iskkja*«*
delj
I
PRO
VETA
Dr«d*llkl U aprmTaiikl pro •torti 1607 & Lawadal* av.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
OfftM Of | NIT Bo. Lawnd*U iti Talepkoasi Uvidili 44U.

iet(>_-yearxv.	irais,■sa^sjrr(TTc^vj^ag chieago, iu.f torek, is. julija <juiy i«) 1022. i>l'tS&<M> Stev.-number iee.
•t ipiiltl rtu •(
u
1101, A«t «f OB. S, 1b1t, i»tWM Ml JIM 14, ISIS.
Rudarji so na straži pred zankami.
■.L-1	, j
Zastopniki rudarjev, ki zborujejo t Washingtonu, ao za-rrgli Hardingov načrt razsodišča, odobrili pa ao njegovo sugestijo, da vladna komisija preišče razmere v premogarski industriji Operatorji pritiskajo na Hardinga, da spremeni svoj predlog in jim pomaga zdrobiti stavko s pomočjo zveznega vojaitva. Rudarji so odgovorili predsedniku, da ne morejo sprejeti arbitraže, razen če jim garantira, da arbitražna komisija no bo znižala mezde.
Waahlngton, D. C., 17. jul. — Danes imajo operatorji odgovoriti ta Hardingov načrt glede arbitraže. Operatorji bodo deloma iprejeli in deloma zavrgli predsednikov načrt. To je bilo razvidno iz včerajšnjih sestankov in razgovorov med" operatorji in Hooverjem ter poročevalci.
Zastopniki rudarjev, ki so v soboto zavrgli Hardingov razsodišč-pi načrt, so tudi zborovali včeraj. Lewia je pridržal mezdni odbor rudarske organizacije v Wash-ingtonu za vsak slučaj, če bo treba Še konferirati s Hardingom, ako zadnji spremeni kaj v svojem načrtu in odpre vrata novim pogajanjem.
Neuradno se poroča, da je Harding Že poslal operatorjem in rudarjem nekaka pojasnila svojega predloga; v teh pojasnilih pravi med drugim, da ni mislil, da bi predlagana razsodiščna komisija razpravljala o "checkoffu". To je že ena koncesija za rudarje, Sko poročilo odgovarja recnici.
Voditelji rudarjev so sporočili Hardingu v dolgem poročilu, ki šteje 2000 na stroju spisanih besed, da rudarji no morejo poveriti razsodišču vprašanja mezde in nekaterih drugih pogojev, razen če jim vlada garantira, da arbitražna komisija ne bo znižala stare mezde.
Predsednik je vzel sklep rudarjev molče na znanje. Rekel je le toliko, da upa, da se rudarji zavedajo resnosti položaja.
Harding počaka na odgovor operatorjev s polja mehkega premoga, predno razkrije svoj prihodnji korak. Včeraj je v Wash-ingtonu šumelo vse polno govoric glede predsednikove bodoče akcije. Eni pravijo, da skliče še ta teden kongresnike v zasedanje in predloži načrt sasežbe premogovnikov in prisilnega razsodišča; drugi pa govore, da sedanja administracija no pojde nikdar tako daleč, da bi zasegla rove, pač pa bo delala za kompromis med rudarji in operatorji in v skrajni sili so najbrž odloči za zdrobljenje stavke z oboroženo silo.
A. M. Ogle, predsednik National Coal Association, organizacije operatorjev, je dejal včeraj na sestanku a Hooverjem, da Hardingov arbitražni načrt pomeni bankrot za lastnike rudnikov. Ogle je tarnal, da operatorji nikakor ne morejo več plačevati stare mezde in konkurirati a premogovniškimi družbami v neunijskih okoliših. Opera torji so v«etrahu, če rudarji prič-no zopet delati za ataro mezdo, da jo bodo potem tudi obdržali.
Operatorji bi najrajši videli — in tudi delujejo na to — da bi jim vlada pomogla odpreti premogov-kovnike pod zaščito zveznega vojaštva za vse tiste rudarje, ki ho-Ho doleti po znižani mezdi.
Kudarji so sprejeli eno ssmo točko Hardingovega predloga, ds namreč vladna komisija preišče Položaj premoga rake industrije in dožene, koliko dobička ao naredili operatorji v sadnjih treh letih.
Wheeling, W. Va. — Nova bit k a je izbruhnila med stavku joči-mi rudarji in stsvkokazi pri pre n "irovniku blizu Wellsbnrga. 6e-*if H. A. Bullbar in več njegovih d"putijev je bilo ubitih. Oovernor M «rgan je poelal državno policijo v lotlčni kraj. Obenem ae poroča, de je zgorelo jamska stavba in tr* komponijsklh hiš v Rlcblendu
Chieago in okoliea: v sredo jasno in hladno. Severno vzhodni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. '"akt najvišja 80, najnižja 73. "*)nee iride ob i 09, zaide ob $ p
. .-JJ&! nU' r-.-.j	<r ijlal^ -JK* _ „ .
ZBAMEBJA MIHU V ZEUEZ-HICBB5KISTBVKI—SE BL
AMPAK STAVKA 8R filRI.
V čikaškem diztriktu bo mogoče stavka razširi še na devetdeset tisoč železničarjev.
Ohioago, HI. — Dozdaj ni znamenj, da pride hitro do sporazuma v železničarski stavki, ako-ravno je Jewell, predsednik železniškega departmenta v Ameriški delavski federaciji, izjavil, da je pri volji ae pogajati o spornih točkah. Železniški ravnatelji kažejo javno ravno tako ošaben obraz, kot v začetku stavke. Položaj je postal tak, da se mogočo v čikaškem diztriktu pridruži stavkarjem še devetdeset tisoč železničsrjev, vštevši skladiščne pisarje in delavce.
Včeraj zjutraj ob osmih je za-stavkalo osem tisoč kurjačev in oljarjev pri strojih v delavnicah. Stavka je razširjena prek vseh delavnic v Združenih državah.
Nadaljna poročila iz New Torka govore, da na vzhodni!* želez-^ cah zastavica okoli pet in sedemdeset tisoč železničarjev, zaposljc-nih pri departmentih za vzdrževanje železnic.
Štiri in trideset predsednikov lokalnih organizacij, zbranih v Chicagu, je brzojavilo predifednl-ku organizacije akladiščnih plaar-jev in delavcev v Cinclnnati, da naj odredi stavko na Chieago in Northwestern železnici.
Postajni pisarji in delavci na Northwostern železnici so odgla-sovali z ogromno večino za atav-ko. Tri in devetdeset odstotkov glasov je bilo oddanih za štrajk.
Na vzhodnih železnicah od Chieago ao skladiščni pisarji in de-lavci že zastavkali v raznih železniških arediščih. V Toledu je na pr. proglašena stavka.
Na Chieago Eastern železnici je bilo 98V6 odstotkov glasov oddanih za štrajk.
Olasovi se slišijo, ds je pritisk na Orabla, predsednika organizacije delavcev, zaposljenih pri vzdrževanju železnic tako ailen, da bo moral odrediti o stsvki za štiri sto tisoč delsvcev te kstego. rije.
Oruble odgovarja, da bo kon-feriral z železniškim delavskim odborom, da doseže, ds železniški ravnatelji ne bodo silili člsnov njegove orgsnizscije oprevljatl stavkokaška dela. . Orable je prepričan, ako predsednik Harding ne poseže v stavko in skuša napraviti mir, da ae stavka prav zanesljive razširi.
Nekaj spremembe je pa le v politiki administracije napram stavku jočim stsvkarjem. Iz raznih iz-jsv je razumeti, da se nsmerava v postaviti transportseijs po zakonih, kakršni so bili veljsvni v vojne« Čssu. To pomeni z drugimi bolj rszumljivi besedami, da nekateri priporočajo, da se železničarji mobilizirajo. Te sugestije pa ne povejo, ako se nsmersve plečeti stara mezda, ki je bila u-vel je vi jena pred znižanjem mezde. če ae železničarji mobilizirajo.
Predno ao prišle te sugestije v javnoet, so biznismani v Chicagu na široko razpravljali o njih. Neki tovarnar, ki izdeluje razne av-tomobileke potrebščine, je izjavil, da se železnice ne a^rejo obratovati po vojaško e stavkokazi In da je tranaportaeija s motornimi vozovi ia letali nezadostna. Ka te je pripomnil, da ime predsednik I Is rd ing pravico, proglasiti vojno »tanje, mobilizirati stavkarje na "(Dalje na 3. strani)
ILLINOIS KI RUDARJI 00 PRO-TI HARDINOOVEMU NAČRTU ZA KONČANJI 8TAVKR.
Chicsgo, IU. — (Feder. Prosa.) — "Rudarji v Illinoiau ao v veliki večini nasprotni Hardingovemu predlogu sa končanje stavke,'1 je rekel Joseph Lynal iz peorijekega podokroŽja, ko je pred par dnevi potoval akozi Chieago v Waah-ington, kjer se je udeležil sejV mezdnega odbora. "Hardin^av načrt je — je nadaljeval Ljnal — da trije rudarji, trije operatorji in pet saetopnikov ljudatva izdelajo mezdno lestvico v 30 dneh. Ko bo rudarji videli, kaj delajo tako-zvani ljudski zastopniki v vladnem železniškem odboru, ne marajo več iti v takšno paet."
ameriška "labor
parh" v neb roma}.
Socialisti, farmarji ia strokovas unije v novi itrankft.
SKUPNI KANDIDATJ1 IA JRSINia VOLTTO.
New York, N. T. - Ameriške "Labor Party" se je porodile zadnjo nedeljo na adružitveai konvenciji aoclalistične stranke, far-marske delavske stranke in strokovnih v New Yorku. 237 delegatov je predstavljalo omenjene stranke in organizacije. "Labor Party" (delavska stranka) je wra politična stranka v Ameriki, ki je dobila strokovne unije V ivojje vrste.
Na konvenciji nove stranks ie bili nominirani kandidatje s* vm kongreene in legisleturne okraje in za vse državne in meetne urad* nike ter sodnike. Ker nova stran ka ie ni legalno priznana in Uektd tega ne more poatevlti svoje lfZUl"! ne kandidatske liste, bodo mu]* kandidatje nastopili na obeh tika-tih socialistične in farmarske-do-lavske stranke.
Kandidatje, ki bodo izvoljeni, imajo . nalogo, ustanoviti "delav ski blok" v kongreeu, državni za konodaji in v mestni sbornlci ter dosledno stati v opoziciji proti poslancem kapitalističnih strank Oeelo "delavskega bloka" mora biti: delo je prvo.
Konvencija je trajala dva dni. Delegatje so obsodili predsednike Hardinga zaradi njegovega vme tavanja v stavko želcsnlžkih do Javcev in izrekli ostro obsodbo nsd vladnim železnlikim delav skim odborom.
Na konvenoiji je bilo precej be sodnih bitk. Delegacija unije stalnih kurjačev je sapustila dvo rano, ker se nI strinjala s nekaterimi zaključki. Konvenciji je predzedoval Algernon Lee, soria liatični mestni odbornik v New Vorku.
ARETIRAN, KER JI RACTRTN KAL KUKLVK0A.
Auatin, Te*. — (Fed. Prses.)— V tuksjinjo protestantovsko c< r kev je stopil msskiran kuklukskla novec med vernike in isročil $50 kot dar cerkvi. Vernik Bdgar Hbelton je pa akočll k maakiraneu in mu strgsl masko s obraza. Ku klukeklanovec je v smeinjavi na glo pobegnil, ne da bi bil spoznan, Hhelton je pa bil aretlren, čci de je "motil mir v cerkvi".
RANDITJI SO O SUKALI 10-0KE7ELLERJEV0 OLJNO PO-STAJO.
Minnoapolis, Minn * Trije oboroženi banditje eo oropali oljno postajo Htandard OU kompanijs
m pobrali dva tieoč dolarjev. Rope rji so bili oboroieoi s lovskimi puškami, ki so imele odrezane cevi.
Izgredi r Poldagu.
Peking, 17. jul. — Več tieoč nazadnjakov je v soboto napadle rladno palačo la grozilo minietr akemu predsednika s smrtjo. Več oeeb je bilo ranjenih. Izgredi eo nastali, ko je kitajeka vlada odslovila veliko število uradnikov, ki ee pristaši arililarietičao stranke.	. 1
i
stavkokaze v postnih vozovih.
STAVKARJI SI NIKJER NS UMIiAVAJO V POiTNI PRO-
Ti fakli so bm dognanl v Waah ingtonu.
Wsshiagtoa, D. 0. (Federated Press. Lw Todd). — Železniške kompanije pošiljajo stavkokase v poštnih vozovih "Združenih držav" Is kraja v kraj, ki legalni niao poštni vozovi. Poštni depart-ment ni pokazal znamenj, da protestira proti zlorebi svojega ime-t.
Dozdaj ni bilo ie nikjer doka-aeno, da eo se stavkarjl umeša-vali v poštni promet, še toliko manj je pa bilo dokazano, da so kje grozili poštnim ualuibcncem z nasiljem.
Ti fakti so bili dognanl v četr-tek v Waahingtonu, ko je glavni poitar Weeks izdal svojo dnevno propagendo v upanju, da se zlomi stavka. To početje pokazuje, kako je Hardingov kabinet nepri-stranski v tej stavki, ker se je hotelo napraviti vtis, da se stavkarjl amešavajo v poštni promet.
Harrjr Shorc, najvišji piaar v oddelku poitarja drugega razreda, ki vodi ielesniiko poito. js priznal, da je izjava napačaa, razširjena po poštnem dspart-mentu na besedo nekega ppštne-gs uradnika nekaj dni naaaj in po kateri so stavkarji spodili poštna usluibcnee Is aekega poštnega voaa. Dejal je, da ao bili ljudje dozdevno 'ielesniiki uslužbenci', mogoče stavkokazi, kateri eo ss vozili V vosu, as katerem je bil napis "POŠU Združenih držav",
'pa nI btt ob tem iaea v službi. Zakon se ne krši, ako v vosu ni poštnega uslužbenca ln ako se vos porabi sa prevašanje tovora ali potnikov.
Delevsks organizacije so prejele poročila, da so se porabili poitni vozovi, ki niso bili v službi, v dveh slučejih sa transporti-ran je stavkokassv. Železniške družbe so pa hotelo dopovedati javnosti, da je vsako sadržanjs takega vosa kasnjivo dejanje.
"Mi smo v stiku s našimi člani in dozdaj ie niamo prejeli poročila, da se je kdo umeiaval v poštni promet", je Isjavll H. W. Strlekland, finančni tajnik organizacije poštnih uslužbencev v že. lesniŠkem obratu. "Seveda pomanjkanje lokomotiv včasi prepreči gibanje poštnih vosov, ali to ni umešavanje v poštni promet. Nihcr ni grosil poštnim uslužbencem pa tudi pošta ni bila še dozdaj v nevarnoeti."
Glavni poštar Work je sdaj po. dal izjavo t "Ako se zgodi, da pre-neoejo vai poštni vleki voziti v Združenih državah, tedaj bo de* partment transfsrirsl poŠto s to. vornimi avtomobili in Istali."
Na to prebeja v fantastične detajle in pravi na pr., da je prera-čunjeno, da dve letali lahko prevažata vso pošto prvsga razreda med MTashingtonom In New Torkom. Poštno letalo nosi 30,000 funtov na poletu itd.
Faktično pa nosi letelo 600 funtov In dnevaa pošta prvega raz-reda med Washingtonom ia Near Torkom znaša dnevno okoli dva-najsi ton. Work sam pravi, da raz-polsga s 53 letali io s temi letali si upa prevažati poito prvega razreda med New Torkom io Sob Francieeom, med Velikimi jeseri In Mehiškim zalivom. |M| raflas je, da kabinet ve, da Workova propaganda ne drži, ko naznanja, da preneha poštna elt#ba na daljavo tri tieoč milj na Wabeeh železnici. Oni vede, da al pol to daljave Ib da ee večino-ma na njih vrti obrat.
oel Ooaepers la drugi dela ski voditelji so sklcoill v četr-tek na eeji, da ee javnoet podoii o položaja e predložen jem veck f aktov, ki se BBBBiajo na stavke.
PioUmuskl Izgredi v TOnL
Riga. 17. jal. - Veliki Izgredi proti žldom so tsbruhaili v okoli-ei Viine, lagrodniki. v večini Lit-viaei, eo vlemili v sinagogo la aretepali Ude
PROTIVOJNR DEMONSTRACIJI Vja^DRtAVAH AME
Waahlngton, D. O. — Narodni «vet sa zmanjšanje oboroženih sil poroča, da ao demonstracije proti vojni, ki so bodo vršile 29. ln 30. julija, aranžirane v 33 drŽavah Združenih držav. Tiskanih in ras-poslanih je bilo četrt miljona plakatov z napisom "No more war?' (nobene vojne več), ki ee rasata-vijo v oknih, avtomobilih, na topovih v parkih in na drugih javnih prostorih, — Demonstracije, ki se vrše ob oeemletnioi izbruha velike vojne, bodo mednarodne.
rii9 se ebkrat pojzs-
hiu svoje stališče.
Sporočili eo predsedniku aeruske komisije ? Haagu, kaj umrejo
ia česa ae morejo dovoliti.
_ •
LENIN JI EOtlT NA D1LU.
Haag, Holandija, 17. jul. — Ekonomska konferenca s Rusijo, ki je uradno mrtva, toda neuradno še Živl,'ao morda spravi v stari tir, ako bo neruska komisija uva-ževala najnovejšo noto ruske komisije.	< j t •
Na obvestilo Patyna, predsednika komisije ententnih ln nevtralnih driav, da Ruai ohranijo kon-forcnoo, ako predloie "umestne" predloge gleda soclalisirane lastnine Inosemeov, je Litvinov včeraj sporočil Patjrnu, da so ruski delegatje pripravljeni ie enkrat pojasniti svoje staliiče. "Upamo," je rekel Litvinov, "ds naie pojasnilo poloil podlago novim rasprs-vam. Potrudili eo bomo, da bo naie staliiče dobro rasumljlvo, toda druga stranka naj odloči, dali m nsj konferenca nadaljuje
Rusi pravijo v svojem pojasni lu, da morajo zavezniki in nevtrel ei najprvo povedati koliko Sovjet ska Husijs pravzaprav dolguje na odikodnlnah, ki jih zahtevajo za soeializirsna podjetja inosemcev. Rusijs ne more niti v načelu govoriti o priznanju odikodnine, ako ne ve, koliko dolguje in do kler ne ve, dali dobi kakšno po moč v posojilih. V mnogih slučajih je zaplenjena inozemska lastnina sploh nepovračljlva, bodisi dejanski ali v denarju. Kar se ps tiče druge lastnine, js ruska vla da pripravljene na prlvstna pobotanja direktno s bivšimi laatnlkl. Devetdeset odstotkov spornih slu čajev se lahko poravna s privatni ml pogodbami, ostslih dsset od stotkov so ps Kusi pri volji dati razsodišču v rešitev.
Neruska komisija danse ras-pravi ja o ruski noti.
lfoskvs, 17. jul,—Dr. Hemaiko, komisar javnega sdravlja, je dejal poročevalcem Associated Presss, da je Lenin toliko okrevel, de lehko zopet oprevlje svoje službe ns posle.
Zdrevnikl, ki imajo Lenina v njihovi oskrbi, so mu dovolili, de lehko konferirs z njegovimi poli tičniml prijatelji. Zadnji teden je imel Lenin konferenco z vladnimi voditelji In se posvetoval s njimi glede poteka konference v Haagu in drugih stvari. Lenin je ponovil bcaede, ki jih je Ml isrekel pred par meseei na zborovanju kov! narjev v Moskvi, da je ekonomakl umik Ruelje končan In da nedelj nih koncesij ne bo več.
6UDIENA OZDRAVITEV
Siouz OHj, U. — E. K. Kruek man, ravnetelj neke avtoBwbll«ke kompanije, je bil prek dvema le-toma zadet od mrtvoode.
Zadeta je bila cela njegova leva strsb. Izgubil jo der govora Ib todi pamet se mu je pričala om-še ti. Nekaj dni nazaj je padel doti po stopnicah Ib se udaril na ledja na lovi strani in na glavo, na ka-teri ee je pokazala celo podplat-ba. Po nekaj dneh ee ma je pe pričeto obračati na bolje. Prišel je govoriti in pamet se ara je po. polaome vrnil«.
V mračnjaškem srednjem veka bi rekli, da ee je dogodil čudež, aH da je bil začaran. Danec se ve, da je pedee povzročil ajegovo o-zdrs<lj»nje
zadnje sredstvo -tekstilnih baro-NOV SE NI OBNESLO.
OROANIEAOIJA JI STAVKAR-JI PRKSKRBILA PRAVOČASNO S tOTORI.
Okoli tri sto stavkarskih druUn prebiva v šotorskem sslu.
Lonsdals, R. L — Po tri in dvajset tednov trajajoči sUvkl so n tekstilni baroni v dolini Black-stone poslušill proti stavksrjem resno sadajega sredstva. Na de-bslo so pričeli poste vi jati druži-ns s pomočjo sodnije is kompanlj-skih hiš na cesto, Orgsnizaolja tekstilnih delavcev se je pripravila sa ta slučaj ln poslala je li Nov Torka 140 šotorov. Med temi šotori so tudi kuhinjski šotori. Nastalo je pravo iotorsko naseli, iče, v katerem prebiva ie okoli tri sto stavkarskih družin.
Drug značilsn fakt je tudi ta, da so lokalni oblastveni organi, ki očividno slmpatisirajo s stavkarjl, ponudili itavkarjem javna semljiiča in javna poslopja, da U mejo kje prehiveti. Župan mesta Cumberlsnd je odredil, da se farma u siromake odprs sa stsvkar-je la ostane odprta, dokler je potreba tukaj, da se jo poslužijo. O-koli dvajset itavkarskih družin se je naselilo na to farmo, nekaj jih je pa dobilo delo drugje.
John J. Quinn, predsednik mest-nsga občinsksga svete, je lajevil, da se posluii vseh legalnih ared« štev, de se ustsvi Isganjanje stav« karjev la kompaaijskih hiš. Ako je treba, bo apeliral tudi na sodišča. Voditelji delavstva ns priča-kujejo velikega uspeha od ssdnjs potsse.
6tiri stsvksrsks družine v dali* ni eo doMkdelo v neki drugi tovarni, ki nT prizadeta valed stavke. Kompealja je nastopila proti njim in družini sta ob mssdo prvih dvsh tednov. Ko jih js komps* nlja postavila na eosto, js nastopila proti družinatne, da plačata zaostalo stanarino sa dva mese-ea. In tako bosta morali družial delati, da plačati stanarino.
Stavka je trdne, pravi orgent-sator Thomes. Tekstilni podjetniki so deputizlrall več ko petdeset šerifov, da slomijo moralo stavkarjov, toda dosdaj se štraj-karjl niso vrnili na delo. Kompanije dosdsj Še niso napravile po-tskuss, de importirajo stavkokase. Ons pa mislijo, da izganjanje stavkarjav In kompanijsklli hiš in grdo In sirovo delo plačsnlh najemnikov zlomite stevko,
V NASKVILLU SAMO MOLUO 01 NIDILJAI.
Naehvilic, Tona. — Tukej as
"plsve postava" pravomočne. Kdor se bo pregrešil soper ts zakone, pojde seveda sa omrežena okna. V nedeljo je bil aretiran ravnatelj kopeliščs. Obsojen je bil na dve sto petdeset dolarjev denarne globe. Ako bi ne imel de. narje, bi moral delati pokoro za ta grek še ns tem svetu v "špeh> kamri", Tako js plsčsl densrna globo in greh je bil isbrisen. Kopališče je pe kljub temu ostalo odprto v nedeljo in na stotlas ljudi se je kopslo v njem.
LOKOMOTIVA. POZNANA POD DONOM USUALKA, NI 10 VK> UBIJALA.
Kaozvillo, Tono. — Lokomotiva, poznana pod Imenom ubijelka, ker je ubila že veliko ljudi, ne bo več ubijala, ker leši slomlje-na bb strsnskem tiru nasbvillske Žoleeatffc* družbe. Lokomotiv* js tako resblte, da ne bo več sa rabo. Ko je vlekle paaašlrski vlak, ji je počil cilinder. Neereša ee je dogodile pri La PollettB. Ker strojevodje nI mogel takoj ustaviti lokomotive, je vee mehsnl-m take razbit, da ae ae izplača popraviti,
LVTALO JI V PLAMENU PADLO NA TLA.
Osi. — Letalec W. H. Robinzon la le dvo paaaiirja so agoroS, ko je letalo podlo v plane tis. Nezgoda se je dogodila vpričo večjege števila glo-



PROSVETA
ss
=
lato! ima
majboome roororne jed hote

MTIE IRLIfiHTERHENr
W A
Sakaevivtioa: United State* <«xc«pt Oucat*>i and f llJl ^ ferdga .iJanijT^Hir
) asi Ciaida $S p«
MEMBEB of Tka
TED

RAZVOJ ORGANIZACIJE MORA BIT! STREMLJENJE DELAVSTVA.
Delavske organizacije, politične, strokovne in gospo-darske, ie niso dovršene. In kar ni dovršenega, se mora razvijati, dokler ne doseže vrhunca svojega razvoja, že to je tako jasen dokaz, da je nepotrebno vprašanje, zakaj naj delavstvo stremi za razvojem in spopolnjenjem svojih organizacij.
So pa še drugi vzroki, ki govore, da je naloga delavstva, da dela za razvoj in pojačanje svojih organizacij.
Vprav pred kratkem ao bile razveljavljene poetave za varstvo otrok. Privatni bizniški interesi se prizadevajo na vso moč, da delavske strokovne organizacije postanejo korporaeije, da pojde po vodi še tisti košček svobode, Id ga zdaj uživajo. Nikjsr ni opaziti resnega delovanja med poetavodajci za uzakonjanje najbolj potrebnih socialnih
zakonov kot za zavarovanje proti boleznim, brezposelnosti, starosti, za uvsdenje splošnega čezurnega delavnika, sa odpravo nepotrebnega ponočnega dela, postavno uvedenega šest in trideseturnega tedenskega počitka itd. Dokler ni znamenj, da se poetavodajci brigajo za socialno zakonodajo, je oči viden dokaz, da delavske organizacije še niso take močne, da izvedejo potrebni pritisk. In če organizacije nimajo te moči, se morajo razviti in spopol-niti, da lahko izvrše potrebni pritisk, da prično postavo-dajns zbornice se pečati s socialnimi zakoni
Delavstvu vpvtoo teh dejstev ne preostaja drugsga, kot da ss organizira, razvija in spopolnjuje svoje organizacije, da tako doseže moč, ki je potrebna za izreditev njegovega programa.
Kako se pa to lahko zgodi? Pridobivati se morajo vedno novi člani za delavske organizacije. Stare organi-sacijske forme se morajo spremeniti in uvesti nove. Ako delavci razvijejo svojo eneržijo pri pridobivanju novih članov ss organizacije in za spopolnitev svojih organizacij, tsdaj lahko gledajo bodočnosti z zaupanjem v obraz.
Tu pomaga le delo. In sicer agitatorično delo za po-mnošitev članstva v delavskih organizacijah, in zopet delo pri reorganizirsnju in spopolnjevsnju delavskih oifani-sacij. Z drugimi besedami to pomeni: Delati je treba sunsj in znotraj delavskih organizacij, da postansjo mogočno orodja v rokah delavstva v boju za boljši bodočnost človeške družbe.
javka govornica. ^z^s^ss
Glasovi članov in at*t*!j«v
S* N, P« J«
ALI BO VISOKA COLNINA RES BRANILA DELAVCE PRED TUJEZEMSKO KONKURENCO?
Vsi zagovorniki visoke eolnine na uvozno blago po-vdarjajo, da bo visoks eolnins varovala ameriške delavce pred konkurenco v Evropi, kajti tam prejemajo delavci isredno nizke mezde. Med zagovorniki visoke eolnine je tudi senstor McCumber, predsednik senstnega finančnega odeeka. V svoji gorečnosti za visoko eolnino js šel senator McCumber tako daleč, da je dokazal ravno naaprotno.
Senator McCumber je pripovedoval, da ura, ki kuka, stane v Evropi le štiri in devetdeset centov: Tukaj je pa treba plačati ravno za to uro dva ln dvajset dolarjsv. Ako ss odbijejo transportni stroški, tedaj je imel trgovec 2,000-odstotni proflt McCumber je menil, da je Uko profltar-*vo nesramna Tudi mi se strinjamo z njim in menda ni pametnega človeka, ki ne soglaša z njim, da ao taki profiti nesramni. Po njegovih naaorih bi moral aenator sa te vrste ure zahtevati 2,000-odatotno eolnino, poleg bi morala biti pa še sprejeta določba, ki bi povedala, po koliko se smejo prodajati take ure, da bi profitarji ne odirali ameriškega ljudstva in bi bili delavci obvarovani tujesemske konkurence. Tega seveda senator ne zahteva. Ampak col-nina je določena le na borih petdeset odstotkov.
Ako poevetimo še bolj globoko v stvar, se prepričamo, da Amerika proda vsako leto aa pet miljonov ur v tujesemstvo, da konkurira tujesemskim producentom *elo na tujezemakih trgih Naobratno se ps importira ko-maj sa pol miljona dolarjev ur na leto. Koliko je vredna obrambna eolnina vpričo takih številk? Niči
McCumber nI napravil prav nobene usluge zagovornikom visoke eolnina. Njogova povest o uri, ki kuka, dokazuje jasno kot beli dan, da obrambna eolnina ne varuj«
BdarsviUe, Pa. Ker že dol «o ai bilo dopiaa odtod, sporočim jaz. da z delom le vedno počilo. Naj ne suslijo etavkarji drugod, da garamo noč in dan. Umevno je, da Vojak, ki pravi, da mu dopede naeelbina ia radi tega ne more pustiti dela, na nepravem potu. Ce bi saatavkal, da bi ae dobil več dela v oni naselbi ni in euperintendent je rekel, da ie pri njik ne splača ustanoviti lokala, ker je le 20 do SO mol Tako mn je potrdil tudi dopisnik. Dosti nsselbin js, ki se orgsnizi rajo, ps nimajo v začetku niti toliko mol
Vsak funt premoga, Id ga spravite sedsj ns povrtje ikodnje radarski organi&ciji in stavki. Su-perintendent mn je rekel, naj gre pogledat k tehtanju premop, ko ao ae njegovi tovarili pritožili, da premog premalo tehta. Toda dopienik ni nalel ničeear; sli mu js superintendent povedni, da mu je dal očala na oči, da ni videl, kaj so delali! Kakor ee vidi, so njemu bolj pri srcu snperin-tendent rovs, čikslki Kszimir in vsi tskegs kova, kakor pa zavod-ni rudarji., ki moramo vztrajati na etavki tudi za njega, da bo tudi on dobil svoj vuakdanji kruh. Ali se zavoda, kam bi prilli de-svcl, če bi bilo med njimi dovolj njemn enakih f Kmalu bi mo-. rali kopati premog zaotonj. Kraj katerem sedaj dala, mu najbolj dopade. Tudi meni je dopa-dlo mnogo krajev, kjer aem do lal, pa sem jih sapustiL
O nss premogsrjih menda misli, ds smo zato na stavki, ker i-msmo preveč cekinov in moramo sedaj počivati, da bi os no spridili. Motil ss; mi imamo prasne žepe in prazni bodo tudi kmalu nsli želodci. Svetujem ti, da pustil delo in se pridružil nam, da ne bodo pokvarili dolarji, ki jih sedsj pridobil med stavko. Priporočam mu tudi, da se naroči na Prosveto.
Nsročnici Prosveto priporočam, da ne pusti njenega mola pri delu, ds ne bo potem jokela, da ns more polteno živeti. Naj ns poslula Kazimirja in njemu ena-tihi oni lo nali izkoriščevalci in pomagači kapitalistov. To ni samo moja beseda, Gsrfield je rekel, da imajo cerkve m duhovščino na tvoji strani. Smrt je ugrabila dne 4. t. m. naše irede aobrata John Har-na. dobrega člana U. M. W. of A. Ponesrečil se je pri vožnji z avtomobilom. Poslsli so ga v 8tu-benville, O., v bolnišnico, toda že na poti tja je izdihnil. Pogreb ae je vršil dne 7. julija po katolii-Icem obredu. Da je bil spoltovsn med tuksjšnjhni rojaki se je posnelo posebno po številni udeležbi pogreba. Pokojnik je bil rodom Poljak in je spadal k nekemu polakemu društvu. Tu zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Nsj počivs mirno v ameriški r.emlji.
Članom društva It. 189 SSPZ moram tudi sporočiti, da sem odgovoril na oglas v številki 138 Prosvete zsrsdi tu bivsjočegs Mana tajniku piemeno, za kar me je pozval.
Pozdravim rojake lirom Unije in kličem stsvksrjem, ds se držimo trdno do končne zmsge.
je žirom Združenih držav. Posebno na pa ulični obali, kjer jc organizirano delavstvo naprednejše, kot naprimer v Seattle, Wash (V mislih irasm strokovno orgs m z j rano delavstvo.)
l'oieg tega, da je toraj več de-lsvskih šol starejših kot jo Brook wood, o katerem bom spodaj poročal, se kljub temu U šola pred vsem temeljito loči od ostalih de: lavskih institucij.
Prva razlika js v tem, da je Brookwood rezidenčna šola, kjer so učenci stalno nastanjeni za časa šolekega leta ter dnevno obi skujejo šolo in ne samo ob par večerih v tednu. Druga razlika je ta, da je Brookwood, smelo rečeno, tehnično-snanstvena dela veka šola, katere podlaga je, proučava-nje delavskih problemov, sedanjih, preteklih in bodočih, s znan stvenegs stališča; ter ni propa-gandietičnega ali teoretičnega značaja, kot ao oetale. In tretjič, Brookvood nima lokalnega ali provincijalnega karakterja, ker njegova vizija obsega delavsko gi-bsnje v celoti.
Vsaka institucijs, katerekoli vrste, ki je vpostavljena in vzdrževana po kateremukoli razredu ali njegovi frakciji, eluli tudi njegovim intereeom, v prvi vrsti toliko čaaa, dokler jc pod njegovo kontrolo. In to jc abeolutna resnica.
Banke služijo v prvi vrsti bankirjem. Njihov motiv je, da rodno prejemajo mastne dividende. Slutiti industriji ter ljudskim interesom v splošnem, ni njihov namen. Njihov namen je, da dosledno služijo njihovim sebičnim interesom«
Ravno tako je s šolstvom, dol-sks institucije dauee ne slulijo splošnim interesom, kot bi po fun-damentalnem principu in teoriji morale. Tudi v preteklosti niso, ker zgodovina nc pozna nerazred-ne človeške družbe. Toliko večje resnica je danee. Komercijalizcm le nc nahaja samo na bankah ter iz m en jevalnicah, temveč je dobil v avoje kremplje, in toraj Ima popolno kontrolo lolstvo; brez razlike o vrstah šolakih institucij
s istih.
nominacije kontrolirajo brc »številne šolske institucije bodisi v katerikoli državi ali kontinentu. Vse pa služijo kapitalista«, brez razlike, s pasjo svestobo. Njih namen je vzgojiti zveste in posluluor—u-dane hlapce stsremu družabnemu redu. .	•
V državnih šolakih inetitucijah razreme niao nič boljše. Služi ravno istim interesom in imajo sličen namen, kot gori omenjene verske lakte. Namen države jo, vzgojiti ito procentne patrijotc, da jih, kadar odraatejo, polije v človeško klavnico, boriti ae za demokracijo, za domovino ali pa proti delavstvu, kadar je v boju za nekoliko izboljšanje svojega položajs, Mladini ss vtepa v glavo ato pro-centizem, namesto da bi bilo prosto vsakega vpliva, ki ne stremi po znsnstvu, s tem, da ss namenoma in sistemstično vzbuja in stimulira v nji drhalald inatinkt, kateri jc globoko vkoreninjen v Človeku, ker je podedovan in je toraj last in hibs človeštva, in kateremu vplivu ae je tetko iztrgati. V to svrho ps najboljs služi vihtenje nerodne zsstsve, ki je premnogokrst le krinka, sa katero se skrivajo umassni, nizki in sebični interesi. Molko mlsdino «e posebno po vojnem Času s mrzlično hitrico poučsva v aukanju orožjs in vojslki disciplini V splošnem ss po vseh šolskih institucijah militarizem tokorekoč simbolizira bodočim državljanom, kot nekdaj v Avstriji ali Nemčiji, na en ali na drug način.
O srednjih sli višjih šolah, ki so nsvidezno brez večjegs uplivs denarne oligarhije ali v realnosti pod njeno popolno kontrolo, ni vredno govoriti, kot o institucijah I rnsnjs in izobrazbe. Tuksj je ko-
Dslavatvu polagoma ležejo mre nc raz očes, ter bolj in bolj epo znava kritični položaj, nc samo na tem polju, temveč v splošno.
Napredek je v splošnem poda sen; velikokrat presleden, in le > redkih slučajih v zgodovini je šel skokoma. In v vsakem takem slu čaju, je bil aarejen akok v napre dek le kot poeledica večje dru žabne kalamitete ter je stal druž bo velikih materi jalnih in člove ških žrtev. V interesu človeike družbe je, ds spreminjs, ako je mogoče, obliko svojo gospodarske forme, mirnejšim potom, kot jo jc ps v preteklosti. Mogoča pot v to smer vodi lo potom večjega razvoja zdrave izobrazbe duševno, ter rabljenja razuma in ne inetinikta, za katerega doeego je pa predpo goj učenje in epoznavanje.
Delavstvo je v današnji družbi najltevilnejli in največji faktor. Toraj je največ prizadeto, ne samo noaiti dnevno breme življenja, ampak tudi pri družabnih, večjih ali manjših izpremembah, bodisi na boljšo ali slabšo stran.
Potreba delavstva je za perma nentno dosego boljšega življenja, ki ga pa zamore doseči le potom temeljite ispremembe sedanjega družabnega roda v boljšega, znan stveno študiranje svojih in dru žabnih problemov kot celota, brez vsakega tabu; in širokega znanja zgodovine, ki je zrcalo preteklo sti in sliks prejšnjih drulb in njih bojev, iz katerih spoznavamo vzroke bojev, njih poalcdice, ter njih dobre in alabe strani (Dalje.)
SLIKE IZ NASELBIN.
Mulberry, Kani. — Vsaki dan čitam Prosveto, gledam dopise, pa kljub vsemu pričakovanju ne vidim nobenega iz naše naeelbine. Zato pa hočem jas nekoliko opisati naše razmere. Stavka pri naa se nadaljuje mirno, ali to mi je žal, ker ne morem reči, da je stoodstotna : aamo 75 odstotna jc. Zato pa želim, da U tisti, ki že delajo, pristopiU k nam, da bi lahko nadaljevali stoodstotno stavko. Čital aem vest v Prosveti It 157, da so
ter brez razlike nominalna konti* 5*w*ov* P1*1«41 v Franklinu,
ehksii	*
BROOKWOOD — DELAVSKA ftOLA.
Tony Oarden.
Ustanovit sv dslsvske šole, pod imenom "Brookwood Worker's College", poleg Kstonah, N. Y., je ta delavsko gibanje v Ameriki js ko velikegs in dalekooožnegs po mena. Brook woodaka delsvsks šola js prvs ustanova ts vrste v Ameriki, kstsre namen je služiti delsvsksmu gibanju in katere cilj je, posvetiti vso moč delsvsksmu rssradu.
Zanimanje sa ta lolo od strani I mercijslizem nsj bol j sktivea. orgsnisiranegs ameriškegs ded v- Mnenje mnogih prominentnih nt ve je v spločnem rssveecljivo, znsnstvenikov in edukatorjev je. Temu je v gotovi meri pripisati da je današnji položaj šolstvo, ta-to, ds es js nspredno orgs ni sira korekoč popolnoma brezupen, ker no delavstvo v ssdnjih psr letih je proetituirsn po komereializmn začelo v spločnem jako zanimati*in militarizmu; ter ds motivi in rs delo na izobrsževslaem polju, j metode šolakih institueijah ne nsmreč ss svojo isobrssho. V |fuakrijonirsjo v direkciji, kot bi kratki dobi par let el je delev- morale, zs dosego zdrave duševne stvo, strsseče po boljli družbi, u družbe.
sunovilo vsč večernih lol v rss- Po nepristranskem opeaovaaju krajih Amerike, v katerih) dana* jih tolskih institucij dobi
se odločili, da ao vrnejo na delo, vsi da so bili za, samo dva proti. V oni vesti ni bi lo povedano, pod kakimi pogoji sc vrnejo na delo, aaj ni čudno, ker tudi oni aami ne vedo. Na tem je nekoliko resnice, ker časno mi je, da so glasovali za delo. Rudarji v Franklinu so namreč takega mi-Šljenja, ako jih rudaraka organi zaeija zopet ne sprejme pod svoje okrilje, so pripravljeni sklepati sepsratno pogodbo. Čakajo seve da na odgovor od Lowiaa, na katerem je vse ležeč*
Kolikor mi je snano, so premogarji na onem zborovanju v Fran klinu tudi že izvolili tri odbornike, ki naj M sklenili ssparatno pogod bo s podjetniki, ako jim Lewis ne bo v kratkem čaau odgovoril. Seveda so ie no ve, kak uapeh bodo imeli pri tem. Piaati moram tudi nekaj radi onih, Id sedaj delajo, kako ae je to delo začelo. Zbralo se jih jc skupaj po deset sli dva-najat in vzeU ao rudnik v najem. Sprva so prevzčmaH male rudnike, ko pa jo malih zmanjkalo, ao prevzemali velike. Koliko ljudi v njem eedaj obratuje, nc vem.
Cwoburg Coal Co. ima dva rova, da sedsj obratujeta. To sts rova It. 14 in 15, plsčs v njih je po 94 od tone. Slovencev v o-nem rovu ne dala nobeden. Sheri-dsn Coal Co. Ima odprtih več ro-vov, to eo Breezy Hill, It. 7, IS, Mulberry 12, in 14, Grom 18 in Arma. Pri tej družbi je zapoele-nlh večje število rudsrjev, v rovu št. 18 jih dela približno 140, več jih sploh no morejo vzeti, ker so prostori nepolnjeni, saj morata še pri vhodih delati po dva, da bodo napravili več prostora do meseca septembra, ko bo kompsnija pre vzela rov zopet zase. Kompsnijs je dsls v najem rov, ds ga delav-ei izčistijo in spravijo v red, ds bo imels toliko večji dobiček po kon-Čenl stavki. Sedsj morajo rudar ji delati čieto ssstonj, ssj kompa ntjs že vc kaj dela, le oni neza vedni. da ne vedo kako Ikodo de Isjo. Med njimi je največ Italijanov in Francozov, ps tudi pre eejčnjs števila Slovencev jc vmes. I mene so ml snsns In jih bom » priliki tudi priobčil, acdsj je tudi papir bolj drag in grošev ni. sat* je škods ds bi jih piosl ns pspir ■Kolikor os tiče najetih rovov.
nik
Internat ion.I uZ t^Oi^Jg^^' ^ " " "" ^ """ Uorkers. Hvojo aktivno« vršite Idi, katera
smeriških delavcev pred tujo konkurenco, toliko manj pa	« parsdiga kapitslističnih inter*
ameriško hudstvo ored odiranjem do orofluriih	kisnsiilnai Pešsg sov b ss perpetuiraaje d.našnir
ergsaisaeij so as temlgs družsbnesa re<ls.
Itek dveh

pr-
vsrili. ds sem čel detet na Št. 1* Sheriden Coal Co., ko es je res nesla vem, da je kompsmjo issto pila Iz zvess operatorjev in ds nam bo nlačovsla po stari lestvici.
Prevaran aem bil, zato pa ktta ^ hal delat. Napravil keui dvs dni dela, to je dsn, ko ^ začel in teden dni na to, ko K. Iel, da dam avoje orodje na strsn. Za tista dva dni dela sem celih 18.65, dočim sem pred *t»v. ko v istem rovu zsalužil na po $10 do $12. To je bilo lani n,e-seca septembra.
Kam ao šli oni čaai? Kdo je te. mu kriv t Mialim, da delavstvo mo, ker ni bilo dovolj čujeie. Pri. šel bo čas, ko bo delavstvo bpre. gledalo, tedaj ps bo že prepozno.
Cital sem dopis v št. 155 u Springfielda, 111. Vso čast dopis-niku F. Sclaku, ki piiie, da je več-krst naletel na kak odpor zaradi rudarjev v Kansaau, podal pa w niti na noht Rea je bila v Kan-saau najboljša organizacija rudar-jev, a sedsj je vse drugsce. Stari pregovor pravi, če v vrečo preveč tlačiš, ti poči in tako se je zgodilo tu z organizacijo. Počila j«, is nje pa sta prišli dve stranki, in si-cer stara in nova unija, končno pa bo prttla še tretja unija, ki jo vpeljavajo kompanije in jo nazi. vajo "odprta delavnica". Vse te tri niao dobre za eno, katera pa bo zmagala, ne vemo. Počakati mo-ramo do konca stavke in videli bomo.
Dne 2. julija se je vršila izredna seja društva št. 65 SNPJ v Bree-zyhillu, Kans. Tam so se nekaj sprli zaradi tistih članov jednote, ki sedaj delajo po rovih. Članstvo opozarjam, da ne prinaša kaj ta. kega na društveno sejo, ker rojaki so razburjeni in pride lahko do konflikta, kar bi nam vsem sko-dovalo. Zato imamo pravila in po teh ae ravnajmo. Našemu tajniku ao tudi dobro znana, zato naj ae ravna po njih, če ne bo kateremu članu vleč, pa naj se pritoži na glavni urad jednote, saj ve kje je in potem si lahko naša društva umijejo roke, da ne bo treba na aeji v dvorani kopati premoga. Bolje je, da na sejah pustimo premog pri miru, ako hočemo napredovati.
Take ao sedaj razmere v Kan. saau. Ni čuda, da ni dopisa is naše naaelbine, ker tisti, ki so prej poročali, zdaj delajo. Ni jim zameriti, aaj nimajo časa. Hoditi morajo po 10 do 12 milj daleč de, lat, zaalužijo pa ne toliko, da bi si kupili papir in črnilo. Za malico, mialim, da ai še nosijo v piskrih oni fižol, ki so gs jim darovsli il-linoiski rudarji. Hvala njim, ki so nam priskočili na pomoč v slučaju potrebe, toda oni, ki so tO pozabili in sc vrnili v sedanjem odločilnem trenutku na delo, vemo, kako hvalo zaalužijo.
Meaeca maja sem bil na obisku v Illinoiau in vesel sem bil, ds sem bil tako lepo aprejet od znanih in neznanih rojakov, ko so izvedeli, da sem prišel iz Kansaaa. Začeli so me izprašavati, kako jc tu v Kansasu in povedati sem jim moral reanico, saj so vedel* ds so Že takrat tu nekateri šli delat. Vpraševali so me mnogo, na vse pa jim niaem odgovoril; bili bi žalostni, če bi jim vse razložil, zato sem ne« koliko zamolčal, kar se tiče dela. Rekel aem jim, da tiati, ki sedsj delajo, nc napravijo nam Ikode, s tem sem jih hotel potolažiti, zato pa jih proaim, da mi oproaiijo. Zahvalim sc jim za vso poetrcžho, posebno J. Krivcu, Albertu in Na-cetu iz So. Standard Cityja ter Codru iz Carlinvilla, ki me je odpeljal na mesto obiska.
Dopisniku iz Springfielda moram povedati, da tisto ni dovolj, če bo del imena v list od onih, ki sedsj delajo. Še marsikaj druge-gs bi bilo potrebno. — Tsko se imsmo v Ameriki, ki so nsm jo o-piaovali kot obljubljeno deželo, fte se epominjam is stsre domovine, ki sem jo zspustil lets 1910 in s tem svoj dom, mster, brsts in sestro. Koliko upsnjs sem si takrat »tsvil ns to deželo, svojci in drs-gi pa so ugovsrjsli, čel, ssj jc do-ms tudi dobro.
I V ti "obljubljeni deželi" je sicer dovolj všegs in tsko tudi dosti Isčnih premogsrvkih otrok, brez strehe in oblsčils v mogočnih in bogstih 7xlruženih državah.
Pozdravim vse stavkujoče pre-mogsrje po Ameriki. — Stavkar.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Thomaa, W. Va. — Uredništvo mora vedeti, kdo dopis počiljs, ssto pošljite svoje ime, sko hočete, ds bo vsše poročilo priobčen«. Sploh ps jc Prosveto o istem dogodku že neksjkrst obširneje po-ročsls. — Pozdravi
Rod Lodgs, Mont — Undaištve ne more priobčiti dopiae e podpisom stavkar, k^r v njvm opisuje« društvene razmere. Le kadar se v dopisa bavite s stsvko, je mo-no konec staviti podpis stav kar. — Poadrav.

iz delavskega sveta.
(Federated Prees.)
Stavka proti 'Delavskemu dne Cikaška delavska federacija je po svojih delegatih na svoji tedni seji v nedeljo eklenila, da „ na letošnji "Labor Day" ne udeleži običajnega pohoda. Vse oiieijelne prireditve strokovnih unij odpadejo. Tako delavci bolj in bolj opuščajo "praznik", kate-, _,a jim je izbral kapitaliatični
razred.	J .
Nove unije radarjev. John Brophjr, predsednik distrikta št. 2 United Mine Wonkers of Amoriea v centralni Pennaylvaniji, je bil zadnji teden obveščen, da se je ustanovila nova krajevna unija rudarjev v doalej neunijeki kempi Colver, ki se nahaja v okraju Cambria. Nova unija šteje preko 400 članov. Colver je na privatnih, kompanijskih tleh in kempa je bila ves čas stavke pod kontrolo kompanijskih strelcev. Niti eden unijski organizator ni mogel prodreti tja, kljub temu so se rudarji sami organkirali. Dve sosednji kempi Heilwood in Vintodsle se še upirata uniji Heilvv ood je Schwa-bova laatnina.
Pogodba rudarjev ne sme več poteči na spomlad. Tako sahteva krajevna unija št. 8302 v Rex fieldu, Ia., katera poziva rudarsko eksekutivo, da nova pogodba, kadar se bo sklenila z operatorji, mora veljati od tisteps datuma, na katerega bo podpisana in ne več od 1. aprila, ki je najboljši čas za operatorje.
Krznarski delavoi v Chicagu so izvojevali dobro pogodbo z njiho vimi delodajalci. Pogodba f veljavna do 15. julija 1024. Delavci so obdržali zaprto delavnico, 44-urni tedenski delavnik in plačo ol> praznikih. Minimalna mezda se zniža za 6 odstotkov, toda drugi dobri pogoji odvagajo to znižanje. Nova maksimalna mezda bo $47, minimalna pa $24 na teden. Čika-ika organizacija krznarskih delavcev šteje 800 Članov.
Stavka šumarskih delavcev v Orcgonu se nadaljuje že četrti mosec. Lastniki šum, parnih žag in lesnih tovarn, ki bi radi zdrobili osem urni delavnik, so pričeli dokazati stavkokaze iz Mehike.
Sodnijska prepoved proti sni žanju mssds — o kateri smo že poročali — je najnovejši pojav v boju med delavstvom in kapitalizmom v Ameriki. Sodnik Pred L. ll»iy v Clevclandu je razsodil, da sodišča lahko preprečijo znižanje niozde, kjerkoli delodajalci z zni žanjem mezdo prekrSijo pogodbo z delavskimi unijami. Hay je izdal 'indžunkšen" proti oemim cleve-landskim pivovarnam, ki so znižale mezde kurjačem od 75 na 64 centov na uro kljub dejstvu, da mezdna pogodba, katero so podpi sa!i lastniki povovarn 1. februarju t. L, garantira delavcem staro mezdo do 1. februarja 1923. Med narodna bratovščina kurjačev in oljarjev jc tožila lafrtnike pivovarn radi prelomljene pogodbe in sodnik llay je razaodil, da laatniki nimajo pravice kršiti pogodb, ki jih sami podpišejo.
Teroriziran je organizatorjev Thoinas Sullivan, organizator Oil Workcrs' Industrial Union, je bil sretiran v Gašperju, Wyo„ radi
vapanbundažo" in vržen v o trajno ječo. Sullivan je organiziral delavce na oljnem polju Natro na in ko sc je vrnil zvečer v svoje M snovanje, jc nešel policaja *<>bi in vse svoje reči razmetane po tb-h. Policaj je rekel, da nima zapornega povelja, da ga ne po »rebuje in da ima pravico vlomiti h komurkoli hoče. Na aodišču je Sullivan zanikal krivdo poeto pnitva, rekoč, da ima elužbo Še od "idnjega novembra; aodnik je pe <1 j«l, da njegovo delo "ni nobeno <Mo". Ko je Sullivan zahteval porotno razpravo in opozoril »od ni k s na dotični člen ustave, ki jamči »lehcmeam državljana pravico do T"»r«.tne obravnave, je sodnik ude ri> po »nizi in zerešel: "Šestdeset <h>' v ječo radi razžaljenja eodl Sullivan je zaprt v osamlje " °tliel, in sicer "incommunies """• to jc ds ne sme nihče s njim občevati.
pos povedal, de j9 odkril reko, ko je služil pri vojakih v Kongu ob času svetovne vojne, v kateri je teliko zlata. Pripovedoval je, da se njegov konj izpodtaknil ia padel po rebru doli v reko. Pobral jc nekaj koščekov zlata, katere je kaanejc nekemu zlatarju prodal za $1,600. Komaj je povedal svoje dogodbe, še ee jc organizirala družba, da pobere zlato iz reke. Z zlatoiskanjem ne bo zdaj nič, kar govori povratek eks-pedicije.
ZUTOISKALOI SO SK VRNILI
2'»ta niso prinesli, ampak sa eno izkušnjo so bogatejši.
Katonak, N. H. — Devet zlato J%1<*!rev, ki so odpotovali v bel ? Jiki Kongo, da tam izkoristijo ll0r «*St rudnik, se je vrnilo. Zle MM> prinesli s seboj. Belgijska : *<!• jim al dala koneeeije za Is ^ ^enje r.letoge rudnika. Rks p dieijs je bile orgenisirsna. ko r «<mi&i inženir JaUus J. Dol
SKUNA SK JK POOKKKNILA.
Seattle, Wash. — Škuna 'Hen-
ry T. Scott' se jc pogresnila na mestu v ožini Juan de Puca, ko js vanjo treščil parnik "Hariy Lu-cfcenbach". Z njo so šli na dno tudi štirje mornarji. Nezgoda se je dogodile v megli.
NOVI VRSTK aagr.asf^
Jsrssy Oity, H. J. — John La-flamza, brivski mojster, ki ims svojo brivnico v poslopju prve nerodne bsnke, se je poslušil nove vrste reklsme. Razobesil je pred brivnico velik lepak, na katerem se čita, da dobi veak varnostno britev zastonj, ki si ostrile lsss v njegovi brivniel. Laflamza pravit "Varnostns britev je unišils brivsko obrt in dokler nekdo ae izumi stroje ss striženje lu, ns bom prav nič izgubil, sko dam vsakemu varnostno britev sastonj, ki si ostriže lsse v moji brivniei."
Laflamza ims osem pomočnikov, ki strižejo nočlndsn.
KAKftNO KRAMO DAJKJO STAVKOKAKRM17
Obiosfo, HI. — Večjo število stavkokazev, ki delajo v delavnicah Chioago, Milwaukee A St. Paul železnice, je obolelo po obedu. Nekateri so bljuvali is sebe, drugi so imeli drisko. Obolslo je tudi sedem policajev, ki oo ofcedo-vali s stavkokazi. Kompenija ja zagnala krik, da je bilo mleko sa-strupljeno, ne pove pa, pri kateri kom peniji je bilo mleko kupljeno.
Stavkarji pravijo, da bi bilo u mestno, da se ves šivaš preišče, predno se postsvi stavkokszem kot jed, ker vendsr ne šole, de bi se stavkokazi zastrupili.
POMOČ 2KLKZNldabjkim STAVKARJKM.
Washington, D. O. — Za Ame-
merican Locomotive kom penijo dela v delavnicah v Dunkirku, Petersonu, N. J., Richmondu, Va., in Schencctadyju okoli dcoet tisoč delsvcev. Kovinski department v Ameriški delavski federaciji je sklenil, da se inštruirajo delavci, da ne izvršujejo popravil na lokomotivah, ki prihajajo s šeles-nic, proti ksterim je proglsšsna stavka. Ti delavci grade nove lo-komotivc. Dokler isdslujsjo lo nove lokomotive, lshko ostanejo na delu. Kompenija ni dozdsj šs silils svojih delsvcev, ds poprsv ljsjo lokomotive.
Mohičsai napadli dva amsriflm misijonarja.
Mexico City, Mehika, 17. juU-Dva protestantovska misijonarja iz Združenih dršav ste bila včeraj napadena v San Pablu, država Tlazscela. Množice, obstoječe ls katoličanom, jc vlekle micijonarja za noge po cesti is meeta in ju hotela umoriti. Policiji se je komaj posrečilo ohraniti ju šiva. Drhal, je oropala misijonarja vss| kar sta imela pri sebi, predvssm veliko število biblij, kstcrc je potem na trgu scžgsls.
Irski rebeli izgubili dve posla-jaaki.
Dublin, 17. jul. — Čete svobod-ne drŽave eo včeraj izvojevale dve zmegi. Vzele so republičsnom trdnjsvo Doncgel in meeto Dna-dalk. Več ko 300 republičonov je bilo ujetih v Dundalku. Krvavi boji so v teku ss poseet železnice Watorford-Llmcrick in mesU L4-merick. Mesto Coit je šs v rokah republičanov, ki so minirali vss pota do njega Reka Dee je blokirana. Tovarne v Umerirku eo v rokah komunistov, ki sodelujejo s rrpubličani.
London, 17. jul. — Predsednik Pilsudski in novi ministrski predsednik Korfanti sU v ostrem koa-jliktu. Korfant. noče dati oeU ke kakor sakteva Piloudeki. Ne-cionsluti podpirejo KerfeaUJa. vojaki pe Pil.odakega. Tabo je vsa Poljaka rezdeljeaa v dva tabora.
PraaoUt protf moratoriju.
Pariz, 17. juL — Praaeoeka vlada odločno nasprotuje moratoriju za Nemčijo. Ce bodo Anglija, Italija in Blegija glasovale aa sso-
rstorij, tedsj bo Francija na svojo pest tirjala svoj delež odškodnine od Nemčije.
PaŠisU aavojili meeto.
Rim, 17. jal. — Več tieoč fašistov je okupiralo meeto Cremono, kjer so potom rasdsjali delavsko zbornico, tiskamo socialističnega listo "Eeo del Popolo" In sadruš-no prodejalnioo. Vlada jc poslala tja vojaške čete.
Iiaaluv gore Rverest is-gabilo UvUeajs. London, II. jul — "Public Lcdger" je prejel brsojsvko, da je sedem mol angleške ekspedioi-je, ki je plesala na goro Kvsrest v Aziji, najvišjo goro na avetu, postalo žrtev plaza, ki jih je pometal a strme gladine in pokopal v globokem prepadu. Kkspedicija, ki je bito komaj še par sto čevljev od vrba, je valed te nesreče morala opustiti plssanje in ss vrniti v dolino.
Atoatat aa MUleraada je bil pro-< legi proti vojni.
Pariš, 16. jal. — Poneerečen napad aa predsedaika francoske republika Mlllaranda ae je izvršil drugače kot je bilo sprvs poročeno. Napadalec je streljal v avtomobil polioijekega prefokta, ki ae je voail pred kočijo predsednika, misleč, da attelja aa predsednika, kateri ae je vračal a ogloda voja ške. parade v Loagchampeu ob priliki praanika padca Baatilje.
Napadalec ss piše Gustav Bou-vet in je aaarilist Ke je bil aretiran, je dejal, da sovraži vojno in ksr ss nihče ae zmeni za njegov protesta! glas, js demonstrirsl s strelom. V njegovi sobi so aa-šli velik komunistične liste ia ve lfc kup freneoskega monarhistič-nega listo "L'Aetion Francais", Policija jo sdaj sačela sumiti ko-muaists.
Razvoj varstva.
Po Hcafrjr & Tichonorju. (Dalje.)
Po kristjsaskik tradicijah je Je-sus Nasareneo ustanovitelj krščan-stvs. Dali je Jesus zgodovinska o-sebe, js šs daass odprto vprala-nje. O njegovi eksistenci ve povedati ar. Pavel v evojih eplatlih, da-ljs evangeliji ia par beoed poganskih avtorjev is drufsga atoletja. Kvaagellji eo bili opisani proti koncu prvega atoletja ia niso nobena sgodoviaska avtoriteta. Sodobni pisatelji ae vedo aič o njem. Judovski sgadoviaar Flsvij Jolcf, ki js pisal 10 let po dozdevni Je susovi smrti, as piše nišcaar o njem, isvssmši nekaj besed, o katerih pa so kritiki soglaenags mnenja, da so pristovsk k izvirniku. Just Tiberiaa, dragi židovski zgo-doviaar Is lete dobe, ae ve nič o Jesusu. Sloveči Hebrejec Is Als-ksandrije Pilou, ki je bil rojen dvsjset let pr. Kr. In umrl js dvaj-eet let sa njim ia kateri je bil aa svojo dobo sslo učen moš, ae ©me-njs Jssuss niti s eno besedieo. Niti eden grški ali latinski sgodovi-nsr v prvem etoletju ne ve ničeaar o njem. Uradni tekat ia razni drugi spisi tor napisi is tiste dobe, ki so bili najdeni de danee, tudi abeo-lutno molče. Kdini vir — *kot še omoajeno — so evsagsliji, ki ps so dogmatišao, ae pe sgodoviasko delo ia vrkutegs so biU najetorejš! evangelijski opiei narejeni Šele ob koncu prvega stol.tjs.
Končne je za aae poatraaakega pomoaa, le je Jesus livsl ali nL Recimo, da ao eodobai sgodovi-aarjl vsdsli ss Jssnsovo skeleten-ao, pa so molčali is predeodkov sli is stroku prsd oblastmi; rev-no tako je swgešo, da ao evan-gelisti sepissll aeksj zgodovin skih drobtlals. Molk rimekih In giikik avtorjev je tudi rasum-Ijivt niso Mlž informirani. Raz nih puatorek ik agitatorjev Ia Ia prerokov je tiato Šaae kar ar-solele v Paleotial Ia kdo ao js smsail ssaje v Rimu, Orfki Ia v Rgiptuf
torej, do je šivel v Pa-s imenom Jemss, rojen v Galileji In sin rovaege delaven. Njegove delovaaje je bilo podO
rokov, ki eo ietešpens naetopili proti ertokratišai šidoveki d«, bovnlški goepeeki v Jeraaaleseu Ia ošiU ljabesea de bUšajega Ia deaeokreuarm v cerkvi. Rili as raformatorji. ki aa kotali pokolj šoti uprove, ki je bito v
vslikih duhovnov. Rebelirali ao proti judovski hierarhiji in iako-riščanju vernikov in napovedovali prihod Meeije. Veak teh prerokov je eeveda imel več ali manj pristašev med siromaki ia aesa-dovoljneši; šim veš je imel pri-s teše v, tem večji je bil njegov vpliv in naravno tudi odpor proti njemu od naeprotaikov. Jesus je imel vaekekor večje mnošioe seboj, ki so ge pregovorile, ds jih js vodil v demonstreoijah v tempel v Jerusalemu. Bili eo k-gredi in Jezus je bil sretiran in kot puntar obsojen v smrt ns križu. Obsodbo in ekeekucijo oo isvršile rimske oblaeti, ki so takrat gospodarile v Palestini. Kri-šesije je bilo pri Rimljanih navadni način uemrčenja.
To eo bili vsakdanji dogodki v tistih časih. Jesus nI sspuetil niti ene sspissne beeede, kar snačl, da ni snal pisati, ne čitatl. Njego ve asuke in doktrine so sapisali šele po njegovi emrtl voditelji kriotjanov, ki eo jih slišsli od svojih očetov ali kdove od koga. Ti piooi oo šele naredili is Jesuaa sina Bogs in mu podtsknill vse tiste čudešo, ki so popissnl v novem testamentu. Skratka t naredili eo is njega v Ustih čaaik teš-ko pričakovanega in neštetokrat napovedanega "odrešenlks" in mu dali ime Moeija ali Krist - Krist je popačena grška bess da Kriatoe, ki je bila prevedena ia hebrejščine in v originalu ss glasi Msšijs, to je Meeijs, kar je po naše w msslljenee", to je po mazan a oljem. 8tare židovske knjige — svete knjige starega te-stoments oo pieels, ds so bili stari isrselskl kralji masiljeni v ime-nu Jehovo. Savel, David, Salomon Itd., so bili maailjenei. Po tem sgladu so bili mssiljfnl tudi veliki duhovni. Nspovedsnl kralj, ki ga pošlje Jehova, da oevobodl Iarael is sušnooti in si podvršo ves svet, je imel naravno biti tu dl masiljeneo sli po judovsko Me-sijs. Masiliti se pravi po šidov ako "mašoa". Ko so Grki prevedli kobrejeko sveto knjige ns svoj jaaik, so imenovali Mašijo Krietos, in ko eo ss Grki preva-jali Rimljani na latinski jssik, so besedo Kristoa enostavno savill po svojo "Ohristus". Tsko js prU Šel Kristus v vss jssiks. Beeede Kristus, Mssijs in mssiljsnaa pomenijo eao ia lato, prevedene so ^ugs is druge in originalao po aijo v židovskem jesiku kralja, ki ie masiljsa s oljem. Bessdi nie^ijanizem in kriatijanisom sto isvirno sinonimal kakor beeedi Meaija in Krist \ prva je judovskega, druga pa grškega Izvora. Vsi vladarji ali drugi ljudje, ki so pomassnl s oljem, so v pomenu ts beeede Kristusi. Ako oe bi hoteli kristjani dršati svojega ha brejekega izvora, ss bi morali 1-menovati meaijanoi, tako ss ps imenujejo po grškem prevodu beeede Me.ija.
(Dsljs prihodnjič.)
nloarski stavki sk — ml
(Nadaljevanje s prve strani.) delo ia jim labko zagrozi, da bo do kaanovani kot uporniki, ako nočejo delati. Nekateri ao pripomnili, ako se kaj takega isvede, ds bo to emrt republiksnsks štren-ke v Združenih dršsvsh, on je ps trdil, de ss sgodl vprsv nssprot-no.
želssnlški ravnatelji so odklo-nili vsa mirovna priporočila Hoo perja, predaedalka šelesniškegs delsvskegs odbors. Pristali so le na to, da se bodo ravnali po do ločbah transportne pootavc, ki dološa, da ee izvolijo ali vpoeto-vijo pokrajinekl in ne narodai rezeodiščni odbori. Razlika v tem je velika po Isjavi Hoopsrja.
Milica opravlja elu*o v £a-padai Virginiji, Miehigaau, Indi-eni, Mieeourijo in Kansasu.
Ravnatelji želeanllkih drulb nastopajo zelo previdno, | prosijo ss sodnijske prepovedi. Njih eilj je, ds stralnitko slulbo oprsvljsjo svesai deputijeki ssar-šali, de tako ljudetvo nosi otroške se strešeaje etovkokesev.
Z«leaniške družbe v New Torku niamjo sreče s stovkokasl, kaj ti stovkokaai sapaššaje dele v velikih ekupiaek. Ia to ee godi. ako-ravno nekaterim etovkokaeom plačajejo po dvakrat ali trikrat tako viaoke mesdo, kot eo je pre-jeasatt šeloaalšarji aa atovki.
Is Mellaa, III., podporna orgaalsaeijo "BegUs" ielsvaaja drugih pre-jskrbeto, da bodo šoloanlšasel stavkovne strel« pvejeasale sastonj obede. Do nemirov al prišlo tukaj ievsemši eaege elučeja. Neki strešnik eo je bokal, da prika-ja is Kanaleke ulice v Cibeago ki da pripada mod tioto ljudi, ki ss se boje aikogor, ker js
SltfeRski NtrodRi
UitaanU«« t, ifrik 1004.
Podptrai Jedioti
Mrr. IT. immltm 1007 V drUri UUmmU.
GLAVNI STAN i SSS7-SS SO. LAWNDALB AVI., CNICAOO, ILLINOIS,
Irvriavahii odbori UPRAVNI ODSRKi VImm« Calakar, |i»nliil>lh Amdrmm VMrl.k. It P. D. V,
rrMM«li VlatMl C»l»k«r. pi»iiinl>Hi Amdww Vldrl.k, It P. D T, Bm M. Jeb»atow«. Pa., frl.	M*ttk«w Uj.tk MmUhmmm illalba
I^vKrtUllL ^Sar* V*CvMt' wvWmik	2*v.ruik,
POROTNI OOfKKi J+m U.e«rw«o4, pndvUmik, 400 W. Nar tt. HrtavlUM. IN., M.rtl« 2*l—tWr. B«> STrk.r^rU., Oki.. Fr+4 A. Vl2er. Bm STS, Klv, Mi..,
a^TuiOu lfl' Uwr^ ^ ^^ w, H.r lu
• BOLNIIKI ODSEK i OSREDNJE OKROŽJE, BI.. N.v.k, pnloislk SSS7-SS S. Uwodale Av«
VZHODNO OKROSJE.	Bm S^, Mooo Roo, Pe.
ukm Or^i, leaai A*«., CU~U>U. O.
Mlb. Sagd, sen S. Wla«heslev S«., M.rr.,, l/uk. Nadsornl odbori
Zdrviitvani odbori
Cr.wf.r4 Ava., Chlsag«^ HL
riui m
Smi^iioo
Cl.oalaodi 01
, SISI So. CwwM Avom ChU. , SSIS W. SSik s». C ki«.III. IISI R. SSed St„ C1.V.I..J, Okio
Ptedssdolhi Psoak Aleš, S1S4
i^SSTv
VRHOVNI ZDRAVNIK. D». P. J. Kar% ssos Si. CuTr Av., CUvelaod, a I Ksrs»psodsose e gl. edborolhl, U delalo v flavasm nr.4«,
let
VSA PISMA, M so oaoalaio aa poale rf. prsl»slolha se oealov^
bodoutvo O. p. K eesT-sšs.. u«wau An, cusm«. m.
VSI ZADIVI BOLNIIKE PODPORI SI NASLOVI. RolaUbe ta). oUtvo S. N. P. J., sesr-se So. Uwodale Avo^ Chleago, IU.
DENARNI POSIUATVI IN STVARI, ki se iMkJo gl. Isvriev.laeffe odbora In i^sleveblo so neslove« TajoUtv. S. N. P. J, SSST-SS So. Uv«.
m	aauaova^a oueorui sigar aaeiov jo m^mroj.
ftvssattir' ^ —^ T ■
IR dfufl #pl#i| mmsrIIsi sfisilf	In i___ _ ___
Jo v evem e glasllem^MM«o,>Mk| so pešllie aa naslovi "F«.«!*", SSST-SS S*. Lavndalo Avo., CUm««, III.
prve vrsts. To je prsvil nekemu ogibslilčnsmu čuvaju, ki mu je takoj podal dobro lekcijo, kako se snsjo "boksati" v Mollnu.
Stavka rudarjev in |eiesnlčsr-jsv vplivs tudi ns produkcijo jeklo. Tsko poročsjo ls New Yorka. Produkcija litega Šeleza n js skr-šils.
Ksko snsjo lsgstl šelesnilki ravnatelji In nekateri njik pod-lošnlkl, dokasuje dogodek v Ro-sehillu. Pomošni euperintendent W. M. Stone jo odpotoval v Sa-oramento. da ssprosi governerja sa vojsško pomoč. Prsvil js, da breakve Knijejo, ker stavkarji strslljo ledenico, neki mašinist pa umirs, ker gs js nekdo s neko reč jo adsril po glsvi. Vprsšsli so ga po Imenu tegs maši ni« t a, a dobri mol ss gs ni mogsl spominjati. Mali ni« t i pri parnih etrojih nc stavkajo In tudi nihče ss ne vtiks v njih posle. Tajnik je poslsl de-putocljo domov in ji obljubil vojaško pomoč.
V rosnici js ps pološsj v Rose-villu tak, da so delavci orgsnlsira-ai in ds ss v delsvniesh ne suče nobeno kolo. Vsa prizadevanja, da dobe stavkokaze, so bila do-odej ssstooj ln to jesi podsupsr-intendonts in železniške rsvnsto-ljs, ki si domišljajo, da bodo delavci pričeli delati, ko dospe ml-Uce v Rose vil le.
PARMIK PHILADRLPHIA HITRO VOg.
Parnik Philadelphija od New Vork-Napulj črte, ki je puatil New Vork za Gibraltar, Napulj, Pirej in Conetatinapol dne 1. julija, je priepel v Gibraltar še dne 10. julije in bo doeogel druga pristanišča v krotkem. Po bresšid-nem poročilu potniki so vsi zado-ovljnl a njih poetrržbo. Parnik Philadelphija z več stotinami potnikov vseh rožnih nerodnoetl, bodo piul iz New Vorka ponovno dne 15. evgneto.	(Adv.)
dkdSCika.
Oglaai naj ee ne spodnji naslov
KAD BI IRV1DKL
sa mojsga brata Ignao Oblaka, po domačo i« Premetooovega mliua nad Skofjo Loko. Zadnjič sem a njem slišal leto 1808 ln od tedaj ml ni nič znano o njem. Cenjena rojake proeim Sirom Amerike, še je kateremu kaj aaano o njem, naj ga opoaorijo na to oglaa, ker satu ni smošon čltonja, sa kar ssm pri* ovij i povrniti morebitno stroške. Poročati mu imam veliko selo vaš« nih stvsri is starega kraja, vsi od tega ga proeim, naj ss mi prljsvi na moj naalevi Joseph Oblak, Bog 703, Clinton, Ind.	(Adv.)l
karkaimo ar iakvala
S tužnlm sresm aasnsjamo sorodnikom, snsncem in prijsteljem Islostno vest, ds se je emrtno ponesrečil dne SO junija in umrl S julija 1022 naš ljubljeni sin
pramk TOMUOK Jr.
Pokojni se je ponserečil ko je stopil is sutomoblls ob straui 8 čevljev globokega kanala v kste-roga je padel inei pretrgal čreva v petih krojih, ter ranil lelodec. Odpeljan je bil v Springfield v bolnišnico, kjer so ge operirali sil šsl vss sastonj, ns ksr jš dne 01 julijs vedno saspel.
Rojen jo bil 21. msres, IDO!) v. Taluko, IU. Ril jo selo priljub. Ijen pri vssh tuksjšnjih znanih kskor tudi s vesti člsn društva "Csrlinvillski Slovenci" št. 302 S. N. P. J. katerega član je bil nad tri leta. Tukaj zapušča očeta in mater, pet bratov lo štiri soetre in več drugih sorodnikov, teto in strice. Pokopsli srno gs dne U julijs 1022 ns kstollško pokopsli-šše v Garttnsville, III. Nsjlskrs-nejše os zahvaljujemo Paul Clrar* Ju in John Novek Jr., ki ela skr-bela takoj ob začetku ueerečc in potem sa ln pri pogrebu, kakor tudi hvala Math Novaku in Peter llrlekimu sa pomoč in postrežbo katero sta Ukazala za čaaa bo lasni In ob emrt i našega eina. Hvala

letni hšeri ANA IN MARIJA, še-na ia otroka pred nekako dvomi loti ubitegs L0U1S POTOCARJA člana draštva št. 52, S. N. P. J. v Broaghton, Pa.
Stašajno pa. da kdo ve u njih naalov, naj jih opozori na to oglas ali Javi njih aaeiov benki.
POTTBR TITLK A TRUST C0., Administrator of tke Rotote of Louie Potoeher,
Pitteburgb. Po.
liOBM SLOVKKKO
stare od IS do SO let ss d#bti v mali trgovini, zre v«« Imamo tudi LUNCH RCXIM". Znati more dobre eagtcško govorit In šeika, da je prijasnoga značaje, plača po dofovoru, povrnem vožnj« etro-Ogla.it« ee ae naslov: Mre. Jaekama, 411 Kloreaoe st., R W. S. Mkb. (Adv.) (lf-lS-lS-90)
. .uuit-------■
.ktdlil

Oeo. Košča družinam, ki eo nam pomogeli ss šaae neereče in smrti, I^epa hvala vsem »ddeljeaim ki eo ee vdelešili aogrelie, le posebno veem onim Is Grsnvllle In Sten-dsrd, 111. epe Lhvela Tooy Prsein' u zs vdelelbo pri pogrebu. Poeeh« no ee sshvslimo členom dr. "Csrlinvillski Slovenci" št, 312 ss polno števila vdelelbo pri pogr«bu in za kresni darovani venec katere-ge eo pološili pokojniku na krsto v blagi opomin. Najlepše ae za hvalimo veem ss podsrjene vence In vsem ki oo gs ebiokali. ter spremili k zadnjem počitku. Tebi dragi naš eln pa šrlimo polivaj mirno v hladni ameriški zemlji. *eluj»-či ostali . Praak In Roei* Tomttrh, etoriši. John, Joc, Charles, Rd-irerd ia Lovrenc, bretje. Koele, Mery, Jenny iS Pranri« seetre« Vel v Cerilnville, IU
trn
Blagajna velikega vojvoda.
Iz švodššiao praloM F. J-*-
MM
"VI govorite jako prepričeval-so, senor, tod« dozdaj mi i« akte povedali, aa kako kupčijo mislite, kak bo dobitek, ki bi mogel a nJim razpolagati ta, ki prevsams vodstvo."
ftčetinsste, ekoro bele olfrvi gospoda Bekkerja so ee aajelile, njegova jiica so šs bolj zardele, pomislil je t Ali ga namerava U mladi mlečaosobee ravaoUko speljati aa led, kakor je storil to dopoldne prokleti veliki vojvoda t jproti taki blsmaži se mora v pravem lam in na vsak način ssva-rovati. Dosti ms je bilo, ds gs je danes is eden opeharil ss njegovo skrivnost.
"Dragi moj," js rekel, a videlo as js, da komaj premaguje svojo jeso. "Predvsem vsm hočem reči tole: nikar ae tratite čass s temi vprašanji, kaj nameravate, kaki eo vaši nsčrti, ker sieer me prisilite, ds prekinem takoj vsako svs-so s vsmi, potem seveds ne bo nič s Ao jo densrno pomočjo ( To je in ostane moja privatna stvar, rasa-mete, in to toliko čaea, dokler ns isvodete vi svoje naloge v našem skapnem načrtu. Mojs privatna stvsr, resumete, in sedaj punk-tum I Odkriti vsm hočem skrivnost le v toliko, da ss irs sa podjetje, ki bo koristilo Minonki in njenemu prebiveletvn — nsjveč ps ss-voda nama, meni in vsm. To pojasnilo vaa mora sesedaj zadovoljiti, ako pa 'niste sadovoljni, potem si moram psč poiskati nekoga dragega, ki js previdnejši in psmetnejši. To bi ps bilo škode, kaj nef Vi ste kskor nstvsr-jeni, ds oblečete nekdsj uniformo predsednike . .
Lttis js ssrde}, tods vedno je bil še neodločen.
"Podjetje, ki bi koristilo oto-kul" je rekel... "Tb Je »eksko
čudno, seAor. Zakaj uoramo torej najprej vreči vlado? Mi nismo ns. vajeni na podjetje, ki bi bila do-bičkanoana, oko ste pa vendarle iztakniii kaj takega, tedaj eem prepričan, da vas to prehitel oni poksbljenee gori is dvors ... Denar ni njegova boš najboljša stran, to vsoto sami najbolje. Jas mieJim, da so vaše skrivnostne beeede In vaša tejlnetvena naml-gavanja popolnoma odveč, pceeb-no, ako se tegs načina poelužujete v razgovorih ,s menoj f Priznati vam pa tadi sporam, da se takih stvari bojim."
Gospod Bekker ga je opoaoval kratek hip, eklonil se je k njemu, prijel ga je sa sdknjič in rekel :
"Poslušajte, dragi prijatelj, mislim, da sts dovolj pametni, da razumete moja beeede. Bavno zato, ker je zabredel vaš. klavrni
Bekker je opoaoval Loiss s svet-liasi očmi, ki so švigale eemint ja, kadarkoli ae je spomnil, kako otročje je nasedel velikemu vojvodi Lak pa je hitro mislil. Bekker mu ni več tako imponlral, prehitro mu jo izdal evoje karte, toda Luie mu vendar še vedno ni sanpal, šo vedno ee je bal, da ga naaadnje vendarle spelje na led. Nikakor ee ni mogel odločiti, da bi ee savsel sa predlogo in načrte neenanega tujca kar tako na slepo, toda pred očmi so mn bile lepe Bekkerjeve obljube, da bi imel on največje koristi: Zlato, čast in dostojanstvo ... In ako bi dosegel vse to, potem bi gotovo ne bilo tako teško, da preslepi Bok ker j a in se go otrese. Ako pa od govori: "Nel" tekaj bo Bakekr gotovo našel tega ali onega, kar mn ne bo teško I Pri mieli na vse
vojvoda v tako blato, prihajam kito mu odločitev ni bila težka
vam. Ako bi ta človek zvedel aa moje namere ia načrte, ki jih nameravam izvršiti s vami, tedaj je seveda gotovo, da bi vsel vso zadevo sam v roko ia tudi vss dobiček vtaknil ssm v svoj šop. Tods v ostalem jo ta mošakar popoln norec I Jas sem gs danes obiskal, dal ssm mu tsko od strani razumeti, ds imam neke načrte, ponudil pem mn jako ugodne pogoje. In veste, ksj mi js odgovorili on raje ostane pri starem ia dobiva denar na ta način, kot ga je dobival doeedej, ksj ps dela narod, to njega prav nič ne brigs; narod nsj šivi kot hoče, boljšega tako ne saslali, tako mi je parkrst ponovil. Povejte to svojim pri jot oljem I Ia ksj pravite vi, ljubi Hernsn-dez, o takem vladarjnf"
Opazoval je nekaj čeea mladega mola, potem ps razburjeno nadaljeval:
" Toda jas košem ns vssk način obračunati s tem človekom ... in to s vsšo pomočjo . ... ali si pa poiščem drage. Vrag*, dovolj imam denarja, da kupim ves ta bersški otok, da vrlem deeetkret to vsšo vlado; ljudi pa, ki mi bodo posssasli, mi ns bo trebs isksti, kakor vi morebiti mislite. Toda svojo skrivnost ohranim ssse, sH Ste me rasumelit ... S* ds j pa hočem vsi jasen ia odločen odgovori"
"Dobro sefior," je rekel, "vsa stvar grs sicer nekoliko prehitro, vaaj po mojem mišljenju, toda vi imate gotovo evoje vsrok«, da ae vsa tako mudi. Vaš sem, sefior! Toda verujte mi, teško delo naju čaks. Naš narod je ptopil za vsako novo misel is samega spoštovanja prod goepodsko in vlado; toda ako mi pustite svobodne roke in mi dete dosti denarja, vam obljubljam in prisegam, da je naša zmaga gotova. Toda, sefor, denar, denar in zopet denar; to je glavna etvar."
Pomeljivo je pogledal čekovno knjižico in zlato, ki je leŠalo pred Bekkerjem na misi ... is ts pogled je israšal spoštovanje, pohlepnost. Toda gospod Bekker je na kratko odgovorili
Glavna stvsr f Mogoče za vaa, dragi Luist Ako si predstavljate vi stvsr tako, potem dvomim, da bi dolgo akupaj orala. Vem, da je sa revolucijo predvsem potreben denar; toda dokler mi ne predlo-ižte točno izdelanega načrta, kaj hočete in kako hočete izvesti svoj načrt, vam ne dam niti groisl Mogoče je ps vsš' načrt še go-
I (Dslje prihodnjič.)

F, M Doetojovsktji
§ BESI $
loman v treh delih. TtilnMl Tlsllatr ImUi
(Dalje.)
Iskssslo se js, ds is graščsldnjs Nsdelds »e-gorovna Svstliolna is včeraj naročila knjigonoši nsj jo počaka v Hstovu ter jo obljubila s seboj vsoti do Spssovs, In sdsj js ai.
"Ksj mi js torej početi?" je poasvljsls Sot-js Matvejevna.
"Maia, ma ehere et nouvells smie, jas vas prav tako lahko vssmem s seboj do vosi, kamor ssm nsjsl voznika, kakor vaša grajščakinja, ia Ju-tri — nu, jutri so skupaj odpeljeva v Spasovf" "Ksj ste meri tudi vi namenjeni v Spssov."
. "Maia qua fsire, st js suis enehentel Z nsj-večjim veseljem vss sprejmem k sebi; oni hočejo, ds se peljem, ps ssm najel... Komu ssm is rekel ismed vss t" je vprsisl Stepen Trofimovič, ki ss mu jo mahoma strašno mudilo.
četrt ure nato sta sedle v pokrit kolseeljt oa ves ošivljen in poln asdovoljstvs, ona s avoja vročo In hvaležnim smekljajem zraven njega. Anishn Jima je pomagaL
"Srečno pot, goepod," jo poasvljsl, trudeč ss Skrog koleelja, kar so mu dals moči. "Oh, to sem raa bU vessll"
"Zbogom, sbogom, prijatelj, sbogom."
"8 Fjodorom Matvejevičem ae bosU vido-
k m
""Da, prijatelj, da... s Pjodoram Metvejičem .. samo sbogoml..."
It
"Vidite, prijateljica — n'eet-eepaa, da se smem ImeaovsU vašega prijatelja?" je hitri Sto-paa Trofimovič, kakor hitro je edrdral koleeetj po eesti. "Vidite, jss... J'eime le peuple, e'eet ia-dispenaable ,mata il m semble qae je ne Tavale jemala vu de prea... SUsia, eela va esns dira qu'elle eet sumi du peupls... male le vral peupla, tlmo pravo ljudetvo aa veliki eestl — meni se sdi ds gs ne skrbi ali rasen tega, kam gram... Toda pustiva neprijetnosti NU ksj pametno meads as govorim, aH to jo zgolj od aafliee."
"Mogpče ete bolni?" je dajala Soljo Matvejevna, gledaje ga poeorno, toda ^oštijivo.
"Ne, ae, eeme zaviti ae moram, la splok js veter aekam svet, kar preveč hladan, bi rekel... Ali posabive to. Nekaj šteto drugega vam povem. Oiero et Ineompagable amie, skoraj aretea eo sdim samemu sebi, tega pa ste vi Meni jo aamraš ereša nedobrodošla, ker ee ml veelej preveč mudi odpuščati vsem sovražnikom..."
"čemu fTe jo vondav najboljše." -"Ne zmerom, ekoro laaoeeato. LKvongile V oje zvone, daeormais noas lo ble, in jas bom s ilee. Ree, čutim, da trea
dno ssm bil ksriotsn človek, to sem jim pravil zmerom et s eette ehere ingrats... Oh, odpuščaj-s»s, odpaišsjmo, prod vssm drugim odpuščsjmo <
nam. Da, ssksj vsskdo ia vsi so krivi drug pred drugim. Vsi smo grešili!..."
"Vidite, gospod, to ste prav dobro povedali, sesU vidi..."
"Da, da... Čutim, da govorim prav dobro. In tudi njim, ostalim, bom govoril prav dobro; ls — lo kaj sem hotel reči pravzaprav? Zmerom mi uhaja nit, da pozabljam... Ali mi dovolite oetati s vami? Čutim, da so vali nazori in... tudi vaie vedenj« občudujem: prostodušni ste, govorite po domsče in upijete čsj s podstavka ... s tistim ne-mogočim koščkom sladkorja; toda nekaj prelest-nega js v. vss, to vidim po vašem obrazu... Oh, ae sar^gvajte in na bojte ss mo kot molkegs. Chere st ineomparable, pour mol nne femme c'est tout. 80 šive ti no morem brae šenake sraven sebe .. • Strašno, strašno ssm ss ssgovoril; nikakor se ne moram spomniti ,kaj som hotel reči O, blažen, komur Bog smerom pošlje ionsko nssproti... sdt se sai ,da plavam kar v nekakšnem sanosu. Tudi na veliki eeeti je višja misell Vidite, prav tole, o misli, ssm hotel povedati, da, sdaj asm se spomnil, prej mi j« venomer uhajalo. In čemu so naju odpeljali dslje? Tam je bUo tudi prijetno, tu pa — eela devien trap froit. A propos, f'ai en tout qua-rante roubles et voila eet argent, vsemite, vaemite, jas ae znam ravnati, isgubim ga, ali pa mi ga vse-mo la... Menda me sili ssspanee; nekaj se mi vrti V glavi Vrti se, vrti, vrti — takole. O, kako ste dobrt, s čim me odevate?"
"Gotovo imate hudo mrzlico; ogrnila eem vaa' s svojo odejo. Samo denar M..."
"Oh, as boljo voljo, n'en parlons plus,peres que eela m« fait mal, o, kako ete dobri 1"
Nekam hitro je umolknil in nenavadno naglo ssopal mrzlično, drgetavo spanje. Teh eedemnajat vrat stranska eeete nI bflo ismed najglajših in vos js hudo odakakoval. Stepen Trofimovič ee je pogosto drasail, naglo vsdlgoval glavo s blaaiaiee, katero ma je položile Sofja Matvejevna pod gla-va, prijeosal jo sa roko ia vpraševali "Ste tu?" kakor bi se bel ,da ga ne bi sapuetila. Tudi ji jo satrjevai da je videl v sanjah odprte čeljusti s zobmi, kar mu je ailo soprno. Sof jo Matve javno je hudo akrbolo sanj.
lavoMek ju je sapeljal naravnoet k veliki hiši s štirimi okni ter dvoriščem, kjer je stalo še por poolopij aa stanovanja. Stepen Trofimovič oa je abodil; urno jo stopil o hišo ter krenil v drugo iabo, ki jc bila najboljša ia aaj^roetoraejša. Nje-gevo soopano Uoe eo je pokrilo s Israsom itve skrbi. Goepodinji, sivooki in saeUvni štiridmetletni isnščlni s tako čraissl laeaal da eo ee ji brki ako-vaj pa moško po tnali, j« naznanil takoj, da sekte-vs voolabo sseet aaj Je sapro ia ao poete nikogar vaajo. "parea qae nous avoas a parier. Oni J'ai I a veno dira, ekoro amie. Saj plačam. I" Je makail gospodinji Lee mn Je trdo premikal, dasi Js hitel govoriti Gospodinja ga je poeitašaia neprijazno, toda ssalšsls je v mak soglaaja; vee njeno vode-nje Js h.lo nekam groeeče. Oa ai epasil ali tega la Je hlaotae sakteval, naj laglne ter čimpreje.
čez
■ KTVW.
Hew Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. L S.) Tekom fiskslne-ga leta sms is vsake inosemske
dežele priti v Združene države QČi „	bogato zbirko Golicin naj si prežene iz' glavi
k večjemu njej odkazmio štovilo	p^ mttzej. —	• • ..... glave
priseljencev. Te maksimum ime-
mi, da niti moekor.ki poljedelaki katere grozi obe«ti komum.i, » S!f! ^uJ^!?'	"	t»ko dobre organi- Kalugi. Lip. bodo evetele in »k.
».'nn^hS! nT.T/Jf	»	kobilic. Pra- nele "ravno" tako tudi bre* nje,,',
s ss^s; * -	h m* ** ^ m
imenuje :mssstea kvota. Na pr., letna kvota za Jugoelavijo znaša
6^426 in mesečna kvota 1,285. Clm je mesečna kvota izčrpana, se priseljevanje iz dotične dežele ustavi do koncem meseca, in 0-nim, ki prihajajo čez mezečno kvoto no bo dovoljen vstop v Združene države. Ker sme priti vsak mesec 20% vse letne kvo-te, utegnejo nekstere države iz-("rpeti svojo kvoto le v prvih petih mesecih fiskalnega leta.
Vsak priseljenec, ki dospe v a-meriške pristanišče Čez mesečno sli letno kvoto, bo vrnjen naaaj. Kar se tiče tehnične strani posto-psnja na priseljeniški postaji, se tek priseljenec pridržuje "v svrho posebne preiskave" (Held for apeeial inquiry), kakor pač vsak inozemee, ki ni takoj pripuščen. Preiskovalni prieeljeniški odbor (Board of Special Inquiry) razpravlja o njegovem zlučaj^i in, sko najde, da je dotičnik prišel čes kvoto svoje rojstne dežele, odredi njegovo depprtaeijo. Prg-ti temu sklepu ima dotičnik pravico do pririva na 8ecretary of Labor. Ako je deportiran radi kvote, ima inozemee pravico do povračila potnih stroškov, ki jih je plačal za prevoz iz svojega od-hodišča, označenega v šifkarti, do ameriškega priatanišča. To avoto mdra parobrodna družba plačati v roke colleetor-ja of cu-stoms v pristanišču prihods, ki jo izroči inosemou. Parobrodna družba mora seveda tudi preskrbeti sa bresplačno vožnjo nasaj.
Omejitev prieeljevanja potom kvote se seveda ne tiče ameriških državljanov, tukaj rojenih eli po naturalisiranih, niti njihovih len, kajti one eo tudi ameriške driav-ljanke. Tudi otroci naturalizira-nega državljana, ki nimajo še 18 let, ne epadajo pod kvoto, dasi «o po zakonu šs vedno inozemei, dokler nieo stopili na ameriška tla. Ampak vsi drugi sorodniki nsturalisiranih državljanov spadajo pod kvoto in, ako je ta izčrpana, ne morejo priti v Združene drŽave.
Dokler pa kvota ni le izčrpana, daje se prednost — za zlučaj, da se more pripustiti le del došlih priseljencev, a drugI del treba deportirati — sledečim osebam: ženam, starišem, bratom, sestram
" -rf") —	—--- ' —— r- " -•*—	v,vvv"'l aaoju pOU
staja v par malih sobah. Tukaj je temi lipami je zdaj vse bolj ves«, postaja v veliki hiši in načrt, ka- lo. Kaluška mladina se igra pod terega je izdelal omenjeni entomo njimi in vaščani Koze Lukscm-log, je dalekosežen; organizirati burške imajo tam svoje shode ia se ima eeli sistem takšnih postaj prireditve, o čemur niso mogli niti
Kalužani se pa zanimajo še za kaj Q0licina. Poginil bo nekje v cest-
državah, ki so za prosili za ams
oseb, sposobnih sa ameriško dr-lavljanstvo, ki so slulile v sme
L. Sosnovskij.
(Konec.)
Ko sem bil povsbljen, da si o-gledam tega otroka kaluškega boljševika, sem bil presenečen
soper sovražnike žita. To je eno znamenje nove dobe.
drugega. Pravkar so se vrgli na konjerejo. Z velikim ponoeom so mi pokazali hleve in prostor v ozadju, ki je ograjen. Konja za konjem so vodili iz staje, krasno živali, in člani provinčnega izvrše-valnega odbora so razlagali, katere pasme je ta in oni konj. Govorili so s takšnim ognjem kakor da je konjereja najvišji cilj sovjetske republike.
"To je naše sovjetsko dete," je vzkliknil odbornik, ko so pripeljali iz hleva mladega in iskrega plemenskega žrebca.
V "puščavi sv. Tikona", v prejšnjem gnezdu "črnih ga vranov", kakor imenujejo menihe, se zdaj nahaja žrebčarna, ki jo nadzoruje komunistični delavec.
Prva poljedelska razstava po revoluciji v Kalugi je bila zelo uepešna. Imela je 85,000 posetni-kov. Prejšnje razstave niso imele več kakor 8000 obiskovalcev. Razstavo spremljala energična zem-ljodelslca propaganda.
Na deželi sem videl nekaj si jajno organiziranih poljedelskih komun in sovjetskih kmetij. V splošnem dokazuje provinca, da ima dobrega upravitelja. O tem ni dvoma, čeprav je danes težje upravljati kot je bilo prej. Guber nstor, ne načelnik zemstva, ne žu pen niso nikdar imeli toliko tovarn, delavnic, prodajalnie in kmetijskih ter drugih podvzetij pod nadzorstvom.
Trebs je, ds le neksj čaaa govoriš s sedanjim "guberaator jem", pekom Sameonovom, in ob-jaanil ti bo vse nsčrte za ekonom ski povsdig province izključno 1 pomočjo lokalnih sredstev. Is pre-ostanka, ki ga je imela provinca is tovarne sa žveplenke, je Samsonov ustanovil papirnico, pozneje elektrarno itd.
Pred revolucijo je bila guberni-ja Kaluga4 industrijalno in komer eijalno mrtva. Tukaj sledi dokaz "Devetnajsto stoletje ee je 1 v Zgodovini Kaluge karakterizira ,JU, lo v razpadanju njene industrije otrokom pod 18. letom in neve- ** v počasnem gospodarskem umi-s tam 1) državljanov Zdrulsnih meft* • t«m imenom. O ka-držav 2) inosemcev v Združenih kih tovsrniških dovršenih proisvo
dih v Kalugi ni Še danee govora
riško državljanstvo ali 3) onih Trgovina s žitom in lesom se je
preselile drugam in prevos blaga in livins is vshodnih in južnih gu
riiki vojni ali mornarici kedaj b*rnij je prenehal. Posledica tegs med 6. aprilom 1917 in 1. novembrom 1918 in so dobils častno od-pastnieo.
RWKE ČJKUIM.
je, da je meato Kaluga vedno ubolneje in ubolneje." (Kaluga, skica k zgodovinskemu kalipotu. 1912. Stran 4*-51.)
Taka je bila dedščina, katero je nova Rusija prejela is rok starih gospodarjev.
Štiri leta je trajalo naporno delo bres preetanka in v atmoeferi obupnega boja. Stari guberaator in uradniki zemetva bi bili poginili po dveh ali treh letih takego dela. Kajti pri njih je bila nedelja zmiram nedelja in poletne počitnice eo morali imeti bodiai na de-želokem posestvu, v letovišču ali na tujem; večere čes teden so pe prebili v klubih ali doma pri kvar-teh in pijači.
Ampak eedenji "gubeVnator" j m "načelnik zemstva" ne posns-ts nedelje, ne praznika; treba je
■ v novi
veliki goščavi življenja in nimamo Časa za opa-zovanje vsakega nedoetatka.
Kaj se je spremenilo v zadnjih štirih letih? Vse okrog na* ae j« zelo spremenilo.
Pokrajinska Rusija se nikdar
V#l na vroe v stare hleve. Kn»»
misli o njegovih etarih lipah, na
sanjati pod starimi gospodarji Lahko povem, kaj čaka kneza
nem grabnu, kadar mu poide zad-l nji belič, pozabljen eelo od svojih lastnih otrok. Nova knežja gene. racija se vrne v Rusijo. Pek Samsonov in čevljar Djudin bosta po. milostila knežiče in sprejeti bodo komuno "Rdeče vasi", kjer so bili rojeni Golicini. Mužiki Kaluge so ljudje dobre nature, ne kot knezi. Pozabijo na stare krivice in nikogar ne bodo obesili radi dolgotrajnega tlačenja. "Delaj, sodrug Golicin, in služi si košček kruha 1" . ; > ; * .
Da so* Golicini dolgočasijo v Franciji, je videti iz njihovih ca-sopisov, ki jih tiskajo v tujini. V njih čitamo suhoparne verze kot aa primer?
"Prah Moakve na trakirstarega klobuka..."
S solzami v očeh čepi pesnik nekje v Parizu in objokuje "prah Moskve". Drugo je vse odnesel seboj; semo prah je ootal. Morda ga pa vleče in miče moskovski prah, ruska gruda, da bi se vrnil . . . Nekega dne pride ves skeaan in poljubi z vročo solso zemljo, ki je med trpljenjem dobila novo obličje. • " -ri^iS^/.',
Draga Rusija, semlja Djudinov in Samsonov, porojenih v vsai Kugi In sdaj živečih v vaseh De-kabristov in Roze Luksemburg!
Sprejmi danee, ob štiriletnic! tvojega življenja, iskreni pozdrav tvojih sinov, bojevnikov za tvoje osvobojenje l
Za kuhanj« piva doma
__ v Salogi slad. hmelj, sladkor'
ia vse drage potrebščine. Poakusite in ss prepričajte, da Je demo pri asa, kuhani vedno le najboljši in najcenejši. Dobiti je tudi zbirko sodov, steklenic in raenlk loncev, itd.
Mi vam dostavimo Beračilo pe pošti. točno v vee kraje.
lom la v pro-
Grocerijam, dajalna šeleznine
Bit pri večjih ormacije na:
frank
«401 Saparior A
Pišite "pa
OGLAR,
Clavolaad, O.
Vačrtl. delavskih iakoriščeval-
v. Dne 28. msjs so v Zagrebu na svoji glavni skupščini aborova-li fabrikantje ia Hrvatakc, kateri so orgsnisirsai v svoji Zvesi ia-dustrijeev. Is Ljubljane se je pri-peljsl ns njihovo skupščino tajnik Zveae induetrijeev inž. Suklje, da se nauči pri hrvaških delavskih iakoriščevaleih še bolj zatirati slo vensko delavetvo, kakor ga le itak sna.
f Predsednik skupščine 8. D. A-lezander je v svojem poročilu ns-
povedal d.l.T.tTU rojiko. Reke.!" ^^^JM^
naše ministrstvo vee odredbe inL.tvena kimoni.	a u«
poouv. naprnlncjiih dežeU, četi^ni ra Kje^ iva^
^^ mdWtrl^ " ^	taeU. za plovbo itd Unako 1
.	Istje eo prebivalci Kaluge porabili
Povišati ae mora proizvajanje	reko Oko za plovbo leoo, čeaar že induetrijekih izdelkov, vded č«mr ni bUo IeU in leta. in rimltat >
moramo zvišati delavno dobo. O-	bil imeniten. Tako mine poletje ta
ssasaraeca delevaika pri nae ni-	počit me ni ... ao uvedle socialne ia g<*podan.ke Navsezadnje kam po bi M ee
jraiora. Skrčenje delovno dobe	danji "gubernator" na počitnice?1
iT rtrsrtkt*v ^b»
Malt št, kakor bi zaalalilo, še bi rojea. je raapodla v kooe, njegova
rsz1 fcf in »™
'au	^ »eopo pomagati - »to je bol>, da ne
IdJ. kovali med seboj ne vemo, to- gre nikamor. Sooedje ee večkret
Pemaehajejo družini Kameonova sekaj JI ae kapi saj kakšaege MfeRUa. Ali ni oa vlada? Naj-a v
da v slatn aa kopajoča indnatrij du TO spada postaja asaramna.
rr.
nlka ali