PRIMORSKA DELAVSKA EHOTNOST GLA SILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Prvo leto legalnega delovanja Enotnih sindikatov je bilo leto borb, trpljenja in preizkušnje za vse naše delavstvo. Delavski razred je dokazal vso moč svoje razredne zavednosti. Drugo leto naj bo leto doslednega nadaljevanja po isti poti v prepričanju, da bomo dosegli čim prej ljudsko oblast in vse to kar iz nje izvira: delo, blagostanje in mir. Leto 2., štev. 22 * Cena 4 lire TRST, četrtek 16. Maj 1946. Uredništvo, in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Leto dni napornih borb delovnega ljudstva! V teh dneh jc poteklo eno leto, j ravnalo z njim tako, kakor se rav-Odkar je delovno ljudstvo Trsta in I na s premaganimi deželami Nem-S lov črnskega Primorja ustanovilo čije. Pati smo na znanje in obso- tsvojo borbeno organizacijo Enotnih Sindikatov. Od majskih dni preteklega leta pa do danes so šli Enotni Sindikati skozi dolgo pot, skozi vrsto borb in naporov za uveljavljenje svojih upravičenih človečanskih pravic. V enem letu naporov in borb proti vsem nasprotnikom in razkrojevalcem delavskih vrst, so Enotni Sindikati kot razredna organizacija vsega poštenega delavnega ljudstva v Slovenskem Primorju in Trstu, organizacija, ki je zrastla v imenu bratstva in edin-stva slovenskega in italijanskega ljudstva, v imenu edinstva vseh antifašističnih množic v borbi proti nacifašizmu, napravili brez dvoma odločen korak naprej v dobrobit najširših plasti našega prebivalstva in k utrditvi zgodovinskih, političnih in socialnih pridobitev narodno 'osvobodilne borbe naših narodov. Ob tej obletnici, ki jo naše ljudstvo praznuje v pričakovanju zgo: devinskih odločitev o usodi naše Primorske zemlje, bolj kot k d aj- dih pred vso svetovno javnostjo kapitalistične saboterje in politične špekulacije tukajšnjih industrija] cev ter brezbrižnost ZVE. Izjavili smo pred svetovno javnostjo, da načrtna demobilizacija tržaških industrijskih kompleksov nikakor ni v skladu s pravičnimi težnjami našega ljudstva, ki se je junaško borilo na strani Zaveznikov proti italijanskemu fa-šizmu in nemškemu nacizmu. Delovno ljudstvo Trsta bo znalo braniti svojo pridobitve do končnega izvojevanja svojih osnovnih pravic, Iz vsega .tega je razvidno, zakaj tržaško ljudstvo venomer teži po ljudski oblasti. Nedvomno je prišel problem množične organizacije na mize tukajšnjega kapitala. Pri tem pa je treba omeniti, da je prav v teh težkih dneh eno osnovnih načel sindikalne organizacije, da zabra-ni vsakršno barantanje »blaga za izvoz«, kakor to pojmuje kapitalistični sistem. Onkraj demarkacijske črte pa, Prva konferenca oblastnega odbora Enotnih sindikatov za Istro in Reko v Labinju Ni potrebno biti nikak strokovnjak, da bi se doumelo kaj hoče in želi delovno ljudstvo Julijske Krajine in Trsta koli doslej' je delovno ljudstvo pri-! na razvalinah, ki spominjajo na šlo do spoznanja, da določitev de markacijske črte, ki je presekala našo pokrajino na dva dela, pomeni ustvarjanje dveh različnih svetov! Po umiku jugoslovanskih čet iz Trsta in po nasilnem odvzemu ljudske oblasti, so delovne množice Trsta, Tržiča, Krasa in Goriške pričele svojo vztrajno in težko borbo proti vsem poizkusom reakcije, da bi ljudstvu odvzeli tiste pridobitve, tiste osnovne pridobitve, ki si jih je izvojevalo s svojo krvjo in z življenji najboljših sinov naše zemlje. Močna strokovna organizacija delovnega ljudstva, prekaljena v najtežji borbi, ki jo pomni zgodovina naše zemlje, in katera je napravila odločen konec z vsem, kar Je spominjalo na sindikalistično reformistične tendence in sindikate starega kova, predstavlja za reakcijo novo nevarnost. Zaradi tega je s pomočjo vseh reakcionarnih sil in z odprto podporo Zavezniške vojaške uprave pripravljala razkroj delovnih vrst s postavitvijo nove sindikalne organizacije, znane n od zloglasnim imenom Julijskih Sindikatov. Toda delovne množice Slovenskega 1 rimarja in Trsta so videle v teh spletkah jasno nevarnost diktatu- V nedeljo se je vršila v Labinu oblastna konferenca Enotnih sindikatov Istro in Re. ke. Konferenca se je vršila v mestni kinodvorani ob prisotnosti velikega števila delegatov iz vse Istre, na kateri so bili prisotni tudi zastopniki iz drugih krajev: Tov. Djuro Spoljarič, v imenu Centralnega Odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, tov. Semilli in Nojmir, v imenu Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov za Trst. Tov. Primožič je zastopal Poverjeništvo Enotnih sindikatov cone B Slovenskega Primorja. Dvorana je bila okusno urejena in okrašena z zastavami, transparenti in slikami. Na sredini je bila slika velikega delavskega voditelja in učitelja Lenina, ob straneh pa Marksova. in Engelsova slika ter sliki tov, Tita in . Stalina. Konferenca se je pričela ob 9. uri zjutraj. Otvoril jo jo tov. Matas, predsednik Oblastnega odbora Enotnih sindikatov za Mio. Uvodoma je pozdravil prvo oblastno sindikalno konferenco za Istro in Reko ter je pozval vse prisotne, naj z enominutnim molkom počastijo spomin na borce, padle za svobodo narodov Jugoslavije in za nji-hove socialne pravice. Vv Nato je pozdravil prisotne tov, Spoharič Kakšna je ta Italija, ki zahteva za sebe Trst in Julijsko, Krajino? To je samo fa- Mi se borimo in hočemo ustvariti enotno ........—, .....j...-. , maso z vsemi delavci in vseh našli narod. šistična in reakcionarna Italija, italijanski ! ifosti. Naši delavci ležijo za ljudsko oblast* narod tega ne zahteva. Nasprotno, hali-j jo, za svojo sedmo republiko, za uničenje Janški narod gleda predvsem na nevarnost j izkoriščevalskega kapitalističnega razreda. za svobodo delovnega ljudstva. (Živi aplavzi.) ponovno poraiajočega se fašizma in prej ali slej mu bomo tudi mi pomagali uničiti ga popolnoma. Tov. Kardelj, je jasno pokazal namen mednarodne reakcije za vprašanja jugoslovanskih mej. Vendar. Jugoslavija noče nič drugega kot pravičen mir in ne nepravičen mir.. Jugoslavija hoče le bratstvo in mirno f o£’e priključitev k Jugoslaviji, zato tudi 13. MAJA 1946. URADU ZA DELO pri Zavezniški vojaški upravi TRST Delavci Tovarne sfrojev pri Sv. Andreju opozarjajo ta urad dela z ozirom na težke pogoje v katerih se trenotno nahajajo, da je povišanje mezd, ki se je izvršilo v zad. njem času zgolj formalnega, nikakor pa ne dejanskega značaja. Stalno naraščanje cen živilskim potreb ščinam, znižanje delovnega časa od iS na sožitje italijanskega, hrvatskega in slovenskega ljudstva v tej pokrajini. Težak položaj v coni R Nato je govoril tov. Juraga. ki > bil burno pozdravljen od vseh prisotnih. Povsod so se slišali vzkliki: »Živeli ttžaški delavci!« * Tov. Juraga je dejal med ostalim sledeče: Tovariši! Prepričan, da tolmačim misli tržaških delavcev, vseh tržaških delavcev, vas pozdravljam v njihovem imenu. Mi v Trstu živimo v posebno težkem položaju. Takozvana cona A je pod upravo ZVU, četudi proti naši volji, kajti ona po- Tov. Ivan Bukovec — Vojmir je govoril 40 tedenskih ur, vse to jasno dokazuje, da v imenu Pokrajinskega odbora Enotnih se je že itak težak položaj še bolj poslab. sindikatov ter je med ostalim dejal, da je Sel. Neizpodbitno je dejstvo, da se je de. delovno ljudstvo Julijske Krajine odločno janska kupna moč zmanjšala in da se Je demokratično usmerjeno in je dokazalo, da cisti tedenski zaslužek zmanjšal. Opozarjamo nadalje na okolnost. da de- najtežja leta v zgodovini Julijske krajine, so ljudje, ki so dolga leta ječali po zaporih in taboriščih v času fašističnega terorja, pričeli graditi nove domove, nove ustanove, nove organizacije — garancijo najširših pravic delovnega ljudstva. Naši ljudje, ki so pretrpeli nečloveško preganjanje, so pristopili k delu in pričeli udarniško delati — obnavljati. Njihovo delo in njihovi napori ne gredo v korist iz-žemalcev človeštva, ampak v blaginjo ljudstva samega. Onkraj demarkacijske črte se je pričel ustarjati nov svet, svet, ki je v cclotj različen od tistega, v katerem živi ljudstvo v Trstu in tam, kjer imajo oblast v rokah j 'bratskimi jugoslovanskimi narodi, p roti ljudski elementi, tisti, ki soj ždaj se vidi kaj so 'lebdi pri nas razni v imenu Jugoslovanskih Sindikatov in \ stopa proti naši volji in našim interesom, imenu njihovih milijon organiziranih članov. »Naši dnevi so zgodovinski dnevi«, je med drugim dejal tov. Spolarič. Danes se na mednarodni konferenci v Parizu odloča tudi o usodi naših neosvobojenih bratov, določajo se nove meje Jugoslavije. Naše stališče je jasno! naše pravice morajo biti upoštevane ter sporočamo mednarodni ko. misiji v Parizu, da bomo dosegli vse naše zahteve če je potrebno tudi brez obzira na rezultat konference,« Nato je omenil delovanje mednarodne komisije strokovnjakov, ki se je mudita v Jul. Krajini. »Ni potrebno biti nikak strokovnjak, da bi se zvedelo, kai hoče ljudstvo Junjske Krajine. Bilo jc dovoli biti v teh krajih, ko se je ljudstvo borilo za svojo svobodo, za samoodločbo in za brezpogojno priklju. čitev. k Jugoslaviji. Dovolj.je tudi sedaj iti skozi Istro, da se vidi kaj ona hoče. Dovolj-je tudi par. besedi z ljudstvom Lire, da sr zve, da hoče živeli skupki svojimi danes umira pod svinčenkami in noži reakcije, trpi pretepanja, zaničevanje in lakoto. »Vsi ste zaključili prvomajsko tekmovanje za blagor vas in vaših otrok, za dobro j skupne države. Naše delavstvo cone A gleda s ponosom na vse uspehe in iz njih čipa. moč za vztrajanje v borbi za ljudsko oblast. ! Pozdravljam vas v imenu ljudstva, ki trpi in se bori za osnovne pravice ter bom tudi njim nesel vaše prisrčne pozdrave.« Nato so govorili tov. Lczanič v imenu NOO za Istro, tov. Motika v imenu Oblast, nega SIAU-a in tov. Domači v imenu Komunistične partije. Za njimi so prešla na delovni del dnevnega reda, ki je pričel z referatom pred. sednika Ob!, odb. Enotnih sindikatov za Istro in Reko tov. Matasa. lavcl ne morejo plačati novih povišanj tarif za vedo, električni tek in plin ter odgovarjajočih zaostankov. V nobenem primeru ne morejo delavci s svojim zaslužkom nuditi svojim družinam neobhodno potreb, nega prehranjevalnega minimuma, da ot» chranijo pri zdravju. Danes ni mogoče živeti s prejemki, ki znašajo tedensko okoli 1.G00 lir, če Jih pri-merjamo z življenjskimi stres ki. Upoštevajoč gornje navedbe in možnosti obnovitvenih del, se delavci obračajo na ta Urad za delo, naj tolmači pri ZVU naš poležaj, da bi dosegli stvarno izboljšanje prilik, v katerih živijo. Delavci Tovarne strojev pri Sv. Andreju Referat predsednika oblastnega odbora Enotnih sindikatov Kljub našim uspehom ne smemo pozabiti, da še vedno postojljo in rovarijo fašistične in reakcionarne sile Tovariši in tovarišice! Naša prva pokrajinska konferenca Enotnih sindikatov delavcev in nameščcecv za Istro in Beko se vrši v čpsu. ko vse svobodoljubno ljudstvo praznuje obletnico Mi smo na organizacijskem polju dosegli precej dobre uspehe. Ustanovili smo 14 mestnih strokovnih svetov, med katerimi so najboljši v Beki, Pulju in Rovinju, a za njimi sledijo Opa- zmagovite vojne nad fašističnimi okupa- ! tija in Labin. torji. Pod močnimi udarci herojske Bdeče j v vseh tovarnah in ustanovah so rasle armade, vojsk naših zaveznikov kakor tudi ! sin;|'kalne podružnice povezane z okraj-naše Jugoslovanske armade, je bila. pred si iz žuljev in naporov delovnega človeka ustvarili neprecenljiva bogastva. Novi svet, ki nastaja, bo garancija najširšega blagostanja in boljše, bodočnosti vsega ljudstva. Ena najiglavnojših pridobitev Enotnih sindikatov je v tem, da so potom svoje organizacije ogromno pripomogli k rešitvi zgodovinske- »irokovnjiiki« in kaj hočejo vazni minishi v Parizu, Zdaj se opaža, kdo je naš prijatelj’ in kdo nam je neprijatelj. Edina dr« žavn. ki brani svobodo narodov je Sovjetska Država Samo ona nas jo branila res- letom dni uničena nacifašistična vojna organizacija, razbita hjčUtična Os. naj več ji neprijatelj delavskega razreda, neprijatelj svobode vseh. narodov in miroljubnih ljudstev. nimi ati mestnimi sindikanimi' odbori, na svoje domove in vasi, z odločno voljo, da organiziramo in še čvršče zedinimo ves delavski razred, da bi ustvarili še močnejšo in čvrščo enotnost delavcev in kmetov, ki bodo tudi v bodočnosti predstraža v borbi proti ostankom fašizma, bomo obenem tudi močno prispevali k priključitvi naše pokrajine k domovini Jugoslaviji. S te naše konference odgovarjamo vsem reakcionarnim in profašističnim klikam, da so delavci Istre. Italijani in Hrvati, odločno na strani vseh demokratičnih si! sveta na čelu s Sovjetsko Zvezo v obrambi pravičnega miru, pravic vseh narodov, da sami odločajo o svoji usodi. Mi jasno izjavljamo, da ne bomo sprejeli nobenega odloka, ki bi razkosal Julijsko krajino ali ka-korsibodi odtrgat kak del Jugoslavije. Mi smo enotni v odločitvi, da se upremo z ki so se L septembra povezali z začasnim j vsemi sredstvi vsaki pretnji proti naši svobodi ter smo pripravljeni braniti z vsemi silami pravice ljudstva Julijske krajine, do priključitve k F.L.R. Jugoslaviji. oblastnim odborom Enotnih sindikatov za Istro in Beko, v katerem so včlanjeni najboljši tovariši iz Beke, Pulja, Baše in Ro- ('.entdi smo dosegli velike uspehe na poti j \aša organizacija šteje na področju Istre svobode m miru, ne smemo pozabiti, da -e j ,in Reke 28.084 eianov t. j. 85% vseh delav-ni-o izkoreninjene vse fašistično site, ki se t cev jn nameščencev. Opozarjamo, da ostalih ....... ............................ , danes živIi° in pomagajo fašistom ter jih j 15% (lolavstva. ki ui včlanjenega v Enotne nično podpira1,! in nam pomagala pred voj- i podpirajo v namenih povzročanja nove | sin(likate< I)ripada v glavnem kmetom, (tono. med vojno in tudi sedaj po kotrani j 'ojae. j ,nafjuskjm pomočnikom, delavcem in na- vojih. Vsi ostali so nam pomagali le malo j te sile profašistične m proimperialistič- ; me5i-encr-m bank in zavarovalnic, brivcem in če., to le’iz svojih sebičnih in irnpena- ; ne reakcije^ niso nikoli že'eie popolnega u-j (lelavcnm (eksU!ne industrije in čevljar-, lističnih interesov. j ničen ja fašistične Nemčije ter tuli danes j je!)) \ai]epii primer razredne zavednosti prla večino podjetij, a za ostale je povzroči. I Reakcija jo v Jugoslaviji popolnoma iz- j ne želijo svobode maOi narodov. Zato ovi- J ’ ‘ • • ■ — . 1 rubila, s vole prejšnie poležale: sedaj i:h ie i rajo demokratične in miroljubne države, ki j Ali li krogi se ! hočejo uničiti ostanke fašizma, podpirajo i Franka v Španiji, monarhistične teroriste; v Grčiji, neofašiste v coni A Julijske Kra- kral.a f Švčlm0 ^ k i r— nri-i« n a l delavcem. j mo'-no varajo ko delajo račun brez k-t- To bratstvo in enotnost so kmet- j marja: kajti oni delalo račune brez naših je in delavci že zapečatili v osvo- '... Delauci so solidarni V diskusijo so živo posegli vsi delegati. Tov. Radulovič iz Pulja je orisa! težko žfy-| Ijenje pod ZVU, saj je več kot polovico delavcev brezposlenih Anglo-ameriška voja. ška uprava je takoj po svojem prihodu zaprla večino podjetij, a za ostale je povzroči-se opaža V Pulju, kjer ie včlanjenih v na- | la zapiranje. Dela se le malo v tovarni ce-šo organizacijo 90% vseh delavcev in na- j vementa in tobaka. Ostalo je mrtvo. ZVU o-meščencev i mogoča reakcionarnemu tisku, da napada ! enotnost delavskega razreda in da jo skuša Ustanovili smo vee delavskih kulturnih ■ J narodov brez našega delovnega 'urlstva. j jine. uili akcijah za obrambo svojih demokratičnih pravic, kakor tudi. v ^ 1 J v \ tA l 1 t '-A I *V C-t v KA J F. III Z. VJ /r Cl j-z V- \_-CA l. J f I V v_/ ~ V *.y i im .. re finančnega kapitala, ki je pri- bodilni borbi in v'neštetih skup-! včeraj’je govoril v Zagrebu ^dimsemu cei delovati v svojih političnih in gospodarskih interesih, na škodo priborjenih’ osnovnih pravic delovnega človeka. Iz te kapitalistične ofenzive na 11SaoVS,:i 1 az.r t*?. i11 njeg'ove usta.-, KiuecMiiu ium«sicauu ni ueiavci set'"..g Zon i’ S-m(j 1ZS 1 iot zmagovalci, j je pokazalo prav v teh dneh, ko so 1,>n v'em tem Zgodovinske napake, kj so jih de- na|j Umetje iz dežele nabrali —J '*kr^0 potna* domov, kot n. pr. na Beki, v Rovinju in ; Opatiji, kjer se sestajajo naši člani, čitajo . , , . . .. . V med drugim dejal' »Jugoslavpn sto; borbi m naporih za pravilno resi- \ nn,r„h in i0 np rjn nnupih o tev Julijske krajine. Nerazdružljivo bratstvo kongresu tov. Tito (aplavz: Živ"! Ided). .Govoril je o vprašanju Julijske Kra ime in ; jino predlagajo rešitve ki gredo v korist čvrstih nogah hi sp ne da potlačiti ''etudi j to želijo reakcionarne si'e. Čvrsta -Ema. med ! 'lasna od zunaj, dobro povezana z iir /ein- v | iNerazuruzijivo maisivo m..« , ... . \n nWve usta'! kmečkimi množicami in delavci se .fe™": pn^ia^i ...... pomaga na od Sovjetske Zveze S temi dejstvi nai računa vsa reakcija id želi potlačiti svobodne jugoslovanske narode. ■ lah voditelji Peformističnih sindikalnih organizacij, se niso smele več ponoviti V svojih naporih so Piotiljudski elementi skušali okr-juti p0t. kj so jo imele naše stro-vovne organizacije in usmeriti u i\alnj pokret v naši pokrajini na oportunistično smer, ki naj bi nem V naistrožje™ apolitič- nem značaju organizacije. Delavski razred Trsta in vseh industrijskih centrov Slov. PH morja je moral v tem času živeti v neizmerno težkem gospodarskem položaju. Irzaska industrija ki je dejansko ponos vseh Tržačanov in prebivalcev Julijske krajine, je morala prenehati z obratovanjem. Namesto konkretnega dola za'obnovo in potenciranje naše domače industrije smo doživljali, kako z vsakim mesecem bolj odpuščajo naše najboljše tovarniške delavce. Niso pa ostalo prikrite mahinacije tukajšnjega kapitala in ne načrti Zavezniške vojaške oblasti. ^a množičnimi odpuščanji, sre-r]i bateriji se danes nahajamo, se skrivajo politične špekulacije. Hoteli bi zadati udarec našim organizacijam. onemogočiti, da bi se po naših podjetji)! ohranila močna delavska organizacija, izključiti iz podjetij najboljše tovariše in s tem zadati odločilen udarec našemu sindikalnemu pokretu in s tem enotnosti delavskega razreda Za temi mahinacijami se skriva načrtna demobilizacija naše industrije, Načrtna demobilizacija naših strokovnih kadrov in poizkusi množičnega izseljevanja. Na javnih zborovanjih,'ki so jih Enotni ■ sindikati imeli pred nedavnim časom na tržaških trgih, se je jasno videlo, da delovno ljudstvo Primorja in Trsta na noben način ne more dopustiti, da bi sc velike množine živil za brezposelne in stavkujoče delavce. V kampanji za pomoč brezposelnim in stavkujočim delavcem so naši kmetje nabrali velike količine živil in to preko 150.512 kg. V enoletni borbi in naporih vsega antifašističnega ljudstva Slov: Primorja in Trsta so bili položeni trdi temelji neizpodbitnega bratstva med slovenskim, italijanskim in hrvatskim ljudstvom v Julijski krajini. To bratstvo in edinstvo pa bo porok za skupno premaganje vseh težkočin naporov vsega zdravega delovnega ljudstva, za dosego naših pravičnih zahtev in bo ostalo mogočna fronta v obrambi in še nadaljnjem izvajanju naših osnovnih gospodarskih, političnih in socialnih pravic. Bukovec Ivan-Vojmir Julnski sindikati izdajalti delavskega razreda m. t. w. so sc sestali di ret; ti eni sveti vseh strok, tovarniški odbori in pododbori ter zaupniki, Id so zavzeli svoje statiste proti Julijskim sindikatom z naslednjo resolucijo : SkupSrina svetov vseh strok, tovarniških odborov in pododborov ter zaupnikov, Id so se zbrali to, rnajd, je po po-rolihi tov. Solierija o akordnih sporazumih. r popolnem' soglasju s predstavniki kovinarjev iz j a v t l a, da odlobno nasprotuje, da bi. predstavniki omenjenih strok Skupno razpravljali z zastopniki. Julijskih sindikatov bodisi v pogajanjih a akordnem delu. bodisi, ob vseh drugih prilikah. Saj Julijski sindikat dejansko izdaja delavski . razred. Proizvajalne norme J' v, Baraak je imel v Labinju na Oblastni konferenci sledeči referat o proizvajalnih normah: Dcecej se je že govorilo o proizvodnih normah zato mislim na splošno govoriti o njihovi važnosti in o potret) njihove pravilne uporabe. V kapitalističnem sistemu se gospodar zanima le za človeka v kolikor predstavlja proizvodni stroj, ne zanima se pa za interese delavca, za njegovo zdravje, za, njegov napredek in za interese države. Postopajoč na la način, gospodar sebično misli le na sebe samega. Pod takimi delovnimi pogoji je (udj delavec prisiljen misliti Je na samega sobe postat mora enota s svojim strojem, postali mora tudi sam stroj ter proizvajati toliko, kolikor ie potrebno, gospodarju, Leta, in leta-dela na svojem stroju, ne da bi vedel, kaj,'počenja njegov tovariš drugje. V jakem položaju je Piirodno, da se delavec čuti sužnja svojega dela, ki predstavlja, .za njega, ponižanje. 1 elavec prodaja tedaj gospodarju svoje blago, to je svojo mišično moč, da bi x za- meno dobil sredstva za obstoj in životarjenje sebe in svoje družine. V demokratičnem sistemu pa je to stanje prenehalo, Mi delavci smo sami gospodarji tovarn ter je zato .tudi nastal novi način proizvodnje. Proizvodne norme imajo veliko važnost v okviru državnega gospodarstva in delavskih interesov. Pred vsem se z normami najracionalneje poveča proizvodnja. One služijo tudi za pravilno ocenitev delavcev, ki morajo pazljivo slediti razvoju proizvodnje tako, da mora delavec misliti ne samo na sebe in svoj stroj, marveč mora opustiti stare individualistične predsodke ter delati za skupnost. Pri uvajanju norm se razvija kolektivno delo, iz česar sledi' tudi redna pojava udarnikov, Do sedaj so uvedli proizvodne norme samo Tobačna Tpvarna in Ladjedelnice na Reki ter so zato tudi zvišale proizvodnjo za 33%. odnosno za 25% ter se te norme še nadalje proučujejo v tovarnah. S splošno uvedbo proizvodnih norm bomo dosegli najboljše rezultate, ki bodo imeli takoj najboljši vpliv tudi na življenjske pogoje delovnega ljudstva. razbiti. Anglo.amerikanci podpirajo ie športna društva in Julijske sindikate, delavstvo Verjetno se moramo zahvaliti teto silam *Jer tlasl ! pa je odločno za prikjlučitev k Jugoslaviu in za dejstvo da se zn Trst in Julijsko Kra- ! kl1^8 111 WHmke tsr P^ejajo .preoavanja ^ ljl|dsko oblast ■ ’................ !u P,:jreclbe' 0,'Sanlzlff *mo uekaj I Tov. Rivoli iz' Rase je govoril v imenu (italijanskemu imperializmu, a so proti pri- j ko)nih 'e' ’jevv. zf delat >ko mlatimo ' halijahov zaposlenih v Rasi nagririi je, da j rodnim zahtevam ter želji ljudstva Julij- ^ m ^ Basi katere ,e Tržič;, A1,!]r Pru!ja ; Naša prva konferenca Enotnih sin(iika-; izobiazbo del netv na Reki v ladjtde.n ci . jn yse cone A ne >živeli primor. I postavljanjem demarkacijske črte. z uki-j jnr| udejstvuje de a\>ka ml.! trna. Na Po- j8k- borci-delavci cone A.«) ■ nitvijo r'i'idc.bilov noše borbe v coni \ in j konzumnega zadružništva -mamo o-MuO Tov Tomač predlaga tesnejšo povezavo sploh odlagani« rešitve našega vprašania, I elanov. lud. tu moramo poudant. uspeh delavci in kmeti, ustanavljanje zadrug no bi nikoli mogli, verion da bodo posta- puljske zadruge, ki dobavlja blago vecim ; de|avskjh ekip vi’i lake pogoje slrokovniaki in zavezniki, j J-O-av« \a m ga na a natm su i o. one j y imenu prosvetlili delavcev je govori! S katerimi smo se slatoni borili proti iste- j ntl.ov m brezvestnih trgovcev kar je v ! Dušan Berhat iz Opatije Povdaril je mu neprijatetju, kakršno so postavil' s j tom - . .,l-1 -lanov ii ».no pic j ^ uspehe in dober napredek te stroke tem. da bi presekli našo pokrajino in ne GUI proizvajalnih zaorug kot n pr. pleskar- po diskusijj Se nfkater‘ih (ovarišev je bL bi upoštevali volje vsega našega Ip efetva. j.riw, kovaško, zidarsko m ladjedeln.sko v i Jo ponovno govorjeno (1 podopri delJavccv Ti pogoji žalijo naše pravice m ponižu v jo Opatiji m na /.adiugo pnstamsk n cnj A za)jranim -;n preganjanim pod pogoji žrtve, ki smo jih dah za svobodo in pri ; delavcev na IL',, m v Rov nju, ki sla do- življenja vstvarialnega pod ZVU Nato je kijučite v k Jugoslaviji. j ^zah dober us um. Kljub temu pa ie po- spregcvoril ,ov Spoljarič in v kratkem V tem istem času naši tovariši v Pulju j trebno. da se zadruge- se bolj razširijo m Plečku podal pregled vse diskusije Povili coni A niso izgubljali časa. S stavkami, i globlje razvijejo svojo delavnost. j dariI jc posebno potrebo povečanja ‘ prdiz- demohštracijami in manfestacijami so bra- j Kot vse ljudst vo Istre., tako je tudi naš j vodnje. kajti na njej sloni ljudsko blago«a. Uili pravice pridobljenega v borbi, pravice, J delavski razred razumel, da je njegova j nje in borba proti reakcioanrjem. Reakcija ki so jim jih vsak dan krajšali po krivici j dolžnost napeti vse sile za obnovo - pora- | hoče ovirati obnovo, ali delavstvo gre po anglo-amei iške vojaške uprave. V tej nji-; šene domovine, tovarn, rudnikov, poslopij, I svojj potj k napredkl’, vsi jnozemci, ki pri-- hovi. borbi jih ni mogla ovirati nobena od Č.ešar je tudi. odvisno vse naše ljudsko j hajaj.0 v'Jugoslavijo, s*e čudijo hitremu tem- gospodarstvo. N isi sindikati se zavedajo, I pa obnove, kateremu se najete enakega le da jc od tega odvisna moč in bodočnost j v Sovjetski Zvezi. Reakcionarji ki to vkii. naše oblasti ter so zato povezali tekmoval-1^ sicer kričjj0 proti tpmu jn kritizirajo ali na dela z vprašanjem priključitve Istre k ■ kadar se reakcija jezi. je.to najboljši znak Jugoslaviji. Udarniško delo predstavlja nov j da so (jeiavcj na praVj po,(j udarec proti poizkusom reakcije in močan j Medtem pa opažamo reakcijo na delu v doprinos k splošnim, naporom ljudstva za j conj a Julijske Krajine, ki odpušča delav. priključitev k Jugoslaviji. Edino tako ss j stvoin, ga celo skuša izseliti lahko tolmačijo- veliki uspehi udarniškega »Mj’ne damo niti enega'našega delavca dela v rudnikih Baše, kjer .so se odlikovali ; jn če bo potreba, smo pripravljeni sprejeti posamezni, kakor tudi vsi delavci skupaj.'jih vse. Pomagali jim bomo irt tudi če ne . . ki so dosegli predvojno proizvodnjo in pre- bodo delali, naj čakajo na osvoboditev da stva, ki si gradi lepšo in boljšo bodočnost j koračili določeno* normo za u%. Tudi v | bodo bnavljali svojo industrijo in gradili ter ne.bo izkoriščano od kapitalističnih in j obnovi se opažajo veliki uspehi. V tovarni zasebe.« mera, niti aretacije, niti pretepanje , od strani profašistične civilne policije. Tudi ob priliki obiska medzavezniške razmejitvene komisije so jasno in neizpodbitno.dokazali. da vsi, Hrvati in Italijani, želijo priključitev k Jugoslaviji. Ves delavski razred, brez razlike na narodnost, si želi priključitve k Jugoslaviji, ker vidi v njej domovino enakopravnih narodov, kjer so popolnoma zaščitene iudi vše narodne manjšine. Delavstvo se zaveda, da. je v Jugoslaviji oblast v rokah Ijud- imperiaističnih klik. Mi vidimo v Jugosla- j cementa v Valmazinghi. ki je bila močno vij deželo, kjer se zkorenj.ajo vsi «stankt •! poškodovani, so delavci v treh mesecih fašizma, kjer so neusmil jeno kaznujejo sa- • usposobili tovarno, dosegli predvojno pro-boterji in črnoborzijanci kjer se uspešno i jzvodnjo in presegli normo za 11%. Beške izvaja agrarna reforma, kjer se konfiscira- ladjedelnice, ki so bile poškodovane za jo premoženja vojnih dobičkarjev in kjer se ustvarja mogočni ljudski in državni gospodarski sektor, garant blagostanja in nadaljnjega močnega razvoja ljudske oblasti. Istočasno opažamo, da se v Italiji vraču fašizem in pripravlja delovnemu ljudstvu isti jarem, ki ga jfc nosil že čez 20 let. Italija postaja ' središče mednarodnih imperialističnih struj,- ki imajo namen izžemati delovno ljudstvo. Kakšna bodočnost bi nam bila v Italiji, je razvidno že iz samih dogodkov, ki se razvijajo v coni A, kjer se prepovedujejo delavska zborovanja, se za-prajo antifašistični delavci in kjer se strelja na žene in na otroke delovnega ljudstva. 63%. so bile popravljene za 30%, medtem ko se je s preureditvijo in izpopolnitvijo naprav za proizvodnjo kisika, presegla predvojna prozvodnja za 50%. Tovarna torpedov, ki je bila poškodovana za 70%, je bila popravljena za 40%. Tudi druge tovarne in podjetja so dosegla zadovoljive uspehe. Ljudska dobra v čepicu Baši in Bella-eelvi so bila udarniško obdelana, tako kot nikdar doslej. S pomočjo te zvišane proizvodnje se ustvarja nov sistem,dela in nov odnos delavcev do svojega podetja, do svoje tovarne. Ko bomo zapustili to našo konferenco in se bomo vrnili v svoje tovarne in. podjetja, Pri teh besedah'je dvorana vsa v vzklikih in odobravanju besedam tov. Spoljaričn in ha račun delavstva cone A. Sodelovanje Jugoslavije pri UNRRA Glauia uprava F-NRRA-e v \Vashingtomi je,poslala vladi FERI pismo, v katerem izraža prisrčo hvaležnost in priznanje za doprinos *2.000 ton cementa, ki ga je po-Uaia vlada !• LB J v Albanijo in preskrbela za prevoz. Predstavnik UNRR.V-c Redhis je izjavil: cdhčno sodelovanje s strani FLRJ je tseba ceniti tem bolj, ker ta material Jugoslavija sama nujno potrebuje za obnovo svojih požganih in porušenih domov. Primer take velikodušnosti dežele, ki je sama v veliki stiski naj nam služi kot vzpodbuda.« so zastopali iS.OSZ.— elanov, konferenca je izglasovala slecleio resolucijo : Konferenca ugotavlja, da so za časa osvobodilne borbe in slavne zmage nad fašističnimi razbojniki, zelo narastle demokra-lične sile sveta, da so se zelo povečali ugled, vpliv in moč Sovjetske Zveze in da tovni sindikalni organizaciji, ki skupno z vsemi naprednimi silami sveta na čelu s Sovjetsko Zvezo, vtfdi borbo za dosego in očuvanje pravičnega in trajnega mini, za izkoreninjenje fašističnih ostankov, za pravico vseh narodov torej tudi našega naroda v Julijski Krajini, da sami odločajo o svoji usodi. Temu nasproti pa so še danes in to celo Enotnih sindikatov V petek 10. t. ni. so je vršila v Trstu seja ! Mestnega odbora Enotnih sindikatov ob priliki obletnice ustanovitve Enotnih sindikatov. Sejo je ovorit predsednik Pokrajinskega i odbora Enotnih sindikatov tov. Emilio Se_ Tov, Semilli je dejal: Tovariši! RESOLUCIJA . OBLASTNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV ZA ISTRO IN REKO **. t. m. se je vrSila Lubinju prva lionfe? j Biti mora prvoboritelj v učvrščanju in &nca Enotnih Sindikatov za Istro in Beko.: aktiviziranju naše ASTU-e, ker bo na ta .\a konferenci so bili prisotni delegati, ki j način delavski razred najlaže zdrobil vse reakcionarne poskuse in bo na ta način, ! nj,|; kot za časa vojne, najostrejše orožje v borbi za priključitev k Jugoslaviji. 2. Doslej smo imeli organiziranih 88% j delavcev. Sedaj je potrebno da se organi, : Q ustalMvitve Enotnih sindikatov. 2!raj“ f. ^vc‘- ,da se u6vl.sn'° mes!nl j Vam vsem je znano, da so bili ustanovljeni j ;db°rl’ se-0s.,lu,3,0 v/.e„ s“' Enotni sindikati lani, deset dni po osvobo- so se množice mnogih dežel osvobodile do-| .1 n® fv '‘e.’ a se ^^eje povez ;o z- i jn se preimenovali iz ilegalne sedanjega izkoriščanja. Delavski razred orti“,’ zacho z viajimi, a se izve e Pra- organizacije Delavske enotnosti v Enotne vsega sveta se je v fežni, da doseže popol- vilna admmistracMa brez birokracije, da se , si^ate_ ]Razen tega jp 1)jJa ta Peja tudi no zedinjenje svojih vršit, organiziral v Sve- “ da^do Mj- !sklicana, da se medsebojno porazgovorimo. višje možne mere dvigne delavska zavest, j Nato je tov. Semilli podal besedo tov. kratko, da se iz naših sindikatov napravi ; Juragi, predsedniku Mestnega odbora E. S. močna, edinstvena delavska organizacija, 1 D. N., ki je dejal sledeče: nezlomljiva antilašistična organizacija. j »Tovariši, danes je leto dni od ustanovit. 3. Dosedanji uspehi pri obnovi in pro- ve Enotnih sindikatov, razredne delavske izvodnji so bili dragocen doprinos v borbi organizacije. Tržaško delavstvo je bilo ved- za priključitev k Jugoslaviji, Bili so dokaz i no razredno zavedno. Ravno zaradi tega so naše zavednosti, ker je narod na oblasti in 1 vse naše delavske organizacije naletele vedremu nasprou pa so se tianes m 10 ceio da je t0 na§a ,aS}lia oblast a ne dosedanji v zavezniških deželah reakcionarne, impe- j i.Uoriš*.va,cj. NaSa sefjanifI nai0«a ie da Proslava obletnice V PASO D $0 $ pnoma)Sklm telIi@»j£IH dosegli lepe rezoltolc Pravilno razumevanje za udarniško delo pospešuje popolno gospodarsko in politično osamosvojitev Žc naši zadnji številki »mo ^Sobčili nekaj podatkov o prvomajskem in ^arniškem j delu v coni B. V današnji številki pa prina- rialistične grupe, ki niso zadovoljne s popolnim porazom fašizma, Te grupe poma- i gajo fašistični mostankom, ki z vsemi sredstvi klevetajo Sovjetsko zvezo, hujskajo na novo vojno in želijo prisiliti narode in to tudi narode Juljske Krajine v suženjstvo I izrabljanja in izkoriščanja. Konferenca ugotavlj3, da edino na ta način lahko pojasnimo nelogične, brezobzirne in do skrajnosti krivične predloge, k' so jih na konferenci v Parizu predložili stro- i kovnjaki Amerike, Anglije in Francije y pogledu usode uaše pokrajine in našega ljudstva. Naša današnja konferenca in delavski : razred Islre in Reke smafra, da so li predlogi v nasprotju z osnovnimi etničnimi, ekonomskimi, zemljepisnimi in zgodovinskimi dejstvi. Ti predlogi prav nič ne upoštevajo borbe, trpljenja in žrtev naroda Julijske Krajine, niti ne upošteva njene pravice, da sama odloča o svoji usod;. Ti predlogi pomenijo kazen za zavezniško Jugoslavijo, pomenijc kruto kazen in krivico za narode te pokrajine. Ti predlogi pomenijo odstopanje strateških pozicij Italiji in pomenijo ogrožanje mira v tem delu Evrope. Zato ta konterenca odločno protestira proti tem predlogom in izjavlja, da se bo de- ; lavski razred skupno z ostalim narodom zavzel z vsemi sredstvi proti realiziciji teh la predvsem nalogo razbiti fašizem in osvoboditi delavno ljudstvo. Našim najboljšim tovarišem, ki so v časih borbe postavili temelje našim cvetočim delavskim organi- izkoriščevalci. Naša sedanja naioga je, da popravimo še dosedanje napake pri delu in da pomagamo naši oblasti pri izgradnji in obnovi. 4. Konferenca opozarja vse sindikalne or- ganizacije, da prispevajo k ureditvi pravilnih odnosov z upravami podjetij, da izgo-tove skupne načrte za tekmovanja in na-dahtje poboljšanje ne le kvantitativne, i zacijam, moramo biti posebno hvaležni da. temveč tudi kvalitativne in cenene proiz- nes, ob priliki prve obletnice plodnega in vodnje, V ta namen je treba povečati de- ; burnega življenja Enotnih sindikatov, lavno disciplino in odgovornost, povečati j Ko ]lastaii Enotni sindikati in pričeli varčevanje s časom in materialom, iznajti . s svojjm legalnim delovanjem, so zbrali o-popolnejše metode dela, skrajšati proces I sej,e cvet delavskega razreda, vse na-proizvodnje in še bolj jiospeševali doseda- j procine delovne sile, brez razlike na narod, nji delovni ustvarjalni polet. j nos^ ter srn0 7ato zbrali okoli sebe tako 5. Zaradi tega morajo vse sindikalne or- močno silo, ker se italijanski, slovenski in ganizacije posvetiti veliko skrb našim u- 1 hrvaški delavci skupno borijo proti prevla-damikotn, morajo jih popularizirati, nagra- . dujočim kapitalističnemu razredu, jevati, pošiljati na tečaje in ako je potreb- Taka je torej naša razredna borba. Da:, no na odmor in zdravljenje. Izkustva udar- : ^ sindikalizmov ni, kajti morejo biti le nikov se morajo ščititi in njihove metode i sindikalizmi, če ne vpoštevajo potrebe Sklicali smo današnjo sejo z ozirom na;samo nadaljne podatpe o prvomajskem tek. movanju in sicer podatke podružnic po njih nazivih. Vsi ti podatki nam prikazujejo vso resnost delovnega ljudstva, ki se zaveda trde stvarnosti vojnega razdejanja in okupatorjevega besnenja. Ljudstvo se zaveda, da samo z lastnimi silami, lasnim delom vse to nadoknadi in popravi. Le na ta način bomo ustvarili vse predpogoje za blagostanje in ureditev proizvajalnega procesa, katerega moramo izboljševati in pospeševati. Delo tvornice „Falersa“ v Trnovem pri Ilir. Bistrici V mesecu marcu so se nadaljevale priprav. Ijalna dela. Posamezne strojne dele so preizkusili, ugotovili so nedostatke in izvršili še vsa potrebna popravila. Koncem meseca so bila vsa dela izvršena. Vsa elekirostrojna oprema je montirana no na velike težave. Najboljši naši tovariši so se vedno borili in odločno nadaljevali borbo in prešli v ilegalno delovanje, ko je « t.™: i, i 4-JKtr & tudi nastala »Delavska enotnost«, kt je ime-I • • , .• ‘ •• < • • -- —* pri delu se morajo masovno osvajati. 6, Sindikalni forumi Se morajo brigati za delavsko mladino, kateri se mora dopustiti, da pride do popolnega izraza. Najboljše in najberbenejše se mora poslati v šole in tečaje ter iz njih ustvarjali strokovne in sindikalne kadre. 7. Vzporedno z vsem tem morajo n še sindikalne organiz8cije s pomočjo uprav podjetij gon visokotlačne stiskalnice za prešanje le-sovinastib plašč, avtomatično trostopno stikalo, Ker ga ni mogoče nikjer dobiti, se je odločil tovariš Bijanki, da bo sam napravil to stikalo. Ker so delavci sklenili, da bodo s prvo. j majskim tekmovanjem spravili tvornico v pogon so morali delovni proces stoodstotno povečati. Delavci in nameščenci so delali udarniške ure ter so v mesecu marcu napravili 661 uro v skupnem znesku 20.411 lir, katere so razdelili za stavkujoče delavce v Trstu 7.099 lir za K, P. 5.570 „ za dijaški dom Janka Premrla 2.000 „ za »Delavsko enotnost« 1.540 ., Skupno 16.209 lir Ostali znesek je bil naložen v banko za slučaj kake nezgode delavstva. Iz vseh teh številk vidiom, da se delovno ljudstvo zelo zanima za vsa pereča socialna vprašanja, za kulturo in da je istočasno izpričalo tudi .svoje razumevanje za vse težave, k jih ima- delovno ljudstvo v pasu A. K gornjim številkam pa moramo dodati še druge. Za izboljšanje morale in delovne discipline so imeli 6 sestankov. Ustanovili so knjižnico, za katero se vrši nabiranje knjig. V času tekmovanja so namestili 24 delavcev. Nameščenci podjetja pa so nare-: dili 400 brezplačnih udarniških ur 5n naložili 100 qv drv. Zgoraj omenjeni uspehi tekmovanja so se izvršili od L marca do 23. aprila. Podružnica ES železničarjev postaje Herpelje-Kozina Tudi železničarji postaje Herpelje-Kozina so s svojim delom dokazali, da se dobro zavedajo, da je delo tisti faktor, ki pospešuje proizvodnjo in s tem blagostanje. Zavedajo se, da je promet zelo važen za splo. šno gospodarstvo, zato so v okviru prvomajskega tkmovanja izvršili mnogo del, ki so v zvezi s prometom. Pri zbiranju, starega materiala so napravili 210 ur. Pri tem delu so nabrali in naložili dva voza tirnic, nabrali en voz starega | železa za livarno ier razložili en voz opeke. Pri tem nabiralnem delu so nabrali precej irnega materiala, nekaj delov vozov. Izpopolnili so kretnice, pomagali so pri popravilu proge, izmenjali so pragove in izvršili mnoga dela-pri popravilu železniškega tira. Za vsa ta dela so izvršili 421 udarniških ur. Razdrtem izvršila 30 udarniških ur. članstvo je 100% organizirano v podružnici; vsi redno plačujejo svoje mesečne prispevke. Uspehi v vaseh Postojnskega okraja Tudi vasi iz postojnskega okraja so pridno delale in prispevale k skupnim naporom za boljšo, in srečnejšo bodočnost. Zavest potrbe po obnovi je v našem ljudstvu živa. Vsi se zavedajo, da bomo le z delom lahko odstranili' vso spomine na grozodejstva vojne in le s pridnim delom hitro in sigurn0 dosegli splošno blagostanje. V vasi Senožeče je ljudstvo nabraol 15.000 kg železa, 20.600 kg stekla. 700 kg krp in 1.200 kg papirja. Pri nabiranju prostovoljnih prispevkov za invalicle je AFŽ iz Trnja pri Št. Petru nabrala 2.050 lir. • V Gor. Ležečem je 9 šolarjev posadilo od B do 11 lire 200 sadik Na osnovni šoli v Bujah je bilo med 8 in 11 uro vsajenih 1000 sadik, V Dolji vasi je 25 otrok posadilo 450 .sadik. V Bukovjah so pijonirji prekopali šolski vrt in počistili dvorišče v času od 12. prostovoljnihs ur, zasadili 1500 borovih sadik v 18. urah. prodali 14 Mohorjevih koledarjev. V Matenji vasi so pionirji v 228 delovnih urah očistili ruševine v Prestranku. To so bile železničarske hiše. ki so bile bombardirane za časa vojne. Prodali so 20 koledar- ... . , 5,---- za razredne borbe. Taki sindikati so vstvarje-ni od delodajalcev le zato, da bi razbili enotnost naše organizacije in onemogočili našo osovoboditev. Kot razredna organizacija, ki se odločno bori za delavske pravice, smo organizirali takoj na samem prostoru dela. v tovarnah, tovarniške odbore. Ti predstavljajo in zasto. Vsekakor je njihovo udarniško delo za j jev Mohorjeve družbe, nabrali 79 članov , izboljšanje železniških naprav in nabiranje j dijaško matico ter nabrali 820 iir za mla_ t materiala velike važnosti v celotnem sklopu dinski dom Toneta Tomšiča. Poleg tega so proizvajalnega procesa in dokazuje pravil-1 pionirji nabrali 35 kg krompirja. 8 kg fižo. I no razumevanje za napore skupnosti. ji«1 in 40 jajc za Mladinski dom v Št, Petru I na Krasu. Podružnica ES mešane stroke nemški Rut-Grant Podružnica ES lesne stroke S Grantu so člani podružnice napravili AmrS/tini skupaj z mladino 190 udarniških ur za či- V TAJUOVSUni | ščenje in okrasitev vasi. Odstranili so vse V prvomajsko tekmovanje lesne stroke v j bunkarje (okoli 50ms kamenja) in razširili Ajdovščini je bilo vključenih 92 delavcev in i okoli 100 m poti v vasi, nameščencev žage Rizzatto. Delavci in na-j V Rutu so člani podružnice napravili 325 meščenei so bili zelo pridni in so zvišali j udarniških delovnih ur za obnovo. Nadalje uw 1WU vinsKtll lrl 0 pomočjo so«*«, uua-predvojno proizvodnjo za 15%, a kvaliteto Uo postavili na požganem hlevu m slano-1 dj ■ no-adilo''TlOO borov, popravilo li 500 ur, za de-j vanjski hiši streho. V Lti namen Se je na- ,• i ■ .,.mnvjj.,n; nji; +1,4; Hve V Senožečah se je nadalje zoralo 16.080 km površine, popravilo 200 m ceste in to z 296. prostovoljnimi delovnimi urami. Za oh-novo električne napeljave se je izvršilo 128 ur, a za popravilo vodovoda pa 22 delovnih ur. Obdelalo in posejalo se je 107 ha in 16.080 km zemlje, popravilo 6 čebelnih pajnov, podložilo 490jajc,posadilo 6343 sadnih dreves, 1133 precepilo, 20.857 očistilo, posadilo 1800 vinskih trt. S pomočjo šolske mla- predlogov, proti vsem napadom proti naši boljšanjc življenja delavcev in njihovih Svobodi. Delavski razred Islre in Reke je prepričan, da s takimi predlogi ne soglaša ve- ! čina naroda v Ameriki, Angliji, Franciji, j a še manj napredna javnost ostalih dežel, pred vsem slovanskih. Zelo smo hvaležni bratski Sovjetski zvezi, ki se je tudi v teh prilikah izkazala kot najdoslednejši pokor-nik pravic in svobode malih narodov. Prav tako smo hvaležni maršalu Titu in družin, za uspešnejše delovanje nabavno, potresnih zadrug, za možnost čim cenejšega u®bavljanja živltonjskih sredstev, za delavska stanovanjto itd. 8. Konferenca pooblašča novoizvoljeni odbor, da od časa do časa izdaja billeii o uspehih in nedoslatkih pri delu, o problemih, ki se jiostavljajo delavskemu razredu in d n8 loge iz vrše. Na lej konferenci obljuliuje potom svojih tiih narodom Jugoslavije, ki ne bodo nikdar od- j delegal()v dei£vski razred Istre in Reke. da Hmiskih oblasti skrbeti za iz-! Rajo naše delavce in ščitijo njihove nepo. j Delavskega doma iw naredil 500 ur, za de-I vanjski msi sireno, v 1.-11 namen se je 'm-} 21.045 nUpoti. Ustanovljeni sta bili'tudi dve ‘ - sredne interese. Proti tem našim tovarniškim J lavsuu menzo pa nadaljmh oOO ur j pravilo *0 ur s konjsko v prego. Pn tem s’3 obnovitveni zadrugi, eno prosvetno društvo ' nrfhnrmn »-.rotili f.k<» 7VII km ar^no Ustanovili so tudi svoj pevski zbor, ki Se • *e zlasti odlikovala tov. Kemperle Janez in ................ ,q nu.rini^L-n, nr«t .odborom so se zarotil Uko ZV U. kot gospo. ^ 2) č,anov ter' ROviga1i naročnike j Ludvik. Za požgane domove je tov. Jakob dani, ki skušajo podpirati »notranje komt- za ča80pi8:e za Nadalje so nafedili 500 Pavšič napravil 20 prostovoljnih delovnih -ije« na škodo naših tovarniških odborov, j ur za k . p za sirote padlih tal.: ur na svoji žagi. Za okrasitev vasi so člani Proti tem poiskusom razbijanja naše sindi. j ceV( 500 za naše dijake. Izven predvidene-j podružnice napravili še 80 delovnih ur Pri kalne enotnosti in proti akciji za uničenje j ga načrta pa so napravili še 854 ure, kate-j tem delu se je ponovno izkazal tov. Kem-. naših tovarniških odborov, izjavljamo, da j rib izkupiček so razdelili: za invalide lir j perle Janez, v okviru tekmovanja so člani ■naši Enotni sindikati ne bodo odstopili od S 5.000. za tiskovni sklad .Prmorske borbe« podružnice izdali tudi dve številki sten-; svoje borbe zn razvoj in ojačen je tovarni-j 5.00 lir. a 20.000 lir za preganjance v Trstu, j skega časopisa za 10 članki. skrbi, da ss zgoraj uavedme k'11 dborov. j j Naše delovanje v enem letu življenja Enot. ^ ^ POSTOJNE stopili od svojih upravičenih predlogov. Zaradi tega nalaga konferenca vsem sin-dikaln m organizacijam, delavskemu razredu, sledeče naloge: 1. Izvršili vse, kar je možno, da se učvrsti delavski razred, izvršiti vse, da se enotnost z braii-kmeti poglobi. Delavski razred mora biti še nadalje prvoboritelj pri izgradnji edinstva vseh antifašistov, vsega naroda. : kO dndikatov je bilo zelo živahno Morali smo se boriti proti delodajalcem Podružnica Enotnih sindikatov PTT in dve knjižnici. Bilo je 13 gledaliških predstav. 7 pevskih nastopov in pet kult umih prireditev. Pri teh prireditvah je mladina 'nahra'a 3667 Ur za nabavo knjig, Fri prvomajskem tekmovanju delovnot iiudstvo v pasu B ni pozabilo tudi na nas in. na naše težave. Dovolj dolgo smo delili skupno usodo pod italijanskim imperializmom iti brutalnim fašizmom. Zato je razumljivo, da na* demarkacijska črta ne more razdražiti Julijska Krajina s Trstom je neraždružna jn zahteva pravično rešitev. V pasu B živi delovno ljudstvo pod najugodnejšimi pogoji, popolni svobodi z ijttd- ! sko oblastjo. A kljub temu nas ni pozabilo. | Svojo skrb za nas manifestirajo na najra?. j iienejše načine. Tudi pri prvomajskem tek- Ne damo niti enega delavca! T.ist «[} ]hm. n(nltili‘ij'’ s srojo rti-bril;n za rzsr ljcr/tnjr nasri/a dcLav^tva v .1n*i)n iin^rtlin 'in drtifjam d h vnem sv. izvil ja in Oti ])ux?,n ni jit ti v [a. v s! v a iz iiort-t-vnta C/t/J-l . Dvia.i ri. hi sc na delih delajo Iv Ul ar Icdcuslio: podraUli so volni e na t ran raj n, poti ra* IU so clel-trihn. ravno tal,o lad plin. Vse sili k obupnemu (jospodarskeruu pritisku na n as v/ja delfina, da bi se zh oni la lije fiora odločnost e borbi za Socialne in polHitmv svoboshine. 1 la kem položaju, prav tako kot je iti! n <>}) priliki ne prijatelj s k iti ofenziv za lasa osvobodilne borbe, se tudi nii lesno povezujemo in s stisnjenimi 'pesimi borimo za naš obsioj na naši • zemlji. Politično vzeto ne damo n Hi košček s voj v. žrmlje a sindikalno niti mena naseua drla ven. I si. so na m. in kakor *e bilo. vtlrlali moramo do kraja. Z zdi a* eni mi močmi bomo poDiaf/all dnin tlrnr/cmu. delili si bomo, najmanjši kašče.], kruhu. Dela vci cone H in drla vri Ihfjoska vije vam botln pom a fiati kol nam tudi *e stvarno pomagajo. Obljubili so nam sv večjo pomoč. in. ret v no zato, ker nismo sami. ker vemo. da so z nami vsi naši tovariši Ju/toslavijt. bomo /'shajali do lonca in se borili za skupno Življenje pod enim krovom, d n hi firadili in ojačili našo novo in tetino Lepšo in ju* vaško domovina. ho izvršil postavljene nalet'a, ker se zave- in ZVU. Morali smo biti vsak trenutek na da, da z izpolnitvijo teh nalog najlaže do- I nprefcu, saj so bilo vsak trentiiek v nevar-k^že doslednost in nesebičnost do vse na. i norti n; šp ustanove. rodne borbe za priključitev k demokratični J y ,-mj A se nahajamo v položaju, da je ! C|.tnj tc podn,ž„jce s0 pri gradnji telefon, i lir. Opravili so V glavnem delo na jioprav-j movanju so s<- nas spomnili. Za s'ti vku joče zemlfi, državi svobode in enakopravne Ji, ; potrebno povdariti. da se moramo boriti, > sj a1.,j »amiiri so nekateri,-ki bi želeli la v znesku 93.000 lir so namreč potrošili le čar pa so napravili 17 delovnih ur Pri tem Prva konferenca Enotnih sindikatov ! politiko, bolj popustljvo, manj ; 74.000 lir Ker so iz tega starega materiala1 - • - ------ delavcev in nameščencev za Islro in Beko 1 borbeno. Ali mi se dobro zavedamo, kaj že. ! izdelali ISO baterijskih tenov. so s lem pri. — — ■ Mj reakcija, kaj hočejo nasprotniki delavske-j lan’1 }-' ll‘ ga razreda in zato nočemo popustiti niti za j Za brezplačno uporabo so nabavili aparat Na kaj se za opirajo proračuni pedenj od pridobljenih položajev, marveč l za polnjenje akumulatorjev. Pri vsakem pol. obnovo'? i hočemo doseči vse tiste cilje, za katere smo i njeniu ,t je popreje potrošilo 60 lir. V ča- ; „ V„|I„„•hnriii in ki iiiv tudi bomo doseirii i »*. ko so imeli polnilni aaprat brezplačno i Pri licitacijah za obnovo stanovanjskih j * .. .... , .. ' ‘ " ' *■ i na razpolago, so napolnili 15 akumulatorjev J hiš se dogajajo stvari, ki za človeka z raz. 1 v -|uasKI * • ! ter s tem prihranili 900 lir. Nadalje so oči J vito prirodno sposobnostjo logičnega raz-j (odobravanje) I stili 80 batorijsk i mišljanja ne morejo biti niti opravičljive j s tvoščili sem hotel izraziti tovari- I prave. Povečala se je tudi kapaciteta tele-j niti stvarne. „ i šem vseh strok naše organizacije svoje naj. i ionske centrale v. Ajdovščini, Kozini. Vipa. I Tako, je na primer pn Imitaciji za 7 us j (jl . , ripo^iio. „aj vztrajajo pro- t )’,*■ Sv Luciji in Grgarju baš s tem udarni- I nbJ “A iZačunskr" svoLa'’ hr ? u v-em 'poizkusom neprijateljskil,' deloda- ! delom. '4 875000 a največja 12 000.000 za 20 hišv jalcev ter jim obenem želim, da bi v krar. j Izdelan je tudi nam kablovske mreže v Mačkovliah pa'9:800000 in 22.000.000 j kem dosegli resnično demokratično ureditev : Kopru. Na postonjski m tolminski posti »ta Ce bi "se proračuni oslanjali na dejanske ! in ljudsko oblast, v rokah delovnega 'i1"1- j Ta KNoVh °in na poštev PAjdovV cene materijala in ostalih stroškov, ne b, , stva, ne pa izžemalskega kapitalističnega j P _ 1^- bi|jK^,4n1- da,in'01,-sni unaratr mogle biti tako visoke, zlasti se. ce_ u- ; razreda so popravili okna v stanovanju, pokrili 350 km strehe. Popravili so 37 ključavnic, 52 novih ključev, 4 šteditne vodne kotličke, obnovilo 22 m dolgo porušeno nakladalno rampo. Prvi teden tekmovanja je bilo razloženih. 180 ton premoga, opremljenih 46 strojev, naloženih 176 ton premoga, obrnjenih 6« 1CUI1C M1, svc(iL 1 Si -n.:! SSOTS SSrt i ............... — komadov jajc, 261 kg testenin, 79 kg koruzne moke. 645 kg fižola, 3.769 kg krompirja. 282 kg moke in 10 kg masti. S to nabiralno akcij«) so vasi postojnskega okraja dokazale, da obstoja poleg italijansko slovenskega bratstva tudi krepka povezanost med kmetom in industrijskim delavcem, To bralstvo in povezanost, med de. lovnim ljudstvom sta tisti osnovi, na kateri gradi ljudska demokracija svojo srečnejšo bodočnost in v znamenju katerih bodo napredne -ite sveta zmagale nad temnimi, amini i silami. Tudi reakcionarno časopisje spoznava, da je s svojim šoviniz- Pri bencinu se je prihranilo 6%. Urejen Vsekakor pa je tak način dela znak ne- * ga vodstva v prvem letu življenja m dela solidnosti in da resno misliti. I na je bila linija Postojna.Dtvača. Ivršila se Enotnih sindikatov. [ je izmenjava slabih drogov na progi Ajdov-1 ščina-šempas n Podbrdo.Divača. Socialna zaščita SKUPINA PARTIZANSKIH SIROT IZ PASA A JE ODPOTOVALA V SLOVENIJO i Izven načrta so bile postavljene telefonske centrale v Divači, Senožečah, Čormt-čab. Podbrdu jn Podgradu. Iz vsega tega dela vidimo, da so delavci PTT izvršili lepo delo. kajti tudi normalna Odpravljenih vlakov je bilo 1260. skupno i monl pogrešilo ter skuša z neiskreno in bruto ton tovora 493.284. Promet se je od |azn0 pyfe20 bratstva spremeniti svoje pra. meseca januarja zboljšal z.a 20%, vo obličje. Demokratične množice Sloven- Vse te številko jasno kažejo, da se naši skega Primerja in Trsta so se od vsega za-želczničarji 'trudijo izboljšati promet in s četka zbrale okoli SIAU.ja, ki je bil lit ved-tem pospešiti izmenjavo dobrin, kar vse vo. j no bo edini in pravi tolmač ilahjansko-slo. dt k naglemu poboljšanju splošnega gospo. | venskega bratstva. Vsi iskreni poborniki in .....¥ 't-\ ci c i Krnjcnf'! c- t-zv« »i II :. 1.. — darskega stanja. pristaši bratstva so organizirani in pridno Tudi cestna podružnica v Postojni, se je j delajo rta tem polju. C L N je šele sedaj izkazala pri prvomajskem tekmovanju ter j prišel i/ talci jenih razlogov do prepričanja, zbarala za tiskovni »klad Primorske borbe j da je tako bratstvo potrebno. Jasno je za. 3.328 lir. 100% je odpravila zlorabe -ocial. Mo, da 10 njihovo stališče ne more biti iskrenega zavarovanja in napravila 213 prosto-1 no in daskriva v sebi zle namene, kakršne voljnih udarniških ur. Pri delu na polju je > pač lahko ima te šovinistična in zahrbtna izvršila 205 tir, a pri delu v kamnolomu na ! reakcija. Poročilo o prvomajskem tekmovanju za okraj Idrija-Cerkno poštna, telefonska in telegrafska služba je Zaključek prvomajskega tekmovanja itam . v4eh vaseh' vršila, kmetijska predavanj*, .velike važnosti Če je služba v lem oziru je pokazal, da je zavest prostovoljnega dela j Udeležba ]e bila povsod dobra. Vršila so se I dobro urejena in organizirana, se lahko pri-i za obnovo v vseh panogah današnje izgnati- ; udi zathuzna predavanja, za katera se je V Slovenijo jo- 3. t.m. odšel transport 46 j nam Sc boljše«, so navdušeno hiteli pri-i štedi mnogo časa in truda. j nje za novo, srečnejšo bodočnost, v FLR ljudstvo precej zanimalo, partizanskih sirot iz pasa A. 31 otrok je j povedeva« primorski otroci. , i -Jugoslaviji, pravilno razvita m izvajana. Ustanovili sta se dve splošni kmetijski bilo iz Goriškega, ostali pa iz Trstu, Mili t* Naša primorska deca zdravstveno zelo i Podružnica FS lesne stroke > Predvideno in preračunano število 2*860 j u*‘- Pl’Ya Cerkljansko, druga za in Nabrežine. Vsi so bolehni na pljučih. j dobro napreduje in se izborno razume z j 1 prostovoljnih delovnih ur se je dvignilo za | iau,a /a 'e zadruge vlada veliko zanj- Poleg sirot je potovalo tudi 20 tovarišic j ostalimi otroki, ki so iz Bosne, tako, cTa j V primerjavi z letom 1943. je podružnica j 2.782, tako, da se je skupno napravilo 28.642 |naT,.le ]]] približno polovica vseli posestni- j na vzgojiteljski tečaj v Ljubljano. Potovali | izvajajo praktično tudi najmlajši idejo ; povišala proizvodnjo za 70%. Za obralo-; U1. iu to na polju za splošno obdelavo zem- 'Ov je ze vpisanih v te zadruge Precej za- ! »o z avtobusom V Ljubljani so dočakali i bratstva v vsakdanjem življenju. j vanje so osposobili še eno krožno žago za: ]j(, m oimovo in čiščenje ruševin, za pre- mmanja je tudi za obnovitvene zadruge, naše otroke ljubljanski pionirčki z rožami, i Skrb vlade LRS za mladino je v največ,ji j izdelovanje lestvic V zadnjih dnevih je M, ■ limteriala in popravilo vaških kra- katere so bde organizirane v cmera vrhu, i Po kratkem, a radostnem odmoru v Ljub- možni meri razvita, o čemer se lahko pre- j radi^riMnl I Jev»ih cest. n°T'Z\ 1°^ SeU'*Viem’ Cwk' ! Ijani, kjer so otroci dobili malico, je avto-! priča vsakdo, ki obišče Mladinske domove 1 •. 7a‘n,jzJarje " Velik uspeh je bil dosežen pri delu no-j 0talezl1- . . . j bug nadaljeval svojo pot v Kamnik mi v Sloveniji K/redno skrbno .se je razvile?, * • va.iai*ih število ie dvignilo ; ^.jUmev^nje za zadružništvo je izbirno bazo. j mladinsko skrbstvo in zanimanje za pri-;. Izvedena je bila. nabiralna akcija za naše I v Kamniku je partizanske sirote iz pasa [ morske otroke v tako kratkem časti. |invalide. Nabrali »o vsoto o..o- n. A pričakovala vsa šolska mladina s cvetjem, zastopana je bila tudi vojska; vladalo je pravo praznično razpoloženje in navdušenje. V zbirni bazi, kjer je bilo pripravljeno za j ! sprejem in razpored, so novodošlece zelo ; ■ ljubeznivo »prejeli Po kratkem odmoru »o I otroke okopali in zdravniško pregledali ; j Takoj st) ukrenili vse potrebno, Otroke,; j bolne na pljučih, bodo poslali, dečke v Gozd j Mnrtuljk, deklice pa v okrevališče Preddvor. Ostale otroke pa bodo namestili prt ; NOO (Iz prošnje naj bo razvidno udeistvo- ' družinah v T.jubljaiii in.Mailhoni j vanje prosilca v NOV oziroma JA;, Prcš rii I ^‘"a ll!hii»trst\u za so«, a no ' i Ljubljani so svetovali vodstvu tega nun- spori a naj obišče primorsko, otroke se v j ostalih zavodih in domovih na Gorenjskem ! Vodstvo je obiskalo Mladinskem domu v RAZPIS Poverjenišvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek za notranjo upravo, bo sprejel v vrst.e Narodne zaščito gotovo število demobiliziranih borcev, podoficirjev in oficirjev iz Jugoslovanske Armade. Kdor žel; vstopiti v vrste Narodne za- j ščite, naj vloži prošnjo pri Krajevnemu j Povsod je vodstvo transporta naletelo na ; največie razumevanje. Tak. je 'odi vod- podružnica ES železničarjev sivo glavnega odbora RKS obljubilo večjo j količino blaga zn obleke in kopalne hlačke 1 Osebje železničarjev v Postojni je orga-za naše sirote v Portorožu in za. počitniške r nizirano 100%. Podružnica«! sej je bilo / in tzvršill so se trije masovni sestanki. i .... - , , , ™ i 3,000.000.—. Za stavkajoče v Irs-tu s« ,je zbralo lOOt K gpl0^nj obnovi bo mnogo doprinesla s rrSiZ ko.ižC apna pa so jo j ^ z ustanovitvijo raznih podružnic ;ua. dvtentla od 10 000 stotov: na 12.000 stotov. 0'djalnih m prodajnih zadrug v Idriji in I pri vsem ten. ,»o napravile razne organiza- i Skupno število nabavljalnih in pro- ; Hie in ustanove, skratka, delovno ljudstvo, l aajmh zadreg jo sledeče: dve centrali, ena kolonije hrano ter opremo. Tudi Ministrstvo za socialno skrbstvo prispevalo k ali preračunano ^'^‘^nSi^hiih^^Na to"načto je i v Idriji, druga v Cerknem in 12 podružnic. ‘ nai: obnovi 12.000 stotov' apna ' kultumo-prosvetnem polju se je iz-v deharno vrednost lir - delani načrt izvedel. O tem nam priča deio i samo. S prvim marcem je bilo 29 presvet-i nih drušetv z 2.262 člani, danes pa deluje Slovenije je obljubilo, da bodo takoj, javili, ’ kg moke, 30 kg kruha in 4.000 lir. j pj-vo^Mcim tekmovanjem’zgrajena ope- 34 društev z 2.553 dam. Knjižnic je kakor hitro bodo imeli kaj prosti! mest v j elani podružnice so izvedli udarniško ne. j karna v’Sp. Idriji. Ravno tako deluje ™di! M;° 1P0 da' okrevališčih za sprejem nadaljmh 20 bolnih ; deIjo. katere se je udeležilo 85 članov, skup. j opekarna v Cerkljanskem vrhu. j U£* R'1 J« w 7' gail\l . primoi »kih otrok. . no z 310 udarniškimi arami v znesla, 10.200 A ’ f „ nov.l Iniyai.ka • delavnica, Od prvega marca do danes je bdo 39 kul- t Pnpravlja >o nova inuaiska aeiavmca, . tuniili p,.iredltcV( inekatere so odlično n«ne» ' ' premestitev stare pa m ustavila dete 30., ^ Vseh prireditev se je delovno ljudstvo i mizarjev, ket; delajo vst v začasnihjlelav- | udeiežUo v lepem številu tr s tem doka- Stavkovno gibanje (•desetino celotne prafevoduje \ ZDA i Na Finskem se je stavka poljedelcev raz- ' Družba General Motors bo v 10 dneh ,.v , , ustavila vse svoje tovame, ki zaposlujejo ^Ktairiu0 ir^ Mladinsko I 21’>.°0f> delavcev je izjavil Predsednik' li-ii /li., i -• t n ■« k » i ’ /-i! vi i-•-» 11 i r» to VižVC I eri m« dečl 1. biti, mora fizično in duševno zdrav, 2. starost od 18. do 30. leta. 3. biti mora pismen, 4. višina najmanj 170 cm. Prošnje se bodo sprejemale do 15. junija 1046. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! naj priloži zdravniško spričevalo in «lru- j žinski list Krajevni NOO bo prošnjo po- j slal v polnitev Okrajnemu NOO, odseku za j notranjo, upravo, ki jo bo odposlal v na- j daljno rešitev'Poveljstvu NZ pri PNOO. j .Miii.mnsK.eui uumu \ n«.upu ' ..'N ; družbe. Ustavitev obratovanja je posledica Pogoji za sprejem v službo NZ so sle- okrevališče v Preddvpre ^ so Pt tmoreki v pi.emogovnikih_ otroci bolehni na pljučih, Končno, je bi- . Zarad. 110manjkanja premoga sc je skr skalo ^ vodstvo naiispoi Li tudi oktevalrote j ŽUa proizvot,Hja el8ktrike 2a 50%. Zato se za dečke Gozdu ui J ^_ j }>o gospodarsko življenje v Združenih drža- i Vsa okrevališča >so jako vzorna in dobro J vak skiviio za polovico. Uporaba elektrike ' oskrbovana. Njih lega in klimatske prilike t je omejena na 24 ur tedensko, so izvanredne in v polni meri odgovarjajo j jjg potniških vlakov, med njimi več brzo. svojemu namenu. Vodstvo teh oki^ališč J vlakov New —Chicago so 10. t. m. uki-in pevsonal sta pri otrokih. jako pnljub- ■ njj| v ZDA'zaradi stavke premogaijjev. Ijena, zato nas ne sme čuditi, da otroci ne j Jeklarne so sprejele Levrisov predlog m . ... , . čutijo domotožja in želijo se nadalje uži; j rudarji so pristali na to, da bodo delali dva |uredništvu, a denar tudi pošljite na Pri- 1 nverjemstvu I NOO za »lov Primorje | vati prirodne krasote teh .okrevališč, »»M j tedna. Kovinarska podjetja posedujejo mno-j morsko, delavsko enotnost Trst via Inbri- Odclelek za- notranjo upravo, nas imajo tako radi kot doma, godi pa se i ge rudnike premoga., ki proizvajajo eno . a ni 5. nicah. Pozabiti tudi ne smemo našiti ko- r; r-----------T7' • 1 varav ki delajo dnevno prostovoljno od 1 šfrfte tud. na poijedelce k. mso včlanjen. ^ ^ ^ popravljajo kmečko orodje v sindikatih. Zaradi težkega, stapja je mf- fuo 11 . . ... . . »istrski predsednik poda! poziv po radiu, j Pridno se popravljajo tudi krajevne v katerem je opozoril da je vlada predla-1 ške ceste, s .sodelovanjem mladine us gala kompromisno rešitev, ki bi mogla po njenem mnenju zadovoljiti poljedelce. Posnemajte F Za tržaške brezposelne delavce je tov. Jože Zabric iz Sežane daroval 200 lir Vsako pomoč za naše demokratične borce, ki jih preganja domača in tuja reakcija, bodisi v blagu ali denarju javljajte našemu va-sin- dikatov cestnih delavcev izven delovnih ur in sicer v dolžini od 15 km. 5 prvomajski mtekmovanjem se jc izvedel' celotni načrt obdelovanja zemlje. K dobri setvi je precej pripomogla nabava raznih žitaric, ki jih je preskrbel kmetijski urad. Težkoče so bile z gnojenjem. Gnoj iz vojaških hlevov 'se je v Idriji razprodal za gnoji,tev vrtov v Idriji in deloma v okolici. Razvozilo se je nad 200 m8 gnoja in v mnogih slučajih so zorali ledino ter sejali brez kakršnegakoli gnojila. Za podvig načrtnega kmetijstva so se po zalo svoje zanimanje za kulturo. V začetku marca je bilo 9 pevskih zborov, danes jih deluje že 14 s približno 350 člani. Vsi člani se pridno udeležujejo pevskih vaj. Ekspeditivnost administracije na KNOO, kakor tudi na INOO se je izboljšala za 20% tako. da znaša ista sedaj 85 do 95%. Načrtno postavljeni cilji za zbiranje prostovoljnih prispevkov so bili doseženi. Zbiralo se je prispevke za Delavski dom in čitalnico ter Mladinski dijaški dom. V glavpem je celotni načrt prvomajskega tekmovanja prekoračen za 10 do 20%. s čemer je delovno ljudstvo dostojno prispevalo k skupnim naporom za izboljšanje življenjskih prilik. Odgovorni urednik: Albin Zabric.