ofURJ-l ’OlOll OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a «e 3000 CELJE SN00032 JASNA Sekretarka sklada za izobraževanje Žalec Težko verjamem, da se zaposleni pri obrtnikih v Zgornji Savinjski dolini ne izobražujejo, prej bi rekla, da ne vedo za to možnost, ki jo nudimo. Zato jih ob tej priložnosti pozivam, da se obrnejo na nas, mi pa jim bomo posredovali vse želene informacije. Izkušnje kažejo, da so z višjo stopnjo izobrazbe zadovoljni tako zaposleni kot njihovi delodajalci, saj to pomeni dvig poslovanja na višjo raven. ■O XXXVII, 7. OKTOBER 2005, CENA 298,00 SIT ŠTEVILKA 40 v j'-'Z MILOST ZA NAJ BOLI (stran 5) Naziv častnega občana občine Mozirje Jakobu Presečniku $ T *- vi* O : Medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Bočni ~[|xfštevilka računa ||| x I Šifra ti □ □□□□□□□3DD23J1 □0]j1ifl3]j742rl □□DDOOOOOOOS' OETEEODDiT 11H NASLOV: MIRJE 19 KRAJ: 1000 LJUBLJANA Veliko je takih, ki potrebujejo pomoč. je, ki lahko pomagamo. Z akcijo »Nikoli sami« Rdeči križ Slovenije zbira prostovoljne prispevke za prehranske pakete. Leta 2003 je bilo potrebnih 20.000 paketov, leta 2004 je bilo z vašimi prispevki zagotovljenih 30.000 paketov, letos pa jih družine in posamezniki v stiski potrebujejo še več. Bodite tudi vi tisti, ki pomagate. Svoj prispevek lahko nakažete s priloženo položnico. Iskrena hvala! POSEBNA POLOŽNICA DATUM PLAČILA PODPIS NALOGODAJALCA NAMEN: . NIKOLI SAMI 1 NAMEN: • » 1 NIKOLI SAMI NAMEN: I ROK PLAČILA: ŠIFRA: j ZNESEK: 1 1 SIT ZNESEK: 1 RAČUN: RAČUN: 02922-0019831742 ! i II I I SKLIC: SKUC: ’ SKLIC: 0000000030023 1000000003 0 0 2 3 IME: 1 ! IME: RDEČI KRIŽ SLOVENIJE 0 Odprto: M ~~ V pon. - pet. od 8. do 12. jr in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure CdrOS 00 3°t°vinskem nakupu vas ______________________________ bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 :a elektroi VABLJENI V PRENOVLJEN LOKAL PICERIJE IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje GfläBsffla©. MAI0LT4Ì Uredimo vam tudi Bankredi Najmanjši znesek 40.000 SIT, največji 300.000 h bo jm y h a Anton Rosenstoin s.p. i®' f Savinjska c. 25, Mozirje ■ £N A GSM 041 698 252 I © O Mh TEČAJI A,B,C,E in H mm AVTO ŠOLA MOZIRJE A T@©oJ ©PP b© 17» ©ktobro 2©©i @lb 17»©© uri ¥ učilni©! ©¥l© I©!© v Mmij^ IZKORISTITE 20% POPUST ZA URE VOŽNJE Prijave sprejemamo predhodno v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje, TER KREDIT DO 200.000 SIT, ki ga uredite kar na avto šoli. /Mozirje^ Ne čakajte na zim . poskrbite za svoje JfeäÄ ü KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE GLEDALIŠKI ABONMA ZASEZONO 2005/2006 Kulturno društvo Nazarjč razpisuje GLEDALIŠKI ABONMAzasczono}2005/2006. Gostili bomo TEATER 55, SPÄSITEATER, MOJTEATER IN f J GLEDALIŠČE KRANJ, ki nam bodo odisrali / skupno PET predstav. Vpis abonmajev bo od 30. septembra do 15. oktobra 2005 v Muzeju sozdarstva in lesarstva v Nazarjah in na občini Nazarje. Informacije na telefonsko št. 03 839-16-13 in 03 839-16-00 ter GSM 031 375-074. QSR: Tretja stran Zlorabährane Najbrž je nesmiselno poudarjati, kako velik in neprecenljiv pomen ima hrana v našem življenju. Ne sicer tako velikega kot zrak in voda, saj bi brez omenjenih prvin človek ugasnil še veliko prej kot brez hrane, kljub temu pa igra (pre)hrana v človekovem življenju eno izmed najpomembnejših vlog, ki v končni fazi neposredno vplivajo na kvaliteto in dolžino človekovega bivanja na Zemlji. Žal (ah pa na srečo) je tudi pri hrani tako, da se marsikaj o njej naučimo že v rani mladosti in nekateri ljudje te vzorce obdržijo celo življenje. Pri tem ima najmočnejši vpliv osebni zgled staršev, kar je dokaj logično, saj si otroci praviloma pač ne morejo izbirati jedilnika, ampak se bolj ali manj avtomatsko prilagodijo režimu prehranjevanja, ki ga uporabljajo starši. Morebitne razlike se začnejo pojavljati šele kasneje v fazi odraščanja. Vse statistke razvite potrošniške družbe ugotavljajo, da danes večina ljudi presega idealno telesno težo, kar je na eni strani posledica nezadostne telesne aktivnosti, na drugi strani pa neustrezne prehrane. Dandanes ljudje zaužijemo preveč maščob, hkrati pa ob premalo popite vode kombiniramo hrano, ki za naš prebavni sistem predstavlja veliko breme, zato se čas prebave podaljša, težave z zaprtjem pa niso nobena redkost. Problem je v osnovi v čustvenem odnosu do hrane, saj jo mnogo ljudi uporablja, lahko bi rekli celo zlorablja, za nadomestek vsega tistega, česar nimajo. Nekaterim hrana nadomešča partnerja, zato se zvečer namesto seksa dodobra nabašejo z najbolj priljubljeno dobroto, nekateri si namesto lepe obleke, ki si je ne morejo privoščiti, za tolažbo nakupijo slaščic in slanega peciva, saj nekaj so si pa vendarle zaslužili, kajne, spet tretji pa se zatečejo k hrani vedno takrat, ko so razburjeni, razočarani, depresivni ... Zanimivo je, da med ljudmi s prekomerno telesno težo ne manjka tistih z najnižjimi prihodki, za katere bi predvidevali, da denarja za hrano sploh nimajo... Seveda so pri vsem tem izvzeti posamezniki, katerih debelost je posledica zdravstvenih težav. Kopica revij, zlasti za ženski del populacije, danes prinaša nepregledno maso informacij o »pravilni« prehrani in najrazličnejših dietah. V izogib tej zbrki je po mojem mnenju bolj koristno poiskati informacije v literaturi, ki se najde v knjižnicah. Vsekakor pa upam, da bo spoznanja o bolj zdravem prehranjevanju ministrstvo za zdravstvo uspelo prenesti na ministrstvo za šolstvo. Nenazadnje gre za zdravje generacije, ki bo jutri krojila usodo Slovenije. IZ VSEBINE: Aktualno: Otroci in nezdrava hrana..........4 Občina Ljubno: Družinski pomočniki bremenijo občinske finance........5 Intervju: Pogovor z Jasno Rode Nikolčič, sekretarko sklada za izobraževanje Žalec... 8 Mozirje: Domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom........11 Rečica ob Savinji: Koncert godalnega kvarteta Fiasco.11 Spodnje Kraše: Konjski galop in spretnostno tekmovanje............27 Na naslovnici: Prečudovit nostalgični večer v Vrbju na koncertu Glasba naše mladosti ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 40, 7. oktober 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazorje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OTROCI IN NEZDRAVA HRANA Vse, samo zelenjave ne! V Evropi je danes za 50 odstotkov večje število otrok z alergijami kot pred nekaj desetlelji. Rakava obolenja pri otrocih rastejo za en odstotek na leto. Pri naših najmlajših se pojavljajo nove avtoimunske in degera-tivne bolezni. Diabetes pri otrocih je vzaskrbljujoče velikem porastu. Vse te bolezni imajo vsaj en skupni imenovalec. Nezdrava prehrana. Starši na nezdravo prehrano, predvsem zaradi pomanjkanja časa, zavajajočih oglasov in svojih slabih prehranskih navad, navajamo že naše najmlajše. Vzgojiteljice v vrtcih pravijo, da se trudijoz navajanjem na raznoliko hrano, a brez sodelovanja staršev uspeha ne bo. Porast bolezni, povezanih s prehrano, opaža tudi splošna zdravnica, Ida Pustoslemšek Kramer. BOLNI ZARADI HRANE Hiter tempo življenja odraslim narekuje oziroma vsiljuje drugačne prehranske navade, kot sojih imeli še naši starši in stari starši. Hrane večinoma ne pridelamo doma, ampak jo kupimo v trgovinah. Tam radi posegamo po delno ali povsem Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Ida Pustoslemšek Kramer (foto: Tatiana Golob) predelani hrani. To vržemo v lonec, zavremo in kosilo je pripravljeno. Oglaševalci nas prepričujejo, da so njihovi izdelki zdravi, nemastni, brez sladkorja, neodvisne raziskave govorijo ravno nasprotno. V ta začaran krog so tako brez izbire porinjeni tudi naši otroci. Jedo, karjim ponudimo, čejim to ne ustreza, po liniji najmanjšega odpora ponudimo nekaj slajšega, z več sladkorja. Nato pa naše otroke napadajo različne bolezni, z njimi se srečuje tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma in splošna zdravnica v Nazarjah, Ida Pustoslemšek Kramer: »Nezdrava prehrana lahko pripelje do debelosti, ki sicer ni bolezen, so pa bolezenske narave njene posledice. A moram reči, da čeprav se te posledice, npr. diabetis, infarkti, pojavljajo pri vedno mlajši populaciji, naši otroci stem v veliki večini še niso prizadeti. Bi pa poudarila, da Sonja Burger, kuharica v OS Nazarje (foto: Alenka Klemše Begič) zaskrbljujoča ni le nezdrava prehrana, otrokom manjka predvsem gibanja, saj je gibanje tisto, ki bi "pokurilo" odvečne kalorije, nabrane z mastno ali presladko hrano. Kar se tiče same prehrane, Naša anketa Maščobe, sladkor, poaianjkanje vitaminov ... Tako nekako bi včasih lahko opisali tipično prehrano mladostnika, predvsem srednješolca. Zanje je nasploh znano, da je njihov način prehranjevanja najbolj nezdrav, saj so podvrženi naglici, premajhni izbiri v menzah... Otroci in mladostniki danes uživajo manj zdravo hrano, kot so jo nekoč. Jedilnik zasedajo hitro pripravljena živila, sladkarije, tisoč in en prigrizek (za katerega seveda ni treba posej poudarjati, da ima ponavadi veliko kalorijsko vrednost, za telo in njegovo normalno delovanje potrebnih sestavin pa ne vsebuje veliko). Anketirance smo povprašali: kaj po njihovem botruje vedno bolj nezdravemu načinu prehranjevanja generacij, ki odraščajo? Brigita Kolšek, Mozirje Otroci, predvsem srednješolci, niti nimajo dovolj dobre izbire hrane, ponavadi šolske menze ponujajo zelo omejeno izbiro malic, ki vključuje predvsem hamburgerje, standardne sendviče ... Šole pa tudi država bi morale tu prevzeti več odgovornosti, saj se navsezadnje gre za bodočnost naših otrok. Klavdija Filipič, Nazarje Šolska mladina ima pri hrani zelo omejeno izbiro, največkrat je najpreprostejša rešitev hitra prehrana. K temu zagotovo pripomore omejen, prekratek čas za malico, saj ga večino gre za stanje v vrsti pred menzo. Za hrano, da bi dejansko lahko bila zaužita kot obrok, bi potrebovali več časa, kot pa gaje na voljo zdaj. Irma Kaker, Luče Šolarji premalo jedo zajtrke, preveč je hitre prehrane. K temu nekoliko seveda pripomorejo tudi starši, saj zgledi vlečejo. Hrana bi nam morala biti vrednota, bolj kot pa nam je zdaj. Neža Petek, Luče Vse preveč je v ospredju hitra hrana. K takšni izbiri prehranjevanja pripomore tako izbirčnost otrok kot tudi starši, ki vseeno tudi pomembno oblikujejojedilnikstem, kaj otrok mora in kaj mu ni Marko Ivanuša, Nazarje Izbira je večja in pestrejša kot nekoč, in ravno zaradi možnosti izbire so otroci izbirčnejši. Je pa v šolskem, srednješolskem prehranjevanju največkrat prisotna hitra hrana. Franc Rakun, Rečica ob Savinji Otroci se ne prehranjuje zadosti kvalitetno. Preveč je vseh teh prigrizkov, suhe hrane, sendvičev ... Na jedilnike srednješolcev bi lahko nekoliko vpogleda dobila tudi država, izboljšala ponudbo. So pa otroci tudi nekoliko izbirčni, saj imajo velikokrat možnost tudi bolj zdravega prehranjevanja. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem treba jesti. 0 opažam, da so ljudje vedno bolj naravnani k zdravemu načinu življenja in upoštevajo vedno več nasvetov o zdravem prehranjevanju. Kajti, veliko predelane hrane vsebuje raznorazne nezdrave ali celo strupene dodatke in teh seje vsekakor treba bati.« KAJ JEDO OTROCI V ŠOLAH IN VRTCIH? Že predšolski otroci precejšen del svojega dneva preživijo izven doma, ponavadi v vrtcih. Njihova prehrana torej ni odvisna le od star- šev, ampak tudi od vzgojno-izobraževalnih ustanov. Da se vzgojiteljice trudijo pri navajanju na zdravo prehrano, so potrdili v nazorskem vrtcu, enako pa zagotovo velja za vse ostale vrtce in šole v Zgornji Savinjski dolini. Sonja Burger, ki kot kuharica v nazorski osnovni šoli skrbi za prehrano otrok, opaža, da so starši vedno bolj zahtevni, tudi kar se tiče prehrane njihovih otrok: »Kljub temu pa je precej otrok še vedno izbirčnih pri hrani. Zelo radi imajo pakirano oziro- ma že delno ali v celoti pripravljeno hrano, ki jo verjetno že sami poznajo iz trgovin. Sadje radi jedo in sploh v poletnih mesecih jim redno ponujamo precej različnih vrst sadja. Zelenjave se marsikdo brani, še najrajši pojedo zelenjavne juhe, ki jo zato najmlajšim pripravljamo precej pogosto. Seveda jim redno ponudimo tudi zelenjavo kot prilogo, a ta na marsikaterem krožniku ostane nedotaknjena. Vseeno pa otrok k jedi ne silimo, saj to običajno ne prinese dobrih rezultatov. Sploh, če otrok že doma ni vajen takšne hrane.« S tem se strinjajo tudi same vzgojiteljice Vrtca Nazarje, ki zato pri navajanju na zdravo prehrano ubirajo druge poti. Otroke poučujejo o dobrih učinkih zelenjave in sadja, jim kažejo poučne slikanice na temo prehrane, zelenjavo pa jim poskušajo približati tudi tako, dajo na krožnikih uporabijo tudi za dekoracijo. Dekoracijo pa je marsikdaj bolj zanimivo poskusiti, kot pa navaden list solate. Tatiana Golob OBČINA LJUBNO Družinski pomočniki bremenijo občinske finance Občina Ljubno je s šestimi družinskimi pomočniki vodilna v Zgornji Savinjski dolini (v Gornjem Gradu so trije in v Lučah eden), glede na vložena sredstva na število prebivalcev pa krepko presega vse ostale slovenske občine. Uveljavljanje pravice do družinskega pomočnika ima po besedah županje Anke Rakun veliko pozitivnih učinkov, z izjemo finančnega, ki ga je država naprtila občinam. Zaradi tega je enajst občin, med katerimi je bila tudi ljubenska, podalo pobudo za ustavno presojo zakona o socialnem varstvu. Ustavni sodniki so o zadevi presojali konec julija in naložili poslancem, da najkasneje do konca letošnjega leta spremenijo in dopolnijo omenjeni zakon. »Iz razpoložljivih podatkovje razvidno, da Občina Ljubnovprimerjavizdru-gimi občinami v Sloveniji namenja za to kategorijo največ denarja na število prebivalcev. V primerjavi z Mestno občino Ljubljana celo sedemkrat več in desetkrat več kot Mestna občina Celje. Za nas to pomeni za letošnje leto približno deset milijonov tolarjev obremenitve, zato želimo, da se do novega leta te stvari uredijo. Za pomoč bomo prosili tudi oba tukajšnja poslanca,«je trdno odločena Rakunova, ki nikakor ne želi, da bi njeno prizadevanje za drugačen način financiranja razumel kot gesto proti družinskim pomočnikom. Po njenem je odločitev za družinske pomočnike v prvi vrsti pozitivna za invalidne osebe, ki imajo stalno oskrbo. Takšna rešitev je bila očitno pisana na kožo tudi državi,sajjezdružinskimi pomočniki invalidnim osebam ukinila osebni dodatek za pomoč in postrežbo, zmanjšala seznam brezposelnih oziroma plačilo nadomestil, finančno breme pa vsaj začasno prevalila na občinske proračune. Savinjčan NAJREVNEJŠI DO BREZPLAČNEGA DOPOLNILNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Milost za socialno najbolj ogrožene Na podlagi noveliranega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, naj bi se število ljudi, ki bodo oproščeni plačila premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s prvotnih 100.000 povečalo na 150.000 upravičencev. Po zadnji različici zakona naj bi Imeli že z obveznim zdravstvenim zavarovanjem pokrite stroške za vse zdravstvene storitve vsi, ki ne dosegajo dohodninskega praga oziroma na leto zaslužijo manj kot 1,6 milijona tolarjev. Prvotni predlog je predvideval razdelitev upravičencev v več kategorij, in sicer na prejemnike minimalne plače, varslvenega dodatka, trajne denarne socialne pomoči, na brezposelne osebe, ki so upravičene do denarne pomoči in družinske člane omenjenih kategorij. Na ministrstvu za zdravje so se odločili za drugačno izhodišče, vezano na dohodnino. Ker bo vse stroške za zdravljenje 150.000 ljudi prevzela zdravslvena blagajna, bo potrebno za izvajanje predloga zdravstvenega ministra dr. Andreja Bračuna zagotoviti dodatna sredstva. Po prvotnih ocenah naj bi imel Zavod za zdravslveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za okoli 3,7 milijarde dodatnih stroškov, ta številka pa bo s povečanjem kroga upravičencev še višja. Nove obveznosti ZZZS naj bi pokrili s spremembami drugih delov zakona, predvsem pri bolniških nadomestilih, nov denar pa naj bi prišel v sistem tudi zaradi drugačnega pobiranja prispevkov za obvezno zdravslveno zavarovanje, saj naj bi po novem samostojni podjetniki in kmetje plačevali več. Spremembe naj bi še najmanj težav povzročile zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj mnogi socialno ogroženi do zdaj sploh niso imeli sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, na sploh pa velja, da so ravno najrevnejši sloji prebivalslva tudi večji uporabniki zdravstvenih storitev. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, taks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic(amra.si. http://eic.mra.si EIC-sept-79: Portugalsko podjetje, dejavno na področju strojev za rezanje cevi in kovinskih profilov, strojev za avtomatsko 3D žično ukrivljanje in strojev za avtomatsko vrtanje in vijačenje, išče partnerja za komercialno, finančno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-sept-82: Estonsko podjetje, dejavno na področju transporta in špediterstva, išče partnerja za logistično kooperacijo. EIC-sept-83: Madžarski podjetnik - proizvajalec lesno predelovalnih industrijskih strojev išče partnerja za komercialno sodelovanje. EIC-sept-85: Italijansko podjetje, dejavno na področju plastičnih pripomočkov in sestavnih delov, išče partnerja za trgovinsko posredništvo in nudi know -how transfer, tehnološki postopek, tehnološko sodelovanje, raziskave in razvoj ter proizvodno dovoljenje/ licenco. EIC-sept-89: Švedski oblikovalec lesenega pohištva za otroke, ki se uporablja za igranje in učenje, išče partnerja za proizvodno sodelovanje. EIC-sept-91: Poljsko konstrukcijsko podjetje išče partnerja za sodelovanje na proizvodnem področju podpogodbenega oddajanja zagotovljenih del. OBČINA MOZIRJE .■■HHK Naziv častnega občana Jakobu Presečniku Prejemniki priznanj Občine Mozirje za leto 2005 z županom Ivanom Suhoveršnikom (foto: Ciril M. Sem) Občina Mozirje je svoj praznik praznovala 25. septembra. Dan kasneje je bila slavnostna seja, na kateri je župan Ivan Suhoveršnik podelil priznanja najzaslužnejšim občanom za njihov doprinos k razvoju in afirmaciji kraja. Županje opisal pot, ki jo je občina prehodila vzad-njem letu dni. Izpostavil je kopico novih projektov, ki se izvajajo. Med njimi dela na Podrožniku, na Mozirskih tratah, na področju komunalnih dejavnosti in DOBITNIKI PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2005: NAZIV ČASTNEGA OBČANAOBČINE MOZIRJE: -Jakob Presečnik - za neprecenljiv prispevek h gospodarskemu, infrastrukturnemu in društvenemu razvoju občine Mozirje in promociji naše doline na državni ravni. NAGRADA OBČINE MOZIRJE: - Športno društvo Gmajna Varpolje - za požrtvovalnost pri izgradnji in upravljanju športnega parka v Varpoljah in za širjenje športnega duha med sokrajani. ZLATE PLAKETE S PRIZNANJEM: -Goran Horvat-za dosežke pri likovnem ustvarjanju, ki so pripomogli h kulturni prepoznavnosti občine Mozirje, tako doma kot v tujini. - Anton Novak - za požrtvovalno delo na kulturnem, športnem in turističnem področju ter za bogate zgodovinske zapise o domačem kraju. - Lovska družina Mozirje - za velike dosežke na področju varstva narave in prispevek k razvoju ekološke osveščenosti. še kje. Dotaknil se je tudi novih pridobitev, ki se vteh dnevih uradno predajajo svojemu namenu. Med njimi je bilo v zadnjih mesecih največ postorjenega na področju cestne infrastrukture, saj je bilo moderniziranih kar 13 odsekov cest. Omeniljetudi morebitno ustanovitev nove občine Rečica ob Savinji in zagotovil, da bo upošteval želje krajanov, kijih vedno postavlja na prvo mesto. Občinski praznik je čas, ko se župan zahvali subjektom, ki so bili v zadnjem letu dni in dolgoročno v ospredju in so delovali v korist razvoja in večje razpoznavnosti občine. V Mozirju so tako vsako leto podeljene tri zlate plakete s priznanjem, nagrada občine Mozirje in naziv častnega občana. Slednji, najprestižnejši med priznanji, je letos pripadel Jakobu Presečniku. Za kulturno popestritev slavnostne prireditve, ki joje vodil Anton Venek, so poskrbeli pevci MePZ KD Mozirje pod vodstvom Tonija Acmana. Pridružili so se jim tudi osnovnošolci in Patricija Fajdiga, kije zaigrala na flavto. Benjamin Kanjir Gospodarstvo in občine zahtevajo sanacijo akutnega stanja cestne infrastrukture SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE Upravni odbor območne gospodarske zbornice je na zadnji seji osrednjo točko dnevnega reda namenil obravnavi idejne študije za prostorsko umestitev hitre ceste Avstrija - avtocesta v dveh variantah. Gospodarstveniki so v preteklih letih mnogokrat govorili o prometni infrastrukturi vSa-Ša regiji in se pri tem zavzeli za uravnotežen policentrični razvoj, vendarkakšnih konkretnih rezultatovni bilo. Gospodarstvo zahteva odpravo ozkih grl za transport na način, ki bo racionalen in izvedljiv, časa pa ni prav veliko. Direktorica območne zbornice Alenka Avberšekje uvodoma poudarila, da je razvojna vizija Sa-Ša regije biti propulzivna, inovativna, ekonomsko uspešna, dostopna podjetništvu in ljudem, še posebej mladim, ter okolju prijazna slovenska regija, ki bo do leta 2013 za pet odstotkov presegla slovensko poprečje bruto dodane vrednosti na zaposlenega. Ta vizija je uresničljiva le, če bo regija prometno dostopna. Obremenitev ceste do Arja vas -Velenje, na kateri bo kmalu na vsake 1,6 minute en tovornjak, je nevzdržna. Podobno velja tudi za cestno povezavo Zgornje Savinjske doline z avtocesto, zato je nujno hitro načrtovanje in koordinac- ija za umestitev hitre ceste od avstrijske meje do avtoceste v prostorske in izvedbene programe. Predstavnik Državne agencije za ceste Dževad Kulenovič je predstavil izhodišča za pripravo idejnih zasnov trase hitre ceste. Poudaril je, da idejna zasnova še ne pomeni nobenih odločitev, ampak predstavlja zgolj usmeritev Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) za nadaljnje korake pristojnih služb. Idejni zasnovi sledijo podrobnejše prometno-teh-nična, ekonomska, okoljska in urbanistična ocena. Nazadnje je na vrsti še ocena družbene sprejemljivosti možnih tras. Na teh osno- vah se izda pobuda MOP za izdelavo še bolj podrobnega lokacijskega načrta. Po Kulenovičevem mnenju bo pri reševanju akutnega problema preobremenjenosti ceste Velen-je-Arja vas potreben fazni pristop, za Zgornjo Savinjsko dolino pa bo po njegovem potrebna posebna cesta. Tako imenovana zahodna varianta hitre ceste bo težko opravičljiva, ker se le 20 odstotkov vozil vozi iz Slovenj Gradca v Velenje in naprej proti avtocesti. V nadaljevanju so bile predstavljene tri idejne zasnove tras bodoče hitre ceste. Prva bi potekala od Viča preko Dravograda, Slovenj Gradca, Mislinje in Velenja do Gospodarstvo, Politika DRŽAVNI ZBOR Zelena luč za dodatno Arje vasi, druga bi potekala od Holmeca skozi Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Mislinjo, Šoštanj in Letuš do Šentruperta, tretja varianta pa predvideva povezavo preko Kotelj. Poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik je opozoril, daje za umestitev hitre ceste v prostorske akte potreben postopek v petih korakih, ki zahteva veliko časa. Hitra cesta je bila februarja 2004 umeščena v nacionalni program izgradnje avtocest, zato ni razloga za čakanje. S hitro cesto se morajo nemudoma začeti ukvarjati pristojni resorji MOP-a in DARS-a. Velenjski župan Srečko Meh je izrazil začudenje, ker pripravljavci idejnih zasnov niso iskali mnenj lokalnih skupnosti in poudaril, da župani Sa-Ša regije podpirajo traso zahodno od Šoštanja. Direktorica koroške gospodarske zbornice Tatjana Kupnik je povedala, da koroški gospodarstveniki podpirajo isto varianto, ker bo avtocestni priključek v Avstriji povsem blizu Pliberka. Tudi Anton Ploštajner (BSH Hišni aparati Nazarje) in Anton Vrhovnik (Zadruga Mozirje) sta se v razpravi izjasnila kot zagovornika zahodne trase hitre ceste, upravni odbor pa je sprejel sklep, v katerem gospodarstvo in lokalne skupnosti Sa-Ša regije od države zahtevajo sanacijo sedanjega akutnega stanja na področju prometne infrastrukture z ureditvijo in posodobitvijo obstoječe ceste Velenje-Arja vas, ureditvijo regionalnih cest v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini v skladu z obstoječo kategorizacijo in takojšen pristop k načrtovanju hitre ceste od avstrijske meje do avtoceste po drugi oziroma zahodni idejni trasi. Franci Kotnik Državni zbor je po skrajšanem postopku s 74 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o financiranju občin. S spremembo zakona želi vlada pred prihodnjimi lokalnimi volitvami povečati možnost dodatnega zadolževanja občin. Občine se bodo lahko zadolževale v večjem obsegu, če bodo sredstva namenjena financiranju naložb v osnovne šole, gradnjo stanovanj, oskrbo z vodo injavno infrastrukturo, ravnanje z odpadno vodo, dovoljene pa bodo tudi vse naložbe, kijih sofinancira Evropska unija. Po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja bo občinam do- voljeno, da neugodno zadolževanje nadomestijo z ugodnejšim, s spremembami, ki se nanašajo na dovoljeni obseg zadolževanja, je povečan odstotek, ki določa možni skupni obseg zadolžitve občin z 10 na 20 odstotkov osnove. Vlada je poslala v državni zbortudi predlog, po katerem naj bi se prihodnje leto glavarina za občine zvišala za 4,5 odstotka in bo znašala 103.638 tolarjev. V letu 2006 se bodo povečala tudi investicijska sredstva za občine; prihodnje leto s sedanjih 20,9 milijarde na 27,7 milijarde, v letu 2007 pa na 57,8 milijarde tolarjev. Savinjčan Zadolževanje brez zagovarjanja Če smemo verjeti številkam, s katerimi so opletali opozicijski poslanci, je štirideset slovenskih občin preseglo zakonsko določeno omejitev in se zadolžilo za več kot deset odstotkov občinskih prihodkov. Nekatere celo z izgovorom, da so bile vto prisiljene zaradi vedno novih obveznosti, ki jim jih nalaga država. Zakonsko sporna »iznajdljivost« seje očitno kar lepo uveljavila, kar pomeni, da ima skoraj vsaka peta občina nesposobno in zapravljivo, morebiti celo kriminalno in razsipno upravo in župana, kije po zakonu odgovoren za stanje javnih financ. Kolikor nam je poznano, se ne županom ne občinskim svetnikom ni bilo potrebno pretirano zagovarjati, še manj polagati računov in nositi odgovornostza svoja dejanja. Sodeč po neuradnih podatkih so med grešnicami tudi nekatere zgornjesavinjske občine, ki so dolžne izvajalcem raznih del in us- lug krepko čez predpisano mejo. Uradnih številk namreč ne poznamo, saj jih država ni razkrila, še manj je pričakovati, da bodo to storile občine. Povsem verjetno se zdi, da gre za precej »umazane« številke, ki jih nihče ne želi vlačiti na svetlo, saj bi podrobnosti umazale tako sedanjo desno oblast kot prejšnjo levo, ki je dopustila, da so postale določene občine zasebni fevdi županov in njihovih kimavcev. Nekoliko v nerodnem položaju je preostalih 153 občin, ki zakonske omejitve (menda) ni preseglo, nekaj pa se jih sploh ni zadolžilo. Verjetno ni potrebna pretirana modrost za ugotovitev, da bo ena od temeljnih posledic prenovljenega zakona o financiranju občin legalizacija raznih posojil in lizingov, pri katerih se praviloma obrača največ denarja. Ve se, da na škodo občin in proračunov, torej vseh davkoplačevalcev. Kot da so vsi odgovorni, da je v za- četku prejšnjega desetletja nekaj^ občin zaradi dolgov dobesedno bankrotiralo in enaka usoda bi verjetno morala doleteti tudi nekatere sedanje. Lokalne volitve čez leto dni županov, ki radi več obljubljajo, kot zmorejo realizirati, ne bodo varčevalno stimulirale, kar je samo dokaz več, da županska in poslanska funkcija nista združljivi. Vrana vrani oči ne izkljuje, še manj gre pričakovati, da bo kaj podobnega storila sebi. Splošnoznano je,da jesistem financiranja občin vse prej kot dober, saj jih le desetina živi od lastnega denarja, ostale pa so prisesane na državni proračun. To ni zakuhala sedanja oblast, ki pa glede tega očitno ne kaže pretirane volje, da bi decentralizirala državo in preko pokrajin razdelila občinske in državne pristojnosti ter zajezila mnogokrat vprašljiva posojila, kijih bomo plačali občani, ne občinski veljaki ssladkimi volilnimi obljubami. Savinjčan BANKA CELJE Sprejem za uspešne letalce Ob zaključku letalske sezone je uprava Banke Celje, ki je že več let generalni pokrovitelj letalske šole Aerokluba Celje, organizirala sprejem za člane kluba, ki so največ prispevali k letošnjim izjemnim rezultatom in prepoznavnosti kluba vjavnosti. Aer- oklub Celje je v začetku julija organiziral odličen mednarodni letalski miting, njegovi člani pa so na državnem prvenstvu v jadralnem letenju dosegli nekaj izjemnih rezultatov. Mednarodni letalski miting Airshow Celje 2005 si je ogledalo preko dvajset tisoč gledalcev. Pri organizaciji je s prostovoljnim delom sodelovalo okrog tristo članov kluba, njihovih družinskih članov in simpatizerjev letalstva. Velik je bil tudi prispevek Slovenske vojske. V letalskem programu, kije trajal skoraj štiri ure, so gledalci videli šte- vilne originalne nastope, ki so navdušili. Po ocenah strokovnjakov je bil miting organizacijsko na nivoju, kakršnega težko dosežejo celo na najbolj znanih profesionalno organiziranih letalskih mitingih vtujini. JASNA RODE NIKOLČIĆ, SEKRETARKA SKLADA ZA IZOBRAŽEVANJE ŽALEC »Težko verjamem, da se zaposleni pri obrtnikih ne izobražujejo« Jasna Rode Nikolčić (foto: Franci Kotnik) Prvega septembra je operativno vodenje Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih območnih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah po upokojitvi Majde Vešligaj prevzela Jasna Rode Nikolčić. Po izobrazbi je novinarka, vendar je v tem poklicu delala le kratek čas na začetku delovne dobe v podjetju Aero Celje. Na novem delovnem mestu vidi veliko izzivov in možnosti. Sprva sem v Aeru urejala interni časopis, nato pa sem delala na področju ekonomske propagande. Kasneje sem deset let službovala v razvojnem centru orodjarstva Slovenije, najprej kot poslovni sekretar, vzadnjem obdobju pa sem vse bolj usmerjala z organizacijo seminarjev, konferenc in delom na področju projektov. - Kakšni so prvi vtisi na novem delovnem mestu? Vtisi so zelo prijetni. Sklad za izobraževanje se je konec junija preselil v nove poslovne prostore nad pošto v Žalcu, kjer so pogoji za delo idealni. Ugotavljam pa, da bo glede na to, da sklad pokriva pet območnih obrtnih zbornic z različnimi in specifičnimi potrebami, potrebno veliko usklajevanja, kar zame predstavlja velik izziv. - To je zanimivo, sploh v času, ko se veliko govori o obveznem in neobveznem članstvu v obrtni zbornici. Kakšen je vaš pogled na ta segment slovenskega gospodarstva? Obrt je brez dvoma zelo pomemben segment gospodarstva, saj je ravno obrt tista, ki je preživela vse dosedanje družbenoekonomske sisteme. Obrtniki se znajo hitro prilagajati spreminjajočim se razmeram, hitro odreagira-jo in to je v bistvu njihova velika prednost. Zadnjič je nekdo dejal, daje obrt tudi eden od pomem-bnih dejavnikov ohranjanja življenja na podeželju oziroma na ekonomsko in demografsko manj razvitih okoljih. Kar pa se tiče obveznega in neobveznega članstva, prepuščam razpravo in odločanje drugim, verjamem pa, da bodo potrebe obrtnikov prevladale nad trenutnimi ugibanji, kako in kaj z zborničnim sistemom v Sloveniji. Menim, da je prav, da se pregleda, kaj je dobro in kaj slabo, in pripravi zbornični sistem v smislu potreb obrtnikov. - Osnovna funkcija sklada, katerega sedaj operativno vodite, je izobraževanje. Kakšno je trenutno stanje na tem področju? Aktivnosti tečejo na osnovi preteklega zelo dobrega dela po ustaljenih področjih. Sklad pokriva stroške dolgoročnih šolanj, stroške tečajev, prekvalifikacij, ogledov strokovnih sejmov, torej stroške izobraževanj vzelo širokem smislu. Dogovorjena so določena pravila, ki jih je treba spoštovati. Skladi za izobraževanje se financirajo iz naslova prispevkov delodajalcev v višini enega odstotka od bruto plač vseh zaposlenih, zbrana sredstva pa so namenjena izključno za financiranje izobraževanja zaposlenih. - Bo sklad dosegel za leto 2005 planiran obseg izobraževanj? Večina stvari je že realiziranih, nekoliko zaostajamo le na področju dolgoročnih šolnin, ker so nekateri študentje svoje obveznosti opravljali še v avgustu in septembru in še čakamo na njihova dokazila o opravljenem izobraževanju. Šolanje ob delu je zelo zahtevno, težko je opraviti vse obveznosti v roku in včasih se tudi kaj zavleče. - Za katere oblike izobraževanj namenjate največ sredstev? Večina zbranih sredstev se namenja za dolgoročne šolnine, ki predstavljajo največje stroškovno breme za šolajoče. Financiramo tudi številne tečaje, od računalništva do tujih jezikov, varstva pri delu, oglede strokovnih sejmov, omeniti pa velja še mojstrske izpite, ki so za obrtzelo pomembni. Manjši del sredstev namenjamo za kulturo in šport. - Kako bi na kratko opisali stanje na področju izobraževanja zaposlenih pri obrtnikih v Zgornji Savinjski dolini? Po dostopnih podatkih sklepam, da so zaposleni pri samostojnih podjetnikih v Območni obrtni zbornici Mozirje premalo seznanjeni z možnostjo PODMLADEK^ SOCIALNIH DEMOKRATOV Sl ČLANSTVO PREPROSTO PRISVAJA Člani brez pristopne izjave Mlademu forumu Socialnih demokratov gre očitno hudo za nohte. Tako je vsaj možno sklepati na podlagi njihove akcije pridobivanja novih članov, s katero so si strankarsko prisvojili določene ljudi, katerim so nedavno poslali člansko izkaznico in dopis, iz katerega je nedvoumno razbrati, da je prejemnik pošte njihov član. Presenečenje in med nekaterimi tudi ogorčenje je bilo povsem razumljivo precejšnje. V statutu Mladega foruma je namreč zapisano, da je mogoče postati njihov član na podlagi sprejemanja njihovega manifesta in statuta ter podpisa pristopne izjave. Kot kaže, si predsednik podmladka Pahorjeve stranke Dejan Levanič celotno zadevo razlaga precej preprosto in sila po domače, saj nihče od tistih, kijih nagovarja draga članica, dragi član, ni podpisal pristopne izjave, da manifesta, o katerem sploh nimajo pojma, posebej ne omenjamo. Očitno gre poleg zlorabe osebnih podatkov tudi za politično zlorabo in preprosto vsiljevanje, kako sicer razumeti pismo, ki spremlja nove članske izkaznice Mladega foruma Socialnih demokratov. »V njem se ti želim v prvi vrsti zahvaliti, da s svojo pripadnostjo, idejami, znanjem in delom krepiš našo organizacijo, ki danes šteje že več kot 6000 članic in članov ter predstavlja največjo mladinsko politično združenje v Sloveniji.« Takšnaje Levaničeva zahvala ljudem, ki niso bili nikoli člani Mladega foruma, še manj so podpisali kakršnokoli pristopno izjavo. Dvom vverodos-tojnost števila članov je zato upravičen. Se je pa možno strinjati z vodstvom Mladega foruma, ki oznanja, da delujejo po načelih in vrednotah demokratičnega socializma, čeprav je skovanka v praksi popolnoma neuresničljiva zabloda. Savinjčan a celotnega ali delnega povračila stroškov izobraževanja. Leta 2001 so zaprosili za dolgoročne šolnine trije zaposleni, leto kasneje nihče, leta 2003jih je to storilo osem, lani šest, letos pa spet samo dva. Težko verjamem, da se zaposleni pri obrtnikih v Zgornji Savinjski dolini ne izobražujejo, prej bi rekla, da ne vedo za to možnost, ki jo nudimo. Zato jih ob tej priložnosti pozivam, da se obrnejo na nas, mi pa jim bomo posredovali vse želene informacije. Izkušnje kažejo, da so z višjo stopnjo izobrazbe zadovoljni tako zaposleni kot njihovi delodajalci, saj to pomeni dvig poslovanja na višjo raven. - Obrtniki so v preteklosti že večkrat izrazili željo, da bi bili vta sistem sofinanciranja izobraževanja vključeni tudi nosilci dejavnosti. Ali se na tem področju obetajo kakšne spremembe? Delovanja sklada je zasnovano tako, da so sredstva namenjena za izobraževanje zaposlenih pri samostojnih podjetnikih in obrtnikih. Osebno menim, da ni nobenih ovir, da se seminarjem, tečajem in podobnim aktivnostim, ki jih izvaja sklad, ne priključijo tudi delodajalci, seveda pod pogojem, da poravnajo stroške zase. Je pa res, da imajo delodajalci pogosto drugačne potrebe po znanju kot zaposleni. - Prej ste že omenili, da se leto počasi približuje koncu, kakšne pa so načrtovane aktivnosti za leto 2006? V jesenskem času bom obiskala vseh pet območnih obrtnih zbornic v Žalcu, Mozirju, Velenju, Šentjurju in Šmarju in se s sekretarji pogovorila o potrebah in predlogih za leto 2006. Želim si, da bi program sklada za prihodnje leto oblikovali na osnovi dejanskih potreb tako obrtnikov kot njihovih zaposlenih, zato bom obiskala tudi oba sindikata, ki pokrivata to območje, v Celju in Velenju. Moja ambicija je tudi, da bi na posameznih območjih ugotovili, kateri so pri njih deficitarni poklici in bi skušali spodbuditi izobraževanje v tej smeri. Glede na dejstvo, da pokrivamo zelo veliko območje, ki se razteza od Rinke do Sotle, je nemogoče, da so v Mozirju deficitarni poklici enaki kot v Rogatcu, potrebe pa zagotovo obstajajo vsepovsod. Strategija delovanja sklada je odvisna tudi od usmeritev upravnega odbora, osebno pa menim, da bi morati bolj stimulirati izobraževanje za poklice, ki so deficitarni. Resje, da v Sloveniji manjka splošne izobrazbe, saj je kar 70 odstotkov ljudi funkcionalno nepismenih, zato je izobraževanje na vseh področjih nujno potrebno, vendar je preboj na svetovna tržišča mogoč le z ozkim specializiranim znanjem. V nekaterih primerih to pomeni tudi ohranjanje družinske poslovne tradicije. Zavedam se, da bo pri tem potrebno zelo veliko dela, vendar se tega ne bojim. Prepričana sem, da bomo nata način dvignili kvaliteto delovanja sklada na višji nivo. Pogovarjal se je Franci Kotnik Bioplin za prijaznejše okolje MOZIRJE Hofer ne bo gradil diskonta Podjetje Hofer, ki je od Zadruge Mozirje odkupilo sedanje upravne prostore in KPC Ljubija, bo decembra v Sloveniji odprlo prvih deset trgovin zživili, in sicer v Ljubljani, Ljutomeru, Murski Soboti, Mariboru, Celju, Litiji, Cerknici, Radovljici, Kopru in Izoli. Prihodnje leto naj bi imeli odprtih že 30 trgovin, v petih letih pa približno 80. V Hoferju poudarjajo, da njihove trgovine nisodiskon-ti, ampak supermarketi. Supermarketi Hofer v Sloveniji naj bi imeli 900 kvadratnih metrov prodajne površine, kar je nekaj več kot v Avstriji, kjer prodajna površina v povprečju meri 700 kvadratnih metrov. V ponudbi bo okrog 800 izdelkov živil, kozmetike in čistil. Kupcem bodo ponudili omejeno število izdelkov, dobavitelji blaga pa bodo iz držav, v katerih ima Hofer podružnice: Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Irska, Švica, Avstralija, ZDA in Slovenija. KF VELENJE Pika Nogavička in Erik sta zabavala otroke ZADRUGA MOZIRJE Po lanskoletni rekordni letini hmelja je bil letošnji pridelek na dvajsetih hektarjih njivskih površin podpovprečen, zato pridelavo hmelja počasi opuščajo. Del razlogov je gotovo potrebno iskati v izrazito slabem vremenu, na količino pridelka pa vpliva tudi neustrezno in pretirano gnojenje njiv z gnojem s kokošje farme v Varpolju. Zaradi tega se v Zadrugi resno ukvarjajo z mislijo o proizvodnji bioplina. Dt rektor Andrej Presečnik je prepričan, da bodo s to potezo ubili dve muhi na mah; pridobivali energijo in manj obremenjevali okolje. V zadnjem času seje pojavilo kar precej dilem okoli izgradnje trgovskega centra v Ljubiji, ki naj bi ga investirala firma Hofer, hčerinsko podjetje pomembne nemške skupine podjetij s prodajalnami z živili ALDI-Süd. Presečnik pojasnjuje, da so Avstrijci poslovne prostore Zadruge odkupili in se vpisali kot zemljiškoknjižni lastnik. Ali bodo trgovski center tudi v resnici postavili, pa je vprašanje, ki presega Presečnikove pristojnosti, ki je dolžan poskrbeti, da bodo poslovni prostori Zadruge izpraznjeni najkasneje do septembra prihodnje leto. Vodstvo Zadruge se ta čas intenzivno ukvarja z izterjavami, saj imajo kar precej finančnih zadev odprtih. O konkretnih dolžnikih Presečnik ni želel govoriti, povedal je le, daje kar nekaj dolžnikov iz Zgornje Savinjske doline in tudi izven nje. Direktor Zadruge je bolj konkreten pri vprašan- " m Direktor Andrej Presečnik je dolžan poskrbeti, da bodo poslovni prostori Zadruge izpraznjeni najkasneje do septembra prihodnje leto (foto: EMS) ju lesa: »Les je edino naravno bogastvo, ki ga Zgornja Savinjska dolina premore. Kar se Zadruge tiče, je odkup upadel, vendarje treba brez ovinkov povedati, da ga, vključno z nami, preveč prodamo izven doline in to brez vsakršne dodane vrednosti. Dejstvo je, da lesna industrija znotraj Zgornje Savinjske doline ne dobi dovolj lesa, to pa pomeni, daje potrebno surovino pripeljati od drugod in tako podvajati stroške. Ali tukajšnja podjetja nimajo denarja, ali pa neznajo rezati »domačega« lesa,« seje ob očitni neusklajenosti znotraj Zgornje Savinjske doline nekoliko ironično vprašal Andrej Presečnik. Savinjčan Trgovsko podjetje Era je bilo tudi letos generalni pokrovitelj Pikinega festivala, kije potekal minulih štirinajst dni v Velenju. Otroke je poleg Pike Nogavičke, po kateri se festival tudi imenuje, zabaval tudi Erin prijazni hrček Erik, ki je predstavil svoj dobrodelni sklad, zapel svojo pesem in zabaval malčke z lutkovno igrico ter mnogimi drugimi zanimivostmi. V Erikovem dobrodelnem skladu se zbirajo sredstva za socialno ogrožene otroke v lokalnem okolju. Socialno ogroženim družinam, posameznikom, otroškim organ- izacijam in društvom lahko pomaga vsak, saj v Eri deset odstotkov od prodaje Erikovih izdelkov za otroke namenijo v dobrodelne namene. Moto tradicionalnega, letos že 16. Pikinega festivala je bil združevati otroke in odrasle, jim omogočiti brezskrbno igro, zabavo in ustvarjalnost ter jih skozi to učiti življenja in strpnega sobivanja. Rdeča nit letošnjega festivala je bila pravljica, saj je letos veliko pomembnih letnic povezanih z nesmrtnimi pravljičarji in pisatelji. NOVE PRIDOBITVE NA REČICI OB SAVINJI Sodelovanje krajanov in občine obrodilo sadove je skupaj s predsednikom uprave Franjem Bohincem prerezal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (foto: Jože Miklavc) V Velenju so v ponedeljek slovesno odprli nov prodajno-razstavni center, v katerem je na ogled celoten asortiman izdelkov pod blagovno znamko Gorenje. Jutri in pojutrišnjem Gorenje v nove poslovne prostore vabi tudi končne kupce, za katere so pripravili pester otvoritveni program in številna presenečenja. Obiskovalci bodo v dneh olvoritve ob nakupu velikih gospodinjskih aparatov deležni brezplačne montaže in dostave na dom. V soboto dopoldne bodo lahko obiskovalci od 11. ure dalje uživali ob koncertu skupine Čuki, po 15. uri pa bo goste zabavala ena najbolj vročih slovenskih glasbenih skupin Atomik Harmonik. V nedeljo bo med 11. in 13. uro v novem Gorenjevem salonu gostoval Pikin festival, po 15. uri pa bo nastopala Natalija Verboten s skupino Zmaji. Več o otvoritvni novega prodajnega centra, v katerem so razstavljeni tudi izdelki podjetja Gorenje Glin Nazarje, pa v prihodnji številki. Od 28. septembra naprej lahko lovci pred lovskim domom v Poljanah parkirajo na urejenem in asfaltiranem parkirišču ter se popeljejo po milijon tolarjev so poskrbeli lovci, krajevna skupnost ter krajani in lastniki zemljišč; za gramoz in strojna dela pa kamnolom Krivec in nazorsko GORENJE VELENJE Odprt nov prodajno-razstavni center V Poljanah je župan Ivan Suhoversnik prerezal trak cez novo cestisce ob asistenci Tineta Goličnika ... (foto: Marija Šukalo) moderniziranem odseku ceste, kije gozdno gospodarstvo. Mozirska olajšala vožnjo tudi tam živečim kra- občina je priskrbela 4,8 milijona janom. Za udarniško delo in skoraj tolarjev za asfaltno prevleko. v Zavdamah pa Franca Brezovnika .... IBP M Na sorazmerni finančni vložek, po besedah predsednika gradbenega odbora Tineta Goličnika, upajo tudi od Ljubljanske nadškofije, kije sicer dovolila uporabo svojega zemljišča. Žal še ni nakazala zneska, za katerega so prosili, čeprav so lastniki kompleksa gozda v Sivčneku. Tudi vZavdamah se končno lahko peljejo po modernem mostu in novi asfaltirani cesti, ki soju v uporabo predali dan kasneje. Zavdamci so dobili še javno razsvetljavo in položili kable za kabelsko TV. Krajani so k projektu, v vrednosti skoraj 20 milijonov tolarjev, primaknili 800 tisočakov, ostanek pa bodo pokrili iz mozirskega občinskega proračuna. Oba odcepa je odprl župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, blagoslovil pa ju je rečiški župnik Ferdinand Luknar. Marija Šukalo LJUBIJA Moderniziran odsek ceste V Ljubiji so pretekli petek v »zajčji dobravi« predali v uporabo več kot tristo metrov nove asfaltirane ceste. S kulturnim programom so pridobitev pospremili osnovnošolci z recitacijami in pesmicami ter in-strumetalisti. Za varnejšo vožnjo je svoj blagoslov prispeval mozirski župnik Sandi Koren, za odprtje pa sta poskrbela mozirski župan Ivan Suhoveršnik in Benjamin Kanjir. Pod modernizirano cesto so sedaj speljane tudi kanalizacijske cevi, ki jih je položila mozirska Komunala; pod širokim pločnikom pa elektro napeljava za javno razsvetljavo, ki bo dokončana v prihodnjih tednih. Da je cesta nekoliko širša kot zahtevajo pravila, so nekateri krajani odstopili tudi svoja zemljišča. Marija Šukalo SÉfLr Za odprtje asfaltirane ceste v »zajčji dobravi« sta poskrbela mozirski župan Ivan Suhoveršnik in Benjamin Kanjir (foto: Marija Šukalo) DOMOZNANSKI VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM V sredo, 28. septembra, je bil v Mozirski hiši dan odprtih vrat Zbirke Mozirje in Mozirjani ter Zbirke Aleksandra Videčnika, ki se je zaključil z domoznanskim večerom na temo zgodovine Mozirja in njegovih krajanov. Vsi zbrani so imeli možnost prisluhniti poznavalcu omenjene teme, Aleksandru Videčniku, in se z njim podati na krajše potovanje po pomembnih časovnih mejnikih zgodovine Mozirja. Prisotne sta najprej pozdravili Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje, kjer skrbijo za izvedbo tovrstnih prireditev in Lea Venek, ki ima na skrbi obe zbirki. Obe sta izrazili veselje, da ljubitelji zgodovine redno obiskujejo tovrstne prireditve, zato v prihodn- Po stopinjah Mozirjanov Aleksander Videčnik je poslušalce popeljal na krajše potovanje po pomembnih časovnih mejnikih zgodovine Mozirja (foto; Ciril M. Sem) je načrtujejo še dva domoznanska večera in sicer na temo Znani Mozirjani in Življenje v trgu. Aleksander Videčnik je predavanje je pričel na samih začetkih snovanja naselbine, ki se je do danes razvila v kraj, kot ga poznamo. Ker je Zgornja Savinjska dolina le slabo arheološko raziskana, o prvih poselitvah ni veliko podatkov, precej pa je že znanega o Mozirju iz časov Rimljanov, koje mimo vodila prava rimska trgovska pot iz Celja do Ljubljane. Zanimiva je bila tudi razlaga pomena besede Mozirje. Pomenila naj bi močvirje, kar še danes potrjujejo imena ali poimenovanja bližnjih predelov, kot so Mlake ali Žabjek. Vsekakor pa je pomembno, kot je Videčnik še posebej poudaril, daje ime Mozirje povsem slovenskega izvora. Nadaljeje občinstvo lahko prisluhnilo teoriji o mozirskem gradu, ki je omenjen v nekaterih zgodovinskih listinah, sama lokacija pa še do danes ni znana. Videčnikovo predavanje seje dotaknilo še nekaterih pomembnejših podatkov o Mozir-ju. Kakšna je bila ureditev trške skupnosti, kdaj so bile kraju dodeljene trške pravice, kakšen je sploh bil mozirski trg. Opisal je prve mozirske cerkve, prvo javno šolo, predstavil je nekaj mož, ki so na razvoj kraja močno vplivali, poslušalci so spoznali tudi prve zametke javnega zdravstva ter kulture. V predavanju je poudaril močno domovinsko zavednost, ki so jo stari Mozirjani nosili v sebi, govoril je o vojnah, uporih in številnih požarih, skozi katere so se morali prebiti, svoje zanimivo predavanje pa je končal z nemško okupacijo, ki poje že del novejše zgodovine. Tatiana Golob IN LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI TEL.: 583-31-51, GSM: 031/375-042 DELOVNI ČAS: TOREK - PETEK OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD 7. DO 14. URE PONEDELJEK ZAPRTO SPOŠTOVANI! NAŠE STORITVE SMO DOPOLNILI Z NOVOSTJO. OB ČETRTKIH IN PETKIH NUDIMO TUDI ROČNO MASAŽO PO PREDHODNEM NAROČILU. Godal« navdušili tudi na Read Porovne in Alenka Semeja ter Peter Ugrin na violi in Primož Zalaznik na violončelu, študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, so svojo umetniško pot pričeli pred dvema letoma v okviru tabora za najbolj obetavne mlade slovenske talente Glasbeni junij na Obali, z delom pa so nadaljevali v okviru komorne igre na ljubljanski akademiji za glasbo pod umetniškim vodslvom prof. Tomaža Lorenca. v Italiji. Godalni kvartet Fiasco je na drugem tekmovanju komornih skupin Vladimir Lovec - Ivan Šček konec lanskega novembra v Kopru osvojil tretjo nagrado in bronasto medaljo ter nekaj posebnih nagrad. Na letošnjem državnem tekmovanju so v najvišji kategoriji komornih skupin osvojili prvo nagrado. Kvartet se je udeležil tudi mojstrskega tečaja v Nemčiji. Mladi glasbeniki v svojem reper- FRIZERSKI salon AGICA ATELŠEK S.P. REČICA OB SAVINJI 95A MODNE PRIČESKE V nedeijoje rečiško Kulturno umetniško drušh/o Utrip pripravilo v avli osnovne šole koncert godalnega kvarteta Fiasco. Violinista Matjaž Četverica mladih godalcev ima za sabo veliko število uspešnih nastopov na pomembnih koncertnih odrih tako doma v Sloveniji kot tudi toarju posvečajo posebno pozornost ustvarjalnosti mladih skladateljev. Tako so krstno izvedli deli dveh izstopajočih slovenskih skladateljev Nine Šenk in Marijana Mlakarja. Rečiški publiki so se godalci, ki muzicirajo v najpopularnejši in najzahtevnejši komorni disciplini, predstavili z deli Beethowna, Schuberta, Joplina, Mancinija, Schumanna in Dvoraka in s svojim muziciranjem navdušili maloštevilno občinstvo. Tekst in foto: Marija Sukalo Četverica mladih godalcev se je na Rečici predstavila z deli Beethowna, Schuberta, Joplina, Mancinija, Schumanna in Dvoraka KONCERT GODALNEGA KVARTETA EIASCO Kultura ~T J GALERIJA TISA Kako izraziti poezijo skozi sliko Prodajna galerija Tisa, ki v Mozirju deluje že dobre tri mesece, si je za svojo nalogo zadala tudi prirejanje različnih kulturnih prireditev. Zgomje-savinjsko zadržanost so v Usi omajali že ob sami otvoritvi, dokončno pa je bil led prebit prejšnji četrtek, ko je njihova galerija gostila Slavico Tes-ovnik iz Ljubnega ob Savinji. Tesovnikova se je zbranim predstavila kot slikarka in pesnica. Skozi pogovor je občinstvo lahko podrobneje spoznalo tudi življenje in ustvarjalno žilico Slavice Tes-ovnik. Kotje Tesovnikova povedala, se že od nekdaj rada posveča kulturnemu ustvarjanju. V slikarstvu je pravzaprav začetnica, saj ustvarja šele dobra tri leta. Kljub temu je imela vtem času že dvanajst samostojnih in okoli petdeset skupinskih razstav. Slika z akrilom na platno, v svojem ploskovnem slogu, oblike so grobo realistične ali abstraktne. Hkrati piše poezijo, večinoma pesmi v prozi, je članica celjskega liter- Pesnik Zoran Pevec je skupaj s Slavico Tesovnik iskal vzporednice med likovno umetnostjo in poezijo (foto: Ciril M. Sem) ornega društva, v prihodnjem letu benimi vložki popestrila saksofon- pa načrtuje izdajo svoje prve pes- istka Katarina Čretnik. niške zbirke. Prijeten večerje z glas- Tatiana Golob Galerija Tisa je prodajna galerija ki se s svojo ponudbo osredotoča predvsem na zgornjesavinjske umetnike. Svoje umetnine v Tisi ponujajo tako ljubiteljski slikarji kot umetniki z akademsko izobrazbo, ljubiteljem tradicionalnih slovenskih spominkov pa so na voljo tudi različ- ni, ročno izdelani izdelki,. Odziv umetnikov na povabilo galerije, da pri njih ponudijo svoje umetnine, je bil dober, svoje izdelke je ponudilo okoli 45 ustvarjalcev, zato je ponudba Tise bogata in zajema slogovno ter cenovno zelo širok izbor. Lastnici galerije, Polona Levar Krajnc in Ema Janko sta tudi z obiskom zelo zadovoljni, kotje povedala Levarjeva, je obisk celo nad pričakovanji. In ker se v Tisi zavedajo, da mora takšna galerija s krajem živet: in ljudem ponuditi še kaj več kot le ogled in nakup likovnih umetnin, so se odločili, da vsak mesec pripravijo večerno prireditev, na kateri se bodo vsaj v začetku posvetili predvsem zgomje-savinjskim ustvarjalcem. V mesecu decembru bo takšnih prireditev, primernih za veselo praznovanje, tudi več. Zato so veseli vsakega ustvarjat ca, ki se pri njih oglasi z željo po predstavitvi sebe in svojih izdelkov. Sproščen pogovor je vodil pesnik Zoran Pevec, kije skupaj s Tesovnik-ovo iskal vzporednice med likovno umetnostjo in poezijo. Da pesem lahko dopolnjuje sliko, je Tesovnikova zbranim pokazala z branjem poezije, ki jo je napisala na temo nekaterih svojih likovnih del. Občinstvo sije ob poslušanju njene poezije lahko miselno ustvarjalo sliko, jo primerjalo s pesničino, po predstavitvi pa sta zanimiv način ustvarjanja poezije skozi sliko pokomentirala tudi sama ustvarjalka in njen sogovornik. MEDOBAAOČNO SREČANJE PEVCEV UUDSKIH PESMI IN GODCEV UUDSKIH VIŽ IZ CELJSKEGA IN KOROŠKEGA PODROČJA V BOČNI Oj, lepo je res na deželi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje in Kulturno društvo Bočna sta prejšnjo soboto zvečer priredila v kulturnem domu v Bočni medob-močno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz celjskega in koroškega področja. Skupine s področja celjskega območja je predlagala na osnovi ogledov njihovih nastopov na območnih srečanjih Urška Šivic, to srečanje pa je spremljal strokovni sodelavec JSKD Igor Cvetko. Prireditev so pričele gostiteljice, ljudske pevke Pušeljc z Rodna ti vasica moja in Res slabi časi so prišli. Voditelj Robert Pilih pa je nato pospremil enajst skupin pevk, pevcev in godcev v lep pevski večer, katerega je ob koncu ocenil poznavalec tovrstne glasbe Igor Cvetko kot »zelo dobro, pestro, barvito in kakovostno petje, ki je nekaj nad povprečjem tovrstnih srečanj po Sloveniji. Zelo sem bil zadovoljen z nastopi, izborom Nastopili so Ljudski pevci iz Vitanja, duet Mlačnik in Robnik iz Luč, Ljudski pevci iz Stranic, Pevke treh vasi iz V kulturnem domu v Bočni je nastopil tudi duet Mlačnik (desno) in Robnik iz Luč (foto: Jože Miklavc) pesmi in izvedbo. Organizatorji pa so prireditev skrbno pripravili, prijetno je bilo.« Šempetra, Vokalni sestav Odmev iz Laškega, Robnikovi sesiri iz Luč, Pari dolske korenine iz Gorice pri Slivnici, Ljudske pevke izTrobnega Dola nad Laškim, Postavkova dekleta iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, Ljudske, pevke Dobrina, nostalgično in barvito petje pa so z veselimi vižami zaključili Godci folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Da je bila prireditev kvalitetna in pomembna za kraj in širše območje, pa je meniltudi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, kije prirediteljem priskočil na pomoč z nakupom knjižnih daril za vse nastopajoče skupine. Jože Miklavc RINEK Ne moremo postati tisto, kar želimo biti, če ostajamo to kar Max DePree Piše: Aleksander Videčnik V časih, ko so bili poklicni fotografi dokaj redki, seje tega posla lotil marsikdo izmed mladih kmetov. Čeprav so morda daleč zaostajali za kakovostjo poklicnih fotografov, pa je njih pomen vendarle velik - ohranili so nam zanimive prizore iz nekdanjega kmečkega življenja. Tu velja omeniti veliko ohranjenih slik z raznih »ohceti« in drugih družinskih ali celo širših praznikov. Med urejanjem prve razstave Jamnikovih predmetov in risb v kašči pri Zgornjem Jamniku, sem našel tudi rokopis s pričujočimi fotografskimi navodili. Naj omenim, daje takratno postavitev razstave v kašči omogočilo trgovsko podjetje Savinja pod vodstvom Franca Miklavca in močnim prizadevanjem Anke Rakun, kije tedaj vodila turizem v podjetju. Med vsemi do sedaj znanimi domačimi fotografi gotovo vidno izstopa Anton Jamnik, znani izumitelj, urar, fotograf in dober glasbenik. Po domače so mu rekli Zgornji Jamnik, saj je živel in delal v Jamah blizu Gornjega Grada. V domači kašči si je uredil delavnico, popravljal je celo cerkvene ure in je bil prav zaradi tega daleč naokoli poznan. Z razliko od drugih domačih fotografov je Anton Jamnik imel obrt za fotografa. V njegovi zapuščini je bilo ogromno dragocenih slik, še več pa je bilo ohranjenih fotografskih plošč. Veliko iz njegove zapuščine hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu, to si velja ogledati. Anton Jamnik seje nenehno sam izobraževal, naročal je razno strokovno literaturo in se iz nje pridno učil. Naredil si je fotoaparat iz lesa in z njim delal lepe slike, žal so ta aparat odnesli Nemci med okupacijo. Prav zanimivo pa je, daje napisal poljudna navodila pod naslovom Navodilo za fotografijo. Če pomislimo, daje bilo to pisano pred kakimi 80 leti, potem se splača ta navodila prebrati. "Plata se dene v aparat, tako, daje šiht obrnjen proti objektivu. Potem se osvetli. Vtemi se vzame ven. Namoči se v svežo vodo. Iz vode se dene v "enlvikler" (narekovaj, A.V.), tako, da je šiht obrnjen proti površini vode, tam ostane med vednim (stalnim, op. A. V.) premikanjem šele dokler ni tako črno, da ako pogledate z njo čez luč in se dene roka pred plato, da se senca od prstov prav nič ne vidi skoz. Potem se dene ali namoči izentvikler-ja v svežo vodo, nato pa v fiksir. V fiksirju ostane tako dolgo, da izgine bela barva zadnje strani in še malo dalje. Potem sme piata na svetlo in sicer še poč do uro vtekočo vodo. Pri tem deluje paziti na lepe roke! Po vsakem delu prste obrisati, bolje umiti, da ja ne pride kakšna trohica druge te- Domači kočine vmes, ker se drugače rado vse pokvari, rade so namreč potem slike lišajave. Plata se potem vzame iz vode in se dene sušit, pa ne na zelo vroče sonce ali pa na kak kraj kjer je veliko prahu. Na vročem soncu se šiht rad raztopi in potem steče po plati dol in slika je pokvarjena! SLIKE Plata se dene v okvir (rem) na to plato pa papir tako, da plat (šiht) plošče in papir skup prideta, potem se dene vse na solnce, kjer se začne delati slika. Koje malo bolj rudeča kakor mora biti, se vzame ven, pri tem je paziti, da ne pride preveč solnca blizu ker rado začrni. Potem se slika dene v solno kopel (Salzbad) 10 minut, nato pol ure v svežo tekočo vodo iz vode pa na slonce ali v sobo sušit. Fiksirbad za plate in za papir se ne sme imeti skupaj, temveč vsakega posebej in se rabi eden le za plate in drugi le za papir. Če se to ve, je zadosti! Več se najde v cenikih in na vsaki pošiljatvi je navodilo, ki ga je treba samo čitati. Entviklerse meša po navodilu, ki je na vsaki steklenici, za mešanje se pa rabi mera. Meša se približno takole: Soli se dene 25 gramov, vode pa četrt litra. fotografi Kentviklerju se dene od štiri do petkrat toliko vode kakor entviklerja. K fiksirbadu se dene osemkrat tolko vode kakorfiksirja." Jamnik je očitno dobro obvladal nemški jezik, saj je ves potrebni material naročal na Dunaju. Tu kaže morda pojasniti nekatere popačenke, ki jih v navodilu uporablja: fiksirbad = utrjevalec, entvikler=razvijalec, piata=plošča, šiht=emulzija na plošči, salzbad = solna kopel. Kakorkoli že, so navodila glede na čas, v katerem so nastala in na izobrazbo Jamnika, presenetljivo zanimiva. Jamnik je le bil kmečki človek, kije bil res zelo nadarjen, vendarse je moral spopadati tudi z raznimi strokovnimi navodili injih je moral znati tudi uporabljati. Kdor pozna njegovo vsestransko iznajdljivost, se seveda temu ne čudi. Naredil je čudovita rezbarska dela, izumljal razne strojčke za domačo rabo, lotil seje celo mikroskopa. Za fotografijo sije dobesedno vse sam izdelal iz lesa. Naredil je na desetine zahtevnih glasbil in povrhu tega je bil dober pevovodja, vodil pa je tudi manjši orkester v Gornjem Gradu. Skratka, Anton Jamnik je bil posebnež in po svoje fenomen. Še o mejnikih Vemo, daje bil slovenski kmetže vdavnini zelo navezan na zemljo. Ta mu je pomenila kruh in s tem življenje. Finžgarje zapisal: "Korenine grunta segajo do pekla ..." Po vsem tem ni nič čudnega, če je o mejnikih toliko različnih verovanj in zgodb. Nekoč je prevladovalo mnenje oziroma verovanje - če je odmerec pri odmeri zemlje za postavitev mejnika goljufal, je moral prihajati k mejniku še po smrti. Zato so pripovedovanja o videvanjih neznancev, ki so sedeli na mejniku, tudi v naših krajih pogosta. Običajno opisujejo takšno prikazen kot moža v dolgem, črnem ogrinjalu in s klobukom zelo širokih krajcev. V nekaterih krajih, posebno na Primorskem velja običaj "orfajgar", pri nas tega ni bilo zasledi- ti. Otroka, ki naj bi odrasel v gospodarja, so večkrat peljali k mejniku in mu pripeljali rahlo zaušnico, ob tem pa so mu pojasnili, kaj ta kamen pomeni in daje grunt nadvse pomemben. Že smo omenili zabijanje žebljev v mejne bukve in smreke. Tudi take mejnike so ljudje upoštevali. Običajno so na dan, ko so zabijali žeblje in s tem opravili razmejitev, povabili tudi sosede, mejaše, da so na ta način priznali mejo. V prejšnjem članku smo omenjali velike obcestne kamne - miljne kamne. Zakaj so se tako imenovali? Ker so poleg napisa dežele, smeri krajev, imeli tudi navedene daljave v miljah. Nekaj takih kamnov sem videl v Dravski dolini v smeri Slovenj Gradec - Vuzenica. 3ščemo sfare fotografije posebnost, dolga je 100 cm in visoka kakih 25 cm. Pričujoč posnetek je izsek iz slike, ki nam jo je poslal Branko Zamernik s Konjskega Vrha. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Sklad z garantiranim donosom za najbolj previdne V preteklem članku so bili na tem mestu predstavljeni skladi z garantiranim donosom. Med skladi, ki so trenutno aktualni v Sloveniji, je te vrste le sklad, ki ga trži Bank Austria Creditanstalt d. d. z imenom Cl Guarantee Basket 2010. Za razliko od običajnih skladov ima ta sklad omejeno življenjsko dobo, in sicer od oktobra 2004 do 31. avgusta 2010. Točke sklada je bilo mogoče kupiti eno leto od ustanovitve do konca preteklega meseca. Capital Invest, to je družba za upravljanje, ki je v lasti največje avstrijske banke, vlagateljem obljublja tri vrste garancij. Najpomembnejša je zagotovo garancija za povrnitev glavnice. Naj se zgodi kar koli, čez 5 let, torej leta 2010 imajo vlagatelji zagotovljeno vrnitev glavnice. Druga garancija je zagotovitev vsaj 80 odstotkov najvišje vrednosti točke, ki jo bo sklad dosegel v naslednjih petih letih. Vlagateljem torej ni potrebno skrbeti, da bi sklad najprej dosegel visoko rast, nato pa to rast izničil z znižanjem vrednosti. V prihodn- jih petih letih si bodo zelo enostavno izračunali najmanjši znesek, ki ga bodo zagotovo prejeli v letu 2010, in sicer 80 odstotkov najvišje dosežene vrednosti točke. Bank Avstrija je vlagateljem obljubila še tretjo garancijo in sicer, da bodo vlagatelji zagotovo dobili vsaj toliko, kolikor je predstavljala najvišja vrednost v obdobju vplačevanja v sklad, torej v ravnokar preteklem letu. Z vidika naložbene politike gre za mešani sklad, saj večino premoženja nalaga v sklade ev-roobveznic, največ 40 odstotkov pa lahko vloži v delniške sklade, ki vlagajo na področje srednje, vzhodne in južne Evrope, poleg tega pa tudi Rusije in Turčije. Sklad lahko vlaga tudi v posamezne obveznice in delnice, vendar to ne predstavlja glavnine portfelja. Konec avgusta so portfelj sklada sestavljale naložbe v dva obvezni-ška sklada, nekaj obveznic velikih evropskih bank ter državne obveznice Avstrije in ZDA. Obveznice predstavljajo varno jedro sklada in so usklajene z ročnostjo sklada, kar pomeni, da jih bo sklad držal do izteka, zato torej ne prevzema tveganja spremembe obrestne mere. Največji del delniškega premoženja je bil konec avgusta naložen v sestrski Capital Investov sklad, ki vlaga v vzhodnoevropske delnice, ki sem ga omenjal že pred dvema tednoma, saj je med skladi, ki se v Sloveniji tržijo zakonito, po donosnosti v zadnjih šestih mesecih zasedal tretje mesto. Naložba v omenjeni sklad pred- stavlja skoraj 5 odstotkov sklada Cl Guarantee Basket 2010. Vrednost točke sklada vzhodnoevropskih delnic je v preteklem letu porasla kar za 60 odstotkov, v zadnjih dveh letih 108 odstotkov in v zadnjih treh letih skoraj 200 odstotkov. Če pogledamo še v portfelj sklada vzhodnoevropskih delnic, vidimo, da njegovi upravljalci največ stavijo na nadaljnjo rast vrednosti ruskih naftnih družb, saj so konec avgusta naložbe v največje ruske naftne družbe, kot so Lukoil, Gazprom in Surgutneffegaz predstavljale več kot 15 odstotkov premoženja sklada. Začetna vrednost točke sklada Cl Guarantee Basket 2010 je znašala 1000 evrov inje v preteklem letu porasla za 6,62 odstotka, od začetka letošnjega leta pa je višja celo za 7,75 odstotka. Poleg sklada Cl Guarantee Basket 2010, trži Bank Austria še druge podobne sklade, ki se od obravnavanega sklada razlikujejo po roku, ko bodo sredstva izplačana na račun vlagateljev in po naložbeni politiki. Avstrijski bankirji trenutno ostalih skladov še niso registrirali v Sloveniji, saj najbrž šele testirajo, koliko je pri nas povpraševanja po tovrstnih naložbah. Z novo davčno zakonodajo bodo takšni skladi najbrž postali dosti bolj zanimivi, saj se obeta, da bodo tuji skladi davčno izenačeni z domačimi. Takrat bo najbrž tudi ponudbe bistveno več. Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih; borut.repse@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.vzajemci.com ZÜPHIISCT70 CRSfl Rečica ob Sauinji *9*33 : Velecenjeni, naznanjamo, da bo na dan 9. vinotoka (oktobra) leta Gospodovega 2005 na našem trgu henarJou sejem. Milostni gospod Ivan Tavčar so nam to pravico davnega leta 1585 podelili, tako da smemo v našem lepem trgu sejmariti in trgovati Izkažite nam to čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9. uri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvigala trška zastava in takoj za tem začela kupčija Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden dni kasneje. Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodopisno prireditev v spomin na 420-letnico {*• prvih sejmov na Rečici in podelitve trških pravic. 4] Ari! Žt-iA Vaša jrarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN NAZARJE Stiske in radosti sodobne družine V frančiškanskem samostanu v Nazarjah so obiskovalci 15. septembra lahko prisluhnili predavanju pod naslovom Stiske in radosti sodobne družine - pomen delovanja zakonskih skupin. O težavah, s katerimi se pogosto srečujejo tako mladi kot stari zakonski pari, sta spregovorila dr. Vilma in Dani Siter. Zakonca sta starša štirih že odraščajočih otrok. Dr. Vilma Siter je kot specialist splošne prakse delala dve desetletji tudi v splošni ambulanti. Dani pa je po končanem študiju na pedagoški akademiji sprva opravljal delo samostojnega komercialista, nato pa je bil skoraj dva mandata tudi župan občine Krško. Zadnja leta pa zakonca Siter svoje moči in izkušnje posvečata delu z zakonci in družinam. V Sloveniji vodita organizacijo Družina in življenje ter pripravljata številne seminarje, predavanja in vikend konference za zakonske pare. Na predavanju v Nazarjah so lahko udeleženci prisluhnili izkušnjam zakoncev Siter, kako onadva doživljata odnos in komunikacijo, saj sta prepričana, daje na odnosih med zakoncema vedno potrebno delati in jih graditi. Toliko, kolikor vložimo, namreč tudi dobimo povrnjeno. Odnosi so po mnenju predavateljev živo bitje, ki ga je treba negovati in razvijati ter nadgrajevati, le tako se potem lahko soočamo s težavami v življenju. O njih pa se moramo naučiti tudi pogovarjati. Ravno zaradi tega, ker se s partnerjem ne znamo ali nočemo pogovarjati, se vse več zakonov razbije. Da ne bi do tega prihajalo ali vsaj redkeje, so začeli ustanavljati zakonske skupine po različnih župnijah. V njej si zakonci z različnim »stažem« izmenjujejo izkušnje. Njihov moto pa je »Nič se ne zgodi brez našega truda, za dober odnos med zakoncema ali partnerjema je potrebno načrtno delo.« Marija Sukalo 0 težavah, s katerimi se pogosto srečujejo tako mladi kot starejši zakonski pari, sta spregovorila dr. Vilma in Dani Siter (prva z leve) (foto: Marija Sukalo) SAVINJSKIH GORAH Kapela Kristusa Dobrega pastirja Na Mozirski planini (1356 m) so že v tridesetih letih prejšnjega stoletja načrtovali postavitev večje kapele, kar pa so morali zaradi težkih gospodarskih razmer v svetu opustiti. Idejo je ponovno obudil Franjo Steiner, sedanji predsednik Planinskega društva Mozirje. Kapelo, posvečeno Kristusu Dobremu pastirju, so postavili leta 1994 po enem od načrtov arh. Jožeta Kregarja, ki jih je pripravil pred časom za kapelo na Loki. Vsa gradbena dela so prostovoljno opravili člani planinskega društva Mozirje, v čigar lasti je kapela še vedno. Organizirana srečanja romarjev in planincev na planini so vsako leto junija ob začetku in septembra ob koncu pašne sezone ter 2. januarja, ko ima planinsko društvo svoj zimski pohod. Besedilo in foto: Ciril Velkovrh LENARTOV SEJEM Oživljanje starih navad in običajev Kapelo na Mozirski planini so postavili po načrtu arh. Jožeta Kregarja, ki ga je pripravil tudi za kapelo na Loki Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji bodo letošnji Lenartov sejem pripravili v nedeljo, 9. oktobra 2005. Na sejmu bo ponujalo svoje izdelke oziroma pridelke približno 40 posameznikov, ki se ukvarjajo s skoraj pozabljenimi rokodelskimi deli, na prodaj bodojesenski plodovi in domača ročna dela. Med drugim se bodo predstavili sedlar, brusač, keramičar, zeliščarka, skodlar, lončar, kovač, mlinar... Med stojnicami bo pod rečiškimi kostanji zadišalo po domačem kruhu, pečenem kostanju in sladkem jabolčniku, seveda pa ne bo manjkalo drugih dobrot. Vmes se bo oglasila glasba, člani Turističnega društva Rečica pa bodo poskrbeli za oživitev starih likov oziroma osebnosti, ki so spremljali tovrstne sejme. Če bo deževalo, bo narodopisna prireditev prestavljena za teden dni. Vse prisrčno vabijo, da si ogledate nedeljsko sejemsko dogajanje. SU KNJIŽNICA MOZIRJE PRVIH PET: NAJVEČKRAT IZPOSOJENE KNJIGE ODRASLI Brown, D.: Da Vincijeva šifra Brown, D.: Angeli in demoni Steel, D.: Hiša na Ulici upanja Sparks, N.: Beležnica Dlrie, W.: Puščavska roža L MLADI Dahl, R.: Matilda Waite, J.: Obsedena z nakupi Kaye, M.: Virtualna Mary Muck, D.: Pod milim nebom Vidmar, J.: Čudni vitez Organizacije, Ljudje in dogodki Množičen pohod na Lepo Njivo Okoli 100 ljubiteljev zdrgve hoje se je podalo na pohod na Lepo Njivo (foto: Ciril M. Sem) V okviru občinskega praznika mozirske občine že dolga leta poteka tudi tradicionalni pohod. Pohodniki so v teh letih prehodili domala že vso občino, tokrat pa so se podali iz Ljubije na Lepo Njivo. Okoli 100 ljubiteljev zdrave hoje seje 24. septembra zbralo na parkirišču pred mozirsko zadrugo, kjer jih je pozdravil župan Ivan Suhoveršnik, nato pa so se polni dobre volje in zvrhanih nahrbtnikov podali na večurno pot. Mnogi so spoznavali zaselke, kijih verjetno, če se pohoda ne bi udeležili, ne bi nikoli videli. Polni optimizma so po dobrih treh urah prišli na cilj pred leponjivsko podružnično osnovno šolo. Benjamin Kanjir ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJA OBMOČNA ENOTA NAZARJE RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Deseto spominsko druženje Okoli ribnika pred Mozirskim gajem se je 24. septembra zbralo kar 35 ribičev iz vse Slovenije. Z veseljem so se namreč odzvali in s prisotnostjo na tradicionalnem tekmovanju počastili spomin na Milana Kojca, ljubitelja voda, dolgoletnega člana in zanesenjaka Ribiške družine Mozirje. Memorial Milana Kojca seje letos odvijal že deseto leto zapored. Vsako leto se ga udeleži preko 30 ljubiteljev ribolova. V Mozirju se dobro počutijo, za kar so »krivi« domači organizatorji. Dobre volje in zdrave tekmovalnosti je namreč okoli mozirskega ribnika vedno v izobilju. Največ sreče in ribiškega znanja je tokrat pokazal Franc Vodušek z Ljubnega, tesno za njim pa je tehtnica ulova uvrstila domačega tekmovalca Tilena Kojca. Benjamin Kanjir Ekskurzija lastnikov gozdov na Dolenjsko Sredi septembra so gozdarji nazorske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije z lastniki gozdov iz občin Nazarje in Mozirje obiskali Stražo na Dolenjskem. Tamkajšnji gozdarji so jim predstavili nekatere dosežke strokovnega in načrtnega gospodarjenja z gozdovi, ki ima na Dolenjskem dolgo in bogato tradicijo. Po vzorno vzdrževanih gozdnih cestah so se odpeljali na 900 metrov nadmorske višine, v pragozd Pečka. Ta pragozd bukve in jelke pokriva okrog 60 hektarov bogatih rastišč, v njem pa se ni nikoli sekalo. Pragozd je izločil že davnega leta 1894 s prvim gozdnogospodarskim načrtom gozdarski inženir Hufnagl, ki je skrbel za takratne Auerspergove gozdove. Obiskovalci so lahko v pragozdu videli, kaj je sploh naravno, kakšni bi bili gozdovi, če z njimi ne bi gospo- darili. Izvedeli so, da pragozd ni odprt za turiste, zato so bili le v njegovem robnem delu. Na Brezovi rebri so si ogledali ploskve v bukovem debeljaku, v katerih so pred 40 leti začeli z izbi-ralnimi redčenji različnih jakosti. Razlika med neredčenim sestojem in intenzivno redčenim je vidna na prvi pogled, saj so v redčenem sestoju drevesa precej (skoraj 2x) debelejša kot v neredčenem sestoju. Rezultati potrjujejo, daje posledica rednih izbiralnih redčenj bistveno Dolenjski gozdarji so udeležencem ekskurzije predstavili dosežke strokovnega in načrtnega gospodarjenja z gozdovi (foto: Damjan Jevšnik) povečanje kvalitete lesa, ob tem pa pridobijo še veliko količino lesa iz redčenj (v začetku drva, kasneje tudi že hlodovina). Šele ko so prišli v nižinski jelov gozd, so se med mogočnimi jelkami in smrekami počutili kotdoma. Tam je Janko Tavčar med drugim spregovoril tudi o tem, kako pomembna je redna in načrtna sečnja kot sredstvo nege gozda, seveda v okviru prirastkov. Predstavil je svoje izkušnje z lastniki, ki v svojem gozdu dolgo niso sekali, pa so potem na pobudo gozdarjev s sečnjo vseeno pričeli. Njegovo sporočilo je bilo, da kakor ni dobra pretirana sečnja, tako tudi ni dobro opuščanje gospodarjenja z gozdom. Od obilice zelene barve so se po poznem kosilu odpočili v novem bazenskem kompleksu Dolenjskih toplic. Udeleženci ekskurzije se občinama Nazarje in Mozirje zahvaljujejo za pomoč pri izvedbi le-te. Damjan Jevšnik 1 c mmsm Yiittö'.slvp in cvHliqii'^ - Tel: 03/839-46-6© Pri nas dobite tuđi vse ostalo zä jesensko zasaditev in ureditev grobov. EKOLOŠKO HORTIKULTURNO DRUŠTVO MOZIRSKI GAJ Vreme okrnilo tradicionalno razstavo buč Samo še ta vikend je v Mozirskem gaju na ogled tradicionalna razstava buč. Slednjih je letos bistveno manj, saj sta dež in hladno vreme kriva za slabo bučno letino. Kljub temu je širom gaja na ogled veliko kompozicij iz teh znanilk jeseni. Člani društva so vtujini naročili širok asortiman buč, vreme pa je popolnoma okrnilo njihovo dobavo, saj dobre letine ni bilo nikjer. Po koncu prireditve, ki je letošnjo tretja in zadnja obsežna manifestacija na tem prostoru, Mozirski gaj zapira svoja vrata. Z letošnjim - - ■ sir*' ■ ***, >? Sir : •" ..‘♦t-" obiskom so upravljavci bisera ob Savinji dokaj zadovoljni. Zavedajo se, da je muhasto vreme krivo za manjši obisk domala vseh pr- Širom gaja je na ogled veliko kompozicij iz buč (foto: Ciril M. Sem) Letošnjo razstavo buč si je ogledal tudi direktor podjetja Svea Zagorje Miroslav Štrajhar (foto: Ciril M. Sem) ireditev. Če pa k ostalim letošnjim obiskovalcem prištejejo tudi tiste, ki so si Gaj ogledali na dnevu odprtih vrat, ki je sovpadal z organizacijo tabora SLS, je bil letošnji obisk podoben tistemu iz prejšnjih let. V času dneva odprtih vrat si je Gaj ogledalo okoli 8.000 obiskovalcev. Mozirski gaj se razvija iz leta v leto in je postal center za marsikatere- ga izletnika. Vanj se vse bolj podajajo tudi osnovne šole, ki imajo tukaj naravoslovne dneve. Obišče pa ga tudi marsikateri politik in gospodarstvenik. Med drugimi sta si letošnjo razstavo buč ogledala tudi predsednik države Janez Drnovšek in direktor podjetja Svea Zagorje Miroslav Štrajhar. Benjamin Kanjir PRI TRENKLNOVIH V ZLABRU PRI NAZARJAH Nenavadni plodovi buč in pese Pri Trenklnovih v Žlabru se letos lahko pohvalijo z bučami velikankami, ki rastejo v neposredni bližini njihove domačije. Seme tovrstnih plodov je pred leti dobil gospodar Franc Boršnakod prijatelja z Dolenjske. Obseg prenekatere buče je več kot 200 cm in tehtajo tudi po 88 kilogramov. Plod je toliko mehak, da se lahko prereže z nožem in je po besedah gospodinje Barbke izredno dober za »štrudel« ali pa kompot. Žal pa bodo ljubitelji bučnega seme- na razočarani, ker ga je v notranjosti zelo malo, pa še to se ne da oluščiti. Poleg buč se Trenklnovi lahko pohvalijo tudi z izredno veliko peso. Marsikatera je dolga več kot pol metra in ima prav tolikšen obseg. V bližini domačije pa je tudi njiva z manjšimi bučami, kijih nepridipravi že nekaj let uničujejo in kradejo. Buče, po zatrjevanju Boršnakove, namreč prerežejo in iz nje poberejo seme ter jo odvržejo na travniku. Marija Sukalo POSREDOVANJE PRI PROMETU NEPREMIČNIN Cesta Františka Foita 2, 3320 Velenje PE Mozirje tel.: 03/839-56-50 GSM: 051/307-035 E-mail: bremism@volja.net KUPUJEMO za znane kupce: hiše, vikende, parcele, stanovanja ... na celot nem področju Savinjske in Zadrečke doline. Veliko povpraševanje t ujcev iz EU po nepremičninah Varnost - strokovnost zanesljivost. Obveščamo vas, da imamo pisarno na novi lokaciji - nova stanovanjska hiša pred centrom Tuš. Bremis d.o.o., PROMET Z NEPREMIČNINAMI, PE Mozirje, Na trgu 51. Telefon: 051/307-035 ali 03 839-56-50. Glasba naše mladosti - koncert Kot medijski sponzor so Savinjske novice obdarile tudi nekaj srečnih izžrebancev (foto: Franjo Atelšek) bi. Glasbeniki so tudi tokrat v živo kot v dobrih starih časih navdušili in prebudili iz vsakdanje enoličnosti mlado in staro na prireditvi, ki ne bo šla kmalu v pozabo. Da imajo tudi mlajši svoje dobre glasbene skupine je dokazala predskupina Kačji pastirji s punk-rockovskim pristopom. Za popestritev večera pa je poskrbela še Godba Zgornje Savinjske doline in atraktivni nastop državnega prvaka v mešanju cock-tailov Aleša Petka. Franjo Atelšek brez primerjave Petek, 30. september. Nič kaj prijazen, hladen jesenski večervVrbju, na ljubenskem veseličnem prostoru pa vrvež, ljudje se zgrinjajo v ogromen šotor, ki pokriva dobršen del Vrbja. Vzdušje, polno pričakovanja, obiskovalci -po obrazih sodeč - iz celotne Zgornje Savinjske doline, so prišli poslušat glasbo, ki so jo izvajali zgomjesavinjski muzikanti pred 20 in več leti. Skupen nastop nekdanjih glasbenih skupin Zmaji, Larix, Via Song in Quo Vadiš je zaokrožil prečudovit nostalgični večer (foto: Franjo Atelšek) Nostalgijo na stare čase so nekdanje glasbene večeru in noči, ko so zopet drhtela srca. Marsikate-skupine Zmaji, Larix, Via Song in Quo Vadiš tisočglavi ra oko seje orosilo, spomin pa splaval v čase, ko so množici uresničile v prečudovitem glasbenem se spletale romance in se rojevale ljubezni ob glas- LJUBNO OB SAVINJI CESTNO-HITROSTNE DIRKE Mario Livk za petami svojega očeta Družina Livk iz Nazarij je med tednom povsem običajna dolžina, ob vikendih pa jih premami adrenalin hitrosti in zasvojenosti z jeklenimi konjički. Oče Marjan se s cestno-hitrostnimi dirkami ukvarja že petnajst let in je pravi veteran med najmočnejšo kategorijo motoristov v superbiku, drugo sezono pa tekmuje v moto športu tudi njegov sin Mario. Oba sta člana AMD Domžale in uspešno nastopata v državnem prvenstvu, Marjan, ki ima veliko izkušenj z dirkami, v tujini pa bo v češkem Brnu prvič z mednarodno konkurenco preizkusil tudi sina. Prav odprto prvenstvo Češke in ostale tuje dirke naj bi bile prioriteta razvoja nadarjenega devetletnega Maria, ki z nastopi preseneča iz dirke v dirko. Na novem motorju polini v kategoriji mini moto juniorji (6-14 let) je poleg zmage v Murski Soboti nanizal še nekaj uvrstitev tik Marjan Livk je pravi veteran med najmočnejšo kategorijo motoristov v superbiku pod vrhom, kar ga uvršča na odlično drugo mesto v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Drugi v državi pa je tudi njegov oče, ki bo visoko uvrstitev poskušal obraniti v Brnu, kjer bo tekma štela tako za državno prvenstvo kot za pokal Alpe-Adria. Z motorjem suzuki GSXR 1000 je Marjan v mednarodni konkurenci nekoliko nekonkurenčen, mesto blizu dvajseterice med osemdesetimi izkušenimi evropskimi dirkači pa tudi ni mačji kašelj. Čeprav sezona še ni zaključena, pa so priprave na novo že v polnem teku. Na vrsti so testiranja novega motorja in njegov preizkus na tradicionalni novoletni dirki v Valenciji, kjer se zbere vsa smetana, ki v moto športu nekaj pomeni. Tu ni garaškega zbiranja točk, je le preizkus konkurenčnosti tako motorjev kot dirkačev iz vsega sveta ter prijetno druženje njihovih družin. Franjo Pukart Piše: Igor Pečnik September je pravšnji čas, da se umaknemo malce na jug, kjer je topleje. Če prijetni toploti dodamo še prijetno aktivnost v obliki jadranja, nam prav gotovo ne bo dolgčas. Kdor se je kot jadralec že naveličal hrvaškega Jadrana, naj se poda v Grčijo, saj bo tam za enako ceno užil več toplote in predvsem več prijaznosti. Stvar sploh ni tako zapletena, kot se morda komu zdi. Mi smo si v minulih dneh privoščili kratko popotovanje po Jonskem morju. Najem jadrnice bavaria 44 stane v Grčiji enako kot na Hrvaškem. Seveda je potrebno k stroškom jadranja v Grčiji prišteti še potne stroške do tja, hkrati pa odšteti stroške privezov, saj v enem tednu nismo niti enkrat plačali priveza. Na Hrvaškem bi za vsak postanek takoj odšteli par sto kun. Je pa res, da v Grčiji ni »muringov« in lahko barko v večini primerovsidramospremcem. dovolj prostora. Splača se prepeljati kakšen avto, saj je od izkrcanja do marine dobrih sto kilometrov. Policisti na cestah so človeški in manjše napake turistov z lahkoto odpuščajo. V dobri uri smo tako iz Igoumenitse v Prevezi, kjer prevzamemo barko. Pri prevzemu je dobro preveriti vse, saj velja pravilo, da najemodajalec pregleda jadrnico skrajša pot do Ithake in Kefelonie ter Zakyntosa. Brez tega umetno skopanega kanala bi bila pot z jadrnico daljša najmanj za pet ur. V tem delu si lahko od bliže pogledate Skorpios, otok bogataša Onassisa. To območje še najbolj spominja na Jadran in Elafitske otoke pri Dubrovniku. Pot nas potem ponese mimo Ithake do Kefelonije, kjer lahko uživamo Lepote Jonskega morja cenejše od Jadrana GASILSKA ZVEZA VELENJE Letovanje mladine v Savudriji Od 31. julija do 12. avgusta je bil v kampu Veli Jože v Savudriji organiziran EU-projekt, katerega so se udeležili mladi, stari od 16 do 20 let. Prišli so iz osmih Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške Bosne, Srbije in Črne Gore, donije ter Slovenije. Slovenijo sr predstavljali člani iz različni! gasilskih društev. Dve članici str bili iz Radmirja, prav tako dva čla na iz Paške vasi in po en član i; Vinske Gore, Šoštanja ter Velen ja. Organizatorje bila Gasilsk zveza Velenje. V kampu so organizirali de lavnico improvizacijskega gle dališča, glasbeno delavnico, de lavnico managementa in učenje esperanta. Vse delavnice so potekale v angleškem jeziku. V improvizacijskem gledališču so se udeleženci naučili različnih tehnik igranja in medsebojnega zaupanja. Ostalim obiskovalcem kampa so ob zaključku učenja pripravili predstavo. Slovencem je bila posebej všečna glasbena Slovenski udeleženci EU-projekta v Savudriji pod okriljem Gasilske zveze Velenje delavnica, kajti v čisto pravem studiu so posneli svojo prvo skupno pesem in s tem promovirali Slovenijo. V spominu mnogih ostaja tudi preživetje v naravi, saj so morali z zelo malo hrane in pijače preživeti dva dni ob ruševinah starega gradu. Kljub pomanjkanju prej navedenega so se na tem preživetju spletle prijateljske in ljubezenske vezi. Mladi gasilci so se pod okriljem zveze iz Velenja odrezali tudi na predstavitvenem večeru, kjer so s pesmijo Brizgalna brizga zastopali domače barve in gasilce ter tako navdušili vse udeležence EU-projekta. Anja Osovnik in Jasmina Jurič v kristalnem morju in neštetih zalivčkih. Nadaljevanje poti do Zakyn-thosaje le še potrditev toplega morja in radodarnega sonca. Kopanje v mlačni vodi osveži še takšne skeptike in modre špilje, kot na otoku Bi-ševo, se šopirijo na vsaki prevoženi milji. Med potjo srečamo kakšnih trideset delfinov v jati, od katerih se jih je nekaj pripravljeno poigrati v plavanju z našo barko. Prekrasno! Po tretjem dnevu smo deležni tudi več vetra, tako da jadramo na polno moč ob Ithaki, in to ob minimalno valovitem morju, veter pa je tako topel, da smo oblečeni samo v kopalkah. Kdor si želi ob postankih ogledati notranjost otokov, lahko najame avto ali motocikel in se naužije grške narave. Če kdo tukaj pričakuje stara mesta, bo razočaran, kajti ta del Jonskega morja je bil leta 1953 izpostavljen močnemu potresu, zato se zgodovina prične potem datumu. Kulinarika temelji na sirih in morski hrani ter jagnjetini, pijača pa na vinu in uzotu. Manjka le travarica, ki smo je navajeni z »našega« Jadrana. Skratka - ljubiteljem jadranja priporočam Grčijo vsaj tako dolgo, dokler ne začnejo zaračunavati vsakega priveza in vode. Pa dober veter! Za pot do Grčije in štart iz marine v Prevezi je najbolje najeti trajekt na relaciji Benetke - Igoumenitsa. Pot vzame dober dan, je pa trajekt udoben. Kdor ne želi biti palubni potnik, lahko najame kabino, kar pa ni poceni. Na trajektu so bazen, bari, restavracije, diskoteka in tuši. Noč torej mine brez težav, za spanje pa je tudi bistveno natančneje ob prevzemu kot ob predaji. Zakaj bi plačevali napake prejšnjih najemnikov? Ah, da ne pozabim, za najem se morate izkazati s po dvema skiperjema na palubi, kar je pogoj za najem barke. Prvi dan nas pot odnese od Preveze preko Levkasa, kjer imajo dvižni most, ki se dviga vsako uro in Šport, Oglasi 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 2. KROG Katastrofa »graščakov« v domači dvorani Prvo tekmo nove sezone pred domačim občinstvom so »graščaki« odigrali porazno in bili le senca tistega, kar so v prvem krogu pokazali v Tolminu. Zakaj takšen preobrat brez pravega koncepta igre, slabo sodelovanje, izguba koncentracije in še kaj bi se našlo, si na koncu niso znali razložiti niti igralci kot tudi ne njihov vidno razočarani trener. Polne tribune nazorskega hrama športa so v zadnji četrtini tekme obnemele, saj je bil rezultat visoko na strani gostov iz Dobovca in s porazom so se morali sprijazniti tudi največji domači optimisti. Gostje iz Dobovca so tako, kljub težavam z igralskim kadrom, ko jih je zapustilo kar nekaj ključnih mož, že tretjič zapored zapustili parket športne dvorane v Nazarjah neporaženi in še več, »graščakom« so zadali najvišji in zelo boleč poraz. Mogoče bi bilo drugače, če bi Kolar v prvih sekundah tekme zadel prazen gol z neposredne bližine, če bi Metulj zadel z desetih metrov, in ne, da so nato gostje pov-edli v zadnjih trenutkih prvega polčasa s strelom iz sredine in še kar nekaj »če-jev« bo potrebno analizirati pred nadaljevanjem, tako v glavah igralcev kot njihovih trenerjev. Tokrat so padli na izpitu v vseh elementih sodobne igre malega nogometa, za razliko od njih pa so Dobovčani pokazali, kako strpno je potrebno igrati na gostovanju. Seveda je potrebno sedaj ta črni scenarij čimprej pozabiti in se kar najbolje pripraviti za naslednjo preizkušnjo, saj že danes čaka Nazarčane izredno težko gostovanje v Kopru. Mogoče pa bo iz- Rezultati 2. kroga: Nazarje Glin IPP : Dobovec 2:7 (2:2) Tomaž : Tomi Press Bronx 2:2 (1:1) Svea Lesna Litija : Puntar 7:4 (3:1) Slovenica AG Kravos : Gip Beton MTO 1:7 (1:2) Oplast : Mi&Co. Extreme 3:1 kušeni Delamea in prvi strelec lan- ekipi tudi na igrišču in ne samo kot ske sezone ponovno oblekel belo trener? modri dres in tako pomagal svoji Franjo Pukart KMN Nazarje Glin IPP : KMN Dobove« 2:7 (2:3) Nazarje. Športna dvorana. Gleddlcev 350. Sodnika: Svetislav Miljič in Roman Jež. Delegat: Stanislav Babič. Strelci: 1 D. Kugler (4), 1:1 Stres (7), 1:2 Stres (15), 2:2 J. Šemenc (18), 2:3 Kosernik (20), 2:4 Kosernik (31 ) -10 m, 2:5 Bogatin (34), 2:6 Bogatin (35), 2:7 Poredski (40) -10 m. KMN Nazarje Glin IPP: Zoubek, V. Kugler, Banovšek, Kroflič, D. Kugler, Kolar, K. Šemenc, Vreš, Metulj, Hren, J, Šemenc, Tratnik. KMN Dobovec: Z. Gotlin, Černoša, Mordej, Bračun, Stres, Kosernik, Poredski, Bogatin, Gotlin, Zdovc. Rumeni karton: K. Šemenc (KMN Nazarje Glin IPP), Mario Bračun, Peter Stres (KMN Dobovec). Igralec tekme: Peter Stres (KMN Dobovec). Lestvica po 2 krogih: 1. Dobovec 2 200 6 2, Gip Beton MTO 2 200 6 3. Oplast Kobarid 2 200 6 4. Slov. AG Kravos 2 1 0 1 3 5. Nazarje Glin IPP 2 1 0 1 3 6. Svea Les. Litija 2 1 01 3 7. Tomaž 2 0 1 1 1 8. Tomi Press Bronx 2 0 1 1 1 9. Mi&co. Extreme 2 002 0 10. Puntar 2 002 0 NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Vodilna Rogaška spet boljša ODBOJKARSKI KLUB UUBNO Prva zmaga v letošnji sezoni Ekipa Rogaške je z dobro igro na Ljubnem opravičila vodilno mesto na prvenstveni lestvici medobčinske nogometne lige. Z odprto, povezano igro so uspeli še enkrat nadigrati tokrat oslabljene Ljubence, ki so bili le na trenutke enakovreden nasprotnik. V drugi tekmi tega kroga je Šmartno, nasprotnik Ljuben-cevto nedeljo v Šmartnem, zmaga- lo v Laškem s 3:0. Enakovredni igri navkljub so ljubenski mladinci izgubili tekmo v Rogatcu z Mons Claudiusom. Rezultat 2:1 (polčas 1:0 za Ljubence), strelec edinega Ijuben-skega zadetka je bil Filip Fale. V soboto ljubenski mladinci gostijo Šmarje pri Jelšah. Jože Grčar Ljubno Podkrižnik : Rogaška Crystal 1:5 (1:3) Ljubno, gledalcev 150, sodnik: Emir Huselja (Velenje). Strelci: 0:1 Iztok Tadina (8), 0:2 Mario Vidiček (21), 0:3 David Mikše (30), 1:3 Uroš Vajngerl (36), 1:4 Mario Vidiček (51), 1:5 David Mikše (74). Ljubno Podkrižnik: Funtek, Boris Hriberšek, Skale, Zajšek, Naraločnik (Dejan Plesnik), Retko, Matej Plesnik (Fale), Keršič, Ribič (Pisanec), Atelšek, Vajngerl, Na drugem turnirju, kije potekal v Slovenski Bistrici v nedeljo so se kadetinje ljubenskega odbojkarskega kluba bolje odrezale kot na prvem, saj jim je uspelo zabeležiti prvo zmago. Domačo ekipo SVIT Slovenska Bistrica so premagale z 2:0, z ekipo ŽOK Mislinja pa so tudi tokrat, tako kot pred tednom dni izgubile z enakim rezultatom. Naslednji turnir bo na Ljubnem 16. oktobra, v goste pa prihajajo odbojkarice iz Celja in Slovenske Bistrice. Franjo Atelšek ZAHVALA Po uspešno zaključeni iskalni akciji naše mame se zahvaljujemo osebju Centra starejših Gornji Grad, PGD Gornji Grad, PGD Bočna, PGD Šmartno ob Dreti, Policijski postaji Mozirje in fantom iz Ljubnega. Najlepša hvala. Družine Volčanžek, Šimic in Naraločnik OBVESTILO Mlinar Anton s.p., Podveža 44,3334 Luče preneha z dejavnostjo sečnje in spravila lesa z dnem 20.12.2005. Z dejavnostjo nadaljuje sin Alojz Mlinar. Ej, Horoskop Založba Nika Records predstavlja Anjo Baš in njeno skupino Angee. Prvi single z " naslovom Vedno bo tako se je že začel vrteti na vseh radijskih postajah. Band Angee obstaja že skoraj 3 leta. Zvezdica banda je Anja Baš, ki jo Slovenija pozna kot izjemno talentirano pevko, še posebno iz popularne oddaje Spet doma. Zmagala je na Prvem glasu Gorenjske 2003, na FENS-u (Festival nova scena), na EMI pa je nastopala skupaj z Žano in Nušo Derendo. Pevka Jadranka Juras je eno bolj zanimivih imen na slovenski glasbeni sceni, ki se lahko ponaša s kar nekaj izjemnimi dosežki in predvsem s samosvojim glasbenim nastopom. Že se približuje konec leta, ko prihaja za glasbenike še posebej naporen čas, zato Jadranka v novembru že napoveduje novi singel, v norem decembru pa tudi izid svojega prvega albuma. Ker pa bo to tudi čas, namenjeni predvsem obilici koncertov, seje Jadranka odločila narediti avdicijo za novega basista, ki bi se pridružil njeni spremljevalni skupini. Avdicija bo konec meseca septembra oz. v začetku oktobra potekala v Studiu Kit Kit pod budnim očesom enega najuspešnejših domačih producentov Žareta Paka, kije poskrbel za uspešnice Siddharte, Alye, Nikolovskega, Dan D in seveda tudi Jadranke Juras. Po zelo uspešnem drugem albumu No siki-riki Edo Maajka v studiu Morris te dni že snema svoj novi cd. Projekt z naslovom Sfig'o čumur naj bi predvidoma izšel konec februarja ali v začetku marca 2006. Na albumu bo trinajstih pesmi, povečini obarvanih z aktualno družbeno tematiko, bo tudi nekaj odličnih klubskih stvaritev ter izvrstna ljubezenska pesem. Na plošči bodo gostovali Saša izzasedbe TBF, Lollobrigida in Ajs Nigrutin,za glasbene podlage pa bodo poskrbeli Oneya, Billy, Koolade, Dash, Sleepgolfer in Nace. Prvi singel, ki naj bi napovedal izid novega albuma, bo izšel konec januarja 2006. Skupina The Fugees, ena ustvarjalnejših trojk v glasbenem poslu, ki spretno prepleta jazz-rap, R&B in reggea, seje končno odločila ponovno združiti svoje moči in januarja naslednje leto izdati album, ki ga bo napovedal singel Take it Easy. Zasedba, ki jo sestavljajo izvrstni Wyclef Jean, Praš in Lauryn Hill, seje po letu 1996 in albumu The Score, pravem mejniku v glasbeni zgodovini (prodan je bil v 5,7 milijonih primerkov), nekajkrat sicer srečala na koncertnih odrih, pa vendarle od takrat ni skupaj ustvarila nobenega novega studijskega posnetka. Februarja naslednje leto pa naj bi se po letu 2001 in plošči Now, sicer prodani v 1,7 milijonih izvodov v ZDA, vrnil tudi Maxwell, prefinjen avtor in izvajalec. Alenka Horoskop za oktober 2005 V Oven: Sami boste ugotovili, da lahko s tem, da varčujete z močmi in ne trošite energije po nepotrebnem, marsikaj napravite za dobro počutje. Na delovnem mestu se vam bo zdelo, daje vaš trud zaman, toda vaš napor bo poplačan, ko boste najmanj pričakovali. S svojim ljubezenskim živi enjem boste zadovoljni. Bik: Ne bo vam manjkalo poguma in vztrajnosti, prav tako boste znali poskrbeti zase, se sprostiti, se veseliti drobnih radosti življenja. ________Vaše počutje v službi bo nalezljivo in se bo lotilo tudi tistih, ki se le redko nasmejijo. Pazite, da zaradi tega delo ne bo izostalo. S partnerjem boste uredili nejasnosti, zato bo vaš odnos kakovostnejši. Dvojčka: Sami sebe boste prepričevali, da ste najbolj ubogo bitje na svetu, kar je daleč od resnice. Bodite previdni pri zapravljanju denarja in pred nakupom dobro premislite, ali res potrebujete kaj novega. Prijetna urica v dvoje vam bi zelo koristila, zato načrtujte prijeten dan nekje v naravi s košarico polno dobrot. Rak: V službi se boste prijetno počutili, čeprav s plačilom ne boste ravno zadovoljni. Obljubljenega denarja ne bo in ne bo. Bodite potrpežljivi, a previdni. Le tako vam bo uspelo vodo peljati na svoj mlin in preprečiti, da bi vas drugi izkoristili. S partnerjem se bosta dobro razumela in drug drugemu bosta v spodbudo in izziv. Lev: Oktober bo za vas vitalen in prijeten mesec, saj boste prekipevali od življenjske energije in moči. Sodelavce boste presenetili s svojim smislom za humor, saj tega niso vajeni. V partnerstvu bo harmon- ija, saj vaju bo povezovala želja po spoznavanju nekaj novega, zato bosta bolj malo časa preživela doma. ------- Devica: Cenili boste vsak droben trenutek sreče. Na svojem delovnem področju boste imeli posebno energijo ustvarjalnosti, _______ zavidanja vredna bo tudi vaša moč dokončanja že začetih nalog. Neka oseba, ki ste jo pred kratkim spoznali, vas bo tako navdušila, da boste zanemarili svoje najdražje. Vleklo vas bo tudi v naravo. Tehtnica: Proti koncu meseca vam utegnejo popustiti vse zavore, zato pazite, da se kam ne zaletite. Čeprav vas na delovnem mestu prav zdaj močno potrebujejo, brez oddiha ne boste zdržali. Vzemite si kakšen dan ali dva in jo mahnite v neznano. S seboj vzemite le partnerja,'saj bosta odličen par. Škorpijon: Veselili se boste, še posebno sredi meseca, ko vam bodo zlata jabolka sama padala v naročje. V službi ne naredite ničesar, dokler ne boste prepričani, da zadevo obvladate. Z ljubezenskim živ- ljenjem bo nekoliko kritično, ker se pač ne boste hoteli prilagajati. Malo popazite na svoje zdravje, še posebno na mehur in ledvice. v—~i Strelec: Pred vami je krasen mesec. Ljubezen in romantika bosta glavni temi tokratnega oktobra. Sami boste izredno privlačni, izzival-ni, iz vas bo izžareval magnetizem in polnost. Lahko da boste priteg- nili vrsto pogledov. Lunin in sončni mrk pa bosta delno vplivala na še večjo razburljivost dogodkov. Kozorog: S trenutnim stanjem niste najbolj zadovoljni. V vas so različ-3 ni občutki, ki vas enkrat navdajajo z ambicioznostjo in občutkom sreče. ------- Po drugi strani pa je pred vami čas mirovanja in ohranjevanje stanja iz preteklosti. Malo več se posvetite družinskim aktivnostim in družabnemu življenju, da se boste lažje sprostili. Ostanite potrpežljivi. Vodnar. Pozitivno naravnanost lahko črpate iz družabnih dogodk-I ov, ki so orientirani na področju umetnosti in tujine. Spraševali se boste o minljivosti časa, miru in sožitja, tišine in notranjega ravnovesja. V svoje življenje vnesite optimizem, kije odlično zdravilo za stres in hitre spremembe. ©~ Ribi: Ljubezensko življenje v prvi tretjini meseca bo kot razburkano morje. Polno globokih čustev, izrečenih občutkov in sreče. Kasneje pa se bo situacija malce umirila in v vas spodbudila raziskovalno žilico. Pazite malo bolj na svoje zdravje in na splošno vitalnost. Pred vrati je obdobje mraza in zato krepite imunski sistem. — — —----------------------------------------------------------- X Pisma bralcev, Črna kronika, Oglasi OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 LJUBNO OB SAVINJI 3333 (03) 839-17-70 fax: 584-14-15 E-mail: obcina@ljubno.si VABILO NA JAVNO RAZGRNITEV IN OBRAVNAVO Vabimo vas, da se udeležite javne razgrnitve lokacijskega načrta »IPC LOKE« v času od 11.10.2005 do 11.11.2005 z javno obravnavo, ki bo v torek, 25.10.2005, ob 12. uri v sejni sobi Občine Ljubno. V času javne razgrnitve predloga lokacijskega načrta ureditve območja IPC LOKE kot spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93) ste vljudno vabljeni, da se udeležite javne predstavitve in obravnave načrtovane prometne rešitve in ureditve za še proste površine območja proizvodne dejavnosti. V času javne razgrnitve in obravnave lahko podate svoje mnenje, se seznanite z upoštevanjem predhodnih predlogov in smernic ter tako sodelujete pri oblikovanju bodoče ureditve razširjenega območja IPC Loke. ŽUPANJA OBČINE LJUBNO Anka RAKUN SMREKA d.o.o. Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD Razpisuje prosto delovno mesto TEHNOLOG GRADBENIŠTVA Od kandidatov pričakujemo: - VII., VI. oz. V. stopnjo gradbene ali lesne smeri - Poznavanje dela z računalnikom in obvladovanje računalniških programov - Poznavanje dela s programskim jezikom ACAD in ostalimi strokovnimi specializiranimi programi - Poznavanje kriterijev kvalitete lesa, polizdelkov in končnih izdelkov - Poznavanje predpisov in zakona o graditvi objektov ZGO-1 - Pasivno znanje enega tujega jezika -1-3 leta delovnih izkušenj - Vozniški izpit B kategorije. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 15.10.2005 na naslov: SMREKA d.o.o., Podsmrečje 20, p.p. 29, 3342 Gornji Grad. SMREKA ČRNA KRONIKA • KRAJA KOLESA Ljubno ob Savinji: 27. septembra dopoldan je neznani storilec izpred ljubenske osnovne šole odtujil gorsko kolo. Lastnik je »gorca« pustil nezaklenjenega. • ZLORABA OSEBNIH P0DAT0V Mozirje: 30. septembra je oškodovanec obvestil policiste, daje neznani storilec izkoristil njegove osebne podatke, daje prišel do njegovega denarja. V banki se je malopridnež izdajal za oškodovanca in s tem prepričal uslužbenko, da mu je dala denar. • POSKUS VLOMA Nazarje: V noči na 2. oktober je neznani storilec poskušal vlomiti v prostore Športnega društva Vrbovec Nazarje. To mu ni uspelo, kljub temu pa je za sabo pustil škodo. • UKRADENA OKNA Nazarje: V času med I. in 3. oktobrom je neznani storilec izskladlšča podjetja na Prihovi ukradel več novih oken. Lastnikom je stem dejanjem povzročil za okoli 400.000 tolarjev škode. • NAPADEL SVOJO ŽENO Gornji Grad: 3. oktobra popoldan je kršitelj iz okolice Gornjega Grada fizično napadel svojo ženo. Ker se kljub prihodu policistov ni umiril, so mu odredili prepoved približevanja. Slednjo je potrdila tudi preiskovalna sodnica. Zaradi nadaljevanja s kršitvijo, pa so mu policisti odredili tudi pridržanje do iztreznitve. "Čebelica, od kod in Ob razglabljanju, kaj vse nam dajejo čebele, navadno pozabimo omeniti tisto, kar dajejo samo čebelarjem: posebno srečo in zadovoljstvo. To nam je dano pri delu z njimi, ob večnih radostih odstiranja drobnih skrivnosti njihovega življenja. Samo čebelarji vemo, kako blagodejen je občutek, ko se ob vsakodnevnih prenapetostih, ko je glava polna tegob vsakdana, lahko v mislih umaknemo k svojim čebelam. To dediščinoje zapustil moji mami njen oče, znan čebelar, obnovitelj kam te nesejo peroti" (0. Župančič) mozirske čebelarske družine po II. svetovni vojni, moj stari oče - pokojni Maks Senica. Ker je imel čebelnjak, poln polnih panjev "muh", meje navdušil s čebelarjenjem že v rani mladosti, posebej pa sta to žlahtili v njegovi bolezni stara mama in mamica. Mnogo nasvetov in strokovne pomoči sem bil deležen s strani g. Jožeta Goltnika, mentorja šolskega čebelarskega krožka, in sem mu za to neizmerno hvaležen. Ker sem v službi v Ljubljani in prihajam domov in k čebelam le ob OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tel: 035832 725 KRVODAJALSKA AKCIJA vabimo vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v nedeljo, 9.10.2005, v OŠ Luče od 7. do 11. ure. Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE ... JUTRI Tl ZAME! Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi vikendih, mi pri delu pomagata oče in mati. S čebelami je veliko dela, stroškov, vedno večje bolezni čebel, kijih moramo zatirati, čebele zdraviti. Ob njih bi moral biti dnevno več ur, pa ne bi vedel in znal vsega. Sicer pa se človek uči vse življenje. Posebno sem vesel, če čebele prezimijo, ko pride pomlad, ko čebele zaživijo in nabirajo: 1. Cvetni prah 2. Nektar, ki vsebuje poleg sladkorjev še različne aminokisline, mineralne snovi, organske kisline, vitamine, aromatične in fenolne sestavine ter barvila. 3. Mano. To je odvečni stranski produkt, ki ga izločajo listne uši (vzpodbujajo pa jih mravlje, zato so v gozdovih zaželena velika mravljišča), kaparji in škržati v obliki kapljic. Najpomembnejša sestavina mane so različni sladkorji, mineralne snovi, aminokisline, beljakovine, vitamini, itd. To sem na kratko opisal, ker marsikdo ne ve, kaj je nektar in kaj je mana. Čebele delajo tudi: vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup. Že Mojzes je, hoteč Izraelcem opisati bogastvo in izobilje obljubljene dežele Kanaanske, dejal, da se v njej cedita mleko in med. To dokazuje, kako zelo so cenili čebelarslvo v davnih časih. (A. Janša) Največje poslanstvo čebele opravljajo kot opraševalke cvetov v naravi, karje bistvenega pomena. Ena družina čebel v panju poje letno 100 kg hrane. Le delček tega odvzamem družini (med), ki ga moram v jesenskem času nadoknaditi s sladilno raztopino. Če je čebelja paša slaba, jim moram pomagati od pomladi do jeseni, da preživijo. Marsikdo me vpraša: zakaj med kristalizira? Če je med pravi, mora kristalizirati prej ali slej (odvisno od sestave medu) v dveh letih. Če ne, potem to ni pravi med. Nasvet: Kristaliziran med na hitro pogrejemo v topli vodi do 40 °C, da se vitamini ne uničijo, pa bo med spet tekoč. Stara slovenska beseda za med je strd! Kaj mislite zakaj? Škoda, da je v Sloveniji vedno manj mladih čebelarjev in vedno več škropiv ter onesnaženega ozračja, ki močno škodijo čebelam. Varujmo naravo, tako bomo najbolj obvarovali tudi sebe. Čebele se v tem času pripravljajo na zimo, čebelarji pa na novo čebelarsko sezono (izobraževanje, priprava satnic,...). Zaključujem s čebelarskim pregovorom: Čebelar in vinogradnik točita vsako leto. Če ne medu ali vina, pa solze. Čebelarski pozdrav! Tomaž Finkšt, Aškerčeva 38, Mozirje član Čebelarske družine Mozirje j'./UVJ tu-U 3 J! Š T'J-U ! Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in £ - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA °4l/6( ? ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Na nebu jočejo oblaki, bolečina v prsih tli, vse dal bi za trenutek bežni, da bila bi znatni tudi ti. V SPOMIN Danici HUDOBREZNIK (4.2.1968 - 6.10.2000) Minilo je pet let od dneva, ko te je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine, a v naših srcih živiš naprej. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu. Tvoji: mož Lojzek, sinova Damjan in Simon So skrivnosti srca, kijih um ne pozna. (Pascal) ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Jožeta NAPOTNIKA iz Nazarij (1.4.1917 - 23.9.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu pripravili čudovito slovo pred vežico, v cerkvi in na pokopališču. Hvala osebju Doma starejših občanov v Gornjem Gradu in Bolnišnici Topolšica za nego in zdravljenje. Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli polepšali jesen njegovega življenja, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekli pismena in ustna sožalja. Hvala, ker ste ga spoštovali in imeli radi. Njegovi otroci z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tako, sedaj je tudi vrt urejen kot hiša... Spomin na prihodnost V petek so na Ljubnem igrali ansambli, ki so imeli zadnje redne nastope pred 20 leti. "Po 20 letih špilava skupaj, oboževalke imava pa še kar mlade," dregne kitarist basista spodbudno med rebra. "Glidej, unile dve si naju ogledavata. Grimo po špilu na p'jačo. Si mor'š mislit! Po 20 letih midva spet s takimi fejst babnicami!" "Nej bo, ampak zadnjič s'm jest plačou!" Blenda Tavrl Kupim karkoli od najboljšega ponudnika. Srečko Lotrič Pozdravi v neznano Radijski povezovalec miri gosta z močnim glasom: "Ni potrebno, da ste tako glasni." Gost navodila sicer počasi dojema, jih pa zato hitro ne razume. "Tudi če boste govorili z normalnim glasom, vas bodo slišali v Zgornjo Savinjsko dolino." "A res? A tud' Jožika me bo slišala?" "Tudi Jožika." "Kako pa je to mogoče?" "Preprosto, vaš glas gre preko mikrofona v tele aparature na mizi, nato pa v oddajnik in preko radijskih valov do vsakogar, ki vas hoče poslušati." "Ačistzares? Kaj pa moj brat? A me bo moj brat tud' lahko slišal?" "Seveda, vaš brat, vaša žena, vaši otroci, vsi naokoli." "O, če je pa tako, bi pa rad pozdravil Fonzeka. A lahko preko radia pozdravim Fonzeka?" "Seveda." "Fonzek, pozdravljen. K'k' si kej? Na vasi te vsi pogrešamo. Ki si kej? Odkar smo te pokopali, te ni nikjer na spregled!" TAT - Tiskovna agencija Tavrl Bližina daljav Ljubenčan sreča Lučana, ki se ves nališpan in v "zahmašnimu mantilu" nekam odpravlja. "Kam pa greš?" ga vpraša. Lučan, ki rahlo jecla, pove: "V Pre-pre-pre, khm,... bold." "A, v Prebold. Kaj pa boš tam?" "G-g-grem na ra-ra-radio G-g-g-goldi." "Pa menda ne iščeš zaposlitve kot govornik?" "N-n-ne, m-m-mali o-o-oglas jim ne-ne-nesem. B-b-bi te-te-tele-telefo-niral, pa me be-be-bencin pride ce-ce-ceneje." Cenca Tavrl Prislužene zasluge Zadnjič je Jerry na radiu Goldi po nesreči s kavo polil občutljivo elektroniko. Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem pa še nekaj dlje časa, ker zaradi okvare oddajanje ni bilo možno. Jerryju je bila situacija takoj jasna, zato je brez odlašanja vprašal: "A lahko zdaj grem na zaslužen dopust?" Pepeljugo Tavrl Huje od najhujšega "Ali veš, kaj je najhujše?" vpraša vinski bratec sotrpina pri šanku. "Vem. Če odpreš pipo na sodu, pa iz nje le še kaplja!" "Res, kaj hujšega pa ne more biti," se strinja sosed. "O, pa je lahko! Še huje je, da odpreš pipo in iz nje prileze pajek!" zaključi prvi. Pika Polona Cvetke ki koprive ZASILNI IZHOD Publicist Edi Mavrič - Savinjčan (levo): »Praviš, da ne moreš dati za rundo, ker ti slabo plačujejo prevoze šolskih otrok. Nekaj malega lahko prispevam, samo ne pravi naokoli, da si denar že dobil.« Prevoznik šolskih otrok v Gornjem Gradu Franc Nadlučnik (v sredini): »Očitno nisi pri zdravi, če misliš, da boš zadeve rešil z nekaj jurji.« Šofer kombija Marko Pahovnik (desno): »Saj ideja ni slaba, vendar imajo tvoji tolarji premalo ničel.« (NULA JE POMEMBNA ŠTEVILKA PRESS) KOMUNALNA ZGODOVINA Fotograf Ciril M. Sem (desno): »Tvoja žena je čudovita ženska, vendar bi te rajši fotografiral v družbi s tvojim gornjegrajskim kolegom Pozničem. Veš, za zgodovino komunalnega gibanja v Zgornji Savinjski dolini.« Direktor mozirske komunale Andrej Ermenc (levo): »Dobra ideja, samo ne pozabi, da gre za obdobje po komunalnih zdrahah.« (KRISTUSOVO ŠTETJE ZA KOMUNALNE NAMENE PRESS) DOBRA KONDICIJA Direktorica Centra za socialno delo Marjana Veršnik- Fale (levo): »Stric Jože, saj ste fejst možakar, samo nisem prepričana, da imate dovolj kondicije za dve...« Veteran gobarskega društva Ajdovec Jože Kranjc: »Za smukanje okolitako postavnih lisičkzaenkratše ne potrebujem socialne sape.« Veterinarska inšpektorica Marija Rup (desno): »Samo pazite, da vas nagonsko ne zanese med zelene mušnice.« (OBILNA SEZONA GOB PRESS) URESNIČUJEMO VAŠE SANJE Ugodni bančni gotovinski in stanovanjski krediti IKRA d.o.o., Škapinova ni. 5,3000 CFIJF e-mail: bostjan.straus@triera.net Tel: 03/5 417 099, gsm: 041/326 031 DELOVNI ČAS: Pon. - pet. 8.00 - 20.00, sob. 9.00 -14.00 SESTAVIL PEPS REVIJA (ZAST.) POKLICNA POT, NAGLO NAPREDO- VANJE SOZVOČJE TONOV, SOZVOK VODNA PADAVINA NAPAD NA POLITIČNO OSEBO HRVAŠKI PESNIK- DINKO (1536-1607) MESTO V ALBANIJI, OB SKADRSKEM JEZERU MODEL V MAJHEN MERILU NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK- MARJAN ŽELEZNIŠKA PROGA, TRAČNICA NEEME JARV1 NAVLAKA, ROPOTIJA, ŠARA ILOVICA (NAR.) ► PRISTANIŠ. MESTO V UKRAJINI, MARIUPOL TRGOVEC Z VINOM (STAR.) REKA NA SLOVAŠEKM, LEVI PRITOK DONAVE POPRAVLJALEC UR INDUSTRUS. RASTU NA ZA PLATNO 25. IN 13. ČRKA BOŽANSKO BITJE, BOG PIŠČALKA (EKSPR.) NORČIJA, NEUMNOST NORMANDIJSKI VOJSKOVOD. IZ 11. STOL. SPRIČEVALO NA VIŠJIH STOPNJAH ŠTUDIJA OTAKAR VAVRA ZAČETNICA NA KAKŠNEM PODROČJU ŽOGA IZVEN IGRIŠČA MESTO V PRIMORJU (ITAL.) DALMATIN. ŽENSKO IME VELIKA OPLETENA STEKLENICA KANADSKI PEVEC- BRYAN AMERIŠKI IGRALEC- LLOYD (1902-1985) SOVJETSKI ADMIRAL- IVAN KEMIJSKI ELEMENT (At) OTTO TAUBE POMOŽNI DUHOVNIK VENO TAUFER INDIJSKI PISATELJ IZ 7. STOL. AMERIŠKI IGRALEC- HOWARD ROJSTNI KRAJ FRANCETA PREŠERNA POLJSKI IGRALEC- LUDWIK NEKDANJI NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC- ROALD PIVSKI VZKUK J’ TKANINA S ŠČETKASTO POVRŠINO GRŠKA BOGINJA MODROSTI 25. IN 10. ČRKA ROBERT REDFORD MOŠKI, KI IMA RAZMERJE Z VeČ ŽENSKAMI KOŽICA, KI POKRIVA OKO • KRAVICA, ICIKA, TELIČKA (NAR.) okrajšava! ZA STRAN Ì SLOVENSKI GEOGRAF- LUDVIK IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: OROŽEN- nekdanji Slovenski politik- Marjan AMIKO- Normandijski vojskovodja iz 11. Stol. ŽDANOV- pristaniško mesto v Ukrajini SOLSKI- Poljski igralec- Ludwik ISAKOV- Sovjetski admiral- Ivan OBVESTILO REŠEVALCEM Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 18. oktobra 2005, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA IKRA d.o.o. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli lepe nagrade, in sicer: Enkrat ročna masaža v Termah Topolšica in dvakrat obisk savne v Termah Topolšica. Portal SaviojskB dolino Sayjniìnconi i) Napovednik • Sobota (8, oktober), ob 10,00. TUŠ center Mozirje Pravljična ura za otroke Osrednje knjižnice Mozirje • Sobota (8. oktober), ob 12.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma • Ljubno Podkrižnik : Radeče (starejši dečki)_________________________________ • Sobota (8.oktober), ob 15.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma ■ Ljubno Podkrižnik : Šmarje pri Jelšah (mladinci)_______________________________ • Nedelja (9. oktober), od 9.00 dalje. Rečica ob Savinji Lenartov sejem__________________________________________ Odslej Savinjske novice tudi na Savinjskem valu! Vsak petek ob 9.00 na 89,1 Mhz. ŽIVALI - PRODAM Prodam telico, brejo 8 mesecev; gsm 041/ 535-938. Prodam 5 let staro Kobilo - norveški poni; gsm 031/689-841. Prodam Kozo srnaste pasme; gsm 031/606 286.______ Prodam telico friziko - brejo 7 mesecev, zelo dobro poreklo; gsm 041/410-835. Telico sivorjave pasme, dobrega porekla, breja 7 mesecev - prodam; gsm 041/796 781. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; tel. 583-52-27. Prodam telico sivko, brejo 9 mesecev; gsm 041/324-414. Prodam 2 burski kozici, redovniški, stari 4 mesece, prodam tudi sadjevec - mošt; tel. 58446-36. Prodom telico, mesni tip, eco 130 kg; tel. 586 51-15. Prodam synthesizer PSR-520, kot nov, z dodatno opremo; gsm 041/321462. Prodam vrhunske rekreativne smučarske čevlje lange comp 100; gsm 041/758-699. Prodam gsm siemens 655 lepo ohranjen -ugodno; gsm 041/443-080. Prodam kombiniran bojler centralna - elektrika, nerabljen; gsm 041/631-174. OTROŠKA OPREMA Prodam otroški voziček z lupinico; stolček za na kolo (z garancijo); gsm 041/216-224. Prodam otroški kombiniran voziček 'fillikid' v zeleni barvni kombinaciji, ima velika fiksna kolesa (nenapihljiva), ležišče + torba za nošenje, pokrivalo za dež, senčnik, nakup, košaro, bejbi torbo s previjalko. Cena 35.000 Sit; gsm 041/796909. ŽIVAU-KUPIM VOZILA - PRODAM Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljno rejo; gsm 031/536745. Kupim teličko, staro 1 teden, sivko; gsm 041 / 276351. Kupim bikca ali teličko od 40 kg do 150 kg. DRUGO - PRODAM Prodam opel vektro, letnik 90, zelo dobro ohranjen, gsm 041/636715. Terensko vozilo mitsubishi L200TD, letnik 95, s kasonom, nosilnost 1 t, prevoženih 185.000 km, cena 1.550.000 sit; gsm 031/ 611-708. Prodam suzuki maruti letnik 96,41.000 km, dodam zimske gume; tel. 583-14-32. Prodam 18 m rostfrei žlebov in nekaj m cevi; gsm 031/515473. Prodam kuhinjo in sedežno garnituro, rabljena leto in pol; gsm 031/374-643. Prodam mlečne kvote; gsm 031/406219. NEPREMIČNINE Oddam sobo starejši samski osebi v okolici Žalca; gsm 031/496047. Prodam gradbeno parcelo v Šmartnem ob Paki - Slatina; 01/831-7342. Walker ćs Avto ? Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne kpuhe * MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tei. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p, Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p, Šalek 20, 3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8. - 18. ure, sobota od 8. - 12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, 3330 Mozirje. URESNIČUJEMO VAŠE SANJE Ugodni bančni, gotovinski in stanovanjski krediti. Zagotavljamo vam konkurenčno nizko obrestno mero. Gsm 041/326-031. IKRA d.o.o, Škapinova ulica 5,3000 Celje. KONJSKI GALOP IN SPRETNOSTNO TEKMOVANJE V SPODNJIH KRAŠAH Dušan Irmančnik blestel z dvojno zmago Konjeniki in ljubitelji konjskega športa iz Kraš in Šmartnega ob Dreti so na travnikih v Spodnjih Krašah priredili drugo tekmovanje v konjskem galopu in prvo v spretnostnem jahanju na posebnih ovirah. Na obeh tekmah so tokrat iahko sodelovali vsi Zgornjesavinjčani, med njimi je bilo tudi precej članov konjerejskega društva. Po uvodnem obhodu konjenikov s tekmovalec Dušan Irmančnik iz konji in z neuradno zastavo »Zadrečke Spodnjih Kraš. Drugouvrščeni Boris konjenice« seje adrenalinski konjski Cajner pa je le za las pobegnil Urošu galop začel s predtekmovanji, ki so Rakunu iz Poljan, kije bil tudi v dodat-pokazali na kakovostne razlike tako nem preizkusu leza konjsko kopito za med jezdeci kotmed konji. Vfinalnitek- njim, V skupini B so se na prva tri mestni je v skupini A z veliko prednostjo ta zavihteli: Marjan Petrič prvi, Ivan zmagal osrednji organizator in znani Bitenc na drugo ter Božo Remic na Zmagovalec obeh tekmovanj Dušan Irmančnik iz Spodnjih Kraš (foto: Jože Miklavc) Uroš Rakun in Boris Cajner v srditem dvoboju za prestižno drugo mesto v skupini A (foto: Jože Miklavc) tretje mesto. Konji so morali »voziti« slalom, kon- Uprizorili so še drugi, mali finale jeniki odpirati in zapirati vrata ogra-med poraženci kvalifikacijskih ga- je ter skoznje pojezditi v osmico, ob lopov, ki ni bil nič manj atraktiven. Na točilnem pultu zvrniti vrček piva ali 660 metrov dolgi travnati stezi, kije oranžado, se pognati v galop in bila za konje zelo zahtevna zaradi preskočiti oviro s slastnim senom ugrezanja, so bili v tej kategoriji na- ter zdirjati do cilja. V tej kategoriji so juspešnejši Metod Fale, Jure Prislan bili najuspešnejši: prvi spet Dušan in Jani Češnovar. Irmančnik, drugi Ferdo Weiss in Nekoliko drugačna tekma pa je sl- tretji Ivan Bitenc, edila na spretnostnem poligonu. Jože Miklavc RENAULT CLIO VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO jè ^ Loke pri Mozrju 24 Tel. 03/839-51-50 Vabino vas da si tudi letošnjo jesen natuši vrtnargi tete balte raznobarvne mačehe, dklame, trajnice n fskve h grdi«, IfeimkrvmlwtitetefwiieltÉptemefc JV ; «MM* .. & JIm' «v tfODKOD M TAKŠNA MOČ? CLIO Vmmmli bomo vaäeya obiska. Delovni čas: od pon. do pet.: 8.00 - 18.00 ure sobota: 8.00 - 15.00 ure, ob ned. h praznikih zaprto O. Q_ Q. XJÌ > >o o p (O co (A .ss dl/TOOPT/Aft i Celje - skladišče D-Per 7/2005 Jože Novak s.p., Okonin Tel , Fax: 03/5841-16 5000016195,40 COBISS Poleg ugodnih cen prejme vsak kupec pnevmatik Fulda še praktično nagrado. Pokažite zimi zobe preden jih ona pokaže vam. «/FULDA ____________ O DX7KX.aP 'IM HICA Kormoran Yìl’irj'Utl.'È »«IMS1 OBNOVLJENE GUME ------- rti« ROTAL in BANDAG Na zalogi tudi jeklena in alu platišča. Nudimo tudi hitri servis. gorenje . tvoj. dom. gorenje odpira vrata Nov razstavno-prodajni salon v Velenju od 8. oktobra v kompleksu Gorenja V dneh otvoritve salona, 8. in 9. oktobra, vam ob nakupu velikih gospodinjskih aparatov podarimo brezplačno montažo in dostavo na dom. Z vami bodo: Sobota, 8. oktobra: Nedelja, 9. oktobra: 11.00 Čuki 11.00 Pikin festival 13.00 Srečanje z rokometaši 13.00 Srečanje s člani nordijske Gorenja smučarske reprezentance 15.00 Atomik Harmonik 15.00 Natalija Verboten Vsako uro bo nagradno žrebanje, kjer bomo podelili praktične nagrade, poskrbljeno bo za animacijo in varstvo otrok ter številna druga presenečenja. Vljudno vabljeni, vstopnine ni. www.gorenje.si OSREDNJA KNJ. CELJE