upa, da bo šlo kmalu na bolje. »Pustimo času čas,« rad pravi in se po tem tudi ravna. Ker je
kupujejo na bencinskem servisu, ampak ga natočijo na internem servisu v podjetju. Milan Milošič povsem razume, da je to za Petrol vseeno, ni pa vseeno za njegov promet.
Gradnja ceste tudi ne ovira osebnih avtomobilov, vendar je promet zelo re3dekin lahko bi na prste preštela vozila, ki sem jih srečala na poti do Jezerskega. Nekoč je bilo veliko Avstrijcev, zlasti iz krajev za mejo, kupovali pa so gorivo in ostalo trgovsko blago, zdaj jih pride precej manj, pa še teh ne za-
»Pravočasno so me dali na seznam«
Ko sem stopila v prodajni prostor, mi je prodajalec takoj prišel nasproti in me sprejel s prijaznim, neprisiljenim pozdravom, kakor da bi bila stara znanca in mi bo že z obraza prebral, kaj sem tokrat prišla kupit. In če bi bila stranka, ki zagotovo ne odšla praznih rok. Tako pa sem se predstavila in že sva bila sredi razgovora, ki pa ni dolgo trajal, ker se je med vrati pojavil najemnik Milan Milošič in povzel besedo. Potem mi je bilo hitro jasno, zakaj je bil sprejem tako neposreden. Tako obnašanje je na bencinskem servisu prva zapoved, kajti oba, najemnik in prodajalec, sta prepričana, da mora kupec občutiti prijazen in ustrežljiv odnos, saj se bo potem zagotovo vrnil. Seveda pa to ni vse, kar potrebujejo stranke.
Najprej se ne smejo počutiti utesnjene pri delovnem času, a preden je Milan Milošič prevzel objekt, je bil odprt od 1 3h do 1 6h. Za tiste, ki so v službi, povsem nesprejemljivo, za one, ki so doma, neprimerno. Zato se je večina navadila kupovati gorivo v Kranju, ali v kakšnem drugem kraju, vendar se vozniki počasi spet vračajo in promet se je že povečal za okrog 40 odstotkov. Pri tem gre zlasti za domačine, ki prihajajo na bencinski servis predvsem po gorivo, pa po motorno olje, pri katerem se v glavnem odločajo za Proton.
□
Skupaj preverjata podatke
informacije
Prve informacije o kraju in okolici
prvo podaljšanje delovnega časa prineslo pozitivne rezultate, razmišlja, da bi bil bencinski servis še dalj odprt, toda potem bi moral imeti še enega prodajalca. Da bi spodbudil prodajo, je uvedel kupone za kavo, in jih dobijo stranke, ki so kupile najmanj za dva tisoč tolarjev blaga, kavo pa spijejo lahko v Milošičevi gostilni. Ker je turistična pisarna odprta samo poleti, je bencinski servis vse leto oskrbljen s potrebnim informativnim gradivom in raznimi
zemljevidi, prodajalec zna odgovoriti na vrsto vprašanj, pa še kakšen tuj jezik mora obvladati. Ob tako skromnem prometu, kakor sem ga doživela med obiskom bencinskega servisa v marcu (v celi uri sta prišla po gorivo samo dva avtomobila, a menda ni vedno tako prazno), sem Milana Milošiča morala vprašati, zakaj se je odločil za najem, ko pa ima vendar gostilno. Odgovor: Petrol je dalj časa ponujal bencinski servis v najem, vendar ga ni nihče hotel. Po-
tem so me na občini prosili, naj ga vzamem, da objekta ne bi zaprli. Ta korak sem storil kot solidarnostno pomoč kraju, saj ima zdaj domačin zagotovljeno službo, krajani pa gorivo v neposredni bližini, tako da se jim ponj ni potrebno voziti 31 km do Kranja, in končno se tujci, ki pripotujejo preko meje, ne ustavijo pred zaklenjenimi vrati bencinskega servisa.
Jelka Kušar
»Potrebujemo kulturo
odprtega dialoga
«
je dejal predsednik uprave Janez Lotrič na seji sveta delavcev, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo vse zaposlene, največ časa pa so posvetili poslovanju družbe in plačam. Udeležili sta se je tudi članici uprave Poldka Breznik in Mariča Lah ter predsednik predsedstva sindikata Alojz Udovič.
»Fizični rezultati poslovanja v lanskem letu so spodbudni, saj smo v primerjavi z letom poprej prodajo povečali zatri odstotke,« je ob rob lanskim rezultatom v uvodu dejal predsednik uprave. Med uspehi je omenil še petodstotno znižanje stroškov glede na leto 1 998 ter nekatere pomembne investicije. Petrol je v letu, ki je za nami, naredil velik korak naprej tudi kar zadeva najem bencinskih servisov, saj smo jih oddali kar 52. Med dosežki velja omeniti še preoblikovanje hotela Špik v samostojno podjetje, ki je v 1 00-od-stotni lasti Petrola, ter oddajo motela Podlehnik v najem.
Žal pa je bila končna bilanca lanskega leta ob vseh pozitivnih dosežkih manj razveseljiva. Razlog je seveda v vztrajnem povečevanju cen surove nafte na svetovnem trgu, kjer je denimo od aprila 1999 do danes poskočila z 11 na skoraj 30 dolarjev za sodček.
»Država je zaradi makroekonomskih interesov do nas glede cene bencinov prav mačehovska,« je še menil Janez Lotrič, ki je dodal, da je Petrol na račun vladne politike v lanskem letu izgubil kar 3,7 milijarde tolarjev marže. Zato je izrazil svoje razmišljanje o možnosti, da bi Petrol popolnoma ustavil dobavo bencina, če se situacija ne bo spremenila. Sicer pa bi tak skrajni način reševanja problemov moral sprejeti tudi kolektiv. Po Lotričevem mnenju bi imelo podjetje za tak ukrep več kakor dovolj argumentov, sam smo v preteklem obdobju zmanjšali plače in znižali stroške poslovanja.
Vprašanja predsednice in članov sveta delavcev so se nanašala tudi na slabo podobo Petrola, ki jo ima zadnje čase v medijih. Predsednik je menil, da gre za kampanjo v nekaterih medijih, ki ponareja informacije in ne opozarja na prave probleme.
»Tisto, kar v težavnih razmerah potrebujemo, je vsekakor kultura odprtega dialoga,« je dejal predsednik uprave. Prav zato je tudi na seji sveta delavcev pozval vse, ki so kritični do načina komuniciranja uprave z zaposlenimi,naj podajo svoje predloge tako o vsebini kakor o tehniki komuniciranja, saj je »želja vseh nas, da bi izboljšali komunikacije znotraj podjetja«. Kakor je že v navadi, tudi tokrat ni šlo brez vprašanj o plačah. Predsednik predsedstva sindikata delavcev Petrola Alojz Udovič je postregel z informacijo, da so se po nekaterih izračunih v zadnjih treh letih plače realno znižale za 3 odstotke. Predsednik uprave je v zvezi z vprašanjem o zvišanju plač ponovil, da bodo premiki sledili takoj, ko bo ekonomika poslovanja Petrola v naših rokah, torej takrat, ko bomo dosegli dogovor z vlado.
Ines Vrenko
m
Edina slovenska rafinerija je v/ primerjavi z letom 1998 lani znižala fiksne stroške realno za 28 odstotkov
Nafta Lendava
Rafinerija V težavah
zaradi drage surove nafte
Sektor Rafinerija iz Nafte Lendava se je v letu 1999 zaradi drage surove nafte srečeval z velikimi težavami. Posledic cenovnih neskladij ni bilo mogoče ublažiti kljub drastičnemu zmanjševanju stroškov in stalim ukrepom. V primerjavi z letom 1 998 je Rafinerija lani na enoto predelane surovinerealno znižala fiksne stroške za 32 odstotkov, kar je pomemben dosežek pri racionalizaciji poslovanja. V letu 1998 so fiksni stroški Rafinerije znašali 821, leta 1999 pa le še 667 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so bili realno nižji za 28 odstotkov. Edina slovenska rafinerija je tako kljub tehnološki zastarelosti po stroških postala primerljiva z drugimi rafinerijami.
Kljub temu je sektor zaradi zelo visokega porasta cen surove nafte na svetovnem trgu in počasnejšega naraščanja cen rafinerijskih proizvodov leto 1999 zaključil z izgubo. S predlaganimi notranjimi ukrepi uprave, dobrim delom zaposlenih, prihodki od subvencij države ter ob sodelovanju s Petrolom je bila izguba iz poslovanja v rafineriji znižana na 90 milijonov tolarjev.	y'V
Sicer pa je edina slovenska rafinerija v letu 1999 predelala 255237 ton surove nafte, kar predstavlja 71 odstotkov načrtovane predelave, obenem pa 5 odstotkov več, kakor je znašala proizvodnja v letu 1998. S predelavo nafte je ustvarila načrtovanih 8,6 milijarde prihodka, kar je za odstotek več kakor leto pred tem.
Rafinerijske prodajne cene so po odredbi vlade od decembra 1997 oblikovane na popolnoma tržnih temeljih, po katerih kupuje Petrol naftne derivate tudi od drugih rafinerij. Vendar po svetu opravljajo procesing nafte tretjim osebam obilajno po nižjih cenah, saj si s tem dodatno znižujejo stroške predelave. V Nafti Lendava so že pred časom predlagali, naj bi v okviru sedanjega ali prihodnjega dogovora oziroma modela za oblikovanje cen lendavski rafineriji povečali rafinerijsko ceno za 1,5 do 2 tolarjev na liter proizvedenega naftnega derivata. Tako bi bila rafinerija kljub tehnološki zastarelosti sposobna sama servisirati svoje poslovanje in obveznosti iz preteklosti ter poslovati brez izgub.
Štefan Prša
Nafta Lendava i/ Sloveniji odpira razvojno poglavje o alternativnih virih energije - Z znanjem strokovnjakov Nafte Lendava do novih razvojnih možnosti Prekmurja in kmetijstva
Kmalu biodiesel iz Nafte Lendava?
Nafta Lendava je namesto v razvoj morala vlagati sredstva v odplačevanje dolgov za prodano novo rafinerijsko opremo - Nove razvojne programe bo možno izvesti le z dokončno finančno sanacijo
Nafta Lendava je morala sama odplačati kredite za novo rafinerijsko opremo, ki jo je prodala Kitajcem in še dodatnih 36 milijonov dolarjev izgube, ki je nastala zaradi prodaje. Zato ne more sama izvesti začete finančne sanacije, ki je prvi pogoj za uresničitev razvojnih programov. Eden od njih je projekt za proizvodnjo biodiesla.
»Strokovnjaki Nafte Lendava so v projekt doslej vložili precej znanja in naporov, saj so ga začeli razvijati iz popolne ničle,« je povedal predsednik uprave Nafte Lendava Cveto Žalik. Projekt je vzniknil iz budnega spremljanja dogodkov, direktiv in zakonodaje v Evropski uniji. Biodiesel spada med obnovljive vire energije. Proizvajajo ga iz olja navadne ogrščice (oljne repice) in iz odpadnih jedilnih olj ter odpadnih živalskih maščob. Za take vire energije veljajo v EU pri obdavčevanju posebna pravila, ki vzpodbujajo proizvodnjo tega energenta. Tudi Slovenija kot bodoča polnopravna članica bo morala svoje predpise s tega področja uskladiti s predpisi Evropske unije. V beli knjigi za obnovljive vire energije je generalni direktor pristojne evropske komisije GDXVII napovedal, da se bo trenutni 6-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2010 podvojil. Načrt pa je usklajen s konferenco o okolju, ki je bila v Kyotu leta 1997.
Politiko, usklajeno z belo knjigo, je ubrala tudi Nafta Lendava, ki poleg biodieselskega goriva razvija razne možnosti za uporabo geotermalne energije, ki tudi spada med obnovljive vire energije. »Za oba projekta je značilno to, da iščemo določeno skladnost med kmetijstvom in gospodarstvom, da upoštevamo poslovno priložnost za Nafto Lendava in prekmurskega kmeta,« je povedal vodja Naftinega razvoja Radovan Žerjav.
Nafta Lendava je razvila projekt do stopnje, ko praktično že izbira cenovno najugodnejšo tehnologijo in nekaj ponudb uveljavljenih proizvajalcev tehnologije za proizvodnjo biodiesla že ima na mizi. Načrtuje gradnjo tovarne s proizvodno zmogljivostjo 6000 ton biodiesla na leto. Surovina za to proizvodnjo bi bilo olje navadne ogrščice (4000 ton na leto) in staro odpadno jedilno olje (2000 ton na leto). Po dogovorih z lokalnimi kmetijskimi pospeševalnimi službami bi bilo možno vso količino navadne ogrščice z okrog 4000 hektarjev predelati že v sami upravni enoti Lendava.
Za proizvodnjo dieselskega goriva uporabljajo poleg oljne repice tudi metanol, ki je že na tovarniškem dvorišču, saj ga proizvaja Nafta Lendava.
Biodieselsko gorivo ima praktično popolnoma enake fizikalno kemijske lastnosti kot navadno dieselsko gorivo, vendar z dvema bistvenima razlikama, ki sta pomembni za varovanje okolja: biodiesel ne vsebuje žvepla in aromatskih spojin. Kakor je znano, pa bo potrebno prav zaradi previsoke vsebnosti žvepla v derivatih lendavsko rafinerijo zapreti, če ne bo posodobljena.
Nafta Lendava ima za projekt vso podporo lastnikov, ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za kmetijstvo ter ministrstva za okolje in prostor. Pri projektu sodelujeta tudi biotehniška fakulteta iz Ljubljane in inštitut za biogoriva iz Avstrije.
Štefan Prša
V Sloveniji je čez 230 ekološko nevarnih opuščenih rudarskih objektov in naprav
Nafta Lendava USpeŠnO nadaljuje zelo
Zahtevne	ekol
Tuje in domače družbe so v zadnjih 60 letih v Sloveniji, pretežno v severovzhodnem delu, zgradile čez 230 rudarskih objektov in vrtin, a večina je zdaj opuščenih in nevarnih za življenje ljudi in živali ter za okolje. Državni zbor je po vzoru zapiranja rudnikov z novim zakonom o rudarstvu pred letom že za gotovil del sredstev za likvidacijo teh objektov in odpravo ekološke nevarnosti. V prihodnosti pa bo potrebno zagotoviti še preostale manjkajoče finančne in druge pogoje za dokončno ekološko sanacijo. Slovenija bo namreč morala te objekte ekološko sanirati oziroma likvidirati še pred vstopom v Evropsko unijo. Ekološko sanacijo izvaja posebna strokovna ekipa iz Naftinega sektorja Raziskave in pridobivanje nafte in plina, ki ima ustrezno opremo in naprave. V letu 1999 so strokovne ekipe Nafte Lendava ekološko že sanirale oziroma likvidirale okrog 20 različnih cevovodov ter izvedle številne sanacije drugih rudarskih objektov.
V letošnjem letu bodo po programu za ekološko sanacijo uredili oziroma likvidirali najmanj 16 vrtin, izvedli predhodne meritve v najmanj 23 vrtinah ter sanirali tudi druge rudarske objekte.
Vsa dela kljub zahtevnosti potekajo po načrtu. To pa je dokaz, da ima Slovenija strokovnjake tudi za opravljanje tako zahtevnih del. Z izvedeno ekološko sanacijo bodo trajno odpravljene nevarnosti, obenem bo v razvojne namene raziskano slovensko podzemlje.
Štefan Prša
ED
Sejem »Avto in
IA	tudi	letos	poskrbeli	v	Sekt
Jf\	Za	dobrojizdušjg^e'	vseh peg
govarj^aiterjdredštavila družbBH tesi^^^^mM^feffkalo niti družaw
Za strokovno pč^ercF^&jfhu ii^l^orabn^M^nacije ter nasvete obiskovalcem in poslovninJfpartnerjem so poskrbeli predstavniki sektorja'maziV^Selaorja^mnična sma»a*in Magna centra. Vsi, ki so tako ali drugače sodelovali pri pripravi Petrolove predstavitve na celjskem sejmu, p^j^e zaveda®mfje razstavni prostor osnovno orodje, ki pomeni Komunikacijo navzven in ni namenjeno le predstavitvi izdelkov ter njihoviiydsmJBP, pač pa tudi predstavitvi podjetja.	M
Tistim, ki nas poznajo le skoziTazvejan^mrpfo^encinskih servisov, smo tudi tokrat poskušali pokazati, da smo veliko več kakor zgolj naftna družba. Petrol je namreč predst^vjTšvojo lastno blagovno znamko, od motornih olj Protojpdo sredstev za nego in vzdrževanje avtomobilov. Kot družba, ki se zaveda nomendcistega okolja, smo se predstavili zlasti z ekološkimi temami in sloganom »Pri nas pišemo Narava z veliko začetnico« ter s ppojektpm za oskrbo odpadkov v mehaničnih delavnicah. m;
Posebno pozornost vseh, ki so se ustavili na^Petrolovem razstavnem prostoru, sta - kakor smo tudFpričakovali - pritegnila Fiatova avtomobila seicento, ki sta predstavljala letošnji »Seicento Petrol pokal«. Na celjskem sejmu smo namrjŽ zbirali tudi prijave vseh tistih, ki so se želeli udeležiti izbora treh voznikov, ki se bodo v letošnji sezoni pridružili naši tekmovalni ekipi Petrol Racing. Če sodimo po številu razdeljenih prijavnic - krepko preko sto jih je bilo - je bil letošnji celjski sejen pravo mesto za nadebudljSe mlade voznike, ki se borijo za svoje mesto v ekipi Petrol Racing.	J*
K uspešni predstavitvi podjetja na sejmu sodijo seveda tudi tiskano informativno gradivo ter simpolična darilca. Vsega tega smo se tudi tokrat posluževali, a se je - kakor že velikokrat doslej - potrdila ugotovitev, da največ šteje osebni srn Prav zato so se naši prodajni predstavniki v Celju še posebej potrudili in si vzeli čas za oseben razgovor s poslovnimi partnerji in strankjfhi.
S	Ines	Vrenko
Letošnji, že enajsti sejem »Avto in vzdrževanje, ki je petekat/marca v Celju, ^	je	po	šjtfj^ilu	obiskovalcev zasenčil rezultate vseh preteklih le£ Lansko leto je
sejmišče,Ph katerem je razstavljalo kar 152 razstavljalcev na 13?000 m2 površin, obiskalo 25.jjQQ ljudi. Na letošnjem sejmu naj bi jih bilo po ocenah,organizatorja skoraj 30.000. - W	/
Ker je dejavnost dražbe Petrol tesno povezana tako z avtomobilizmom kakor tudi z vsem, kar sodi k ,avt€|hobilški industriji, smo bili tudi letos na lestvici velikih razstavljalcev. Na razstavnem prost6aj| smo poskrbeli tako za prijeten videz kakor tudi za dobro vzdušje in obilo koristnih poslpvnjh informaciji Za modereraln nekoliko djjŽJačen videz Petrolovega razstavnega prostora na 84 m2 v hali L so idejno li letos poskrbeli v SektgjSnjjSai^etinške komunikacije.
oro-uzdušj&je' vseh pe^rflKrajjma skrbela prikupna povezovalka, ki je goste pozdravljala, se z njimi po-tercpredštavila druždSŽBettflffimjeno dejavnost in izdelke, pri tem pa sta ji biti ves čas v pomoč dve hos-rffjfranjkalo niti druža^Maer - denimo, zabijanja žebljev - ki so obiskovalce dodatno zadržale v Petro-@lE5Def-srepnežfey pa aHM&gfresenetili še s srečkami, s katerimi so prislužil nagrade, Petrolov Vitrex in
fpričakovali - pritegnila Fiatova avtomo-£ zbirali tudi prijave vseh tistih, ki so se rol Racing. Če sodimo po številu razde-
li In Po POIT
MAGflA ...
(•/iVfvvto iMA t-)
Pregnali
smo
zimo
Na pustno nedeljo, petega marca, se je karavana kurentov podala na pot po Sloveniji. Nameravala je obiskati vnaprej dogovorjene Petrolove bencinske servise na raznih koncih Slovenije. Še posebej tiste kraje, kjer je kurentija bolj malo znana. Da se bo dogajalo nekaj posebnega, smo kupce in prebivalce krajev, ki so jih kurenti obiskali, obveščali s plakati, povabljeni so bili otroci iz šol in vrtcev, dogodke pa so najavljale in kasneje o njih poročale štiri lokalne radijske postaje, Radio Hit, Radio Vrhnika, Notranjski radio in postojnski Radio 94. Radijske postaje so v svojem programu tudi zastavile nagradna vprašanja, po nagrade pa so nagrajenci prišli na naš bencinski servis med obiskom kurentov.
Že ob devetih dopoldne so gromko odzvanjali zvonci kurentov na bencinskem servisu Hudinja v Celju. Tako naključni obiskovalci, kakor tudi tisti, ki so si kurente prišli namenoma ogledat, so bili navdušeni. Dve uri za tem nas je pričakala množica radovednežev v Laškem. Čeprav se je bencinski servis dobro založil s svežimi krofi, so med obiskom pustnih mask prodali prav vse. Da kurentov ni mogoče videti zelo pogosto niti v Litiji niti na Vrhniki, je potrdila množica radovednih obiskovalcev, ki so s kurenti tudi zaplesali, se z njimi fotografirali, ali pa jih s strahom opazovali le iz previdne razdalje. Najbolj množičen sprejem pa so kurenti doživeli v Postojni in v večernih urah v Kamniku, kjer so v soju luči in pravega pustnega vzdušja, za katerega so poskrbeli tudi zaposleni na bencinskem servisu, kurenti, resda že malce utrujeni od dolge poti, pripravili spektakel, ki bo vsem še dolgo ostal v spominu.
Jože Gostiša
Za pravo
pustno vzdušje
so poskrbeli tudi zaposleni
Kljub hladnemu dopoldnevu so se prvi obiskovalci že zgodaj zbrali
S kurenti so zaplesale tudi mladenke
Kurenti so se najprej ustavili na celjskem bencinskem servisu Hudinja
Na koncu pa še spominska slika
Racionalno in še enkrat racionalno!
Britanski pogled na razvoj bencinskega servisa -Po ogledu sejma opreme v Birminghamu in bencinskih servisov v okolici Londona
»Prosim, počutite se kakor doma!«
Visoka cena nafte na svetovnem trgu in s tem povišana cena naftnih derivatov v trgovini na drobno sta v Veliki Britaniji delno spremenili potrošnjo derivatov, zlasti še ob urejenem javnem prometu.
Ugodne lokacije bencinskih servisov ob prometnicah, posebno ob mestnih vpadnicah, ob zagotovljenem parkirnem prostoru narekujejo razvoj trgovine na drobno s poudarkom na vsakodnevnih priročnih nakupih. Predpripravljena zamrznjena hrana, sveža in zamrznjena zelenjava, svež kruh, krofi in sladice ter cvetje so poudarki v prodajnem prostoru sodobnega bencinskega servisa, ki se mu je pridružil tudi kotiček gostinske
ponudbe na pultu z mikrovalovno pečico, avtomatskim ražnjem za peko hrenovk in gretjem kruha ter s pultom z Ne-stlejevim avtomatom za vrsto toplih in hladnih napitkov ter priročno mizo med obema elementoma.
Nova ponudba je na voljo v prodajalnah, ki merijo 1 20 do 1 50 m2, v široko razmaknjenih gondolah z zgoščenimi policami, ki so redno zaključene s poudarkom na »vroči ponudbi« svežega kruha, sladic v vitrinah ali prodajnih artiklov akcijske prodaje. Rezano cvetje, posamično ali v šopkih, zavitih v celofanski papir, zaključuje ponudbo ob vhodu oziroma izhodu iz prodajalne, ki je hkrati z razstavljenim cvetjem tudi atraktivna dekoracija in se nadaljuje pred prodajnim prostorom z razstavo in prodajo lončnic ter sadik, ki potrebujejo vlago in hladnejši zrak. Opisanemu programu krepko stoji ob strani bogata sejemska ponudba pro-
dajnih artiklov, zlasti kar zadeva predpripravljeno zamrznjeno hrano, avtomate, hladilno tehniko, klimatske naprave in širšo trgovinsko opremo -razstavne police, gondole in dodatke za akcijsko prodajo, svetlobno tehniko ter označevalne sisteme.
Bencinski servisi, zlasti ob mestnih vpadnicah, so prostorsko intenzivni in zaradi dragih zemljišč ter prostorske stiske močno koncentrirani.
Uvoz in
izvoz preko pločnika ali preko servisne ceste, ki pelje tudi do sosednje servisne delavnice ali restavracije na drugi strani ceste, vodi pod veliko nadstrešnico, ki je v sredini predrta s svetlobnim elementom in v obrob ju zaključena z nerazsvetljeno poševno masko, obrobljeno z neonsko linijo in razsvetljenim simbolom družbe. Pod nadstrešnico je nameščenih štiri do šest otokov s čr-palnim agregatom za dva bencina in plinsko olje ter širok prehod v prodajni prostor, pred katerim je na nagnjenih policah razstavljeno cvetje in sadike, pa tudi ponudba prsti, gnojila in briketov v plastičnih vrečah je velika.
Okrog objekta vodi označeno cestišče do vhoda v skladišče, ki ga praviloma polnijo ponoči. Pot pelje naprej do pralnice avtomobilov, tako da pred njo lahko nastane vrsta. Pralnica stoji vzporedno v zamiku s prodajnim objektom in je zastekljena, tako da stranke lahko od zunaj spremljajo njeno delo. Takoj ob izhodu iz pralnice je še prostor za notranje čiš-
m
čenje avtomobilov in ograjen prostor za odpadke ter prostor za menjavo olja. Objekti so zasnovani skladno s celostno podobo družbe in na osnovi lokalnih urbanističnih pogojev, ki narekujejo obdelavo fasade, ograje, nadstrešnice in upoštevanje gabaritov. Sanitarije za javno in interno uporabo so v istem prostoru, dostopnem iz prehoda med trgovino, pisarno, skladiščema in shrambo, kar zagotavlja pregled nad sanitarijami, ki jih tako lahko ohranijo čiste in urejene.
Zelenic praktično ni, vse površine so tlakovane in le višinsko delno razgibane, imajo različne strukture tlakov in barv, kar poenostavi vzdrževanje in čiščenje, ki je v rokah zaposlenih na bencinskem servisu.
Bojan Kapelj
Na poševnih policah cvetje, ob njih pa prst, gnojila in briketi
Nestlejevega kotička res ne morete zgrešiti
Okoljski vidiki poslovanja
derivati	in	drugi
S prevzemanjem
povezani trije, okoljski vidiki, ki jih prištevamo med pomembne: razlitje goriv, nevarnost požara in eksplozije, emisija hlapnih organskih snovi.
Prevzem goriv v skladiščih
Razlitje goriv med prevzemom v skladišču
Večje razlitje goriv prištevamo med dogodke, ki lahko močno vplivajo na okolje, saj obstaja nevarnost, da bosta onesnažena zemlja in voda. To pa ne bi povzročilo samo velike škode v naravi, ampak bi prizadelo tudi ugled Petrola v javnosti. Na srečo so taki dogodki redki, vendar zanje vedno obstaja možnost, če ob razlitju ne ukrepamo v skladu z navodili.
V nadzemne rezervoarje običajno pretakamo gorivo iz železniških cistern, v podzemne pa tudi iz avtocistern, pri čemer lahko uporabimo odprt ali zaprt sistem. V zadnjem času v Petrolu prehajamo na zaprti sistem polnjenja, ki ga na kratko predstavljam na naslednji strani.
V polnilnicah se naftni derivati lahko razlijejo zaradi okvare na železniški ali avtomobilski cisterni, vendar je možnost majhna. Bolj verjetno se gorivo razlije zaradi tehnološke okvare (na primer prirobnice, ventila ali cevovoda) ali zato, ker delavci ne izpolnjujejo predpisanih operativnih navodil za opravljanje pretakanja. Način ukrepanja je seveda odvisen od obsega. Manjša razlitja, ki nastanejo zaradi nepazljivosti pri pretakanju, je potrebno očistiti z absorbcijskimi sredstvi. Če pa se razlije večja količina goriva, je potrebno nemudoma prekiniti pretakanje in izklopiti električni tok. Potrebno je tudi preveriti, ali je zaprt zaporni ventil na iztoku iz lovilnega bazena in preprečiti iztekanje goriv iz lovilca olj. Ob razlitju se močno poveča po-žarno-eksplozijska nevarnost, zato je potreb-
no območje zavarovati in ustrezno označiti ter zagotoviti požarno varovanje, s pomočjo ustreznih sredstev pa preprečiti, da bi gorivo steklo po širšem področju.
Če se gorivo ali druga nevarna snov razlije na površinah, ki niso varovane z lovilnimi bazeni in lovilci olj, je potrebno izkopati dre-nažno jamo, gorivo pa prečrpati v sode ali nazaj v cisterno, če ni druge možnosti, Poleg tega je potrebno o dogodku obvestiti odgovorne osebe, policijo in gasilce, kar je zakonsko predpisano in je ključnega pomena za zmanjšanje vpliva na okolje. O načinu obveščanja ter ostalem ukrepanju ob razlitjih, požarih in drugih nesrečah, so v dokumentaciji ISO 14001 zapisana navodila, ki so preko Lotus Notesa dostopna vsem uporabnikom.
Nevarnost požara in eksplozije med prevzemom goriv v skladišču
Tudi na pretakališču naftnih derivatov vedno obstaja nevarnost, da bo prišlo do požara ali eksplozije. Vendar jo lahko zmanjšamo, če upoštevamo vse varnostne ukrepe. Če tega ne storimo, ogrozimo okolje, kar bi utegnilo prinesti dolgoročne posledice. Ob tem ne smemo pozabiti, da požar lahko povzroči že kakšna malenkost, nenazadnje tudi iskra, ki preskoči zaradi statične elektrike. Če pa do požara ali eksplozije kljub vsemu pride, je potrebno predvsem ohraniti mirno kri in če razmere to dovoljujejo, pričeti z gašenjem. Poleg tega je o zadevi potrebno obvestiti vsi zadolžene in na celotnem območju skladišča prekiniti vse manipulacije
z gorivi. Požar smejo gasiti le gasilci in zaposleni, ki so za to strokovno usposobljeni, ostali zaposleni in stranke pa se morajo kar najhitreje po evakuacijskih poteh, ki so določene v požarnem načrtu, umakniti z območja skladišča, prav tako je potrebno prepeljati tudi vsa vozila.
Varnost pred požarom in eksplozijo začnemo zagotavljati že pri izdelavi projekta, ko pripravimo podrobno oceno požarne ogroženosti, s pomočjo katere vnaprej predvidimo vse možne nesreče. V Petrolu skrbimo za izboljšanje varnosti tudi z rednim usposabljanjem zaposlenih in gasilskimi vajami, v načrtu pa imamo še sanacijo protipožarnih sistemov v tistih objektih, kjer tega še nismo storili. Velik prispevek k boljši varnosti je nedvomno zaprt sistem pretakanja goriv, saj je ob pravilnem delu in tesnih priključkih koncentracija bencinskih hlapov bistveno pod spodnjo eksplozijsko mejo, ki pa je lahko hitro presežena tudi ob najmanjšem razlitju.
Emisije bencinskih hlapov pri polnjenju skladiščnih rezervoarjev
Emisija hlapnih organskih snovi v atmosfero je posledica spremenjenega agregatnega stanja goriv iz tekočega v plinasto. Količina emisij hlapov v okolico je odvisna od številnih parametrov, predvsem pa od vrste goriva, načina polnjenja rezervoarjev in vrste skladiščnega rezervoarja. Tako na primer bencini bistveno bolj hlapijo kot kurilno olje, kar se posebej izraža ob visokih temperaturah.
Najboljši način za zniževanje emisij je zaprt
m
Nesreča nikoli ne počiva
sistem polnjenja , ki ga uporabljamo pri polnjenju podzemnih rezervoarjev in cistern v polnilnicah. Velike nadzemne rezervoarje polnimo s pomočjo črpalk. Emisije hlapov v okolico so vtem primeru odvisne predvsem od vrste nadzemnega rezervoarja. Največjih je v rezervoarjih s trdno streho, najmanj pa v tlačnih rezervoarjih, opremljenih z membrano in s sistemom za kondenzacijo hlapov, torej takih, kakor jih imamo v zaloškem skladišču. Emisija hlapov v okolico, do katere pride zaradi odprtih pokrovov na cisternah, pa je razmeroma nizka in ni odvisna od vrste rezervoarja, v katerega pretakamo gorivo. Nadzemnih rezervoarjev ne polnimo po zaprtem sistemu.
Zaprt sistem polnjenja podzemnih rezervoarjev
Ime zaprt sistem izhaja iz načina polnjenja. Ločimo zaprt sistem polnjenja cistern v polnilnicah in zaprt sistem polnjenja podzemnih rezervoarjev. Za razliko od odprtega polnjenja, kjer hlapi ves čas prehajajo v okolico, sta pri zaprtem sistemu cisterna in rezervoar povezana, tako da se izpodrinjeni hlapi iz rezervoarja vračajo v cisterno, kakor je prikazano na sliki. Pri naslednjem polnjenju v avtopolnilnici pa se hlapi preko sistema za kondenzacijo vračajo v rezervoar. Pogoj za tak način pretakanja je ustrezna tehnična izvedba rezervoarjev, cistern in polnilnic. Zaprtemu sistemu pretakanja je tako prilagojeno več kakor 96 odstotkov avtocistern s prevozno kapaciteto 1 5 do 36 m3, ki za nas prevažajo goriva, in bodo hkrati z elektronskim varovanjem pred prepolnitvijo v celoti še letos opremljene. Zaprtemu sistemu pretakanja goriv sta prilagojeni tudi dve tretjini manjših avtocistern za razvoz kurilnega olja, ki pa je bistveno manj hlapno.
Ustrezno je opremljenih tudi preko 80 odstotkov podzemnih rezervoarjev na bencinskih servisih in rezervoarji v večini skladišč. V sklopu programov za ravnanje z okoljem pa bomo v prihodnjih letih popolnoma opremili vse podzemne rezervoarje.
Zaprt sistem polnjenja rezervoarjev in cistern torej prinaša številne prednosti:
• vsaj 95-odstotno zmanjšanje emisij bencinskih hlapov in s tem povezano zmanjševanje mankov goriv,
• bistveno zmanjšano nevarnost požara in eksplozije,
• hitrejše polnjenje avtocistern v avtopolnilnicah,
• zmanjšano možnost za razlitje zaradi prenapolnjene avtocisterne,
• večjo varnost ljudi, ki sodelujejo pri pretakanju,
• obratovanje bencinskega servisa med polnjenjem podzemnih rezervoarjev.
Zaprt sistem pretakanja goriv je tako bolj sprejemljiv z ekološkega, varnostnega in tudi komercialnega vidika, saj omogoča nemoteno obratovanje bencinskega servisa, vključno s prodajo goriv. Prepovedano je samo prodajati gorivo iz rezervoarja, v katerega pretakamo energent. V Petrolu ima že več kakor 50 odstotkov bencinskih servisov ustrezno odločbo o obratovanju med polnjenjem podzemnih rezervoarjev.
Kljub bistveno izboljšani požarno-eksplozij-ski varnosti, ki jo zagotavlja zaprt sistem pretakanja goriv, pa ne smemo pozabiti, da je potrebno pretakanje stalno nadzorovati, kar je še posebej pomembno na bencinskih servisih, ki so odprti tudi za stranke. Nekatere voznike zlasti ob neugodnem vremenu zamika, da se med pretakanjem umaknejo v zavetje kabine ali bencinskega servisa. S tem sebe in vse druge, ki so prisotni na bencinskem servisu, spravljajo v nevarnost, za-
to je dolžnost odgovorne osebe na servisu, da od prevoznika zahteva dosleden nadzor nad polnitvijo podzemnih rezervoarjev.
Ob vsakršnem razlitju med pretakanjem goriva po zaprtem sistemu pa je takoj potrebno natančno ukrepati v skladu z navodili, saj se takrat požarno-eksplozijska nevarnost poviša do največje mere.
Marko Rozman
St*
. podzemi
m
Kdo je odgovoren za nesreče pri
prevozu nevarnega blaga
Od 1. januarja letos velja v Sloveniji nov zakon o prevozu nevarnega blaga, ki ureja prevoze v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu ter je usklajen z mednarodnimi predpisi in direktivami EU o prevozu nevarnega blaga.
V Sloveniji največ nevarnega blaga prepeljejo po cestah in železnici, najpogostejši tovor pa so nafta in naftni derivati. Nesreče pri prevozu sicer niso pogoste, vendar so posledice lahko izredno hude za ljudi, dobrine in okolje.
Petrol je v okviru svoje dejavnosti v slovenskem prostoru posredno in neposredno povezan ter odgovoren za izvajanje določil zakona predvsem v tistem delu, ki predpisuje obvezno ravnanje z nevarnim blagom, predpripravo za prevoz, varnostne ukrepe in usposabljanje vseh, ki sodelujejo pri prevozu. Zakon pa zavezuje vsakogar, ki pri prevozu nevarnega blaga povzroči škodo, dajo sanira ali pa poskrbi, da to storijo drugi, vendar na njegove stroške. Prevoz nevarnega blaga mora biti dodatno zavarovan za morebitno škodo, povzročeno tretjim osebam.
V Petrolu blaga ne prevažamo sami, temveč to delo opravljajo pogodbeni prevozniki, ki morajo prav tako ravnati po zakonu in mednarodnih predpisih.
Kljub upoštevanju vseh zakonskih določil, varnostnih ukrepov ter drugih pogojev za prevoz nevarnega blaga pa nesreč ni možno povsem izključiti. Zato so z novim zakonom natančneje določene in razmejene odgovornosti med prevoznikom, voznikom in pošiljateljem, torej lastnikom blaga za primer, da se nevarno blago razsuje ali razlije.
Kadar Petrol pošilja blago, mora poskrbeti, da so pred prevozom izpolnjeni vsi pogoji in varnostni ukrepi, ki jih predpisuje zakonodaja:
- da je nevarno blago pakirano v primerno embalažo, kakor predpisuje zakon,
- da se prevoz nevarnega blaga opravlja z vozili, ki so izdelana in opremljena po veljavnih predpisih,da se pred polnjenjem av-tocisterne ali drugega vozila za tovor v razsutem stanju preveri, ali so vozila ter njiho-
va oprema očiščeni in brezhibni, za kar mora skrbeti polnilec,
- da upošteva predpise o pakiranju nevarnega blaga,
- da pri pripravi embalažnih enot, napolnjenih z nevarnim blagom, upošteva predpise o napisih in oznakah ali nalepkah za označevanje nevarnosti,
- da vozniku ali tistemu,ki opravlja prevoz, izroči predpisane spremne listine,
- da prevoz nevarnega blaga dodatno zavaruje za morebitno škodo, povzročeno tretjim osebam.
Ko so vsi našteti pogoji in varnostni ukrepi izpolnjeni, se nevarno blago lahko preda prevozniku ali vozniku, ki prevzame vse obveznosti in odgovornosti med prevozom. Nevarno blago pa sme prevažati le pod določenimi pogoji:
- da so bili pred začetkom prevoza ob predaji in prevzemu blaga izpolnjeni vsi pogoji, ki jih mora uresničiti pošiljatelj,
- daje vozilo tehnično brezhibno, opremljeno in označeno po predpisih,
- daje vozilo pravilno naloženo in ni preobremenjeno,
- da ima zavarovano odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam,
- da ima s seboj dokumente in dodatno opremo, določeno s predpisi,
- da je upošteval druge varnostne ukrepe, ki jih zahteva zakon in drugi predpisi za urejanje varnega prevoza.
Če pride med prevozom nevarnega blaga do nesreče, je prevoznik ali voznik dolžan izvesti varnostne ukrepe:
- nevarno blago, ki seje med prevozom razsulo ali razlilo, mora zavarovati, pobrati, odstraniti oziroma dati na določen prostor ali na drug primeren način poskrbeti, da ni več nevarno, ter o tem takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo,
- če nevarnega blaga, ki se je razlilo ali razsulo, ne more pobrati, dati na določen prostor ali kako drugače nevtralizirati, mora poklicati organizacijo, ki je pooblaščena za reševanje nesreč z nevarnim blagom, da to stori na njegove stroške,
- če se zgodi nesreča, mora o njej obvestiti odgovorne v Petrolu po sistemu obveščanja, ki je določen z internimi predpisi.
Iz opisanega je razvidno, da so odgovornosti, dolžnosti in obveznosti iz zakona o prevozu nevarnega blaga porazdeljene na različne faze, na primer na pripravo, nakladanje, pakiranje, pretakanje, prevoz, prevzem blaga. Za Petrol je najpomembnejša priprava in odprema blaga prevozniku oziroma vozniku. Poskrbeti mora, daje blago primerno zavarovano in označeno, da so vozila ob odhodu iz njegovih objektov pravilno označena in naložena, da niso preobremenjena, za nevarno blago pa mora izdati predpisane dokumente. Če je Petrol kot lastnik in pošiljatelj pravilno od-premil blago in izpolnil pogoje za prevoz nevarnega blaga, v primeru nesreče ni odgovoren za morebitne posledice ali škodo, ki bi nastala. Posebej pa je potrebno poudariti, da golo izvajanje predpisov ne zadošča, da bi blago varno prispelo na cilj, ampak mora voznik skrbno paziti, da vozi skrajno previdno in se v čim večji meri izogne kritičnim situacijam. Škoda, ki nastane zaradi nekontroliranega razlitja ali razsutja nevarnih snovi v naravno okolje, je lahko zelo velika in se mnogokrat ne da meriti z denarjem. Posledice onesnaženja pa so lahko dolgoročne ali celo trajne. Zato se morajo vsi, ki so neposredno ali posredno vključeni v prevoz nevarnega blaga zavedati svojih obveznosti in odgovornosti ter jih dosledno izvajati. Le tako bodo prispevali svoj delež k preprečevanju nesreč in onesnaževanja okolja.
Stane Seitl
Nesreč ni možno povsem izključiti
Začeli smo s certifikacijo sistema za
ravnanje z okoljem
Naša prizadevanja za pridobitev certifikata ISO 14001 postopoma prihajajo v sklepno fazo. Tako so predstavniki certifikacijske hiše BVQI v začetku marca izvedli začetno presojo sistema za ravnanje z okoljem, na kateri so pregledali njegovo zasnovo (okoljska politika in njeno izvajanje, izpolnjevanje okoljske zakonodaje, prepoznavanje okoljskih vidikov, pregled okoljskih ciljev in programov za ravnanje z okoljem), usposobljenost zaposlenih, dokumentacijo sistema za ravnanje z okoljem, rezultate notranjih presoj ter izvajanje korektivnih ukrepov. Pregledali so tudi skladišči Zalog in Medvode ter šest bencinskih servisov v območnih enotah Ljubljana in Kranj.
Ugotovljena neskladja so nam posredovali na zaključnem sestanku, na katerem so nas za ogrevanje najprej pohvalili, daje sistem dobro zasnovan, da deluje, da smo zaposleni ekološko dobro osveščeni in da večinoma dobro poznamo operativne postopke.
Ker pa je glavna naloga presojevalcev iskanje neskladnosti, so večino časa na sestanku namenili tej tematiki. V dveh dneh intenzivnega dela so trije presojevalci uspeli najti 12 neskladij, od katerih je bilo le eno veliko. Z rezultatom smo lahko kar zadovoljni, saj med opaženimi neskladji ni takih, kijih ne bi mogli odpraviti. Končna ugotovitev presojevalcev je bila, da je sistem ravnanja z okoljem dozorel za glavno certifikacijsko presojo, ki bo po vsej verjetnosti v drugi polovici maja. Do takrat pa moramo odpraviti vsa neskladja, ki jih na kratko predstavljam.
Edino večje neskladje z zahtevami standarda ISO 14001 so presojevalci ugotovili pri registru zakonodajnih zahtev, ki je bil nepopoln in ga bomo morali dopolniti z zahtevami lokalne zakonodaje in s seznamom mednarodnih konvencij, ki jih je ratificirala naša vlada (na primer Montrealski protokol, konvencija o podnebnih spremembah), in nas z vidika zahtev standarda ISO 14001 obvezujejo.
Nekaj manjših nepravilnosti, ki smo jih že odpravili, so odkrili v dokumentaciji in registru okoljskih vidikov. Precej pozornosti so presojevalci namenili tudi odnosom s pogodbeniki in dobavitelji ter reklamacijam. Ugotovili so, da bo postopek za ocenjevanje dobaviteljev potrebno dopolniti z ekološkimi kriteriji. S stališča zahtev standarda ISO 14001 je namreč nesprejemljivo, da bi sodelovali s partnerji, ki ekologiji ne posvečajo
ustrezne pozornosti in so ekološko sporni. Pri pregledu postopka za reklamacije so presojevalci pripomnili, daje potrebno evidentirati vsako reklamacijo, tudi telefonsko, in o njej voditi ustrezne zapise.
Nekaj več težav pričakujemo pri odpravljanju dveh manjših neskladnosti, ki soju našli pri ravnanju z odpadki. Potrebno bo namreč zagotoviti zabojnike za odpadne krpe in jih ustrezno označiti, kar velja tudi za obstoječe zabojnike za druge vrste odpadkov. Ustrezno bomo morali ukrepati glede presežene dovoljene koncentracije nečistoče v odpadnih vodah in o tem voditi zapise. Presojevalci so ob pregledu rezultatov analize odpadnih vod ugotovili, daje približno 10 odstotkov prekomerno onesnaženih, zato bomo morali vprašanju posvetiti še več pozornosti kakor doslej.
Marko Rozman
Lepa pesem pomaga pozabljati na težave
Pevke ŽPZ Petrol so že pred leti na stopile na svetovnem kongresu or ganizacije Reach To Recovery, ki se je odvijal v Ljubljani. To je organizacija, ki pomaga ženskam, obolelim za ra-
kom na dojki, da se spopadejo z boleznijo in se po zdravljenju vrnejo v normalno življenje.
Rak na dojki napada iz leta v leto več žensk, vendar je tudi izid zdravljenja vsa-'
ko leto boljši, saj je vedno več žensk toliko osveščenih, da hodijo na preglede in če zbolijo, si ne zatiskajo oči, ampak se z boleznijo pogumno spopadejo.
Tudi v Sloveniji deluje društvo, ki pomaga ženskam v takih težkih trenutkih. Članice se vsako leto zberejo na vseslovenskem srečanju, na katerem se pogovorijo o svojih uspehih in težavah, izmenjajo izkušnje in se tudi poveselijo. Letošnje srečanje je pod naslovom »Nova pomlad življenja« potekalo prav na materinski dan, 25. marca v Cankarjevem domu. Pevke Petrolovega pevskega zbora so uvedle uradni del, nato so s pesmijo vodile občinstvo skozi program prireditve, ki jo je povezovala Mojca Blažej Cirej. In kakor je prva beseda pripadla našemu zboru, je imel tudi zadnjo, a tokrat so se mu pridružile tudi udeleženke srečanja, ki so se s pesmijo na ustih in z novo pomladjo v srcih odpravile novim srečanjem nasproti.
Želimo jim mnogo uspeha pri njihovem delu in še veliko novih pomladi.
Mateja Marinko
m
Začasne številke
naftnega gospodarstva v EU
V Evropski uniji so objavili začasne rezultate, ki jih je naftno gospodarstvo doseglo v letu 1 998. Uvoz surove nafte iz tretjih dežel se je povečal za 4,4 odstotka na 517,8 milijona ton. Najpomembnejše dobaviteljice surove nafte so bile dežele z Bližnjega in Srednjega vzhoda, katerih delež se je povečal s 34,1 na 36,6 odstotka (1 89,8 milijona ton), medtem ko je delež afriških držav spet padel in dosegel komaj 22 odstotkov (113,7 milijona ton), medtem ko je leta 1 997 znašal še 23,3 odstotka. Nekoliko se je zmanjšal tudi uvoz naftnih derivatov (-0,1 odstotka), ki je pristal pri 190,2 milijona ton.
Proizvodnja surove nafte v EU se je povečala za 2,8 odstotka na 159 milijona ton. Glavno vlogo je igrala Velika Britanija, kjer so načrpali 132,6 milijona ton (1997: 127,7), na drugo mesto se je uvrstila Danska z 11,7 milijona ton (+2,8 odstotka).
Povečale so se tudi dobave naftnih proizvodov in sicer s 542,8 milijona ton v letu 1 997 na 555,9 milijona ton. Največji porast so zabeležili v Portugalski (+15,2 odstotka), Irski (+13,5 odstotka), Švedski (+11,9 odstotka) in Španiji (+7,8 odstotka).
Komisija dala zeleno luč
za združi TotalFine in Elfa
Komisija EU je dovolila združitev francoskih naftnih koncernov TotalFine in Elf Aquitainea. Po štirimesečnih raziskavah o učinkih fuzije na konkurenčno moč je komisija odločila, da se morata podjetji predvsem v Franciji ločiti od nekaterih aktivnosti. TotalFina pa je Bruslju že ponudila, da bo prodala 71 bencinskih servisov ob avtocestah. Novi koncern bo največje francosko podjetje in četrta največja naftna družba na svetu.
Pogajanja o povezavi naftnih družb	iz
EU,	Špan
Italije
Madridski časopis Expansion poroča o pogajanjih španske naftne družbe Repsol in italijanske energetske skupine Eni o povezavi, za katero še ni znano, kako naj bi bila oblikovana. Morda gre samo za izmenjavo delnic, ali pa celo za fuzijo, v katero pa pozna-
valci dvomijo, ker je kar 34 odstotkov Enija v državni lasti. Obenem pa ima država tudi v španskem koncernu zlato delnico. Slišati je, da je dejanski cilj povezave v kooperaciji pri proizvodnji zemeljskega plina, saj oba koncerna dominirata na domačem trgu -Repsol preko udeležbe v plinskem koncernu Gas Natural, Eni preko podružnice SNAM in Italgasa. Podjetji pa imata skupne interese tudi v okrepljenem vstopu v poslovanje z električno energijo.
Repsol je govorice o združevanju hitro zavrnil, češ da »ne obstaja nikakršen dogovor o integraciji ali združitvi z Enijem ali katerokoli drugo naftno družbo«. Po mnenju analitikov pa bi fuzija Enija in Rapsola vodila predvsem k zmanjšanju rafinerijskih kapacitet. Drugi korak fuzioniranega podjetja pa bi utegnil voditi k prilagajanju plinskega poslovanja deregulaciji evropskega plinskega trga, ki jo bodo začeli uvajati v avgustu.
Ne glede na govorice o kooperaciji Enija in Repsola se pojavljajo tudi namigovanja na povezavo med Enijem in francosko Totalfi-no. Predsednik Enija Gian Maria Gros-Piet-ro je za prihodnost namreč napovedal »nove povezave«. V sporočilu za medije pa je Eni potrdil, da potekajo razgovori z drugimi naftnimi družbami z ozirom na mednarodna partnerstva.
Nemčija pred ostalimi v EU
Nemški kmetovalci naj bi v prihodnje smeli svoje traktorje in ostale kmetijske stroje napajati s pocenjenim »agrarnim dieslom«, vendar še ni znano, koliko bo znašala davčna ugodnost. Predstavnica ministra za kmetijstvo je sicer izjavila, da uvedba agrarnega diesla načelno še ni rešena, vendar je obenem dejala, da se ministra za kmetijstvo in finance pogovarjata o obsegu predvidenega znižanja davčne obremenitve. Energent naj bi nadomestil tako imenovano naftno-plinsko podporo. Doslej so kmetje smeli uporabljati samo normalno dieselsko gorivo, del naftnega davka pa so vsako naslednje leto dobili povrnjen. Toda letos je vlada pomoč občutno zmanjšala. In v ministrstvu za kmetijstvo so izračunali, da bo zaradi ekološkega davka kmetijstvo v letu 2003 obremenjeno z 900 milijoni mark. Pogovarjajo se o možnosti, da bi naftni davek za agrarni diesel znižali na 47 pfenigov za liter, kar bi bilo za 33 pfenigov manj, kakor bo znašala normalna stopnja, ki bo veljala od leta 2001. Vendar bo zaradi pomislekov finančnega ministra vsota zagotovo višja.
Deset največjih
evropskih
bencinskih servisov
Weekly Petroleum Argus je objavil seznam desetih največjih mrež bencinskih servisov v
Evropi leta 1 999. Na čelu je Shell z 1 2,3 odstotnim tržnim deležem, sledijo mu Esso (10,5 odstotka), BP/Mobil (9,5 odstotka), Agip (6,8 odstotka), Repsol (4,8 odstotka), Aral (4,3 odstotka), Total (3,9 odstotka), Elf (3,5 odstotka), Q8 (2,9 odstotka) in Conoco (2,8 odstotka). Novi koncern TotalFina, ki je nastal z združitvijo Totala in Fine, in se mu je pridružil še Elf Aquitaine, pa je poskrbel za pomemben premik v vrstnem redu - velikan je s skoraj 10-odstotnim tržnim deležem pregnal BP/Mobil s tretjega mesta. Supermarkti dosežejo v Evropi 1 6-odstotni tržni delež, tri francoske verige Intermarche, Leclerc in Car-refour ter britanski Tesco zajamejo 5,7 odstotka.
V mednarod naftni indus oblikujejo novi razredi
Zaradi združevanja podjetij v naftni industriji so nastala nova razmerja, zato je Oil & Gas Journal na novo oblikoval pet razredov, v katere je razporedil naftne družbe.
V prvem razredu so super veliki, kakor BP Amoco/Arco, ExxonMobil, Royal Dutch/ Shell in TotalFina/EIf, ki s svojim prometom presegajo 100 milijard dolarjev, dobiček pa znaša več kakor 3 milijarde dolarjev. Delujejo globalno in so integrirani koncerni, njihova proizvodnja pa doseže 1 00 milijonov ton surove nafte.
V drugem razredu so visoko učinkoviti srednje veliki naftni proizvajalci, na primer Chevron, Conoco, Philipps Petroleum inTexaco, ki imajo nizke raziskovalne stroške, razpolagajo z obsežnim portfoljem za raziskave in proizvodnjo ter preko joint ventures delujejo po vsem svetu.
V tretjem razredu so razporejeni multi-utility koncerni - primer je Enron - ki končnim porabnikom ponudijo vse, torej plin, električno energijo in vodo.
Četrti razred oblikujejo državne družbe, ki so neto uvozniki, na primer Eni, Pertamina ali Petronas, ki z razmeroma skromnimi naftnimi rezervami in proizvodnjo surove nafte razpolagajo z uravnoteženim portfoljem.
Peti razred je namenjen državnim družbam, ki so neto izvozniki, med katere štejejo naftna podjetja iz članic Opeca, Kuvajta (KNPC), Venezuele (PdVSA), Saudske Arabije (Aram-co), pa tudi iz ne-Opecovih držav, recimo Pe-troleos Mexicanos. Imajo velike naftne zaloge, ki jih lahko izkoriščajo z zelo nizkimi stroški. Tipičen je za skupino razmeroma omejen dostop do trga.
m
Dosežki
V letu 1999
Prvič po letu 1992 načrpali več nafte kakor odkrili
Grobi izračuni so pokazali, da so se dokazane zaloge nafte lani prvič po letu 1 992 zmanjšale. V začetku leta 2000 so znašale 138.041 milijona ton, kar je za 1,8 odstotka manj kakor leto dni prej. V vsoto pa niso všteta najnovejša odkritja na angolski obali, ker njihovega obsega še niso izračunali. Za padec dokazanih zalog v višini 2,473 milijona ton je odgovorna predvsem Mehika, katere zaloge so se zmanjšale kar za 40 odstotkov oziroma 2.642 milijona ton na 3.864 milijona ton. 79 odstotkov rezerv odpade na članice Opeca, med katerimi je na prvem mestu Saudska Arabija s 25,8 odstotka, sledijo pa ji Irak (1 0,9 odstotka), Kuvajt (9,5 odstotka), Emirati (9,3 odstotka) in Iran (8,9 odstotka). Za njim je Venezuela, edina država, ki ne leži ob Perzijskem zalivu in je obenem edina iz Južne Amerike, njen delež pa dosega v svetovnih zalogah 7,4-odstoten delež. Rusija ima samo še 4,8 odstotka dokazanih rezerv, Libija in Mehika po 2,8, Kitajska 2,4, Nigerija 2,2 in ZDA 2,1 odstotka.
Članice Opeca za 38 odstotkov povečale dohodke od nafte
Čeprav se je proizvodnja Opecovih članic zmanjšala za 5 odstotkov, so njihovi dohodki porasli za 38 odstotkov. Po izračunih francoskega strokovnega časopisa Petrostrategi-es so se namreč dohodki enajstih držav povišali za 43 milijard dolarjev. Najbolje se je odrezala Saudska Arabija, ki je v svoji blagajni zbrala kar 50 milijard dolarjev, kar je za 1 2 milijard več kakor leto prej.
Svetovne rafinerijske kapacitete porasle za 1,5 odstotka
Kapaciteta 756 rafinerij, ki delujejo po vsem svetu, se je povišala za 1,5 odstotka na 4.077 milijona ton. Obratno je v 108 rafinerijah zahodne Evrope padla za odstotek in dosegla 721,7 milijona ton predelave. Zaprli so britanske naprave Shella, pa tudi dve rafineriji na Japonskem (tudi tu je bila ena Shellova) in eno v ZDA. Na novo je začelo predelovati osem naprav: tri v Indiji, dve v Sudanu, po ena v Rusiji, Turčiji in v Dubaju. Najbolj so povečali kapacitete v Aziji in sicer za 35 milijonov ton (203 rafinerije v »Aziji« z 982 milijoni ton, 45 na Bližnjem vzhodu z 298 milijoni ton). 1 5 največjih rafinerijskih družb ima 40-odstotni delež svetovnih kapacitet, vodilno mesto ima kljub zadnjemu čiščenju še vedno Royal Dutch/Shell s 5,2-odstotnim deležem, sledijo mu Exxon (brez Mobila) s 4,5 odstotka, BPAmoco (3,4 odstotka), Petrole-os de Venezuela (3,2 odstotka), Sinopec (3,1 odstotka) in Mobil (2,6 odstotka).
Nemško naftno gospodarstvo je imelo visoke izgube
Po prvih ocenah so imele nemške rafinerije zaradi višje cene surove nafte pol milijarde mark izgube. V zvezi naftnega gospodarstva menijo, da podjetja niso uspela povišanih stroškov pri surovi nafti v celoti prenesti na porabnike. Poleg tega so bile nemške rafinerije v zadnjem četrtletju 1999 izkoriščene samo 97,4-odstotno. Prizadeti so bili tudi vozniki, saj so morali v zadnjih treh mesecih 1 999 globlje seči v žep. V decembru je liter bencina normal stal povprečno 1,79 marke, medtem ko je bilo potrebno februarja odšteti samo 1,48 marke. Bencin super je vtem obdobju poskočil z 1,53 na 1 84 marke. K povišanju pa sta pripomogla predvsem višji naftni davek in cena surove nafte.
Eksploracija v nebritanskem delu severozahodne Evrope občutno manjša
V nebritanskem delu severozahodne Evrope je bilo občutno manj eksploracijskih in raziskovalnih vrtin. Leta 1998 jih je bilo še 58, lani samo še 48, kar je za 1 7 odstotkov manj. Za to so odgovorni predvsem na Norveškem, kjer je število vrtin padloz31 na 23. Manjša je bila tudi količina odkritih gospodarnih zalog. Omembe vredna je samo najdba na Danskem, pa plinsko in kondenzatno polje na Norveškem in odkritje plina na Nizozemskem.
Višje cene nafte prinesle dobiček ameriškim naftnim koncernom
Višje cene nafte so se pozitivno odrazile v bilancah koncernov za leto 1999. Največja svetovna naftna družba Exxon Mobil Corp. pa ni imela koristi samo od višjih cen surove nafte, ampak je v zadnjem četrtletju lanskega leta ukinila 1.750 delovnih mest, od tega 1.400 v ZDA. V okviru fuzije Exxona in Mobila nameravajo odpovedati celo 16.000 (13 odstotkov) zaposlenim, s čimer bodo tri leta po združitvi privarčevali po 3,8 milijarde dolarjev na leto. Čisti dobiček družbe se je v zadnjem četrtletju lanskega leta povzpel z 1,38 na 2,28 milijarde dolarjev. Celoletni promet je znašal 1 86,9 (1 69,6), čisti dobiček 7,91 (8,07) milijarde dolarjev.
Texaco je dobiček v zadnjem četrtletju štirikrat povečal. S pomočjo višjega dohodka iz upstreama je uspel več kakor izravnati skromne marže v dovvnstreamu. Marža pri bencinu in kurilnem olju pa je bila vsekakor zelo skromna. Dobiček iz izrednih postavk se je v zadnjih treh mesecih povečal z 92 na 370 milijonov dolarjev, v celem letu pa z 0,89 na 1,21 milijarde dolarjev. Čisti dobiček je znašal leta 1 998 0,578, lani pa 1,177 milijarde dolarjev.
Tudi Chevron Corp. je v poslovnem letu
1999 močno povečal dobiček in promet. Promet se je povzpel za 6 na 36,59 milijarde dolarjev, letni presežek na 2,29 (1,95) milijarde dolarjev. V četrtem trimesečju se je promet povečal za 3,7 na 10,98 milijarde dolarjev, presežek je po predhodnem minusu v višini 205 milijonov pristal na plus 809 milijonih dolarjev.
Rekordno leto pri vrtanju v ameriškem delu Mehiškega zaliva
Pri globokomorskih eksploracijskih in raziskovalnih vrtinah v ameriškem delu Mehiškega zaliva je bilo leto 1999 rekordno, saj je bilo narejenih sto vrtin. Tudi za letos pričakujejo rekordno vrednost, do katere naj bi pripomogle občutno višje cene in močna infrastruktura upstream podjetij. Do začetka leta
2000 so odkrili 10,4 milijarde sodčkov naftnega ekvivalenta, od katerih je možno polovico gospodarno pridobiti pod običajnimi okvirnimi pogoji. Tehnične rezerve (torej tisto, kar lahko gospodarno črpajo) znašajo 4,8 milijarde sodčkov naftnega ekvivalenta, od katerih so 2,1 milijarde sodčkov odkrili v lanskem letu. Od vrtin, ki so jih do zdaj naredili v ameriškem delu Mehiškega zaliva, jih bo 20 odstotkov gospodarno delovalo.
Analitiki VVooda Mackenzieja predvidevajo, da se bodo proizvodni stroški krepko povišali in sicer pri sodčku naftnega ekvivalenta z 2,50 v letu 1999 na 6 dolarjev v letu 2010. Za upstream industrijo pa je bilo lansko leto najbrž prvo, ki je prineslo pozitiven neto cash-flow.
Promet z nafto v Švici nekoliko padel
Prodaja nafte v Švici je lani nekoliko padla. Promet z najpomembnejšimi proizvodi je dosegel 11,7 milijona ton, kar je za 3,5 odstotka manj kakor v letu 1998. Promet s pogonskimi gorivi se je sicer povečal za 4,5 odstotka, padla pa je prodaja kurilnega olja kar za 1 2,6 odstotka. Prodaja vseh bencinov se je povišala za 3,3 odstotka, delež osvinčenega bencina je znašal 4 odstotke. Toda od 1. januarja 2000 ga v Švici ne prodajajo več. Prodaja diesleskega goriva se je povečala za 6,1 odstotka, letalskega goriva za 6,5 odstotka. Številka pa odraža boljši gospodarski položaj, kakor tudi rastoči pomen letalskega prometa. Pri kurilnih oljih je prodaja najpomembnejšega proizvoda, kurilnega olja EL s 4,7 tone za 10,9 odstotka nižja kakor leto prej. Razlog za padec je bilo toplo vreme v drugi polovici leta, kakor tudi močno povišane cene. Rezervoarji porabnikov so bili konec 1999 napolnjeni samo 57,9-odstotno, poraba kurilnega olja EL pa je znašala 4,7 milijona ton, kar je za 2,6 odstotka manj kakor leto prej. Prodaja srednjega in težkega kurilnega olja je padla za 37 odstotkov.
03
Izkazalo se je, da so bila naša pričakova nja pravilna. Zanimanje za nov projekt, imenovan Seicento Petrol, je izjemen. To se je potrdilo že na tiskovni konferenci, ki smo jo organizirali sredi marca in z njo pozdravili novo sezono Petrol Racinga. Povabljene novinarje so nagovorili Mariča Lah, Silvan Simčič ter predstavniki podjetja Avto Tri-glavin začeli razkrivati enega od najzanimivejših projektov v avto moto športu pri nas.
V tekmovalnem letu 2000 se bo Petrol dejavno vključil v »Seicento Petrol pokal«. Nastopali bomo kar s petimi (rdečimi) avtomobili, poleg tega pa smo pokal tudi denarno podprli. Odločitev za sodelovanje ni bila težka, saj je pokalno tekmovanje z avtomobili seicento že v prejšnji sezoni uspešno zaživelo. Prepričani pa smo, da bo v navezi med Petrolom in Avtom Triglav »Seicento Petrol pokal« letos naredil še večji korak naprej.
Pokal Fiat Seicento se je'uveljavil že lani, čeprav je bil šele prvič razpisan. Pod vodstvom Sama Valanta, idejnega očeta prireditve, in s pomočjo‘Avta Triglav (podružnice poslovne-
Katerega si boste izbrali?
ga sistema Autocommercea ter ekskluzivnega uvoznika vozil Fiat), se je lani za naslov najboljšega voznika potegovalo več kakor 20 kandidatov. Že samo ta podatek zadostuje za ugotovitev, da gre za najuspešnejše pokalno tekmovanje v zgodovini slovenskega avto moto športa.
Petrol se je prav zato in seveda tudi zaradi precejšnjega zanimanja javnosti odločil, da se bo dejavno vključil v pokal. Tako je letos zaživel »Seicento Petrol pokal«, za katerega smo prepričani, da bo še uspešnejši, bolj gledan in tudi zanimivejši. Vanj pa nismo prispevali le imena družbe Petrol, pač pa bomo zelo aktivni tudi na tekmovalnem področju. Tako smo uresničili načrt za pridobitev petih avtomobilov fiat seicento za letošnjo tekmovalno sezono, ki jih bomo za enoletno brezplačno uporabo odstopili mladim slovenskim voznikom Omogočiti želimo dirkanje predvsem tistim mladim, ki do zdaj niso imeli te priložnosti. S tem pa želimo tudi v ekipi Petrol Racinga narediti korak naprej, poiskati nadarjene voznike, ki
bi se čez nekaj let lahko enakovredno pomerili s konkurenco na mednarodnih tekmovanjih.
Ker želimo dati možnost vsem, tudi - ali pa predvsem - takim, ki še nikdar niso sedeli v dirkalnem avtomobilu, smo se odločili za pripravo posebnega izbora treh voznikov, ki bodo ob dveh uveljavljenih tekmovalcih, Aleksu Humarju in Aljoši Tušku, nastopali za ekipo Petrol Racinga. Za polfinalna izbora so se lahko prijavili vsi prebivalci Slovenije, stari od 1 8 do 24 let. Najboljših deset iz vsakega izbora se je uvrstilo na zaključno tekmovanje, kjer so se jim pridružili še vsi tisti, ki so že tekmovali, imajo tekmovalne licence in se prav tako želijo pridružiti Petrol Racingu.
V Petrolu se pa še naprej držimo zvezde stalnice - populariziranja avto moto športa, utrjevanja komunikacije in sodelovanja z AMZS kot krovno organizacijo ter uresničevanja interesa javnosti, sponzorjev in tekmovalcev za prireditve na domačih tleh.
Davorin Smodiš
SEICENTO
PETROL
POKAL
SEICENTO PETROL POKAL cm oaau
Tiskovne konference s&Je udeležilo izredno veliko novinarjev
Shell uvaja na Nizozemskem novo vrsto bencina
Shell uvaja na bencinskih servisih na Nizozemskem novo vrsto bencina, pura. Po podatkih iz podjetja gre za gorivo, ki so ga dodatno razvijali in manj onesnažuje zrak kakor druge vrste. V primerjavi z evrom 95 ima pura za 55 odstotkov manj emisij žveplovega dioksida, za 10 odstotkov bencola in za 3 odstotke dušikovega oksida. S 95 oktani je primerna skoraj za vse avtomobile na bencinski pogon. Cena pa je za 9 centov višja kakor za evro 95.
Ekološki davek povečuje prodajo biodiesla
Ekološki davek in veliko povišanje cene surove nafte povečujeta prodajo biodiesla v Nemčiji. Povpraševanje po gorivu iz oljne repice se je v preteklih tednih povečalo tako pri proizvajalcih kakor na bencinskih servisih. Liter biodiesla stane 1 0 do 12 pfenigov manj kakor liter navadnega diesel-skega goriva. Razlika pa je očitno za mnoge voznike dovolj velika spodbuda, da so prešli na rastlinsko pogonsko gorivo. Toda uporabljati ga smejo le za tiste avtomobile, katerih motorji so prirejeni za zgorevanje biodiesla. Vendar s tem v glavnem ni težav, saj je večina modemih dieselskih vozil prirejena v tovarni. Biodiesel pa je zaenkrat možno kupiti v Nemčiji približno na 800 bencinskih servisih.
Rusi gradijo cevovod proti Kitajski
Ruski naftni koncern Yukos in transportni monopolist Transneft nameravata do leta 2004 zgraditi transportno povezavo do Kitajske. Gradnja cevovoda naj bi stala 1,7 milijarde dolarjev, preko njega pa naj bi letno prepeljali 30 milijonov ton surove nafte. Transneft je bil doslej odločno proti projektu, ki bi ga izpeljali s kitajsko National United Oil Corp., toda za ruskega predsednika Putina ima zelo velik zunanjepolitični pomen. Zato je tudi prišlo do spremembe v odločitvi.
V ZDA ne izključujejo več prodaje strateških naftnih rezerv
Vlada Združenih držav razpolaga s 572 milijoni sodčkov strateških zalog surove nafte, ki so shranjeni v podzemnih rezervoarjih južnih zveznih držav Luzijana in Teksas. Dolgo je zelo skrbno bdela nad njimi, v zadnjem času pa ne nasprotuje več tako odločno ideji, da bi del rezerv prodala in »preučuje vse možnosti, ki obstajajo v okviru zakonov«, pravijo v Beli hiši. K temu pa jih je pripeljala rast cene surove nafte.
Gasprom bo s prodajo delnic zmanjšal dolgove
Kakor poročajo namerava visoko zadolženi plinski koncern Gasprom prodati svoje delnice »zahodnim tujcem«, da bi zmanjšal svoje dolgove tujini, ki znašajo 11 milijard dolarjev. V zadnjem času je moral najeti celo kredite, daje poravnal davčne dolgove ter se izognil stečaju. Nejasno pa ostaja,od kod prihaja 14,52 odstotka delniškega kapitala, ki naj bi ga prodali. 3,37 odstotka imajo privatizacijski organi, 6,02 odstotka sme Gasprom sam prodati. Preostalih 5,13 odstotka potrebnih delnic naj bi kupili od ruskih zasebnih delničarjev in v obliki ADR ponudili zahodnjakom. Odprto je tudi vprašanje, kdo naj bi izpeljal operacijo. Energetsko ministrstvo nasprotuje, da bi bile to zahodne investicijske banke, ki bi s tem zaslužile milijardo dolarjev. Doseči hoče, da bi dobil naročilo kateri od domačih vladnih organov, dobiček pa bi v celoti stekel v državno blagajno. Zdaj imajo 5,48 odstotka Gaspromovih delnic tuji investitorji (3,5 odstotka nemški Ruhrgas, 1,98 odstotka zahodni zasebni in institucionalni vlagatelji). Po Ga-spromovem statutu smejo imeti tujci 20 odstotkov podjetniškega kapitala, kar bi bilo izčrpano s prodajo načrtovanih 1 4,52 odstotka delnic. Zapreka je še v tečaju delnic, ki je zelo nizek, ker je ruski privatizacijski organ lani ustavil načrtovano prodajo 3,37 odstotka delniškega kapitala. Vendar cena ne sme pasti pod vsoto, ki jo je plačal Ruhrgas za Gaspro-move delnice. To pa pomeni, da mora 14,52 odstotka prinesti najmanj 3,83 milijarde dolarjev.
Bencin je kljub ekološkemu davku cenejši
Vožnja z avtom v Nemčiji je kljub ekološkemu davku v primerjavi z višino plač v zadnjih 40 letih postala cenejša. Leta 1 960 je moral delavec delati 1 3 minut za liter bencina, danes samo še 4 minute. Avtobusna vozovnica je leta 1 960 v povprečju stala desetkrat manj kakor danes, za bencin pa je potrebno odšteti
samo trikrat toliko kakor pred 40 leti. Zaradi ekološkega davka mora voznik zdaj plačati povprečno po 100 mark več, kar odgovarja približno enemu polnjenju rezervoarja.
Zaradi visokih cen diesla so ameriški tovornjaki zaprli ceste v VVashingtonu
Iz protesta proti povišanju cen dieselske-ga goriva je več sto ameriških tovornjakov za nekaj časa ohromilo cestni promet v VVashingtonu. Vozniki, ki so pretežno samostojni, so s svojimi ogromnimi vozili zaprli prelaze in hitre ceste ter s tem zahtevali ukinitev trošarine v višini 35 centov na galon (3,78 litra) ter rabat na gorivo, ki znaša 15 odstotkov. Predstavnik združenja samostojnih obrtnikov je dejal, da bi morali cene spustiti na raven z lanskega maja, ko je galon dieselskega goriva stal dolar. Vlada naj uporabi za subvencioniranje presežek iz proračuna. Predstavnik vlade je na to zahtevo že odgovoril, da bodo cene verjetno padle. Toda z znižanjem davkov problema ni možno rešiti. Z velikim delom dohodka od davkov bodo gradili hitre ceste, od katerih so vozniki tovornjakov v veliki meri odvisni.
Pridobivanje nafte na morski obali rešuje dobiček
RVVE-DEA je kljub velikim izgubam na bencinskih servisih uspela ohraniti svoj rezultat. Od julija do decembra 1999 je povišala promet s 6,75 na 8,73 milijarde evrov, medtem ko je obratni rezultat ostal s 168 (1 70) milijoni evrov skoraj nespremenjen. Podjetje je močno profitiralo pri pridobivanju nafte iz morske obale , ki prispeva bistven delež k skupnem črpanju podjetja. Cena surove nafte se je v preteklem letu več kakor podvojila, poleg tega je družba prodala doma večje količine zemeljskega plina. Promet na področju raziskave in pridobivanje se je povzpel s 1 40 na 291 evrov, dobiček pa se je povečal s 60 na 1 24 evrov. »Rezultat se je izboljšal predvsem zaradi višjih cen nafte,« se glasi sporočilo. Dohodke pa je uspela povišati tudi kemija. Prav obratno je bilo pri največjem poslovnem področju, predelavi in prodaji. Zaradi višjih cen in davka na nafto se je promet sicer povečal s 5,57 na 7,18 milijarde evrov, toda namesto dobička, ki je leta 1998 znašal 86 milijonov evrov, so dosegli 2 milijona evrov izgube. Za celotno poslovno leto 1999/2000 (30. junija) pričakujejo v RVVE-DEA skromnejši dobiček kakor leto prej, vendar bo še vedno zadovoljiv.
Za razvedrilo
Prišli
PETROL	KAKO- VOSTNO VINO	SISTEM ENODOM. LJ. PREDSTAVNIŠTVA	NERAZ- LOČNE CRKE, CACKE	MAKED. PESNIK ŠOPOV	TIGROVA SAMICA	DESKA V PANJU ZA SEDANJE ČEBEL	STROKOVNJAK ZA ITALIJAN. JEZIK	KOSMAT JU2NI SADEŽ	STARO- RIMSKI POZDRAV	IGRALEC RADKO POLIC
IZDE- LOVALEC PEČATOV										
SPODBUDA										
NESPA- METEN, NEUMEN Človek										
SLAVILNE PESMI, HVALNICE				RALLY PO NASE					BREZTO- NlCNOST	ODPRTA POŠKODBA TKIVA
VRTENJE TELOVADCA OKROG DROGA				OČKA, ATEK MREŽASTA TKANINA				ARGON IT. TOVARNA AVTOMOBILOV		
avtor VINKO KORENT	KONEC SAH.IGRE APNENEC OOLIT				TEMNO RJAVA GORLJIVA TEKOČINA					
NAPIS NA KRISTUSOVEM KRI2U					ION Z NEGATIV. NABOJEM					
VOJAŠKO PRISTANIŠČE V NEMČIJI					UMRLA PRINCESA BRITAN. ATLET					
RISTO SAVIN			NOJU PODOBEN PTIC	POT ZA PROMET Z VOZILI						LJUBKOV. OBLIKA IMENA ANTONIJA
FR. DEPARTMA (SREDINA MAINE)				KONICA ER. FILM. IGRALKA (MIREILLE)				LJUDSKA TEHNIKA TEMNO SIVA KRAVA		
KAR JE VSAJENO							SPOD. DEL POSODE VPREŽNO GOVEDO			
OGNJENIK NA SICILIJI					LETALO, AEROPLAN ANJA KALAN					
MACESNU PODOBEN IGLAVEC						MESTO OB IRTISU IN OMU V SIBIRIJI				
risba KIH	SL. PISATELJICA IN IGRALKA (DESA)					LETEV				
Sektor plinske dejavnosti
Tatjana Špes, samostojna komercialistka
Sektor marketinške komunikacije
Ines Vrenko, organizatorka, pripravnica
Odšli
OE Celje - veleprodaja
Alojzija Lebič, referentka, invalid, pokoj
OE Kranj - maloprodaja
Aleš Sodnik, prodajalec
OE Ljubljana - veleprodaja
Sašo Sili, skladiščni manipulant
OE Maribor - maloprodaja
Alojz Cimerman, poslovodja, Franc Gomboc, prodajalec, Franc Kuzma, prodajalec, Robert Rengeo, prodajalec, Stanislav Rengeo, prodajalec, Štefan Kocet, vodja izmene, Stanko Mataj, prodajalec - vsi odšli k najemniku
OE Novo mesto - maloprodaja
Tomaž Jeršin, prodajalec, Milan Milič, poslovodja - oba odšla k najemniku
Sektor Gostinstvo - motel Podlehnik
Anica Zajšek, natakarica, Zdenko Lovrenčič, natakar, Marica Čuš, natakarica, Vlado Novak, receptor, Vitoslava Pevec, vodja recepcije, Rozalija Kojc, gostinska delavka, Silva Lešnik, gostinska delavka, Jožica Štebih, vodja pralnice, Stanko Horvat, gospodar hiše, Elizabeta Dužič, receptorka
Sektor investicije
Marija Kralj, referentka, invalid, pokoj
Počitnice Mediteran 2000
že Od 52.000 SIT
lileti in potovanja 2000
 I “t n An r it
jeiikovni tečaji
2000
že od 206.000 SIT
UGODNI KREDITI
Počitnice Hrvaška 2000
že od 21.500 SIT
IZDALI SMO ZA V A*
Z MAG N A KARTICO
POPUSTA
OBROKOV
INFORMACIJE: 061/188 44 00
e-pošta: globtour@emona-globtour.si
PRVOMAJSKI KLUB NA MAKARSKI RIVIERI - htl. Labineca (6 dni) 15.800 SIT
PRVOMAJSKA SREČANJA V POREČU - htl. Mediteran (4 dni) 14.900 SIT
PRVOMAJSKA SREČANJA V DUBROVNIKU - htl. Vis (5 dni) 29.900 SIT
NEAPELJ-POMPEJI-CAPRI - (4 dni), letalo-bus, 59.500 SIT in (5 dni) bus-letalo, 69.500 SIT
PARIZ - (4 dni), bus-letalo, 54.000 SIT in (5 dni) letalo-bus, 63.000 SIT
ŠPANIJA-BARCELONA - (6 dni), letalo-bus, 52.900 SIT in (7 dni) letalo-ladja-bus, 69.000 SIT
RIM - (4 dni), bus, 37.990 SIT
NIZOZEMSKA - (5 dni), letalo, 94.000 SIT
ŠRILANKA - (10 dni), letalo, 245.000 SIT
NEW Y0RK - (6 dni), letalo, 152.200 SIT
PRVOMAJSKE POČITNICE V TUNIZIJI, TURČIJI IN NA KRETI
Na vseh prodajnih mestih vas čaka še preko 50 najrazličnejših prvomajskih programov!