Štev. 192.
O Ljubljani, o četrtek, dni ZZ. avgusta 1901.
Leto xxxv.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13"— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10-—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1'70
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostcpna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje ir> praznike, cb pol 6. uri popoldne.
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate ln
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188,
-
Korošci se oglašajo.
Glasovi Korošcev o zadnji skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici.
Odličen koroški rodoljub nam piše:
Vrnivši se od zadnje skupščine domov, hotel sem takoj napisati oster članek in povedati mladim kranjskim liberalčkoin nekai zasoljenih. Toda prevdaril sem si, češ, v prvi razburjenosti bi morebiti všla kaka beseda, ki bi utegnila škodovati, in sklenil sent počakati, da slišim, kolikor mogoče, še tudi mnenje drugih. Danes je ravnokar štirinajst dni po zgodovinskem dnevu v Bohinjski iŠistrici.
Veseli in polni navdušenja smo se napotili Korošci, 35 po številu, v divno Bistrico, hoteč pokazati svojim bratom onstran Karavank svojo dobro voljo, kajti takega števila slovenskih Korošcev še ni videla nobena skupščina. Žalostni in vsi potrti smo se vračali v svojo tužno domovino prašajoč sc: >Kaj bo?« Pred vsem moram pribiti, da smo se Korošci ored zborovanjem zedinili za g. dr, F. Detclo kot prvomestnika in pa zahtevati dva odbornika, oziroma sprejeti pravičen kompromis. Toda naša prevara je bila naravnost velikanska. Najmanj nam je ugajal naravnost predrzen nastop mladih dijakov, ki nimajo za slovenski narod še nobenih ali pa v razmerju z drugimi prav malo zaslug, še manj pa izkušnje, kaj se pravi delati za obstanek slovenskega ljudstva ob narodnostni meji.. To ni bila nobena volitev odbornikov, ampak »si-litev«. Marsikateri izmed Korošcev bi bil rad spregovoril to in ono, toda liberalni dijački so to zabranili.
Tem mladičem bi sploh priporočal, naj se poprej učijo parlamentarnega zborovanja, potem šele komandirajo. Ali ni bilo smešno na skupščini, da človek ni vedel, ali vodi zborovanje g. Svetec, ali neizkušeni dijaki. Nehote mi je prišel na misel pregovor: »Prazen klas pokonci stoji.« Prej se treba učiti, potem šele govoriti. Začudeno smo zrli Korošci ta »štu-dentovski.dirindaj.«« To ni bila Ciril-Meto-dova skupščina, ampak navadna, nepremišljena dijaška komedija, ki bo mnogo škodovala. (Izredni občni zbor jeseniške podružnice!) Na nas koroške Slovence je zborovanje napravilo naravnost vničevalen vtis. Ogorčenje pa je bilo naravnost velikansko, ko se je slišalo, da hočejo liberalci kot zastopnika za Koroško voliti liberalnega odvetnika dr. F. Miillerja, mesto dolgoletnega odbornika g. prošta Gr. Einspieierja. Le škoda, da smo se morali odpeljati, predno je bil znan izid volitev. Kranjski liberalci, ali ni sramotno za vas, da dobi naš edini zastopnik najmanj glasov, ko pri polnih čašah vedno radi povdarjate, kako ste vneti za nas, ki vam kličemo: »Morituri vos salutant?« Med volivno reformo smo biii ogorčeni nad vlado, ki nas je tako pritiskala ob steno. Kako so kričali ta-


krat ravno kranjski liberalci nad takimi krivicami in nad Slovensko Ljudsko Stranko! Ali sedaj, ko so imeli priliko pokazati sočutje do svojih obmejnih trpečih bratov, so nam privoščili samo enega zastopnika in še tega s tako sramotno nizkim številom glasov. Tu se je pač zopet pokazala stara resnica, da so liberalci narodni junaki samo ua jeziku nikakor pa ne v dejanju. In popolnoma prav se mora dati S. L. S., da vodi uničujoč boj zoper stranko, ki podira to, kar zida katolicizem. Liberalni Kranjci bi nam radi vsilili dr. Miillerja, ki je prišel na Koroško z namenom, da tu ustanovi liberalno stranko. Kake zasluge ima on za slovensko stvar na Koroškem, bi mogel pisec teh vrstic marsikaj zanimivega povedati. Bivši prvomestnik sc je pri neki priliki izrazil: »Koroška je bila vedno punčica v našem očesu«, in v Bohinjski Bistrici .ie rekel č. g. Svetina: »Korošci so nam vedno bili in bodo pri srcu«. In v resnici. Pristaši S. L. S. so prišli in nas Korošce vprašali, kako volivno listo imamo, od liberalcev ni bilo nobenega. Zato pa kličemo kranjskim liberalcem, naj le lepo doma ostanejo. Tukaj imamo dovolj drugonarodnih sovražnikov, ni nam jih potreba v lastnem slovenskem taboru. Hvaležni bomo svojim bratom, ako nam pomagajo v obupnem boju za obstanek, toda z liberalizmom ne bodo pri nas. zlasti pri našem kmetu, ničesar dosegli. Predno bi se ta kuga zanesla tudi na Koroško, bi bilo boljše, da luknjo skozi Karavanke zopet zamašimo Koroški Slovenci bomo šli po začrtani katoliški in narodni poti naprej, ker je to edino prav. Dokaz temu so uspehi pri zadnjih volitvah. Kranjske liberalne dijake bi povabil, da bi prišli se na Koroško informirat, kako misli o tem prosto ljudstvo. Naj bi n. pr. v velikovški okolici, v Št. Jakobu ali bodisi kjerkolidrugod agitirali zoper šolske sestre; prepričan sem, da jim avtomobil ni zadosti hiter, da odnesejo pete pred našimi kmeti. Ako bi iz Št. Ruperta pri Velikovcu morale oditi čč. šolske sestre, potem se to poslopje takoj more porabiti za kak magacin. Toda ne samo versko stališče je treba vpoštevati, tudi v gmotnem oziru bi si brez potrebe napravili novih stroškov, kakor hitro bi sestre namestili s svetnimi učitelji. To je umevno. In v narodnem pogledu! Ali niso šolske sestre dovolj narodne? Da, našim narodnim nasprotnikom šc preveč. O tem sc lahko mladi kranjski liberalčki informirajo na kompetentnem mestu. Na kompetetitnem, povdarjam, še enkrat, ne pa pri ljudeh, ki o uspehih družbinih šol ne morejo soditi, ali pa so jim naravnost sovražni.
Kaj sedaj? Splošno se govori o ustanovitvi nove katoliško-narodne šolske družbe, in posebno pri nas na Koroškem o sklicanju protestnega shoda zoper zadnjo izvolitev odbora. Na tem protestnem shodu bi se precizno izrazile zahteve koroških Slovencev, iu se izvajale iz tega potrebne posledice. Tega
mnenja je velika večina. Zopet drt gi mislijo na ustanovitev posebne družbe za Koroško, upajoč na pomoč vseh dpbromislečih in rodoljubnih elementov izven koroških mej. Tretji zopet zahtevajo novo skupščino, kjer bi se nai na podlagi poštenega in pravičnega kompromisa izvolil tak odbor, ki bi ustrezal vsem zahtevani in strankam. Korošci zahtevamo dva odbornika, toda oba morata bili odločno katoliška in narodna. To so želje in zahteve vseh katoliško-narodnih Korošcev (na naše liberalce, ki jih še za en tarok ni, se ne izplača, cla bi se ozirali!), in če nas hočete rešiti, sc bo to zgodilo le s skupnim in složnim delovanjem, zasnovanim ua pravi katoliško-narodni podlagi, nikakor pa ne s povsod propadlim liberalizmom.
Nekdo, ki ,ve, kaj se pravi delati za narod.
II. kongres krštanM delavstva v Beroliau.
S t u 11 g a r t, 19. avgusta.
Na mednarodnem socialističnem kongresu se ravnokar menijo in razpravljajo o razmerju med stranko in strokovnimi društvi. Gre se pa tudi za mednarodno zvezo vseh strokovnih društev, katero socialna demokracija smatra za ravnotako potrebno, kakor internacionalnost politične stranke.
S tako mednarodno zvezo so začeli leta 1889 tiskarji, 1. 1900 pa je žc 32 obrti bilo v internacionalni zvezi, 1. 1906 pa 38. Ustanovilo se jc mednarodno tajništvo, h kateremu so pristopile strokovne organizacije na Francoskem, Holandskem. v Belgiji, Danski, Švedski, Norveški, Nemčiji. Avstriji, Ogrski, Srbiji, Bolgariji, Švici, Italiji in Španski. Sedaj pa se je še angleška generalna zveza ondotnih strokovnih organizacij (Trade unions), ki obsega 30% strokovno organiziranega angleškega delavstva, pristopila tajništvu, oziroma mednarodni zvezi.
To tajništvo ie izdalo tudi Statistiko. L. 1905 so obsegale v tej zvezi združene strokovne organizacije 44632.000 članov. Od teh je velik kontingent nemških. Še nedavno so se nemški sodrugi bahali, da so tri četrtine nemških delavcev organizirane v socialnode-mokraški strokovni organizaciji. L. 1903 so ta društva štela 890.000 članov. L. 1905 jih je lilo že nad P/a milijona.
Toda počasi ali nevzdržema izpodkopu-jejo to ponosno stavbo druge organizacije. To pa po krivdi socialne demokracije. Namesto, da bi strokovne organizacije bile res izključno strokovne in bi bila njihova edina naloga, vo-jevati in izvojevati mezdni boj z delodajavci in doseči tem potom tudi obsežno delavsko varstvo, so socialni demokrati v ta društva zanesli svojo politiko, svoje zgodovinsko-
materialistično uaziranje, svojo revolucijsko propagando itd. Zato so v Nemčiji ustanovili krščanski delavci svojo organizacijo. Združili so sc protestantski in katoliški. L. 1903. se ie vršil I. nemški delavski kongres v Fran-kobrodu, ki je osnoval osrednjo zvezo kršč. strokovnih organizacij. Združilo se je 622.000 članov. Če odštejemo člane nedelavce itd., dobimo 500.000 delavcev. Medtem pa je ta krščanska pohnilijonska četa rapidno nara-stla. Izdelana je Statistika, ki še ni objavljena in ki zaznamuje že 1,010.000 članov! Torej mlada organizacija bo socialnodemokraško kmalu dosegla!
Ta milijon pa sc nanaša samo na frank-furtsko zvezo. Je pa še mnogo drugih delavcev, delavk, pomočnikov in uslužbencev, ki so organizirani na krščanskem temelju. Tako n. pr. pruske delavske strokovne zveze in poštni uslužbenci šc niso pristopili frankfurt-ski zvezi vsled pritiska odzgoraj. V Berolinu se snide sredi oktobra II. kongres krščanskega delavstva, na katerega so vabljene vse zveze in vsa društvi), ki »stoje na temelju krščanskega svetovnega naziranja in nacionalnega čuvstvovanja.« Tega pa ie nad poldrug milijon!
Tako tudi v Nemčiji, kjer sc ic započela ponosna socialnodemokraška delavska strokovna organizacija, zmagonosno prodira kr-ščanskosocialna! Katoličan in protestant sta si v tej organizaciji podala bratovsko roko. In tako se jc zgodilo, kar jc voditelj protestantskih delavskih društev nedavno dejal: »Osvoboditev od socialne demokracije je delo delavcev samih!«
evharfctični shod duhovnikov ljubljanske škofije.
Danes se vrši v knezoškofijski palači ev-haristični shod duhovnikov ljubljanske škofije. Pričel se je s sv. mašo v stolnici, ki jo je daroval premil. g. knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Pri sv. maši so peli na kom duhovniki, častivci sv. R. T. slovensko mašo. Navzoči so: premil. g. knezoškof dr. A. B. Jeglič, skoro polnoštevilen stolni kapitelj ljubljanski, mil. g. novomeški prošt dr. El-bert s kanonikom Povše, kanonika dr. Lesar in Kržič, msgr. Zupančič, unijatski dekan Hranilovič, mnogo gg. dekanov in okrog 150 duhovnikov. Ob 9. uri se je pričel sestanek s kratkim, navdušenim pozdravom mil. g. generalnega vikarja in prelata Janeza F 1 i s. Na predlog g. dekana Novaka se izvoli za predsednika generalni vikar Janez Flis, ki imenuje za zapisnikarja stolnega vikarja Po-tokarja in kaplana Zabreta iz Št. Vida nad Ljubljano. Prvi poročevalec je bil g. kaplan Vovko iz Starega trga pri Ložu. Govoril
LIK6K.
f
*--
BasKervillsKI pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doylc.
(Dalje.)
»Močvirje je zelo redko naseljeno; sosedje so torej takorekoč prisiljeni, biti zelo navezani drug na drugega. Vsled tega sem zelo mnogo občeval z gospodom Baskcrville. Razven gospoda Fratiklanda v Laftcr Hallu in nekega naravoslovca ne dobite znanstveno izobraženega človeka. Sir Charles je ljubil samoto; ali njegova bolezen naju je zbl žala in ker sva imela skupne znanstvene interese, je postalo najino občevanje trajno. Iz južne Afrike jc prinesel mnogo znanja iz naravo-slovske vede seboj in marsikak prijeten večer sva preživela skupaj v razgovorih o anato-mičnih posebnostih Bušmanov in Hotcntotov.
»Zadnje incsccc .ic v meni postajalo vedno trdnejše prepričanje, da so bili njegovi živci do skrajnosti napeti. Glede pripovedke, ki sem jo vam pravkar prečital, sc ni prav nič šalil; ampak nasprotno: mislil si jo je z izredno resne strani; v tem je šel cclo tako daleč, da ni pod nikakim pogojem stopil po noči ua močvirje, dasi je bilo njegova last. Zdelo sc vam bo to gotovo neverjetno, gospod Holmes, ali 011 je b i popolnoma resno prepričan, da visi nad njegovim rodom grozna usoda, hi kar ie slišni o svojih prednikih, se seveda ni glasilo kdove kako prijetno in 11111 ni moglo obujati prav nič poguma. Misel,
da je obdan od nekih hudih duhov, ga jc vedno mučila in ne enkrat me je vprašal, ali nisem v:del na potih, kamor me ie klical moj stan, nekih čudnih prikazni, in, ali nisem slišal lajati psa. Poslednje me je zelo pogosto vprašal in pri tem se mu je vedno tresel glas razburjenja.
»Nekega večera — še prav dobro se spo-nrnjam, kako je bilo — kake tri tedne pred žalostnim dogodkom, sem se pripeljal pred njegovo h šo. Stal je slučajno pred vrati. Stopil sem s svojega vozička iu sem stal pred njim; naenkrat sem opazil, kako so strmele njegove oči v najstrašnejši grozi čez mojo ramo v daljavo. Obrn i sem se in ravno na koncu koti sem še mogel opaziti postavo, ki sem jo imel za veliko črno tele. Bil je tako silno razburjen, da sem moral iti na ono mesto, kjer jc bila ona postava in pregledati vso okol co. Prikazen ie pa že izginila in ničesar nisem več videl. Prikazen jc naredila nanj očividno zelo slab vtis. Ostal sem ves večer pri njem in pri tej priliki mi je dal, da bi mi pojasnil svojo razburjenost, ono pripovedko, ki sem io prej prebral. Omenil sem ta slučaj, ker jc dobil vsled žaloigre, ki je pozneje sle-d la, nekak pomen; ali takrat sem bil prepričan, da jc imela prikazen kak prav smešno malenkosten vzrok in da se je razburjal popolnoma brez vzroka.
»Potovanje v London sem Sir Charlesu nasvctoval jaz. Poznal sem njegovo nevarno srčno hibo; vedna razburjenost, v kateri jc živel, je očividno zelo škodovala njegovemu zdravju. Mislil sem, da ho nekaj mesecev med zabavami svetovnega mesta naredilo iz njega popolnoma nov človek. Najin skupni pri-
jatelj Stapleton, ki je tudi zelo skrbel za zdravje Sir Charlesa, je bil tudi tega mnenja. Zadnji trenutek so bili pa naši načrti prekrižani.
»V noči smrti je poslal Barrymore, ki je našel mrtveca, k meni na konju konjskega hlapca Perkinsa in ker sem kljubu pozni uri še bedel, mi je bilo mogoče priti v Baskcrville Hali dobro uro pozneje, kot je Barrymore našel svojega gospoda mrtvega. Vse podrobnosti pri preiskavi sem dognal jaz. Zasledoval sem sledove po drevoredu od tis, videl setn mesto pri vratih na močvirje, kjer je moral nečesa čakati, opazil sem, da so se sledovi od onega mesta dalje spremenil1, dognal sem, da v mehkih tleh ni bilo nikakih drugih sledov. kakor njegovi in pa Barrymorcjevi. Ko-nečno sem skrbno preiskoval mrtveca, ki jc do mojega prihoda ležal nedotaknjen. Sir Charles je ležal z obrazom navzdol, prste ie zaril v zemljo in njegov obraz je bil od nekega silnega razburjenja tako grozno spačen. da bi nc mogel priseči na to, da jc bil res moj prijatelj. Prav gotovo se pa ni mogla najti niti najmanjša telesna poškodba. Ali eno stvar ie Barrymore napačno povedal pred justico. Trdil jc, da ni bilo v bližini mrtveca nikakih sledov. O11 seveda ni nikakih videl. Ali jaz sem jih opazil nekoliko proč. pa sveže iu razločne.«
»Sledove?«
»Sledove.«
»Od moškega ali od ženske?«
Dr. Mortimer naju je gledal trenutek s čudnim izrazom; potem pa je rekel tiho, skoro šcpctajc:
»Gospod Holmes, bili so sledovi velikanskega psa.«
Tretje poglavje.
Priznam, da me je stresel pri teh besedah mrzel strah; nekaj posebnega je zvenelo iz glasu doktorja; gotovo so tudi njemu globoko v srce segle njegove lastne besede. Holmes se jc nagnil razburjen naprej; njegove oči so imele oni suhi blesk, ki se je vedno iskril iz njih, kadar ga je kak slučaj posebno zanimal.
»Vi ste jih videli?«
»Tako jasno, kakor sedaj vas.«
»In niste ničesar povedali?«
»Kakšen namen nai bi to imelo?«
»Kako to, da ni videl sledov nikdo drugi?«
»Bili so oddaljeni kakih dvajset korakov od mesteca in nikdo bi ne mislil na tako možnost. Tudi jaz ne verjamem, da bi jih opazil, če bi ne poznal pripovedke.«
.1 o-li mnogo ovčarskih psov na močvirju ?«
»Gotovo, aii sledovi niso bili od ovčarskega psa.«
»Pravite, da so bih veliki?«
»Silno veliki.«
»Ali žival ni prišla do mrtveca?«
»Nc.«
»Kakšna jc bila noč?«
»Vlažna in precej mrzla.«
»Toda deževalo ni?«
»Ne.«
»Kakšen jc drevored?«
»Sestoji iz dveh neprodornih, dvanajst čevljev visokih plotov iz tis. Pot. ki pelje po
jc: o duševnem preporodu slovenskega naroda, ki jc najbolj odvisen od češčenja sv. R. Telesa. V svojem izbornem govoru omenja, da se je preobrat slovenskega ljudstva pričel s češčenjem sv. Rešnjega Telesa, kakor tudi napredek v duhovnem življenju. Da ni naša mladina več tako razposajena, nego prej, jc pripisovati v prvi vrsti češčenju sv. R. T., katero se vedno lepše razcvita med našim ljudstvom. Zato poživlja navzoče, naj vedno bolj širijo to češčenje, češ: Kdor narod svoj ljubi, ga bo vnemal za evharističnega Jezusa.
Zy g. Vovko poroča g. župnik Seiger-schmicd iz Lesc. On govori o predmetu: Središče duhovnikovega življenja mora biti presveta Evharistija. Vsa zgodovina nam kaže duhovnika v najožji zvezi z daritvijo. Daritev nove zaveze ie evharistija, torej namen duhovnikov je sv. evharistija. Vsa opravila mašnikova, posebno sv. zakramenti merijo na sv. evharistijo, a tudi potrebe duhovnikove, n. pr. dobri sveti, skrb za lastno in za zveličanje drugih, tolažba, ga vodijo k sv. R. Telesu. Od tam čuje klic Gospodov: Venite oinnes, cjiii laboratis et onerati estis et ego reficiam vos. — Iz tega pa sledi za duhovnika: Vse njegovo teženje in misli se morajo obračati na evharistijo.
'I retii. poročevalec je bil g. profesor bogoslovja dr. Gruden. On je govoril: o evha-rističnem gibanju med Slovenci v preteklih časih.
Četrti govornik je bil č. o. Matej Vidmar, ^vardijan iz Kamnika. Govoril je: o rešitvi našega ljudstva v češčenju presv. Rešnjega Telesa.
Nato poroča generalni vikar F1 i s o stanju bratovščine sv. Rešnjega Telesa, ki šteje v naši škofiji že blizu 12.000 članov in nabere na leto okrog 19.000 kron za napravo mašne obleke, ki sc razdeli med ubožne cerkve naše škofije. — Omenja nočnih častivcev sv. R. T., ki že 12 let hodijo častit sv. Rešuje Telo v stolnico in ccrkev sv. Jakoba v Ljubljani'. Dasi jc treba mnogo požrtvovalnosti tem možem, vendar mnogi niso niti ene ure zamudili. G. generalni vikar Flis poživlja na delo za razširjenje evharističnega kraljestva med našim ljudstvom.
Zadnji govornik dopoldne je bil trnovski dekan dr. Kržišnik, ki je razpravljal o odloku sv. očeta Pija X., tičočem se pogostnega in vsakdanjega sv. obhajila vernikov.
VII. MEDNARODNI KONGRES SOCIALNE DEMOKRACIJE.
S t u 11 g a r t, 19. avgusta.
Poročati mi je danes o razpravah II. sekcije, ki se je posvetovala o razmerju med političnimi socialnodemokraškimi strankami in strokovnimi društvi. Prebere se tozadevna enketa, katero jc priredil mednarodni biro v Bruselju. Nemški socialno-demokraški tajnik Pfatinkuch pravi v tej anketi sledeče: Voditelji naših strokovnih društev so vsi zanesljivi sodrugi. Sicer strokovna društva niso s stranko zvezana in tudi ne plačujejo doneskov za stranko, tudi ni treba, da bi njihovi člani bili člani stranke, toda voditelji strokovnih organizacij in voditelji stranke imajo večkrat o skupnih zadevah skupna posvetovanja. Ofi-c elno se strokovna društva ne pečajo s socialistično propagando med svojimi člani, pač pa pri javnih shodih in v strokovnem časopisju.
Louis de Brouchere (Bruselj) predlaga nato za kongres resolucijo, ki pravi v svojem bistvenem drugem delu sledeče: »Strokovne organizacije zamorejo svojim članom le tedaj zagotoviti resnično izboljšanje njihove usode, ako svoje delovanje in propagando prilagodijo načelu razrednega boja, torej načelu internacionalnega socializma. Poživlja torei delavce, naj strokovna društva prepojijo s principi internacionalnega socializma. Kongres meni, da socialni položaj strokovna društva sili. da svoje politično delovanje vedno bolj in bolj razširijo, da ne ostanejo brezplodna.
sredi hodnika, je široka kakih osem čevljev.«
»Je-li kaj med plotovoma in potjo?«
»Da, na vsaki strani raste kakih šest čevljev na široko trava.«
»Ce sem prav razumel, sc nahajajo nekje v plotu vrata?«
»Da, vrata iz lat, ki drže na močvirje.«
»Ali jc še kje kaka odprtina?«
»Ne.«
»Kdor hoče torej priti v drevored, mora priti od liišc, ali pa skozi ta vrata?«
»Se en vhod je: skozi uto, ki stoji na koncu drevoreda.«
»Ali je prišel Sir Charles tako daleč?«
»Ne, kakih petdeset korakov od tam je ležal.«
»Povejte mi, gospod doktor in to je važno! — ali so bili sledovi, ki ste jih videli, na poti ali na travi?«
»Na travi bi jih sploh ne bilo mogoče opaziti.«
»Ali so bili na isti strani poti, kakor vrata na močvirje?«
»Da, pri kraju poti so bili na isti strani, kakor vrata.«
»Ti sledovi me silno zanimajo. Sc nekaj: Ali so bila vrata zaprta?«
»Zaprta in zapahnjena.«
»Kako visoka so?«
»Kake štiri čevlje.
»Torej jih je lahko prestopil, kdor je le hotel?«
»Da.«
»In kakšne sledove ste opazili pri vratih?«
»Nikakih posebnih.«
»Sveta nebesa! Kai niste preiskali onega mesta?«
Zato meni, da je vedno nujnejše in potreb-nejše, da med socialistično stranko in strokovnimi društvi vlada popolna edinost v mišljenju in delovanju.« Do odločitve tudi ta sekc ja, ravnotako kakor vojaška še ni prišla. Zdi se. da bodo zopet zmagali intransigent-neži.
Stuttgart, 21. avgusta. Kongres se posvetuje v plenarni seji o kolonialni politiki. Večina kongresistov ne obsoja načeloma kolon alne politike, ki lahko pod socialistično vlado (ozir na Augagneura!) postane plodo-nosna in kulturna (sodrug Augagneur, guverner na Madagascarju, dela ondi tako kulturno, da jc že zaprl vse misionske šole, dasi nima sredstev za državne). Socialistične stranke naj v parlamentih delajo na to, da se ustanovi mednarodna kolonialna pogodba glede na domačinsko pravo. Predlog manjšine je nekoliko bolj radikalen, drugače pa ravnotako splošno frazarski, kakor prvi.
DEŽELNI ZBORI.
Praga, 21. avgusta. Češki deželni odbor je na predlog predsednika dr. Herolda začel posvetovanje o tem, ali naj se skliče deželni zbor, da o tem poroča ministrstvu. Vlada namerava, ako sklep odbora izpade ugodno, deželni zbor sklicati septembra meseca na štiritedensko zasedanje.
Brno, 21. avgusta. Nemški člani deželnega odbora so proti sklicanju moravskega deželnega zbora, Cehi pa tudi niso edini.
TITTONI-AERENTHAL.
Išl, 21. avgusta. Minister Tittoni dospe semkaj v soboto ot> pol 8. uri zvečer, kjer ga bodo Aerenthal, politične oblasti in občinski zastop oficielno sprejeli.
REORGANIZACIJO GENERALNEGA ŠTABA
je cesar sankcioniral.
FRANCOSKA. Cerkev.
Pariz, 21. avgusta. Razkolniško gibanje se jc končalo. Abbe Roussin.ki je podpiral razkolniškega »škofa« Vilattc, se je vrnil k Cerkvi. Tudi abbe Cliapon sc je podvrgel svojemu škofu. — Nadškof v Rcimsu toži v pismu na svojo duhovščino, da vedno bolj pojema število semenišnikov. Mladeniči se boje poklica, ki je zdaj združen s siromaščino. Škof Lacroic v Tarentaise povdarja v svojem pastirskem pismu, da je on in njegova dijeceza vsa odvisna od miloščine vernikov. — Sodišča delujejo dozdaj glede na tožbe o mašnih in cerkvenih ustanovah, katere zasebniki zahtevajo nazaj od vladnega fiskusa, šc precej nepristransko.
CLEMENCEAU — KRALJ EDVARD.
M a r i a n s k e L a z n y (Marienbad), dne 21. avgusta. Francoski ministrski predsednik Cletnenceau je dospel danes ob četrt na eno semkaj in se je podal v hotel »Weimar«, kjer se je pogovarjal s kraljem Edvardom angleškim. Ob četrt na 4. uro se je vrnil v Karlove varc. Jutri zapusti Cletnencenau Karlove vare in se preko Monakovega vrne v Pariz. — To vse dokazuje resnost sedanjega položaja v Maroku.
NA DALJNEM VZHODU.
Peterburg, 21. avgusta. Vaselecky-Božedarevič, znani londonski dopisnik »Novega Vremena«, poroča, da vplivni voditelji azijskega gibanja v Londonu odločno obsojajo aneksijo Koreje od strani Japoncev. Japonska je s svojim nasilnim nastopom nasproti Koreje izgubila simpatije in zaupanje Azijcev, katere je dozdaj kot voditeljica vse-mongolskcga gibanja vžJvala. Vrhtega sc utegne zgoditi, da v kratkem namesto Japonske prevzame vodstvo Azijccv Kitajska, kjer reforme neprestano napredujejo. Prvi korak okrepljene Kitajske mora biti osvoboditev Koreje. — Ruska diplomacija sedaj dela na to, da Kitajsko odtuji od Japonske in ustvari polagoma med obema državama nasprotja. Se-\ eda, kaka eventualna pomorska zmaga Ja-
»Da, sem ga preiskal.«
»In niste ničesar našli?«
»Tla so bila zelo pohojena. Sir Charles jc gotovo stal tam pet do deset minut.«
»Kako veste to?«
»Ker jc dvakrat ostrgal pepel od smodke.«
»Izvrstno, to je kolega po našem srcu, Watson. Ali sledovi?
»Niegovi lastili sledovi so bili povsod na malem prostoru. Drugih nisem mogel odkriti.«
Sherlock Holmes je vzkipel nepotrpežlji-vosti; vdaril se jc po kolenu in rekel:
»O, da sem bil jaz tam! Očividno imamo opraviti s prav posebno zanimivim slučajem, pri katerem bi znanstveno izurjen strokovnjak lahko mnogo storil. Košček zemlje, kjer bi lahko čital kot na listu papirja, je sedaj že davno izprati od dežja in pohojen od cokelj radovednih kmetov. O, dr. Mortimer, dr. Mortimcr! Da me niste mogli takrat pozvati! Morda ste s tem prevzeli veliko odgovornost!«
»Nisem vas mogel pozvati, gospod Holmes, ne da bi razvil svoje odkritje pred očmi vsega sveta, povedal sem vam pa že vzroke, zakaj tega ne želim. Razen tega .... razen tega . . .«
»Kaj jecljate?«
»Je |x)lje, na katerem je najbistroumnejši in najizkušenejši detektiv brez moči.«
»Mislite, da gre za nekaj nadnaravnega?«
»Tega nisem rekel tako gotovo.«
»Ne, toda očividno mislite tako.«
»Od one tragične noči sem sem zvedel za več slučajev, ki se težko skladajo s tokom vsakdanjega naravnega življenja.«
»Na primer?«	(Dalje.)
poncev nad sevei'oameriškiini Zjedinjenimi državami bi vse te račune znala dodobra prekrižati.
Peterburg, 21. avgusta. Kitajski Železniki uslužbenci zapuščajo trumamo Har-bin in se vračajo v Kitajsko. Pravijo, da izbruhne v kratkem vojska, ne da bi povedali kje. To gibanje se je opažalo tudi leta 1900 pred bokserskim uporom.
NAPAD NA MERRY DEL VALA.
Rim, 20. avgusta. Avstrijsko-ogrski poslanik pri Vatikanu grof Szecsen je poslal papeževemu tajniku Merry del Valu prisrčen telegram, v katerem obžaluje napad na njegovo osebo.
ZAROTA NA PORTUGALSKEM.
L i ss a bo n, 21. avgusta. Tu so odkrili ob priliki nekega bombnega atentata zaroto proti kralju. Zaroti je načeloval medicinec Jo-se Vettencour. Zarotnikov je bilo 30, ki pripadajo republikanski stranki. Imeli so delavnico bomb. Sodba proti njim se je izvršila že na krovu neke križarke. Odpeljali jih bodo na odgon na zadnjeindijske otoke.
MAROKO.
Divjanje francoskih vojakov v Casablanci.
Be ro 1 i n , 21. avg. Privatno pismo pripoveduje, da so francoski vojaki po zavzetju Casablanke po mestu ropali naravnost neču-veno; pisec pisma ie na svoje lastne oči videl, kako so španski vojaki in tuji legionarji udrli v dvoje skladišč. Mesto je naravnost uničeno. Največjo napako so Francozi naredili, ker niso čakali, da pride vsa vojska, kajti potem bi bili Casablanco dobili v roke brez prelivanja krvi. Strašno je. kar so Francozi, tako izobraženi, počenjali. Ubitih je mnogo Evropejcev, drugi so sc razleteli na vse strani. Na tisoče jih je zbežalo iz mesta, ni je skoro družine, ki ne bi pogrešala kakega svojega člana. Povsod vlada grozna revščina in pomanjkanje. 60 vojakov, prodirajočih proti francoskemu konzulatu, jc celo pot streljalo salve ter pred konzulatom postreljalo maroške vojake, ki so stražili poslopje. To je hujše kot umor. Kako jc v stanovanju nemškega konzulata, se ne da popisati.
Novi maroški sultan.
Tange r, 21. avgusta. Pretekli petek je v velikej niošcji v Fesu zaklical med pol-dansko molitvijo neki vojak: »Bog naj podeli našemu gospodarili Mulcju Mohamedu zmago.« Verniki zbrani v mošeji, so takoj zbežali, kajti proklamacija novega sultana, dokler živi še stari, je znak za revolucijo. Po mestu je nastalo silno razburjenje in strah. Vse prodajalne so zaprli. Zidje so sc utrdili v svojih hišah. Vojak, ki je oklical v mošeji novega sultana, je bil prijet in javno umorjen. Ker se boje splošne vstaje, Evropejci zapuščajo obrežna mesta; novooklicani sultan zbira čete. Pravemu sultanu preti smrtna nevarnost.
Položaj pred Casablanco.
Pariz, 21. avg. Položaj pred Casablanco postaja vedno opasnejši. Vedno bolj se širi hujskanje, naj se Evropejci prepode. Boje se, da utegnejo ustaške čete obkoliti francosko taborišče, zlasti ker je veliko oddelkov redne vojske prestopilo na stran upornikov. Vsak čas pričakujejo novega napada na levo krilo francoskih postojank. Tretja rer dna vojska maroška se je utaborila pred fronto francoskega tabora. Cuje sc o vednih malih bojih na levem francoskem krilu. Štirje najvplivnejši rodovi južne Maroške, ki so oklicali Mulej Hafida sultanom, se pripravljajo na pohod proti Casablanci, »Daily Telegraph« pa poroča, da Mulej Hafid že koraka s 6000 možmi in topništvom proti mestu. Pariški listi zahtevajo odločno, da se pošlje generalu Drudu dovolj pomoči. Danes zvečer zato najbrže odplove prevozni parnik »Vingh-Iong« z 800 strelci v Casablanco.
T a n g e r , 21. avg. 500 mož šerifskih čet, izbranih največ iz Macleanovega polka ter določenih za Casablanco, je dospelo sem ter čakajo nadaljnih povelj vojnega ministra Gebbe.
Masaganski rodovi.
B e ro 1 i n , 21. avg. Privatno poročilo iz Masagana iavlia, da se je podalo k guvernerju mesta odposlanstvo bližnjih rodov ter mu zagotovilo. da ostanejo rodovi mirni, ako od-plovejo francoske vojne ladje.
RUSIJA.
Berolin, 21. avg. »Russische Korres-pondenz« poroča, da car intimno občuje s predsednikom »Zveze pravih ruskih ljudi«, Dubrovinom. Imata večkratno tedensko korespondenco. Sklepata o personalnih, upravnih in državnih vprašanjih. Car je daroval »Zvezi pravih ruskih ljudi« za volivno agitacijo za dumo četrt milijona rubljev. Ta zveza carjeva z Dubrovinom carju pač ui v čast. — Proti tajniku »Zveze pravih ruskih ljudi« Ostrovskcmu jc baie naperjena tožba zaradi poizkušenega bombnega atentata na grofa Witteja—16,110.000 rubljev namerava železniški minister v letih 1908—1912 porabiti za zgradbo in popravo železniških prog.
ISCHLSKI KOMUNIKE IN TURČIJA.
Carigrad, 20. avgusta. Ischlski komunike o sestanku med Aerenthaloni in Sir Har-dingoin je napravil v turških vladnih krogih velik vtis, tembolj, ker se bosta v isti zadevi pogovorila tc dni Aerenthal in Tittoni na Še-verniku. Oficielno se poroča, da se je v Ischlu v prvi vrsti sklenilo takoj izvesti pravosodno reformo v vilajetih Solun, Monastir in Kosovo. Vtis v Carigradu jc deloma ugoden, ker Turčija čuti, da so velesile zelo solidarne, deloma pa neugoden, ker Angleška baje nc bo več delala svoje posebne in intrigantske politike in ker so velevlasti Turčiji dale popolno
svobodo, kar se tiče boja proti makedonskim bandam. V obče pa še n koli ni bil položaj za Turčijo tako ugoden kot sedaj in dolžnost Turčije je, da te situacije ne pokvari.
VERA SOCIALNIM DEMOKRATOM »PRIVATNA STVAR«.
Genova, 20. avgusta. Socialnodemokraško glasilo »II Lavoro« piše v posebnem članku, da se socialna demokracija ne sme bojevati proti duhovništvu samo na politi-škem polju, ampak v prvi vrsti na verskem, ker nauk Kristov docela nasprotuje socialističnemu. Prva naloga socialne demokracije je »razkristjaniti sebe in potem še ljudstvo« — »seristianizzare se stessa e seristianizzare la folla!« Demokracija je po mnenju »Lavo-ratora« tisto gibanje, »ki ljudstvo povzdigne k vživanju vsega lepega«.
Dnevne novice.
POSEBNI VLAK NA JESENICE! <»C
Iz Ljubljane na Jesenice In nazaj samo 2 kroni, od ostalih postaj tja fn nazaj 1 krono 70 vinarjev.
Povodom velike skupščine »Slovenske krščansko-socialne zveze« bo vozil prihodnjo nedeljo, 25. avgusta, od državnega kolodvora v Šiški na Jesenice in nazaj poseben vlak. Iz Ljubljane na Jesenice in nazaj je vožnja za polovico znižana in velja samo dve kroni! Vlak se bo ustavljal na vseh postajah do Pod-narta in velja s postaj Vižmarje, Medvode, Škofja Loka, Kranj, Podnart vožnja tja in nazaj 1 krono 70 vinarjev.
Vožni listki za one, ki vstopijo na vlak v Ljubljani, se bodo dobivali v petek in soboto od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer v uredništvu »Slovenca« in zjutraj pred odhodom pri blagajni državnega kolodvora v Šiški, na drugih postajah se dobe listki zjutraj pred odhodom vlaka pri postajnih blagajnah, Ljubljančani naj si vožne listke na vsak način oskrbe že v petek in v soboto!
Vlak odhaja v nedeljo z državnega kolodvora v Šiški1 točno ob 6. uri 32 minut zjutraj iu pride
v Vižmarje ob 6. uri 47 minut, v Medvode ob 6. uri 58 minut, v Škofjo Loko ob 7. uri 18 minut, v Kranj ob 7. uri 34 minut, v Podnart ob 7. uri 54 minut, na Jesenice ob 8. uri 45 minut.
Na postajah od Podnarta do Jesenic se ta vlak ne bo ustavljal. Udeležniki slavnosti, ki se tega vlaka ne morejo poslužiti, se pripeljejo na Jesenice z navadnim vlakom. Z Jesenic odpelje vlak nazaj v Ljubljano ob pol II. uri zvečer, tako, da bo udeležnikom mogoče udeležiti sc tudi popoldanske veselice, ali pa napraviti izlet v okolico, n. pr. v Vintgar in Bled. Preskrbelo se bo, da se bo radi tega vlak ustavil pri povratku tudi na Javornikti in v Lescah.
Ker je cena vožnji izredno nizka, upati je obilne udeležbe, h kateri odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« najuljudneje vabi. Somišljeniki in somišijenice, razvijte krepko agitacijo!
J*" V nedeljo, dne 25. avgusta, s "•L posebnim vlakom na Jesenice !
-+■ Slavnosti na Jesenicah se udeleže še naslednja društva: Pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo in pevskhn zborom, »Slov. katoliško društvo za delavke« v Ljubljani z zastavo in pevskim zborom, »Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici« z zastavo, društvo »Skalnica« iz Gorice, izobraževalno društvo iz Št. Jurija pri Kranju pride s pevskim zborom, »Slov. katoliško izobraževalno društvo« iz Cerknega z mešanim zborom, »Katoliško rokodelsko društvo« iz Ljubljane z zastavo, »Katoliško izobraževalno društvo« Dob z zastavo, »Bralno društvo« iz Dobrepolj z zastavo, »Slov. katol. izobraževalno društvo« iz Škofje Loke z zastavo, »Slov. kat. akademično društvo »Danica«, »Slov. katol. izobraževalno društvo« Križe pri Tržiču z zastavo »Slov. katol. izobraževalno društvo Miren pri Gorici« z zastavo, »Katoliško delavsko društvo v Kropi«, katoliška izobraževalna društva v Št. Lenartu nad Škofjo Loko, Ribnice, Solkana, Logatca, Šmartna pri Kranju, Šmarja pri Ljubljani. društvo »Kamnik« iz Kamnika z zastavo. Nekaj društev se šc prijavi. Slavnost bo, kakor sc kaže, vel kanska.
+ »Slovenska dijaška zveza« opozarja člane na letno zborovanje »Slovenske kršč,-socialne zveze« na Jesenicah, dne 25. t. m. in poživlja posebno one tovariše, ki stanujejo v obližju, da se zborovanja in ž njim združene slavnosti gotovo udeleže. — Tovariši se lahko pridružijo posebnemu vlaku, ki odide iz Ljubljane ob 6. uri 32 minut zjutraj.
-f Javna telovadba na Jesenicah. Pri javni telovadbi v nedeljo na Jesenicah nastopi tudi 14 članov ljubljanskega telovadnega naraščaja. Ta vrsta najmlajših telovadcev bo proizvajala štiri proste vaje s prapori in dve efektni skupini.
+ Narodnoradikalnj mladeniči nadaljujejo svoj boj proti koroškim rodoljubom, ki imajo |X) svoji vesti in izkušnji drugačne pojme o narodnem delu, kakor pa ti dojenčki Misli Svobodne, ki svoje otročje nazore razvijajo po »Narodu«. Z nekaj frazami o narodni vzgoji hočejo potlačiti in pobiti vse to, kar so pridni in požrtvovalni narodni dclavci v resnici in dejanju storili za pravo narodno vzgojo. Koroške rodoljube, ki so s toliko pri-zanesljivostjo proti I bcralccm delali vedno za slogo in so se skrbno ogibali vsakega očitka
»klerikalizma« ali strankarstva, zmerjajo zdaj u mladiči naenkrat, da so »klerikalni brezdo-movnci«, da nimajo »akademične izobrazbe«, da so celo »protinarodni« in da hočejo z »brezmejno rimsko ošabnostjo zadušiti narodno šolstvo«. To očitanje, s katerim si hoče ustvariti temelj nova dr. Miillerjeva liberalna koroška stranka, je vendar tako krivično, da bi bilo odveč boriti se proti njemu, kajti dejstva govore dovolj jasno. Edino le duhovniki so ohranili v zvezi z laiki katoliškega mišljenja koroško slovenščino, da je ni preplavila nemška povodenj, in namestu da b; jih podpirali v tem narodnem delu, se gotovi ljudje trudijo le, da bi jim vzeli veselje do dela in jih odrinili. A mi vemo, kdo bo še dalje zvesto in požrtvovalno delal, in kdo bo le kričal in dobička iskal — zato se ne bojimo za bodočnost tudi na Koroškem! Treba le, da se sklenejo v trdno zvezo oni, ki po srcu in duhu spadajo skup in da se škodljivcev o pravem času obranijo!
'+ Svobodomislec v taiarju. »Pokret« od 21. t. m. javlja: »Za organizacijo slovenske »Slobodne M sli« pridelo v Prago gg. Berce, Lotrič in Kršovec, žensko društvo bo zastopal Berce, delavstvo urednik Anton Kristan, javno čitalnico v Nabrežini in Postojni H. Hol-ler; »i pjesnik Aškerc po svoj prilici dolazi«. Pustimo na stran Lotriče, Kršovce. Hollerje in druge enake duševne velikane, ki mislijo posetiti kongres francoskih in španskih atentatorjev na človeško življenje in imetje. Nas zanima edinole Berce. Ta po svojih lastnih izvajanjih po različnih oštar jah »globokoverni« in »samo na škofa jezni« duhovnik zastopa oficielno »slovensko sekcijo Svobodne Misli!« On je zastopnik društva, katerega člani se sramujejo polic:ji in javnosti izdati svoja ob-sku rna imena. On je zastopnik podružnice fra-masonske lože. Bercč je reprezentant lističa, kjer se sramoti vsako versko čuvstvovanje in zagovarja bogokletstvo. Res značajeri'mož. Anton Aškerc je odložil talar, kakor hitro je prišel njegov poklic v konflikt z njegovim na-z ranjeni; žalostno dovolj, a značilno! Tako delajo možje. Berce pa guli dalje svoj talar in se z rimskim talarjem ponaša po svetu. Za katoliškega duhovnika se pravi posetiti kongres lož v Pragi in zastopati slovensko »svobodno misel« toliko, kakor izrečno dukumen-tirati svoje odpadništvo. Katera cerkvena kazen zadene takega duhovnika, menda Berce sam ve in nismo mi poklicani o tem razpravljati in določati. Naša dolžnost je le, vse poštene ljudi opozoriti na moža, ki je oficielni zastopnik framasonske organizacije, pa je župnik in nosi duhovsko obleko. Tudi nečemo preiskovati zakaj bo Berce v Pragi zastopal ravno »splošno« žensko društvo, radovedni smo le, kaj poreče o svojem grajskem župniku najnežnejši poznorojeni dojenček krščanske demokraeje, Ivan Hribar.
+ Brezverska blaznost. Poleg raznih bolezni, kakor so Jegar, kolera ali ošpice, pozna »Narod« posebno hudo bolezen, ki jo imenuje versko blaznost, in ta jc po njegovem mnenju najhujša morivka človeštva, zato tudi vedno o njej piše. Grozne stvari ve povedati »Narod« o verski blaznosti: ljudje sc kar koljejo, davi-io, si ude trgajo s telesa in besne od takozva-ne verske blaznosti. Kurja polt človeka obide, če čita take stvari. Tega pa »Narod« ne pove, da kar je res blaznih verskih pojavov, se kažejo v protestantovskih sektah, za katere »Narod« dela reklamo, ali v buddhizmu, za^ katerega je tako vnet Aškerc ali v drugih verstvih. Katoliška cerkev s svojim urejenim bogoslužjem je nasprotna vsaki blazni eksalti-ranosti. Mi pa opazujemo pri »Narodovcih« še hujšo bolezen, ki je ne moremo zvati drugače, kakor brezversko blaznost. Ta bolezen naredi človeka čisto vrtoglavega, mu leže na oči in na ušesa, da vse drugače vidi in sliši, kot je v resnici, in slednjič ga požene, da drvi slepo naprej* kakor razkačen nosorog, in nič ne pogleda, kaj pohodi ali podere na poti. Ta bolezen jc posebno huda in nastopa epidemi-čno. Infekcijsko ognjišče je uredništvo »Slov. Naroda«, odkoder se ta bolezen posebno širi in dela strašno nesrečne ljudi, ki se jih loti.
+ Ivan Hribar je šel na skupščino hrvaške stranke prava, ki se vrši danes v Zagrebu. »Hrvatski Dnevn k« pravi o tem: »Bili bi znatiželjni, koliko se njegov liberalizem slaže s krščansko-socialnim nazorima jednog Zagorca ili Bauera.«
Osebna vest. Predvčeraj sta odšla župnika H. Povše iz Čateža in A. Oblak iz Št. Lorenca v Gornjo Avstrijo in Bavarsko s podporo, katero jima da km. ministerstvo, proučavati splošno kmetsko organizacijo, posebno pa mlekarstvo in živinorejo v Schardingu, kjer je najbolj razvita mlekarna v Avstriji.
Poslanec Gostinčar na Koroškem.
V nedeljo popoludne ob 4. uri se je vršil javni shod kršč. soc. delavskega društva v Podsinji vasi, na katerem je govoril državni poslanec gospod Josip Gostinčar, ki je med drugim posebno kritiziral nezakonito postopanje Fausta nasproti delavstvu. Ljudstva se je zbralo veliko in je bilo zelo navdušeno.
—	Tisočletnica kronanja prvega hrvaškega kralja. Leta 1924 se bode obhajala tisoč-letirca, kar je bil na duvanjskem polju v Bosni kronan prvi hrvaški kralj Tomislav. Našli so več slik in kipov, ki predstavljajo kralja v narodni noši z,opankami.
—	Na Brezjah, kakor se govori, je bila 19. avgusta liagloma ozdravela bolna dcklica iz Št. Ruperta; pa zadeva še ni preiskana.
—	Politični boji na Hrvaškem. Preteklo nedeljo je imel poslanec Jambrušič v spremstvu poslanca Elegoviča več shodov v svojem vol vnem okraju Ivancu. Resolucionaše so vrgli iz zborovalnih prostorov. Zato jc prišlo do burnih demonstracij na kolodvoru; reso-
lucionaši so na vlaku pobili več šip. frankov-ci pa oddali več strelov v zrak.
—	Pevsko društvo »Hajdr ta« na Proseku
praznuje z veliko slovesnostjo dne 8. septembra 201etnico svojega obstanka.
—	Ministrski predsednik baron Beck je
zapustil dne 17. t. m. Bohinjsko jezero, kjer je biva! na letovišču 14 dni. V znak vzglednega reda, vestnega in natančnega poslovanja v poštnem uradu pri Sv. Ivanu, je osebno izrazil tamošnji poštni upraviteljici, gdč. Kristi Strancar, priznanje in za njen izreden trud zahvalo ter ji (K)daril po grofu Attemsu nagrado. — Poštni, zlasti brzojavni promet je bil v tem času radi visokih gostov in velikega števila letoviščarjev silno velik.
—	Sedmi dan po ranjcem gospodu župniku Matiji Prijatelju bode v ponedeljek, t. j. 26. t. m. ob 9. dopoldne v Slavini.
—	Na Sv. Goro se je peljalo na Mali Šmaren 578 romaric in romarjev iz loške dekanije. Romanje je povzročil p. g. škofjeloški župnik Šinkovec. Rediteljstvo sta prav spretno zvršila č. g. kaplana Florjančič in Legat, tako da smo bili romarji i v vlaku i na potu lepo razvrščeni. Na Sveto Goro smo došli zvečer ob 10 uri. Po končanih cerkvenih slavnostih na Sv. Gori smo si ogledali še na Kostanjevici grobove francoskih kraljev Bourbuncev in pa Gorico. V Loko smo se povrnili ob pol desetih zvečer. Med romarji smo opazili poleg g. prireditelja Šinkovca še g. drž. in dež. poslanca Demšarja z gospo soprogo Leopol-dino in selškega župnika č. gosp. Rožnika. Romarji smo bili zelo zadovoljni.
—	Orožnih vaj leta 1908 ne bo? Na Dunaju se govori, da prihodnje leto ne bo orožnih vaj zaradi cesarjeve šestdesetlctnice.
—	C. kr. pletarna v Radovljici. Učenci, ki se hočejo udeležiti poduka na c. kr. ple-tarski šoli v Radovljici, naj priglase čim prej svoj vstop, da zamorejo pričeti s podukom koj z začetkom učne dobe 1. septembra t. 1. Pogoje za sprejem smo že objavili v vseh slovenskih listih; pripomnimo še, da je odbor poskrbel, da se učenci dostojno oskrbe in pre-liranijo, za kar jim bo plačati samo 20 do 24 mesečno. Starši, ki želite preskrbeti svojim sinovom dober obstanek za bodočnost, ne zamudite prilike in pošljite jih v to šolo. Stroške vam sin v kratkem času povrne z zaslužkom v pletarni. V pletarno se sprejmejo tudi v delo že izurjeni učenci. — Odbor c. kr. pletarne v Radovljici.
—	Pogorela sta v nedeljo, dne 18. t. m. dva velika kozolca, polna žita, posestniku Fr. Nagliču iz Kokrice pri Predosljah. Zažgal je neki slaboumen fant iz Šenčurja pri Kranju. Hotel je zažgati še nekaj druzega, a orožniki so ga prijeli in odpeljali v zapor v Kranj.
—	Oslepel vsled zdravilih krogljic. Neki 141etni deček je v Milanovičih našel škatljico zdravilnih krogljic, ki jo je gotovo izgubil zdravnik, ko je obiskaval bolnike. Misleč, da so bonboni, jih je otrok pojedel, drugi dan pa oslepel.
—	Ubil se ie v Beli Peči na Gorenjskem posestnik Edvard Dragan. Padel je v 60 m globok jarek.
—	Veselico z igro in petjem priredi dijaška zveza dne 25. t. m. na Suhi pri Kranju.
—	Žrtve dogodkov v Sv. Roku. Iz Go-spiča se brzojavlja, da ie 17. t. m. Pajo Br-kič že umrl, dva druga pa se borita s smrtjo.
—	Morilec kočljažev arttovan? Precej časa se že ni več govorilo o teh dveh umorih. Sedaj se pa iz privatnega vira zatrjuje, da je tržaška policija 19. t. m. aretovala pri sv. Jakoba nekega Kalabreža, ki je na sumu, da je on morilec kočijažev Prazn:ka in Mo-horoviča. Zatrjuje se, da je aretovani imel pri sebi uro in verižico, ki ju je neki kočijaž spoznal za last pokojnega Mohoroviča. Dalje se zatrjuje, da je pol;cija pri aretovanem našla tri revolverje. Ponavljamo, da se je to izvedelo iz privatnega vira, in sicer prepozno, da bi bilo možno prepričati se o resničnosti teh trditev.
—	Hrvaška operna pevka umirovljena.
Hrvatica in dvorna operna pevka dunajske opere gdč. Petru je radi bolezni stop;la v pokoj.
—	Morilec oproščen pred sodiščem. Pred zagrebškim sodiščem je bil v ponedeljek oproščen krojač Ivan Mcrkuša, ki je 4. julija t. I. umoril vsled revščine na njeno prošnjo svojo lastno ženo.
—	Mažarska sirovost napram Hrvatom. Na postaji Erdut je prišlo 19. t. m. do ostrega nastopa med osješkmii Sokoli in tamošnjimi mažarskimi uradniki. Zahtevali so Sokoli vozne listke v hrvaščini, a blagajnik kot Ma-žar jih ni razumel. Sokoli so zato odločno zahtevali, da mora na hrvašk:h železnicah znati hrvaški, uradnik pa je trdil, da morajo Hrvati znati mažarsko. Temu je odločno ugovarjal osješki mestni tajnik, češ, da mora biti ravno obratno; v tem hipu pa je priskočil železu:ški čuvaj in ga udaril s svetilko po obrazu, da ga je težko poškodoval. Pritožne knjige Hrvatom niso hoteli izročiti. Šele na kolodvoru v Dalju so mogli prijaviti slučaj.
—	Poboji med Srbi in Hrvati v Gospiču trajajo dalje. V Kubi je neki Srb zabodel nekega hrvaškega pometača. Hrvat ie takoj izdihnil.
—	Nezgoda vseučiliškega profesorja. 15.
t. m. sc jc v Belgradu po Terasiji, najživah-nejši ulici, izprehajal neki vseučiliški profesor. Kar stopi prcdenj mlada dama ter ga začne klofutati, kl čoč: »Hočeš li nedolžnost? Hočeš, tu jc!« Še par krepkih zaušnic in deklica izgine v množini, profesor pa zavije na dvorišče najbližnjc hiše —--
—	(i. dr. Alojzij Kraigher sc jc preselil iz Bovca na Goriškem kot praktični zdravnik v Sv. Trojico v Slovenskih goricah na Štajerskem, kjer ordinira v hiši g. Rcsinsky.
—	O vzroku nesreče v jeseniški tovarni
se nam piše: Jožef Kleindienst je šel po lestvici v tovarni Kranjske obrtniške družbe na Savi, da bi nekaj vijakov pri stroju pritrdil. Po dokončanem delu je plezal, mesto da bi šel po lestvi nazaj, po drugi strani, pri tem pa je prišel z električnim tokom v dotiko, kar je povzročilo, da je padel in se je pri tem tako poškodoval, da je kmalu nato izdihnil.
—	Sleparski agent. Heinrich Koscher, agent brez stalnega bivališča, že večkrat kaznovan radi goljufije, je prišel k Matevžu Zupančiču, posestniku in krčmarjn v Veliki Stari vasi, ter se mu je predstavil kot solastnik ptujske vinske tvrdke Kravajna, ter ga pregovoril, da je naročil za 137 K 76 h vina s plačilnim obrokom treh mesecev. A že čez 12 dni se je zopet oglasil pri njem ter mu začel praviti, da misli več vina nakupiti ter potrebuje denarja. Pripravil je Zupančiča do tega, da mu je splačal celo kupnino, katero je Koscher zase porabil. Tvrdka Kravanja je pa tožbenim potom od Zupančiča iztirjala 137 K 76 h, katere je ta v svoji dobri nadi že preje sleparju izročil. Osleparil je še 11 drugih strank za male svotice, kot predujeme za naročila esenc in ruma. Sedel bo zato 8 mesecev v ječi.
—	Koze na Dunaju se širijo. Od 20. na 21. t. m. je obolelo nanovo 10 oseb.
Cerkveni letopis.
Na Brezijah se bo slovesnost kronanja začela 1. dne septembra ob devetih dopolu-dne. Vršila se bo na prostem, torej se gnječe ni bati !Da bi bila procesija lepša, želimo in prosimo, da pridejo zastopstva društev in posebno Marijinih družb z zastavami, in da se udeleže vsaj bližnje župnije sprevoda s cerkvenimi banderi. Vsi p. i. preč. gg. dušne pastirje vljudno prosimo, da blagovolijo vernike na to slovesnost prihodnjo nedeljo opomniti. — Samostansko predstojništvo na Brezijah.
Štajerske nouiee.
š Shod slovenskih delavcev v Mariboru. V mali dvorani „Narodnega doma" v Mariboru se je vršil v soboto zvečer ob 8. uri javni dobro obiskani shod „Katol. izobraževalnega društva" v Studencih pri Mariboru. Predsednik gospod Leskovar je otvoril shod s pozdravom navzočim in je dal besedo g. drž. posl. dr. Korošecu, ki je razvijal vprašanje o delavskem varstvu s posebnim ozirom na zavarovanje za starost in onemoglost. Izjavil je, da bodo za opravičene zahteve delavcev tudi vsikdar vstopili kmetijski poslanci. Nato je govoril državni poslanec gospod J o s i p Gostinčar o programu kršč. soc. delavstva in priporočal delavstvu tesno združenje v obrambo svojih pravic.
š Umrla je Ana Radej, posestnikova soproga na Bregu pri Celju. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoludne.
š Celjski bataljon 87 pešpolka se je odpeljal 16. t. m. na cesarske vaje na Koroškem.
š Postajališče Šmartno pri Slovenjem Gradcu so otvorili 15. t. m. za osebni in tovorni promet.
š Ptujske občinske volitve se prično dne 26. septembra. Volivni imeniki so razpoloženi do 23. t. m.
š Utopljenka. Dne 17. t. m. so našli pod bregom Sv. Trojice mrtvo žensko truplo, katero je vrgla voda na kopno. Nesrečnica je bila neka F. Benko; morala je ležati že dolgo v vodi, ker jo je voda tako razjela, da so jo jedva spoznali. Pila je baje rada.
š Obsojeni „fajerberkari'4. Kakor smo že svojčas poročali, obnašali so se nekateri člani ptujskih ognjegascev ob priliki požara v Mihovcih pri svojem povratku skrajno surovo in izzivalno. G. B. Zafošnika, kateri jih je opozarjal na njih nedostojno obnašanje, so ti ljudje na najnedostojnejši način opsovali. Eden glavnih kričačev je bil trgovec G vi d on H6genwart, ki ima svojo trgovino v po-sojilniški hiši (I). Pri obravnavi v Ptuju, dne 5. t. m., bil je Hogenvvart radi razžaljenja časti obsojen na 20 K globe, oziroma 48 ur zapora in na plačilo vseh tožnih stroškov. Dne 13. t. m. pa je bil v isti zadevi obsojen gostilničar Friderik Stromayer nalOK globe, odnosno na 24 ur zapora in plačilo tožnih stroškov. Heul!
š Pasivna rezlstenca železničarjev. Minoli pondeljek je bil v Mariboru shod uradnikov Južne železnice. Predlagalo se je začeti pasivno rezistenco ob velikih vojaških vajah. Ta predlog je bil odklonjen, ker bode uspešnejše začeti rezistenco pozneje, ko sc bo začelo veliko glavno in nujno prevažanje blaga, ne pa oseb, kakor za časa manevrov.
KoroJke novice.
— Sneg je včeraj ztopet zapadel koroške planine.
k Zmrznila sta na Turah med snežnim viharjem krojaški mojster Kristijan Pichler in njegova žena.
k Požara. Iz Gospe Svete poročajo, da je zažgal nekdo ponoči od nedelje na ponedeljek hlev, ki ga ima v najemu neki Brenner. Požar so kmalu pogasili. A kmalu nato je začelo goreti poslopje Brennerjevo, ki je popolnoma zgorelo.
k Nemška zveza koroških kmečkih zadrug ima svoj redni občni zbor 3. septembra.
k Poklonltev cesarju v Celovcu.
Prvi večer, ko pride cesar ob cesarskih vajah v Celovec, prirede društva cesarju slavnostni izprevod.
k Umrl je v Celovcu 541etni trgovec Lieleg na srčni napaki.
k Samoumor. V Celovcu se je ustrelila tobačna delavka Stčffler. Zapustila je pismo, v katerem izjavlja, da je izgubila vse veselje do življenja.
k Deželnozborska volitev v Beljaku. Za deželnozborski beljaški mandat se borita danes 22. t. m. vsenemec Oton Stage, obrtniški kandidat in pa oficielni vse-nemški kandidat prof. dr. Hans Angerer.
Llubllonske novice.
J*" Vožne listke za posebni vlak na Jesenice prodaja od jutri popoldne dalje do sobote zvečer tudi gosp. Soukal, trafikant Pred škof jo. Vožnja do Jesenic in nazaj velja iz Ljubljane samo 2 K!
lj 27. pešpolka vojaški koncert, kateri se je vršil včeraj zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, je bil izvanredno dobro obiskan. Poleg častnikov tukajšnje garnizije, na čelu jim gcneralinajor Seibt, udeležilo se je tudi mnogo odličnega civilnega občinstva. Vojaška godba je pod vodstvom g. Dorflerja žela mnogo pohvale ter vstrajno izvajala svoj program.
lj Kako se dela z rezervisti 17. pešpolka.
V času napornih vaj in tifusa dobijo rezervisti 17. pešpolka vsak dan sledečo hrano: Zjutraj pol litra vode, nekoliko pobarvane s kavitio konzervo; opoldan 7 dekagramov mesa. mesto 25 dekagramov, pol litra juhe, na kateri plavajo tri rižna zrnca; zvečer pa zopet pol litra vode, imenovane kava. Za zdravje ob času tifusove epidemije pa skrbe tako-le: V cukrarni. kjer so nameščeni rezervisti, so stranišča taka, da jc človeka groza, — smrdi notri v kuhinje, poleg katerih so stranišča, neposredno dotikajoč se jih, nameščena. Čuda, da tu ne izbruhne kolera, kaj še logar! Mesto da bi pa poklicani krogi gledali na sanitetne razmere, pa preiskujejo stotniki, ali imajo rezervisti zaponke pri ovratnikih prišite po predpisih! Vojaški krogi čisto dobro vedo, kako strogi in natančni so predpisi glede na zadostno hrano in kvantiteto; nihče ne zahteva, da bi vojaki imeli v vojašnici pojedine, toda vsaj to naj sc izvrši, kar je naredbenim potom določeno. Časi, kjer se je preiskovalo, ali se gumbi na čepici dovolj svetijo, so minuli. Vojaštvo je tu, da izvojuje vojske, ne pa za zabavo častništvu! Armada je ljudska in mora vedno bolj ljudska postati. Zato pa treba skrbeti za zdravje moštva ravnotako, kakor za zdravje polkovnikovo.
lj Razmere v barakah tukajšnjega domobranskega polka so grozne. V nizkem zaduh-leni prostoru je natlačenih po 80 mož — po dva moža na eni slamnici. Nekaj vojakov se je v teh barakah že onesvestilo. Ali se na ta način hoče pripraviti nova epidemija?
lj Kako skrbijo za rezerviste. Vedno lepše stvari se čujejo o tem. Izvedelo se je med drugim na primer, da rezervisti 27. pešpolka spijo po dva v eni postelji. Izvrstno sredstvo proti boleznim! Ce sc nc varamo, utegnejo letošnje velike vaje zahtevati, kakor po navadi, tudi zdaj nekaj žrtev. Celi stvari bomo posvetili posebno pozornost. Naj se nas o vseh stvareh obvešča, da izročimo potem gradivo poslancem.
lj Živahna selitev. V tretji selilni dobi je bilo v Ljubljani nenavadno živahno. PreselMo sc je namreč v celem 506 strank z nad 1500 glavami. Iz Ljubljane se ie izselilo 17 rodbin, povečini uradniških, ki so bile deloma prestavljene v druge kraje, deloma pa upokojene, dočim ie prišlo nanovo stanovat v Ljubljano 26 družin. V novozgrajenih hišah so lepa zračna in zdrava stanovanja povečini — kjer najemnina ni pretirana, že skoro vsa oddana.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem priredi danes zvečer na dermatologičnem oddelku deželne bolnice izvanredno mesečno zborovanje. Sedanji nadomestni voditelj oddelka, sekundarij dr. M. Rus, pokazal bode slučaj smrkavosti, ki .ie bil sprejet na oddelek, dočim bode prosektor dr. J. Plečnik demonstriral bakterijologične preparate in kulture bacila smrkavosti. — Smrkavost jc zelo redka in zelo nevarna, ponavadi smrtonosna kužna bolezen, ki od smrkave živine, osobito od konj, prehaja tudi na človeka. Ker se sedaj v nekaterih krajih Kranjske pri konjih pojavlja smrkavost, treba je tako pri opravljanju konj, kakor pri snaženju hlevov posebne pazljivosti. Glavni vir okužbe so izločila ugnid, ki se napravljajo v nosu in po koži smrkavih živali. Ta izločila pridejo ali sveža pri snaženju konj, ali pa izsušena in pomešana mej stel.io in prah v hlevu na kako rano ali razpoklino človeške kože in povzročijo tako smrtno okužbo.
Ij Lepa prijatelja sta delavca. Franc Roje in Josip Žagar, oba v delu v Šiški. Včeraj proti večeru sta sc v neki gostMni na Tržaški cesti napila in sta se potem grede domov v Latcrmannovcni drevoredu sprla. Žagar je potegnil nož iu sunil ž njim Rojca v glavo tako. da je padel in so morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bohršnico.
lj Znanega postopača iz Mestnega loga Lovra Muho je včeraj policija zopet prijela, ker jc prodajal svojo pijanost po Dunajski cesti. Ker je Muha tudi vojaški begun, so ga izročili vojaški oblasti.
lj Prijeta prisiljenca. V Železni Kaplji jc orožništvo prijelo prisiljenca Jožefa Friderika Kopperja, ki je dne 6. t. m. pobegnil skupno
Prva domača slovenska pivovarna 6. Aueijevih d@cl£čew
Ustanovljen« let« 1854.	v LJubljani, Ufolfove ulice Stev. 12
Štev. telefona 2{®a
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izbor
2469 IW~9«
■bb s« ■-«* ■■ « 1» K	v Hodcib in steklenica
s prisiljencem Jurijem Bluinbergerjem. Kop-per se je izdajal za Martina Mosslacherja in Josipa Marescha in ker mu tega niso verjeli, je povedal pravo ime in da je pred begom ukradel delavcu Ivanu Mussiniju civilni suknjič in bilježnik. Blumbergerja so prijeli v Lincu.
lj Vojaški vlaki vozijo, v kolikor ne bo eventualnih prememb, po naslednjem redu: Dne 20. t. m. se je peljalo skozi Ljubljano ob 4. uri popoldne v Kranj nekaj moštva 5. domobranskega polka iz Pulia, istega dne ob 7. uri 35 minut se je odpeljalo na Javornik 310 rezervistov 7. lovskega bataljona, 21. ob 12. uri 48 minut se je pripeljalo iz Gradca v Ljubljano moštvo 27. pešpolka, 22. ob 10. uri 48 minut dopoldne se je peljal skozi Ljubljano na Rakek k streljanju 87. pešpolk, 23. se popelje iz Maribora 47. pešpolk. popoldne ob 4. uri se odpelje iz Ljubljane v Gradec 1337 rezervnikov 17. pešpolka, 27. se pripelje iz Maribora 5. dragonski polk, dne 30. pa se pelje skozi Ljubljano v Kranj 15. piionirski bataljon.
Razne strni
Dr. Lueger v Briksuu. Zdravstveno stanje dr. Lueggrjevo v Briksnu se ne izpremi-nja. Dunajski župan je ležal ponovno že več časa v nezavesti. V četrtek ali petek obišče dr. Luegerja zgornjeavstrijski deželni glavar dr. Ebenhoch. Dr. Lueger se je nameraval povrniti v soboto na Dunaj, a je ta načrt opustil. —
20 morilcev aretiranih. Zaprli so v Chi-cagu 20 nevarnih morilcev, ki so vzdržavali v Chicagu bombno tvornico in povzročili mnogo umorov in nasilnosti v Newyorku in Clii-cagu. Zaprti morilci so Armenci, ki so nameravali, da umore tudi sultana.
Napad na brzovlak. Ponoči, dne 20. t. ni. je razpočila dinamitna patrona 15 korakov pred mostom dve postaji za Bukareštom, ko je vozil čez brzovlak Bukarešt-Dunaj. Sreča je bila, da je razbil zračni pritisk le nekaj šip in da je razpočil dinamit v zemljo. Raztrgan je bil tir pol metra. Ni še dolgo, ko je bil napaden brzovlak Bukarešt-Dunaj.
Brez sledu je izginilo v Berolinu pet žena in deklic.
TelefonsKa In brzolm poročili
SLOV. KRŠC. SOCIALNA ZVEZA ZA GORIŠKO.
Gorica. 22. avgusta. Danes se je ustanovila »Slovenska krščansko-socalna zveza« za Goriško. Predsednik ie dr. Breceli.
SLOVENSKA ZMAGA.
Radgona. 22. avgusta. Pri volitvi v okrajni zastop so Slovenci sijajno zmagali.
ENCIKLIKA SV. OČETA.
R i m, 22. avgusta. Sv. oče izda v kratkem velevažno encikliko, ki bo dosedaj najvažnejše delo Pija X. Enciklika se bo pečala v prvi vrsti z duhovsko učno oblastjo in z vedo.
DR. LUEGER.
Dunaj, 22. avgusta. »Frenidenblatt« je vprašal v Briksenu, kako je dr. Luegerju. List je dobil odgovor, da se je zdravje dr. Luegerju izboljšalo.
tiORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Gorica, 22. avgusta. Poroča se, da se bo zasedanje goriškega deželnega zbora otvo-rilo v prvi polovici septembra.
BARON BECK V VIDMU.
Vide m, 2. avgusta. Semkaj je dospel na avtomobilu avstrijski ministrski predsednik Beck z ženo. Obiskal ga je namestnik netia-vzočega prefekta. g. Nicolotti. Beck je danes odpotoval v Benetke.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 22. avgusta. Cešk: deželni zbor bo sklican na dan 12. septembra. Kol ko časa bo trajal, je odvisno od razvoja obravnav.
MEDNARODNI SOCIALNODEMOKRAŠKI KONGRES V STUTTGARTU. o
Stuttgart, 22. avgusta. Vojaška sek-c ja se še sedaj ni mogla odločiti za nobeno resolucijo. V debato ie posegel tudi dr. Adler, ki je bran'l zmerno stališče Beblovo. On je za antimil tarizcm potom izobrazbe ljudstva. Kouečno se izvoli posebni pododbor, v katerega se zvoli iz vsake države dva social sta, da dodobra prouči antimil taristično vprašanje. — II. sekcija je glede na razmerje med strokovno organizacijo in stranko sprejela
0 rt	Cas opazovanja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celzija	VetroTi	Neb.	■gs ► iS
21	9. zveč.	740 3	11-7	sl. jvzh.	jasno	2C-8
22	7. zjutr. 2. pop.	40 H 40'i	81 18 4	sl. jug. sl szah.	megla del jasno	
dolgovezno resolucijo v smislu predlagane. (Glej naše poročilo.) Za poročevalca je ilzvo-Ijen Avstrijec Beer. — V IV. sekciji glede na naseljevanje tuj h delavskih moči se je sprejela resolucija Ellenbognova, ki je jako previdno sestavljena po načelu: »VVasche mir den Pelz und mache mich nicht nass!« — V plenarn* seji brani van Kol kolonialno politiko. Anglež Ouelch imenuje zastopnike velevlasti na liaaški mirovni konferenci »morivce in tatove«. Predsednik Singer zaradtega prekine zborovanje in po zopetni otvoritvi graja Ouelcha. Bernstein se zavzame za kolonije. Seja se jutri nadaljuje.
ROMANJA V RIM.
Rim, 22. avgusta. Svefr; oče je preklical svojo izjavo, naj se romanja v Rim za časa njegovega jubileja radi protikatoliških izgredov opuste.
RUSKA NAROČILA.
London, 22. avgusta. Rusija naroči na Angleškem za sedem milijonov funtov šter-lingov novih ladij.
NEMŠKA CESARICA PONESREČILA.
W i Hi e 1 m s h o h e , 22. avgusta. Nemška cesarica je spodrsnila na mokri poti. Cesarica si je poškodovala ž lo na levi nogi.
SESTANKI MINISTROV.
Severnik, 22. avgusta. Tittoni je došel sem in je bil prisrčno sprejet od avstro-ogr-skega zunanjega ministra Aerenthala in od italijanskega poslanika.
DOGODKI V MAROKU.
Pariz. 2. avgusta. Ministrski svet je sklenil, da pošlje v Maroko nova po.iačenja. Španska vlada ne pošlje v Maroko nobenih novih čet več, ker stoji na stališču, da ima španski oddelek v Casablanci le nalogo varovati ondi mir.
Pariz, 22. avgusta. Španski poslanik se ie pritožil pri francoski vladi radi pisanja nekaterih francoskih listov o vedenju španskih čet v Casablanci.
ANGLEŠKI KRALJ V BEROLINU.
Pariz, 22. avgusta. »Matin« poroča, da angleška kraljeva dvojica prihodnje leto ofici-jelno obišče Berolin.
KOLERA NA RUSKEM POLJSKEM.
Lvov, 22. avgusta. Kolera je izbruhnila tudi v Grodnem in Brest-Litovskem. Gališko namestništvo bo izdalo potrebne saniterne odredbe.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Za vse obilne dokaae iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskrenoljubljenega dobrega soproga ozir. očeta, brata in strica, gospoda
{g Josipa Kaulia
čuvaja kranjske hranilnice
kot tudi za krasne darovane vence in udeltžbo pri pogrtbu izrekam v svojem imenu kot tudi v imenu otrok in vseh ostalin sorodnikov izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. Pc-sebe se še zahvaljujemo gospodu predsedniku i a gospocom uradnikom Kranjske hranilnice za čas\no spremstvo pokojnika k zadnjemu počitku
Ljubljara, 21. avgusta 19 7.
Helena Kavka
Ueč dijakov
j se sprejme na stanovanje in hraro pri ; Ani Merje&ič, Krojaške ulice St. I (Liub-j ljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna, j Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—3
J -
Boljši obrtnik z nekaj denarja se želi seznaniti z gospico v starosti ne nad 38 let v svrho
takojšnje ženiti
in k prevzetju lepega posestva z vpeljano trgovino blizo Ljubljane, katera bi imela veselje do gospodinjstva in vsaj 4000 K dote. Vdove niso izključene. Le resne ponudbe do 1. septembra t 1. pod šifro t Gotova sreča'. is&7 2 1
Puch Motor 3iH.P.
pepelnema nei> letošnji medel, 1 cilinder, za nizl^e ceno preda. Izue io egleda 5e v trgeuini prana Čudne 1858 u prelerneuil5 u!ical> 3-3
Ze lo dobro vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12-20.000 fl. Ponudbe pod „Priložnost 2 2 4" na upravo „Slovencau. 1838 5
-VINO-
Iv. Zechner v Brežicah
štev. 30 prodaja svoja vina s sromeljskih goric, ru-deče po 22 in 23, belo po 23 in 24 kr. liter. Kupci naj se izvolijo sami potruditi k poskušnji, ker se vzorci ne pošiljajo. 1444 6—5
Zelo lepi mladi
V ■ V
p resici
se prodajo pri oskrb-ništvu Elizabetne otroške 1868 2-1 bolniščnice v Ljubljani.
Sredica včerajšnja temp. 12-9°, norm. 18 3'.
Zahvala, ^o
Povodom smrti nepozabnega gospoda župnika e'c.
Matije Prijatelja
izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti pa mil. stolnemu proštu J. Sajovicu, velečast. dekanu Frančišku Schweigerju, za krasne besede, vsem duhovnim so-— bratom, c. kr. okraj, glavarju Ste-
__fanu Lapajnetu, g. davkarju Dom.
Dereaniju, kontrolorju Emilu Fin-gerju. darovalcem krasnih vencev, Marijinim družbam, domačemu gasilnemu društvu, gg. pevcem pod vodstvom g. nadučitelja Frana Ver-biča za ginljivo pelje pred župniščem in ob grobu in vsem drugim po-grebcem.
Slavina, 21. avgusta 1907.
Alojzij Wester
k?plan.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javili, da sem si nabavil najnovejši	,(4( 24-5
voz za prevažanje pohištva
teporočpam za selitve in razne druge vožnje cpe0nanhainižiih
Konečno priporočam TjT>prn flrpn ITI rlTV ter beležim
svojo zalogo piDiliU^d 111 U.1 V velespoštovanjem
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulice.
: v Spljeiu« s
Delniška glavnic?u 1 1 K 2.000.000. s i
UoHijansItci Kreditno Mm u UaMlnni, »ms m stev. z:::
obrestuje
vloge n« knjižice in w tekočem računu od dne vloge do /51 O
— ---—-=	-	dnevsdig« po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe 2 omenjeno za-
v^aco Trigl»v« po kron 500"-, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica 3 w Cebvcy» s
1 Rez&rvni fond t 1 t j & 200.000. i 3 i