Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......« 15'— za četrt leta.....« 7*50 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna številka 80 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. II. letnik Naročnike našega lista prosimo, da zaostalo naročnino takoj porav-Upravništvo „PTUJSKEGA LISTA." na.]<>: Podraženje premoga pa naše gospodarske skrbi. : ¦ : ¦ ¦¦¦¦¦¦«»¦¦¦¦¦¦¦•«¦¦ Pretekli teden je Trboveljska premogo-kopna družba neprijetno razburila vse ono prebivalstvo, ki s težavo zmaguje najnujnejše potrebčine za vsakdanje življenje. Menili smo, če že ni mogoče, da bi se znižale cene raznim pridelkom in blagu, ki ga neizogibno rabimo, se vsaj ne bodo vedno večale in večale. V tem mnenju nas je utrjevalo dejstvo, da so pri marsikakem blagu cene v resnici pale, da je torej vsaj nekoliko resnično, o Čemer smo večkrat čitali in slišali, da je naša letošnja letina ugodna, da se boljša gospodarsko stanje naše države, kar se vidi najboljše že iz tega, da pridobi vije naš denar pri naših sosednih državah vedno večjo veljavo. Živeli smo t&ko v nekakem prepričanju, da so cene že dosegle svoj vrhunec. Iz tega sna nas je vse nenadno vdzra-milo silno podraženje premoga. Vsi vemo, da je premog ona velika sila, ki odločilno poseza v naše gospodarsko življenje. Premog rabijo po mestih in trgih, da ž njim kurijo, ker so drva predraga. Premog in edino premog potrebujejo naše železnice, ki nam do-važajo in prevažajo vsakovrstno blago. Premog rabi naša industrija za izdelavo svojega blaga. Brez premoga se naenkrat ustavi naše gospodarsko življenje, nastopi sila in stiska. Doživeli smo to, ko so premogokopni delavci ustavili za nekaj časa delo in ni bilo dobiti redno premoga. Po mestih so tožili in zmr-zovali; železnice so omejile vožnje, radi česar je nastalo pomanjkanje; tovarne niso mogle več delati in odpuščalo svoje delavce. Vsakdo je takrat dobro uvidel,daje vse naše gospodarsko življenje zares in v veliki meri odvisno od premoga. Sedaj pa pride Trboveljska premogokop- Kako je kmet gosi delil. Eeven mužik (kmet na Ruskem) ni imel kruha ; namenil se je, da gre prosit kruha h gospodu. Da pa ne bi šel prazen, zakolje gos, jo speče in mu jo nese. Gospod sprejme gos in reče seljaku: „Bog ti povrni, mužik, za gos; samo ne vem, kako naj si tvojo gos razdelimo, imam namreč ženo, dva sina in dve hčeri. Kako naj si jo delimo, ne da bi koga oškodovali ?" Mužik reče : „Jaz vam jo razdelim." Prime nož, odrobi gosi glavo in reče gospodu : „Ti si glava vsemu domu ; tebi gre glava." Potem odreže zadek in ga poda gospodinji, rekoč : „Tebi je doma sedeti in nadzirati gospodinjstvo ; tebi gre zadek." Nato odreže nogi in ju poda sinoma : „Vama je treba okoli hoditi po očetovem gospodarstvu; vama torej bedri." A hčerama da porotnici, rekoč: „Vidve poletita kmalu z očetnega doma ; zato vama porotnici. Ostanek pa vzamem zase! In vzel je ostalo gos. na družba in podraži tako visoko svoj premog. Za tono (1000 kg) debelega premoga računa družba sedaj 523 K. Kake pa so bile cene premogu prej ? Leta 1817 jo stala tona še 19 K 87 v, za Časa zloma oktobra 1918 pa 41 K 52 v. Polagoma se je nato cena dvignila in je dosegla koncem leta 1919 177 K 50 v. Februarja letos je šla cena na 302 K 50 v, sedaj pa zopet kar za 72% na 523 K. S sedanjim povišanjem stojimo 27 kratno nad cono leta 1917. Zakaj toliko podraženje ? Vemo, da so se v tem času močno podražile tudi druge življenske potrebščine, toda najvažnejše niti zdaleka ne v toliki meri. Za živino smo dobivali okoli 3 K 1 kg, sedaj 10 K, ne pa 3 krat 27 K, to je 81 K ; za zrnje okoli 1 K za 1 kg, sedaj 6 K, ne pa 27 K! Tudi druge potrebščine so se med tem časom izdatno podražile. Zato bi tudi noben pameten človek ne mogel ugovarjati, ako Trboveljska družba temu primerno podraži svoj premog. Pri prejšnjih povišanjih cen se je družba v resnici ozirala na to in dražila premog za toliko, kolikor več je potrebovala za svoje delavce in uradnike in kolikor več je stal materijal, ki ga rabi pri svojih podjetjih. Sedaj pa vemo, da se cene živilom in drugemu materijalu, ki ga rabi družba, niso toliko povišale, da, v primeri s pomladanskimi cenami so se celo nekoliko znižale. Družba tudi ne namerava dosti povišati plač svojih delavcev. Izgovarja se s tem, da rabi denar za nove investicije, razširiti hoče svoje premogovnike, v Ljubljani zida svojo hišo. Jeli pa prav, da vse to, kar zgradi na novo družba, mera takoj dobiti plačano že v enem letu pri prodanem premogu ? Kaj bi rekli o posestniku, ki mora tudi popravljati svoja poslopja in dokupovati orodje, pa hoče razširiti svoje gospodarstvo, ko bi za svoje pridelke in živino pri prodaji naenkrat zahteval toliko, kolikor rabi za večje izdatke ? Iz svojega premoženja mora posestnik plačati večje stroške, če pa nima premoženja, se mora zadolžiti. Trboveljska družba pa hoče drugače delati. V Ljubljani zida n. pr. bišo, ki jo bo stala 10 milijonov. Teh pa noče plačati iz Gospod se je temu posmejal in dal mu-žiku kruha in denarja. Zvedel pa je bogat seljak, kako se je gospod obdolžil revnemu kočarju za gos s kruhom in denarjem. Speče pet gosi in jih nese gospodu. Gospod reče: „Bog ti poplačaj gosi! Toda imam ženo, dva sina in dve hčeri; vseh nas je šestero. Kako si naj enako razdelimo tvoje gosi ?" Bogati seljak se zamisli, i ali nič si ne izmisli. Tedaj pošlje gospod po revnega mužika in mu veli, naj deli. Revni kmet vzame gos, jo izroči gospodu z gospo, rekoč: „Tako: vas je z gosjo vred troje." Drugo gos da sinoma, rekoč: „Tudi vas je trojo." Tretjo gos da hčerama : „Tudi vas je troje." Zase pa vzame ostali dve gosi in reče : „Glejte, tudi nas je troje. Tako je vse po pravici razdeljeno." Gospod se zasmeje, navrže revnemu mužiku še kruha in denarja, bogatega seljaka pa nažene. Po L. N. Tolstem. svojega premoženja, nego zviša ceno premogu in sami Ljubljančani bodo morali še letos dati 10 milijonov kron več za premog in tako bodo oni plačali hišo, ne pa družba. Izračunih so, da dobi Trboveljska družba letos najmanj 72 milijonov, prihodnje leto pa 150 milijonov za svoj premog več, nego jo bo premog stal. Kdo pa naj plača te ogromne milijone ? Odgovoriti moramo : Mi vsi. Ne samo oni, ki premog sami rabijo, nego tudi vsi oni, ki premoga morda niti ne vidijo. Zakaj železnice že obetajo, da zvišajo voznino s 1. avgustom, tovarne zahtevajo za svoje izdelke že sedaj več in tako se mora podražiti vse, kar človek kupi in proda. Podražilo pa se ne bo samo za toliko, da spravimo one milijone, kijih zahteva Trboveljska družba, pri tem podraženju bo še vse polno drugih prekupcev poiskalo svojega dobička. Plačati bo pa moral tisti, ki ne more zvaliti svojih dohodkov na drugega, tisti, ki si v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh, pa naj bo to meščan, ali kmet ali navadni delavec. Ali se pa temu nezaslišanemu podraženju ni bilo mogoče upreti ? Ali nima naša vlada toliko moči, da bi ščitila koristi našega prebivalstva proti mogočni družbi ? Načelstvo Jugosl. demokratske stranke je takoj energično protestiralo proti temu podraženju in zahtevalo, naj se uredi podraženje če je že potrebno, sporazumno z uporabniki in kolikor je res treba. Isto je zahtevala Narodno socialna stranka. Kaj bodo dosegli, je težko reči. Saj se je podraženje zgodilo z vednostjo naše deželne vlade, z vednostjo tiste vlade, ki se krčevito brani, da bi prišlo vanjo tudi kaj zastopnikov drugih strank, z vednostjo tiste vlade, ki venomer trdi, da dela za ljudstvo proti kapitalistom, ki pa brez vsakega najmanjšega upora dovoli, da veliki kapitalizem izsesa iz najširših slojev meni nič tebi nič letnih 150 milijonov. Protestni shod v Ptuju. Preteklo nedeljo se je vršil v Ptuju na javnem trgu protestni shod proti najnovejšim nasilstvom naših dednih sovragov Italjanov na eni strani, ki po celem našem zasedenem ozemlju parijo in plenijo domove naših zasužnjenih bratov, pobijajo in mučijo ta toliko izkušeni rod, ter Nemcev na drugi strani, ki s pomočjo prvih in laži prijateljske antante hočejo odpraviti demarkacijsko črto na Koroškem ter zahtevajo od nas, da zapustimo Radgono, predno oni izpolnijo v sanžermenski pogodbi jim naložene dolžnosti. S svojim več tisočglavim obiskom shoda pokazalo je naše ljudstvo, da se zaveda grozodejstev, storjenih na našem narodu in dalo glasno duška svojemu gnevu radi bar-barstev italjanskih in nemških zahrbtnosti. Po otvoritvi shoda in pozdravu množice po vladnem komisarju dr. Senčarju je povzel besedo prof. Sovre, ki je v jedrnatih besedah očrtal, s kako krvločnimi kremplji se zajeda v naše meso dedni sovražnik italjanski, uničujoč moralno, politično in gospodarsko vse, kar je naše, Naša znana prvoboriteljica za pravice in svobodo svojih zatiranih bratov in sester je v srce segajočem in z burnim odobravanjem j sprejetem govoru osvetlila barbarska zločin- , stva, ki jih počenjajo te največje kukavice j na nedolžnih familijah in njih imetju. Po stvarnih in z dokazi podprtimi iz- j vajanji g. Mikuletiča o krivicah, ki se nam i gode od italjanskih oblasti in hočejo pri-zadjati od Nemcev na Koroškem in v radgonskem okraju, je po predlogu dr. Šalamuna sprejela množica, ki je kljub došli plohi vstrajala do konca, z viharnim odobravanjem prečitane resolucije, ki se v glavnem glase : 1.) Zborovalci, zbrani na protestnem shodu v Ptuju, dne 25. julija 1920 kar najodločneje protestirajo proti nameravani opustitvi demarkacijske črte med cono A in B na Koroškem in še enkrat slovesno in glasno izjavljajo centralni in deželni vladi, da se krivični zahtevi po odpravi demarkacijske Črto ne uklonijo.Mi stojimo za koroškimi brati kot en mož — ena armada, pripravljena tudi s silo braniti naše svete, starodavne pravice — za to vlada, ne udaj se, na ukloni se, kajti ves narod stoji složen, edin za teboj! 2.) Zahtevamo, da se odvzame Italiji poverjeni mandat zasedbe našega ozemlja po italjanskih četah, zahtevamo, da morajo italjanske čete izprazniti naše zasedeno ozemlje in zahtevamo, da isto zasedejo naše čete ali jih nadomeste antantne čete, med katerimi pa morajo biti zastopane tudi naše. 3.) Zahtevamo plebiscit za vse zasedeno ozemlje. Z našimi trpečimi brati v solnčni Goriški, skalnati Primorski ter kršni Dalmaciji pa sočustvujemo najglobokejše ter jim kličemo : Vstrajajte ! Tudi Vam zašije zora osvoboditve! Nismo in ne bomo pozabili na Vas! Nekulturna barbarstva italjanska pa se sama obsojajo. Centralno vlado pa pozivamo, da energično zahteva zadoščenje za barbarska dejanja, za povzročeno škodo pa povračilo v polnem obsegu. 4. Protestiramo proti zahtevanemu odstopu Radgone, posebno pa proti izpraznitvi tega mesta, dokler Nemci ne izpolnijo vseh pogojev, ki jih vsebuje mirovna pogodba. t.........¦.....................¦...............¦..........t j Želežifia prosa PraDersho-Cakovac-Kaniža. j Pod tem naslovom slika pisec v št. 30. Vašega lista sedanje železniške razmera na omenjeni progi in jih primerja z razmerami pred preobratom. Na to podajam le kratko pojasnilo. Zeleznšika proga Pragersko Čakovec-Bu-dimpešta je bila pred preobratom proga prve vrste, ki je vezala drugo glavno mesto monarhije in skoro celo zapadno Ogrsko z jugozapadom. Tržaški in tudi reški svetovni trg, vsa naša, italjanska in francoska letovišča, kakor tudi ona na Koroškem in posebno na Tirolskem ter v Švici so obiskovali Madjari preko te proge; imeli smo torej poleg živahnega lokalnega prometa tudi močen meddržavni osebni promet. Madjarom ni za-zadoščala le ena pot do morja, pridno so uporabljali tudi drugo — Južno železnico, ki je v to svrho konkurirala z državno in in dajala v osebnem, posebno pa v tovornem prometu vse mogoče tarifične in prevozne ugodnosti. Poleg tega je skrbela bivša monarhija za Nemce in je v nemškonacijonalne svrhe potrošila vse, da je zadovoljila svoje stebre mosta k Jadranu ; zato tudi ni pozabila oporišča Ptuja ter mu je dala z matico Mariborom zveze, kakoršnih Ljubljana ni imela (recimo Ljubljana-Zagreb-Kranj-Kam-nik.) Take vlakovne zveze je država zahtevala od podjetja Južne železnice in je tudi deloma subvencionirala. Južna Štajerska je poleg tega preskrbovala Gradec in Dunaj s poljskimi pridelki ter živino in (tudi to je pospeševalo promet na naši progi: Imeli smo res živahen osebni, pred vsemi pa tovorni promet in ne čudim se, če se temu ali onemu zahoče po časih, ki se ne bodo več vrnili. Proga je postala železna pot druge, oziroma, dokler se ne otvori promet z Ogrsko, pot zadnje vrste. Naša in koroška proga sta postali iz svetovnih železnic lokalne proge kot n. pr. proga Špilje-Ljutomer. Mi vozimo za enkrat v končnico, odkoder se vračamo brez vsake nadaljne zveze. Prometa z Ogrsko, za katerega je Južna železnica že neštetokrat prosila, pa država ne dovoli in moramo voziti na primer antantne živilske vlake iz Trsta preko Semeringa v Budimpešto. Ker gravitira Medjimurje proti Zagrebu — svoji politični centrali, in vsled splošne stagnacije v trgovini ima pa ta proga tudi malenkosten lokalni tovorni promet. Na celi 90 km dolgi progi prevozimo na dan približno 700 ton tovora v obeh smereh. Od tega odpade 300 ton na ormoški premog in približno 150 ton na prazne vozove. Cela proga ima torej ostalega tovornega prometa dnevnih 250 ton, to je približno 10 vozov za 9 postaj ali 1 voz za postajo in dan. Žalostna številka, ki nam najbolj jasno govori o našem trgovstvu, industriji in obrtništvu. Tu ni kriva železnica, ki bi rada izrabljala svoje osobje in vlačno silo strojev. Iz teh razlogov je pa tudi osebni promet jako slab in bi se Južni železnici že obstoječa vlakovna para le tedaj izplačala, če bi bila na celi progi tako polna, kot sta včasih med Pragerskim in Ptujem. Ker je torej tovorni promet — vir dohodkov — na omenjeni progi takorekoč na mrtvi točki, pri osebnem prometu pa so imele železnice vedno in imajo tudi danes izgubo, se ne more od Južne železnice kot privatnega podjetja vec zahtevati. Ker Južna železnica ne more več žrtvovati, država pa ji je vsako podporo odrekla, nam ne preostane torej drugo, kot upanje na boljše vlakovne zveze po otvoritvi prometa z Ogrsko, od katerega si pa jaz ne obljubim mnogo. Pripomnim, da je potrebno ukrenjeno, da se zboljšajo zveze z vlaki glavne proge, opozarjam pa ob enem na zopet nam pretečo premogovno krizo v zimski sezoni, kajti premogovniki zalagajo Južno železnico tako pičlo, da si v poletni dobi ni mogla napraviti zalog. Vse to pa urejujejo državne oblasti. Tancig. Gospodarstvo. Izvoz vina. Piše : Franjo Rudi. V štev. 28 z dne 15. julija 1920 „Slov. Gosdodarja" piše g. Robert Košar pod omenjenim naslovom jako važen članek. Pozdravljam njegove besede in izjavljam, da je bila na-redba radi prepovedi izvoza vina letnikov 1918 in 1919 v resnici nesrečna poteza, katera se da težko popraviti. Torej nam je treba zanaprej pravega veščaka o vinogradništvu in izvozu vina pri centralni vladi, pri tisti zeleni mizi, kjer se kujejo razne naredbe in zakoni. Drugič je treba, da se centralna vlada ozira na naša mnenja in poročila iz vinogradniških in kletarskih krogov. Veščak pri vladi je soodgovoren za vse nove naredbe, vsled katerih trpi naše slovensko vinogradništvo Vino za izvoz v inozemstvo naj se postavi pod javno kletai'3ko strokovnjak o vo kontrolo, posebno kar se tiče kakovosti in množine. V korist poštenega imena našega slovensko-štajerskega vina, oziroma občno „slovenskega vina", je dobra naredba v bodoče v trgovskem smislu nekaj tako važnega, da se navadni človek tega niti ne zaveda. Kontrola izvoznega vina mora priti pod oblast kletarskega nadzornika in dveh svetovalcev-pridelovalcev. Imeti mora cilj, da slabo vino sploh ne sme preko meje, da se tako ohrani dobro ime našega slovenskega vina. Potem je treba pri takem uradu organizirati vinske poskušnje naših domačih vin. Pri takih strokovnih poskušnjah je treba, da pridejo vinogradniški in kletarski veščaki do sporazuma in temeljite preiskušnje. Naredba kontrole izvoznega vina naj se i posebno upelje za kletarstva, katera se stalno pečajo z izvozom vina. Skrbeti bo treba, da se slabo vino poboljša s sladkorjem in da se spravi na normalno kakovost. Ta urad mora v slabih letinah preskrbeti slovenskim vinogradnikom dovolj sladkorja. Predpriprave za izvoz starega vina so že zamujene. A temeljito se moramo pripraviti, da ne zamudimo izvoza novega vina letošnjega leta in da stopimo s temi pripravami v trgovsko tekmo. Graška Zadružna zveza — „Landes-Musterkellerei des Verbandes der iandwirt-schaftlichen Genossenschaften in Steiermark") je bila v zadnjih letih ena najboljših odje-malk naših vin. Dajmo za bodoče iskati stike s podobnimi podjetji, ker po posameznih po-lovnjakih, kakor poprej, ne moremo več vina pošiljati posameznikom in sicer radi previsoke tovornine, carine in drugih različnih ovir, vsled katerih se vsak liter vina pri prometu v malem preveč podraži. Čital sem, da pri današnji slabi nemški valuti Italijani in Ogri spravljajo na Dunaj vino zli stopinjami po 31—32 K nemškoavstrijsko veljave. Ce je to istina, potem je naša tekma pri starem vinu sploh nemogoča. Treba pa je predpriprave za izvoz novega vina, katero še nima cene in še zori v vinskih goricah. Ali ne bi kazalo, da bi naše zadruge poiskale na Češkem, v Nemčiji, Poljski, Nizozemski in drugih severnih deželah novih odjemalcev za naša izborna vina ? Dopisi. I..........................................................i Damska kapela Lira v kavarni Balkan. Od 1. avgusta naprej koncertira v kavarni Balkan prvovrstna damska kapela „Lira" pod vodstvom g. kapalnika Stiasnv. To damsko kapelo se je posrečilo na njenem potovanju skozi Jugoslavijo za nekaj tednov engažirati, za kar bo ptujsko občinstvo g. kavarnarju Vučak-u gotovo hvaležno, ter ga nagradilo z najmnogobrojnejšim obiskom. Zahvala. Ob jednem se zahvaljuje ptujski Sokol br. Štefanu Horvatiču, mizarskemu mojstru v Ptuju, za podeljeni les za sando-line v vrednosti 120 K in br. Aleksandru Mlakerju za dojansko in požrtvovalno podporo pri izgotovitvi treh sandolinov. Sandolinov v tukajšnjem kopališču se smejo posluževati le člani Sokola, ki se izkažejo z legitimacijo, katere dobe pri društvenem tajniku. Vsaka zloraba se bode zasledovala. Ptujski Sokol se zahvaljuje gč. Šentjur-čevi za podaritev kroja in g. Golobu, trgovcu na Polen šaku, za podaritev zneska po 60 K kot odškodnine za najdeni kovček in g. Gajserju za podaritev zneska po 10 K. Sokolski izlet mariborske župe, ki se vrši v Guštajn na Koroško v nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. obeta biti nad vse veličasten. Za udeležence tega zleta vozi poseben vlak zjutraj iz Središča, ki se vrača zvečer istega dne nazaj do Središča, in imajo vsi, kateri se izkažejo s tozadevno sokolsko legitimacijo, polovično vožnjo. Kdor refiektira na obed, naj prijavi to svojemu sokolskemu društvu ! najpozneje do 31. t. m. Za članice in člane-| telovadce je ta izlet obvezen. Sokolska slavnost v Guštanju na Koroškem. i Po pripravah soditi, bo dne 8. avgusta t. 1. | ob priliki prvega zleta Mariborske Sokolske j Župe na Koroško v Guštanju zares velik Sokolski nastop. Udeležila se ga bodo gotovo i vsa bratska društva. Mariborska Sokolska J župa, pa tudi druga društva iz oddaljenejših i krajev se že sedaj prijavljajo, tako da se že i lahko sedaj računa na 4000 gostov. Število ! pa raste od dne do dne. Posetili bodo to ! prireditev tudi mnogi odlični bratje Ljub-! ljanskega Sokola; ni izključeno, da ne od-1 pošlje tudi Zagrebški Sokol svojo deputacijo ¦ na ta zlet. Za vsa društva, katera do vstevši ;• 6. avgusta prijavijo število svojih udeležencev i ,,Sokola Guštanj", bo že v naprej preskrbljen ! skupen obed po ugodnejših cenah, kjer bo ; izostalo vsako prerivanje in bo vsak lepo ; postrežem Priprave se zelo lepo nadaljujejo, j kar nam obeta izvenreden užitek pri slav-nosti. Vozili bodo posebni vlaki. Poskrbljeno je vseh ozirih zelo dobro, kar je ob takih velikih prireditvah velikega pomena. Štajerci, Kranjci, opustimo na ta dan vse druge prireditve, ter pohitimo k našim Korošcem, da spoznajo, kako močno je lazvito Sokolstvo med nami, in vidijo, da radi in z veseljem vpoštevamo prireditve na njih zemlji. Društva, ne odlašajte s prijavami, ker je to v Vašem lastnem interesu, kakor tudi v interesu lepšega reda ob času slavnosti. Ghištanj je lep kraj tik ob glasovalni coni, popolnoma zraven postaje. Koristili bodemo mnogo tudi v narodnostnem oziru, ker se nahaja Koroška sedaj tik pred plebiscitom. „8. avgusta vsi v Guštanj!" Članarina za Jugoslovansko Matico se bo pobirala po 1. avgustu t. 1. Dolžnost vsakogar brez izjeme je, da pristopi temu društvu, da radevolje plača članarino in da agitira pri znancih in prijateljih za vstop. Pobira g. Senčar, šolski sluga, z nabiralno polo, Cene padajo. Dopisovalca omenjenega članke v zadnji številki Ptujskega lista prosimo, da nam preskrbi kolikor mu mogoče sladkorja po 48 — 50 K, najfinejše moke po 10 K in krušne moke po 6 K za kg. Hvaležni mu bodo gotovo vsi konsumenti, najbolje pa trgovci, kateri bi mu za posredovanje dali lepo nagrado. Občinstvu pa glede sladkorja naznanimo, da nam je Zveza slov. trgovcev v Celju istega fakturirale po 64 K za kg od Celja, prodajali, oziroma ponujali smo ga nekaj časa po 70 K (v Ljubljani 80 K in še več.) Vsled hitrega naraščanja naše valute so cene sladkorja v inozemstvu rapid-no padale, kar je tudi nas prisililo, znižati ceno od 70 K na 60 K za kg, tako da smo ves čas z izgubo 4—B K pri kg prodajali. Odkar pa Cehoslovaška zahteva kompenzacijo za sladkor, ga v prosti trgovini ni več dobiti in skor.ij gotovo do nove kampanje ne bo. Posledice tega, kakor tudi drugih momentov (konflikt z Italijo, vladna kriza, padanje naše valute) se že čutijo. Trgovci so povsod in tudi v Ptuju ceno zvišali na 70 K. Kar se pa moke tiče, ve vsak, da je ista trgovca stala vedno nad 10 K, oziroma na 7 K kg. Priporočamo pa občinstvu nakup moke, ker so cene v zadnjih dnevih poskočile, kar pa je edinole vlada zakrivila. Vlada je namreč dovolila Centralni upravi za trgov, promet sa inostranstvom izvoz 4000 vagonov pšenice, ter dovolila nakupovalno ceno za kg pšenice 6-40 K, medtem ko je bila cena na 4—5 K za kg. Trditev, da je drugod vse ceneje, kakor v Ptuju, lahko s ponosom zavrnemo, ker je ravno Ptuj znan kot najcenejše mesto, kar dokazuje dejstvo, da se konsumenti iz Maribora in od drugod vozijo v Ptuj nakupovat. Za več slovenskih trgovcev Milko Senčar. Kmetijska šola pri Vel. Nedelji. Lansko leto se je mnogo govorilo in tudi pisalo o ustanovitvi kmetijske šole pri Vel. Nedelji v gradu nemškega viteškega reda. Stvar je že tako dozorela, da je bila ustanovitev takore-koč zagotovljena in se je že pričela zbirka občin in okrajev za adapcijo in primerno ureditev prostorov. Sedaj jo menda zadeva zaspala, ker se ne sliši ničesar več, čeravno bi se moralo z delom že pričeti, da se čimprej šola odpre svojemu namenu. Krivda baje zadene deželno vlado, ki ustanovitvi kmetijske šole pri Vel. Nedelji ni naklonjena, in želi, da se taka šola ustanovi v Prekmur-ju in to menda iz edinega malenkostnega razloga, da baje prostori niso primerni in se ne dado prenarediti. Nočemo trditi, da so prostori v gradu nemškega viteškega reda pri Vel. Nedelji najbolji, da bi pa se ne dali prenarediti, je bajka, ki jo je menda iz-tuhtal le nasprotnik šolo. Prostori bi bili za silo prikladni za enoletno kmetijsko šolo, ka-koršna se je želela. Glavno pa je, da ima šola dovolj pripravnega zemljišča na razpolago- Ta pogoj pa je povsem podan, ker se nahajajo blizu vinogradi, sadonosniki, travniki, gozdi, polja in vrtovi, v katerih se lahko učenci praktično vežbajo za svoj poklic kot bodoči umni kmetovalci. Tretji razlog, da mora biti šola blizu železnice in da je dostopna za dotične okraje, za katere je ustanovljena, je noovržen, ker je pri Vel. Nedelji železniška postaja za osebni in blagovni promet, ter je najlažje dostopna za učence, ki pridejo iz ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja, ter tudi za Prekinurce. Haložani, kakor Slovenjegori-čani, ki so dobri poljedelci in vinogradniki, so se opetovano že izjavili, da jim prostor pri Vel. nedelji najbolj ugaja. Ti prispevajo k ustanovitvi šole največ, ker vidijo, da jim je potrebna. Seveda lahko pohajajo v to šolo ravnotako Pn kmurci, ker jim tudi ne bo odročna. Čemu se torej še odlaša z ustanovitvijo, zakaj se ne prične s preurejevanjem poslopja, je mnogim kmetovalcem, ki bi radi dali svoje sinove, katerim bodo pozneje izročili svoje kmetije, v to nameravano kmetijsko šolo, neumevno. Stavimo na poverjeni-štvo za kmetijstvo in za uk zahtevo, da svo-ječasno dano obljubo glede ustanovitve enoletne kmetijske šole pri Vel. Nedelji 'izpolni in takoj prične z vsemi pripravami. Druge javne zastope in korporacije pa pozivamo, da ukrenejo vse potrebno in zastavijo na me-rodajnih mestih ves svoj vpliv za čimprejšnjo ustanovitev navedene kmetijske šole. Kmetovalci iz Pesniške doline. Iz Središča. Sijajno uspeli sokolski okrožni zlet nekaterim temnim elementom ne da pokoja in z dopisi v „Straži" in „Gospodarjuu skušajo na ostuden način oblatiti prireditev, o kateri enodušno sodi vse naše prebivalstvo, da je bila ena najlepših, kar jih je Središče imelo. Posebno se huduje nad našim županom, nad zastavami, o katerih trdi, da so bile prisilno razobešene,posebno pa gajezi ogromna ; udeležba. Zastave so imeli razobešene samo člani in podporniki Sokola in radi bi jih bili razobesili vsi, če bi jih biLo več na razpolago. Kar se pa tiče zastav na Kraljev imendan, je tudi takrat vihrala na rotovžu trobojnica in če bi bil dopisnik toliko pošten, da bi si j upal nositi glavo pokoncu, bi jo bil lahko videl. Toda on gleda raje v tla in sramežljivo zarudeva, kadar korakajo mimo njega brhke Sokolice v ,,dokolenkah" in ogrožajo njegovo, oh tako šibko moralo. Siromaček! Tako se mu je glava zmešala cd samih nog in kratkih kril, da niti Orlov ni mogel več od Sokolov razločiti in je videl okrog sebe samo liberalno gospodo in niti enega krščanskega človeka, dasiravno so bili njegovi pristaši skoro vsi na telovadišču in so se Orli in Marijine družbenice krasno zabavale do ranega jutra. Samo iz Središča in okolice je bilo mnogo nad 1000 gledalcev in če teh tudi ne šteje med krščansko ljudstvo, potem moramo z obžalovanjem konštatirati, da pri nas krščanskega ljudstva sploh več ni. Pač žalostne razmere! Eno razliko pa bi dopisniku še posebej povedali, če še hoče primerjati in iskati razlike med sokolskimi in orlovskimi prireditvami. Na orlovskem taboru smo slišali celo kopico hujskajočih govorni-I kov, ki so v dolgotrajnih govorih povzdigo-] vali sebe in Orle v deveta nebesa, vse dru-| ge pa napadali in blatili, kakor da so naj-I večji hudodelci. Dočim na sokolski slavnosti j ni bilo slišati niti eno šaljive besede. Ta je bistvena razlika in učite se od Sokola, kako se imate o takih prilikah obnašati, ali pa si naročite knjigo lepega vedenja. Kar se pa tiče pijančevanja, si oglejte razne cerkvene slavnosti, romanja, primicije ali pa orlovske domove po ponesrečenih prireditvah in prepričali so boste, da ima Sveta vojska ravno med onimi najmanj pristašev, ki na metre prodajajo svoje krščanstvo. Politične vesti. ¦ ¦ ¦ ¦ t..........................................................j Člen 15. volilnega zakona. Ta člen, radi kterega je nastala kriza v vladi, se glasi: Uradniki in vsi, ki se drugače nahajajo v državni službi, kakor tudi predsedniki občin, izgube, ako bi bili izvoljeni za poslanca in bi sprejeli mandat, svoje mesto. Svoje uradno mesto obdrže skupno s poslanskim mandatom: 1. ministri v službi . in na razpoloženju; 2. člani državnega sveta; 3. izredni poslaniki, diplomati in člani agencij v inozemstvu ; 4-predsedniki in člani višjih sodišč in sodišč prve stopnje; 5. profesorji vseučilišč, srednješolskih in strokovnih šol; 6. inženirji in zdravniki, ki so v državni službi; 7. vpokojeni uradniki na razpoloženju; 8. ban, odnosno predsedniki pokrajinskih vlad. Učitelj ne imej pasivne voiilne pravice. V prejšnji avstrijski državi je mogel biti izvoljen za poslanca vsak, torej tudi kterikoli uradnik, ne da bi izgubil s tem svojo uradniško službo. V Srbiji je bilo to drugače. Tam državni uradnik ni mogel biti poslanec; ako je po izvolitvi sprejel man lat državnega poslanca, je izgubil svojo službo. Kaj naj se zgodi v novem volilnem redu za Jugoslavijo? Nekterim višjim uradnikom so priznali to pravico, drugim pa in nižjim uradnikom kakor tudi učiteljem so jo odrekli po vladinem načrtu, ki so ga izdelali srbski radikalci s Protičom načelu. Značilno je bilo vedenje naše klerikalne stranke. Ti zahtevajo pri nas v Sloveniji najširšo volilno pravico, pri občinskem volilnem redu so jo raztegnili tudi na ženske; v Beogradu pa se družijo s Pro-tičem in oropajo tako volilne pravice uči-teljstvo, ki je dosedaj imelo to pravico. Kakor v zasmeh, so o volilni brezpravnosti učitelj-stva razpravljali prav tiste dni, ko je bilo na stotine učiteljstva zbranega v Beogradu iz vseh delov naše države. Zato se je v skupščini dobila le večina poslancev, ki so se sramovali vladinega nazadnjaškega predloga, glasovali za pasivno volilno pravico učiteljev ter s tem izzvali vladino krizo. Lahi kriče po vojni. Da pomire za nekaj časa revolucijarno gibanje v Italiji, kriče nacionalistični voditelji, naj začne Italija vojsko z Jugoslavijo. Ker so Lahi v Albaniji popolnoma tepeni, se tolažijo, da bi imeli z Jugoslovani lažji posel. Naša vlada in italijanska grozodejstva. Naša vlada je takoj po dognanih grozodejstvih storila vse potrebne korake. Zahteva zaščito naših rojakov v zasedenih krajih. Na Reki, kjer še vedno divjajo D'Annunzijeve čete, naj se ustanovi mednarodna policija. Zahteva zadoščenje za našo misijo v Trstu. Naša vlada pri vrhovnem zavezniškem svetu. Proti italijanskim divjaštvom v zasedenem ozemlju se je pritožila naša vlada pri vrhovnem zavezniškem svetu, kažoč na nev-zdržnost položaja. Italijanska grozodejstva jemljejo Italijanom pravico, da bi gospodovali nad našimi rojaki. Jadransko vprašanje naj se pravično reši, potem bo mir. Srbi za naše rojake. Narodni poslanci iz zasedenega ozemlja so bili pri vojnem ministru. Po avdijtnci je izjavil eden izmed poslancev: Srbi niso ostali še nikomur ničesar dolžni, najmanje pa bodo kaj ostali dolžni Italiji. Zasedba Apaške kotline. Avstrijci so po mirovnih določilih zapustili desni breg Mure (apaško kotlino). Dne 18. julija so zasele izpraznjeno ozemlje naše čete, upravo pa so prevzele civilne oblasti. Razdrta proga Špilje Radgona. Pri mirovni pogodbi nam mora biti zagotovljen prost prevozni promet po železnici med Špiljem iu Radgono. Koliko je Nemcem do izvršitve mirovne pogodbe, kaže najboljše, da so razdrli to progo pri Cmureku in Špilju Jtalijanska grozodejstva proti Slovencem i in Hrvatom v zasedenem ozemlju se nadaljujejo. Italijani bi radi s silo iztrebili naše prebivalstvo. Njihovo tiranstvo je še hujše, i nego je bilo avstrijsko 1. 1914. Razno. Tako skrbi vlada za verižnike! Mariborski 1 trgovci so dobili ameriški sladkor kilogram ; po 32 kron. Hoteli so ga prodajati kg po j 35 kron, toda pokrajinska vlada je baje tr-j govcem prepovedala tako ceno prodajo, češ da bi drugi trgovci, ki so si nakupičili slad-j kor z namenom, da ga prodajo po 80 kron, pri teh cenah preveč izgubili. Kaj kmet in delavec, glavno je verižniški trgovec! Ali mislite, gospoda, da bodo kupovalci vse pogoltnili in pozabili ? 4 — Nežigosani in nepravilno žigosani bankovci, ki so bili pridržani ob priliki kolkovanja, se bodo vračali pri tistih zavodih, kjor so bili odvzeti. Stranke morajo prinesti potrdilo o oddaji s seboj. Poštne nakaznice se podraže s 1. avgustom od 10 na 20 vin. za kos. Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor opozarja vse one stranke, katere so svoj čas oddale bone 4% državnega posojila v vnovčenje oziroma v prolongacijo, da so jim tozadevne svote oz. novi prolongirani boni 6% državnega posojila proti izročitvi začasnega potrdila pri njeni blagajni na razpolago. Trije vagoni kronsko dinarskih novčanic. Iz Pariza so prepeljali v Beograd tri vagone jugoslovenskih kronsko-dinarskih novčanic. Na ta način bo mogla Narodna banka preskrbeti svoje podružnice z večjimi vsotami denarja, ki so potrebne za pričetek dela. Zanimivo je, da so se vagoni z jugoslovanskim denarjem vozili skoz Trst prav tedaj, ko so bili italijanski napadi proti Jugoslovanom najhujši. Posrečilo se je, zlasti še s krepkim posredovanjem francoskega konzula, da niso ti milijoni postali plen tržaških tolp. Tobačne tovarne v Ljubljani, Celju in Zagrebu je uprava državnih monopolov prevzela v svojo režijo, ter jim dovolila kredit za dobavo materijala v Holandiji. SLIV alkoholna rane in pozne, kupuje po najvišjih dnevnih cenah. — Prva jugoslovenska industrijska družba, poprej Simon Hutter sin. i fPi rostiVoSjia prodaja ! Dne 5. avgusta t. h ob pol 9. ; uri dopoldne se proda v Ptuju, Prešer-I nova ulica 30 na dvorišču različna hišna in gospodarska oprava. ! Iziava. . i Podpisani izjavljam, da so moje \ trditve, s katerimi sem dolžil g. Stražm. Aberšak-a ! Ijubavnega razmerja z Ma- rico &iaiiCiosa, neresnične. Fran Stefaricioaa, Sv. FIOP pil c/šče se pridet^ hlapec za gospodarstvo. Vstop takoj. Pojasnila daje Anončna ekspedicija „J ADRAN" Maribor, Gosposka iil. 44. Za lepo posestvo v okolici Maribora se išče za ta- **mh samostojna ženska oseha, koja je popolnoma vajena v gospodarstvu, vino- sadje in živinoreji s sodelovanjem. Pojasnila daje Anončna ekspedicija .Jadran" Maribor, Gosposka ul. 44. blizu Ptuja v dobrem stanju se takoj kupi. Vpraša se v trgovini A. Maho-ri6 v Ptuju. OKLIC. Podpisani Miroslav Tome, uradnik bolniške blagajne v Ptuju, preklicujem vse svoje trditve v o-vadbi na državno pravdništvo v Mariboru z dne 23. aprila 1920 zoper dr.Franja Salamu»i-a, odvetnika v Ptuju, kot neresnične, iste javno obžalujem in se zahvaljujem slednjemu za odstop mojega kaznovanja. lav Xomc* ZAKVAI. Vsem ljubim prijateljem in znancem izrekam tom potom najprisrčnejšo zahvalo za spremljanje na zadnji poti moje umrle ljube žene, gospe Ivane Horvat. Prisrčno zahvalo pa še posebej izrekam slavnemu občinskemu odboru sre-diškemu, slavni srediSki požarni brambi in obrtnijski zadrugi, ki so moji ženi dali častno spremstvo na zadnji poti. V Središču, dne 24. julija 1920. FRANC HORVAT, gostilničar in pusestnik. Telefonska knjiga za Maribor. Koroško. Štajersko in Prekmurje izide v kratkem času. Dotične tvrdke, ki želijo oddati inserate v to knjigo, naj blagovolijo vposlati naslov na Anončni in infor mačni zavod Vedež, Maribor, Gregorčičeva ulica 6. Telefon št. 132. -tf* mmm 6i^» F mm T 55 m Viničarska družina ^g z več odraslimi delavskimi močmi se sprejme pod zelo ugodni o: i pogoji. Naslov pove uprava lista. wWMm0MMmBf Gostilna J\W\% K Rudi v Mariboru. Brate, kam se ti podaš? V vilo Alvis, saj poznaš! Vendar tisti krasni kraj, Kjer gostilna je sedaj. Dobra vinska kapljica Se tam toči, ljubi gost, Torej pridi na radost! OKLIC. Podpisani Jožef Muster, gerent v Gradišu, preklicujem vse svoje trditve o nerodnostih pri razdeljevanju galice, povzročene po Antonu Korenjaku, posestniku in gostilničarju pri Sv. Barbari v Halozah kot neresnične, jih obžalujem in se zahvaljujem Antonu Korenjaku za odstop od mojega kaznovanj a. Jožef Muster. M Jugoslovanska tona za asi ii mlie na BREGU pri PTUJU sprejme taKoj V •) lil pilil. Zglasiti se je v tovarni. O Dam zdravega ponija o dober za tek in težo z vozom in opremo vred v zameno za dobro dojno in zdravo KRAVO ali pa za gotov denar po zelo nizki ceni. Popraša se pri Jan. Novaku, Pekarija, Pragersko. nima tovarna za usnje la t NA BREGU PRI PTUJU je pričela z izdelovanjem TORBIC iii tirna galaifiesa blaga iz najfinejšega, usnja. — V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. ------Naročila se izvrše po najnižji ceni.------ ¦#?9?5S n im s tiii i 4Wr se priporoča. Delniška glavnica in rezerve okroglo K 50,000.000*— CENTRALA V LJUBLJANI. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. I Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3!|20|o brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|0 čistih. m Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. m Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.