Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 18. marca 1936
MARIBORSKI
Cena 1 Džti
VECERNIK
MndntMvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. M / reieion uradniitva 3440, uprav« 2466 Ishaja razen nedelja ia praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prajemen w upravi ali po poiti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ' Oglase »preloma tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.408
99
JUTRA
99
Razplet notranje-političnih prilik je o-beležen v precejšnji meri z govorom, ki ga je imel te dni na-konferenci Jugoslo-venske radikalne zajednice v prostorih beograjske kavarne Negotin minister g. Djura Jankovič. Znaten del svojega govora je posvetil odnošajem med .Tugo-slovensko radikalno zajednico na eni strani ter Aco Stanojevičem in bivšim glavnim odborom radikalne stranke na drugi strani. Vloga radikalne stranke v našem notranjepolitičnem življenju v povojni dobi je bila tako intenzivna, da je Prav, ako podajamo po »Politiki« nekaj vodilnih misli, ki jih je navajal na omenjenem zboru JRZ g. minister Dj. Jankovič. Dejal je: »Nisem hotel omeniti doslej na nobenem zboru nekega našega bolnega radikalskega vprašanja. Nisem hotel tega napraviti radi tega, ker mi dolžni oziri napram ljudem, s katerimi sem skozi leta sodeloval, niso dovoljevali, da se z njimi popečam z niti najmanjšo kritiko. Toda spodbujen radi nekega paitK ' fleta, ki se širi te dni okoli, v katerem se navaja, da so gg. dr. Stojadinovič, Dragiša Cvetkovič in Djura Jankovič pre nehali biti člani radikalne stranke, sem primoran odgovoriti sledeče: Mi vsi smo | se prostovoljno izključili iz radikalne stranke onega dne, ko smo podpisali pro gram in pravila Jugoslovanske radikalne zajednice. Prvi, ki jih je podpisal je mnogo uvaževani naš starina g. Aca Stanojevič. Ko smo ta program prijavili oblastem, ko smo ga pričeli narodu tolmačiti,
*	tedaj je prestala funkcija radikalne stranke kot posebne politične organizacije. In sedaj, ko nekdo prihaja, da se zopet opri-jemlje naših svetlih tradicij iz preteklosti, in želi, da ponovno zanese zmedo v teh težkih časih v naše vrste, tedaj moram tej gospodi odgovoriti: Ni več tradicionalnega prava v oolitiki. V kolikor bode kdo delal in kolikor ga bo narod priznaval, v toliko se more na to pravo sklicevati. Kdor pa hoče, da smatra sebe za patriarha stranke in za strankarskega vladiko, ta naj se poda na religiozno področje, ne pa na teren svobodnega političnega življenja, kjer bodi popolno in Pošteno tekmovanje.«
Istega dne je bil tudi velik političen zbor v Novem Sadu, na katerega so prispeli znani sodelavci starega »patriarha« Ace iz Knjaževca Miša Trifunovič, Miloš l^obič, dr. Dušan Peleš. Krsta Miletič, Ranko Trifunovič, dr. Vazica Markovič, dr. Jovan Radonič, Miloš Ivkovič ter narodni poslanec Stojan Špadier. Predsednik zboru je bil bivši minister in znani prvak radikalskega glavnega odbora gosp. Krsta Miletič. O odnosu do sedanje vlade so spregovorili bivši ministri Miša Tri funovič, Miloš Bobič in dr. Laziča Markovič, razen tega še Ranko Trifunovič, Stojan Špadier in direktor novosadske gimnazije g. Lilič. Neki beograjski dnevnik zaključuje poročilo o tem zboru sledeče: »Zborovanje se je zaključilo v najboljšem redu, nakar so navzočni prvaki s'i k skupnemu obedu v restavracijo pri »Dvcih angeljčkib«.
Edvard ¥111. posreduie
ANGLEŠKA VLADA: NA OBEH STRANEH RENA DEMILITARIZIRANI CONI POD KONTROLO MEDNARODNE POLICIJE. — ORGAN FRANCOSKEGA GENERALNEGA ŠTABA: TO NI ZDRUŽLJIVO S FRANCOSKO ČASTJO. — NEURATH IN RIBBENTROP V LONDONU. — NAPETOST ZNATNO POPUSTILA. — FLANDIN IN VOJVODA COBURG GOTHA PRI EDVARDU VIII.
LONDON, 18. marca. Ker se je nemška vlada odločila, da odpošlje svojo delegacijo v London, je napetost zadnjih dni znatno popustila. V Londonu upajo, da se bo posrečilo najti kompromisno rešitev. Angleška vlada je imela včeraj daljša posvetovanja. Po poročilih današnjih listov bodo Angleži predlagali, da vpostavita Francija in Nemčija na obeh straneh Rena demilitarizirani coni, ki naj bi bili pod kontrolo mednarodne policije pod egido Društva narodov. Nemčija ne bi smela v tej coni; graditi nikakšnih utrdb, Francija pa bi se obvezala, da ne bo že cbsto-iečih utrdb v tej coni niti povečala, niti modernizirala in niti ojačila. Kakor poročajo iz Pariza, odklanja organ francoskega generalnega štaba »Echo de Pariš« ta angleški predlog, ker je nezdružljiv s častjo francoskega naroda. Francija vztraja slejkoprej na sistemu kolektivne varnosti v okviru Društva narodov. Iz Berlina še ni prispelo poročilo glede omenjenega angleškega nredloga.
BERLIN, 18. marca. Nemška vlada je včeraj sklenila, da se odzove povabilu sveta Društva narodov in da pošlje svojo delegacijo k zasedanju. V delegaciji bosta zunanji minister von Neursth in posebni opolnomočenec Ribbentrop. Nemška delegacija prispe v London jutri v četrtek.
LONDON. 18. marca. Flandin je po znan: burni seri locarnsklh podpisnic
bil
izvedeti.
BERLIN. 18. marca. Danes dopoldne Je odletel z letalom v London vojvoda Cobnr,"-Gotha. Njegov odhod je v zvezi s posredovalno akcijo angleškega kralja med Anglijo in Francijo.
UoiUuki
OŽJI GLAVNI ODBOR JNS.
Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Nikola Uzunovič je sklical za 23. marca za 10. dopoldne v Beograd sejo ožjega strankinega glavnega odbora. Na seji bo razprava o spremembi strankinih pravil in splošni politični situaciji.
B0RBAŠ1 V ČAKOVCU.
Te dni je bilo borbaško zborovanje na dvorišču gostilne Pataki v Čakovcu. Zborovanju je prisostvovalo okoli 150 kmetov iz okolice Čakovca. Govorili so na-rdni poslanec Perko iz Varaždina, nadalje dr. Ivkovič in lastnik tovarne Mirko Benič iz Zagreba.
»LJUDSKA PRAVICA« USTAVLJENA.
štirinajstdnevnik »Ljudska pravica«, ki ga je urejeval znani slovenski literat Miško Krajnc, ki je svojčas izhajal v Prekmurju in se pozneje preselil v Ljubljano, je notranji minister radi trikratne zaplenitve v enem mesecu ustavil.
RAZPUST.
Ban Dravske banovine je razrešil ves
v avdienci pri kralju Edvardu VIII. O avdienci ni bilo mogoče nič točnega občinski odbor pri Sv. Lenartu v Slo-
MIŠA V SARAJEVU.
V	nedeljo bo v Sarajevu veliko radijsko zborovanje, na katerem bodo govorili razni prvaki glavnega radikalske-odbora, njim na čelu bivši minister Jnisa Trifunovič.
ita*i*ans\a nota radi masakrmslh ’ta!Manov
BADOGLIO: »NJKAKŠNE SPREMEMBE«. — IZTAKNILI SO JIM OČI TER POSEKALI ROKE. — REORGANIZACIJA VOJSKE RASA MULIJGETE. — TRINAJSTORICA PROUČUJE V LONDONU ABESINSKI TER ITALIJANSKI ODGOVOR.
RIM, 18. marca. Maršal BadCKlio poroča v poročilu št. 157: Na severni in južni fronti nikakšne spremembe.
RIM, 18. marca. Agencija Stefani poroča: Italijanska vlada je naslovila na Društvo narodov noto, v kateri prikazuje abesinska zver^va, izvršena nad skupino italijanskih delavcev, zaposlenih pri cestnih ti-eiili.,
V	noti se povdarja, da se to ne nirre smatrati kot borba, ker gre za, divjaški napad na delavce nebcrce. Nekateri od napadenih delavcev so bili kastrirani, dočii^i so bili vsi ostali na zverinski in svojevrstni način zmrcvarjeni ?.n znaftaženi. Nekaterim so Abesinci iztaknili oči, drugim zopet odsekali reke ter obstrelili mnoge delavce z naboji dum-dum. Slična zverstva so baje poedini abesinski oddelki izvršili nad prebivalci Eritreje in Somalije. Italijanska vlada je tej noti priložila nekatere fotografsko posnetke.
LONDON. 18. marca. V smislu informacij iz Addis Abebe je abesinska vlada sklenila, da reorganizira armado ocfcojnega rasa Mulugete in da poveri vodstvo enemu od najsposobnejših abesinskih vojskovodij.
LONDON, 18. marca. Danes se sestane tukaj odbor trinajstorice, da prouči odgovore Italije in Abesinije glede na ustavitev sovražnosti in vojnih akcij. *
DESSIE. 18. marca. Radio Asmara poroča, da je neguš prevzel povelj stvo izdatnih vojnih sil, da zaustavi prodiranje Italijanov.
Venizefos umrl
PARIZ, 18. marca. Tukaj je danes ob 8.S0 umrl nekdanji grški ministrski predsednik in dolgoletni grški vodilnilja Larga Cabalera, »španskega Lenin smrtjo }e pisal svojim političnim sodelavcem v Atenah pismo, v katerih jih poziva, naj sledijo kralju pri delu za konsolidacijo grških razmer.
V Španiji vre iIn kipi
LINČANJE DESNIČARSKEGA POSLANCA. - STRELI NA ŠPANSKEGA LENINA«.
MADRID, 18. marca. Tukaj so komunistični ekstremisti zopet zažgali cerkev in neko gledališče. Nastali so poulični boji, v kateri je bilo nekaj mrtvecev in več ranjencev.
IUM1LLA, 18. marca. Tukaj so množice linčale nekega desničarskega politika in zažgali njegovo hišo. Nato je množica hotela zažgati vojašnico civilne garde, ki pa je streljala in več demonstrantov ranila.
MADRID, 18. marca. Proti hiši znanega španskega socialističnega voditelja Larga Cabalera, »špnskega Lenina«, je bilo oddanih več strelov. Cabalero je dal obema svojima telesnima čuvarjema povelje, naj streljata, nakar so se strelci porazgubili.
venskih goricah.
HSS. *
Mačkovci so imeli predvčerajšnjim celo vrsto zborovanj, in sicer med drugim v Splitu, Zrnovnici pri Splitu in v Koprivnici. Na vseh zborovanjih je bilo govora o ideologiji hrvatskega »seijačkegi pokreta«.
U-0 HOČE SVOBODNE VOLITVE.
V dvorani hotela Pariz v Kruševcu je bila predvčerajšnjim širša konferenca udružene opozicije, na kateri so govorili dr. Ivan Ribar, dr. Dragoslav Smiljanič in Blagoje Raškovič. Dr. Ribar je pov-darjal, da je udružena opozicija postavila kot svojo prvo zahtevo svobodne volitve.
MAČKOVCI ZP^ORUJEJO.
V Bakru fn Krasici v susaškem področju so imeli Mačkovci v nedeljo politični zborovanji. Narodni poslanec Franjo Borič iz Crikvenice je na teh zborovanjih govoril o seljačkem pokretu. o Radiču in Mačku, ki ga »hrvatski narod mora podpreti v njegovi borbi«.
POGLAVJE O »MOJSIJEVCIH«.
Na nedeljskem zborovanju JRZ se je minister Jankovič dotakni! tudi vprašanja Židov in je v tem govoru navajal sledeče: »Hočemo borbo za popolno enakopravnost. Mene žali, ko‘često čitam v naših časopisih, da se napada in žali v naši zemlji neka veroizpoved. Naše časopisje naj vodi račua o tem, da so to državljani, ki so svojčas, ko se je Srbija udeleževala treh velikih vojsk, bili odlični vojaki, odlični oficirji, ki so poveljevali četam in bataljonom in ki so padali na bojišču kakor pravoslavni Srbi. Tedaj niso naši sodržavljani židovske veroizpovedi nikdar dejali: Mi smo posebna narodnost. Vedno so dejali: »mi smo Srbi-mojsljevci«. Mi želimo, da se bodo ti državljani tretirali tako, kakor zahteva to dostojanstvo vsakega državljana in da ne bodo izpostavljeni nikakšnim žalitvam. Če so med »mojsijevci« (Židi) tudi »ne-valjavci«, kakor so lahko tudi v drugih veroizpovedih, potem se to ne sme posploševati. Kakor smo želeli svoje dni, da so ti »mojsijevci« (Židi), dejali da so mojsijevci Srbi, ravnotako je naša želja, da pribijejo tudi oni preko Save in Donave nekega dne: Mi smo Jugosloveni-roojsjjevca.«
tin	ftičlHjkf
w
Senat razpravlja o proračunu
UČITELJSKE PREMESTITVE. — NOV VOR SEN. DR. KRAMERJA.
Včeraj se je pričela podrobna obravnava novega državnega proračuna. Pri proračunu vrhovne državne uprave in proračunu za pokojnine ter invalidnine je senator dr. Kramer izčrpno govoril o usodnih socialnih posledicah, ki jih čutijo državni upokojenci radi jesenskih redukcij plač in pokojnin. Posebno se je zavzel za takozvane kronske rentnike in staroupokojenee ter zahteva! njihovo izenačenje z ostalimi drž. upokojenci. Pri obravnavanju proračuna prosvetnega ministrstva je senator dr. Kramer opozarjal na veliko nacionalno, socialno in kulturno škodo, ki so jo povzročile nedavne premestitve učiteljstva v dravski banovini. Njegova, s konkretnimi navedbami podkrepljena izvajanja so zbudila veliko pozornost. Tudi je nadalje prikazal škodljivost monopolizacije šolskih knjig. Končno se je dr. Kramer še zavzel za uči-
A KONZULATA. — POMEMBEN GO-
teljstvo meščanskih šol in vračunanje službenih let bivšim učiteljem šol CMD. Minister dr. Stošovič je glede premestitev učiteljstva dejal, da ni bil namen pri učiteljskih premestitvah preganjati sokolskih delavcev. Omenjal je sistematično izvedeno protestno akcijo proti učiteljskim premestitvam. Dr. Kramer je nato v odgovoru prosvetnemu ministru navedel znano izjavo, ki dokazuje politični izvor učiteljskih premestitev.
Nato je še sledila obravnava proračuna zunanjega ministrstva in je zunanji minister dr. Stojadinovič sporočil, da se bo ustanovil novi konzulat v Palestini in novo skandinavsko poslaništvo v Stockholmu.
Za danes dopoldne je bil sklican plenum senata in so se obravnavale razne mednarodne konvencije.
Pereče učiteljske stanovske zadeve
K učiteljskemu zborovanju na Pragerskem
linijo; zadev članstva ni nikdar obravnavala iz strankarsko političnega vidika, ampak je izrekla svoj veto vedno v prepričanju, da vrši svoje delo korektno in
V	soboto je bilo na Pragerskem zborovanje okrajnega učit. društva Sl. Bistrica. Številne udeležence je pozdravil predsednik Tajni k, predvsem Šol. nadzornika C e p u d r a, sekcijskega tajnika Metoda K um el j a jn odposlanca pedagoške centrale rnešč. šol. učitelja Alberta Žerjava. Spomnil se je nedavno umrlega tovariša Antona 11 r e n a, v čigar spominu je društvo poklonilo kot njegov kamen učiteljskemu domu 200 Din.
Sledilo je izčrpno in zanimivo situacijsko poročilo sekcijskega tajnika, ki je v nad 2 urnem govoru podrobno razpravljal o vseh perečih vprašanjih učiteljskega stanu. Tako o zboljšanju disciplinskih predpisov, o stalnosti, o ureditvi neznos-uaga položaja učiteljic žen. roč. del, o učiteljih bivših CM šol, ki so za svoje delo prikrajšani, kljub temu, da so svoj čas žrtvovali svoje najboljše sile, da zaustavijo valove takratne germanizacije in madžarizacije.
Sekcija je storila vse korake, da odvrne sistematično ponavljajoče se pavšalne napade na stan, s strani dela dnevnega tiska, ki je očitno hotel prikazati javnosti učiteljski stan v taki luči, da ustvari nasproti njemu nerazpoloženje. Organizaci
pravično. Zbor je izrekel organizaciji in njenim voditeljem polno zaupanje in zahvalo s prošnjo, naj se še dalje neustrašeno bori za stanovske interese; prav tako izreka zahvalo 'bans. svet. gg. dr. Ravniku in Visenjaku, ki sta na zadnjem zasedanju edina junaško branila učit. stan.
Zaradi pomanjkanja časa, je moral predavatelj Albert Žerjav, pedagoški delavec in pobornik najnovejše smeri zgodovinskega pouka, svoje predavanje znatno skrčiti. Omejil se je le na temo »Meje in možnosti zgodovinskega pouka v o-snovni šoli«. Iz interesantnih njegovih izvajanj posnemamo, da zgodovinska snov, ki jo predpisujejo sedanji učni načrti in način podajanja te snovi, kjer i-grata glavno vlogo kronologija in sistematika, nikakor ne odgovarjata interes-nosti in duševni zmogljivosti otroka o-snovne šole.
Zaključno besedo je imel nato šol. nadzornik g. C e p u d e r. Zahvaljujoč se za iskrene pozdrave, je izrazil željo, naj bi učiteljstvo tudi v naprej složno ramo ob
ja je držala vedno svojo ravno stanovsko rami delovalo v prid šole in doma. Kč.
fiitoi&utfri v&srffaitf
Mova knjižna založba v Mariboru
Znatna vrzel v kulturnem življenju Ma ribora se sedaj zamašuje. Ustanovila se je knjižna založba pod imenom »Piramida«, ki si je stavila širok in velikopotezen program književnega delovanja. V programu za poslovno leto 1936-37 so izdaja 4 grafičnih moderno opremljenih knjig. Na spo redu so letos naslednje knjige: Radivoj Rehar »Semisiris« in »Sida Silanova«. — »Semisiris« je fantastični roman, ki se razvija okoli pravljične celine Antlantide. Izhajal je pred leti v »Večerniku«. »Sida Silanova« pa je delo, zajeto iz življenja
Ljudska univerza v Mariboru. Ivan Grohar, — tragedija slovenskega umetnika je naslov predavanja, ki ga bo imel v petek, dne 20. marca g. Anton Podbev-šek, književnik in novinar v Ljubljani. S lem predavanjem počastimo 251etnico smrti tega velikega umetnika, ki ima poleg Riharda Jakopiča največ zaslug, da
Maribora in Dravske doline v povojnih letih. Tudi ta roman je izhajal v »Večer-niku«. Razen tega napoveduje omenjena založba še dva romana in sicer Essada Beya »Nikolaj II.« in Emila Ludviga »Nil«.
Razen tega pa bo omenjena založba »Piramida« izdajala tudi mesečno revijo za politična, socialna in kulturna vprašanja. Objavljala bo pretežno članke, eseje in poročila s področja politike, socialnih dogajanj, kulture in umetnosti.
se je seznanila svetovna javnost tudi z našo literaturo. Ivan Grohar je bil polnokrven umetnik, očarujoč pesnik barv! Slovensko dušo je izrazil v globini in popolnosti kakor le malokateri in njemu sliši največje narodovo priznanje! — V petek 26. marca predava g. dr. Hadži iz Ljubljane o tajnah Ohridskega jezera.
P n u * ali	HtiitUk
Ptujska Jadranska straža je zborovala.
Krajevni odbor »Jadranske straže« v Ptuju je imel v soboto 14. t. m. v Narodnem domu svoj 12. občni zbor. Radi odsotnosti predsednika je vodil zbor podpredsednik inž. major g. Pavle Manojlo-vič. — Iz poročila funkcijonarjev je posneti, da je bila ptujska »Jadranska stra-
ža« v preteklem letu zelo delavna. Tako je ta agilna organizacija v minulem letu poslala na letovanje na naš Jadran 27 po-mladkarjev iz ptujske gimnazije in 44 podmladkarjev iz meščanske šole v Ptuju. — Število rednih članov znaša 416, podpornih članov pa 14. Dohodkov je bilo v oreteklem letu 25.000 Din, izdatkov
pa 19.000 Din v blagajni pa se nahaja Din 6000 gotovine. — Članarina ostane kakor dosedaj 12 Din letno. Pri volitvah se je soglasno izvolil za predsednika komandant mesta inž. g. Pavle Manojlovič, pri ostalih odbornikih pa ni bistvenih sprememb. Na koncu sta podala prav zanimivo poročilo o našem lepem Jadranu
prof. Veselko in učitelj Bestan. — Posiea-nji je seznanil zborovalce tudi z okrožnico oblastnega odbora v Mariboru, ki razpisuje veliko nagradno žrebanje na dan 30. junija 1936 v korist naše revne dece. Občni zbor Je bil prav dobro obiskan, osobito častniški zbor ptujske posadke je bil dobro zastopan.
Hkudšstski	ih	fkoM
Ogromen promet na tezenskem postajališču
Povprečno na mesec odpravljenih pri blagajni 4000 potnikov — Dnevno uporabi postajališče nad 300 potnikov
Po preteku enega leta od otvoritve tezenskega postajališča se izkazuje ogromen potniški promet, ki nam podaja pravo sliko potrebe postajališča. Dnevno je na postajališču ogromen promet. Prostori za potnike kakor čakalnica in pe-on so že sedaj večkrat pretesni. Živahno vrvenje je zlasti ob sobotah in nedeljah.
V	Maistrovi ulici od postajališča do Ptujske ceste je po prihodu vlakov pravo valovanje potnikov v Maribor, Pobrežje, Radvanje, Novo vas in celo v Studence. Včasih pa pride tudi na svoj račun kak mariborski izvošček.
Žal pa še ni popolnoma rešena finančna stran zgradbe in povzroča zadnje čase odboru in zlasti blagajniku prave neprijetnosti. Marsikateri podjetnik mora čeravno nerad — čakati na izplačilo za svoje delo. Občini Pobrežje in Studenci pa bodeta tudi to finančno stran rešili sporazumno po dogovorjenem ključu. Odbor domače občine pa naj premišljuje, kako bo čimprej zadostil vsem obveznostim, da ne bo imel odbor za gradnjo postajališča nepotrebnih sitnosti, občina pa — nepredvidenih stroškov.
Odpravljajmo jezikovno in gospodarsko krizo iz Maribora
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
»Mir stemar olevajl, dan grajfmar flaj-siger cubi!« so se odrezali mestni delavci v popačeni nemščini v Dalmatinski ulici nekemu meščanu, ki jih je po slovensko opozarjal, da več postajajo nego delajo. Mestni upravi priporočamo, naj jim pri najemanju v delo stavijo pogoj, da mora-io ne samo marljivo delati, temveč tudi med delom manj govoriti, in sicer samo po slovensko, kajti sicer narejajo na javnost utis, kakor da je Maribor nemško mesto, dasi vsi dobro vemo, da je vse mesto z malimi izjemami nastalo iz slo-
venskega prebivalstva bližnje in daljne okolice. Ob jednem tožijo s svojim svab-čarenjem mestno upravo, da ta ne zahteva od njih slovenskega govorjenja in da skrbi premalo za davkoplačnike, ki vzdržujejo mestne ceste ter dajejo darove tudi mestni pomožni akciji. JJelavcev je v Dalmatinski ulici z vozniki vred okrog 50. vsi so slovenskega pokolenja in so z ozirom na javnost potrebni jih opozarjati na njihov slovenski jezik in rod ter na davke in dobrotljivost meščanov. — Meščan
Lfudfe bežijo v smrt
BIVŠI GOSTILNIČAR IN PEKOVSKI M ŠEK SE JE OBESIL, 45LETNA ANA K.
Mariborska kronika samomorov se je pomnožila za nov žalosten primer. V Vojašniški ulici št. 10 so našli včeraj dopoldne obešenega bivšega gostilničarja in pekovskega mojstra Franca Klajnška. Klajnšek je bil star 66 let in je bil svoje dni ugleden obrtnik. Pred leti je izgubil vse svoje premoženje in je bil pod ku-ratelo. Ko pa mu je umrla žena, je pričel obupavati nad svojim bednim življenjem.
V	ponedeljek zvečer je bil v neki mariborski gostilni precej dobre volje. Oči-vidno je iskal tolažbe v vinu. Svojim prijateljem in znancem je pripovedoval, da ga močno boli srce in da bo kmalu sledil ženi na Pobrežje.
Močno potrt je bil Klajnšek včeraj zjutraj. Obvestilo, da mu je odrečena neka podpora in pomoč, pa ga je popolnoma
OJSTER V MARIBORU FRANC KLAJN PA JE SKOČILA V MURO.
strla. V obupu in duševni zmedenosti jc segel po vrvi in se obesil v svojem stanovanju. Ko so ga našli in sneli z vrvi. je bil že mrtev in je bila vsaka pomoč zaman. Klajnšek je bil zelo pobožen človek, vendar pa si je v obupu sam vzel življenje.
Iz Cmureka pa smo prejeli vest o tragičnem poskusu samomora. Včeraj popoldne je skočila 451etna Ana K. v stranski tok Mure, v takoimenovani Vizjakov kanal, ki je izredno globok. Njen skok so opazili ljudje in jo s precejšnjim trudom potegnili iz globokega kanala. Obupanko so nato prepeljali na njen dom v domačo oskrbo. Kaj je pognalo mlado ženo v obup, ni točno znano. Ljudje menijo, da so vzrok njene težavne družinske razmere.
Tragična smrt mlade žene
V	NEDELICI JE NEZNAN ZLOČINEC ČEVO V LEDAVO, KJER SO ČEZ NEK
V	Nedelici v Prekmurju je bil izvršen grozen zločin, katerega žrtev je postala mlada žena Sidonija Štefančeva. Vest o njeni tragični smrti je tem bolj razburila tamkajšnje prebivalstvo, ker orožniki doslej vkljub vestnemu poizvedovanju še niso mogli izslediti zločinca.
Spočetka so bili Štefančičevi mnenja, da se je Sidonija smrtno ponesrečila. Kritični večer je bila na kolinah pri nekem znancu, mizarskem mojstru Tkalčiču in se je v temni noči vračala sama domov. Imela je s seboj luč in si svetila. Ker jo je pot vodila preko potokov, ki so bili zelo narasli, so bili domači prepričani, ko je drugi dan niso našli nikjer, da je padla v naraslo vodo in utonila. Zaman so jo dva dni iskali in so domači slednjič prijavili zadevo orožnikom, ki so kaj
NASILNO VRGEL SIDONIJO ŠTEFAN-AJ DNI NAŠLI NJENO TRUPLO.
kmalu našli sled za utopljenko. V Ren-kovcih so pri jezu izpraznili strugo it našli v Ledavi Sidonijino truplo.
Sodna komisija, ki je truplo raztelesila je ugotovila, da je bila Sidonija Štefan-čeva nasilno vržena v vodo. Storilec i* skuša! na ta način prikriti svoj zločin, & bi se mislilo, da je Sidonija sama padla v vodo in utonila po lastni neprevidnost* Orožniki so krutemu storilcu že za Pe' tami in upajo, da ga bodo kmalu dobili v svoje roke. Aretirali so več oseb in take prišli na pravo sled.
Sidonija Štefančeva je živela pri svoJ' materi in je bila pridna žena. Njena tra' gična smrt je zbudila med domačini veliko sočutje. Ob veliki udeležbi so Šte' fančevo pokopali na domačem pokoP3' lišču.
BiBSggB—a—
t Vinko Brenčič
Dne 17. marca 1936 ob 15.30 je po večletni mučni bolezni na kostni jetiki umrl v mariborski splošni bolnišnici bivši učitelj gospod Vinko Brenčič iz Pragerskega. Bil je v najlepši moški dobi, star 34 let. Blagi rajnki je 'bil naprednega mišljenja, pošten, splošno priljubljen in agilen društveni delavec. Bi! je zaveden Sokol, soustanovitelj in večletni tajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva na Pragerskem, nadalje ustanovitelj in predsednik kulturnega društva »Preporod« ter vnet sodelavec pri Olepševalnem društvu Pragersko-Sp. Polskava. Za blagopokoj-nim žaljujejo njegova mama in sestri, kakor tudi V9i sorodniki, prijatelji in znanci. Jutri popoldne ga pokopljejo na pobreškem pokopališču. Blag mu spomin! Žalujočim naše toplo sočutje!
GRAJSKI KINO. Do vključno petka sijajna veseloigra
»BORBA Z ZMAJEA1«
'■ Adelo Sandrockovo v glavni vlogi. Zabava in smeh od začetka do konca! Naš prihodnji film: senzacija dneva »Jekleni orli« v nemškem jeziku.
Kino Union. Danes velenapeti senzacij-ski film »Zmagovalci oceana« (Zmaga srca) z Karl Ludvik Diehl-om in Doroteo Wieckovo.
»Nanos«. Jutri ne bo predavanja, ker je praznik. Predavanje se vršj prihodnji četrtek 26. t. m.
Redni letni občnf zbor Prbtituberku-lozne lige v Mariboru bo v pete k, 20. t. m. ob 18. uri v prostorih OUZD (Marijina ulica 13) z običajnim dnevnim redom.
Starešinski društvi »Triglav« in »Jadran« sporočata, da so na današnje predavanje ministra v pok. g. dr. Laza Markoviča, vabljeni vsi napredni akademski starešine, ne glede na to ali šo prejeli vabilo ali iie. Predavanje se glasi kakor že sporočeno: »Jugoslovanska država in hrvatsko pitanje«, in se vrši v zgornji dvorani hotela »Orel« ob 20. uri.
Razstava čistokrvnih golobov pri Sv. Jožefu t. m. na dvorišču g. Kulnika. Prvo golobarsko društvo v Mariboru priredi
I.	razstavo čistokrvnih golobov, gospodarskih in drugih pasem z nagradami. Razstava je prva te vrste v našem mestu, ter je gospodarsko poučnega značaja. Društvo vabi k udeležbi*!
Sobno streljanje odpade jutri radi Praznika. Lovsko društvo v Mariboru.
Obrtništvo bo na Jožefovo praznovalo Svojega zaščitnika ter bo na Kalvariji služba božja, pri kateri bo sodeloval pevski zbor. Zbirališče pred realko ob 8. uri, *>d koder bo skupen odhod na Kalvarijo.
Maks in Quack, senzacija — četrtek Popoldne v Veliki kavarni.
V	četrtek Jožefovanje »Počehovski dvor«, Kolarič, Košaki.
Večer angleške narodne pesmi. V petek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Vesni koncert ge. Ethel Lewis, ki bo na splošno željo ponovno nastopila v Mariboru. Koncert, pri katerem sodelujejo tudi g. A. Živko in g. N e r a 1 i č ml. s svojim oborom, je namenjen vsem ljubiteljem Narodne pesmi. Predprodaja vstopnic pri Se. Zl. Brišnikovi.
Na Jožefovo si oglejte naš prvovrstni-sPored v Kino-kavarni popoldne od 5. do 7- ure. Prvovrstna godba, sveže, pristne Pijače po solidnih cenah. V Grajskem ki-Jbi si ne pozabite ogledati sijajne veselo-'fire »Borba z zmajem«!
Z avtokarjem nas bo dne 22. t. m. pe-lai »Putnik« na Dunaj. Vožnja samo Din 300. Prijavite se takoj pri »Putniku«.
»Tožba in sodba« — toda tokrat ne la sodišču! Popolnoma tiova je kompozicija »Tožba -in sodba« skladatelja Va-s[liia Mirka, katero bo izvaja! poleg drugih narodnih pesmi Pevski zbor Sloven-skega trgovskega društva v Mariboru J3 svoji proslavi 21. marca 1936 ob pol j.l* uri v Narodnem domu. Vabimo vse iiibitelje naše lepe narodne pesmi k red-fovrsni prireditvi, združeni z ostalim ^gatirn programom, polnim razvedrila. re'dprodaja vstopnic v trgovinah Vilko Weixl, Franjo Majer, Zlata Brišnik ter *vnton Poš na Aleksandrovi cesti.
Gostilna »Balon« Pobrežje danes koncert.
V	avtobusu skozi Južno Srbijo. Društvo »Fruška gora« v Novem Sadu priredi s Putnikom Sdnevni izlet po Južni Srbiji v času od 19. do 26. aprila t. 1. Proga je sledeča: Novi Sad, Beograd, Ople-uac, Kragujevac, Kraljevo, Kosovska Mitroviča. Kosovo polje, Skoplje, Tetovo, Ohrid, Bitolj, Veles. Ves aranžma z oskrbo in stanovanjem ter drugimi stroški znaša samo Din 1420. Prijave do 11. aprila pri »Putniku« Maribor, Celje.
VOLNA
1304
ovčja dolga, bela za ma-drace najceneje pri
NOVAKU
F.
Koroške cesta 8 Vetrinjska ulic a 7
Hotodm o&etkd&ce
REPERTOAR.
Sreda, 18. marca: Zaprto.
Četrtek, 19. marca ob 15. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Trafika«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Petek, 20. marca: Zaprto.
Sobota, 21. marca ob 20. uri: »Bajadera«. Znižane cene. Gostuje Josip Povhe. Štefan Zweig: »Siromakovo jagnje«.
Ta drama je tako po svoji zasnovi, kot tudi po odrski obdelavi in sižeju med najboljšimi, -pa tudi najučinkovitejšimi deli, ki jih je mariborsko gledališče uprizorilo poslednje čase. Po vsebini ni samo erotična zgodba iz življenja generala in prvega konzula Napoleona Bonaparta, temveč v prvi vrsti prilika o tedanjih socialnih razmerah, beseda o pravici in krivici, ki jo je prenašalo francosko ljudstvo tako pred revolucijo, kot tudi po njej. Drama doseza povsod izredne odrske efekte ter nudi zlasti nositeljem glavnih ulog mnogo razmaha, kar velja pred vsem za uloge poročnika Fouresa (P. Kovič), Belillote, (Rasbergerjeva), Napoleona (J. Kovič) ter Fouchea (Furijan). Premiera »Siromakovega jagnjeta« l>o v kratkem.
Znani komik Josip iPovle gostuje v soboto 21. t. m. v ulogi Louis Philippa v opereti »Bajadera«, v nedeljo zvečer pa v ulogi svinjerejca Zsupana v opereti »Cigan baron«.
6 ie*H iu onem
V. seja mestnega sveta mariborske mestne občine bo v petek, dne 20. marca 1936 ob pol 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Poročilo predsedstva,
2.	zamenjava vojašnic in vprašanje carin, skladišča, 3. oddaja mizarskih del, centralne kurjave in inštalacije vodovoda v zgradbi novih šol v magdalenskem predmestju.
Diplomirana Mariborčana. Na juridični fakulteti v Zagrebu je diplomiral dr. Rudolf Rutar. Na poljedelski gozdarski fakulteti zagrebške univerze je diplomiral za inženerja g. Oton Križan iz Maribora. Iskreno čestitamo!
Banovinska služba. Tajnik celjskega cestnega odbora N. Košir je premeščen k cestnemu odboru v Šmarju pri Jelšah.
Okoli grada. Te dni je bila skupna seja Zgodovinskega in Muzejskega društva, na kateri se je obravnavalo vprašanje razdelitve prostora v muzeju. Sklenilo se je, da se napravi oziroma naslovi na mestnega predsednika zadevna predstav-ka.
Mariborski koncert v ljubljanskem radiu. K včerajšnji notici o oddajanju nocojšnjega »Dravinega« koncerta po ljubljanskem radiu dodajamo še, da sodelujejo ob tej priliki tudi naš znani baritonist g. Neralič in harfisti Lukež, Jetinar in Pelikan.
Podčastniške šole. Rok vlaganja prošenj za obe podčastniški pehotni šoli v Beogradu in Zagrebu je podaljšan do 1. aprila t. I., za topničarsko podčastniško šolo v Čupriji pa do 10. aprila t. 1. Prošnje se vlagajo pri mariborskem vojnem okrugu v Mariboru. Za interesente, bivajoče v Mariboru, daje informacije mestni vojaški urad.
Tujski promet v Logarski dolini. Nesebičnemu prizadevanju Tujsko-prometne zveze v Mariboru se je posrečilo, opozoriti merodajne činitelje na stanje mostov. in cest v Logarski dolini, ki pred-
stavljajo hudo oviro razvoj« tujskega prometa radi svojega slabega stanja in s tem zvezane nevarnosti posebno za avtomobilski promet. Obveščeni smo, da je Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani odredila popravilo oziroma odpravo nedostatkov ter so tozadevna dela že v teku.
Današnji »mali trg«. Kmetje so pripeljali 7 vozov krompirja, čebule in zeljnatih glav, nadalje 9 vozov jabolk, 11 vozov mladih drevesc in 2 voza lesene in lončene robe. Cene so bile kakor prejšnji teden.
Apno, cement, betonsko železo, traverze, trsje, vse za stavbe, najugodneje pri tvrdki Pinter & Lenard.
Kako bo z vremenom. Pretežno jasno, zjutraj mraz. Podnevi se bo temperatura zelo dvignila. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Nočno lekarniško službo imata danes v siedo Sirakova in Minafikova lekarna, jutri v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva, v petek pa Konigova in Maverjeva lekarna.
Velika požarna nevarnost je bila včeraj dopoldne v hiši Ob brodu št. 7. Iz sobe nekega podnajemnika v prvem nadstropju je udaril gost dim. Ko so sobo šiloma odprli, je bila postelja vsa v pla-.menu ter so domačini s skupnimi močmi požar pogasili, predno se je razširil na ostali inventar. Škoda je precejšnja. Sre-
ča‘V nesreči je, da so požar pravočasno opazili, sicer bi laiiko postal ogenj usoden. Kako je ogenj nastal, se ne ve, verjetno pa je, da je podnajemnik v postelji kadil ter je iskra padla na posteljnino.
Pobeg od doma. Mariborska policija je bila obveščena, da je pred dnevi nežna, nokam, pobegnil od doma 151etni dijak Maks Leben, stanujoč v panonski ulici v Ptuju. Fant je velike in močne postave, kostanjevih las in oblečen v Huber-tus plašč. S seboj ima šolsko legitimacijo.
Slaba vzgoja. Policijski stražnik je prijel včeraj popoldne na ulici 121etnega Stanka Š. iz Ruš, ker je beračil. Na policiji je otrok izjavil, da ga pošilja beračit mati. Ker pa so dečka 'že nekajkrat zalotili v slabi družbi in je bil tudi soudeležen pri vlomu v neko izložbeno okno v Lekarniški ulici, ga je policija izročila
v	mestni mladinski dom.
T/jtom&ka MSvkB
Šestdesetletnico rojstva sta obhajala te dni bivši občinski odbornik g. Jože Vitez in njegova soproga. Tezenski rojaki mu želimo veselo godovno!
Delovanje Strelske družine. Naši strelci so sklenili še pred pričetkom ostrega streljanja prirediti sobno strelsko tekmo in v slučaju lepega vremena vsako nedeljo dopoldan prav pridno trenirajo na sokolskem letnem telovadišču.
Okoiiiski fttftfflctiii
Zadnja seja združene občine Studenci— $ad-vanfe
Složen razhod po dve in polletnem delovanju
Tezno plača nadaljnji obrok Din 15.000‘bo-doča občina Radvanje, ki je pri stvari najbolj zainteresirana, dočirn Studencam imajo bližje na mariborske kolodvore. — Obračun za vožnjo gramoza je podala Omulec Genovefa, s čimer je dobavitelj* stvo gramoza za obč. ceste likvidirano, Spaner Josip je odstopil od funkcije nadzornika za občinske hiše. — Končno se je sestavila bilanca skupnega dela: skup-nih sej je bilo 26 rednih in 2 izredni ž o k ros 300 sklepi, ki so bili skoraj vsi so* glasni. G. Kolnik Maks je podal pismeno izjavo, s katero sedanji občinski upravi priznava popolno objektivnost tekom 2 »a pol letnega skupnega dela, dasi je bi! izvoljen na nasprotni manjšinski listi; Opozicija, kakor tudi odborniki iz Radvanja. so se končno zahvalili dosedanjemu županu g. Kalohu za vzorno vodstvo občine Studenci in Radvanje. V imenu obč. odbornikov iz Studencev je zasluge g. Kaloha omenjal obč. odbornik Vrane, ki je posebej povdarjal uspehe in razvoj občine ter objektivno delo za vse sloje studenškega prebivalstva. V splošnem zadovoljstvu je bila zaključena la zadnja seja skupne občine Studenci-Rad-vanje, s čimer se je zaključila posebna — sicer kratka — epoha iz mariborske okoliške komunalne politike.
V	torek popoldne se je v občinski pisarni v Studencih vršila zadnja skupna seja občinskega odbora velike združene občine Studenci in Radvanje, ker se v nedeljo 29, marca vršijo nove občinske volitve za vsako občino zaes. — Sedanji župan g. K a 1 o h Alojzij je vodil sejo v znamenju zadnjih formalnosti ob navzočnosti večine dosedanjih občinskih odbornikov. V razpravi se je ugotovilo, da je blagajniško stanje občine kontrolirano in docela pravilno. Blagajniku se je izrekla zalivala in priznanje. Davčna uprava dolguje na zaostalih davkih občini nad Din 103.000, radi česar je nemogoče plačati vse obveznosti, zlasti je ta nedostatek preprečil nadaljnjo elektrifikacijo v Radvanju, prispevek za meščansko šolo v Mariboru, odplačilo dolga itd. Če bi davčna uprava izplačala ta dolg, je mogoče urediti še marsikaj v prid prebivalstvu obeh občin. V drugem slučaju pa je ner mogoče spraviti delovanje v sklad s proračunom. V ostalem se je tudi od strani opozicije priznalo občinski upravi poštenost in uvidevnost. — V občinsko zvezo so se sprejeli Hanžel Feliks, Kuralt Franc, Pristovnik Anton in Krebs Jakob. —Prečita se vloga Sokolskega društva v Studencih. ki občinskemu odboru izreka zahvalo za dosedanjo pomoč ter prosi tudi za podporo v bodoče. — Za postajališče
dto&M od use/povsod
Gombos in Schuschnigg odpotujeta jutri v Rim k zasedanju podpisnic rimskega pakta, ki se prične 20. t. m.
Bivši grški ministrski predsednik Ve-nizelos je zbolel na pljučnici. Njegovo stanje je zelo resno.
V	prostore angleške adniiralitete so vlomili neznani storilci. Sumijo, da so vlomili vohuni, ki so hoteli priti do važnih dokumentov.
Nemški zrakoplov »L. Z. 129« se pripravlja za polet preko oceana. V to svr-ho bo zrakoplov napravil četrto poskusno potovanje po Nemčiji, ki bo trajalo 30 ur.
Predsednik Španije Zamora je podpisal odlok, s katerim se obsedno stanje v Španiji podaljša za nadaljnjih 30 dni.
Na Dunaju monstre proces... Pred senatom dunajskega deželnega sodišča se je pričela obravnava proti 30 obtoženim socialnim defnokratom in komunistom, ki so obtoženi, da so organizirali tajno stranko »Združena avstrijska socialistična stranka«. Med obtoženci je tudi nekaj žensk.
SKRAJNA DOSLEDNOST.
Žena Agata je nosila v hiši hlače hi njen ubogi mož je moral opravljati vsa dela domačega gospodinjstva.
Ker pa je imel mož slabo lastnost pozabljivosti. mu je Agata napisala na listič papirja točen delovni red, kedaj mora pospravljati postelje, kuhati kosilo, prej
vi	jati otroka v plenice, ribati tla itd.
Pripetila pa se je Agati huda tiesrečai Pri zajemanju vode je padla v studenec? in klicala na vse grlo svojega moža na pomoč. Ves iz sebe je mož pritekel do studenca, izvlekel iz žepa listič, na kate--rem je bil napisan delovni red in pričel čitati...
»Kaj delaš, bedak,« je kričala potapljajoča se žena, »reši me, pomagaj mi..v«
»Tega ni na mojem seznamu!« je od= govoril mož in se odstranil...
ANGLEŠKO ORTOGRAFIJO BODC POENOSTAVILI.
Odbor uglednih angleških javnih de-, lavčev je podpisal predstavko, v kateri zahteva, da se čimpreje poenostavi angleška ortografijn. Predstavko so podpisala vsa angleška kulturna društva.
EVGENIJ SABAt*OV:
Maščevanje fitofesctja Maja
J? O M A N
Tej tihi, samo dvema človekoma na vsem svetu znani vojni napovedi, je sledila takoj »mobilizacija«. Ob nastopu noči so postavili dr. Servacij Evarist, Simplicij Klemen, profesor Kabaj in Ece-hijel Kalist ob vzrejevališču čudne pošasti, iz katerih so izhajali posebni nevidni žarki. Ti žarki so tvorili lijaku podobno odprtino, skozi katero bi edino mogle živali iz vzrejevališča v svobodni svet. Smer lijaka je kazala pot proti meji Italije in preko nje na jug.
Ko je bilo opravljeno to delo in se je rnaklenski mag prepričal, da delujejo aparati brezhibno in zanesljivo, so se vsi Štirje še sami obdali s podobnimi žarki, da bi bili varni pred vsakim napadom izpuščenih pošasti. Temnopolte delavce je poslal gospodar spat in njihova bivališča skrbno zaprl z avtomatičnimi napravami.
Bilo je okoli devete ure zvečer. Na popolnoma jasnem pomladnem nebu so
žarele zvezde, ko da bi mežikale doli na svet neprestanega sovraštva in bojev izmučenega človeštva. Ozračje je bilo malo hladno, a še vedno dovelj toplo, da se človeku ni bilo treba zavijati v površnik. Tedaj je stopil dr. Servacij Evarist k profesorju Kabaju, ga prijel pod roko in dejal:
»Napočil je največji trenutek najinega življenja in najusodnejši trenutek človeške zgodovine. Zdi se mi. da čutim čisto razločno, kako vam razburjeno utripa srce.«
»A tudi vam, dragi doktor,« je odvrnil profesor.
»Še to noč bodo padle prve žrtve, in ko se bo jutri zjutraj Italija prebudila, bo podobna strahotnemu morišču. Tisoči najinih pošasti bodo morili in pustošili vse, kar bodo dosegli. V duhu že vidim vso grozo ...«
»Rad bi pohitel še sam s temi nestvo- 1 ri, da bi gledal njihovo pustošenje.«
»Gledali ga boste lahko tudi od tu.«
»Kako?«
»Na razpolago so mi priprave za gledanje v daljavo, ki so tako popolne, da se onim tam zunaj o njih niti ne sanja Jutri bova gledala preko tistih daljnjh gora na Italijo in jo bova videla vso pod seboj, kakor iz stratosfere. Lahko se pa dvigneva nad njo tudi z letalom, varnim pred vsakim človeškim in živalskim napadom.«
»čudovito! O tem mi niste še nikoli pripovedovali.«
»O svojih zadnjih skrivnostih ne govorim nikoli z nikomer. To se pravi, nisem govoril dosedaj. Sedaj pa, ko je vojna za popolno uničenje človeštva napovedana in ste vi drugi generalisimus vam lahko vse zaupam. Čemu še skrivnosti? Pričenja se konec vseh koncev, finis finalis, amice!«
Dr. Servacij Evarist je potegnil iz žepa malo, skrivnostno pripravo in priče' vrteti neka kolesca.
»Sedaj!« je zaklical.
V	vzrejevališču so se odprla vrata velikanske kletke, v kateri so ždele ogromne ujede. Ropot odpirajočih se vrat je pošasti predramil in vznemiril.
da so pričele frfotati s porotnicami, iztegovati vratove in ni trajalo dolgo, ko so spoznale, da jim je pot v svobodo prosta. Najprej se je približal odprtini vratom ogromen jastreb, podoben mogočnemu letalu s stisnjenimi krili. Nekaj časa je gledal nezaupno in oklevajoče v svet, nato se je pa ojunačil in se z mogočnim skokom pognal ven. Ostale ujede so mu sledile druga za drugo. Kmalu so bile vse zunaj in kakor na ukaz so
•	azprostrle peroti in se z velikanskim šumom dvignile s tal. Hotele so odleteti v različne smeri, toda v zraku so zadevale ob nevidne Evaristove žarke, ki >0 lih odbijali in zavračali kakor pastirji čredo, da so se nazadnje morale usmeriti vse v eno samo, južno stran. Za velikim samcem so se zvrstile in izginile v jasni noči. Kmalu so dosegle obmejne gore, jih preletele in se spustile nato nad severne italijanske nižine.
Ujedam so sledili silni roji velikanskih kobilic muh. obadov, komarjev, os, sršenov. orjaških pošastnih hroščev to drugih nestvorov. Vse,- kar je imelo peroti in krila, je hitelo po prosti zračni odprtini preko gora v Italijo.
(Dalie sledi.)
SuOtUeA aAauio
TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOBORBI.
Preteklo nedeljo zvečer se je vršilo v Mariboru tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbi, iti sicer v bantamski, srednji in poltežki kategoriji. Tekmovanja se je udeležilo 17 tekmovalcev, in so bili rezultati naslednji: bantam: 1. Toth (Sparta, Zagreb); 2. Ilič (Jugoslavija, Beograd); 3. Dolinšek (Maraton, Maribor). Srednja kategorija; 1. Kiss (Hakoah, Subotica); 2. Ivanič (Maraton); 3. Vrščak (Croatia, Zagreb). Poltežka kategorija: 1. Metzner ICroatia); 2. Vidic (Maraton); 3. Begač (Sparta). V tej kategoriji je presenetil poraz bivšega državnega prvaka Pirherja, ki je nastopil kljub temu, da je bil bolan. Izločilne tekme za sestavo jugoslovanske olimpijske vrste, ki bo naSo dražvo zastopala na olimpijadi v Berlinu, bo prihodnji mesec v Zagrebu.
Vsem, ki se nameravajo udeležiti olimpijade v Berlinu! »Putnik« sporoča, da je za svečano otvoritev olimpijade, ki bo 1. avgusta, na razpolago le še nekaj sedežev drugega prostora, in sicer po ceni 10 mark. Ker je jugoslovanska kvota zelo mala, naj se interesentje takoj zglasijo pri »Putniku«, ker traja prodaja le nekaj dni.
Hcvke
Jožefov prater. Že dva dni se postavljajo razne stojnice in koje za Jožefov sejem. Ker je vreme lepo in za mesec marec tudi zelo toplo, upajo vsi, da bo jutri velik obisk in dobra kupčija.
Kolesarska nesreča. Včeraj zvečer ie vozil skozi Studence vajenec J. Koren iz Limbuša. Vozil je naglo, imel pa je le slabo žepno baterijo, s katero si je svetil. Na Aleksandrovi cesti pred gostilno »Nad Dravo« je z vso naglico zavozil v Tončka Pozneta, učenca IV. razreda, ki je dobil pri padcu znatne poškodbe na glavi.
frmrf
Javno zborovanje. Ob priliki obrtniškega praznika na dan sv. Jožefa dne 19. t. m. priredi obrtno društvo za ^Ptuj in okolico v Ptuju javno zborovanje trgov-
cev, obrtnikov in ostalih gospodarstvenikov sreza Ptuj. Na zborovanju bodo poročali Žagar Franc, konzulent zbornice za TOI v Ljubljani, o težnjah našega obrtništva. Jelačin Ivan, predsednik zbornice TOI v Ljubljani o splošnem gospodarskem položaju. Zborovanje se vrši v gornji dvorani Narodnega doma ob 10. uri in je važno za vse pridobitne sloje.
h SMjenja in svita
ANGLEŠKO-IT ALI JANŠKA KORE-SPODENCA.
Te dni je poslalo neko londonsko ar-hitektno društvo svojo revijo akademiji za arhitekturo v Rimu kakor je to storila že več let. Italijani pa so revijo poslali nazaj s pripombo, da naj Angleži dostavijo revijo akademiji za arhitekturo v Addis Abebi. Angleži pa so odgovorili, da se zahvaljujejo za nasvet. Ker pa jim ni znan naslov, prosijo Italijane, naj jim ga dostavijo, čim bodo njihove čete vkorakale v Addis Abebo.
LOVSKI REKORD.
V preteklem tednu je bilo v okolici Carigrada ustreljenih 516 merjascev, 285 lisic, 152 volkov, 419 šakalov, 11 medvedov in 24 divjih mačk. Te živali so se v zadnjih letih silno razmnožile, ker je turška vlada le v izrednih slučajih dovolila nošenje orodja. Sedaj, pod pritiskom javnosti, in zaradi škode, ki jo ie divjačina napravila kmetom, so oblasti zopet dovolile lovcem nošenje orožja. Že prvi teden so lovci precej »očistili« okolico Carigrada od divjačine.
STERILIZACIJA ŽENSK V NEMČIJI.
Po zakonu, ki je stopil pred nedavnim v Nemčiji v veljavo, se bodo mogle podvreči sterilizaciji tudi ženske, ki so dovršile 38 let. Pri ženskah se bo sterilizacija izvršila s pomočjo X-žarkov in ne s kirurško operacijo. Ni pa še znano, kako so Nemke navdušene za sterilizacijo.
NOVI PLANET.
Zvezdama v Pulkuvu pri Leningradu je imenovala novi planet, ki ga je odkril prof. Albitski, po nedavno umrlem učenjaku Pavlovu. To je 1007. planet, katerega ime je sedaj Pavlodia. Novi planet tvori del malih planetov v skupini Minerve.
NIZKE VRTNICE
10 grmičkov velikocvetnih, raznih barv, Din 60.—, visoke a Din 15.—, plezalke a 6.-marelice, breskve, hruške a 15.—, ampelopsis a 10,— nudi vrtnarstvo Iv. Jemec, Prešernova ulica.	i26	2
Častniške, finančne, gasilske in športne
CEPIČE
ter uniformske potrebščine, do bite po brezkonknrc.nčnili ci nali pri P. Semko, krznarju, Gosposka ul. .77.	109
Naznanjam, da sem prevzel znano
GOSTILNO »STOSSIER <
v Mlinski ulici 9 ter boni točil dobra pristna dalmatinska vina. Cenjenim sostom	vedno
na razpolago mrzla in	topla
jedilu. Se priporoča	Ivan
Jovanovič, gostilničar.	1320
JOŽICE IN JOŽEK!
se bodo prav fletno zabavali, č<* pojdejo k »Pepci«, gostilna pri »Savinjčanki«, Fran-kopanova ulica. Pri koncertu bodo lahko uživali vse dobrote.	1311
Stanovanje
Oddam tri lepe
STANOVANJE,
soba in kuhinja, oddani za Din 300.—, 400.—. dve sobi in kuhinja Din 500.—. v novi hiši, dvosobno in kopalnica Din 650.—. Maribor, Smetanova 59.	1183
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64, Stegenšek.	1306
DVA GOSP^ODA
ali gospodični sprejmem na stanovanje in hrano. StroB-majerjeva ul. 9.	1296
Sobo odda
Mali oglasi
Ramo
KLEPARSKA
in vodovodna popravila solidno in poceni pri Franju Karba, kleparstvo, Trubarjeva ni. 4, Vetrinjska ul. 22. Tel. 24-24. 1319
VRTNE JAGODE ORJAŠKE,
100 sadik Din 30.—, inesečar-ske, katere rodijo do novembra, 100 sadik Din 60.—, špaTgelnove sadike itd. dobite v vrtnariji Iv. Jemec, Piešer-nova ulica.	1260
SPOMNITE SE CMD!
VSE JOŽICE IN VSI JOŠKI
na »jožefovanje« v novo gostilno Bračko-Škerlec, za tovarno Bfen, Studenci. 12**1
KOMPOSTNO ZEMLJO
za presejevanjc cvetlic lončnic in zboljšanje vrtov dobite vsako množino v vrtnarstvu Iv. Jemec, Prešernova ul. 1261
■■■■■■■■■■■■■■■■■M
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Prijazno, mirno
SOBO
s prostim vhodom oddam takoj. Naslov v upravi »Večer-nika«.	1293
Solnčno, opremljeno SOBO oddani s 1. aprilom, bachova 20-1, desno.
Tatten-
1299
VELIKO SOBO
opremljeno ali prazno, oddam drž. uradnikoma, oficirjema ali solidnima damama. Naslov v upravi »Večernika«. 1298
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama takoj oddam. Delavska ul. 65.	1294
Znania žeti
STAREJŠA DAMA
s posestvom išče primernega moža z nekaj gotovine m stalnim zaslužkom. Dopise na upravo »Večernika« pod »Skupno gospodarstvo«. 12SS
Službo dobi
UČENCA
za mehaničko obrt sprejmem. Aleksandrova cesta 26. 1313
trgovski Pomočnik-
agilen prodajalec za modno in galanterijsko detajlno trgovino z znanjem nemščine se sprejme takoj. Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo lista.	1310
IŠČEM UČENCA
za trgovino specerijp-kolo-nialo. Ponudbe pod »Učenec« na upravo lista.	1309
Prodam
novi pisalni stroj
za 1850 Din proda mehanik Draksler, Vetrinjska ul. 11. 1295 ,
Posest
HIŠA
in gospodarsko poslopje P° ugodni ceni naprodaj. Nasiov v upravi »Večernika«. 13S7
DRUŽINSKE H1SE
vrt, okoliške, od 7000; fcmt-tije od 30.000; vile, obrest®' nosne Jiiše od 70.0.00 tiaprei-Mlin, prešo olja, 95.000. Gostilne, pekarije. Pohorski gozdno posestvo, 147 oralov, prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26. ]31*
OBRESTONOSNA HIŠA
sredi mesta 9 strank, 180.000 Din. Posredovalnica »RaniJ*> Gosposka 28.	131 j
PARCELA
600 iri*, ugodno naprodaj v Metelkovi ulici. Vprašati Za' gata 7, Studenci, pri igrišču »Rapid«.	1303
Mariborčani! Kam Vas vodi pot na Jožefovo?
Gotovo k Merdausu
na Korošiii cesti
Tam dobite žlahtno štajersko in dalmatinsko kapljico, pa tudi za želodček je dobro preskrbljeno s pečenicami, piščanci in gilpanci!
Pridite vsi!
1317
OBLEKE
PERILO
OVRATNIKI
NOGAVICE
KRAVATE
KLOBUKI
Čevlji
DEŽNIKI
MARIBOR
GLAV-TRG
Dospela sva, toda še danes mo rava k Lahu, da si obnoviva ob lačila; že med potjo sva zvedela, da se tam kupi dobro in poceni, tudi za birmance!
Čivk, iivkM
Občni zbor
Glavne hranilmce pr Sv. le* nartu v Slov. gor. r. z. z n. z. se
bo vršil dne 27. III. 1936 ob 17. uri v lastni pisarni pri Sv. Lenartu s sledečim dnevnic redom:
1. Citanje zapisnika zadnjega občn. z’ ora
2. Potrditev računsk. zaključka za 1. 1935.
3. Volitev člana načelstva namesto izsto-pivšega člana v smislu zadružnih pravil.
4. Revizijsko poročilo.
NačelstifO
Maja konzorcij, »Jutra« v Ljubija«! predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. .Tiska MariborskTtiS^ d dL^edstaVn&
Š.TA&IKO DETELA v Mariijosu,