Izhaja: LO. in 25. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot. V e I j a : za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvn „Mira“ v Celovcu. Leto IX. Y Celovcu 10. oktobra 1890. Štev. 19. Shod slovenskih poslancev v Ljubljani. Dné 2. oktobra se je zbralo v Ljubljani 51 slovenskih in istrsko - hrvatskih državnih in deželnih poslancev, da se dogovorijo o nadaljnem skupnem postopanju v korist slovenskega naroda. Storili so sledeče sklepe: I. „Slovenski in istrsko-brvatski državni in deželni poslanci, neomabljivo stoječ na temelju svojih ndrodnih in državnih pravic ,j izjavljajo, da bodo v državnem in deželnih zborih skupno delovali, ter uporabljali vse svoje moči v t-uia 3iq jctnoq.tsqn ul1 I 'aummahoi^ utsq nonqoi^ xsuis qusfm uaa gjlpiu (pm> qucjj ... -.unu }.t(]3j36ptun? usicffi (pmt gji3.i3q .rahiar, jCjof.ttjajffi 3iq jipg i afppai um 'Cusih (pij roa ptm afjft jj5/, um ^ -»A/» ~. n. n. novo pristopivšega uda politični oblasti I. instance. Tako je delalo tudi novo ustanovljeno naše „Kato-liško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem", za ktero je prva politična instanca Celovški magistrat. Ker ima društvo namen, b r a-niti ndrodne pravice koroških Slovencev, razumelo se je samo po sebi, da je magistratu dopisovalo v slovenskem jeziku. — Mestni magistrat je nekaj časa te slovenske dopise vsprejemal, ko se je pa podal dosedanji ravnatelj magistralnega urada g. Bratuš, ki je bil kot rojen Kranjec zmožen tudi slovenskega jezika, v stalni pokoj, se je pa isti v svoji zadregi naenkrat premislil in do-poslal društvu odlok v nemškem jeziku, ki se glasi v slovenski prestavi: „Št. 6671. Slavnemu vodstvu „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", v roke gosp. podpredsedniku Vekoslavu Le-gatu v Celovcu. Slavnemu društvenemu vodstvu se je do sedaj poljubilo (!), magistratu samo v slovenščini dopisovati. Ker je pa uradni jezik Celovškega magistrata kot politične oblasti I. instance nemški in ni nobene postavne naredbe, po kteri bi moral vsprejemati tudi slovenske uloge, naprosi se slavno vodstvo, naj takim dopisom v prihodnje priloži tudi nemško prestavo. Ako bi se slavno vodstvo čutilo po tej odredbi obteženo, stoji mu v štirih tednih pri tukajšnjem uradu odprt priziv na visoko c. kr. deželno vlado. Mestni magistrat v Celovcu, 3. junija 1890. Župan: F. Erwein 1. r.“ Umevno je, da naše slovensko politično društvo s tako odredbo ni moglo biti zadovoljno. Naprosilo je torej g. dr. Jurija Krašovca v Celju, naj mu napravi priziv. Ta rodoljubni odvetnik je bil takoj pripravljen brezplačno prevzeti vse pisarije pri tej politični pravdi, za kar mu bodi izrečena na tem mestu očitna zahvala. Uložila se je torej sledeča pritožba: „Slavni mestni magistrat! Proti odloku od 3. junija 1890, št. 6671, se pritožuje podpisano predsedništvo političnega društva tako-le: Slavni magistrat zahteva od nas, da bi mi zaradi njega uradovali nemško ali vsaj svojim slovenskim ulogam prilagali nemško prestavo. K temu nas pa nema pravice siliti. Razsoden človek ne bode dvomil, da morajo n. pr. sodišča in vsa politična oblastva, ki se nahajajo v Celovcu, vsprejemati slovenske uloge, mestni magistrat pa je v Celovcu politična oblast I. instance, in za njega ni drugih postav, nego za cesarske urade. Ako morajo druga oblastva razumeti drugi deželni jezik, čudno bi bilo, da to ne bi veljalo tudi za Celovško mesto. V Celovcu samem in v celi okolici prebivajo Slovenci v večjem ali manjšem številu; — cela tretjina prebivalcev koroške dežele je slovenska in Celovec je glavno mesto te dvojezične dežele, pa vendar ne bi smelo slovensko društvo slovensko uradovati in dopisovati mestnemu magistratu ? Mi imamo celò pravico, zahtevati slovenski odgovor na svoje slovenske uloge ter se ob enem pritožujemo zaradi tega, ker se to do sedaj ni zgodilo. Ta odlok bije tako v obraz jasni postavi in najpreprostejšim pojmom jezikovne ravnoprav-nosti, da bi bilo odveč, še dalje utemeljevati našo pritožbo. Mi odjenjali ne bodemo, predno ne bo — ako je treba — državno sodišče izreklo svojega prepričanja, ker se ne damo siliti, storiti nekaj, kar se po postavi od nas tirjati ne more. Zatorej prosimo: Slavni mestni magistrat blagovoli naj, to pritožbo predložiti visoki c. kr. deželni vladi v Celovcu, ki naj izvoli kot nepostaven uničiti odlok mestnega magistrata z dné 3. junija 1890, št. 6671, ter istemu ukazati, da mora za naprej reševati naše slovenske uloge v slovenskem jeziku. V Celovcu, dné 13. junija. V imenu katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem : Vekoslav Legat 1. r., podpi'edsednik. Na to pritožbo je c. kr. deželna vlada odgovorila z odlokom od 13. julija 1890, št. 1032 preds. Odlok je dostavila mestnemu magistratu, ki ga je društvu naznanil dné 17. julija, št. 9548, ter se glasi : „Proti našemu odloku od 3. julija t. L, št. 6671, s katerim se je vodstvo „ Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" naprosilo, naj svojim ulogam na mestni magistrat priloži nemško prestavo, se je imenovano društveno vodstvo pritožilo pri c. kr. deželni vladi in prosilo, naj se zgoraj omenjeni odlok razveljavi in mestnemu magistratu naroči, da na slovenske uloge imenovanega društva odgovarja v slovenskem jeziku. Tej pritožbi in v njej izraženi želji c. kr. deželna vlada ne more ugoditi, ker ni nobenega ukaza, po kterem bi moral Celovški mestni magistrat čisto slovenske uloge vsprejemati in v slovenščini reševati, in ker je uradni jezik pri Celovškem magistratu od nekdaj nemški, kar se opira na okoliščino, da je uradno ljudsko šte-viljenje od leta 1880. naštelo v Celovcu med 18.747 prebivalci 17.119 nemško, 629 slovensko in 83 drugače govorečih. Proti tej razsodbi je v štirih tednih po dnevu dostavljenja odprt priziv na visoko c. kr. mini-sterstvo notranjih zadev." Društvo pa se s tem odlokom ni dalo preplašiti in je uložilo priziv na ministerstvo dné 5. avgusta 1890. Visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev je potem z odlokom od dné 9. sept. 1890, št. 17919, odgovorilo tako-le: „Ko je »Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« Celovškemu magistratu doposlalo slovensko ulogo, je ta magistrat z odlokom od 3. junija 1890, št. 6671, od omenjenega društva zahteval, naj takim ulogam vprihodnje priloži nemško prestavo. V prizivu na c. kr. deželno vlado stavilo je društvo dvojno terjatev, namreč, naj se magistratov odlok razveljavi, in naj se istemu zaukaže, da bode na slovenske društvene uloge v slovenskem jeziku odgovarjal. Z odlokom od 13. julija t. L, št. 1032 preds., je c. kr. deželna vlada ta priziv in v njem izrečene želje odbila, društvo pa je proti tej razsodbi napravilo pritožbo na ministerstvo. Ministerstvo notranjih zadev ustrezajo prizivu, uradno razveljavlja razsodbo c. kr. deželne vlade glede rešitve slovenskih ulog omenjenega društva od strani Celovškega magistrata, ker to vprašanje ni omenjeno v prvotnem magistratovem odloku od 3. junija t. L, št. 6671, torej tudi ni spadalo v priziv, ki se je proti temu odloku uložil, in torej ni smelo v razsodbo priti. Terjatev omenjenega slovenskega društva ni bila kaka jezikovna prememba tistega magistratnega odloka od 3. junija t. L, št. 6671, ki seje društvu doposlal v nemškem jeziku, ampak društvo je skušalo le od c. kr. deželne vlade dobiti načelno razsodbo gledé takega vprašanja, za ktero v tem slučaju ni bilo povoda. *) Glede poziva do društva, naj svojim slovenskim ulogam vprihodnje prilaga nemško prestavo, ustreza ministerstvo notranjih zadev prizivu društva ter razveljavi tudi ta del odloka in izreka po členu 16. postave od 5. marca 1862, drž. zak. št. 18, da se je po omenjenem odloku Celovškega magistrata prekršil člen XIX. drž. os n. postav od 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, ker je slovenščina v deželi navaden jezik v vojvodini Koroški in tudi v glavnem mestu Celovcu, kjer se ga po zadnjem ljudskem številjenji poslužuje več ko 3.5°/o domačega prebivalstva, torej je po omenjenem členu Celovški mestni magistrat (kot politična oblast I. instance) dolžan, slovenske uloge brez ugovora in stvarno reševati." Tako smo torej zmagali v vprašanju, za nas jako važnem! Celovški magistrat mora odslej vsprejemati slovenske uloge odvsa-kega posameznika ali pojedinega slovenskega društva, ktero je že v življenji ali se bode še kdaj tukaj ustanovilo. Magistratu je sicer še odprt priziv do upravnega sodišča, pa težko, da bi isto moglo drugače soditi, ko ministerstvo, čegar pravni dokazi v tej zadevi se nam zdijo neovrgljivi. V Celovškem mestnem zboru so v torek dné 23. septembra v nemštvo zagrizeni in zajedeni mestni očetje zelo ropotali in se jezili zoper ta odlok. Predlagalo se je, naj se napravi priziv na upravno sodišče, kar se bode tudi gotovo storilo. Za sedaj je stvar izročena pravnemu odseku. Pri tej debati so se čule čudne besede. Eden (dr. Hibler) je rekel, da se v Celovcu le nemško govori in da so Celovški Slovenci vsi le p r i v a n-drani Kranjci. Zopet drugi (nekdanji župan Pr. Envein) je trdil, da v Celovci ni nobenega Slovenca, ki bi bil tukaj rojen.**) Resnica pa je ta: Kranjcev je prav malo, vsaj stanovitno tukaj bivajoči se lehko seštejejo,,. *) Da se ta stavek razume, moramo omeniti, da v prvotnem magistratovem odloku ni bilo govora o tem, kako naj se na slovenske uloge odgovarja, ampak samo o tem, da Je treba slovenskim ulogam priložiti nemško prestavo **) Ali ni ta čudna trditev naj večja abotnost? Opombe pis. | Toliko več pa je koroških Slovencev, skoro bi rekel, da tretjina vseh Celovških prebivalcev! Na prvi mah se to ne zapazi, ker vsi tudi nemški znajo in tudi navadno nemški govore. Kdor je pa dalje časa tukaj in ljudi izprašuje: „kje ste doma?" — „od kodi je bil vaš oče?" — bode kmalu spoznal, da ima večjidel z ljudmi slovenskega pokoljenja opraviti, bodi si da še znajo slovenski, ali le malo, ali pa nič več. Kar se pa tiče druge trditve, da v Celovcu rojeni vsi nemški govorijo, je večinoma žalibog resnična! Koroški Slovenci so bili do zdaj, žal, tako mlačni gledé svoje narodnosti, da so se v Celovcu največ poženili z Nemkami in potem izre-jali same nemške otroke, ki se bodo nekdaj večinoma odlikovali kot poturice. Ni zadosti, da je v šoli in na ulici vse nemško, so še roditelji sami tako abotni, da z otroci nalašč nočejo slovenski govoriti, ker se sramujejo svojega materinega jezika in ker je bil Slovenec doslej zaničevan; oni hočejo od svojih otrok izprati ta madež! To je pač žalostna zapuščina iz tužnih časov naše sramote in našega ponižanja! Upajmo, da ne bode vedno tako in da se bodo s časom tudi v Celovcu spametovali sedanji ter naselili še drugi zavedni Slovenci, ki bodo svojo deco izrejali v slovenskem jeziku in slovenskem duhu. Potem bodemo začeli skrbeti tudi za slovenske šole. Za sedaj so pa razmere res žalostne. Vendar ta okoliščina, da se v Celovcu potujči skoro ves slovenski zarod, ne daje magistratu še dovoljenja, prezirati in ob narodne pravice pripraviti tistih Slovencev, ki sicer niso v Celovcu rojeni, pa vendar tukaj davke in doklade plačujejo. Gledé političnih pravic naša ustava ne dela nobenega razločka med onim, ki je v kakem kraji domačin, in med onim, ki je drugje doma in pristojen, pa tukaj davke plačuje. Naj bodem doma, kjer hočem, če pa v Celovcu od svoje hiše ali obrt-nije ali službe plačujem davke, imam tukaj volilno pravico za državni, deželni in mestni zbor, kakor rojen Celovčan; — imam pa dalje tudi pravico, pritoževati se zoper krivice, ki se mi delajo, in smem po postavni poti zahtevati, da se ustreže zakonu, ki govori tako dobro za mene kot avstrijskega državljana, kakor za vsakega posamičnega rojenega Celovčana. Po jednaki meri se morajo meriti tudi mi-rodne pravice glede materinega jezika. Ako se Slovenec iz Rožne ali Ziljske doline preseli v Celovec, s tem nikakor še ni izgubil svojih nàrodnih pravic, ker Koroška ni povsem nemška dežela in Celovec tudi ne nemško mesto. Tukaj veljata oba jezika tako za tiste, ki so tukaj, kakor tudi za tiste, ki so kje drugej rojeni. — Kakošen hrušč bi nastal po nemških listih, ako bi n. pr. Ljubljanski magistrat ne hotel vsprejemati nemških dopisov od tamošnjih nemških Korošcev, kterih se ondi mnogo nahaja in se jim tam bolje godi, nego bi se jim godilo v njihovi domovini, ali sploh od drugih Nemcev ! In vendar ima nemštvo na Kranjskem manj stvarne pravice do narodnega žitja, nego slovenstvo na Koroškem, ki je prvotno prebivalstvo te dežele, ter še sedaj poseduje nje največji del, ker moramo po krvi tudi one nesrečne brate med Slovane šteti, ki so še pred sto ali več leti slo- vensko govorili in čutili, pa se jim je pozneje narodna zavest s kruto silo iztepla iz srea ter se jim je nemška beseda us il il a, in sicer na tak način, kakor se nam skuša usiljevati tudi še dandanes, hvala Bogu, z manjim uspehom, ker nàrod naš postaja čim dalje bolj tvrd, jeklen in neizprosen, torej povsem zaveden in neustrašljiv. Prišel je čas za nàrodno delo in naša dolžnost je torej, da se potegujemo in borimo povsod in pri vsakej priliki za svoje nàrodne pravice, ker brez boja ni zmage ! Mnogo smo izgubili ; branimo sedaj vsaj to, kar še imamo! Ne udajmo se, da ne postanemo podlaga tujčevi peti! Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Koliko nepotrebne jeze!) Nemška klika v Celovcu je vsa razkačena nad tem, da je minister Taaffe ukazal Celovškemu magistratu, da mora sprejemati tudi slovensko pisane uloge in da se jih ne sme braniti. Že dvakrat so zavolj tega ropotali v mestnem zboru, njih list „Freie Stimmen“ pa bruha kar ogenj in žveplo. Vsi imajo iste neresnične fraze v ustih: da je Celovec čisto nemško mesto, da se le privandrani Kranjci potegujejo za slovenščino itd. Ko bi Celovec res čisto nemški bil, vendar zavolj tega slovensko politično društvo ni primorano, nemško uradovati in dopisovati, ker društvo ni ustanovljeno samo za Celovec, ampak za vse koroške Slovence. S Celovškim magistratom bi društvo nič opraviti ne imelo, ko bi ne bil politična oblast prve instance. Te pravice nema vsako mesto ; če je pa Celovški magistrat zadobil to pravico od države, da sme sam oskrbovati opravila politične oblasti, potem je prevzel tudi vse dolžnosti takih oblastni). Češe toraj druge oblastnije ne branijo sprejemati slovenskih ulog, se tudi magistrat ne sme braniti. Sicer pa še res ni, da je Celovec čisto nemško mesto. Še pri ljudskem štetju, kjer so vsacega, kjer je bilo le količkaj mogoče, zapisali za Nemca, našteli so 629 Slovencev. V resnici pa jih je desetkrat toliko ali pa še več. Če prav nemščina prevladuje, vendar se v vsaki hiši sliši slovenska govorica. Tudi ni res, da smo mi hoteli z nemškimi dopisi magistrat dražiti in izzivati. Naše društvo je ustanovljeno za to, da brani pravice slovenskega jezika; kaj bi ljudje rekli, ko bi društvo samo hrambo teh pravic zanemarjalo in nemško uradovalo!? Mi smo preverjeni, da to Slovencem na vse strani škoduje, ako se njih beseda preganja iz šol in pisarn, zato se trudimo, slovenski besedi prostor narediti v javnem življenju, v šolah in uradih. Za to imamo pravico v postavah, to se nam tudi potrebno zdi, poganjamo se toraj za slovenščino iz dobrega, pravičnega namena, ne pa, da bi koga dražiti hoteli. Laž je, da se za to poganjajo samo privandrani Kranjci. Politično slovensko društvo šteje okoli 300 udov, pa med njimi prav malo Kranjcev, večjidel so družuiki koroški Slovenci. V odboru je en sam Kranjec. Prašamo gospode nemške stranke le to : Ali med vami in v odborih vaših društev ni nobenega takega, ki ni rojen Korošec? Mi nismo „nesramni“, kakor piše vaš organ, pa vi ste nesramni, ki imate med seboj Tirolce, Penice, Štajerce, Avstrijance, Pruse, Čehe in tudi Kraujce, pa hočete nam prepovedati, da v naših društvih ne sme biti nobeden, ki ni rojen Korošec ! Kdo pa je slovensko deželo razcepil, če ne Nemci, zdaj nam pa hočejo prepovedati, prekoračiti te umetno izmišljene meje ! Zares , predrznost tega rodu presega že vse ! Liberalni list hoče posebno ščuvati proti podpredsedniku našega slovenskega političnega društva in pravi, da uživa koroško „gostoljubnost“ in „koroški kruh“. To pa ni res, kajti on si služi svoj denar od Slovencev. Boljši bi bilo, ko bi ta list povedal, koliko je nemških ljudi, ki jejo slovenski kruh, pa vendar slovenščino preganjajo. Takih ni treba daleč iskati, jih imamo na Koroškem in tudi v Celovcu dovolj ! Zelo se listič boji, ko bi bil magistrat primoran, držati si slovenskega uradnika ali tolmača, to bi se mu zdela velika „potrata“. Celovški magistrat ima pa mnogo s Slovenci opraviti, in nam se zdi, da bi ne bila nobena taka nesreča, če bi eden iz uradnikov slovensko znati moral. Ker nam je znano, da se pri magistratu sprejemajo uloge bodisi v kterem koli drugem, v Avstriji navadnem jeziku, bodemo tudi mi neprestano tirjali, da se priznajo našemu slovenskemu jeziku enake pravice. Iz Celovca. (Ljudsko štetje.) Konec tega leta bo spet splošno štetje po celem našem cesarstvu. Zapisali bodo hiše, ljudi, živino itd. Koliko je moških, koliko žensk ; koliko samcev, koliko poročenih; koliko katoličanov, koliko luterancev itd. Zapisali pa bodo tudi in šteli, koliko je Slovencev in koliko Nemcev, Lahov, Madjarov itd. Od vsega številjenja je to v političnem oziru najbolj imenitno. Spisali smo o tej zadevi že članek v „Miru“ št. 16. in prosimo vse naše bralce, naj ga še enkrat preberejo. Prosimo vas pa še, dragi Slovenci, ne dajte se premotiti, da bi se zapisali za Nemce, kajti to bo le vaša škoda. Ko bi nasprotniki ne imeli dobička od tega, bi vam toliko ne prigovarjali. Njih dobiček pa je ta: če se veliko Slovencev zapiše za Nemce, potem bo število Slovencev pičlo in zmirom manjše, nemški liberalci pa bodo rekli: „Glejte, Slovencev že skoraj nič več ni, vsako leto jih je manj; zato ni škoda, če se tudi slovenska beseda na stran potisne in zatre, saj je bo itak kmalu konec. Ni treba slovenskih šol in slovenskih uradnikov: uaj bodo le Nemci, naši otroci, uradniki, če prav nič slovensko ne znajo, saj Slovenci že vsi nemško znajo ; Slovenci pa, kar jih je še, naj orjejo in kopljejo, oni niso za boljše službe, tiste so le za Nemce.“ Ako pa Slovenci trdni ostanejo, se ne dajo premotiti in se v velikem številu zapišejo za Slovence, potem porečejo visoki gospodje na Dunaju: „Glejte, na Koroškem je vendar več Slovencev, kakor smo mislili; treba bo vendar se na nje ozirati in jim pošiljati slovenske uradnike, kteri zamorejo z ljudmi govoriti.“ Tako bò marsikteri slovenski sin prišel do boljšega kruha. Ne dajte se torej preslepiti, če vam porečejo : „Saj je vse eno, ali se kdo zapiše za Nemca ali Sloveuca.“ Verujte nam, da ni vse eno. Tudi vam porečejo: „Saj se ne praša, ali je kdo Slovenec ali Nemec, ampak praša se le, ali nemško ali slovensko govori. Kdor nemško zna, se sme in se mora (!) tedaj za Nemca zapisati.1' Vprašanje .je res tako čudno stavljeno, da se zamore človek, ki zna oba jezika, zapisati kakor hoče, za Nemca ali pa za Slovenca. Toda premislite, da vas je mati najprej slovensko učila; če prav v mestu nemško govorite, vendar je vaš pravi občevalni jezik slovenski, kajti po slovensko govorite s stariši, otroci, brati in sestrami, s celo žlahto in s posli. Vaša dolžnost je tedaj, da se zapišete za Slovence ! Kodoljubi, pazite na to in poučujte ljudi ! Iz Pliberške okolice. (Cesarska slavnost in Pliberčani.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico sklenila je, na dan 5. oktobra t. 1. v Pliberci prirediti slavnost na čast godli svitlega cesarja. Kdo bi si bil mislil, da nam zagrizeni Pliberški nemškutarji še cesarjevega godli ne bodo pustili mirno praznovati?! Letali so namreč že nekaj dnij prej okrog, kakor sršeni, in vse oštirje odgovarjali, naj nam ne prepuščajo svojih prostorov! Pri „zlatem levu“, kjer bi se bila imela slavnost vršiti, se je pa tudi našla v zadnjem hipu zapreka: Na novo se naselivša krčmarica ima sicer patent, ki je že od prej pri hiši, in naznanila je pred časom mestni občini Pliberški, da bode ondi oštirsko obrt nadaljevala ter začela točiti po stari navadi vino in pivo, ob jed-nem pa je prosila za dovoljenje že pred tedni, katerega ji pa zagrizeni mestni očetje Pliberški do včeraj nijso oskrbeli. Županstvo jej tedaj ni dovolilo točiti ter bila je tako primorana, velikemu številu Slovencev, ki so prišli k slavnosti in ki bi jej bili pri tej priliki gotovo donesli par desetakov dobička, vrata pred nosom zapreti. Slavnostni odbor moramo pa grajati, da se ni zastran prostorov že prej trdno zagotovil. Šli smo tedaj v gostilno h „kroni“ se malo okrepčat, pozneje pa smo se podali na občo željo še v gostilno k Hermanu, kjer je bilo zbrano veliko število Slovencev z vrlimi Šmihel-skimi pevkami in pevci. Tu se je sedaj pričela prav živahna veselica. Zapela se je cesarska himna in vrstilo se je potem več govorov iu navdušenih napitnic na svitlega cesarja. Na ulici stražili so pa žandarji, ker je bilo vse mestno prebivalstvo nahujskano in razburjeno proti nam. Slovencem, ki so mirno dohajali v mesto, so se Pliberški „kul-turtragerji“ porogljivo posmehovali, požarni brambovci so pa menda nalašč vajo napravili, da so imeli priložnost, lomastiti se tam okoli, kjer so bili Slovenci zbrani. Pliberška gospoda bolje in nižje vrste nam je na vse mogoče načine kazala svoje sovraštvo. Da nijsmo dali Pliberčanom povoda do kakega tepeža, sino iz Pliberka kmalu odrinili v prijazni, ndrodni Šmihel, kjer smo se brez ovire razveseljevali še pozno v noč. Med našimi kmeti pa je nastala sedaj velika jeza nad odljudnim obnašanjem Pliberčanov. Dogovoriti se hočejo, da ne bodo hodili več v Pliberk kupovat, če tudi bi morali drugje dražje plačevati. Pliberk večjidel od Slovencev živi in vendar kaže tako sovraštvo do njih! Ni sicer veliko takih prenapetnežev, pa neka nemškutarska klika ima oblast v rokah in njej se morajo tudi drugi pokoriti, zato bodo pa tudi z dolžnimi vred trpeli, če kmetje mestu hrbet obrnejo. Za danes smo to le na kratko omenili, da naše ljudstvo izve, da na Koroškem sedaj kmalu Slovenci še svojemu vladarju na čast ne bodo smeli prirejati slavnostij, ker strast Nemcev jim hoče to zabranjevati. Kaj tacega, seveda, sme le ta izvoljeni nàrod prouzročiti, ker vé, da se mu posebno tu pri nas na Koroškem ne bode zakrivil niti jeden las. Prihodnjič pa bodemo o tej zadevi še obširneje govorili ter našim Slovencem še marsikaj povedali, kar jih bode gotovo zanimalo. Našim rojakom pa pravimo: zapomnite si dobro 5. dan oktobra in Pliberških rogoviležev se izogibajte pri vsakej priliki, posebno pa takrat, kedar bi jim imeli nositi vaše težko prislužene krajcarje, s kterimi bi se oni mastili, vas pa za vašo naklonjenost z biči nabijali. Svoji k svojim! Iz Tinjan. (Pritožbe brez konca in kraja.) Kamor se človek obrne, čuje ljudi tožiti in vidi jih z glavami majati ; kajti prišli so časi, ki se ne do-padejo ne starim ne mladim. Tožijo pa o različnih stvareh: Da nravnost propada; čedno in pošteno, zmerno in pobožno življenje ni več v časti; nasprotno pa se širi razuzdanost, zapravljivost, ponočevanje, pa še hujše reči: tatvine in ropi, umori in samoumori. Mnogo vlačugarjev se klati po deželi, ki povsod desetino pobirajo in ljudi nadlegujejo. Tožijo pa tudi čez previsoke davke in doklade, čez pomanjkanje denarja. Tožijo, da so posli zmi-rom dražji, kmetski pridelki pa zmirom cenejši. Tožijo, da jim vojaščina prehudo breme naklada, da odteguje delu najboljše moči in da mora vsled tega tudi zanemarjena zemlja opešati; da se mladeniči iztrgajo od njih poklica, se pri vojakih dostikrat pokvarijo, ali pa se druzega posla poprimejo in so za kmetijstvo izgubljeni. Pritožujejo se čez šole, ki ljudstvu nakladajo huda plačila, mladino pa mučijo z nepotrebnimi rečmi, potrebne pa zanemarjajo, tako da imajo otroci od šole le malo dobička. Mnogi celò tožijo, da mladina iz šole ne pride boljša, ampak le bolj sprideua. Tožijo tudi, da duhovnikov primanjkuje, da so vsled tega Božje službe bolj redke, iz česar prihaja verska mlačnost. Da pa dijaki ne gredo radi v bogoslovje, pride od tod, ker so duhovniki preslabo plačani in po vrhu še od liberalcev in brezvercev sovraženi. Tožijo čez liberalne časnike, ki razdirajo krščansko šego ter nikogar ne pustijo pri miru. Vsak po svoje tožijo nadalje čez vremenske ali pa družinske nesreče. Tako skoraj ni najti zadovoljnega človeka. Vendar ljudje ne pomislijo, da so slabih časov v veliki meri sami krivi. Te slabe čase prinesel nam je liberalni duh; pa ljudje, namesto da bi to spoznali in pri volitvah na to delali, da se izvolijo krščansko-katoliški možje, ki bi naredili boljše postave, — ne gredó k volitvi ali pa še z liberalci potegnejo! Sami volijo liberalne župane in liberalne poslance; sami podpirajo in naročajo brezverske liste, potem se pa čudijo, da ni več poštenja na svetu ! Od Drave. (Deželni zbor in slovenski kmetje.) Bliža se zasedanje deželnega zbora, pa mi slovenski kmetje se ga ne veselimo, ker od našega deželnega zbora nič ne pričakujemo. Izvolili smo sicer dva dobra in zvedena moža v zbor; pa vemo naprej, da ju ne bodo poslušali, če bi predlagala še tako dobre reči. V našem zboru vladajo nemški liberalci, ki nemajo srca za kmeta, najmenj za slovenskega. Oni ne vidijo naših težav, ampak mislijo le na šole in na ponemčevanje. Ko je že v dolini dosti šol, začeli so jih napravljati še po planinah, kakor v Javorju in na Ukovski planini. Le tega se najbolj bojijo, da bi kak človek gor zrastel, da bi nemško ne znal! Kako bo živel, jih ne skrbi, da le nemško zna, če tudi le nekaj besed. Na to pa ne mislijo, kako težko mi davek in Šolske doklade plačujemo in kako težko šole zidamo. Njih geslo je: ti moraš! Bojimo se, da bodo naša plačila še povišali. Tisti, ki so se najbolj poganjali za uravnanje Drave, zdaj sami spoznajo, da so stavbe preslabe in da se ne bodo držale, oni pravijo, da bo treba še bolj trdnih stavb in jezov. Zato se bojimo, da bodo še zidali in nam spet nov davek naložili. Mi kmeti pri Dravi moramo za ravnanje te dereče vode že itak preveč plačevati ; in vendar vemo, da te stavbe so vse zavržen denar ; Bog nas varuj še večjih plačil ! Gorjé nam, ki smo liberalcem v roke dani! Iz Ljubljane. (V. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda) vršila se je prav lepo v Ljubljanski čitalnici. Došli so zastopniki od vseh podružnic, kterih je že blizo sto. Slovenci imajo še to lepo navado, da svoje slavnosti in zbore začenjajo s tem, da najprej Bogu čast dajo; tako je bilo tudi tukaj: č. g. korar in odbornik Zamejic so darovali slovesno sv. mašo pri obilni asistenci. Pri tej maši so bili zastopniki podružnic ter občudovali prostorno in krasno cerkev sv. Jakoba, kakor tudi lepo, ubrano petje na koru. Ob enajstih potem smo se zbrali v čitalnici, kjer so najprej za besedo poprijeli g. predsednik Tomaž Zupan. Potem je nastopil župan Ljubljanski gosp. Grasselli, ki je pozdravil vse došle goste v imenu Ljubljanskega mesta in želel družbi srečen prospeh. Za tem je družbini tajnik č. g. Anton Žlogar razlagal delovanje družbe, koliko da je narastlo število udov in podružnic, ktere šole družba vzdržuje in podpira in ktere knjige je dala na svetlo. Udov ali članov šteje družba zdaj okoli 7000. Družba vzdržuje: 1. otroški vrt v Celju; 2. otroški vrt v Trstu; 3. otroški vrt v Bojanu; 4. otroški vrt v Podgori; 5. otroški vrt v Pevmi, in 6. ljudsko šolo v Trstu, ki ima zdaj že tri razrede. Takim, ki ne vejo, kaj je „otroški vrt“, povemo, da je to šola za čisto majhne otroke od 4. do 6. leta, učijo se po slovensko govoriti, peti, moliti in tudi nekoliko brati. Take šole so potrebne v mestih, kjer se ne govori slovensko, in se že mali otroci navadijo laškega ali nemškega jezika, materni jezik pa pozabijo ; v otroškem vrtu je pa vse slovensko, tako se otroci ohranijo za slovensko materno besedo. Družba bi naredila še več slovenskih in katoliških šol, ko bi imela več podpore. Ker plačujemo Slovenci deželne šolske doklade, imamo pravico tir-jati, da nam dežele napravijo slovenske šole ; družba ne bo nikoli toliko denarja imela, da bi jih mogla ona vse vzdrževati. Družba je izdala tudi več lepih knjižic, kterih je 20.000 razdelila med mladino. Slednjič so se volili štirje odborniki in sicer so bili izvoljeni prejšni gospodje: Hribar, Svetec, Tavčar in Zupan. Predvečer je bila lepa veselica v čitalnici, kjer smo culi lepo petje in več navdušenih govorov. Bog daj družbi mnogo dobrotnikov, kterih je vredna in potrebna! Iz slovenskih goric. (Trentin in slovenski Štajer.) Mi Slovenci smo zinirom še preveč pohlevni in to v našo škodo: mi ponižno prosimo, kjer bi imeli tirjati; mi obupno tarnamo, kjer bi morali krepko delati. Poglejmo laške Tirolce : njih ni več, kakor je nas slovenskih Štajercev, oni imajo laške šole in uradnije, vendar s tem še niso zadovoljni, ampak oni odločno tirjajo, naj se Tirolska razdeli in naj dobi južni, laški del, „Trentino“ imenovan, svoj lastni deželni zbor. Njih poslanci ne cincajo in ne omahujejo, ampak srčno izražajo željo ndroda! In vendar je velik razloček med Tren-tinom in slovenskim Štajerskim. Mi Štajerci ne škilimo čez mejo ; nam bi se poseben deželni zbor lahko dovolil brez nevarnosti za državo. Lahi v Tirolih pa gledajo v Italijo in bati se je, da bo ločitev tirolske dežele le prvi korak za to, da se pozneje južni del odstopi Italiji. To želijo ne samo Trentinci, to tirja cela Italija, ki misli, da ima pravico do vseh tistih krajev, koder se laško govori. Mi se ne brigamo za to, kaj in koliko se bo dovolilo laškim Tirolcem; čudno pa se nam zdi, da se nemški liberalni listi nič kaj ne jezijo nad Lahi, da kaj tacega tirjajo ; ako pa mi Slovenci izrečemo pohlevno željo, da bi se radi ločili od Gradca, padejo kakor besni po nas in nas sumničijo na vse načine. To pride od tod, ker se nas nič ne bojijo in ker vejo, da se damo le prehitro oplašiti. Naši poslanci naj se pa za to ne zmenijo, ampak naj začnejo bolj krepko postopati: naj brez straha tirjajo, kar je nam potrebno , namreč ločitev dežele, poseben deželni zbor za slovenski Štajer ! Ako prav s prvim mahom ne dosežejo svojega namena, vendar bo svet vedel, kaj mi tirjamo, in zna priti čas, ko nas bodo potrebovali in nam dovolili, kar želimo. Ako celi narod uztrajno kaj tirja, se mu ni moč ustavljati; prej ali slej se morajo vendar ozirati na njegovo zahtevo. Bodimo torej složni, uztrajni in neupogljivi, pa bomo dospeli do boljše bodočnosti ! Iz spodnje Štajerske. (Naša mesta.) Naši kmetje so pošteni katoličani in zavedni Slovenci, narodna stranka je edina in složna, in bilo bi pri nas prav prijetno, ko bi ne bilo —• ponemčenih mest. Žalostna doba nemškutarije in nemškega absolutizma, kakor tudi „nemškega bunda", ko je Avstrija si vse prizadjala, veljati za nemško državo, da bi obdržala prvenstvo v Nemčiji, in zato na vso moč ponemčevala, — zapustila nam je oduren spomin : nemška mesta sredi slovenskega prebivalstva. Čeravno ti ljudje večjidel od Slovencev živijo, vendar jim je zoperna slovenska beseda in radi bi vse slovenstvo utopili v žlici vode. Ti ubožčeki si do-mišljujejo v svoji oholosti, da bodo iz svojih mest vse Slovence strahovali kakor neki varuhi ali jerobi. Da si toliko domišljujejo, pripomorejo mnogo šču-valni listi „Deutsche Wacht“, „Marburger Zeitung", „Tagespost“ in deloma tudi Dunajski židovski listi. Ti listi jim dan na dan na uhó trobijo, da so le Nemci rojeni gospodarji v Avstriji, Slovani pa da niso nič vredni, surovi in neumni ljudje. Ta vojska med mestom in deželo je nenaravna reč, tako ne more ostati; ali se morajo ponemčiti slovenski kmetje, ali pa posloveniti na pol nemška mesta. Kmeti pa se ne bodo več ponemčili, so že preveč zavedni ; tudi jih je desetkrat več, čemu bi se oni na svoji zemlji priklanjali privandranim Nemcem ali pa domačim nemškutarjem, ki so svoj rod zatajili in postali izdajice svojega lastnega naroda. Zato ne ostane druzega, kakor da se morajo posloveniti mesta, ki so tako že na pol slovenska. Potem bo prepira konec. V ta namen bi bilo dobro, ko bi Slovenci bolj pogosto dajali svoje sinove, da se učijo trgovine ali pa kakega rokodelstva. Tako bi dobili domače trgovce in rokodelce, ki so glavni del mestnega prebivalstva. Če ima kak kmet več sinov, ne more vsem kmetije pustiti, ampak le enemu; drugi pa grejo za hlapce ali drvarje, ali po svetu s trebuhom za kruhom. Ali bi ne bilo bolje, ko bi se rokodelstva ali trgovine naučili? Ali to ni bolje, ko drvariti ali hlapčevati? Mar ne živi navadno obrtnik in trgovec bolje, kakor kmet sam ? Tudi bi bilo dobro, ko bi se v Mariboru ustanovila slovenska kupcij-ska šola, v Celju pa slovenska obrtna šola. V teh šolah bi se mladi Slovenci še bolje izučili v kupčiji in obrtniji ter postali kedaj premožni mestjani in steber slovenstva po naših mestih. Naj bi naši voditelji to stvar premislili! Kaj dela politika. Volitev deželnega poslanca namesto rajnega Seebacherja bo dné 16. oktobra v Celovcu. Volili bodo tisti možje, ki so 20. avgusta. Slovenski volilni možje naj ostanejo doma, da bo g. Kirschner „enoglasno“ izvoljen. Bomo ja videli, koliko bo kmetom pomagal. — V Graških listih je bilo brati, da nekteri Labudci želijo, da bi se^ 1 a-budska dolina (Lavantthal) združila s Štajersko. Po svoji legi spada res ta dolina bolj k Štajerski, na ktero jo veže tudi promet. — Umi-rovljen je cesarski namestnik v Dalmaciji general Blažekovič. Na njegovo mesto stopi general baron Albori. — Shod slovenskih poslance v je bil v Ljubljani. Navzočih bilo je 51 poslancev iz Istre, Trsta, Koroške, Kranjske, Štajerske in Goriške. Več o tem poročamo na prvi strani. — Pri volitvah za deželni zbor v dolenji Avstriji so liberalci zgubili deset sedežev. Na kmetih je bilo namreč voljenih 16 protiliberalcev in samo pet liberalcev. Povsod že ljudje spoznavajo, da hočejo liberalci ljudstvo le molzti, ne pa. mu pomagati ; zato popuščajo liberalce in z njimi zvezane Jude. Samo na Koroškem imajo liberalci še vso moč v rokah. Večno pa tudi tukaj ne bo tako ostalo ; ko bodo po drugih deželah liberalci ob vso veljavo, potem tudi koroški liberalci ne bodo nikjer pomoči našli. Naš cesar so bili nedavno v pruski Šleziji, kjer so si v družbi nemškega cesarja in saksonskega kralja ogledali vaje pruskih vojakov. Potem je nemški cesar prišel na Dunaj, kjer je bil slovesno sprejet. V štajerskih gorah se je te dni udeležil cesarskih lovov. — V Parizu na Francoskem so se zbrali tisti možje, ki se poganjajo za to, da se odpravi kupčija s sužnji. Bili so med njimi tudi kardinal Lavižeri, ki se za to reč največ potrudijo. Bog daj, da bi se sčasoma dosegel ta blagi namen in da bi se tudi v Afriki uničilo okrutno turško gospodarstvo! — V Poftugalu so strune močno napete. Republičani hočejo kralja odstaviti in narediti republiko. Bilo je že več nemirov in bojev med ljudstvom in vojaki. Največ so tega krivi nenasitljivi Angleži, ki so Portugalcem vzeli lep kos zemlje v Afriki, portugalsko ljudstvo pa kralju očita, da je bil premehek nasproti Angležem. Če bo v Portugalu republika, potem tudi na Š p a n j s k e m in L a š k e m ne. bo treba dolgo čakati na njo. — Ruski listi hočejo vedeti, da je Bolgarija stopila v zvezo z Avstrijo proti obljubi, da postane Bolgarija neodvisna. Gospodarske stvari. Knjiga krojaštva. Lepoznanskega in političnega berila imamo Slovenci dovolj, toliko bolj pa nam manjka strokovnih knjig vsake vrste, naj si bodo že namenjene za učenjake, kupce, obrtnike ali kmetovalce. Za kmetijstvo se primeroma še največ stori, ker se takih spisov še največ speča. V drugih strokah pa se težko založnik najde, ker strokovnih knjig kupovalci so večjidel le tisti, ki se z dotično stroko pečajo, in takih v pičlem številu Slovencev ni preveč. Pred nami leži „Knjiga krojaštva“, ki jo je spisal g. Mat. Kunc, krojaški mojster v Ljub-jani. Glavni obseg te knjige je pouk, kako je treba prirezati blago za moške obleke. V knjigi se najde 50 manjših podob in 10 velikih tabel z uzorci ali muštri za rezanje blaga. Kakor znano, je pri krojaški obrti znamenje mojsterstva to, da zna obleko prav urezati; že urezane kose potem lahko vsak vajenec vkup sešije. Kdor pa to Kunčevo knjigo pazljivo prebira, se lahko sam nauči, obleko urezati po novih nošah. Tisti pa, ki dobro blaga prirezati ne zna, ne sme nikoli reči, da je krojaški mojster in tak tudi,postati ne more. Zato priporočamo to knjigo (ki se dobi vezana pri pisatelju v Ljubljani za 4 gld. 20 kr.) krojaškim pomočnikom in vsem tistim, ki se hočejo sami naučiti, moško obleko delati. Pa tudi mojstrom bo knjiga dobro došla. Pohvaliti moramo knjigo še zato, ker ima pridjan krojaški slovar, ki pové, kako se različni krojaški tehnični izrazi po slovensko imenujejo. Takih slovarjev bi potrebovali še pri drugih obrtnijah, kajti v tem oziru je slovenščina še revna, in naši rokodelci rabijo večjidel nemške izraze. Morda najde g. Kunc posnemalcev v drugih obrtih, da tudi v tem pogledu naš jezik dopolnimo. Mi nismo strokovnjaki v krojaštvu, zato pustimo o Kunčevi knjigi druge govoriti: Jako pohvalno o njej pišejo: g. A. Strobel, vodja evropske akademije za noše v Draždanih, g. J. Rihter, krojaški šolski risar v Tečinu na Češkem; g. J. Perz, bivši krojaški prirezalec na akademiji v Stuttgartu itd. Ker moramo Slovenci želeti, da se razvijemo tudi na obrtnem (rokodelskem) polju, kajti to nam bo podalo močno podlago za naše blagostanje in nas utrdilo v naših na pol potujčenih mestih, zato srčno pozdravljamo to Kunčevo knjigo ter g. pisatelju izrekamo narodno zahvalo za njegov trud, kakor tudi za žrtev založbe, ki mu je gotovo naložila obilno stroškov. Naj bi slovenski krojači pridno kupovali to knjigo, da se g. Kuncu vsaj tiskovni stroški povrnejo! Želimo pa še, naj bi se tudi v drugih obrtnijah znašli slovenski strokovni pisatelji. Za pouk in kratek čas. Zakaj ljudje vino pijejo. Jugoslovanska pijača je vino. Južni Slovan opeva „Božjo kapljico1' v svojih narodnih pesmah, on ga pa tudi rad pije, in da sme vino piti, ne zmanjka mu nagibov in izgovorov. Ko mladi Slovenec na svet pride, nesejo ga h krstu, po krstu pa grejo botri — na glaž vina. Tam se dete morda čestokrat z vinom polije, toraj z vinom vdrugič krsti ; zato pa tudi vsak Slovenec rad vino pije. Da kumi in kumice spijejo glaž vina na zdravje novokrščenca, to ni nič hudega ; pa v tako obilni meri se to ne sme zgoditi, kakor se je zgodilo v nekem slovenskem trgu, pa ne povem kje, čeravno je gola istina. Bila je huda zima in že se je mračilo, ko se odpravite kumica in babica z novorojencem proti domu. Bili pa ste tako vinjeni, da ste dete med potjo v snegu zgubili. Imeli ste daleč domov in najbrž ste kje v snegu počivali. Med daljno potjo v mrazu se je njima vino vendar toliko skadilo iz glave, da ste otroka zgrešili. Vra-tivši se naglo, ste ga iskali in srečno našli v snegu. Otrok je bil dobro zavit in mu to prvo ponočevanje ni nič škodovalo. Ko bi se pa vino samo pri krstih pilo, bilo bi pač premalo izpitega, in to hi ne ugajalo ne vinogradnikom, ne krčmarjem, ne — drugim ljudem. K sreči se ne manjka uzrokov za vinopitje. Vino se pije od veselja, pa tudi na jezo; pije se iz dolzega časa, pa tudi med najlepšim razveseljevanjem. Da se sklene kaka kupčija, treba se je vsesti k poličku vina, da se jezik namaže, in zamore prodajalec svojo robo bolj hvaliti, kupec pa mu besede spodbijati; kedar sta se oba drug druzega tako daleč prepričala, da kupčija obema dobiček prinese, potem si sežeta v roke, kar je za gostirja gotovo znamenje, da mora brž bokal na novo natočiti. Ženin pokliče svojo izbrano na polič vina, in pri vinu se jej prvič jezik razveže, da mu jame odgovarjati in postane slednjič nevesta. Da ni ženitovanja brez vina, se razume samo ob sebi. Mladi fantje pa ne čakajo do svoje poroke, vino piti se že prej navadijo; dostikrat ga pijejo, da postanejo bolj „korajžni“, kar ima vselej slabe nasledke za njih denarne žepe, dostikrat pa tudi za njih razposajene ude, ktere si pogosto med seboj s pestmi in kolči mehčajo, kar ni niti zdravo, niti prijetno, pa vendar mnogim kratek čas, drugim pa nepotrebne pisarije napravlja. Nekteri imajo vino kot zdravilo zoper bolezen, drugi pa zoper skrbi in slabo voljo ; ker se pa raznih resničnih in domišljenih bolezni, pa tudi skrbi in sitnob ne zmanjka, zato se ni čuditi, da imajo gostilnice še zmirom dosti plačujočih in s kredo na vrata zapisanih gostov, akoravno je v krajih že vsaka tretja hiša gostarija. Pesniki pravijo, da morajo vino piti, ker jim duha poživi in povzdigne, da ložej zlezejo na krilatega konja, ki mu Pegaz pravijo. Ce je krčmar reven, pravi marsikdo, da ga le zato obiskuje, da mu dà kaj zaslužiti. Šala pa ni, da morajo obrtniki po mestih obiskovati tiste gostirje, pri kterih tudi oni kaj zaslužijo. Ako pek ne pride v gostilno, tudi krčmar od njega ne vzame žemelj ; pek mora toraj iz dobičkarije piti. Bavno taka se godi mesarju, krojaču, čevljarju itd. Tukaj velja pač načelo, da „roka roko umije". Mnogi pijejo iz žalosti in obupa, bodisi da jih tare zgubljena ljubezen, ali zgubljena hiša, ali zgubljena čast. Ker se pa taka zguba včasih brž poravnati ne dà, pijejo tako dolgo, da se pijače privadijo in taki postanejo pijanci; oni pijejo slednjič iz navade. Ce se visoki gospodje povabijo v goste, pijejo šampanjec iz baharije. Dolenjec pa, kedar kruha ni pri hiši, se napije vina iz gladu. Popotnik ga pije iz žeje, dekleta pa včasih iz radovednosti. Starček pije vino, da ohrani svojo moč ; pevec, da si na- moči grlo ; pocestni voznik, da se ogreje ; romarica, da si noge nabrusi ; veseljak pa, da — se upijani. S tem pa gotovo nismo našteli niti polovice nagibov za vinopitje. Naj pa bo nagib kakoršen hoče, da bi le eni vina ne kvarili, drugi pa ga vedno zmerno pili, potem ta Božji dar ne bo v škodo človeškemu rodu. Letos bo menda dobro ; Štajerci, Dolenjci in Primorci ga bodo lahko pili, pa tudi mi Korošci, če bomo kaj denarcev imeli. Smešničai*. Razloček med mojstrom in pomočnikom: Ce je pomočnik bolan, pravijo, daje pijan ; če je pa mojster pijan, pa pravijo, da je bolan. * * * Sodnik: „Ali vas ni sram krasti?" Tat: „Casi so tako slabi, da mora človek krasti, če se hoče pošteno preživiti." * * * Gozdar: „Aha, ali te imam! Kaj delaš ti s puško tukaj v gozdu?" Lovski tat: Ne zamerite, meni se jako slaba godi, in ravno sem se mislil ustreliti." Kaj je novega križem sveta F Na Koroškem. Sadja imamo letos precej, pa nema nič cene, ker je tudi po drugih deželah dobro obrodilo. Kjer ga ne prešajo za mošt, bodo tedaj bolje storili, da ga posušijo, kakor pa bi frišno sadje za slepo ceno prodajali. — V Vrbskem jezeru je utonil Nace Holekar, hišni varh v vili Belvedere. — Ubit je bil čevljar Peter Nuk pri Jezeru. Hudodelci niso še znani. — Na sv. Vičarje prihaja letos mnogo romarjev. Na malo Gospojnico je bile 3000 obhajanih. — V Beljaku je vlak povozil neko žensko; pri Glaneggu pa dvoje žrebet. — V Beljaku je bilo nekemu kmetu v cerkvi ukradenih 300 gld. — Krojaču Breuerju v Celovcu je bilo ukradenih 100 gld. — Pogorel je Astej p. d. Orlič v Trutni vesi. — Nekteri mislijo na to, da bi zidali lokalno železnico iz Podkloštra v Št. Mohor. Želeti je, da bi se to uresničilo. — Uravnavo Drave na Koroškem je popisal naš gosp. deželni predsednik baron Schmidt-Zabiérow v časniku „Oest. Ung. Revne". Spis se je ponatisnil v posebno knjižico. — Slov. Plajberg in Brodi se hočejo ločiti od občine Podljubel in ustanoviti lastno občino. To bi bilo res prav. — V Celovškem kanalu bi bila spet kmalu utonila neka pijana kmetica. Dva moža sta jo s težavo privlekla z vode, pa še teh eden bi bil kmalu utonil, ker je voda globoka, breg zelo strm, prijeti se pa nemaš kam. Sramota je res, da se tukaj že kaj ne oskrbi, ko je že toliko ljudi konec storilo v tej mišji pasti. — Okr. glavar gosp. Kronik podal se je v zasluženi pokoj in je dobil red železne krone 3. vrste. — Nek tukajšnji vojak se je hotel ustreliti zavoljo kazni, ki jo je dobil, pa se ni prav zadel in je težko ranjen v bolnišnici. — General Blažekovič, umirovljeni namestnik Dalmatinski, se bo nastanil v Beljaku. Na Kranjskem. Sv. misijon so imeli v Vidmu pri Krškem. — V Zagorju bodo ustanovili požarno stražo. — Zelja so letos v Ljubljani in na Po- savju dosti pridelali. Vozijo ga v Trst in Beko. — V Godešičah so pogoreli štirje gospodarji. — S Krasa je šlo veliko ljudi v Ameriko ; samo iz Hre-novic 60. — V Zavrhu pri Vremu je^ posestnik Lipold z drevesa padel in se ubil. — Živo srebro so našli v Mančah pri Vipavi. — Pri občinski vo-litvi v Tržiču je slovenska stranka storila velik napredek. Tudi v Tržiču se je začelo daniti. — Na Krasu in v Istri so imeli letos hudo sušo. Vode je močno primanjkovalo — Izišel je „Ndrodni ko-ledar“, ki ima nekaj lepih slik in dosti koristnega berila. Dobi se v „Nàrodni tiskarni1' v Ljubljani za 50 kr., po pošti za 60 kr. — Pregled slovenskih posojilnic je spisal in natisniti dal gosp. Ivan Lapajne v Krškem. — Dva gospodarja sta pogorela v Krnici pri Bledu. — V Prapretnu so sršeni tako opikali otroka, da je umrl. Na Štajerskem. Za šolo v Šmarjeti pri Ptuju so dali svitli cesar 150 gld. — V Škofiji vesi so ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda. — V savinjski dolini je letos dosti hmelja. Kupčija z njim je živahna. — V Ribnici se je ponesrečil fant pri streljanju s topiči; ubilo ga je na mestu. — V Cvenu snujejo bralno društvo. — Pri Celjski sodniji se je neki zidar sam naznanil, da je pred 15. leti ubil nekega prodajalca kisle vode. —- 15. oktobra se odpre železnica iz Radgone v Ljutomer. — Pogorel je Grušovnik pri Marenbergu. Dveleten otrok je v ognju konec storil. — Hudo tepli so se v neki gostilnici blizo Sevnice. Eden je bil zaboden. — Dva delavca je podsulo v Trbovljah. — Pri Mali Nedelji je Vid Kavčič z jablana padel in se ubil. — V Gradcu se je mlinar Leitner zadušil v pšenici, v ktero je skočil. — Nova pošta se odpre v Št. Volbenku pri Središču. — Okrožno sodišče v Celju je več nemških razgrajalcev, ki so pri zadnji Sokolski slavnosti napadali mirne Slovence, obsodilo po dva do štirinajst dni v zapor, poostren s postom. Nekteri „olikani“ Nemci te baže pa pridejo še na vrsto. — Razdelila se bo občina Konjiška. „Nem-ški" tržani hočejo za se biti. Na Primorskem. Strela je udarila v Bazovici pri Trstu in omamila tri ljudi. — V Trstu je nedavno umrla 100 let stara ženska. V svojem življenju ni bila nikdar bolna. — V Trstu so ustanovili slovensko pevsko društvo. — Sokolsko društvo hočejo ustanoviti v Ajdovščini. Po drugih deželah. V južnih Tirolih so se letos pokazali medvedi. Med drobnico delajo veliko škode. ■— Mesto Dunaj , je dalo poplavljencem 20.000 gld. — Kolera se je zatrosila celo v Sibirijo. V Afriki pa ponehuje. — V Braziliji so začeli bolehati za hripo. Tudi na Dunaju se je ta bolezen vnovič prikazala. — Strašno povodenj so imeli na Kitajskem. Deset tisoč ljudi je konec vzelo in škode je na milijone. — V Andelotu na Francoskem sta trčila dva vlaka. Dva človeka je ubilo, dvanajst je ranjenih. — V Bolgariji so imeli povodenj ; železnice promet je bil nekaj časa ustavljen. — Hitro dražil se je meč ranjega slavnega generala Kutuzova v Petrogradu. Nekdo ga najde pri starinarju in obljubi za-nj 25 rubljev. Starinar je tirjal 100 rubljev in kupec mu jih brž izplača. Drugi dan je ta človek meč prodal za 8000 rubljev; tisti pa, ki jih je dal, ni bil goljufan, kajti dobil je od ruskega muzeja za meč 25.000 rubljev, v našem denarju okoli 40.000 gld. — V Londonu bodo v kratkem začeli zidati stolp, ki bo še večji ko Eiffelnov stolp v Parizu. — V Granadi na Španj-skem je pogorela stara arabska palača Alhambra. Škode je več milijonov. — Ljubljančan g. Bajec je nedavno daroval novo mašo v Št. Pavlu v Ameriki. — V Bakru so vjeli morskega volka, ki je bil štiri metre dolg. Pogumni ribič je dobil za to od vlade 100 gld. darila. — Potopila se je turška oklepna ladija „Ertogroul“ in na njej 587 mornarjev. Le 66 je bilo rešenih. Pravijo, da je utonil tudi tisti Osman paša, ki je tako junaško branil Plevno. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro Zgornji Millstatt je dobil č. g. Jožef J 6 r e r, župnik v Svinici. Za provizorja gresta čč. gg.: Franc Lene iz sv. Višarij v Skočidole in Rob. Marž iz Millstatta v Svinico. Premeščena sta čč. gg.: Anton Žak iz Hodiš za kaplana v Spodnji Dravberg in Jakob P api er iz sv. Višarij v Hodiše. Č. g. Vaclav Vacovsky, kaplan v Spodnjem Dravbergu, je stopil zaradi bolehnosti v začasni pokoj. — Umrl je č. g. Urban Miklav, župnik v Št. Vidu. N. v m. p. ! Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Črno in okolico imela bode na žegnansko nedeljo dné 17. oktobra 1890 v gostilni pri „Krrilcu" svoj drugi letošnji škod po naslednjem dnevnem redu: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Slavnostni govor. 3. Sprejem letnih doneskov in novih udov. 4. Razni govori in nasveti. — Med zborovanjem in po zborovanju pojejo pevci. Vstop dovoljen je le družbenikom in od tistih upeljanim gostom. K obili udeležbi vabi uljudno govornike in rodoljube odbor. IPP* Slovenskim rodoljubom iz; dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se Celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob ’/28. uri asvečer v gostilnici hotela ..zimi Sandwirth“, kjer imajo odmenjeno svojo sobo, takozvani ,,Clubzimmeru koj pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli! Tržno poročilo. V Celovcu je biren: Sladko seno kislo . . , 1 gld. 80 kr. 1 * 40 „ pšenica po . . 5 gld. — kr. slama . . . 1 „ 35 „ rž 4 30 „ meterski cent (100 kil). ječmen . . . 3 n 80 „ — oves .... 2 » 30 „ Frišen Špeh ki — gld. — kr. hejda . . . 4 50 „ maslo . . . 1 * - „ turšica . . . 4 n 20 „ mast . . . - n 75 „ pšeno . . . 7 v 50 „ — proso . . . — v Navadni voli 100-120 gld. grah . . . — n V pitani voli . 120—190 „ repica . . . — 80 „ junci . . . 60— 90 „ fižol, rudeči . — krave . . . 60—120 „ Deteljno seme — do - - gld. junice. . . 50— 80 „ 100 kil. prešički . . 5- 15 „ lff~ Današnja številka obsega deset strani in ima prilogo Katoliške bukvarne Ljubljanske. Loterijske srečke od 4. oktobra. Line 85 47 87 45 56 Trst 60 10 26 82 12 Oglasila. I*rošiija. Kakor se govori, se je v Šmihelu pri Šoštanju pred kakimi 50. leti rodila deklica z imenom „Jericau v hiši kovača Kvedra, in zapisala ter krstila se je po krivem kot hči kovačeva. Pravijo pa, da je bila hči neke imenitne gospe na Koroškem. Stari možje, ki bote kmalu stopili pred sodni stol Božji, ako o tej stvari kaj veste, naznanite to uredništvu „Mira“, da pride dedščiua v prave roke in se pravici čast skaže. ;0KXXXXXX:XXXXX5OCX^ H HENRIK ZADNIKAR, g ^ nasar in srahrar 8 » i 8 8 B pasar in srebrar v LJUBLJANI, sv. Petra cesta 17, se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstne cerkvene posode kot monštranc, ciborijev, lepo cizeliranih kelihov, dalje svečnikov, svetilnic, kadilnic, krasnih lestencev (lustrov) izvršenih po najnovejših oblikah in v vseh slogih, posrebrenih in pozlačenih. Za točno, krasno in pošteno izvršenje naročil jamči ter zagotavlja p. n. naročnike najcenejše O postrežbe. ^ Popravila sprejema in točno izvršuje.'« W ->žxxxxxxxskxxxxxxx9 8 Franc Sadnikar, Suhe črešplje, hruške, orehe in maslo trgovec z železjem v Celovcu (Burggasse štev. 7) priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, pnše za kola, žlajfe, cokle, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in eevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. — Dalje priporočam vlite koti je v raznih velikostih, železne peci in štedilna ognjišča (Spar-herde), decimalne vage itd. Na željo razpošiljam od križev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se sanje oglasi. Vino. Kdor želi pravega, natornega vina, ki je kupljeno iz prve roke od vinogradnikov, naj se potrudi k meni. Priporočam : Klatciisko vino .... po 18 kr. liter. A l> ra h a m s k o vino ... „ 24 „ „ Rendeško vino..........„ 26 „ „ Radačonsko vino ... „ 32 „ „ in veliko zalogo dragih rudečih in belih vin. Ob enem priporočam svojo bogato zalogo tržaškega (špecerijskega) blaga, ki ga prodajam po najnižjih cenah. Amand Prosen, v kosarnskih ulicah štev. 24 v Celovcu. kupuje po najvišjih cenah. J. F. Smolnik er v Celovcu, stolne ulice (Domgasse) štev. 16. Poljedelski in šivalni stroji Veliko zalogo takih strojev, naročenih iz tovarne, ima na Koroškem Konrad Prosch, v Celovcu kolodvorske ulice (Bahnhofg.) Prodaja tudi proti mesečnim obrokom, jamči za blago (stoji dober, da je dobro) in ima lastno delavnico, kjer polomljene stroje zopet popravlja. Cenilce jjošilja, zastonj. ■lOKiOEHBOaaOOOBOHOBHOBi« I/__v;- I „ ^___ ■ I „ Kupčijsko naznanilo. Ì I 0 1 s Udano podpisani uljudno priporočam slavnemu p. n. občinstvu svojo fKp* t o snknenega, modnega in vsakdanjega dru-zega oblačilnega blaga, vsakovrstne drob-nine in priprave za krojače, veliko zalogo flanelastih, posteljnih in prešivnih (štepanih) odej, kocov za konje itd. vse po najnižjih cenah. — Visokočastito dukov-ščino opozorujem na svojo bogato zalogo črnega toskina, perniila in blaga za talarje. Postrežem pošteno in po ceni. — Z dežele naročeno blago se brž po pošti odpošlje. Izgledki (muštri) se pošiljajo zastonj in franko. Z odličnim spoštovanjem J. Tschernita v Dunajskih ulicah v Celovcu. ■ BaOHBOHOHOVOnOOiOMOHM 0 I o Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.