214. številka. Trst. v torekdne 22. septembra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna^a: za vse leto 34 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe bre« pril./iene naročnine se uprarnifctvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trstu se prodajajo posamične 5:eviike po 6 stot >3nvč.|; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav* ništvo v ulici Molin picoolo št. 7, II. nadatr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica TorreBianca 12. ;0 r dolžnost,> da se Politično društvo ..Edinost' v Trstu. VABILO na JAVNI SHOD katerega priredi politično društvo f.Edinost" v „Narodnem Domu" v Barkovljah v nedeljo, dne 2 7. t. m. DNEVNI RED : Protest proti pridržanju vojakov-tretjeletni-k»T preko ajib doHe t vojaški sliifci. Začetek ob 5. uri popoludne. Na obilno udeležbo vabi Odbor. Na razpotju. ir. Na reševanju krize na Ogrskem smo mi v tej p loviei cesarstva, poleg prebivalstva na Ogrskem samega prvi in glavni interesi-ranfM. Vsi imamo zavest, da so tu angažirani naši življenski interes . Ker smo dosedaj tvorili m§;»roti vnanjemu svetu eno drž. in gospodarsko skupnost, je naravna stvar, da aspiracije Ma ijaror po popolni državni in gospodarski samostojnosti, po pretrganju vseh vezi, ki so jih spajale do sedaj z našo polovico, posezajo globoko v naše g >spodarske in politične interese. Zato je neoporečno, da je pomen krize na Ogrekem vzrasel preko ogrskega okvirja in treba govoriti o krizi splošne monarhije. Pozornost torej, ki jo vsa javnost v naši pol vci posveča sedanjim dogodkom na Ogrskem, ne le, da je opravičena in v polni meri, ampik tudi neizogibno potrebna. Kjer gre za moj življenski interes, kjer je v igri moja koža. mi ni le v pravico, ampak tudi v nujno dolžnost, da se oglašam, da varujem svoj interes in da gledam, da dogodki ne pridejo do razrešitve, po kateri bi moji interesi trpeli škodo, ki bi bila nepopravljiva za vse Osobito pa se vse novinstvo te polovice bavi z dogodki na Ogrskem. Naravno je to. Časopisje je instrument politikov, je orodje onih činitelj* v, ki so p .klicani, da verujejo interese onih skupin, bodi političnih, bodi narodnih, s katerimi so spojeni, novine so glasala strank. Naravno je — ker ob sebičnosti strank bi b lo nasprutoo pravi čudež — da vsaka stranka se svojega sj.ec jalnega stališča t cenja d-»g ;:lke in piše perspektive za bodočnost. Ta PODLISTEK. 12 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Tet* ni jokala ; kajti le malo solz je pustil ženskam prevrat ttare monarhije. S prva jih je ljubezen privadila najbritk*jšim iz|*rememOam, potem t>* strah ; v nevarnostih ž vljrnja so si i hranile neko hladno dostojnost in neko sicer odkritosrčno, a molčečo priitupljivost, ki jim dovojujeta ostati zveste etiket 10 plemenitemu nastopu, katerega sedanje šege krivično zametujejo. Duma je oklenila mlado ženo v naročje in ji poljubljala Čelo z nežnostjo in prisrčnostjo, ki se najdete včasih več v navadah, ko v srcu teb -lam. Ljubkovala je svojo nečakinjo s prisrčnimi besedami, zagotovljala ji srečno bodočnost, j o obsipavala s prijetnimi obljubami ter ji pomagala, da se je vlegla, kakor bi bila njena goreče ljubljena hči, katere pripravimo na možne dogodke in spremembe morda že v bližnji bodočnosti, zadevlje osobito nas Slovane v vsej menarhiji. Kajti v tem soglašamo menda vsi, da je nadaljnji obstanek duvalističie oblike nsše monarhije postal veliko in pereče vprašanje ! S tem pa je povedano ravno, da kriza na Ogrskem je kriza monarhije in da je na reševanju te krize v igri vitalni interes monarhije : nje obstanek v sedanji obliki. Nadaljnji obstanek duvalistične oblike je postal veliko vprašanje, to je : računati nam je z možnostjo, da se ta oblika, ta ne-stvor egoizma dveh plemen in neverjetne slepot9 drživnikov-upraviteljev monarhije iz 1867, razbije in preneha. Ta možnr st peraja u?odno vprašanje : kaj naj stopi na mesto porušivše se duvalistične oblike? Dvojno je možno. Ali se odloČi ni krogi na Dunaju odločijo za nadaljen velik korak v zmislu razkrojenja monarhije v dve državi, povsem samostojni na znotraj in zunaj, in spojeni med seboj le po esebi vladarjevi, torej za personalno unijo; ali pa se ediočijo za odločen čin, za radikalno operacijo, ob kateri bodo morali eventuelno apelirati na lojalnost in sodelovanje nema-djarskih narodov, in s katerim vspostavijo j status q'io ante, to je tisto stanje, kakor je bilo do krvavega ieta 1866 ; da se odločijo torej za vsprstavljenje skupnosti monarhije ka kor ene državnopravne celote. Nujna dolžnost nam Slovanom v monar hiji je, da si ustvarimo jasen koncept, da pridemo na č sto sami s seboj, kaj bo koristneje za nas in našo bodočnost : ali da pritrdimo prvi, uli drugi možnosti, ali se izja vimo za personalno unijo, ali pa za skupnost cesarstva, za zopetno spojenje, kar je bilo ločeno in razkrojeno s činom 1866 z ustvarjenjem duval zma ? ! Za slučaj pa, da Be Slovani odloČimo za to poslednje, da pii lemo do uverjenja, da v' skupnosti cesarstva bosta še najbolje zavaro- I vana naš obstanek in naša bodočnost, n-im ] na vstaja nadaljnja dolžnost, da si ti-tvari mo določen program, da pridemo na jasno, k a k o uredbo te skupnosti si moramo želeti, da bodo dane čim gotoveje garancije za nase narodne, politične, gospodarske in kulturne interese?! To je usodno, življensko vprtšanje za nas Slovane. Morda nikdar še nisa imeli za- 1 stopniki Slovanov tako kritičnega položaja pred seboj, kakor ga imajo sedaj. Za vseh nas je torej skrajno vznemirljivo vprašanje : bodo li zastopniki dorasli velČini treuotkov, bodo-li dorasli svoji nalogi, bodo li imeli do volj bistrega vida. bodo li imeli dovolj posluha za glasove slovanskega patrijotizma, da v odločilnem trenotku ne store pogreške, ki -—— upi in trpljenja so tudi njeni. Grofica je zaspala vsa srečna, da je našla prijateljico, mater, kateri odslej lahko zaupa vse. Ko sta Be prihodnji dan teta in nečakinja ravno poljubljali s prisrčnostjo in sporazumljenjem, ki znači napredek v mišljenju in tesnejšo zvezo src, ste začuli konjski peket ter, obrnivši se, ob jednem zaj azili mladega Angleža, ki je kakor navadno, počaai prijezdil mimo. OSi-v dno ee je bil dobro poučil o samotnem življenju obeh dam, kajti nikdar ni pozabil zjutraj in opoludne mimo prijezditi. Njegov konj je začel iz lastnega nag »na počasnejšo hojo. Prišedši do oken jedilnice je pogledal dami z otožnim pogledom, katerega pa gro fica, ki se zanj ni zanimala, večjidel ni opazila. Toda vajena te malenkostne radovedno sli, ki oživlja malomestno življenje, opozarjajoča tudi na najneznatnejše stvari, in katere se prosvitljeni duhovi le težko ubranijo, se je radovala markiza plašne in resne ljubezni, katero je na tihem gojil Anglež. Navadila se je vednih pogledov iif vsak daa je naznanjala z novo dalo njegov prihod. Baš ste se dami vsedli h kosilu, ko sta zagledali Bri- bi se ne dala popraviti nikdar več ? ! Ravno zadnja »Sudsteierische Preese« prinaša glas iz krogov naših poslancev, ki mora vzbuditi veliko bojazen, da bi naši jugoslovanski poslanci mogli storiti usodno pogreško. O enun-cijaciji v »Sudsteierische Presse« govorimo na drugem mestu, v političnem pregledu. Tem nujneja dolžnost je VBemu slovenskemu novinstvu, da stoji na straži in da povzdiga svoj svarilni glas. Mi sodimo, da se najprimerneje odzovemo tej dolžnosti, ako osvežimo v spominu izvajanja, ki smo jih priob čili o tem predmetu nedavno temu iz peresa starega in izskušenega slovenskega politika, a pripominjamo že tu, da so dokazovanja in zaključki tega politika v dijamctralnem nasprotstvu z omenjeno enuncijacijo slovenskega državnega poslanca v rečenem štajar-skem listu. Politični pregled. T Trstu, 22. septembra 1903 Deželni zbori. Moravski deželni zbor se je včeraj sestal v svojo prvo sejo. Mladočehi so predložili več nujnih predlogov, med katerimi je nujni predlog posl. dr. Stranskega, v kbteiem ee zahteva, naj zbornica na cesarjev patent, ki sklicuje deželni zbor, odgovori z adreso na cesarja, kakor moravskega mejnega grofa. — Nemški poslanci stavili so glede vprašanja madjarskih zahtev jednake predloge, kakor v štajerskem deželnem zboru. Posl. Z a č e k je predlagal, rsj deželni zbor zahtev a ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu; posl. Koudela pa je zahteval jednakopravnost češkega z nemškim jezikom v deželnem odboru. Štajerski. Ko je deželni zbor včeraj rešil tečke dnevnega reda, prečitali so predloge posl. \Valza, Kopulinskega, Roki-tanskega in Hagenhoferja, ki poživljajo vlado, naj ne da Ogrski več nikake koncesije, naj pripravi avtonomno carinsko tarifo in naj ukrene vse potrebno za eventuelno ločitev od Ogrske. Solnograški. Pred prehodom na dnevni red je deželni glavar sporočil zbornici o cesarjevem daru za oškodovane po povodnjih v Solnograški, na kar so se poslanci dvignili v znamenje hvaležnosti. Dan prihodnje seje sporrči se pismeno. Ali nacfjonalna ali deželna avtono lilija l To je usodno vprašanje, Čegar rešitev bo odločilna za bodečnest narola slovenskega. S tem vprašanjem se bavi neki slovenski državni poslanec v listu »Su Isteierische Pres3e«, a bavi načinom, ki nas je osupnil ; a njegove izjave so nas zapekle tem bolj, ker jim pri-trja na uvodnem mestu tudi glasilo narodno-napredne stranke na Kranjskem. Opravičena tanca. To pot je zadel pogled Arturjev Julijo s toliko čutečnostjo, da je mlada žena zardela. Hipno je spodbodel mlaui Anglež konja ter ga pognal v dir. »Kaj je stjriti, gospa ?« je vprašala Julija teto. »Ljudje, ki vidijo Angleža tu mimo jezditi, si morajo misliti, da jaz...« »Da, da«, jej je odgovorila teta preki-nivši jo. »Bi mu torej ne mogla sporočiti, naj ne jezdari tako očitno tu mimo ?« »Ali bi Be to ne reklo v njem obuditi misel, da nama je nevaren ? In dalje, ali Bploh morete človeku zabraniti, da jezdi, kjer koli Be mu poljubi ? Jutri ne bove več tukaj obedovali ; če naju ne bo več tu videl, vas bo mladi kavalir nehal ljubiti skozi okno. Glejte, dragi otrok, tako se vede ženska, ki zna živeti med svetom.« Ali Juliji je bila usojena nesreča v polni meri. Komaj sta dami vstali od mize, ko se je pojavil Viktorjev sluga. Kakor hitro je le le mogel, je bil prišel po stranskih potih od Bourgesa in prinesel grofici pismo od soproga. Viktor, ki je bil zapustil cesarja, je sporočil je torej bojazen, da se slovenski poslanci pripravljajo, da store načelen, programaticen greh, za katerega ne pride morda nikdar več možnost — korekture. Za danes hočemo priobčiti bitBtvene točke v izvajanjih slovenskega poslanca. Reagirati pa hočemo pozneje. Popolnoma pa pritrjujemo izjavi »Slov. Naroda<, da je to velevažno vprašanje, katero treba postaviti na dnevni red in se iskreno pridružujemo želji ljubljanskega lista, naj Be za-prične o tem resna, stvarna diskuzija. Poslanec v »Sudsteierische Presse« izjavlja brez vseh ovinkov, da je nacijonalna avtonomija fantom, ki nima nikake nade do uresničenja. Svojo trditev opira na dejstvo, da so Čehi, Poljaki in Hrvatje pristaši deželne in ne nacijoualne avtonomije. Mi Slovenci da smo torej že številno prešibki, da bi se mogli le z najmanjo nado boriti za nacijonalno avtonomijo. Drugi moment pa da je, da so naša kraljestva in dežele navstale na podlagi zgodovinskega procesa. To da so tvorbe, katerih ni možno spremeniti ali prekrojiti z mehaničnimi odredbami. Nastopni pasuB moramo podati doslovno : »Taka sprememba bi bil čin, ki bi zahteval neznansko svoto dela in energije, in ki bi za dlje čaea provzročil v upravi kaos, ki bi bil v najda-lekosežnejo škodo v sedanjem času, toli intenzivno interesiranem na točni in nemotjeni funkciji vseh državnih organov «. Mi smo številno šibkeji, zato da se moramo pokoriti moČnejim prijateljem, a zahtevamo naj garancije za nemotjeni narodni, gospodarski in kulturelni razvoj v de želi. Varstvo manjšin, to naj se nam da, da bomo mogli vsprejeti deželno avtonomijo! Ako ee nam da to, potem bomo zavarovani Slovenci na S ajar-skem, Koroškem in na jugu monarhije-Potem bomo imeli to, kar zahtevamo vedno : jednakopravnost in jednakoveljavno3t, a to ne le na papirju in v lepih ministerikih go vorih, ampak v resnici. Člankar se noče spuščati v podrobnosti, kakova naj bo vsebina tega varstva, opozarja pa, da podajanja deželnega odbora Moravskega, ki je iais nalogo, da pripravi podlago za sporazumlje-nje med Cehi in Nemci, dajejo bogatega materijala v tem pogledu. Varstva manjšini v deželi ni težko statuirati in je dosegljivo. — Mi Slovenci si ne smemo dovoljevati luksusa, da bi 83 na prirejanju federalizma načelno ločili od Cehov, Poljakov in Hrvatov in da bi osamljeni hodili po poteh, na katerih se nam nacijonalna autonomija vidi k većemu kakor fata mor-gana, ki je pa, v kolikor seza človeško spoznanje, nedosežna. Čiankar v »Sudsteierische Pre3ee« zaključuje z apalom, naj bomo realci politiki svoji soprogi o padcu cesarstva, o vzetju Pariza in o navdušenju, ki baje vlada na vseh krajih Francozke za Bourbonce. Ker pa ni vedel, kako bi prišel v Tours, jo je prosil, naj pride kakor hitro mogoče v Orleans, kjer Be misli ž njo sestati. Siuga, star vojak, pa naj bi spremljal Julijo od Touraa v Orleans, ker je Viktor mislil, da je ta pot še prosta. »Gospa, ne smete zgubiti niti trenotja«, je rekel sluga. »Prusi, Avstrijci in Angleži se mislijo združiti pri Bloisu ali pa pri Or-leansu. »V malih urah je bila mlada žena pripravljena na pot, odrinila je na starem vozu, katerega ji je posodila teta. »Zakaj ne greBte z nami v Pariz "?« je vprašala objemši teto. »Sedaj, ko bo Bour-bonci prišli zopet na prestol, jih bo3te našli tam.....« »Tudi brez te nepričakovane vrnitve bi bila prišla tje, moja draga; kajti moji Bveti so vam in Viktorju prepotrebni. Tudi bom vse tako uredila, da se bomo tam spet sešli.» (Pride še.) in naj ne pozabljamo, da je le v edinosti moč, da smo mal narod, ki ne smemo priti v navskrižje s Ćehi, ki bo toliko storili za pov-zdigo narodne misli m*d Slovan-. Mi da 8e ne smemo ložiti od Ćehov, razun, ako bi vsled tega imele naše narodne zaht3ve trpeti škodo. To pa se ne zgodi, ako se narodnim manjšinam zagotovi varstvo, kateremu načelu Čehi aisj nasprotni. S tem vprašanjem se mora baviti nssa javnost, kajti ni nemožno, da vprašanje spremembe ustave stopi iz stidija refleks j v stadij činov. Ta moment ne sme najti nas Slove u cev nepripravljen h in nejedinih. Kriza na Ogrskem. Neki budimpe- neareeil, ker kmalu po njegovem odhodu se je vršil v Belemgradu vojni svet, na katerem Be je sklenilo pozvati pad orožje vse reservne letnike. Da bi Srbija hotela svojo vojsko mobilizirati proti Bolgariji, je o sedanjih od-nošajib med obema slovanskima državama popolnoma izključeno. Ako torej Srbija mobilizira, mobilzira le za slučaj, da bo svojo vojsko mogla rabiti proti Turčiji. Ta nervozna pogajanja turških, bolgarskih in srbskih diplomatov pa dokazujejo vedno bolj, da se res bližamo vojni na Balkanu. To dokazuje tudi dejstvo, da je bolgarsko ministerstvo vsem onim bolgarskim častaikom, ki se nahajajo v inozemstvu, zaukazalo, da se morajo štanski list pripisuje avtorstvo armadnega j takoj povrniti v Bolgarijo. povelja načelniku generalaega štaba, Bečku. I *>ne 20. ^ m. bil je ruski poslanik v Razpravljanje o tem dokumentu je v ma-1 Carigradu, Sinovjev, v avdijenci pri sultanu. djar^Kih listih sedaj precej mirno ; celd strogo Sultan je izrazil Bvoje hvaležno zadovoljstvo opozieijonalni listi ee poslužujejo — raz- ! na vedenju velesil. Sinovjev je sultanu primerno hladnega tona. Ta re'ativna mirnost • poročal, naj skrbi za to, da se o preganjanju nahaja pojasnila v tem, da se vse pripravlja ustašev ne bodo godile več take grozovitusti na prihodnjo sejo državnega zbora, ki bo '""tih vojakov, kakor so se dogodile o bo-bržkone prihodnji teden. Yr političnih krogih jih v Krusevem in v sandžaku Kirk-Kilise. je precej živahna razprava o vprašanju, da-li S"ltan Je odgovoril, da so se že ponovili to-naj državni zbor na armadno povelje odgo- zadevni ukazi je dodal, da sti že dve tretjini pokrajin, v katerih je vihrala uataja, povelje odgc vori s posebno adreso na cesarja, ali naj se omeji le na jednoatavni sklep ? V tem po- osvobojeni ustašev in da se kmalu zatre gledu gredo mnenja v vladni večini zel<5 U5taJa tudi v ostalih kraJih' Bolgarsko pre- navskriž. Nekateri menijo, da bo do te seje bivalstvo, katero da je bilo prisiljeno v kriza že rešena in da se v tej seji že pr^d- UBtaj°> da 96 Je že P° ve5ini Povrn5l° in «ta vi novi ministerski predsednik. podvrglo Turčiji. Staro prijateljstvo se maja. Kdo ee ne Strankarski shod nemške soci- spominja, kako bo pred par leti v Budimpešti jalne demokracije zaključen, v ne- proslavljali cesarja Viljelma, ko so bili v deljo bila je v Draždanih zaključna seja veri, da berolinski vplivi delajo za madjarske strankarskega shod* nemške socijalne demo- interese in za madjarsko nadvladje v vBej kracije, katera je trajala od 11. ure zjutraj monarhiji. Tedaj niao imeli gospodje v Bu- do 3. ure popoludne. Delegatom se je silno dimpešti nic proti takemu vplivanju od zunaj mudilo in so točke, ki so še bile na duev- in vladalo je najdebeleje prijateljstvo med nem redu, rešili v veliki naglici. Rešili so po Berolinom in Budimpešto. Sedaj pa, ko me- kratki debati, med drugim, tudi vprašanje nijo, da je bil ves nenavadni militarični pomp g^e praznovanja 1. majnika, katero ostane cesarju Viljelmu na čast, in da je bila tudi tako, kakor je bilo do sedaj. Jedna struja napitnica nemškega cesarja v odgovor na na- je h°tela, da bi se ta slavnost še radikalneje pitnico cesarja Frana Josipa politična de- praznovala, druga pa, da bi se preložila na monstracija za skupnost vojske, torej demon- prvo nedeljo v maju, a, kakor rečeno, ostalo stracija, katere ost je bila naperjena proti Je P™ 8tarem- madjarskim aspiracijam : sedaj je to vse kaj Predlog, naj bi se Btališ&e stranke na- druzega, sedaj protestujejo Madjari proti ta- sproti veri še poojstrilo, je padel. Ko so na kmu vnanjemu utikanju v notranje stvari ! to rešili še nekatere manj važne stvari, imel Madjari eo sicer na glasu kakor politiki — j« predsednik Singer zafcljučni govor. Slednjič kakor se pravi — s finim nosom. Ali če bo zapeli še delavsko pesem, na kar je pred- kedaj menili, da bodo v Berolinu ravno in le eednik zaključil zborovanje, glede Ogrske delali izjemo in da nasproti tej ne bodo imeli pred očmi ciljev veliko- TrŽfl^kf^ V6StL nemškega svetovnega gospodstva, potem bo Ein Bnbenstreieh ! Tako je bilo in nam Madjari podali dokaz, da se tudi navi- nig druga6et da ve8te t Razobešanje italijan- hani politiki lahko temeljito motijo. Kdor ake trikolore na paiag; tržaškega municipija, išče prijateljev v Berolinu, ta služi le — Q belem dnevU) m ni6 dru8€ga Dego _ ein Berolinu. Bubenstreich ! Čudak, ki bi si hotel ta do- Nova doba V Vatikanu. »Die Zeit« godek drugače tolmačiti, naj le izvoli vzeti je dobila iz Rima brzojavko, v kateri pravi, v robe sinočnjo »Triester Zeitung«, kjer da v vatikanskih krogih velja kakor zelo ver- mQre čitati črno na belem, na drugi strani v jetao, da bo kardinal Got ti imenovan dr prvi koloni, da je ču iak, kdor ne verjame, žavnim tajnikom. V tem slučaju da postane da je bil to le en — Bubenstreich. In kdo Rampolla predsednik propagande fide. ^i vedel to bolje, nego »Triester Zeitung«, Dogodki V Srbiji. Bivši naučni mi- kdo ne bi se klanjal — to bi bilo očita fe-nister v prvem ministerstvu za vladanja lonija — avtoriteti pojasnil v »Triesterici«, kra ja Petra I., profesor Stojanović, imel je kdo bi si hotel obremeniti lastno vest z te dni pogovor z nekim časnikarjem o zad- grešno mislijo, da je »Triester Zeitung« le njih d<_godk:h v Srbiji. O zaroti v Nišu en sam krat še govorila kaj, kar ni bilo dejal je Stojanovic, da so to zadevo časopisi res ? ! Kdo bi hotel kaj tacega ? ! Ga ni, ga neznansko napihnili. Oaih 28, v Nišu areti- ne more biti ! Saj je »Triester Zeitung« ran h častnikov, bilo je plačanih od malošte- pri poznano glasilo — bodi nam oproščena ta vilnih, preko meje pobeglih pristašev dina- govorniška figura ! — očesa zakona in pra-stije Ol renovie. Ti častniki nimajo somišlje- vice in javnega miru in reda ! Saj smo že n kov v vojski, ker >icer bi se bili isti navajeni tako, da s pobožnim občudovanjem iz avili žnjimi solidarni in revolucija bi bila gledamo tja gori, kjer visoko gori nad nami g t jva. Stojanovic je tudi odločno oporekal stoluje tficijosus s svojim vsikdar državni-vesli, da je prestol krelja Petra omajan in je škoresnim licem, in da v zavesti svoje dol-izrekei nado. da bo kralj Peter znal Srbijo žnosti in omejenosti svojega razuma podani-oivoboditi vB&koršnjih vplivov iz inozemstva, žkega vsprejemljemo z otroške ubogljivostjo Izraz: 1 je tudi nado, da pririe do zveze med i vsako besedo in vsako pojasnilo vsikdar dr-slovanskimi državami na Balkanu. Z ozirom žavniško resnega oficijozusa kakor kvintesenco vse reanice. Kakor čisto, nekaljeno in neoporečno resnico moramo VBprejeti torej tudi zatrdilo v »Triester Zeitung«, da je bilo razobešenje italijanske trikolore na municipalni palači tržaški o belem dnevu minole nedelje le en — Bubenstreich ! Kakovemu otročaju je šinila poredna misel v glavo, da je porabil trenotek, ko je mogel neopažen od nikogar smukniti gori po stopnicah magistratne palače — s trikoloro, skrbno zavito in povito in še bolj skrbno skrito pod jopičem — ter razviti jo tam gori na stolpu, kjer »Mikec in Jakec« z višine doli opazujeta produkte državniške modrosti, katere glasilo je — »Triester Zeitung«. Torej »Bubenstreich*. Saj pravimo: dan-danes otroci niao več — otroci. Takov-le mlečnozobi »poba«, pa toliko porednosti, na Avstro-* grško, dejal je Stojanović, da bi Srbija ne mogla ostati mirna, ako bi Av-etroogrska hotela okup rati Novi Bazar. Po Stojanovicđveaa mnenju imeli bodo v novi skupščini veliko večino zmerni radikalci in sicer nad 90 mandatov, skrajni radikalci (Stojanovićeva stranke) kakih 40 do 45; liberalci kakih 20 in socijalisti največ 3 mandate. Bodoče ministerstvo izide torej iz srede zmern h radikalcev in bo ministerski predsednik bržkone general Gruić. Uataja v Macedoniji. Iz Belega-grada poročajo sedaj, da je skušal turški odposLaec, ki je bil pri kralju Petru, pre govoriti istega, da bi sklenil zvezo s Turčijo, ali da bi Srbija, v slučaju bolgarsko-turške vojne, ostala vsaj nevtralna. Ni Bic*r še snaoo, da li je turčki odposlanec kaj doeegel, bržcone pa je se svojo misijo popolnoma po pa toliko drznoBti, pa — še nekaj. Takov-le otroČaj, pa gre uganjat svoje otročarije ravno tiBtega dne, ko so v Rimu slavili svoj XX. eettembre ! Saj to je nekaj, kar diši nekam čudno, kakor po — politiki..,, idejalov ! Ne, ne, dan danes ni več otrok ! Kdo bi utegnil biti eeveda drugačnega mnenja, češ, da je ravno dan-danes mnogo mnogo — političnih otrok. Ali bodi kakor hoče: »Trister Zeitung« nam je pojasnila z veljavno besedo, da so od nedelje sem anali mesta tržaškega obogateli za — en Bubenstreich. In mi, polni re-spekta, moramo verjeti temu pojasnilu. Ali tu Bmo se hkratu zalotili na grešni misli. Zalotili sebe in »Triester Zeitung«, ki zaključuje, da je oni »poba« moral vendar na tej otročariji imeti kakega sokrivca v osebi kakega.,., magistratnega uradnika! Zdaj pa se nam meša kon eept in skoro bi se nam začela majati vera v nezmotljivost ofieijoza. Uradniki na ma gistratu menda vendar ne Bpadajo v razred otročajev.... ! — Po temeljitem pojasnilu v »Triester Zeitung« stojimo zopet pred zagonetko, prav kakor da je naše življenje tržaško sestavljeno iz samih nganjk. Bolj ko riješ ven, bolj se pogrezaš v ta labirint. Žito bo najbolje, da zaključimo hitro, ker Bicer bi mogli pasti v mučne dvome in začeti razmišljati, je-li res ali ni res, da je bilo razobešenje italijanske trikolore minole nedelje o belem dnevu na tržaški municipalni palači res le — Bubenstrrich ! Kakor ti dragim, tako drugi tebi ! Današnji »Piccoloc je razarjen na klerikalne liste češ, da niti mrtvega Benussija ne puste pri miru in da pljuvajo svoj žolč na njegov grob. Mi nismo čitali dotičnih klerikalnih listov. Ali, če je res, da ti listi p s u j e j o spomin pokojnega narodnega nasprotnika našega, izjavljamo, da je to skrajna surovost. Svobodno je vsakomur (in temu se ni možno izogniti), da se tudi javno delovanje, pokojnikov stavlja pod kritičen nož. Ali jedno je kritika, drugo je smradno psovanje. Prva koristi, druga vzbuja gnus. Ali ravno zato, ker se pridružujemo daneB sodbi »Piccolo«, ga smemo vprašati s tem večo resnico: kaj ste pavipočenjali s pokojnim Nabergojem, koliko-krati ste vi z nedostojnim pisarje njem pljuvali na c j e g o v grob, d a - s i s t e dobro vedeli, da je vašim someščanom slovenske narodnosti spomin Nabergojev isto• tako drag, kakor vam Benussijev! Za slovenske kraje italijanske uradnike! Ni kaj reči! To se vjema najlepše, ker odgovarja najželezneji logiki. Ce se državne službe po slovenskih krajih razpisujejo edini le v italijanskem jeziku — in da ee tako razpisujejo, za to smo podali v tem listu že mnogo dokazov — potem je le logična kon-Bekvenca, da se na dotična mesta imenujejo laški uradniki. Če je že, pa naj bo temeljito! Tako si bržčas misli naš vladni zistem in se železno drži načela, da za slovenske kraje ko najprimerneji italijanski uradniki. Eao treba že priznati temu zistemu : železno dosleden je v svojem nazoru, da tam, kjer prihajamo Slovenci v poštev, treba postavljati na glavo vse razmere in tudi — logiko in zdravi razum in ono pravilo, da le organi, ki umejo jezik naroda in čutijo žnjim, morejo jamčiti dobro, pravično, ljudstvu koristno in zdravo upravo. To pravilo razuma in logike postavlja naš zistem na glavo z imenovanjem italijanskih uradnikov v slovenske kraje. V tem je vladni ziatem neizprosno dosleden. To žalostno doslednost svojo nasproti našemu narodu so više oblasti zopet sijajno poavedočile imenovanjem Italijana davkarjem v slovenskem Kobaridu ! Sicer pa se nam prav godi nam Slovencem ! Kakor si prirejamo postelj se svojo večno diplomatizujočo politiko, tako ležimo. Drugi — na pr. naši Italijani — si drugače prirejajo poBtelj, za to pa tudi — drugače i leže * Njim je mehko, kamor se obračajo, nam pa — ravno narobe. Dela za noro progo Prraeina Trst so oddana sledečim tvrdkam: 1—2 oddelek tvrdki Madile & Co. v Calovcu za 2 9 milijona kron ; 3—i oddelek tvrdki Mayreder in dr. za 2*7 mil.; 5—6 oddelek, ki je najvtčji in najvažneji na vsej tej progi, je dobila družba, kateri stoji na čelu narodni stavbe nik g. Filip Supančič v Ljubljani, in sieer je prevzel to stavbo za 4 2 milijone kron ; 7—8 oddelek je dobila firma Klemensiewicz, Demuth bili popolnoma na svojem mestu. Med razoimi točkami programa svirci je jako dobro vojaški orkester tukajšnjega pespolka. Splošno je bila vsa veselici jedna onih prisrčnih domačih zabav, na katerih se vsakdo najboje kratkočasi in ki so res v pravem pomenu besede »veselice«. Za podružnico sv. Cirila iu Metodija na Greti so nabrali rodoljubi pri igri na Kontovelju 4 K 70 «t. — Gospod I. G. iz Rojana daroval je 10 K radi zgubljene stave. Srčna hvala ! Iz pred. našiil sodišč. Natakar Alojzij Buchhoier pozval je meseca maja t. 1. z Dunaja semkaj svojega prijatelja 20 letaega Lovreta Grafa, baje, da mu preskrbi službo in ga je za nekoliko dni vsprejel k sebi na 3tanovaoje. Graf pa je to prijateljevo gostoljubnost izrabil v to, da mu je ukradel po polno »frak«-obleko ter nekaj druzih predmetov, vse to prodal in jo popihal nazaj na Dunaj. Huchhofer je to stvar naznanil redarstvu, a kakor rečeno, jo je Graf že odkuril. Včeraj vi šla se je pred tukajšnjim deželnim BodišČem tozadevna kazenska razprava, a ker Graf na isto, vkljub redno mu dostavljene pozivnice, ni prišel, v njegovi odsitnosti. Bran 1 ga je o ivetnik dr. MandeJ. Sodni dvor je Gr&fa spoznal krivim tatvine in ga obsodil na 8 m- sečno težko je5o, pooj-treno e jednim postom na mesec in ga postavil liko glede požrtovalnosti (udeležila se je Blav- pod policijsko nadzorstvo po prestanej kazni, nosti it lastnega nagiba), kolikor glede izva- VTemenski restolk. Včeraj toplomer janja raznih skladeb. OD 7. zjutraj 14.8, ob 2. uri popoludne Ko se je približal čas odhoda, združili 25.. C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.6 so se pevci vseh društev na cesti pred go — Danes plima ob 8.50 predp. in ob 8.17 stilno, ter so v mogočnih akordih zapeli pod pop.; oseka ob 2.32 predpoludne in ob 2.23 vodstvom g. Tanceta iz Nabrežine lepi skladbi popoludne. »Slovenac i Hrvat« in »Morje«. To se je razlegalo v tiho noč! Tresti so se pač morala Vesti iz OSt&lB Priniors&s Btekla tud! na drugi strani ceste stoječe, iz X Petdesetletnica mašoištT.. Včeraj f-loe palače Legi ue šole ki je -stavljena je aUv.l petdesetletnico »vojega mainiltva P«* * "aJ b' 88 J™1' J .. . , otroci, da bi ustvariali iz njih nasi nasprot kanonik metr^pohunskega feapitlja goriškega, » ia ' J . > . ^ „ . Ti. - n k krvoločne laničarje kakor so bi j h svoje Fran Kodermac. Jubilarju je dosio ob tej J J . . , . - \x • dni kruti Turki. V nadi, da se zopet in zopet pni.ki mnogo cesutk in pocescenj. .. • i * n„ r w %T , . n T . u- snidemo v prijaznem m velevaznem Devmu X >aš dan t Devinu. Zastave, ki smo * ■» . . . , , ta u- e •■ „ t; ^ razšli smo se vsak proti svojemu domu. lih zae eda i že na De^inski postaji in ki so .... , ., . . , ., . j u »g« . , j -i Mej tržaškimi izletniki je bil tudi gosp. plapolale z visokih drogov, naznanjale so nam: _ . . „„ im: v 1 . . dr. Rvbt»r z g ispo soprogo, mej goriškimi Devin je naš! Pripeljali smo se z zabavnim ^ z * * * s J J I r* I- * i stota ko g. Gabrscek. vlakom, v katerega so poeeie : v Grlja.iv.to. ^ ^ ^ ^ ge UritaQOvila tradi. p,vsa »Danica« s kontove.ja, v Sv. Knžu VBakoletna slaVQ04t v Devinu v še »Skala« iz sv. Kr.ža, spremljena po domači J „ . vt l x • v k večjem obsegu nego je bila v nedeljo, ter da godbi in na B viji »Nabrezina« iz ^brezine. . * ^ / . . J ' _T a j - - j -i -- v bi se je vdeleževah tržaški Slovenci po »Velesila« iz Saednja je dosla ze zjutraj v J Devin. — Izstopivš.h na devinaki postaji pri čakovalo nas je društvo »Ladija«, sprem- parniku kakor Bvoje čase o priliki izletov »Sokola«. I sto ta ko naj bi prihajalo z gori- caKOvaio nas ,e urusivu »j^aLi.j«-, -k"— „ , i > -. J , , . t« • -i škeca mnogo izletnikov. Ako bo udeležba, lj.no od mnogo dru.ega oM.a.t». Tajn.L ^ K m ^ „ Na to emo odkorakali skupno *a aa.tavo nJe vsegamogocne laSKe » lahonske kl.ke v v vas; mej po.j, sti obe godbi, Mavhiojska Domačiji. D. ,ma kak »koten dalnaat.nafc in SvetokrižLa, svirali lepe koračnica. Pri- ^ - more poaab.f na nekdanjo .o, iedši pred Plesovo gostilno zaigrala je godba »t»lii«»etv. v tej dezelt take srednjeveške nnmre se Drav n.č ne čudimo, čudimo se pa »Hm Slovani«, katero smo vsi, razvrščeni v nazore, se prav n o ne , v J . .... i • v italijanskim listom v Trstu, kateri hočejo ve velikem krogu, poslušali razoglavi. Na to smo uauj""«*'1" » ... & / ^ j » . . • „ ao - ljati za moderne, da vsprejemajo v svoje ee podali na krasno odiceni vrt, kjer se je J ' t , ,. 1 predale izlive takih patentiranih bedakov. — imela vršiti veselica. J" , . , . . . . ,. , . .. . .. r, j c x . - Dalmatinski dopisnik laškega lista toži tudi Gospod Sorč, tamošnji učitelj, pozdravil r ° ; , , • „, „„ da pohajajo hrvatski gimnasij v Fuiji celo je navzoče v krasnem govoru ter opisal ve- " J J » / ' j . • i r- sinovi nekdanjih najgorečnejBih voditeljev liki pomen današnje slavnosti. Cjovornik je J& * , . , . . i- italijanske stranke. — Mi ne moremo poj- rekel, da je vrtec zagotovljen le za eno ieto J .. *. - « X X 1- - « miti, kako se morejo tukajšnji italijanski listi in v prip< meč temu toli vazoemu zavetišču 111 u» •» , . .. .-v j-t« j x čuditi takim poiavom, ko vendar aan za naših ntžnih otročičev priredili so današnjo CU,1U u ; ' ..... .. dnevom propovedujeio o zakonih asimilacije veselico 1 . - »Mi smo šibki sami ob sebi, a vi vsi ste > P^1«^ »«™ilacije opravičujejo trdua skala, na katero ae moramo naslanjati »/oje poital.jančevalno delo v Trstu m Istr,, mi, sicer bi morali pasti«. Te besede so pač Ce ie veljajo zakoni as.m.lacje « Trst .. morale seči v srce vsaeemu navzočemu in I,tro' Pa ne bl veiJaU » D»ln,a: vsakd > si je gotovo mislil: stati h čem trdno . »U«. 0 g<*P°d» Ital,JaD1- zakaJ oa) bl skoraJ in vas podpirati! Vznesenemu govoru gospoda sto odstotkov dalmatinskih Hrvatov ne as,- Sorča sledile so točka za toč*o vsporeda. - ; miliralo psr odstotkov It.l.janov ? Vsa pevska društva a . st ,rila svojo dolžnost; I X Ob. inski svet T Dekanih proti pri pela so vsa kakor treba peti. Čemu bi posebej hvalili devinsko »Ladijo«, čemu Stan- držanju tretjeletnikov ▼ vojaški službi. ObSinski svet dekanijske županije imel je te d rezko pevsko društvo, čemu »Velesilo« iz dni sejo, v kateri je sklenil protest proti Skednja, ali pa »Skalo« iz sv. Križa, ali temu, da se hočejo dosluženi vojaški tretje-morda »Danico« s Kontovelja ?! Saj vemo, i letniki še nadalje pridržati pod orožjem. da vsi hrepenite pleaenit'm srcem za povz digo naše velike pesmi. Slava Vam vsem, ki dvigate visoko krasno melodijo naših pesmi ! Slava Vam, ki hrepenite po osveti, ki je združena z našo milo pesmijo ! S tem Btre-mite po izobrazbi in kulturi ! Naša slovanska kultura — to bodi naša osveta ! — Plemeniti hočemo biti tudi na svojem maščevanju za vse zlo, ki bo nam je stor.li zli in kri vični ljudje tekom časov. Gospića Leop. Caatellani je prav lepo deklamirala Gregorčičev »Naš čolnič otmimo!« Konečno je »ledila šaloigra : ,Eno uro doktor, katero so domači diletaatje prav hvalevredno proizvajali, pesebno če pomislimo, da je bil to ni h v prvi nastop. Da je bila pa g.ca Ančka nekol ko živahnejša, b.la bi njena igra mnogo bolja. Mej vsemi igralci se je najbolj odlikoval Škrjanec (g. Kocman), pa vendar bi bilo treba malo manje kretanja v posebnih pozah. S takimi diletanti bi se dalo vprizoriti marsikaj lej>eg». Mej tem, ko je srbopeta mladina s edila valjčka, mazurke in polke taktu, ki ga je vdarjala Mavhinjska godba, prepevala sa vsa -društva v notranjih prcstorib gostilne. — Navstaio je pravcato tekmovanje v petju — lep plemenito, srce blažilao tekmovanje. Vmes pa je svirala godba iz Sv. Križa, o kateri se moramo jako pohvalno izraziti, to- Nenavaden porod samomora. Domo branski podčastnik Josip Mende iz Ćeške, ki je bd do sedaj v službi v Senju, ustrelil se je te dni v Zadru, ker mu je bila od tamošnjega 23. pešpolka odbila prošnja, da bi v tem polku nadalje služboval. x v Opatiji je bilo skupno število gostov od 1. septembra 1903 pa do vštetega Iti. septembra 1753 oseb. Od 10. septembra pa do vštetega 16. septembra je prirastlo 789 oseb. Dne 16. septembra je bilo navsočih 1699 oseb. Vesti iz Kranjske. * Strašna smrt 4 letnega otroka. V Spodnjih Jablanih je paslo 7. t. m. več otrok na nekem travniku. Zakurili 83 ogenj in se pri njem greli. Neki deček je rekel 4 letnemu dečku Janezu Buklan, naj podrži predpasnik, da mu bo nadeval v njega žerjavice, katero hočejo potem zanesti na drugi kraj. Otrok je ubogal in se mu je pri tem užgal predpasnik ter obleka. Siromaček je dobil take opekline, da je vsled tega umrl. * Veselica r Divači. V nedeljo, dne 4. oktobra prirede v Divači veselico na korist ubogim pogorelcem v Bovcu. Veselica ae prične ob 4. uri popoludne in se bo vršila v gostilni gospoda Obrsnela. Na pro gramu je petje, godba, šaljiva dražba in ples. Pevske točke bodo izvajali pevci bralnega društva v Divači. Vstopnina 1 K za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen v tako človekoljubni namen, se bo milodare in prepla-čila hvaležno vsprejemalo. Veselica se priredi po inicijativi županstva v Naklem. Vesti iz Koroške. ■f Srčna prošnja. Dne 13. sept. 1903 zadela je kanalsko dalino na Koroškem ve-ika nesreča. Oblak se je utrgal ter poplavil taisto. Vihar je razsajal, podrl sadno in gozdno drevje, otresel še le na pol zrelo sadje in uničil veliko p< ljskih pridelkov. Voda je tako mi dno narast a, da je v L:paljaveai rastrgala in odnesla 6 hiš, veliko travnikov in njiv s poljskimi pridelki vred; 2 hiši sti močno poškodovani in v nevarnosti. Rešiti moglo seje le najpotrebnejša h šne oprave. Beda je velika, izdatna pomoč nujno potrebna. Ker je v drug h alpinskih pokrajinah nevihta veliko nesreč napravila, se na izdatno državno pomoč ne more računiti. Li pa 1 j av as je zadnja slovenska vas v kanalski dolini ob italijanski meji. R »jaki in rojakinje ! Ne zabite torej potreb nih ponesrečencev ! Vsekake milodare vspre-jtma župniški urad v Lipaljavesi, pošta Pon-tafel. Job. E chholzer, župnik. Vtisi iz Hrvatske. III. Zemlja hrvatska! Koliko je že pretrpela in koliko jej je še usojeno! Vsa zgodovina Hrvatov ni nič drugo nego trnjeva pot v borbi za pravice, prav tako — kakor pri Slovencih ! Za vsakega Brno se borili, vsakemu pomagali iz naj več.h zadreg, ko mu je šlo za življenje in smrt — in vsaki od teh namje pozneje delil udarce, da smo krvaveli pod krutostjo njegovega biča ! In košček za koščekom naše lasti je prehajal tujcu v oblast----Ssoro ves slovanski jug je domovina sužnjev! A kar je najhujše: večidel teh sužnjev poljublja roko svojemu gospodarju in vedno so pripravljeni dajati novih dokazov o svoji---kratkovidnosti, slepoti ! In v času, ko bi morali uvideti vodje, da si brez vstrajnega dela in energičnega nastopa nikoli ne izvojujemo bo'je prihod-njosti, se isti ne brigajo za nič druzega, nego za programe, navdušujejo Be za pojedine ljudi . in »junaško« se bojujejo — med seboj ter troši j o itak že oslabele sile narodove za — neumnosti. Ti vodje igrajo »veliko politiko«, s paragrafi v rokah, ter se pritožujejo, da ae jim krivica godi! O tem pa Be jim hlače tresejo od strahu pred »visoko goapdlo«. — A kdo je še čul eedaj, da bi oni, ki je kemu nekaj po sil: vzel in kar njemu dobro služi, to isto mirno vrnil----?! Nikdar! Udari ga, da se mu pocedi kri, pokaži mu svojo moč ! Potem še le ti bo moral dati — — — ! In moči je pri nas dovolj — —! Četudi je na Hrvatskem v resnici zavoženo, vendar se nadejam, da pridejo vse-jedno bolji časi, Ker poznam narod, one simpatičae hrvatske kmete, ki se salonskemu tujcu vidijo na prvi pogled divji, ki pa so v resnici prave slovanske duše ; miroljubni, zel<5 nadarjeni Jjudje, katerim je edino vlada kriva, da se niso više povzdignili v napredku, ker jim ista ne daje dovolj sredstev za izobrazbo. — Na Hrvatskem je 45°/0 aoalfa-betov ! Tem slabim, žalostnim razmeram je kriva, seveda, v prvem redu vlada, ki ne skrbi za drugo, nego za to, da zadovolji »čezdravske brate«, pa jim zato prav pridno pošilja hrvatske milijone — žulje hrvatskega naroda, muko onih, ki prodajajo zadnjo kravo, da odnašajo denar — v kr. davčni urad — — Hrvatski kmet je toliko goljufan in izrabljan, da se izogiblje vsakogar, ki nosi suknjo; in dolgo se mora človek truditi, da v tem trpinu vzbudi zaupanje — a potem ti ta mučenik odpira svoje srce in svojo duš_> in človek ima kaj poslušati — — — Inteligenca je narodu popolnoma odtujena. Pred uradniki ima kmet tako in tako strah; a nezavisna inteligenca ne mara zahajati med narod in ga učiti. Ko je bil v nekem mestu shod za financijelno samostalnost, moral je priznati sam sklicatelj, poslanec, da je težko narodu govoriti —--A zakaj ? Ker nikoli ne občuje žnjim, pa ga ne pozna. Zakaj pa Radič lahko govori narodu ? In zakaj ga tako zvesto poslušajo?! Zato, ker je Radio vedno med narodom, pa ga pozna in mu govori tako, da ga umejo ! — Zato ima Rad d tolikih vapehov, zato je on, čeprav mlad človek, bolj znan v širokih masah narodovih, nego bo Frank, Kumičič in vsi ti »stari bo-ritelji za narodne pravice«. Ali, seveda, kako bi taka gospoda hodila med kmete! Saj imajo različne pl. Pi-saSiče, od katerih so kmetje odvisni, pa morajo voliti tako, kakor ti hočejo (ali ne delajo Khueni tudi tako?) in potem se slavi »zmaga hrvatske misli« — nad kom? Mislite li morda nad vlado ? Kaj še ! Nad opozicijonalnim kandidatom (Docet slučaj v Zlataru !). In še je ljudij na Hrvatskem, ki ne vedo, kaj je Frank in ga taki ljudje še smatrajo za »najpostenejega« hrvatskega politika ! In razun reškega »Novega liBta« Be mu nihče ne upa zalučati v obraz glasno in javno : Ti Bi hlapec m adj a rskega mi-n i s t e r 8 t v a ! Ali Frank ima lep — program--! —m.—p. Brzojavna poročila. Nižjeavstrijski deželni zbor in armadno povelje. DUNAJ 22. (B.) Vsi poslanci so prišli v praznični obleki. Od manjšine niso prišli (Dalje na četrti strani ) Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN 600MIR. Lastnik konsorclj lista „E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trst« Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnartovan oenlk brezplačno in franko. fe m te m w w w i# Kavarna Rossi = (EX BERGAMIN) - ulica Cordaiuoli št. 2 Telofon št. 1632. Odprta celo noč. % Bogat izbor tu- in inozenskih in slo- % venskih časnikov. Pijače v ledu, znameniti sladoled, naj- % finejši likerji. m m m w m \*<> im m m 'v i* TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -= TRST ==- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. n XI Svoji k tvojim! ZALOGA | pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej HrAon Černigoj Trat, Via dl Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna Dolištva primorate dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuM vTto nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, ■•* Tj derni sestav. Konkurenčne cene. ^ pf- Album pohištev breaplaSaa. XI X X X X X * X n X X X X H X X % X X m n x X ss X xxxxxxxxxxx*xx*K po^Ianei nemške ljudske stranke in poelaneo JSeitz. Nastopaj nujni predlog je bil vsprejet brez debate: Deželni zbor nižje-avstrijski tolmači Čutstva dežele, ko izreka, da Be pra-bivalstvo v svojih navdušenih željah čuti jedno s prevzvišeno voljo preja*nega monarha in je pripravljeno nastopiti v neporušni zve-Bt«.bi do vladarske hiše za moč v«j?ke. Po vspreietju tega predloga so pe poslanci dvig nili s sedežev in je imel deželni maršal Sehmclk do njih npgovor, v katerem je dajal izraza čutstvom udanosti, spoštovan a io lju bežni do monarha ter je izjav. 1, da je cesar se svojim poveljem do armade pomiril razburjene duhove ter ojačil vznemirjene patri jote in napolni! njiho-a srca zaupan em. Kidi besede cesarjeve, da armada ostane skupna j ti jedn tis, f>e vedele narodi Avstrije v vš*h krajih lepe domovine. Deželni mareal je i-klenil z navdušenim hoch-kl cem na cesarja :n je bila sfja zaključena ob ponovnih ovacijah. Splošni radarski shod. DUNAJ 22. (B> PredpolurJne je bil otvor-jen na slovesen način ;n ob vebki ultležbi splošni rudarski shod. Otvorivši zborovanje je minister za poljedelstvo, Giovanelli, po-dravil zbrane, izreiiši nado, naj bi imel ta shod, kakor njegovi predniki, obiio zntn stvenih in prakt ča h vspehov. f red* d jikum je 1 »i 1 izvoljen gr» f Lsr seh. NadvojTcda Ljudevit Viktor v Opatiji. DUNAJ 22. (B.) Nadvojvoda Ljudtvit Viktor e ?in< či odpr tG%al v Opat jo. Posod K1 na Kalkanri. LONDON 22. (B / Standard javija iz C^rgraria 20.: Štiri tli pet angiežkih va nadaijne pošlje, gld 1.20 « zdravi o ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čiati kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič Sld- 50 nvč" 8 poštnino, ako se denar naprei/^.^ ^^^ faad^njcnspasosia^^^ pošlje lekarni fwdt;a jcn^p os oninjjjod ui laojipOAra ^^^^ O A I \ J A T f~\ DiS °nal i no».?noi 'ofisrni ^^ ^ * ^ ojoftrprdud e njinooj vuaj pod ofi|3o cuitq « »m:« 'tii^ w -yara2dinu ^^^ 0tlBJ0dn z !ABjd -po 'aootsiaau auzoi| aOnjp ui ojnz 'aBad augios 'oijoj 'aoi| bz ^^ vavuaod vAONvnn -if[qazo [icipin cM[rjodn onf[t;piin x r tS a afua<{js tnjsnajd ofo^ s 'aut:j aaitUAOJivsA ni daifpjdzo vz istih (Hrvatsko) Kisvoua •J- Zahtevajte bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki oblega jako ziuimive aovoiti t^r ee pošilja gratis in franko. 6ummivaaren Čtablissement ^.SchvarzmanOe L, DUNAJ, Kothenthurmstrasse ^ • Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33-caa, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoril. — Se ne boji nikhke konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Naznanilo. Pcdj isari nazosnja eenj. občinstvu, da sem cene olja znižal in sicer prodsjam : Olje za luč.......lit°r po 28 nvč.. Jtdilno < lje.......» > 34 > » » bolje.....» » 36 > » > najfineje II. . . » » 40 » > > » I. . . » » 44 » Namizno olje.......» » 48 » » > bol e.....» * 52 » > > iz Ženeve ...» » 48 > > »iz Bari . . . . > » 48 » » > iz Aixa ...» » 60 > > » iz Niče . . . . * * 68 » Milo za kuhinjo.....o ti 18—22 nvč~ » t p;anje......> 26—30 * Velik izbor toiletnih mil, škroba, sveč, kisa, voščila, v ž galic, sode in drugih potrebščin za perice. Pošilja tudi na deželo po pošti ali železnici od 5 klgr. nfjjuej. V zmislu ges a: Svoji k svojim! ae priporoča IVAN MILLGNIG Trst, Trg Barriera vecchia št. 2. Prodajalnica obuval Julija Romanelli c o rs o 8. _ JUp" Velikanski doliod. za jesenski čas. Zaloga galoš. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črna, angleška po gld 3.20, rumena, črni ali rumena, angleška po gid. 3.30 » po gid. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta u butal za dečke. Naročbe po meri. cem; mzke. = OO O Inop toarja! do 1003 kron na mesec za morejo ćasiuo zan užiti osebe vsakega dtanu. (tudi kot postranski zhs už^k). Natančneje pod „Reell 107'4 na Annoncei - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. vrči Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Carintia. Prodaja sreiune ure od 3 gld. na prej, zlate ure od 8 gld. naprfj. Izbor aten ekih iirt regr<>lat<»ijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Pavel Gastvrirth Trst, ulica Madonnina 3. Zalogt jtobihtva, pop ln h sob. Dunaj—Trst. Železno pchi&tvo, zrcala iz Bele'je. — Pod« be v szl oru in tapstarija. — Ure, šivalni stroji za m in ubrt po najugodneje h cene h. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva «e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt M Delo je zastajalo ir gospodinjam, dokler so morale testenine doma mesitl. Odkar pa v dobe gotove „Ilirske testenine" jim je kuhanje prava igrača. Alojzij m TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. ^Inton Sancin pok. frana u. TRS T. TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvan i h za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene! FILTJALKA BANKA UNION Ar TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejeniu uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po 23/4°/0 takoj „3 0 „ na t> mesecev '„ 3l/8° o mi 1 leto Napoleone: po 2^4 J o na 6 mesecev „ 21/./-'« na 1 leto b) Za giro-conto daje 23 t0/6