262. nevilks Ljubljana, v petek 13, novembra 1896. XXIX. leto. .uija vsak dan aveter9 mirofri nedeljo in ptasoike, tar TeJja po posti prejemali sa a vstro-ogers he « s vb© leto 15 gld., sti pol leta S gld. :»"<*. t •.t leta 4 gld., •»» jeden t*m ' glo. 40 kr—Z« Ljubljano bres pobijanja ca dom *a vse leto 13 gld., sa ftetrt leta 8 gld. kr., sa jeden mu«« 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa » po 10 b na T?wec, po kr. sta četrt leta. — Za taje defteln toliko vefi, koliko; poafoina s.iafia. Za o* oanila pladnje m od Itiristopne p^tit-7rstB po ti kr., ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po 0 kr., te n dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iar «»>t fraakii-ati. — BokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgn fit. 13. Opravnlstvn saj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciie. otnanila, t j. :so administrativno stvari. Deželni šolski svet isterski. Ko je ministeraki predsednik grof Bi.leni potoval po litri, da se na svoje oči informira o on-dotmh razmerah, prepričal se je na mnogih mestih, da zavzema mej nasprotniki slovenskemu in hrvatskemu šolstvu v tej kronovini prvo mesto — isterski dež. šolski svet. Istersko šolstvo ni ravno na čast nafti državi. Na 11 no1 u je slovanskih otrok, kateri splnh ne obiskujejo nobeno šole in voditelji laške stranke v Istri, kateri nosi;o tudi v deželnem Šolskem svetu zvonec, niso nikdar prikrivali, da je vodilna ideja vse njih Šolske politike: slovenski in hrvatski otroci naj se v šolah po.talijančijo ali pa se jim ne da pr lika za Šolanje, češ. neomikan narod, narod, kateri šteje v Hvoj h vrstah kar mcžuo največ anal-fabetov, ni tako nevaren italijanski prevladi v političnem, socijalnom in ekonomičnem življenju, kakor omikan, zaveden narod. Ofirat*, kolktr se da, razvoj slovenskega in hrvatskega Šolstva — to je karakteristika vsega delovanja isterskega deželnega šolskega sveta, o tem se je osebno prepričal tudi ministarski pred sednik gnf Badeni o priliki iečenega svojega potovanja, ter brez ovinkov priznal, da se morajo razmere tudi v tem ozira premeniti. človek bi midil, da porabi vlada prvo priliko, in pomore v isterskem dež. šolskem sveta drugim tendencam do veljave, da izkoristi svoj apliv v to, da dež šolski svet zapasti svoje dosedanje neprijazno stališče gleda slovenskega in hrvatskega šolstva in mu poHtane, če že ne tako naklonjen kakor italijanskemu šolstvu, pa vsaj pravičen. To upanje je bilo prazno, kakor priča najnovejši dogodek. V isterskem deželnem šolskem ■veta so imeli doslej Slovenci in Hrvatje samo jednoga saatopnika. To je bil pokcjni kanonik Krizman. Vsi drugi člani, naj jih je imenovala vlada ali naj j h je volil deželni odbor, so Italijani, od Prirodopisni in tehniški razgled. Piso J. XVI. Sloveči Hrvat, elektrik Tesla je bil že več krat predmet našemu razgledu Njegovi eksperimenti o meromenjalnih slektričnih tokih so vzbudili pozornost vsega sveta ter rodili dokaj strmoglavih •pov v prihodnost električne razsvetljave. Ce je verjeti ameriškim listom, je Teslova iznajdba v zadajem času stvorila velik korak proti praktični uporabi. Pravijo, da njegova žarnica že sedaj lok rat močneje ■vtti, kakor drage. Reporterji, ki so Teslo obiskali v njegovem laboratoriju, so videli aparat, sestavljen ** dveh medenih cilindrov, stoječih 15 cm narazen. Cilindra sta bila zvezana z bakreno žico, nad njo P* je visela steklena žarnica, a brez ogljene nitke * zredi. Zrak je iz hruške izsrkan do skrajne meje. C* je šel električni tok po žici, se je žarnica zabila s toliko jakoetjo, da je bilo v najbolj cdda-Ijtnsm kotu nargcče Čitati najmanjši tisek. Letanje po zraku — fičanje — je pro-B'«m, ki v sedanjem času zanima najboljše tehnične »le. Tam pa tam se čuje o novih poskusih, o novih "■prsdkib, a navadno se kmalu pokaže, da je dojena iznajdba sicer ženijalna, a za prakso še ne •torabljiva. Kdo ee ne spominja prof. Welln«rja, o ločni pristaši vladajoče laške klike in nnizproani nasprotniki slovenskega io hrvatskega š dstva. Vslfd smrti kanonika Križ mivi je bilo imenovati novega člana dež. šolakegi s v o'a. Pravično in naravno bi bilo, da je vlada posadila na dotično rceato kakega Slovenca ah Hrvata, pričakovati je b lo to tembolj, ker bi bila vlada e tem le varovala sedanje razmerje v dež. šolskem sv- tu in bi se niti Lahi ne bili mogli pritožiti. A zgodilo se je. drugače. Namesto Slovenca Kr 'in n i jo hI imenovan laški kanonik in župnik v Cittanovi, N kolaj Druscovich Članom dež. Šolskega sveta. Sedaj t< n j nimajo isterski Slovenci in Hrvatje, katerih je po laških izkazih 185 000, robenega zastopnika v dtž. šolskem svetu, Italijani, katerih jo le 118 000, pa imajo vse zastopnike. To imenovanje, ki ni bilo potrebno niti s staliVa. da se obrani sedanja krivična prsest Lakov v isterskeoi dež. šolskem svetu, je za Slovence in Hrvata b' dko razočaranje. Ministeraki predsednik gn f Badeni jih je bil omamil s sladkimi besedami tako, da so z nekakim zaupanjem zrl; nanj, s-daj jih je pa z „železno roko" vrgel še iz dež. šelukega sveta, jim vzel jedi nega zastopnika v tej korporaciji, jedinoga zagovornika hrvatskega m slovenskega šolstva tir pripomogel, da bodo odslej Lahi v dež. šolskem sveta brez kontrole kar lepo mej seboj in bodo delali, kar in kakcr bodo hoteli. Vse bolj in bolj se kaže, d»i je pedarji mini-sterstvo Slovencem in Hrvatom ravno tako nasprotno, kakcr so bila vsa prejšnja, da se od njih ra/likuje le po taktiki To pojasnjuje tudi navidezno premambo v mišljenji naučnega min sira. Baron G&utscti ni bi v prejšnjih časih nikd-r posebno prijazen Slovercem, svrjcga naeprotstva zoper naše težnje r.i prikrival, sedaj pa jo po vzgledu avojega šif., noniuteiakega pndstdiika grtf* Bidenija in svojega tovariša pravosodnega ministra grofa Gicn-pacha slfdak in Ijubezijiv, dočim dela prav tako, kakor v h. ko je gnf I . . t V ■ snuhil teniško levico in jej žrtvoval, kar je i otela. Na vse naše pritožbe odgovarjajo ministri kaj prijazno, obetajo vse, kar kdo bcčo delajo pa zop^r nas po starem recepta, brezobzirno in nam ja.nljajo še to, kar tmo ni v prejšnjih < ;» h pridobili z veliko težavo, no meneč se niti za najeleraentarn.:jao pogoje pra« vičncsti. M niaterjkemu predsednikn gn fu Badeniju in ns učnemu ministru barona GintHchu je bilo sojeno, da sta n; m odvzela zastopnika v isterskem dež. šolskem svetu, česar ne ni upala storiti niti najsovraž-nejša nam vlada, in nehote h • nam vsiljuje vprašanje : Smc-li Slovenci io Hcvatjn res še tako politično nezreli, da se damo voditi — za nos? W IJllMJni!)*., 18. novembra. Deželni zbori in vlada. „L dzit Volk blatt* opozarja na to, da so se nemški liberalci zpcd-rinili iz največ deželnih zborov. Nea&ftko liberalno več'ro imajo le Še štajeiski, krnski, moraveki in Šlc^ki deželDi 2lcr, nadalje je tudi italijanska večina tržf»?kegn deželnega zbura naklorjena uemakim liberalcem. V nfmh planinskih dež lah imajo deželni ztori mjveč klerikalno večino, pa tudi v dicgib dfžekih zborih v^čii.a ni več liberalno. V Avstriji pa ne odlooojfl le drživai zbor o obstanku kake vlade, temveč imajo govoriti tcdi deželni zbori. Zato pa gnf Bodeni ne more do^ti koketo-vati z zjedinjtno levico. V.'ada moru odstopitit ako bi profilitersIna ve'ins deželnih zborov nastopile pasivno politiko. — Po tem takem ta liat že nekako preti gn fu Bideniju, ('a ga vrž^;r\ če ne bode dovtlj klfiikalen, Po lašern mnenju ho vladi tega pretonja ni dosti bati. Večine v deželnih zborih niso še tako kerikalne, da bi se dale rapovedovati kakemu Kbenhocbu. Pcsebno gorenjeavttrjjlki klerikalci ne Fmtjo biti pevec pievietni. Če vlado zbor i a/ \ usti in pri novih volitvah nezakonite uvrščene cetkvtno posestvo iibacne iz mečka vc-lilcev velereseitva pa to v manjšin*. Ebenhoth in učitelji. Kberheeh a svojim govorom glede učiti Ijev ni doseg* I laželezfga up»ha. katerem so etr< kovnjtški listi navdešeno poročali, da je 8 svojim strojem rešil prrblem fr.'a.-j s po »raku'-' Sedaj je V6e tiho o tem mi žu in njegovi letalni mašini. Klub tolikim brezuspešnim pcskuaom pa na podlagi moderne tehnike ekeraj lahko trdimo, da n on Liti nismo več tako silno daleč ed enega trenotka, ko se bode mogečo s pomočjo posebnih aparatov dvigniti v zrak in plavati po njem, kakor plava tica v svojem elementu. Preveč duševnih sil je Žo zastavil človek v to vprašanj, da bi konačno ne zmagal. Vsak poskus nas pripelje bližje in vrako leto donaša poio>ila o napredkih v rrakoplovju. Ravnokar prihajajo po strokovni list;h vclezauimive vesti o jednakih poskusih profreoija S. P. Langhv a v Ameriki Ta učenjak je dobro zcan po svrji ekspediciji za določitev lege magnetnega severnega pola in star raziskovalec letalnega problema. Kot plod bvojih stadij je zgradil letalno madino, s katero je dne 6. maja t. 1. napravil dva poskusna dviga v srak. Oba poskusa sta se posrečila na začudenje vseh navzočih strokovnjakov ter sta do kazala, da obstoji možnost, dvigniti se v r k s pomočjo mehaničnih perutij in veslo v. Izumitelj te-I* fona, prefesor Graham Bell, ki je bil tudi povabljen k tem poskusom, piše v prirodopisnem listu „Science," da je dan 6. maja zgodovinski dan za zrakoplovstvo, ker je doki zal, ela so more Bttcj, zgrajen iz žtJrza in jtkln, (er gnen od parne mušiue, dvigndi proti vttin v zraU in tu proleteti zdatna pota. Aerodrom — tako imenuje L'inglev svoj stroj —, je v obrisih p< dnb^n velikanakemu ptiču. Dvignil se je kacih 25 n kvišku ter napravil spiralno pot, iroajočo do 100 m v premeru. Ko je dospel na oznsčeno višino, se je počasi jel bližati zemlji in se je čisto mirno iu polagoma spustil na vodo (pff-kusi so so vršili nad zalivom reto Poto-mrk pri Wdshirg(onu). Fn'arje je tuj Io le malo čssa, ker je poskupni etroj zgrajen brez kondenzacije m preračunan le ra kratek tek. P; rna mašina ima jedno kcnj&ko silo in tehta 11 kg (brez vode in goriva); ves spirat je ra/m rjo zelo It hek iu teža mn je približno le 1000kr*t vtčja, kakor iz-redrinjrninu zri ku. Po srečno dovršenem nrvem poskusu so parno m. mi šo je.dt nkrat zakurili in aparat se je vnovič dvignil kvišku. Pet njegova je bila velika krivulja, mereča kakih 900 metrov. Ves tek je b;l nepričakovano miren in tih. G'edalcem so je zdelo, da kroži nad njimi velikanska ptica njeda . . . Posebno zanimivo je to, da sj je aparat s svoje najv šje točke, kjer mu je zmanjkalo pare, vedno brez vsake Škcde povrnil k ?emlji. Nihče ne bode trdi', đa je B Lan{Jey-evo mašit o rerena zadača z^afice lokomotive; vsekako ne bodo i r i torizontslnj m frčanju kazalo še mnogo tt žkoče, vendar se je poresel pokua nepričakovano ugodno in ni dvema, da no Kdo poživili mnogi, ukerej io zamrli upi In da so bodo izumitelji z netim veseljem bavili s prtbUmcm fičanju po Btaktt« Posebno pri učiteljih ja izpodkopal poslednja za-u: d ■ klerikalni stranki. Jezi ga pa tu 'i, da nikdo ne verjame njegovim besedam, da bi klerikalna stranka zuret bla nameravala izboljšati stanje uči-te'jev. V svrjem glasilu je priobčil nekako pojasnilo svojemu govoro, v katerem se zlasti pritožuje, da so Časopisi izpustili vsa njegove simpatične besede za učitelje. To pač ne bode dr. Ebenhochu pomagalo. Na to ne pride, če je vodja gorenjeavstrijskih klerikalcev svoje napade na učiteljski stan zavil v malo b >l;e ali manja lepe fraze. Glavno je, da je priznal, da klerikalci ni Vsa nočejo storiti za učitelje, ker poslednji se nočejo v vsem klanjati klerikalni stianki. Sedaj pravi dr Eoenbocb, da se ni kakor ni mislilo učiteljem precej zvišati plač, temveč šele tedaj, kadar bi to bdo mogoče brez obreme-njenja srednjeg i stanu To pa na G ireojem Avstrij skena ni drugače mogoče, da se bolje obdačijo duhovska in cerkvena velepos^st.va, kate rdi je toliko v tej deželi, da odločujejo v skupini velepcseatva. Tega pa Kionhocb pač ne namerava. Vidi se, da je VH& njegovo govorjenje, da je njegova stranka hotela nč-tt-ljem p«.mag t; bilo le prazno bahanje. Nemškoliberalna stranka Poljski čaaop s „Novva Rtforma" pravi, da je bila glavna napaka liberalne stranke, da je vedoo hrepenela po gospodstvu Nemcev, Nemški liberalci niso hoteli priznavati nenernškini narodnost m pravice do samostojnega živ'jen.a in razvoja. Jednakopavno.st vseh D.arodoo8tij je z na t rala ta stranka za smrtni greh proti drŽavi, GLvno ulcgo so gali majhni in 11 o -rijelni intertsi. V interesi Dunnja so ondu nakupi čili oblastva iu urade lz straha za državne službe ms ■ hoteli priznati, da mora b ti uradni jezik tisti jezik katerega prebivalstvo govori. Zvezana z bor zijanci je zjt-dinjena levica vedno zlorabila gospodarsko svobodo v to, da je močnejšim dajala pri ložnost slabiš odirati. Kar priJe za levico, ni uič bolj«*, m sn ce boda obdržalo Naredao sovraštvo in veraka in toleranca morata zginiti. Z mm tko-liberalno etrunko ne zginejo liberalna načelu, prej ali slej druga rs S vita zastava I berabzma, ki je oedaj levici pada tz rok. — Sodba tega lista o zia dinjeni levici je j»č poprdnoma u i mel eoa. Madjari iu nemška zjedinjena levica MadjBraki .isti jako obžalujejo razpoJ in razkol nemško zjedi njene levice. Posebno glasilo ogerake vladna franku BNemest* obžaluje, da je vlada 8 svojim dvoumnim postopanjem ra-:capila levičarje. Ta list pravi, d t je grif B»d»ni le po^ekšal zmešnjavo, katero ja b:l napravil grof Taaffa. Predrzno je tako v/p dbujati raznu nerodnosti, kot dela Bi-dcni,evi vlada, kajti potem jih brzdati ne boda mi^li. Ma Ijarsiia nevolja jo nam povse nualjiva. Boje i.e, di bjcio neoaadjarske narodnosti na O ^srake m zač-la tuli «. i <• -je zahtevati svojih pravic, ako se uresniči nar< dna jedi akopravnost v naši državni polovici, o tak .m sleparijami, kot jih je letoa uganjal b&roa B..ntTy pri volitvah na Oger ekem, do'go ne pcjde Mo da čas ni daleč, da tudi madjarjko llbstslao stranko zadene osoda nemške ■jtdinieoe levice. Lord Salisbury in armensko v: rasanje Pri i" < "') em banketu pri i> ndonskemu žapanu je angleš -i miiret* rski prsdsedn k posebno naglašal, da Anglja »uma na moie mčeea iteriti v armeonkem v,'T-i't nju. Oh b; hotela zasesti deželo, jej je potreba velike VOjika, ker z brodovjem ni dosti pomagaao. Velike TOJska pa drugače ni moč dobiti, da b as morala npt-ljeti občni; vojaška d. lznost. S.-duj pa Anglja BBOra le v apoiazumljemu z drugimi vlabtj kaj 81 1111 z i Arzz.eo.ee Njih it »nje ae di zboljšati la potem e.ult«u*ta. N«»i;laAhl je poten d» bro odno 6aje /. Vsaoi državami in zrekei nado, da se. Au glja in Rusi a popolnoma n; or zuo.eti gli^de armenskega v, ral inja L rd Sal Hbu y ni tistega muenja, da ji l&aj Etaaijo io Anglijo tjko nasprutje, ki se poravnati m ila. — lz v-iga govora je vidno, du je Ai.glja gleda orijentekih sade v postala mnogo ■BMtnejla. Prid jednim letom je angleška vlada še vs«i iltiigKio goverila. Iz oncinskatja sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 12. novembra. (Konec.) Obfi. svit. Senekovič* poročal ja v imena finančnega in polioijskegs odseka o reorganizaciji mastna »trase, Uradno poročilo, katero je v tej zadavi predložil policijski komisar, poudarja* daje mestna btraia sedaj nedtststnttj tadoatovala bi morebiti v povsem mirnih m normalnih časih, ni- kakor pa ne zadostuje sedaj, ko oe vsled intenzivne e'avbinske delavnosti nahaja v našem m-stu mnogo dvomljivih elementov. Sicer pa mesto postaja verje, gradijo se mnoge nove h S' in otvarjajo nove ulice; prirasla je katastcaloa občina Vodmatska, vsled tega mora se pomnožiti tudi število mestnih stražnikov. Policijski komisar predlag«, nai bi se število mestnih stražnikov za 24 pomnožilo in naj bi se akti virale še stražnice v Trnovem in na Poljanah. Gospod župan opozarjal je, predlagajoč pohciiskatnu odseku omenjeno uradno poročilo, na težavne fi lančne raz mere me a i ne občine ter z ozirom na to nas veto val, da se za sedaj število stražnikov pomnoži le za 10 in sicer naj bi se prid-»lilo šest mož policijski centrali, štirje pa stražnici v Kravji dolini. Posebno važnost pa polaga gospod župan na stalnost v službi, kajti le potem bo straža tuli res dobra. S'alnt.st pa se bode dala le doseči, ako se stražnikom zboljša plača in omogoči avancement, kar bi bilo tem bolj opravičeno, ker je p-dicijska služba res jako naporna Naj bi se uvedle pstleta ce in kako osebno odlikovanje n pr. srebrna svetinja, katero bi za izredne zasluge podeljeval občinski b vet Policijski io finančni odsek, ki sta se o županovem nasvetu skupno posvetovala, priznavata, da je reorganizacija mest'ie atraže v resnici potrebna, in pritrjujeta županovim predlogom s neznatnimi izjem imi. Stražnikom, ki im jo iako na poren posel ter ho raz mer no po 14 do 15 ur na dau v službi, treba je v prvi vrsti zboljšati plačo, potem bedo tudi svoj posel z večjo unemo opravljali in upati je, d\ bode 50 stražnikov vsaj za nekaj let zadostovalo Z irnžena odseka torej pred iHgata, naj se določijo četiri plučiloi razredi po 600, 500, 450 in 400 gld. plač-* in desetprocentno akti-vitetno doklado. V prvi plačilni razred s 600 gld. plače .spadata naj 2 volji, v drugi plačilni razred 10 strainikov, v tretji plačilni razred 20 stražnikov in v četrti plačilni razred 18 orovi :ori''nih straž nikov. Stroški za pi lic teko stražo znašali bi vsled reorganizacije okroglo 23 000 gld. na leto, neraču-njajoč naturalne oblete Svetinj oJ-ek ne priporu'a, ker bi se zato najbrž ne d. lulo dovoljenje. Poročevalec stavil je v tem /.;» n'u svoj » predloge s printavkom, da raorganJiSO ja $topi z novim letom v veljavo in da naj magistrat stori potrebne priprave, da se posamezne stražnica mej seboj telet > Lično z vi že, o. V dolgotrajni debati o teh predlogih oglasil ss je najprej za besedo obč. svet. Gogo I a, ki se izjavi proti pomnožitvi mestne straže za deaet mož, češ da bode z ozirom na inkorporacijo popolnem zadostovalo, ako se steaža pomnoži za četiri može. Ne v kvantiteti, ampak v kvaliteti stražnikov treba je n-.predka Govornik kritikuje uradno poročilo policijskega komisarja, češ, da se premalo o'ira na mestne fiiance. Obč. svet. G >go!a pravi nadalje, da n ij se z i mestno ntražo priredi primerna š »le ter izjavi, da bode sicer glasoval za zboljšanje plače mestoim stražnikom« ne pa za nasvetovano pom^o žitev .'-t raž.-. Podžupan dr. vitez B I e i vv e i s -Treteniški naglasa, da se nahaja sed*j, ko se toliko grad, v Ljubljani mm go tu>ega ljudstva, za katero je potrebno int nzivno policijska nadzorstvo. Sicer sh je pa tudi natsto povečalo in prebivalstvo pomnožilo iu mestna straža, ki je ta • nekdat zadostovala, sednj ne mere več izpolnjevati svnje naloge. Ob5. svet. dr. Majaron opozarja na inkorporacijo jed nega dela Šiške in Vodmata, nagla no da hi oe ra.-mere v Ljubljani bistno spreme ni le. Občiistvo želi »1 lire straža in bod- tare) reor gani racijo z zado voljatvom pozdravilo Za odstkove piedloge govcrli f*o še obč. svet. Mally, dr. Gregorič in Tur k. Znpea Hribar je kon štatoval, da je policijski komisar marljiv in vesten uradnik, da so ga torej nem lo dirnile besad», ki so s» ališaie v tej debati. Šola za meetno stražo ž-* obstoji; poduk ne vrši redno iu so bode vrši tudi v prihodnje. V podrobui razpravi bili 83 vsi predlogi r d--: ki.v deloma soglasno, deloma z veliko večino vzprejeti Z ozirom na to, da se i- nasvetovana reorganizacija mesfDe straže odobrila, predlagal je obč. sv»-t. dr. Majaron, naj se službe takrj razpišejo (Vzprejeto). Obč. svet. dr. Starš je rriporočal, naj bi ho za stražnike i g rad la — uun. biti zajedno z depotom za gasdno društvo — kaHarna, na kar je župan Hribar iziavil. da luni t •/ I •] zadevi Rvoje dobno i I*' i: k> umi svetu stavil primerne predloge. — Z radi pozne ure se jo potem seja zaključila. V Ljubljani, 13. novembra. Včeraj se je nadaljevalo posvetovanje o ostal h točkah dnevnega r*da. Obč. svet. Šubic porot'al je o dolgi vr^ti rekurzov v s*avbinskih zadevah. R>kurz Vrtnarje Ti »milna, ki je vkljnb prepovedi mestotm magistrata na vrtu „Pisateljakega društva" na Poljanah zgradil topo in stranišče, katero niti najmanje uordgovarja aandarnim zahtevam, bil je odbit in potrjen odlok mestnega magistrata, da se imata lopa iu stranišče podreti. Hišnemu posestniku II neku na Sanm trgu so je dovehlo, da sme s pod ranjem avoe hiše počakati še do aprila prihodnjega leta. Ilekurzi Franca Jikopiča zaradi etav-binttke črte, določene za Cacakovo bišo na Križav-niškem trgu, kanonika U basa in Nollijevih dedičev zatadi predelave stranišč, Frančiške Lsbon zaradi pod- strešnih stanovanj in Ivana RSgarja zaradi prezidave nvoje hiše bili so odklonjeni. Obč. svet. dr. Majaron poročal ja o zgla-sinem n-do. za Ljubljano. Z i pravilno policijsko poslovanje je oblasti v prvi vrsti treba vedeti, kdo stanuje v mestnem ozemlja. V to svrho pa je treba d brega zglasiloega reda, kakršaega pa Ljubljana do eedaj še nima. Odsek vzel je torej v pretres načrt zgl«8ilueita reda, kakor ga je predložil poli-cijski kom sar in ga je a neznatnimi premembami, katere je akceptiral tudi policijski komisar, tudi odobril. Občinski svet vzprejel je predloženi zglasilot red, katerega objavljamo na dragem mestu s pri-stavkom, naj mestni magistrat ta načrt predloži c. kr. deželni vladi v potrdilo. Obč. svet. T n r k poročal je o ustanovitvi novih policijskh«.da mej uradnimi urami zglasiti ma-gistratu; ako pa tujec tako po-o.o pride, da ga m* j uradnimi urami ni m< či več zg'ant , storiti je to drugega dne d» 9. uro. Vsak tak gostilničar in imet*d| prenočiš ia mora nadalje imeti praviino pa-rafovano knjigo ra t jce Obliko knjige, v katero je oblastvenim orgiuom vedno dovoliti vpogled, doto* ču,e mestui magistrat. — § 9 V gostilnah in prenočiščih prenočujoči tujci so dolžni na zahtevanje iskazati se go-rtolnčarju in imeblju prenočišča s I potci ni izkaeili. A*o bi kdo bianil se predložiti ! takšna izkaeda, tko bi j li ne imel ali sploh 100 gld. ah z zaporom od 1 do 14 dnij. — (Beneficij barona Ravbarja) katerega je imel pokosa jit n-, ki jo je V-. dmk t>ko imenoval. Župnik g AljsŽ je pojkšnjavil, da je Vodnikov VjA- c (vr*. c je \sak tih) fcora Kaujavec Ta (ianja pomeni ptioo, katero otecnoi imsnojsjo BW.iheB ni BM;i ««r fntke*) je visok 2570 m R-z gled z t;jega y «k< ro r«vio lak, k< t w Trglava. Najlepšo ee s »di ta piramid i. »ti pon-ano kraljuje nad vso skaineto planoto« feiagled ie prav krasen tadi čez ves »eo«c gora o-fcoli Trenta, dalje čez kamenito morje mej Tngla\om in K' I m, če* predal sedueiih jezer iu «a bohinjska gore, ki »o 'ko znučdno oaenjen •. (Jal, Ktic-j-.ih ce-c naš« 11 rs — ollikuje po lepi kunevpciji, do aš ni tehniki in dobri di aprzioiii, sploh po vseh onih vrlinah, katere smo žn čestokrat opažali pri uuutvonb Kobiičimh — S tem lepim darilom pridružila ae je gospica Ivana Kobde^eva prvim, ki so dejeaaki podprli nnn*»ro Ma tičino. Naša žtlja je, da posnemajo domorodno da- rovalko vsi zavedni Slovenci; poleg tega pa želimo i ludi, da nam je skoro pr P k a, videti zopet kako tovo d lo marbive gosp-ice, m v to pomoti nase za umetnost Uttsto ob^-inst^o kar mijvert mogoče. — (Na shodu obrtnikov v Hafnerjevi pi vovarni) d \e 8 t. m, je j* don govornivo; trdi, da nameravajo slikarji in rleskarji prih\ daje leto štrajkati, dasi imajo prav dober zsslužek. Oibor strokovnega društ«a slikarjev in pleskarjev nam piš^ z ' zTom na to: ,Nam ni nič zoauo o tem, da bi slikarji in pleskar|i mislili prihodnje leto štrajkati, niti da bt jih bili v to zapeljali socijalni demokratke; .štrajkali" bodo neprostovoljno celo zimo, ko ne bodo imeli nič zaslužka in h' do morali stradati in zmrzovati. Tisti mož, ki je na ehoda obrtnikov go voril, da imajo slikarji in pleskarji dober zaelužek in da ne morejo misliti na štrajk, če jih mojster pošteno izplačuje, grto.o ne pozna razmer, sicer bi vede), da so dobro plačana dela zvrsevali samo tujci in nam predbacivani dobri zaslužek vt-kajo v svoje žepe. Tojoi rielaio, domačini jih pa gledamo — s praznim želodcem11 — (Obrtno gibanje v Ljubljani i Mnseca oktobra pričeli so v L ubijani i svršavati obrt, in sicer: Godec Ivan. FbT'janske nlici *s. 21, gostil" nigi m. in ki v B.dm.iešti. Niti^arica se jo odlikovala po preveliki zvestobi, vsl*d čes^tr jo je Ftjuk predvčerajšnjim ponoči s saoljo umoril. * (Vsled žalosti v smrt) Predvčerajšnjem je na Dnoaji nmrl neki agen . Vdovo in nj>«no h^i je to tako pretreslo, da s« nista dali 0tolažiti. Sorod n ki ho vz-li vd ivo k sebi Htrati |s z-ibtevala, naj jo peljejo k £r«žn, iežočem na mrtvaškem odra. K> je |.»r išIh v b'šo. jo naglo stekla v tretje nadsiopje in skcčda skozi t kio PadU je na dvrišče in ot>!e žala mit a. N s hči, vide ši ti, je h tro odprla okno v f.r-em r.»-s i bno tSnSaoijO dvs sp H-i te vr'tte. Pn hi|a'er dr Toulonse dokasuje v posebni knogi, da j Žila wdn g«n« riianeo vi^jm vrste", v BRe\ue d' B iinnoarg" 1 pa p.še ' g edni krit k iri M .z I, dn si Z lovi , u^isi dolgo aioi, d.t Z »a oiuia nič ftioaofl a*g« pre ; piičanj j, da ni madar l^udij i p zovat, da so tebaičao i slabi in stilistično pomsrjkljjifi m kar je glsvno, da je nato ali-tični roman oir molil francoski narod ; nrsd ^sem svetom, r?a je F mciji več školoval nego lit 'z n SHd^n in da jh Z la s SVOJimi H.nsi storil I i rimon Utsse |iatriao, hudodelstvo uarodceg i vele-* izdajat- a * (Oropan samostan) II B leg.grada se po-, roča, d-» so tiajdokt napadli samt stan S^et«k* Petra i pri Par;čnn in ga oropib. Opat je uteiiel smrti le, ker je haj 'nke pi pio^il, d i 8 i mo pr sanasli Kakor znano, so pravoslavni samostani povprek sila b g.-tii * (Fin de sičelo) Junak panamske afere, ! žd Arton, katerega je frm Artonom! Dunaj 13. novembra. Iz verodostojnega i vira čupjin, da je UlOBtoi višji dekliški šoli ljubljanski že zagotovljena subveneja in da hoče učna uprava na gimnaziji v Pulju uvesti hrvaščino kot učni predmet. Dunaj 13. novembra. Poslanska zbor niča je v današnji seji dognala specijalno razpravo o obrtni noveli. Na interpelacijo dr. Bareuterja je naučni minister baron Gaut.sch odgovoril, da pač želi, naj bi bili učitelji člani gasilnih društev, da pa ne kaže, d» bi bili na čelniki takih društev. Dnnaj 13. novembra. Uradni list javlja, da je cesar potrdil v dež. zboru kranjskem sklenjeni, za neerarične ceste veljavni kolesarski red. Dunaj 13. novembra. Namestnik generalnega ravnatelja južne železnico, dvorni svetnik Pfeifer, je stopil v pokoj. Generalnim ravnateljem je upravni svet imenoval ravnatelja severozapadue železnice, dvornega svetnika Egerja. Budimpešta 13. novembra. Nekateri škofje so se sešli na posvetovanje glede postopanja katoliške ljudske stranke. Obsojali so odločno, da se je duhovščina podala v boi za to stranko, ker je to oškodovalo avtor.teto škofov in kat cerkve in izrekli, da in dopustno, da bi kaka stranka nastopala kot konfesionalna stranka. Peterburg 13. novembra. Poslu ni k v Carigradu, Nelidov, je določen ruskim ministrom urianj h d 1. I m Ono tanje se ra/gl.si šele na spomlad Pariz 13. novembra Zbornica je z večino 99 glasov rotirala ministerstui zaupanje. Povod debati so bili rasni duhovniški shodi in zlasti katoliški shod v Hheimsu. Narodno-gospodarsKB stvari — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (i)al|e.) Vil. 1) Na shodu, ki je bd dna 10. septembra 18'JG. oti polu treh pop. v C-rkljih, je izjavil žup»n sfoloegi niesta Ljubljane, g. Ivan Hribar, da brezplačno da na razpoLgo v avoj hiši v Cerkljah učteljevo stanovanje, učne prostore, njih razsvetljavo, kurjavo in snaženje. 2.) O'ićiiski zastopnik v Carkljah so vzeli to izjavo z zihvalina BOenje in ho izjavili, da prevzame občina troske za kurjavo učiteljevnga stinovanja m učnh prostorov in niihno razsvetljavo. 8«) Zastopniki občin Ldioviče in Zalog a<» za povzdigo prid lovanja slanu i o za slamopletaratvo. Ker pa občinska odb >ra nočeta po-kr ti troškov, prosili bodo kranjski deželni oloor, da pojilača na nju fin padajoče zuesk«, ko naznani občina Gerkljo njihao vil rio. Iz teh izj iv je razvidno, da se troikj z i uč tel j »ivo etauovanje, za učnn prostore, njihovo razsvetljavo, kurjavo in snaženje za vse v trgovski in obrtniški zbornici po-elanem dopisu omenjene učne tečaje pokrijejo po krajevnih činitel ih, ker bo kranjski deželni «i lOor na podlagi sklepa kran,sk ga dež-dnega zbora onim občinam ki na bodo čuto samo nos la trosko-*, dovolil podpore, in ker je tudi trgovske in obrtniške sbornioa izjavila, «li dovoli za učna tečaje priSps« vek, Ker je zborni ni t ijnik mnenja, da je tudi ugoditi selji občin Tiinjice In Stranje, iu js tudi Tunjiesm dovoliti Učni te.jaj, bdo bi 13 učnih te-ČajeV. Po posvetovanju s strokovnjaki bi bdi vsi učni tečaji to jesen in zimo 1896/97 in v sp »mladi 181)7/5)8 naj bi se isti nadaljevali. To je zategadelj koristno, ker mira eden učni bSOSJ najmanj 4 t«^dae trajati in je želeti, tla ae v vseh oblinah, ozirama v vseh Učnih teč.ijih začne že 1. 18'JG 1)7. Drugo leto 1897 '»8 bi bilo ta.'aje nadaljevati in čta zanje določiti po vsakokratni potrebi. Z učnimi tečaji se 1. oktobra IS,Mi zategadelj ni moglo pričeti, ker je radi mnogih deževnih dni poljsko delo zaostalo, iu bi radi tega obink tečajev bil preveč n-jediiakotnuren. Po dogovoru s strokovnjaki in nekaterimi ob inskimi predstojniki b bilo treba aadsti s tacaj i dns 19 oktobra 1898. V prvem letu je treba učne tečaje tako določiti: 1.) V Domžalah za občine Domžale, D.ib, Jarsa, Dragomelj Ihan, Podrečje, Dspalja va-« in Breaovioa. Oblini Homec bi bilo prepustiti, da se odloči za učni tedaj v Domžalah ali Šmarci. V Domžalah bi bil pouk v ponedeljek, tore.k in s re I o vsakega tedna od 19. oktocra do 29. novembra 1896. 9 ) V Trzinu bi bil učni tečaj za občini Trsin iu Hišica in si t r vsak četriek od 19. oktobra do 99 novembra 18'.lfl, potem v poslednjem mes-cii v dobi od 29. april • do 1897 elo 5. maja 1897 vsakdanji tedaj m bi UOSnoi poleg tega lahko oblikovali tudi učm tedaj v Domžalah nadaljno dib> od G. di 31 m ija IS.»7. 3) V Mengesu bi bi u'on tečaj za občine Blsngei, Loka, Moste in Sohedote iu sicer v jietek in soboto od 19. oktobra eio '29. no-vembra 1896, t) V Radomljah bi se vršil učni tečaj za občini Ittdomlje in Volčji potok, o.) V S-narci z^i občini Šmarca in Homec, če so s'eduja odloči SS Braerco n ne za Domžale. 6.) V Rovi bi bil tečaj le za občino Hova Pol 4, B in ti zazna-movaenl učni t-čaji bi se vršili v dobi od ;io. no-vembrs is'.)i) do 10 jenuvarije 1897 in sicer v vsakem kraju po 9 dui ua teden. t^Daljo pno.) IP roti liriptt/%roi5*ti učinkujoče, kašelj omehčnjo'e, sli/, razkrajajoče sredstvo jo prsni sirup lekarja Piccollja v IJubijani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav uspefino. Cena steklenici 85 kr., 12 -»tok leme 3 gld. 6u kr. .*! (8202—2) Javna zahvala. Zdolaj podpisani izrekamo tem potom svojo najsrfi-nejro hvalo vis, deželnemu ođboi u za nam podeljene podpore. IJo^ plačaj vsem onim, ki so videli in z nami resnično čut I i naš tovni položaj, Hpo/.nali naše potrebo in nam po njihovem prizadevanju in prošn;ah naklonili pomoč. Posebno se zahvaljujemo gg. Fr. Gro&elj-u in Pr. Dera-£ar-ju z:t njihovo izjavo iu prošnjo za nas, ker njima to ni bilo no dolžnost, no potreba, temveč lo ljubezen in resnično sorti t je; srčna hvala blagoroduemu g. ces. Bvotiiiku in dež. odborniku Iv. Mornik-n, čast. g. drž. poslanci i A. K. o b la r - j n in vis. dož. odboru, ker bo nam to porlporo izprosil i, oziroma podelili. Hvala našemu g. županu za truila-polno izvrševanje njegove dolžnosti pri delitvi. Srčna hvala, livi* jilačaj vsem in povrni tisočero našim dobrotnikom in obrni njihove oči na nas revne delavce v Železnikih, da bi £e v prihodnje bili nam blagohotno naklonjeni. V Železnikih, dne 10. novembra 189(5. Železnikarji, žebljarji in drogi, ki smo bili to dobrote deležni. a**, ur«r* kr.. dne Iti. novembra v Ljubljani. Marijo 13 rodni k zemljišče v Ponikvah, cenjeno H910 in 20 ghl., dre 17. novembra in 22. decembra v Vel. Luskah. V zapuščino Rlaza Marin čiča spadajoč.« zemljišče v llnzdrtem, cenjeno 950 gld., dne 1H. novembra v Senožečah Martina Hervarja posestvo v Todlipovei, cenjeno 8438 glđ„ dne 1H. novembra in 1*. decembra v Litiji. Jožeta Kuni biča posestvo v Gradniku, cenjeno 5748 gld, in Nikota Ho raka posestvo v DraSičah, cenjeno ."00 gld. dne 19. novembra in 17. decembra v Metliki. Irana Hafnerja zemljišče v GodeSičn, cenjeno 1771 gld, in Janeza Prašni ka zemljišče v Sv. Oiboltu, cenjeno 2.';kofji Loki. Frana Marna zemliišče v Zatičini, cenjeno Ti* 1 gld., ti i. >'• 19, novembra in 17. decembra v Zatičini. Marije Matjašič posestvo v Kakovcu, cenjeno 8t>8 gld. dO kr, dne 19. novembra in 19. decembra v Metliki. Ustar?! t LJubljani i Dne 11. novembra: Marija Dopfer. dimnikarje va hči, 8' , mrs.. Krakovsko ulice št. 17, kron. Rrightova bolezen. 1»i.o 12. novembra: Alojzij Kočevar, lesni agent, 18 ht, je v Ljubljai [oi utonil. Moteorologično jK)iro£ilo. dne 13. novembra 1896. Skopni državni dolg V notah..... 101 fiknpni državni dolg v irebrn .... 101 *.v«t niska zlata renta....... 122 *iv=itriiska kronska renta 4°/a . , , . 101 Ogendra zlata renta 44/,....... 122 O^eraka kronska renta ..... 99 gld. 35 kr. 30 . 45 . 10 , 15 , 35 , so ; 90 , 77«/, B 76 , 53", , fiO , fi9 \*£tTO-ogerske bančne delnice , , . t'38 Kreditne delnice ........ 304 London v trda....... ... 119 "?(?iu5ki drž. bankovci aa 10° runrk . , 58 Ki mark............ U <0 frankov........ . 9 Italijan 'ki bankovci........ 44 fJ. kr. cekini......... fi Dne* 12. novpmbia 1896. t*/« državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. Driavni srečko iz 1. 18fil po 100 gld. Dunava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . •temlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati sast. liati . — Kreditne srečke po 100 gld...... 198 Ljubljanske srečke......... 22 ftudolfove srečko po 10 gld...... 22 „ — , akcije auglo-avatr. banke po 200 gld. . 154 „ — , rramway-druAt. velj. 170 gld. a. v. 452 „ — , Papirnati rnbeli....... 1 271/, . 144 gld. ltti . 129 . 25 75 25 kr. priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnem kataru otrok, ki se tako cesto javlja v zimskem času. 3 dele Giesshubleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. (3142 4) ki 1 «1 > jL. Ca» o pa* ». » « ;. i e Si . -harrw metra t mo>. lampa-raluru v Vetrovi Nebo ~l arah 12 v. »v, . ti 88 8 2-3 sr. svzh. skoro jas. ia 7 i j nt raj .86 7 -0 8 si. svzb. megla 00 2. j.opoU , 'ni ti 3 3 sr. svzh. oblačno D.tties zjutraj močna elana. Sredma včerajšnja 'o:up ratara 2*6% za 1*8" pod nonualom. Notarski kandidat vsprsjina se z no'im letom v notarski urad v Zatičini. — Dopifgije naj ko dr. Rupertu Bežku, c. kr. notarju v Žužemberku. (3229—2) Flesalna izobraževalna :i Učenci se vzprejemajo vtsak dan od 11. do 12. uro zjutraj m od 1. do 2. uro popoludne = v mojem stanovanju, not,*l „L!oyd" soba št, 13. = Dame in gospoilje, začetniki in bolj izurjeni, ki so hotč šc udeležiti zaključenih učnih iu va-menih tečajev, ee prosijo, da se kmalu Jtglase. Dulje oddaja se v mojih obširnih prostorih vo5 ur zaključenim drnJ.bauj. Dijaki se poučujejo posebej. Otroci obojega spola v starosti od 7 do 10 let se pouču.ejo v posebnim oddelku. Več v mojih programih. (3237-1) Prid. Vilj. jLang ( r fesor koreografije, plesalni umetnik in avt. učitelj vesoljne estetične plesalno umetnosti. Ces. kr. avstrijske gfe državne železnice. Izvod iz voznega reda Nailopno omenjeni pri h »jal nI In oithajalnl OmI oaueoenl arednjcevropiakent čnin. (1705-2621 Odhod Ib TL|nbIJaue (jnž. kol.). Proga 6e% Trbiž. Ob 19. uri 6 min. po uoči tt(>ti na n ,.. ,| — Ob 11. uri n min dopoiudn« (.hol.nl vUk r 1'rlni, P0Qtab«l, Ilcljak, (j«, lovno, Iijiihii.i, Srlr.tli.il, Ouuaj. — Ob i. uri popolmlti« Moblll vlak v Trtiii, Hiljak, Oclovoo, EJnbOO ; iva SalsUml T OoInogTad, I......I-OiihIcui, /..|| ,iu jeaoru, Inom.nt, Brosfouc, Ourih, Oonavo, Parir; opx K1 c i n ■ It o i H i n t? v 8toyr I.lun, nuiltjevioe, 1'lr.iMij, Murijuio var«, Hob, Kruncovo vare, Karluva vara' Prago, I.inako, Dmmj vin Amstutton. Prog* v Novo mesto la v KoSevJe. Ob G. uri 16 in i n. ajutraj moiani vlak. — Ob IU. url &6 min. po-polnilna meiaul v!ak. — Ob 0. uri 5H min. zvočor maftitiii vlak. Prilaoal v I.|uhl)uii4> juž. kol.). Proga Iz Trbiža. Ob S. url AS min. ajutraj Otobnl vlak ■ Dunaja vla Amttattan LilpakAga, Prag«, Franoovih »arov, Kurlovih varov, Ileba, M/vrijiuih varov' Planja, Budejavio, riolnograila, LinM, Stuyr.t, (imitndiHia, laobla, Auaaea«. LJuhna, Oalovoa, Beljaka, Franzourfeata. — Ob 11. uri 'Jft min. Jopolmln* oaobnl vlak a Onitajn via Amitetton, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov Planja, Budejerlo, Holnngraila, l.lnca, St«yra, Pariaa, Oauava, Uuriha, lira. genoa, Inomoata, Zatla na Jaaaru, Iuiiiil-Onataiiia, Iijulina, Oolovoa, i. v Pontabla — Ob 4. url lili min. popoludne oaobni vlak a Dunaja, Ljuhna, Selatliala, Beljaka, Celovua, Kransnmfeat«, Pontabla. — Ob 9. url i min. avoi'ar oaobni vl*k a Uuuaja via Amitallau, ia I.Juhiia, Beljaka, Onluvoa, PonUbla. Proga lm Novega mesta ln la Kočevja. Ob B uri 19 mm zjutraj nioiaui Tink. — Ob S. uri 31 min. po> poluilue metani vlak. — Ob S. uri 36 min areOor meianl vlak. Odhod !■ Ljubljane (drž. knl.) r Kamnik. Ob 7. url 13 min. zjutraj, ob 9. uri n mili. pupoludna, ob 6. nt 60 min. avecer, ob 10. url 3ft min. aveuer. (I'oelmlnji vlak In v oktobra ob nedeljah In praaulklh.) Prihod v I.)iiI>I|imio> drž. kol.) I« Kuiiinlke, Ob 6. uri B6 tuln. ajutraj, ob 11. uri r> min. dopoludna, ob 6. uri 90 min. aveoer, ob 9. url 66 min. avećor. (PoaladnJI vlak U t oktobra ob nadeljal in praanikih > I>r. Frlflerlki« l.«'i»gsv!-a Brezoy balzam. Žt> sam rastlinski sok, kateri tečo \7. brezo, ako se navila nj« no deblo, je od pamti«, cka man kot najizvrstnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kut baleani, zadobi pa Čud«, vit učinek. Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lOeiJO'aM it' drtiftl dnu ne-citafii«* liiHkiuo o«l polti, lal pOMlHIie VMlfd teten Urnim in «f*im. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gnbe in ko-zave pike ter mu daje mladostno barv.«; polti podeljuje Dtloto, u.žnost iu čvrstost ; otUtrani kaj nago pege, žol'.avost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in dmge nesnažnusti n* polti. — Ctuia vrču z navodom vred Ki«*. la0fO. ISr. I ridcilJia l.tni^U-l-a NajmilcjšH in najdobrodejuejse milo sa kožo nalašč pripravijeno, 1 komad UO kr. (1849—^1) Dobiva so v I.{ul>l{t«iil V I h. I'riiU<»«-#.>■-(« tek srni in v v«eh sečjih lekarnah. — Postna naročila vzprejemu H'. Iloitu« latitiaj, X. Št. BO.04«. 188OO—8) S ]>rici-t.kom tekočega s Iskega leta isprasnj*>na so tri uiratn .I««.-nv ; Knllo«*lier fc«lli usl>iiio% a« tlljuk« |H» oiO g|«J« mi Ido. Travico do teh u*;;.nov imajo dijaki ljubljanskih gimnazj, ki fo na KiMiijnl" i m rojeni in so ubogi tor pridni >n p^. Kjitu;! vrihnj.t. Tr šnjo. z d-kazili o tojstvu na Kranjskem, o abo&fvt), o vodenji in " napredovanja v loli, vložiti je <|<» hoi.cu t m. pri pristojnem šolskem rr.vnatrljstvn. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 2. n >vembra i >;t«; ■S t. in M otvarja XIX. kralj, oganka državna blagotvorna loterija katoro člstl dohodek js po sklepu Nj. o. in kr. apost. Voliča^tvn dn6 I. oktobra t. I. razdeliti tako, da dobčr 1. zaklad, ki se ima ustanoviti neimovito drž Uradnik*, v.love m Birote, B, Stefanijin.. zavrlo, d v K..',, u V.i iihi'ly-ju, .'I. prvo boibiDju'Mhiis'mi otroftko zavetišče, 4. KoloAka ^iiioosh nratlomica", T». počitniško kolonijalno otroško diufttvo, li. društvo bslsgS krila, i. inoriks otročka bolnica, ki si- ustanovi pri ('irkvenici in b". prvi budi ni pslU tlaki otrolki \ rt. c, vsak po '/,0, dalje B, bndimpeltaaiko Biisabstao bolniško drultvo, 10, doklllks sirotišnica v 0yoi iiadorvaroH-u, II. Fli/.abetna sirotišnica v NagyvArsda in 19. budinipt lltassks ljudska kuhinja v VII. okrtiju, vsak po 1 AlatSgS posuši, ne pontauo ki lika, ohrani torej lepoto obraza, daje lepo polt I. .J in daje koži (2Hr«4) svežo, nežno barvo mladosti. V Ljubljani prajtsjaJS nu ilebeln: Avgust Auer, Anten KiisjiiT, V. 1'etrifio. lilavnu Mitep*tvs: A Motsvli & €<>., Ihinuj, 1., biigrck 3. I Luser-jev obliž za turiste. Dob odi. delava iu iiiiro spil \ sjoos ur* dstvo proti I. Itrjiui o<'«>HUUi, plutih, petah in X^ Jjlr drugim trdim o prtiskam y/\ "v a-4* W -',,lVn' N^0lll|aUaU8l: ^ ^y L Schwenk-a lekarna lHf>o 4 1 BSleldlliiff-ĐuuaJ. Veliko priznal r, i ti pisem jo na Hlad v s Pristen samo, če isusta navod iu X^SŠ^ ' ^r^^ obli/, varstveno s^ainko iu podpis, y vvv* 'v' J° ,u srn veo; toni t.ai »t* pasi S\:-v \>%*jr iu zavrne vca manj vrodno pouarodbo. Pristen v L|«iBtl ISMSl • w. Mayr, Manletachlager^ U. pl.'i'rtikiScsy. (4. Piccoh, L. Gireeel; v Kndoift»*»us S. pl. Hladom ič, F. JIaiVh; v Kaiiinilm J Močnik; v < Vl«»v«*l A. Kggor, W. Thurmwald, J. Blraba* ■in ' ; v Kresala A. Aich* lageri v Trna (na K<»-rolkess) (\ llenaer; v llvljiaku V. Schcdz, Dr. Iv Kuiupt; v »|i K. (Jela j V fr- IlOHaljIll V\ H.m ki. ajsj - - • Didnjatolj iu odgovorni nrednlk; Jooip Nolii. Lastnina in tink -Narodno Tiskunits".