^Sr^^^B^BSC f 11 iJ^OB ' ishaja vsak das mam	
MdeU Is praaslkov.	
Limed oally azoopt Sun-	
days asd Holidays.	1
	
v
'( i
TA
LETO—year xx.
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uredniški in opravalškl
prostori t NIT 8 Lewodale An.
Off le* of PuhlloeUon. 4M7 South Lowndolo An Telephone. Rockwell «904
Juuur u. ui«. ml Um mUMm >A«<«< Com>— ot tUnk I. lit».
TRIJE MARCI za cooukevo DIPLOMACIJO
Zadale ao jih Kitajefra, Nika ragva in Francija. — Tajnik Kellogg ae jezi. — Pa ni od pomoči proti jezi.
Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je bil razočaran, kQ ni prejel odgovora od vojskujočih strank v kitajski državljanski vojni, na njegov predlog, da naj se mednarodno našel išče v Sangaju vojaško ne zasede. Odklonjen je bil kot odrešenik Nikaragve, tretji u-darec je pa prišel od Francije. Prestiž njegovega državnega departmenta se je zelo . znižal. Tajnik Kellogg se jezi. Administracija daje znamenja od sebe, po katerih je soditi, da skuša rešiti položaj na ta način, ds kar zaseže celo Nikaragvo. Kellogg ne mara odgovoriti ničesar na te govorice o zaseženju Nikaragve, pa tudi ne reče, da so te govori neresnične.
Tak je položaj. Zagovornike sporazuma v latinski Ameriki dela nervozne, v Franciji so bili odklonjeni Coolidge vi predlogi za obdržavanje konference v Ženevi za znižanje oboroževanja na morju, v Kitaju je pa nevarnost, da armade kantonske vlade zasedejo Šangaj. Coolidgeva diplomacija lahko napreduje samo v eni smeri in to je v Ni-karagvi s pomočjo ameriških topov.
Bela hiša nič ne prikriva, da je bil Coolidge iznenaden, da je Francija odklonila prisostvovati konferenci zs znižanje Šte
ljač, kajti ta poteza je bila izigrana v interesu anglo-fašistov-ske kombinacije v Sredozemskem morju.- Administrscijs je računala, da bo Francija zelo pre vidno ravnala, preden pristane na znižanje oboroževanja na morju. Coolidge, Mellon in Kellogg »o mislili, da ae bo Frsncija saj udeležila konference in skozi vs* poletje razgovarjala o znižanju oboroževanja na morju. Ako bi se to zgsdilo, bi administracija prišla na glas kot zagovornica miru ob času, ko bi njena politika ogroževala Centralno Ameriko in Mehiko. Zdaj so pa Francozi mirno odgovorili, da se oni razgovarjajo o svetovnih problemih le v ligi narodov, v kateri imajo vse vlade, velike in majhne, enake pravice. Svoboda govora je v ligi farsa, in Coolidge občuti, da je Pariz izigral majhno politično potezo. Ta izteza je vzela Ameriki Wood row Wilsonove fraze, pokazala je .Washington v vlogi velikega političnega zabavljača in seveda tudi v vlogi mednarodnega fiiloks.
line 16. februsrjs so priče pred senatnim odsekom ¿a tu-jezemske zadeve, pričale v pri-1 ' shipsteadove resolucije. Ta resoluciji prepoveduje zvezni vla<ii sankcijonirsti kakšno kon-«tsijo, ki si jo ameriški vlagatelji pridobe v Uijezemstvu, ali J(> podkrepiti s svojim vplivom. Jose Miguel Bijarmo, zastopnik mehiške trgovske zbornice, je Rjavil, da ameriški vlagatelji nastopajo v Mehiki kot člani su-f*'rljornegs plemens, kstere •'pira vojaška sila Združenih Ur/»v. Povdaril je, da delajo v mednarodnih stikih na '"»¿in, da izjavljajo, ds ao vlo-*i!l f»ntsatične vsote v avojs lK"ljetja, daslrsvno so njih J* ki so jih naložili, v reanici ze-h majhne.
Velike vaoteyn katerih trdijo, (ih iih vložij^r podjejU, po->1«>je ie v njm "upih na bodoče Profit^.
Naglssil je, ds vse vsote. ki i'* Američani vložili v olj-l"'«estvu. znesejo le $«24,-
Mezdna pogajanja rudarjev v zastoju
Pogajalci ao si vzeli dva dni počitnic. Pododsekova seja v petek je bila brez uspeha. Baroni premoga nočejo odnehati.
Miami, Florida, 19. febr. — Zastopniki rudarjev in baronov premoga, ki se tukaj skušajo pogajati za novo pogodbo, so Bi v petek zvečer vzeli dva dni počitnic. Danes in jutri ne bo seje. S tem upajo, da se morda poleže napetost prvih petih dni mezdne konference.
Pododsek obeh strank, ki je včeraj zboroval, ni dosegel ničesar. Rudarski odborniki vztrajajo, da ne sme biti mezdne redukcije; vztrajajo tudi, da rudarji nikakor ne sprejmejo ko-
miaije za reguliranje mezde, uključivši posredovalce, ki jih usiljujejo baroni premoga.
Na drugi strani pravijo operatorji, da ne obnove več stare jacksonvillske mezdne lestvice iz leta 1924, ki določa $7.50 dnevne mezde in $1.05 od tone. Operstorji zahtevajo 1 "continuous contract", to je lestvico, ki bo lahko konkurirala z mezdami, katere plačujejo premogovniški magnatje neorganiziranim rudarjem v West Virgi-niji in Kentucky ju. To lestvico naj bi po razmerah uravnavala poaebna komisija.
Nobena stranka še ni pokazala najmanjše volje za kompromis. Pogajanja so v popolnem zastoju.
Britski toriji doživeli poraz aa sodišču
Delavski stranki so hoteli odvzeti finančna sredstva. -— Pa so pogoreli s svojo srčno željo.
London, Anglija. — Britako delavstvo je izvojevalo veliko zmago v tožbi, ki je bila vložena namenom, da se prepreči pobiranje prispevkov od unij za podpiranje delavske stranke. Dnevnik "Daily Mail" in drugi nazadnjaški listi so zbrali prispevke, da najamejo "strokovno organiziranega" delavca, ki vloži tožbo in tako prepreči, da njegova unija ne bo več dajala njegovih centov delavski stranki.
Ko je Mi denar nabran, se je vila lahkih KVRarJeV in potapttKmaJu naiel tak delavec, ki je
služil nazsdnjakom za orodje proti svojim lastnim interesom. Tožba je bila vložena in odvetniki so zahtevali sodnijsko prepoved, ki naj bi prepovedala u-ntji podpirati delavsko stranko. Britski kapitalisti namreč čutijo, da moč delavske stranke narašča od zadnje rudarske stavke. In tako so se vsi nazadnja-ki zakleli, da morajo delavsko stranko pohabiti, kar najlaglje store, ake ji odvzamejo finančna sredstva.
Dasiravno je bil sodnik nasproten delavstvu, vseeno je bil nepristranski v legalnih vprašanjih, kar bi se mogoče ne zgodilo v kateri drugi deželi. Na-' glasil je, da bi bilo težko dokazati, kateri stroški so samo strokovni in kateri politični. Dalje je izjavil, da sodišče nI mesto,« na katerem se rešujejo taka delikatna vprašanja, kajti po njegovem zakon določa, da o takih vprašanjih odločajo same delsvske organizacije.
Neki vladni uradnik je že preje odloČil v prilog unije in aod-nik je vrgel zadevo s «odnijske-ga koledarja.
Dva vojaika letalca psdls v morje.
Mitchell Field, N. Y. - Dvs vojaška letalca sta v petek za-blodila v megli na poletu iz Mitchell Fielda na Langley Field, Va., nad morje in nsjbrž nsšls smrt v vslovih. Kos eroplana je voda vrgla na suho._
Prad okupacijo Nlka-ragva
Vse kaže, da srednjeameriško republiko zadene fcrtfi usoda kakor Haiti.
4 Washington, D. C„ 19. febr.— Pol uradna poročila se glaae, da je Coolidgeva administracija sklenila okupirati Nikaragvo s pomorščaki. Adminiatracija ne upa več, da bi mogla pomiriti nikaragviške atranke, ki ao zapletene v civilno vojno. Liberalci, ki povsod zmagajo, kjer uds-rijo po konservativcih, nočejo nič slišati o miru; oni zahtovajo, da se Diaz popolnoma umakne in prepuati vlado njim. Diaz, prepuščen sam sebi, bi biL-oUmiai-ran v eifem dnevu. Ameriška vlsds ps hoče obdržsti Diaza za Vsako ceno, zsto je zaključiis, da zlomi liberalno vatajo tudi z o-rožjem, če bo treba. . Iz tegs sledi, ds prihsjs konec neodvisnosti Nikaragve. Deželica pride pod protektorat Združenih držav za deset in morda dvajset let. Doleti jo ista usoda kakor otočansko republiko Haiti in San Domingo. Amerika pa o-bogati za novo kolonijo.
Danea poročajo iz Manague, da "Nikaragvičani sami proaijo, naj atric Sam prevzame vlado v Nikaragvi in jih reši večnih civilnih konfliktov." Poročevalec seveda ne pove, kdo so ti "Nikaragvičani." Ne pove tudi tega, da "večnih civilnih konfliktov" tam ne bi bilo, če ae ne bi a-meriški bankirji s poifiočjo oboroženih Sil Združenih držav vtikali v sotranje zadeve Nikaragve in Uailjevali ljudstvu tiranov, ki jih Nikaragvanci ne marajo.
Cjtfcifo. IU., pondcljek 21. februirji (Feb. 21), 1927.
provided for ja aooOos lit». Art of Pot, t. IttT. aatkeriaed oa Jaso 14, ISIS.
Subscript to* !& Turi?
STE V,—NUMBER 43
RADIO - POSTAJi MILMJfUSKIH SOCIALISTOV
fl Generalna stavka v šan-gaju proti Angležem
Pogajanja v U namen so pričela. — Na poaadbo jim je postaja sa trldpset tisoč dolarjev.	i
Milwaukee, Wis. — Socialisti-čna strsnks uvažuje zgradbo radio-poataje. Stranki je na ponudbo poatajs za $30,000.
Victor L. Borger, socialistični kongresnik in član socialistične eksekutive je bil pred kratkem v Chicagu in ai je ogledal postajo Cikaške delavske federacije. O stvari se je do dobra izgovoril z Ed Nockelsem, tajnikom Cikaške delavake federacije in inženirjem L. J. Leshom in tako dobil vae potrebne Informacije.
Coolidgeva administracija ima v načrtu, da pomete s polovico vaeh radio-posta j. Posledica te želje fcdminlatracije pa je, da ai delavske strokovne in politične organizacije prizadevajo zgraditi svoje radio-i>o-%taje, dokler zrak ni postal izključna lastnins privatnih interesov.	, ' i
Kdor ni slep,. Ishko vidi, kako se vsi zagovorniki privatnih interesov trudijo preprečiti» da ae ljudstvo posluži radija za razširjenje prave politično in go-spodarske izobrazbe v svojo laatno korist. fi
kot
Cenzura ns "Akaodalne vesti" pomnožile rszporoke v
Angliji.
1/ondon, 19. febr. — legalni krogi v Angliji ao mnenja, da je novi zakon, ki je bil lani sprejet in ki prepoveduje objavljanje detajlov ločitvenih tožb v čaaopisih, povzročil, ds ae ločitve množe. Stranke, ki ao se prej bsle škandala, ae zdaj brez akrbi tožijo za ločitev. Samo v I>on-donu jt zdaj 200 ločitvenih slučajev pred sodiščih.
NaprovMai voznik ak-
ti mrtvih
vsAAfi Pias*.
hsrjev in
000,060 ne ps $600,000,000 poroča Moody jev manual. Tajnik Kellogg je poslal sena-imenaonih smerišktJn4>mb podjetnikov v Mehiki, o ksterih
prsvi Norriaevs	y	^ MlUkt
New Orlesnrf, I*. — Število mrtvih valed tornada, ki je div-
se prodlože aenatu. Na^nl -'^^	'
elementi v -natu u^jo, <to I*.£	Akoda znaša
rabijo ts imenik oljnih špeku-^^
lan tov in doksžejo ljudstvu ko smerišks zunanjs politiks fsvorizirs pest interesov, ki se ne ozirsjo ns postsve. Napred-ni element se boji, ds ae Cool-idge-Mellon-Kelloggova Jezs o-brne proti Mehiki, ko prenehs kongresno zborovanje dne 4. marca.
Kanaa* City, Ki^ns. — Snežni vihar in plazovi ns za padu so usmrtili šest oo*č> zadnji teden.
Loa Angde*. Cal. — PovodenJ v južni Kaliforniji je pojenjala. Skoda se ceni na dva in pol milijona dolarjev In utonilo je 23 oaeb.
Obtožen je bil uboja. — Dovoljeno mu je pa bilo Izpreme-niti zagovor. —- Zsdevs Helene Prftblleve proti Msriji Ost er m snov i.
Chlshelm, Minn. — Pred |>o-rotniki je atal John Pryatel, mladenič iz tega mesta na obtožbo ubojs. Pryatel je bil obtožen, da js vozil avto< ki js do smrti povozil Joseph Austins, bivšegs županu v Chisholmu. Nesreče se je zgodils lsni v jeseni v Chisholmu. Mlsdenič ni imel denirjs, da si najame zagovornika in aodišče Je imenovalo njegovim zagovornikom John Naughtona.
Obravsava je pričela pred porotniki. Zaslišane so bile tri priče, ko Je bilo mladeniču dovoljeno, da Je izpremenil svoj zagovor na obtožbo, da je vozil brezobzirno. Sodnik Fealer ga je na to obsodil ns devetdeset dni zs-pors.
Helens Prlbel toži Marijo O-stermanovo in Slovensko zavaro-vsi no družbo za 850 dolsrjev, češ, ds gre ts denar nji, ker ga ji Je njen aoprog Tony Prlbel chisholmski rudar, zspuatll nji, ko je umri pred tremi leti. Prva žens as aklicujc na dezortarijt in da je odpotovala iz Chiaholms v U Seile, lil., leta 1910. Tu jt segel odvetnik obtožene vmes in j«» trdil, ds se je omožlls z Mike Fsbisnom leta 1914, ne ds bi I-mela f>ostavno ločitev od svojega prvega moža Medtem ae Je pa Prlbel poročil z Os term a nov r leta 1922 in ko Je umrl, JI Je zs-jmwttt TSvaroveTninorZdaj prvs žens trdi, ds je bils legalna tena In da zavsrovsJna družba nI imela pravice izpla^sti posmrtnim njegovi drugI ženi. Odvetnika v tej pravdi ata Thomaa Mtrizich iz Hibblnga, C. C. Anderem it Hlbblngs. Chsrl*« Wsggsnsteln iz Chiaholma In I. Ilurtia iz l)u-lutha.
Pravda obet* poststi zanimiva zaradi ispletrnostl dogodkov.
NABOCfTE M KNJIGO "Imarlškl tlavaanT1
Vsi kitajski delivci v velikem pristiniščnem mestu so prenehili s delom u toliko ¿isi, dokler so tim so-vrižne domsče čete in dokler Angleži izkrcivijo vojiftke čete ni suho. Ljudski irmidi prodlri proti dingiju.
Sangaj, 20. febr. — šangaj-sks policija poskušs zlomiti ge-nerslno stavko z nsjgršim terorjem. Genersl Li. v službi maršala SunčuSngfanga, jo danea ukazal ° na meatu obglavitl plkete in revolucijonsrne agitatorje. Kuomintagovci poročajo, da je policija že obglavila 90 delavcev. Policija je prijels stav-kar je in jim ns mestu odsekpla glsve z oetrimi meči brez vaškega procesa. Dvajaot plketov jo bilo obglsvljsnih na cesti v bližini francoake koncesije.
ftangaj, 20. febr. ~ Iz Hsn-kova poročajo, da je bila tamkaj danea podplaana prva mlrova pogodba med kitajsko revoluci-jonarno vlado in Veliko Britanijo. Tukajšnji kuomintangovci slavijo podpis kot prvo diploma-tično zmago ljudako vlade.
Sangaj, 20. fcbV. — Generalna stavka trsja drugi dan.. 0-krog 100,000 delavcev Je odložilo orodje v proslavo zmage kas-tonskih čot, v protestu proti izkrcavanju inozemskih čet v Sangaju, obenem pa zahtevajo svobodo atavke, avobodo tiska in govora, osemurnik, delopust ob nodeljsh in praznikih, enako mezdo za delavke kot za delavce, odškodnino za induitrljs-¿ke bolezni in smrtne nezgode pri dolu in brezplačno zdravniško pomoč.'
Sangaj, 1». febr. — Centralna delavska unija v Sangaju je včeraj pozvala vae organizirane dt-Isvce na generalni štrajk, ki ima trajati toliko čaaa, dokler ao v mestu nahajajo aovražne Sun-čuangfangove čete, ki ao poražene pribežale aem iz province Cekiang, in dokler Angleži In sploh vsi tujci ne urftaknojo svojega vojaštva nazaj na ladje. Stavka je proteat kitajskega de-
Koagrot sprojoi zakon zvazH kontrola radia
Coolidge gs gotovo podpiše. Pet komissrjev bo kontrollrslo nove rsdio-cone.
Wsshlngton. D. C. — Senat je v petek odobril kompromiMno predlogo o zvezni kontroli radia, Predloga gro zdaj k predsedniku v |H>dpis. To Je prvi zakon te vrste v Združenih držsvah rs reguliranje radio-postaj. Po zakonu, kot je aprajet, imenuje predsednik |Mtt komisarjev, ki bodo nadzoroviai razširJeVanj« radio-programov i)o conah. V»a Ježela se razdeli v pet con in vsak komisar bo v svoji, coni določeval valovno dolžino In dajal .icence oddajnim postajam.
Diplomatska vezi s Turčijo upe-stavljene.
Angora, Turčija, 19. febr. — Turšks republika in Združene Jržsve sta upostavili diplomatske stike kljub temu, da je ameriški senat zavrgel ratifikacijo amerMko>iuriks psgodbs. Pod-sdmiral Hristol, ameriški komi-esr, je lenlpisal novo trgovsko isigodbo a turško vlado. Pred««!* nik Kemal zdaj pr/Alje poalartika v Waahingt4>n.
lSvatva proti domačim in .tujim ¿atiralcem.
Odziv na štrajk je bil stoodstoten. Clm je' bil izdan poziv, ao takoj val kitajski delavci pustili delo na pošti, tramvaju in avtobusih; prenehali i delom ao tudi delavci v* tekstilnih in drugih tovarnah, ki ao Še obratovale.
Generalna stavka je naredila v Sangaju veliko konfuzljo. Vea promet v mestu je bil namah pa-rsllzlran; prizadeta je tudi mednarodna kolonija. Angleži se pripravljajo na operiranjo avtobusov z vojaštvom, j
Sangaj, 19, febr. — Poražena armada maršala Sunčuangfan-ga je na divjem begu proti Sangaju, kjer upa najti zavetje pot topivl inozemskih bojnih ladij. Danes je prišlo a trsns-portom Iz Ningpoja prvih 600 beguncev, ki ao ae utaborlll v bližini meaU.
Poražene čete ao pred begom iz Hangčova oplenile dober del domačinakega meata in zapalUe hiše. ,
Sunčuangfang, ki ae nahaja v Nankingu, 300 milj aeverno od ftangljs, zaklinja avojo tukaj-šnl^DodpovelJnike, naj akušsjo orfllnlzirstl obrambo Ssngajs kakih 60 milj od mesta prod pro-dirsjočlml zmagovitimi revolu-čljonsrjl. Nsjbrž pS ne bo nič « obrambo. Poražena armsds js tako demoralizirana, da je aploh nesposobna za nadaljni boj.
Angleži in drugI inozemci v Sangaju nimajo več upsnjs, da Sangaj uids okupaciji po kan-tonaklh četah.
Ameriški poveljnik bojnih ladij je priprsvil uksz zs izkrcanje pomorščakov ns auho ob prvem znamenju krvsvsgs kon-flikts v mestu,
Brozpaaolal akN io-ao, pol otrok in
AVSTRALSKI EKSPERIMENT 0RII2. MEZDE
S temi mezdami je pričele eksperimentirati delavaks vlada
v New South Walesu.
Sydney, Avstralija. — Delav-ska vlada v New South Walesu Je pričels eHaperimentlrati s drušinako mesdo. Doadaj Je bila mezda določena na $20.16 na teden zs oženjenega delavca, ženo in dvs otroka. To Je bila temeljna mezda.
Vladale pa zdaj kot temeljno mesdo zs aamskegs delavca In nženjenoga brez otrok določila $20.16 na teden. Delavec, kf lms ženo in otroke, bo pa prejemal na teden za vaakega otroka po $1.44, dokler otrok no do-seže 14. leta. To doklsdo $1.44 za vaškega otroka bodo prejemalo matere In ne očetje. Družina, ki ima šeat otrok, bo prejela na teden $80.24 meato $20.16 po atsri navadi.
Da valed te naredi^ ne bodo podjetniki sapoatsvljali ošsnje-nih delavcev, bodo morali vsi IHMlJetniki plačevati v poseben sklad po številu delavcev, ki ao zapoaljeni v njih podjetju ns glede ns to, če so oženjeni ali «smel. Tako bo ss podjetnika vseeno, sli bo sprsjel v delo samakega sli pa oženjenegs do« litvca, ki ima veliko število o-trok,
Ko je vlada objsvils ta načrt, je delsvaki minister Lang dejal;
V zadnjem letu smo preiskali
vim kote, kako bi bilo mogelo povišati mesdo delavcem, ki imajo veliko otrok. Goroataano Je če kdo pričakuje, ako naj ae drutins šeatih, osmih ali ps le več glav prehranjuje zlato vaoto ki Je določene zs družino, obstO» Ječo iz štirih oaeb. Taka mesdl, pomeni za mnogoštevilno družino revščino in bedo. Delavska stranka bo znala rožltl ta pro* blem, ne da bi spravila v nevar* nost goapodarsko ravnovesje.
Pel as jsl I dijaSki aamomor.
Davenport, Iona. — Blanch«« (¿abalhuler, dijakinja s riin^» »tAr, ae je IS. t. m. vrgla 1**1 vlak, ki jo je raztrgal. Vzrok samomora Je menda to, ker Je oila doma okregaita od stsršev.
(To Je še petnsjstl dljsški samomor v Ameriki v dveh m«s#. clh)
(¿lad Izzval tragedijo v družini bednega delavca.
Utlca, N. V. — Guy M. Tay-lor, voznik, ki je bi) že dolgo čaaa brez dels in zsslužka, Je ubil svojo ženo in |>etero otrok, neto ps js še sebi prerezsl vrst z britvijo. Trsgedijs je bila izvršena morda le pred enim tednom, toda na dan Je prišla Šele 1M. februarja ko Je sosedi pokih mI policijo, naj pogleda v TaylorjeVb borno stanovanje, v katerem Je že vnč dni aumljiv molk in mir. Policija Je vlomila j v stanovanje in našla nederni trupel. NajutarejŠi otrok, deklica, je Ml atar 16 let, najmlajši l»a )e bi! Se dojenček.
Cim je iMiliriJa preiskala stanovanje, je Imela Jasen vzrok strašne tragedije. V Jedilni «hrambi je bila le ena tližica sladkorja in ena »ama »korjic*1 suhega kruha, To Je bilo vat*, j Tri pootelje, miza v kuhinji, |m> j Jisnljon stol |g klof* je l4lo vasi liohištvo. Policija je našla tudi /adnjl Taylorjev ovitek, v katerem Je prejel plačo. Pričsl je,! da Js voznik zadnjikrat, enkrat v oktobru, prejel $23.50.
Sosedje pravijo, da je bila drušina sročna, dokler Je Taylor delal. Oče Je vsak vnčer igral, na harmoniko in otroci so peli l»esipi. Tudi |x*zneje. ko Js b«ds že jiritisksla na druiino, Je bilo ališati tužno godbo In petje. Toda pred enim tednom Je vse utihnilo. To js nspolnilo soon-de s sumom, ds nekaj nI v r«du Kes ni biio ., •
Nadaljni potrooal
•aaki v Jagotlavijl
Dunaj, 20. febr. — Potresni aunkl ao ae včeraj ponovili v Bosni in Hercegovini. Depeša is Belgrada ae glasi, da je bil v soboto zjutraj ob sedmih močen potre« v okolišu Ljublnja. Potres je naredil novo škodo In podvojil paniko med nesrečnimi prebivalci, ni pa še znano, če jo ksj novih človeških žrtev.
mmjo\\iA\ ckpic imajo
HVOJKGA FAKHINGTONA.
Ampak unija ssradltegs is ^ obstoji.
Chlrsgo, lil. — Perry Gins, burg je bil organizator akupno> ga odl>ora lokalnih organizacij, ki šolajo v juriadlkcljo organi-z arijo Cloth, list A Millinery Workers Int'l. Union. Bil je o. semnsjst iet član unije in je vsA* krst bil i/.vol jen odbornikom. Zdaj je |ta Ginsburg presedlal je |HMtol organizator za organi* žarijo i»odj«tnlkov.
Skupni odbor lokalnih orgaat zacij št. A, 47, 52, 6* In 54 je sprejel resolucijo, v kateri pravi, da je Glnaburgovo izdajstvo hujšo kot uskoštvo is orgsniaa-cije. K*solucija prsvi, ds as ji predsl i>odjetnikom, ds vporabt avojs znsnjs proti uniji, avojim bratom In aeotrsm. H^a^ii uc i J a § ki Js bila soglasno •prejeta. Ima* nuje Ginaburga renegsts in is*
dajsles dels v ako ga razreda. ^
-


PROSVETA
GLASILO 81/OVLNSKJE NAR0PW1 PODPOR*« LASTNINA SI.OSJ SSKK NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Rokopisi ss ns Trais jo.
----------MppBI
Ona ofl*»"v p°	—-—
Nsrofoins: XsdlsjMS drísvs (ixvsn Chicago) $5.00 ns lato, $2.60 ss p, 1 uta in $1.25 ta tri mru-c«; Chies»o ln Ciesro $6JW ns ltU>, $3.26 ss pol Uta $1.06 zs tri masses, in zs inossmstvo $«.00._
^^^^mmias, -ar, - aMUMMUaMMMV
Navio v zs vss, ksr Ims stik s llatom:
"P R 0 8 V E T A"
2057.50 So. LswsJsIt Avenus. Chicas* Malh.
E N LIG H TE NME N T*
THE
Orfss of tka gltws Mo*—al jsssflt lo«kty»
owsmMbTtSs Slaves .Jf sil—si B—ef*
Advertizing rstss on sgrssmsnt ^ _______ ____________
United Hutos <e*eept CMasge) aaš Oaneše |M0 po»
yssr; Chicago $6.60, snd forai^countns»
r T MJCMBER of THE FEDERATED PBRÍ8

1$$
Datum v sklspsju n. pr. (Jss. 11-1917) poleg vsisgs imsss ss sszlovu S&IIIIM dnevom potskls nsroénlns. Posovlts Jo prsvoéssso
pomeni, da vem J« • t« ds se vsm aa ustavi Ust.
OD CESA JE ODVISNO AVANZIRANJE FRANČIŠKANOV.
Ko je "Prosveta" povedala, kaj je povedal člankar o avanziranju frančiškanov v svojem članku v "Ame-rikanskem Slovencu", zakaj je postal komisar, mesto bivšega Kazimirja, se je oglasil Amerikanski Slovenec, glasilo frančiškanov, iiyiku&a po svoje zaviti stvari, ki se zaviti ne dajo. Pri tem zavijanju je pa člankar zopet imel smolo in je obesil na veliki zvon reči, za katere mu bo žal, da jih je povedal, dasi jih n* hotel povedal
Člankar pričenja z boleznijo in resignacijo patra Kazimirja kot frančiškanskega komisarja in pravi o tej bolezni in resignaciji in imenovanju novega frančiškanskega komisarja dobesedno:
"Cbicaftkl župnik boleha ie neksj tedno* in is ni pri p6poln«mu sdrsvju. Pred kskimi tremi tedni Je odisl po nsavstu zdrsvnlks v boiniinlco v Milwaukee, Wlz. Zdrsvnik mu Js zvstovsl, da 4 mors dati potrebnega pokoja. Kajti velike ikrbl pri vodztvu velika župnije, potem vod»tvo frsnčllksnzkogs komlzarljaU js več, kakor more snu oaebs zmagovstl. Nazadnje to nI nli ¿udnega, asj ztroj ■e Izrabi, ki js iz Jekla ln ieleza, pa ze ne bi človek. Radi zdrsvjs Je č. g. podal tudi rezignacljo kot frančUkanekl komlzar. Kakor amo Informirani od merodajne ztrsnl, provincijalno vodatvo frsn-«iiksnake provlncij« v Ljubljsnl prve rezlgnaclja nI »prejelo, iele ko Js t. g. župnik v drugI* proall ln navedel vzroke, zakaj je prl-zlljen podati rezignacljo, iele tedaj so v Ljubljeni rezignscijo apre-< Jell ln ns njegovo meato imenovali novega komlaarja."
Člankar torej konstatira, da se je pater Kazimir zdravil v bolnišnici v Milwaukeeju, da je zbolel mradi velikih skrbi pri vodstvu župnije, vrhtega je pa javljal fce delo frančiškanskega komisarja, kar je več, kot zmore ena oseba. Končno pa pravi, da je pater Kazimir sam resigniral kot frančiškanski komisar in zato so na njegovo mesto imenovali drugega frančiškanskega komisarja v Ljubljani.
Članek ne pove, kdaj je fara delala Kazimirju tako velike skrbi, da jih ni mogel več zmagovati. Ne pove tudi, kakšne so bile te skrbi. Ali so bile te skrbi materi jalne, ali kako bo pasel duše svoje fare?( Zadnje menda niso bile, kajti neki jeklarski in železarski delavec, ki ima ženo in štiri otroke, se je ob neki priliki izrazil javno na shodu, da on pase duše vsega sveta popolnoma zastonj, ker tako pastirstvo ne dela prav nobenih skrbi. Temu je pa dodal, da je v skrbeh, posebno takrat, kadar je brez dela, kako bo pasel svoje telo, telo svoje žene in svojih otrok, ker taka paša stane denar, pa ga nima, ker je brez dela. Zato bi bilo dobro, da bi člankar bolj jasno povedal: Kakšne so bile skrbi, ki so mučile patra Kazimirja tako silno, da je opešal in se šel zdravit v milwau-ško bolnišnico, v kateri se je zdravilo že več duhovnov, od katerih so nekateri pisali uredništvu "Prosvete", kako se počutijo v bolnišnici. Nekateri izmed njih sp že mrtvi, drugi so še živi. Tone Sojar, nekdanji župnik fare sv. Štefana v Chicagu, se je tudi zdravil v milwauški bolnišnici in povedal je uredništvu "Prosvete" marsikaj zanimivega.
Člankar meni, da je patru Kazimirju poleg skrbi za faro še delo frančiškanskega komisarja izpodjedlo zdravje, da je moral na nasvet zdravnika v bolnišnleo, v Ljubljani so pa imenovali novega frančiškanskega komisarja.
Da se razumemo, je potrebno, da "Amerikanski Slovenec" najprvo konstatira. kateri člankar je pisal resnico onr ki se je hvalil, da je pater ta in ta postal frančiškan ski komisar, ker se je bojeval proti "Prosveti", ali pa oni, ki je naglašal, da so v Ljubljani imenovali novega frančiškanskega komisarja, ker je stari zbolel in se še zdravit v bolnišnico, ker ga je delo frančiškanskega komisarja strašno potrlo na zdravju.
Ml Fleer no poznamo dela frančiškanskega komisar ja. Ampak toliko nam je znano, da mu ni treba delat: v Jeklarni, rudniku, tovarni, na železnici, na ladji ali katerem drugem industrijskem podjetju, kjer človeku stoje znojne kaplje na čelu. Tudi pisati mu ni treba kot pisarniškim uslužbencem ali pa urednikom pri dnevniku Zato bi pa bilo dobro, da * Amerikanski Slovenec" razloži to težko ln mučno delo, kajti če tega ne bo storil, bomo pa morali pogledati v McCabejevo knjigo "Dvanajst let v samostanu", da se» prepričamo o strašnem in mučnem delu frančiškanskih komisarjev. McCabt je preživel dva-
SU» IZ IfiSELBIK
Par besed o položaju med stav-karji. Veselica. Moon Kun, Pa. — O delavskih razmerah v tem kraju zaenkrat
ne bom pripovedoval. Saj je znano, kako usodepolne so slabe razmere za naše prebivalstvo v tem kraju. -Čudni so občutki zavednega delavca ko vidi težke posledice, katere zdaj padajo na rganiziranega rudarja. Gledamo in opazujemo, kako se vese-e neorganizirani premogarji pri Moon Run Pittsburgh Coal Co. Nekateri delajo pod kontrolo nadutih najetežev, katerim so kapitalisti dali uniforme, da toliko samolastnejše lahko šikanirajo ljudi v prid baronom premoga. Zavedni delavci lah-co razumete, kako se počutimo tskih razmerah. Vendar sto-imo trdno na vsej črti za organizacijo. Drugič več o tem.
Društvo št. 10 S. S. P. Z. bo dne 26. februarja priredilo ma-skaradno veselico. Ob tej pri-iki bo darovalo lepa darila trem maskam, in sicer prvo naj-epšl, drugo' lepi in tretjo najbolj smešni. Začetek veselice bo točno ob sedmih zvečer. Odbor vabi vse rojake od blizu in od daleč. Na svidenje vsi! Vstopnina bo 75c za moške, za ženske pa 25c. Cisti dobiček je namenjen v korist društvene blagajne, ker je izčrpana. Zabave bo dovolj zlasti s šaljivo pošto in nekaterimi drugimi grami. Pozdrav! — Ivan Cuk.
Izboljšanje na farmi. ^ East Worceeter, N. Y. — Ni ga glasu iz te naše farmarske naselbine, zato želim jaz v krat-cem napisati, da bodo čitatelji 'rosvete vedeli, da smo ne samo še živi, temveč tudi vedno bolj. Svežega zraka nam namreč ne manjka in tudi počitka imamo te čaae dovolj. Ce se poleti mi-o izmučimo, se pa pozimi zopet popravimo, da smo pripravljeni, kajti: ,
Priila bo apomlsd, ili bomo orst, Kstlca bo z mano ila, ' ps bova orata.
Farmarji smo gotovi, da nam nihče ne ustavi dela, ker nimamo naprej postavljenih, da bi nam ukazovali. Vsak svoj boss smo. Bolezen nas ne ovira preveč in če se le koga loti, se je skuša kmalu otresti. To je menda zato, ker smo vsi bolj veselega srca. Pred sedmimi leti, ko smo se naselili sem, se niso tako Živahno držali, kajti vsakdo izmed nas je prinesel več ali manj skrivljen hrbet In pa čez mero velike žulje, kateri so bili edina nagrada za garanje podjetnikom. Gotovo je, da smo še pod jarmom in smo več ali manj odvisni od izkoriščevalcev, aH reči moram, da amo za spoznanje «vobodnejši in zato bolj veseli. Prvo leto smo priredili komaj eno društveno veselico, drugo, tretje in poznejša leta smo pa zmerom malo več prirejali in zadnjo leto je bilo že kar celi kup veselic, društvenih S. N. P. J. in domaČih partij, zdaj prijemu, zdaj pri onemu. Vrstili smo se, dani-ravno smo bolj oddaljeni drug od drugega. Kar nas je naprednejšega mišljenja smo se sestali in tako je bilo treba ple-sat vsako soboto zvečer. Ce jaz tega nisem toliko, Je vsled tega, ker sem več opazoval in pa čmrlje dražil, da ao brenčali, kolikor je bilo mogoče. Vaem, ki so me vabili, se najlepše zahvalim In se priporočam še ca prihodnje poletje.
V farmarstvu je veaeije in uspeh. Vsak si je opomogel v teh let+h ter ittdf vaak farmar last u je ksro, nekateri še po dve, ampak ne Fordove lizike. Tudi truck ima večinoma vsak. ker je bolj pripravno odvažati mleko v mlekarno, s čemur je Še največ dohodkov. Tu je še lepa prilika za več slovenskih družin katere veseli na farme. Potem bi tudi naše društvo napredovalo /it kakšnega nA ege člana.
Po mojem mnenju je S. N. P.
Pozdrav vsem slovenskim farmarjem in čitateljem Prosvete. — Martin Paulich.
Javen »hod. , La Salle, Illinois. — V nedelje dne 13. februarja so imeli odborniki tukajšnjih slovenskih društev aejo z namenom, da no-minirajo slovenskega kandidata v mestni odbor. Nominirali so rojaka Johna Novaka. Poleg-tega je bilo aklenjeno na seji, da se bo vršAaven shod v nedeljo dne 27.Tebruarja ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Odbor uljudno vabi vse Slovane, da se udeležijo shoda. — Voll-tec.
Spomini s potovanja po južnem zapadu.
Chicago, IB. — Nisem vajena pisati dopise, vendar bi rada nekoliko opisala moje prvo daljše potovanje čez takozvani divji zapad, katerega sploh ni več. Petega januarja ob desetih zvečer nas je potegnil vlak Santa Fe železnice iz milijonskega mesta. Ponoči ni veliko videti in tudi časa nisem imela gledati temveč rajši šla takoj h počitku. Drugi dan, ko sem vstala, je vlak že drvel čez kansaške planjave od Kanaas City ja proti Wichiti in dalje proti koloradskemu gorovju, čez New Mexico. Tu sem prvič v svojem življenju videla čistokrvne Indijance rotfu Navajo in Črna noga (Black Foot). Posebno okoli Albuquirke in Dawsons jih je veliko. Ravnotako se vidi po teh krajih precej pristnih ameriških cowboyev. Vlak je dirjal naprej čez strmine in doline, čez prerije in skozi prekope proti skaloviti Arizoni in naprej do zlate Kalifornije.
Kalifornija v resnici nima zastonj tega imena. Ko smo se pripeljali čez San Bernardino in gorovje Kramer v San Bernardino Valley se nam je odprl pravi raj. Kamor je človek obrnil svoj pogled, povsod je bilo vse v bujnem cvetju, pomaranče in limone so pa najlepše zorele.
Četrti dan ob šestih zjutraj
nem prišli* ta poatájó v Los Angeles. Tam me je že čakal moj sorodnik mr. Jack Stonich in me odpeljal na svoj dom v Hollywood. Pri .rodbini Stonich sem ostala celi mesec, fle vem, kako bi se jima zahvalila za vse, kar sta napravila za mene za časa mojega bivanja pri njih. Prepeljali so me nad sto milj okrog Los Angolesa po najlepših krajih države Kalifornije. Ogledala sem si tudi slovensko naselbino Fontano. Skoraj bi jim zavidata, da so si v tako krasnem mestu postavili svoje lepe domove. Well, mogoče bom tudi jaz še kdaj med vami. Cas mi je potekal dokaj hitro. Ko sem si že vse ogledala kar je zanimivega ,(zanimivo je vse) v okolici Los Angelesa in Hol-1/wooda, sem se morala podati zopet naprej. Mr. J. Stonich me je peljal na postajo South-efn Pacific v Loa Angeleau ob sedmih zjutraj na pot proti San Franciscu. Nikoli v svojem življenju nisem mislila, da ao takšne krasote na svetu, kakor jih Človek vidi na tej poti ob morski obali. Prava panorama je to, ki je skoraj ni mogoče popisati. Kamor ae ozre oko, vse je zasajeno s sočno zelenjavo in žlahtnim ovočjem. Mesta ps izgledsjo kakor slike iz ssnj, vse v fantastičnih slogih. Po dvanajaturni vožnji sem dospela v pacifično slovensko metropolo San Francisco. Tskoj s#m se odpravila k znani slovenski družini Martina Judniča. Tudi tam sem bila uljudno sprejeta in izborno postrežena. Nikoli bi ai ne mislila, ds so Slovenci ns Pacifiku tako prijazni in po-strežljivi.
V Sen Franciscu sem obiskala Še več znancev in prijateljev, med njimi Barbaro Kramar, katera je bila lansko leto tudi v Chicagu na obisku. Tudi pri njej sem bila dobro sprejeta, Judničevi so mi razkasali vse zanimivosti v okolici San Francisca ns svojem svtu, posebno mi je dopadel svetovno znani
šilo po domu in svoji družinici na kar sem se morala posloviti od vseh, s katerimi sem prišla v dotiko. Vožnja proti domu jo bila tudi zanimiva po Western Pacific R. R. čez Nevado, Utah in velikansko gorovje do Salt Lake Cityja, potem po Denver in Rio Grande železnici skozi Skalnato gorovje do Denverja in odtod po Burlington železniei do Chicaga.
Vaem, s katerimi sem prl-ila v dotiko ae iakreno zahvalim za prijaznost in postrežbo, zlasti pa družini Jacka Stoniča v Los Angelesu in imenovanim v San Franciscu. Hvala za dobrote, katere ste mi dali za pot v kovčeg.
Enajstega februarja sem dospela v Chicago ob sedmih zjutraj. Stopivši z vlaka sem takoj zagledala soproga, ki mi je že oddaleč molel roki v pozdrav in vpil: Halo Jože!
Pozdrav vsem. — Joeephine F. Stonich. ,
Kako se počuti delavec.
Farrell, Pa. — Tu je še dosti dobro glede dela. Tovarne obratujejo vsaki dan, plače pa so dokaj različne. So pa tudi tu še cele trume brezposelnih, ki si od tovarne do tovarne iščejo košček kruha. Težko je danes življenje delavcev. Blagor pa onim, ki živijo na račun trpečih delavcev, katere fzžemajo «do zadnje srage krvi.,
Danes ni nič prijetno za delavce. Garamo od jutra do večera in prelivamo kri za lopove. Delavec bi moral biti dru gače ustvarjen. Na primer, imeti bi moral železne kosti bakrena jetra in pljuča ter železen želodec, kožo pa iz pleha Namesto možgan bi moral imeti glavo natlačeno z otrobi, kar pa pravzaprav že ima marsikdo.
Tako je danes življenje na svetu. Zavedamo se, da boga taševi psički boljše žive kot mi
Ko vse to premišljujem, mi pride na misel, da bi se najrajši preselil kam na farmo in bi se tako pobratil z R?zlnovim Jackenj, da bi se oba vrtela. / Pozdrav čitateljem Prosvete — Jakob Jert.
Novice iz Power Pointa.
Lisbon, Ohio__V naši mal
naselbini se dogajajo same slabe reči, ker noče nihče poročati, se hočem jaz malo oglasiti. Za novo leto je smrt ugrabila rojakinjo Marijo Cuk. Zapustila je soproga in osem malih otročlčev, k so j ako prizedeti v teh slabih časih. Drugi slučaj je samomor brata Jerneja Stacina, ¿lana na šega društva št. 868 S. N. P. Brat Stacln je bil v umobolni cl v Masillonu, Ohio; naenkrat dobimo poročilo, da si je konča življenje. Pogreb se je vršil ci vilno v nedeljo 18. febr. na Na rodnem pokopališču na Lisbonu, Ohio, tako je zahtevala njegova soproga. On. zapušča soprogo in tri male otročiče, katerim Izrekam soialje.
Kar se tiče dela, je^ako slabo Premogorov ne obratuje nič od novega leta, tako da se premogarji morajo potikati za delom kjer kaj dela dobijo. Power Point je jako prizadeta naselbi na. Pozdrav !-^Jakob Bergant.
Dopis iz Slovtai)«
kaki, ki so spravili skupaj s hrvaškimi vred, (trije hrvaški okraji so namreč prideljeni našima oblaatima, in sicer Kastav jubljanaki, Prelog in Cakovec pa mariborski oblasti). Takoj za njimi so dobili največ glasov rfvši samostojni kmetje (radi-ievci) za njimi pa demokratje in narodni socijalisti, ki so Šli v volitve združeni pod firmo "napredni blok". Za njimi pa je >rišlo združeno delavstvo, ki je nastopilo to pot prvič enotno in zvojevalo zek> lep uspeh. Zadnji, kar je še omembe vredno, so bili tisti Bernotovi socijalisti, ci se niso hoteli pridružiti združeni delavski list. Dobili so tedaj klerikalci 98,407 glasov ali 82 Članov, samostojni kmetje In radičevci 80,702 glasova ali 16 članov, samostojni defnokratje n nar. soc. 80.478 glasov ali 6 članov, združene delavske stranke 14.049 glasov ali 4 člane. Bernotovci pa so dobili vsega skupaj blizu 1,300 glasov. Vsega skupaj so dobile tedaj de-avske stranke nad 15.000 glasov, kar je že lepo število, posebno če ae vpošteva razcepljenost našega delavstva. Nazadovali so precej klerikalci, veliko pa samostojni kmetje in radičevci; napredovalo pa je združeno delavstvo in samostojni demokratje. Omeniti pa moram, da so poleg navedenih izvoljeni tudi dvojica radikalov (ker so v mariborski oblasti! mestih volili s klerikalci tudi radikali in Nemci). V Kočevju pa je izvoljen tudi en Nemec.
Popolen in natančen rezultat volitev iz cele dišave pa še do danes ni znan, Najbolj so padli radičevci, ki so izgubili v celem proti zadnjim volitvam nad 200.000 glasov, med temi samo zagrebški oblasti nad 60.000. Kljub temu pa je dobil Radič v celem okrog 260 Članov oblastnih skupščin.
Oblastne skupščine imamo tedaj izvoljene in treba bo najti sredstva za njih obstoj. Teh pa dosedaj še ni. Skoro gotovo je, da bo treba novih davkov, da bodo mogle začeti, vršiti svoje delo, ki bo sigurno velike važnosti, ako ga bodo skupščine znale uveljaviti, da bodo delale približno tisto dek>, kot so ga imeli svoj deželni zbori in od bori. V Sloveniji bodo imeli vse v rokah klerikalci, dočim bodo člani ostalih strank v opoziciji.
Komaj so minule oblastne volitve, pa je naatala zopet vladna kriza. Ker so radičevoi v par lamentu v nekem predlogu gla< sovali z opozicijo, je morala pasti božična ali šesta Uzunovi-čeva vlada. Pri nas imamo namreč skoro vsak \ mesec novo vlsdo. Dosedanja je trajals samo mesec dni. Včeraj pa smo dobili zopet sedmo Uzunovičevo
rajst let v frančiškanskem samostanu, torej mu je delo lavce in kolikor več frančiškanskih komisarjev dobro |H>znano.
J. najboljša organizacija za de- Galdón Gate Park.
nas je v
skupini, toliko več dosežemo.
Po petih tednih bivanja zlati Kaliforniji se mi je pa sto-
L ju bi Jana, 2. februarja, 1927 Svoj čas je Prosvete prinašala sempatje kak dopla is stare domovine. Ker pa so dopisi že precej časa izostali, naj vam poročam danes nekaj malega, da bodo Čitatelji Prosvete vide nekoliko pobltžje, kako «je pr nas.
Kskor vflte, smo, imeli dna 23. januan^rolitve v oblastne skupščine. Te volitve so sedaj za nami. Zadnje Čase pred volitvami je bilo p^l naa zelo napeto. Vse stranke so se kosale med seboj, katera bo hujša. Por sebno meščanske stranke, klerikalci in demokratje ter bivši samostojni kmetje, ali sedaj ra-dičevski podrepniki, so si bili zelo v laseh. Drug drugemu so očitali legijo grehov, katerih ima vsak nič koliko. Kakšen je po bil potem Izid, pe že itak veste. Večino so dobili seveda kleri-
vlado, v katero so namesto ra-dičevcev vstopili naši klerikalci. Tako so po precej dolgem času trde in grenke oposicije prišli zopet enkrat klerikalci na vlado. Radikali so jim dali samo maig vredne reeore. Minister J kmetijstvo je duhovnik in rednik "Slovenca" dr. Kulovec, socijalne politike dr. Gosar, inženir Sernec pe ima v rokah zgradbe. Drugi resori pa so v radikalsklh rokah. To novo vlado, ki v parlamentu nima večine, bodo baje podpirali Nemci in mogče tudi bivši radičevci NikičevcI, kar pa fle ni gtovo. Enako je ostal minister prometa še vedno general, kot je bil prej, proti kateremu so se klerikalci, kot "najbolj" demokratična stranka "borili".
Tako smo dobili novo vlado s tremi Slovenci. . Radovedni smo res, če bodo kaj storili za Slovenijo, ki je takorekoč na robu propada. Vee gre navzdol. Gospodarske razmere so pod vsako kritiko. Vsi stanovi trpe vsled tega, največ pe delavstvo in mali kmet, ki sta navecana na svoj borni zaslužek, katerega ali sploh ni, ali je pa vsak dan manjši. Pričakujemo, da bodo novi ministri saj nekaj atorni za Slovenijo. Bližnja bo-dočnoet bo pa pokazala, če bodo res kaj storili sa avoje volilce.
S tem sklenem ta dopis ter pozdravljam čitatelje Prosvete v daljni Ameriki. — Nekdanji
žarkomet
Naša najnovejša vojna. Združene države so v vojni
in morda niti Vsak stoti Ame* čan ne ve tega. V Ameriki JZ ne pozna» da imamo vojno tk ljenje teče kot po navadi- nor" malno, mirno, najlepše demokri! tično življenje ... Vse je Za£ voljno, veselo ln srečno 3 proaperira.	"'n
Ni pa tega v Nikaragvi ki«
blokadirale pristanišča in mZ in kjer ameriški vojaški letata mečejo bombe na bivališča ■
Ali ni prijetno, če je "narod-
v vojni, pa nič ne občuti'Ali «I taka vojna lepa in častna' i. junaška???	11
•	e •
Dobra novica iz Jugoslaviji Slovenski klerikalci: v jUg0. alaviji sicer nimamo večin-! toda nas in katoličanov v hm je nekaj čez 85 milijonov Zli to že nekaj šteje!
•	se
Krohot v prestolnici. To se smejejo bankirji in in. dustrijski carji te dni. Odpom« farmarjem? Vlada da bi po«* gala farmarjem? Katera vlada? Ta vlada? Vlada bankirjev in industrijskih carjev? Hahaha' Ta je dobra. Hahaha!
•	se
Filozofija starega Šojca. Stari Soje pravi: Jaz se pa ni* ne kisam radi Kitajcev ... Naj jih pobijejo par sto milijonov.. Saj se ne bo nič poznalo.. .Koli-kor se tiče nas dobrih Ameri-kancev, kot sva jaz in Lojze, e Kitajci na Marsu...
e e e 6e en rešitelj naloge. Matt Vidmar, R. F. D. 2, Cfcj raopolis, Pa., je tudi pravilno r* ŠH računsko nalogo št. 5. To j« zadnja omenitev, kajti rešitev
je bila objavljena zadnji petek.
•	• •
Good-by, le naprej po kozjea sledu!
"Bditorijalist" pri frančišhv skelh bobnu se je vprašal (v plu-ralu): Komu naj sledimo? -Čudno vprašanje. Komu naj sle-di. Njemu l Nekam ga že pripelje. Ako ne v Minnehaho, pa gotovo v Jamo.
♦ • •
Se
ena slika doslednosti Na jeziku sta svoboda in obrazba. Otroci so v popovih .šoli. Na stenah so svetci. Tak» gre ta napredna reč.—Brezv* niča.
♦ • •
Kakšne počitnice? Iz West Parka, O.: Lojzetu» list je poročal zadnji mesec, * je tukajšnji župnik Hyland od-šel na "daljši dopust". Zdaj P» Kranjci nabirajo podpise a prošnjo, da bi se župnik kmaJ» vrnil s "počitnic". KskSnewti počitnice ?—Žarnica.
as*
Kontest za kratke prisperkt 86.
Katoliški hinavec se jezi "Prosveto" le takrat, kadar drugi poleg.—J. P.
87.
Duhovni učijo, da ima človek prosto voljo. Ako bi imel elo«J prosto voljo, ne bi nikdar it*» nič takega, kar bi bilo njemu' škodo.—A. P.
88.	I
Napeljati vodo v hrib ni ^ nes več nobene umetnost vrtincu malo ljudi utoneš J_H._
Veselica. . Franklin, Kansas. - VJ
maškaradno veselico P«t£ žensko društvo "Sestriniks £ bežen" št 187 dne 26. Veselica se prične točnoob» mih zvečer v Lssototofi dvor^ kjer bo igrala izvrstna Za pomembnejše mask« noj iMmt tri nagrade. Vstopi je sa moške 50c, zs Une i"
To j« ^
kleta pa prosta, kostna vstopnina zs Uljudno vabimo vsa društva, da nas po""*' , nem številu in ^
nami. Za vsestransko i**"^
bo dobro preskrbljena
če si telile poleg	j
čUs tudi najboljše *abs* >§ tajnica.
PONDELJÉK. 21. FEBRUARJA.
Grozote lipulMlf Tioil fasistovsHm režimom
(KONEC.)
Prebivalstvo Ustice obstoji danes le iz potomcev kaznjencev ¡n zločincev. Deportiranci stanujejo v trdnjavi, a ker je tam premalo prostora, so se morali nekateri prostovoljno umakniti v vulkanske špilje, kjer živi naj-raznolikejši mrčes, poleg stonog. pajkov in Škorpijonov tudi kače in slične živali nižje vrste.
V	Fa v i gnan i so deportirance nastanili v trdnjavi Santa Cate-rina. Tam se nahajajo strašne ječe Burboncev, v katerih je bil zaprt tudi Giovanni Nicotera. Burbonska napolitanSka vlada katero je neki angleški minister označil z besedo "bogotajstvo," je danes docela rehabilitirala.
Griža je med interniranci ■vsakdanja prikazen; deportiran-trpe pomanjkanje na vodi in na živilih sploh, a zdravnika ni nikjer v* bližini.
Neko gnezdo deportirancev je Lampedusa. To je ozek otočič, jedva deset kilometrov dol« in Jva km širok. Tudi tu žive in-erniranci v družbi najogabnej-ših zločinskih tipov. Ti ljudje ia niso izpostavljeni le najslab-im življenskim pogojem, ki si ¡ih je sploh mogoče misliti, temneč morajo eksistirati v neznosni umazanosti, V gladu in slič-lih stiskah. Njihova hrana ob-toji iz koruznega kruha ter iz cuhanih rastlin. Tudi med temi nesrečniki divja griža, a tudi o-li nimajo na razpolago zdravnica, ne zdravil in ležijo po smr-lečih luknjah na strohneli slani.
V	Lipari je poslal Mussolini )rvo skupino deportirancev, po tevilu 250w Z ladje so jih eno-tavno vrgli na suho in nihče im ni nakazal prenočišča. Se anes so mnogi izmed njih pre uščeni samim sebi, so bolni, »stradanj in se morejo pVimer-ati le z najbolj zapuščenimi ojnimi ujetniki. O zdravniški omoči seveda in tukaj ni govo-
Ne kateri so se naselili v ne-em "gradu;" notranjščina te-poalopja je vlažna, gospo-arji v "gradu" pa so kaznjenci, ravnajo le pO na£e!U surove
Je.^
Vsi kraji, kjer žive deporti-Mici, so si v tem pogledu ena-|. Opisovati jih do krajA bi po-lenilo ponavljati staro pesem ničenja vedno iznova.
" Potenza.
Edini kraj na celini, kamor je ussolini poslal internirance, pska vas Potenza. Toda motil se, lodor bi mislil, da se kon-n i rančem v tem kraju godi olje kakor onim v bližini Skrije. Fašistovska vlada je kra-za svoje politične nasprotni-? skrbno proučila ter jih izbra-s satansko škodoželjnostjo. Jtenza je divji, od civilizacije >cela nedotaknjen kraj; Alba-ja je v primeri* s tem krajem iravnost kulturna dežela. Po-nza leži v Apeninih tisoč me-ov nad morjem. Kakor one :uge naselbine, je brez vode, ez živil in brez zdravnikov. O lah ni ne duha ne sluha. Hiše iz kamna in iz opeke, nobe-1 Pa ni visoka nad eno nad-p°pje in svetloba prihaja v anovanje skozi luknje, ki so ipravljene v strehah. V Po-nzi je fašistovski režim odri-' može, žene z otroci ln jih pri-da žive pod eno streho z ži-
no.
Ti deportiranci, ki nimajo no-M pripomočkov, nimajo vo-• da bj se umili, da bi kuhali tudi ne, da bi oprali umazano ri'o. Predstavljajte si, kako m sanjajo! Najbližja najina, ki diši nekoliko po civi-»ciji, je več ur oddaljena in ni mogoče priti tjakaj peš, ^več na mulah, ki pa jih pre-'■'alitvu noče posoditi. M i Is v tenzi «ploh ne poznajo. Razu-' da tak način življenja ne *l**uje zdravja in razvoja In 't iranci morajo zboleti, >n razpasti kakor mrho-ker se nihče ne zmeni, da j'h pokopal.
Entiteta izkaznica deportirancev. doportlranec je previ-H i">*ebno izkaznico o iden-egKimacija veleva laSt-«i« ne sme oetaviti internega taborišča in da se tudi v njegovem okrošju
gibati samo ob določenem času (od sedmih zjutraj do petih po-pofane). Deportiranec tudi ne sme nositi orožja in palice, ne sme obiskavati gostiln in jav nih lokalov (katerih v interna cijskih taboriščih itak ni!), ne sme.se udeleževati nikakih se Stankov in se mora na zahtevo ob vsakem času javiti tajni fa šistoski policiji. Celo obisk to varišev mu je strogo zabranjen
Poleg tega so deportiranci stalno pod nadzorstvom. Kores pondepca, ki jo nesrečniki pre jemajo ali pošiljajo, je podvrže na najstrožji cenzuri. Če prosi nesrečnik v pismu sorodnikov, prijateljev in znancev kruha in živil, se pi?mo kratkomalo za pleni. i
Fašistovski režim pa je uve del Še dva pripomočka za prega njanje njemu nasprotnih elementov: posvarilo in in opomin Posvarilo se je v prejšnjih Časih omejevalo le na zločince. Sedaj se nanaša tudi na tiste, ki jih režim sicer ni deportiral, pač pa jih ima konfinirane na njegovem lastnem domu. Človek, ki stoji pod "posvarilom,," mora biti vsak dan ob določeni uri doma. Ce pride oblastveni organ, in ga ne najde na mestu, mu preti izgon na sicilijske otoke. Seveda se ta odredba zlorablja. Policijski agenti vdirajo ponoči v hiše in nadlegujejo ne samo posvarjenca, ampak ves njegov družinski krog.
"Opomin" je svarilo drugačne vrste. Uporablja se le pri ljudeh, ki so politično "nekorekt ni," ne sme zapustiti domačega kraja ali celo domače hiše. Tudi "opominjanec" je kandidat za konfinacijo. Posvarilo in opomin se uporabljata zlasti proti voditeljem socialističnega sindikalnega gibanja v Milanu, Flo-renci, Genovi, Turinu itd.
Takšna je resnična podoba fašistovskega biča in škorpijonov. Če ima italijanski narod kaj ponosa v sebi, bo moral prej ali slej s to sramoto obračunati in svojo čast oprati. Način, kako se bo to zgodilo, je njegova interna zaveda.	"Jutro."
Vesti h Jugoslavije
Ljubljanski škof je odstravil kranjskega , dekana Koblerja.
Kranj, 5. februarja. Tukajšnji župnik in d#kan Anton Kobler je prejel od škofa dr. Jegliča dekret, da je odstavljen kot dekan in da se sedež dekani je prenese iz Kranja /Cerklje. Skof je istočasno obvestil vse župnike kranjske dekanije o odstavitvi g. Koblerja. Za dekana ima biti imenovan cerkljanski * župnik Dolinar. Škofovski ordinarijat v okrožnici na župnike navaja razne očitno iz trte izvite razloge za premestitev dekanijskega sedeža iz Kranja, kjer se je de-kanija nahajala že polnih 140 let. V stvari gre pa za politično discipliniranje in osramočenje dekana Koblerja. Strahovit poraz klerikalcev pri oblastnih volitvah v Kranju, je klerikalce silno razkačil. Dekanu Kobler ju so očitali, da je on kriv, ako klerikalna stranka ne napreduje. Čim so došli klerikalci na vlado in se čutijo varne pred posegom državne oblasti v svoje teroristične čine, so se odločili, da pričnejo s persekucijami politično nezanesljive duhovščine. Prva žrtev te persekucije je dekan Kobler. Njegova odstavitev naj tudi prestraši duhovščino, v kateri se zadnji čbs vedno očitneje pojavlja odpor proti pogubni politiki SLS in zlorabi cerkve in vere v politične namene.
Redukcija v vevški papirnici.
Združene papirnice Vevče, Go-ričane, Medvode d. d. so z 2. febr. pričele z redukcijami v večjem obsegu. Kakor smo do-tnaH po »aupnikih dflsvstva,
»vanje državnih
prevzela zava žag. ,
Smrtna^ktiaa.. V Ljubljani je umrla <jtozalijaJSark v 36 letu starosti. ~ V Mi>*u peči je u-mrla Marija Kucjer starosti.
Požar v St. Janžu. V St. Jan
žu na Dravskem polju je 81 jan. pri posestniku Juriju Kane lerju izbruhnil požar, ki je vpe-pelil hišo in gospodarsko poslopje. Skoda je znatna in tem občutljivejša, ker je nesrečna rod bina sredi zime ostala brez strehe.
Načrt za ustanovitev občin ske ljudske kuhinje v Ljubljani
Ena novih hiš, ki jih bo zidala občina s 30-milijonskim posoji lom, bo stala na Turjaškem trgu ob Ljubljanici. Spodnji prostor te hiše se bodo porabili za veliko ljudsko kuhinjo, nadatropja pa za stanovanja. S tem bo ures ničena zopet ena zahteva razpu-ščenega občinskega sveta in njegovega župana, pokojnega sodr dr. Periča. Naša načela tore zmagujejo.
Davki obrtnikov pri nas ln i SAiji. Znano je že, da mnogo naši obrtniki, ki imajo svoj posel v bolj južnih krajih, zlasti Belgradu, rajši tam prijavijo svojo obrt, ker tam plačajo brez-primerno manj davka kakor pri nas. — Iz tega se seveda vidi, da fmamo v Sloveniji prav poseben davčni vijak, ki so ga Ijud je, kakor Savnik in njegovi verni trabanti, pri vili na naše ljudi, da krvavijo in da bodo izkrvave-i. Torej se vidi, da bi se dalo pri nas tudi delati drugačno davčno politiko, če ne bb domači birokrati bili bolj papeški, ko finančni minister sam. Isto seveda velja glede industrije in trgovine.
"Zveza mi delom ia kapitalom"

namerava papirnica v Vevčah reducirati atanje delavstva za polovico in bi potemtakem odpustila 250 delavcev.
V Ukl požiga jo žage. Pred meeeci je v Liki pogorela velika državna žaga v Rudopolju. ki je bila zavarovana za 800,000 Dn. V sled pogostih požarov liš-kih žag so domača zavarovalna društva odpovedala mintatrstvu zavarovanje žag. Miniatratvo se je obrnilo sedaj na Inozemska zavarovalna društva, naj bi
'Jutro" je napisalo uvodnik porastu socialističnih glasov Sloveniji in logično sklepalo, da socialistični glasovi niso kleri kalni glasovi, da so socialisti najbolj leva napredna stranka in da so klerikalci vsled skupnega nastopa delavskih razrednih frakcij v Sloveniji izgubili marsikateri glas pri volitvah. Tako je povedalo 'Jutro" v svojem komentarju o našem številčnem uspehu pri teh volitvah — to pa ni bilo razkačenemu "Slovencu" nikakor po godu. Pa je napisal strahovit psalm o očitni in pre-očitni zvezi aocialističnega dela demokratskim kapitalom. Napisal in objavil in pri tem pozabil, da nam je za to, kar piše "Jutro" o našem volilnem uspehu in kar nadovezuje 'Slovenec" o zvezi socialistov s kapitalisti in s centralisti, presneto malo in da ne bi sploh reagirali, Če bi nam to ne nudilo prilike, a izpričamo še enkrat vso univerzalno neumnost in lažnjivost Slovenčevega" člankarja. Kajti tudi ta klerikalni čvekar bi moral že vedeti, da je od ne* cdaj navada buržuaznlh strank vseh branž, da se te po med *e-1)0j za posestno atanje vse dotlej, dokler jim ne preti nevarnost od tretje, revolucionarne 4n razredne stranke. Da ae pa takoj in brez pomisleka združi-| i klerikalci i svobodomisleci, te vidijo, da je vsled naraščanja razrednih strank v nevarnosti njihova buržuazna razredna politična in gospodarska pre-
fttoč. "7~
Tako bo namreč tudi a slovenskimi demokrati in slovenskimi klerikalci. Ti dve atrankl ae bosta tepli na življenje In smrt vse dotlej, dokler Jim rte bo pretila nevarnost od strani združenega in zavednega delovnega ljudstva. Kakor hitro bo social-
Ce bi "Slovenčev" člankar videl vsaj xa centimeter delj od avojega noau, bi moral vedeti, da bi bilo logičnejše, da bi sedaj "Jutro" in '•Slovenec" pisala o v 65 letu-potrebi, da ae obe buržuaziji — : klerikalna in demokratska — združita, da branita svoje ogrožene interese.. .Ce pa to ne delata. ni pripiaati toliko njunemu nepokolebljivemu nasprotju, kolikor dejstvih da smo delavci še prešibki, da bi jih mogel naš volilni upeh in naša združena moč vznemiriti.
Zato služimo zaenkrat demokratom pri teh volitvah kot dokaz, da delavci ne glasujemo za klerikalce, kakor ao pač klerikalci pred leti piaali. da delavci ne glasujejo za< demokrate, marveč za klerikalce! Časi se pač spreminjajo ....
Mi ne moremo prepovedati "Slovencu", da bi pisal tako, kakor je svoje dni pisal o delavcih, ki so bili trenutno za klerikalce, kakor ne moremo prepovedati "Jutru", da razkačenega "Slovenca" še bolj muči in draži z našimi nedvomno absolutno protiklerikalnimi 15,000 glasovi!
Povemo pa, da nam je vseeno, kaj piše "Jutro", in kaj odgovarja "Slovenec",,
Zveze med delom in kapitalom ni bilo in je ne more biti, kakor ne more biti zveze med socializmom in klerikalizmom.
Saj ni v to poalednjo možnost verjel niti Krek.
Se manj pa verjamejo v to tisti krščanski socialci, ki so mu nasledili v klerikalni stranki, niso mu pa nasledili na kandidatnih listah! , . .. Toda to amo povedali samo en passant". Mnogo več nam je na tem, da povemo glasilu klerikalne stranke, da je to, kar piše o naši zvezi z demokrati, neumna laž.
Prej se bo akovala zveza med klerikalci in demokruti, kakor pa zveza med delom in kapitalom., In čimprej ae bo ta zveza skovala, toliko bolje za nas!
Kajti to dokaz, da smo končno močni in odločujoči. — "Del. Pol."
Sevtda jt lahko nos rdeč tudi le trenutno: če te kaj močno razveseli ali te ogreje vinska kapljica; tudi če atopiš nagloma iz tople sobe na proeto. ZančH-no je, da nekaterim ženskam postane nos nekoliko bolj rdeč, ko imajo mesečno perilo. Vae to pa niso bolezenski znaki. Bo-lezen se razvija atopnjema: najprej postane koža nekoliko rumena, nato ae pega boljinbotj veča in slednjič se non zaobli in pošteno zardi: Uko je dobil tisto značilno obliko, ki sicer najbolj diči notorične pjance.
Če hočemo ta neprijeten bolezenski pojav ozdraviti, moramo spoznati vzroke. Neobhodno potrebno je, da se obrneš v takem alučaju na zdravnika, ki mora notranjost nosu natančno preiskati, da dožene, kaj je povzročilo vnetje.
Naj bo vzrok ta al i'oni, vedno je zabranjeno uživanja alkohola ter močne kave in čaja. Kaditi se sme kar najmanj, izogibati pa se je treba tudi ostrih jedač in pijač, prepogostega u-m i vanj a z mrzlo vodo in se varovati naglih toplotnih izpre-memb. Zlasti no ame tak človek sedeti blizu poči ali ognjišča. Na začetni atopnji koriati, ako češče potegneš po noau s čopičem, kl si «* namočil v parfe-m i ran bencin. Ljudstvo uporablja s dvomljivim uspehom vroč dokladke z galunivi raz-topnino (5 odstotno.) k Dalje ae lahko nos vsak večer namaže s 5 odstotno žvep-leno mašo, z ichtyolom ali še bolje thioaeptom in z reforcin-salicilovo pasto (6 odstotno) ter ostane tako namazan preko noči.
Čez dan uporabljaj samo ne-dražljlvo- kremo alfc puder.
Če pa bolezen močno napreduje, jo treba seči po bolj energičnem zdravljenju; v tem alučaju ae je treba zanesti na /dravnlkai Zelo uspešno se u-porablja višinsko solnce. Dalje so v rabi tav, skariflkucije, elektroliza, zdravljenje s Kro-mayerjovo svetilko, obsevanje z Roentgenom Itd.
Rdeče roke«*
radi razpokanosti in drugih takih pojavov, so se dobro obnesli alkoholni obkladki, ki jih daš čee noč na roke tako, da nima srak pristopa. Približno pol metra dolg platneni trak se namoči v razredčen alkohol (dva dela vroče vode, en den alhokola) in so ovije okoli roke, nakar se te skrbno poveže s toplo ruto.
Dobro je tudi, če se umivajo roke v vodi, ki ae je v nji kuhala hrastova skorja (2 kavini žlici na pol litra vode se kuha 10 minut). Voda bodi kolikor mogoče vroča. Na to jih pomočiš za^pol minute v mrzlo vodo in ponoviš to kakih petkrat, toda vedno s vročo koyeljo. Uepe-ha pa ne pričakuj tekom enega dne; za ozdravljenje treba mesecev.
Uporabljajo se tudi nekatera mazila, med njimi jodova, potem zdravljenje s galvanizacijo in z višinskim solncem.
Ozebline.
Ozebline se rade pojavijo kot posledica nesadostnafcn obuvala, vendar pa so lahko — kakor rdeč nos ali rdeče roke — tudi simpton, kl spremlja kako drugo bolezen.
Tudi zanje velja to, kar smo povedali pri prejšn j (h dveh bolezenskih pojavih. Pri ozeblinah je treba irnsiti na nogavico. Priporoča se redna masaža in redna telovadba, zlasti proste vaje: dobre ao izmenično ko-pelji, ki smo Jih zgoraj opisali. Ni slabo, če ozeblino lahno na-mažeš z jodovo tinkturo — enkrat na dan — ln ako vribaš 5 odstotno mazilo iz kafre.
(Po dr. Fr. lialia.)
PODJETNIKI V PRAVI LUCT.
Delavcem odrekajo pravico do organizacije, medtem pa odi-mjo konsurtiente.
St. Louis. Mo. — Pralnlški de-
: Ittvci so se organizirali. Komaj i so |kh1 jetniki, ki lastujejo pralnice. izvedeli za to dejstvo, so navalili i vsemi sredstvi na organizacijo delavcev, pri tem so kričali, da je treba organizacijo v Interesu konzumentov streti. Ta krik se pa še nI ohladil, ko •o podjetniki zvišali konzumen-tom ceno za petdeset odstotkov. Pa naj še kdo reče, da podjetni-ki ne znajo vleči javnosti za nos.
RKVAOINA IN BBDA KTA VK LIKI V ST. LOI1IHI1.
Prvo letošnje
Skupno potovanje
v stari kraj
prlrsdlaie aa fraacosksai paralk« "PAMA" ks odpluj. i. Ne« Yerks
NA 23. APRILA 1927
"Parla" js ilsstl ss trsljl raarsd priman» as|boljSi psrsik. Kskor aa SmisSsallh skuaslk potovanjih se bofe »udi m pot nudil» našim potnlko* rs«n» poeokno ofoSnostl In naš sa-■topslk ho potnik» »premljsl prav do I iubljaa».
n«tslkl asi m «im prsj prijavijo, ilsatl ne-dršsvljsnl, da jt» boiso mo«ll proskrboll še prod odhsdsm po* vratvsno dovoljuj» (IVrmlt), na pod* Isil katorega s» kodo Isfcks aeaieto-no vrnili asasj v Ameriko.
Drugo «kupno potovanje ■e vrli lstotako na parniku "Parla" In «leer 4. junija.
Rsieme s», ds Vsa lahko la radi »dprsvlmo i vnskim dragim paral-kom.
V eni nami noči je prosilo več ko tiaoč siromakov aa prenočišče.
Kl. Louia. Mo. — Zapihal Je mrzel sever In dokszl so bili tukaj, kako velika Je beda med brezposelnimi delavci. V eni sami taki mrzli noči je Iskalo zavetja v občinMklh prenočiščih 101U oseb. Prenočišča sobllu ta-
Nenaravno rdečo kpfto na ro- ko polna, danso morali oni, ki
MAJHNI VZROKI, VELIKE NEPRIJETNOSTI.
na borba pri nas tako močna Tri odločujoča, da bo treba braniti buržuazne klerikalne in demo-kratake žepe in trebuhe — takrat bo te medsebojne borbe med klerikalizmom In liberalizmom konec — takrat se bodo 1 klerikalci I demokrati lepo združili in ne bo več med njimi niti klerikalnega člankarja, ki bi ae sramoval avojlh članov o dokazani ln neizpodbitni zvezi alo-venskih socialistov s slovenskimi demokrati.
Nekoliko zdravstveno-kozmetlč-nih mlglJajSv.
Rdeči nos. Človek, kl ima rdeč nos, je zaznamovan a pečatom pijanstva. Tudi ljudski pregovori in narodne pesmi se rade roga jo rdečemu nosu. Srbski pesnik Zmaj Jovan Jovanovič je apesnil hudomušno odo rdečemu nosu, v kateri ga primerja raketi, ki sveti nad vaemi drugimi nosovi n pravi:
Ko t« vidi msrksr gde, ssitsč» c«k>; Čij» oko jo« ni j» o t»b» x»p»lo?t A ti, «tldljlv, i n» tnal šts toj
ugUd vrvdl, LJopotics naj lep*» u to a» xsgl«dl. I od o ji» mal»no t»M ruk» prufts', Miali ds j« ruta.
Ta "orden na licu", kakor Imenuje pesnik rdeči nos, nI imejitelju aikakor prijeten, temboj, če ga ni zakrivilo to, kar se splošno misli o višnjevem nosu. Ni namreč vedno alkohol kriv. Rdeč nos lahko dobi tudi človek, ki ne pije, ker je tista paprikasta rdečica na nosu In na obrazu bolezen, namreč vnetje kože, ki razširi in oslabi žile.
Bolezen ae pojavlja bodisi samostojno, bodisi v zvezi z nekimi drugimi bolezenskimi pojavi. V nekaterih primerih je rdeč noa znak staranja in je v zvezi z želodčnimi motnjami. Kajpe. vinski bratje naj se kar nič ne izgovarjajo, da jim rdi non za-volja slabega želodca: alkohol, ki ima znano lastnost, da širi žile, rad pritisne na nos pečat, evojih prepogostih obiskov. De tonrs rpttra tudi Menjn inllu^ tin) in premočne hrana. Tudi trajno draženje alf htr«lno hod mraz povzročita večkrat višnjev nos. Mnogi izmed bolnikov ir vrste imajo fte prirojen nagib k rdečici na nosu In obrazu, prl-spevajo pa v izdatni meri tudi slabokrvnost, nezadostna hrana In razne splošni- bolezni, kakor na pr. proila. Slednjič je lahko sumljiva rdečica na nosu ali na obrazu tudi začetna stopnje, nevarne bolezni, ki se imenuje lupus.
kah povzročajo v glavnem Isti
vzroki, ki smo jih apoznall na nosu; posebej pa je treba omeniti ozebo, prekratke usnjene rokavice in prepogosto umivanje rok v mrzli vodi.
Pri zdravljenju se je treba posebno ozirati na to, ali nI oseba bolna za slabokrvnoatjo, kl jo skušajmo izlečitl z železom, arzenikom, apnom, z izpremem-bo zraka in z obsevanjem po višinskem solncu. Da more biti tudi hrana primerna in izdatna, se razume samo ob sebi.
Zoper razdraženoat koše na rokah in bolečino, ki nastanejo
so prišli zadnji, spati na tleh.
PKT DOLARJEV MEZDE TKDEN!
NA
ln tako aramolno nizke mezde ne plačujejo še dane«!
Kast SI, Louis. III. — V prodajalnah tvrdke Kresge. ki prodajajo predmete po 5 in 10 centov, plačujejo prodajalkam po pet dolarjev mezde na teden.
Moralistični hinavci iw vzdihujejo, kje so vzroki za pomno-žituv prostitucije in zločinov.
1)
Rsvao tako m vselej obralt» aa aasi
ksdsr at» nsmsnjoni poelaU denar v alarl kraj) f» «elito doMtl dsaar li starega kraja I
ske »to aamenlsnl doMU kake
oaobo v to doaolo j ksdsr rsklls ksko pooblastilo. Is-Javo. pogodbo, sli kaks draga šotor-ako lisllno, aH fo Imata kak drag sprsvok a storim krajem.
Slovenska banka
ZakraJM I ftešark
m W. 4lnd ntr„ No« Tork. N. T.
4KSNAM PKIRKDB BtOfBNBg«
OaUANlIACU V CR1CA0U.
Hvalita vravtlra v tor»k 1, msri-a.
DruMvo "IMJonlr" At. 65D H. N. I», J.
/.vera alov. org. — Vsasliaa v aohoto
18. marca v Nsrodnt dvorani. Kleb št. I, J. N, & — Ura mak» pred-•tava v nadaljo 17. maraa, f dvorani C. H. P. a.
1'avako dr »Al v» "Ura", kon«»rt da» 84. aprila v dvorsni H. N. P, J. aa J,uwm<ImIci in 87, o»«ti. Klub št I, J. H. S. — Dramska prti-«tava In prvomajaka alavnoat, v nedeljo 1, maja, v dvoraal B. N. P. I. |'»v»ko društvo "Slovan", koncert dne 80. maja v Mrva lake m domu, Ko. Chleago.
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA I)KL A
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige koledarje,.. letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaftkem feftkem, nemftkem, angleftkem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNK APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J.. I)A TISKOVIN K NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cptv zmerne, unijkk» del« prve vr»ie Vmi |x>jii»niU daje vinUivo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
2657-50 So. Lawvtdale Avenue
m
CHICAGO. ILL.
TAM SP. DOBE NA 2KLJO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA
»nformacije ne naslov:

BISERI IZ SVETOVNE LITERATURE
IIHHBHMHMHi
Honore de Balzac:
Obsoja« n žlvljwj«
(Dalje.)
Ni »e mogel vzdržati, da bi »e ne dotaknil njene roke in z obožu-jočimi očmi gledal črne kodre in njen lepi «tas. Bila je prava Španjolka, španskega obraza in španskih oči, dolgih črnih kodrov, gostih, dolgih trepalnic in z zenicami bolj črnimi kot ga-vranje peruti.
"Ste imeli kaj uspeha?" je rekla, se otožno zopet nasmejala, vendar Še z izrazom dekliške ljubkosti v svojih očeh.
Viktor ni mogel zatreti vzdiha. Ozrl se je na enega in drugega, na Klaro in na njene tri brate« Eden izmed njih, najstarejši je bil trideset let star: bil je majhne postave, celo nekako slabo zraščen, pa s ponosnim in prezirljivim pogledom, v katerem je bilo očito plemeni-taštvo. Bil je pravi izraz španskega viteza. Njegovo ime je bilo Juanito. Drugi, Felipe, je bil kakih štiriindvajsetih let; bil je kakor Klara. Najmlajši je bil šele osem let stari Ma-nuel; slikar bl na njegovem
obrazu opazil sledove potez rimske odločnosti, kakoršno je dal David obrazom otrok v njegovih epizodah Republike. Stari Marki je še imel goste lase in je izgledal, kakor da bi oživel s kake Murillove slike. Mladi čast- j tu ga poljubila na oči.
razen Viktorja, da jih je varoval, se je dvignil oče in rekel: "Juanito/' .
Juanito ni odgovoril, razen zganil se je z glavo, kar je pomenilo odklonitev; nato je padel nazaj v sedež in je strmel |Španije?
so storili isto. Vsi so stegftlfi 1 Trnef je srečni roko Nebeški proti njemu svoje roke, da iz- prekupčevalec je bil dolgo iskani prosijo od njega, da njih druži- slepar Strolch, sicer stari znana ne bo izumrla, kakor bi po- nec italijanskih > sodišč. Pri navijali očetove besede: "Moj njem so našli več tisoč lir, ki jih sin, ali si izgubil moč, vitaštvo je n« «s¿k način zvabil od lah-| Koliko časa boš še do-1 kovernih starcev. Signor Mon-
nik je stresel glavo. Ko je gledal nanje, je bil prepričan, da nobeden izmed njih ne bi sprejel generalovega predloga; vendar pa ga je povedal Klari. Sprva je zatrepetala, dasi je bila Španjolka, nato pa je takoj dvignila glavo, Šla je in pokleknila pred svojim očetom.
"Oče," je rekla, "tfkaži Jua-nitu, da bo prisegel zvesto ubogati vse tvoje ukaze, in zadovoljni bomo."
Markiza je trepetala v upanju, toda ko se je naslonila k svojemu soprogu in slišala — ona, ki je bila mati — strašno zaupanje, ki ga je šepetala Klara, se je onesvestila. Juanito je vse razumel; skočil je pokonci kakor lev v, kletki. Ko mu je marki zaupal ter se podal, da bo ubogal, je Viktor Marchard poslal vojake ven. Tudi sluge so bili odpeljani, oddani krvniku ln obešeni. Ko družina ni imela nobene straže,
v svoje starše s suhimi očmi in pustil, da tvoj oče kleči na ko-|tagnini je dobil denar vrnjen in h strašnim izrazom. Klara je lenih? Kako pravico imaš, mi- je vesel, da ni izplačal cele vsote stopila k njemu in mu sedla na sliti na svoje lastno življenje in za pod «nokvinim dreve-koleno, objela ga je, okoli vra-1 trpi jen je ? Madama, ali je to L^ v raju. Sigurno pa je, da se
moj sin? je nadaljeval stari | to mora] nebeški agent Strolch je rekla I mol in se obrnil k svoji ženi.^M
"Dragi moj Juanito, veselo. "Ce bi ti le vedel, kako »ladka bi bila smrt zame, če bi ml jo zadal ti in bi mi ne bilo
dolgo, dolgo pokoriti, če se bo ♦Saj ubogs," je kriknila žena|hoteI kdaj Bam sestati a sv. vsa obupana. Videla je gibljej p^rom.	)
Iv Juanitovih očeh in samo ona
treba umreti pod roko krutega je razumela ta gibljej.
Mueeolinijev davek na koze.
Londonske "Times" poročajo,
Juanito, ti bi ne mogel videti, pr^ninu rokama; ko je to videl
da bi bila koga drugega, no
mall brat Manuel, kako se joče,
krvnika. Rešil me boš bolečin. Druga hči, Mariquita, je kle- da pripravlja Mussolini nov katere mi zadajo — in, dragi poleg matere in jo objela s j davčnj vijak, ki bo veljal to pot
ne samcem, tudi ne samicam, temveč — kozam. Stvar izgleda nekoliko paradoksna, toda je resnična. Koze so namreč v Italiji krave revežev in siromakov in krmljenje te živali je cenejše kakor prehranjevanje krave Zato je Mussolini sklenil, da obdavči tudi koze. Neki strokovnjak v ekonomiji je dal
Z ljubkimi očmi je ognjeno po- j0 je< pričel grajati. V tem tre-gledala Viktorja, kakor bi ho- nutku je y8topll grajski kaplan, tela v Juanitovem srcu vzbuditi | katerega je takoj obkrožila vsa strahoto j "Bodi
proti Francozom. družina in ga vodila k Juanitu. pogumen," je prigo- Viktor ni mogel več prenašati
varjal njegov brat Felpie, "dru- prlzora; dal je znamenje Klari gače bo izumrl naš rod, ki je in je odhitel iz sobane k gene-skoraj dal Spaniji.|
- ■	ralu z zadnjo prošnjo. Našel
Nenadoma se je dvignila Kla- gA je ^fo razposajenega in. ve-ra, skupina, ki se je postavila Laškega sredi banketa, pij o- tem nameravanem davku slede-okoli Juanita, se je ločila in sin,Lega g častniki, ki so ga zaba-|*e pojasnilo: koze so splošno v nepokorščini, jo|vaijt
(Konec jutri.)
MISSOURI SKRBI BOLJ ZA GOVEDO KOT ZA pTROK*. I
Taka je sodba Narodnega odbora za zaščito otrok.
St. Louls, Mo. — Narodni delavski odbor za zaščito otrok je preštudiral zakone za varstvo o-t rok v državi in je prišel do prepričanja, da so zakoni za varstvo otrok zelo nepopolni. V svojem poročilu pravi ta odbor, da se zdi, da država Missouri zelo malo skrbi za bodočnost otrok.
Država ima veliko zakonov za varstvo domačih živali, za varstvo otrok pa skoraj nobenih.
dober tudi videl svojega postarenega očeta, ki se je postavil predenj in ga slišal ukazati z resnim glasom: "Juanito, zapovedujem ti!"
Mladi grof se ni premaknil. Njegov oče je padel predenj na
Zveličanje na obroke. Vsa zna
Ä Klara, Felipe'ln Manuel I	propadejo^" TakTje^la držl-
koristne živali, če jih ljudje pazljivo čuvajo. Ako ljudje ne pazijo nanje, povzročajo velikansko škodo po gozdovih, ki jih je v Italiji* malo ih katere je treba na vsak način zaščititi, da prezgodaj ne
Heflinu so zamašili usta.
Washington, D. C. — Senator Heflin, demokrat iz Alabame, ki je zadnji petek hotel ponoviti napad na Kolumbove viteze in katoliško hierarhijo v Združenih državah radi mahinacij v Mehiki, je izgubil besedo. Podpredsednik Dawes, ki, predseduje senatu, mu je zamašil usta po triku poslovnega reda na zahtevo drugega senatorja, ki je hotel govoriti o predlogi na dnevnem redu.
RUDOLF J/jindS*
plumbar
U postavlja parne in dru« ^ prava aa gretje in vu drZ plumbaraka dela. PrmwaVd, lo tudi na mesečno irpl^ ^ enega do dveh let	*
V»e delo jamčeno. Izvršuje plambarsko del« v poslopju s. N. p. j 1704 8a. Avers Av.. Chics»' m Telefon: Lawndale 9435 sli * Lawndale 8311
FINE PREKAJENeToS BASE, SUNKE IN ŽELODCE
razpošiljam po vsi Ameriki k», naročila vsak dan večja, mi je ZJ »•koliko znižati na moju delldh. Ako še niste poskrili »J izdelkov, sta v resnici samim .,t,i l kaj dolini. Ne odlašajte, iite takoj še danes. Pošljem v« 5 fantov naprej po C. O. fr, j» pošljite denar z naročilom. p0jJ vsak sam plača.	2
Cene aa elaieče: Klobase finesa okusa po 34« f* Sanke in bmao bres kosti, voljen etari Šegi ia izvrstno poiuiesi . šljea po 34c funt.	fl
Želodce pe 40e fant. 8uka reberea po 18e funt. Via pisma in narodils poiijtt, «
JOSEPH LESKOVAR
Meat Dealer and Ssassfe Mftr S10 — *14tli Street. ¿duj
Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje
Češki spisal Svatopluk Cedu—Poslovenil Stanko Svetina.
(Dalje.)
"Sedaj potrebujemo le takih peres," je odgovoril s povdarkom Domšik ln je vdaril ob svoj meč. "JUnjencem strežejo naše žene in gospe; to ni delo za moške. No, izberi si že — morda ta cep?"
In je zagnal palico z dolgimi železnimi ostmi tako, ds je gospod Brouček od straha od-skočil.
"Lepa hvala," je rekel, — da bi se morda a tem Še sam nabodel!"
"No, ta samostrel — če si dober strelec."
"Ne, še vrabca nisem ustrelil." ' "Ali morda ta meč?"'
"Nerad bi vlsčil tak kembelj — saj bi ga tudi ne odnesel odtod."
"Reci torej, kaj hočeš? Alf iporda to sulico?"	• -
"No tak mi jo daj!" je vzdihnil z resigns-cijo gospod Brouček in je prijel dolgi ccp z železno ostjo ln z dvema kavljema pod njo. Za njega je bilo to orožje še najmanj grozno, ker ga je spominjalo na naj nedolžne] še orožje na svetu: na sulico, kskoršno nosijo nočni čuvaji.
"Ali hočeš tudi kako orodje za godbo, ali morda čelsdo?" ga je vprašal dalje mučitelj.
"Da bi se še potil in paril v tem železnem . loncu! Imam že dosti tega. ko samo gledam."
"Oklep pustim doma, toda čelada bo dobra." je menil Staročeh in je zamenil svojo čap-ko z okroglo medeno čelado.
Ženski "sta medtem pospravili iz mize in sta pristopili k njima. .
"Ah. da nt» morem ob vaši strani iti v boj kakor Taborke," jc vzdihnila mladenka. ,
"Tvoja roka ni za orožje," je rekel oče. "Ti nisi tako trdna in vajena težav kakor našo kmetice. Saj veš, du je nas moških dosti, da zadostujemo pri obrambi in^la nam ni potreba ženskih rok. Ako pride do boja, pomagaj streči v mestu ranjencem."
"Ah, mili soprog in moj gos|>od, povrni se k meni zdrav!" je\zdlhnlla Mugdalena, objela je naglo motii in se je tesno priviia k njemu.
"Žena!" jo jo pokaral Domšik in jo je nežno poljubil na čelo. I'a je objel in poljubil tudi hčer.	§
Nuto so puriale ženske tudi gostu roko, katero je gospod Brouček Magdaleni na njeno veliko začudenje dvorljivo poljubil, in Kunki s pomenljivim pogledom stisnil.
Ko je šel skozi vrata, mu je bila prava1 nadloga njegova dolga prcklja, toda prišel je srečno ven. potem ko se je pri naglem obratu z dolnjim koncem sulice nekoliko zadel ob Kunko in ko je preobrnil na rkrinjl naložene posode, ki so se na tleh večinoma razletele v konce. VIII.
Tudi na ozkih stopnicah je delala našemu junaku težavo njegova sulica, s katero se je vedno zadeval ob zid.
Zunaj »ta prišla med gost«' trume oboroie-nih lludli. skozi katere »ta Knmsj prer Posebno naš sullčar je Imel skrbaa svojo oroZje, nev««doč, kako bi gn nosil najprrpravne-je; zakaj zadevalo m* je vsak hip <»b druge repe, da, pretilo je tudi glavam okolu stoječih in mimoidočih. Zato je dobil večkrat očitajoče poglede ali nejevoljne vskrike.
Janko od zvona je pozdravljal tupatam svoje mance in ko sta prifcla na jurim stran mestne hiše, je opozoril to\ari*a na^mestni ča-aoslov, ki pa je bil popoln<»me drugačen, kakor umetniški, dnsedaj ohrajeni časoslov mojstra Hanuša iz koma petnajstega stoletje, in ga je opozoril tudi na \eliki zvon. ki je zvonil k zbo-
rovanju; toda gospod Brouček ni imel časa. ds bi si vse to ogledaval, zakaj tu je bila gnječa največja in zato tudi težava s sulico največja, tako da je večkrat zamrmral: Vrag vzemi to zdelo I
Konečno sta se prerinils skozi gnječo na Mali trg, kjer je mogel gost že več pozornosti posvetiti svoji okolici. Nudila mu je sliko, res nenavadno živopisano. Ta zmes hiš razne veli-Ifosti z obokanimi podmoli, z mostovži, balkoni in z daleč naprej štrlečimi strehami, je bila o-koll in okoli pokrita z raznovrstnimi stavbenimi in rezbsrsklml deli ; v malih, ponekod dvoj-natlh oknih so se blesketall raznobarevni, v sredini upognjeni stekleni kleščekl, ki so bili z žicami spojeni, toda večina oken je še bilâ prevlečena z neprozornimi kožicami ; na hišnih pročeljih so se svetila poslikana znamenja, izmed katerih je obvisel pogled gospoda Broučka posebno na hiši « lilijo, znamenje, kl je še danes na tej hiši ohranjeno, in na drugi z velikim naslikanim nojem. Sredi Malega trga so pa sedele žene v živoplsanlh, staroveških oblekah ln so prodajale raznovrstno sadje, katerega rdeče, modre in druge barve so tudi precej prisyajale k živemu koloritu mesta, in so tek-rhoVale med seboj z umetnimi venci iz različnega blaga, iz zlatih in srebrnih nitij in iz drugih bliščečlh, narejenih okrasov. Prodajalci teh so imeli svoje mizice in košare na desni strani trga in tudi pod obokanimi hodniki prav do Linhartovega trga, kjer je stala cerkev s pokopališčem.
"Poglej no! VI imate sadni in cvetlični trg na malem Kinečku!" (Tako se imenuje sedaj mal trg v Starem mestu v Pragi.) se je čudil gospod Brouček.
"Sadni trg In trg z venci," je popravil Domšik. "Tu si kupujejo naše gospe vence, da si krasijo z njimi glave. Toda sedaj imajo prodajalci vencev le malo dobička, ker nimajo niti naše hčere pri tej mostni nevarnosti časa, da bi si iskale okrasja. One pa, ki bi ga sicer imele, sc bojijo Taboritov, ki bi jim ne pustili nositi take posvetne nečimernosti. Tu na trgu vidiš samo senco onegs, kar je drugje. Mnogi prodajalci so zgrabili za orožje in kupcev jc tudi malo. Drugače je na vseh straneh mestne hiše zelo živopisan trg. Pod obokanimi hodniki na vzhodni strani mestne hiše imajo svoje prodajalne branjevci krznarci in prodajalci platna; na južni strani prodajajo svoje blago pod obokanimi hodniki peki in pred mestno hišo kuhsrji; nasproti so starinarji; tu —"
Njegovo razkladanje jc prekinil krik stare prodajalke sadja, kateri je gospod Brouček nevede razmetal s svojo sulico kopico najlepših letnih jabolk, na kar se je vlils nanj takoj precejšnja ploha «taročeške neuljudnosti: "Ha, ti grdoba grda, kako pa opletaš 's svojim čepom! Ali nimaš oči, pritlikavec trebušati, ali ne znaš nositi sulice, nadloga nadložnal Prav gotovo dočakam, ko boš visel na vešalih, šema razbojniška! Beee! Bee!"
In ljuta babura, v svojih pisanih cunjah strašilu podobna, je vprls roke v boke, in je s skrčeniml naprej sklonjenim životom obkladala gospoda Broučka z nesramnimi priimki.
"Ali mi boš molčala, pokveta stara!" je -tn-ie-1zpodbudll "tovariša: "Pojdi dalje! Pri teh ne boš dosegel časti. Resnico sem slišal v neki študentovaki igri, kjer se pravi da Je zla baba hujša od vraga:
Lahko človek se odkriia vraga,
Pred zlo babo naj nam Bog pomaga!"
&e precej časa sta slišala za seboj zadirlji-vl glas prodajalk in vpitje otrok, ki so skakali v svojih pisanih, srednjeveških oblekah še nekaj časa za Broučkom, kakor roj epakov.
A'aš junak je pomislil, da se praške bran-jevkV niso dosti spremenile v petsto letih in se Je znova začel jeziti: "Vrag vzemi to druhal!"
•--- (Dalje prtkodajM)
goma v "mirne čase". Nekaj let,	. a
PO vojn. Z dobH v nobeni	¿S
S3?.r4 PMH «mo n. ¡zve.ti.ih kr.jih, ti ie ponuja v«, k»r ti J^«» ^ ^ |a„t|]|ki îa do_
* MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR
za Amerilur ia star! kraj 1122 E. Ohio St. Telefon CBDAR 4371 N. S. Pittsburgh, Pl,
Izdeluje pooblastila, kupna pogodbe, pobotnice, oporoke in vse dron ▼ notarsko ztroko spadajoče spise.	t
Pišite, telefoniraj^, ali pridite osebno.
vol jen je od občine in če bodo
ce. Seveda, če imaš neomejeni kredit. Pa se tudi kupuj> vse na obroke: od navadne šivanke	„ « «i vJ. „ «L™
do razkošne vile. Kdor se resno 10 lir.d*vk*' ItaW* »i bo s tem J J fl^Il ™ davkom lahko znatno opomogla,
pripravlja na smrt, dobi nemara celo krsto na obroke ... V Italiji, kjer so ljudje sila Iznajdljivi (tako se vsaj bahajo pred svetom), gredo še dalje: ponujajo ti tudi nebesa na obroke. Prvi poizkus je bil storjen nekje v Lombardiji. 73-letni starček Montagnim je prejel nekega dne skrivnostno pismo. V pismu mu je natrosil nekdo vse polno modrih nasvetov in zelo ristnih migljajev, kako naj si pomaga v življenskih tegobah.
kajti poleg Balkana je na kozah najbogatejša dežela v Evropi. Pri nas imamo zakon za zaščito šum in pašnikov pred kozami že toliko časa, da smo v tej zadevi vsaj 80 let pred Mua-solinijevo Italijo.
FARMA NA PRODAJ.
Proda se 62 akrov obsegajoča ko; I farma, vse izčiščeno, 5 akrov je sadni vrt, posajen s češpljami, dosti dobre pitne vode, štiri Na koncu #a je bilo zapisano, daljna hiša, hlev, shramba za ži-mora človek, ki Ima že 73 let na 1jn še drugo malo poslopje.
hrbtu, misliti tudi na smrt, ga bo presenetila danes ali ju-
se nahaja štiri mUje od Estacado, Oregon, in je le eno
AU želiš znati pravilno pisati in čitati angleško? Naroči si katere js isdala in ima na prodaj "Slovensko-angleško slovnico", Književna matica & N. P. I.
tri. Nikakpr pa ne sme pozabiti, [miljo od tlakirane ceste ln vsa da ga čaka ua onen svetu novo zemlja je v ravnini. Ce kateri življenje ipi da ga utegnejo po- rojakov želi izvedeti boljše poslati tja, kjer je jok in škripa- drobnosti, naj piše na:r John nje z zobmi. Boljše bo tedaj, če Božičnik, 115^ First Ave., So., si že na tem svetu zasigurs | Seattle, Wash. — (Adv.) vstop v nebesa. Pisec je pristavil, da je,.visok duhovnik, prijatelj in svetovalec samega papeža. Ce jc gospodu Montagniniju prav, poj de pisec tega pisma k svetemu očetu in ga bo prosil, naj priporoči v nebesih gosp. Montagninija. Seveda ne more tega storiti za božjo plačo in mu svetuje, da položi v zaprto pismo 4000 lir in ga točno ob dvanajsti uri skrije pod neko znano drevo na koncu vasi. Starca je tajinstveno pismo zelo prestrašilo, navsezadnje pa je postal vesel, da ga je neznanec opozoril na nevarnost, ki mu preti in mu ponudil svojo pomoč. Brž je napisal pismo neznanemu duhovniku, v katerem mu sporoča, da je zelo hvaležen za nasvete in za ljubeznjivo pomoč pri zveličan ju njegove duše. Zal mu je le, da nima 4000 lir.* Lahko pa mu pošlje 1000 lir, medtem ko ostali znesek izplača v četrtletnih obrokih, prosi ga za božjo voljo, naj jadrno pohiti k svetemu očetu, da mu ob pravem času reši dušo pred večnimi mukami. Dan pozneje je dobil stari Montagnini odgovor. Neznanec je sporočil, da mu dovoli zveličanje na četrtletne obroke in naj kar pošlje na domenjeno mesto prvi obrok. Starec je poslal 1000 lir in je vea vzradoš-čen pripovedoval svojim cem, da mu bo sam sveti oče rezerviral sedež v paradižu. O tem je izvedel tudi neki karabinjer, ki kljub vsej svoji pobožnostl ni mogel razumeti, da bi se doseglo zveličanje na četrtletne obroke. Ob polnočni uri jo tpočenil za debelo drevesno deblo in čakal, kdo bo prišel po nebeški denar. Kmalu po polnočni uri se je res priplazila neka moška postava in je dvignila na rahlo zakopahi I denar. Karabinjer Je skočil ne-i znancu za vrst ln ga aretiral. *
književna matica s.n.p.j.
ima v zalogi sledeče knjige:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stene..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih , koristnih informacij, stane samo eafeeeeeeseeeeee« •••»»•*•••»•• $2.00 Zpkon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov
za telesne in duševno dobrq. eeeeaeeeeeeeeesea«eeeeeeaaesessesse«sss $1.50
Pater Malaventura—V Kabareta—zanimiva povest iz živ. Ijenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami.....................................$1.50
Zajedaki—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela živijenja slovejnskih delavcev v Ameriki. $1.75 Jimatle Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan
- Molek eeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeepeeeeeseeaeeVeeeeeeeesee« se» •••!»•••• $1.00
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strani mehko
vezana, stane samo»*........... ee*eeeeeee*ee*s»eeeeeeee.feeeseet*e««*MM* 50c
"Hrbtenica*—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo............................25c
"Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20e
Pišite poaje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2657 So. Lawndale Are., Chicago, 111.
Kampanja za dnevnik
X	--/
' ysi aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še ta leto. Agitatorje, ki > bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade.	/
Kampanja za nove naročnike na dnevnik "Prosveto" se otvori 15. februarja 1927 in se zaključi 15. novembra 1927.
Vsakdo, ki Si naroči na dnevnik "Prosveto" in ki doslej še ni bil naročnik, bodisi sa pol leta ali za ček» leto, ali če stari naročnik ptšlje dve aH več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrade v knjigah iz zaloge Književne Matice S. N. P. J.
Pogoj sa nagrado je NOV NAROČNIK in vsakdo mora poslati celo, vsoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine ali provizije upravnlštvu "Prosvete". V tej kampanji ni dovoljeno nobena provizija. Kdor si vzame provizijo, ne dobi nagrade.
Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj deležen knjiffe "Jimmie Higgins," ki je vredna 91.00. Za eno celoletno naročnico je pošiljatelj deležen "Slovenoko-angleške slovnice," vredne 92.09, ali pa dragih knjig is zaloge Književne Matice v vrednosti 92.00.
Za dve celoletni naročnini dobi pošiljatelj knjigo "Ameriški Slovenci." vredno 95.00, ali pa dragih knjig isaaloge Književne Matko v vrednosti is.m;7..........—r-----^------
Bratje la sestre 8. N. P. J„ kakor tudi dragi rojaki la rojakinje, ki še niste naročeni na dnevnik "Prosveto," aedaj se vam aa« agodma prilika, da ai sa snjhno vsotlco nabavite dobor Ust in poleg tega dobite še dobre knjige ZASTONJ!
PoŠarite se z naročbo! Pošljite naročnino še daneo! Naročnina "Pr» svete" sa ene leto je 95.00, za pol leta 92.50. (Za Chicago la Cieere je 99.50. sa Evropo pa 98.00.) Clanl 8. N. P. J. doplačajo sa colo leto aH 9199 sa pd leta, ker člani plačajo pri sseomenta 91J9 aa loto sa tednik.
Prsavsta, 2«57 So. UwašsJe
Vaa pisma in denar pošljite na Ave., Chicago, HL