12. itevllka. V Uuallaol, v torek. 15. Janama 1901. XL leto.
Izhaja vsak da« mrečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Linbl;ano s pošiljanjem na dom za vse let* 24 K, zi pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj,* plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tate d Jiele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.;- Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in npravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
JVfesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telefon it 89.
Borbu jn kočevski mandat.
Tsled izdajstva kranjskih klerikalcev se je zgodilo, da se je za kočevski okraj ustanovil poseben mandat in bo 14.000 Kočevcev imelo svojega posebnega poslanca.
Za ta mandat se je vnel že sedaj ljut boj. Kandidatov je vse polno. Duhovniki postavijo svojega kandidata najbrž v osebi kočevskega d e-k a n a, vodstvo nemške stranke na Kranjskem se poteguje za grofa Barba, nemška ljudska stranka priporoča nekega profesorja T s c h in-k e 1 a, Kočevci sami žele profesorja Obergfalla, vlada pa dela na to, da bi bil izvoljen poljedelski minister grof A uersperg, čigar kandidaturo bo najbrže podpiral graščak in titu-larni vojvoda kočevski, knez Auersperg.
Kandidatov je torej dovolj, a oglasil se je še eden, in sicer vad-niški profesor in okrajni šolski nadzornik P e e r z.
Ta Peerz obrača že dlje Časa pozornost nase, ne s svojimi ljubezenskimi afericami, ki nas nič ne brigajo, nego s svojim političnim in nacijo-nalnim rogoviljenjem kot šolski nadzornik.
Odkrito povemo: dejstvo, daje deželni Šolski svet novic predlagal Peerza za okrajnega šolskega nadzornika, nas je močno presenetilo, kajti Peerz je dokazal, da je popolnoma nesposoben zato mesto in da bi ga deželni šolski svet n*> bil smel več predlagati za to mesto, če bi bil uvaževal samo šolske in javne koristi.
Kdor Peerza pozna, ta ve, da je mož v svoji uradni lastnosti nasilen in nad vse brutalen agitator. Kot šolski nadzornik je vsako reč presojal samo z nacijonal-n e g a stališča in v svoji brezmejni predrznosti, kateri je ravna samo njegova prav tako brezmejna nadutost, se ne ozira ne na z a k o n in na veljavne predpise in se nikdar ne meni za to, do katere meje sme iti.
LISTEK.
Literat in kraljfčnn.
I.
Odprl je okno nastežaj in se naslonil na zid. Iz njegove podstrešne kamre je bil razgled po žoltih in preperelih mestnih strehah, tam daleč je kipela v zrak velikanska kupola stolne cerkve in še dalje so se ostro risali iz zraka vitki stolpiči kraljevega dvorca, ki jih je oblivalo večerno solnce. Zlati pas je segal do njegovega okna. in Pogodin je iztegnil roko, odprl dlan, da jo je obsijala žareča luč, in pri tem je mislil, kako bi bilo lepo, da se mu pozlati roka, in ostane prgišče polno raztopljenega zlata. Sklenil je pest in jo razprostrl; bleščeče pege so skakale po roki, se razblinjale in ugaso-vale.
„Zakaj bi se mi ne napolnila dlan z zlatom, zakaj ne postane svetloba trdo zlato? Da sem alkimist, Čarodej nik in bi znal pretvarjati solnČno luč v drago  kovino, potem
Peerz je svojo službo kot okrajni Šolski nadzornik na brezobrazen način izkoriščal za agitacijske namene, zdaj pa jo kot kandidat za držav-nozborski mandat izkorišča v svoje osebne namene.
Pred kratkim je izšel oklic z naslovom „G ottscheer, wer soli unser Abgeordneter wer-d e n ?u Podpisana je na tem oklicu „D ie Gottscheer Lehrer-s c h a f tu. Ta oklic priporoča izvolitev prof. Peerza. Kaj takega, kakor je ta oklic, že dolgo nismo čitali, takega brezmejnega hvalisanja in povzdigovanja. Sreča in rešitev Kočevja — je po tem oklicu Peerz, ki je že „unendlich viel" storil za kočevsko „deželo", tako da je le malo občin, ki bi mu ne bile dolžne hvaležnosti. Čudovite reči pripoveduje oklic o prof. Peerza govorniških zmožnostih. Ce je mož z enim samim govorom pridobil 30.000 K, bo kot državni poslanec s svojimi retorskimi uspehi še mrtve obujal v življenje. Celo na cesarja se sklicuje ta volilni oklic v dokaz, kak tič je Peerz.
„Miinner das Gottscheerlandes, stosst nicht des Gliick von Euch", roti volilni oklic in. proglašajoč Peerza kot rešitelja, ki ga ne more nihče nadomestiti, kliče: Gottscheer, lasst Euch nicht betoren, lasst Euch nicht von auswiirts einen Abgeordneten einreden, horeht auf die Stimmen Eurer heimisehen Lehrer. Das Gliick g 1 a n z t Euch nur einmal; fasst Ihr es nicht, so seid Ihr verloren fur alle Zeiten".
To je hud tobak. Ko bi bila „die Gottscheer Lehrerschafta res izdala tak oklic, bi se ji po vsi pravici očitalo nizkotno klečeplastvo in nemožato licemerstvo. Toda kočevsko učiteljstvo je na tem oklicu nedolžno. Ta slavospev na Peerza je spisal Peerz sam, ga sam dal tiskati, je sam plačal tiskovne stroške in je ta o k 1 i f; sam razposlal.
To je pač od sile, zakaj v tem pritisku na učiteljstvo tiči očitna zloraba uradne oblasti in tu se neha šala. Sicer ne dvomimo,
bi hotel biti kralj in moja ljubica bi bila kraljica!"
Pogidin je podprl čelo z odprto roko, da so med prsti prosevali in padali na obraz rdeči plamenčki.
„ Vsak dan bi nalomil polno pest solnčnih žarkov, goreče zlato bi pretopil v cekine . . . Stanoval bi v palači, najkrasnejši v Deveti deželi, in Klari bi spletel kot svetnici glorijolo okoli glave ..."
Globoko pod seboj na umazanem dvorišču je zagledal starikavo žensko v rjavem, luknjastem krilu. Sedela je na leseni, razsekani kladi, imela je starinska, velika očala na nosu in s prsti je brskala po srajčniku, ki ga je prej skrbno odpela in pogledala za drobno, krvoločno živalco.
„To je Vrabčevka", je pomislil Pogodin in z neko spoštljivostjo se je spomnil njenega imena.
„In kraljična ti bo postiljala posteljo . . ."
To mu je bilo prorokovano od stare Vrabčevke pred tremi dnevi, ko je v ponošeni, in na komolcih strgani suknjici naglo šel čez dvorišče proti temnemu hodniku.
da bo Peerz pri volitvi v državni in deželni zbor — tudi za deželni zbor namerava kandidirati — žalostno propadel, ali način, na kateri se je upal zdaj nastopiti kot kandidat, je tak, da se moramo vprašati, kako more deželni šolski svet takega moža predlagati za okrajnega šolskega nadzornika in s Čim je v stanu opravičiti ta svoj predlog?
Kdo le po pokojninskem zakonu za priv. uradnike podvržen zavarovanju?
Izmed 95 točk, ki jih obsega pravkar sankcionirani zakon za privatne uradnike, je med parlamentarno razpravo tozadevnih zakonskih načrtov doživel največ sprememb prvi paragraf, ki bi naj dal pojasnilo, kdo se je po zakonu dolžan zavarovati.
Pojem „privatni uradnik", ki je mimogrede omenjeno docela neznan avstrijskim zakonom, je dejansko tako raztegljiv, da ga je celo težko opisati, kar potrjuje predležeči zakon sam, ki se mu je pa vkljub naštevanju onih skupin uslužbencev v raznih obrtih, ki ne spadajo pod ta zakon, opis le slabo posrečil, da smo glede raznih poklicev še vedno na nejasnem, ali so po zakonu podvrženi zavarovanju ali ne.
Zakon se tega sam zaveda in prepušča odločitev, kdo je podvržen zavarovanju, v prvi instanci politični oblasti.
Pojasnilo o tem, na katere poklice namerava vlada raztegniti volilno dolžnost, dajejo od ministrstva notranjih del leta 1898. obelodanjeni podatki o enketi, ki jo je leta 1896. dala izvesti vlada o stanovskih razmerah privatnih uslužbencev, kateri podatki bodo najbrže, dasi niso po sedanji stilizaciji prve točke pravkar sprejetega zakona popolni, služili v ravnanje pristojnim oblastim, ki imajo odločiti, ako je kdo podvržen zavarovanju ali ne.
Tu hočemo navesti vse one skupine privatnih uradnikov, navedene v
„Pojdite malo k meni," ga je poklicala stara baba tisti večer.
Pogodin se je plaho ozrl za sta-ruho, ki je, zavita v veliko Črno ogrinjaČo, potegnjeno nizko na čelo, stala pred ozkimi, črvivimi vratmi. „Pojdite malo k meni!u se je oglasila Še enkrat, ko je Pogodin obstal neodločno, „vam bom povedala srečo! Da, mladi gospod, jaz znam prorokovati, in le zapomnite si moje besede!"
Stopil je za njo v temačno sobo, ki je bila zaeno tudi kuhinja, in ni imela nič oken, le zgornja polovica vrat je bila zadelana s stekleno šipo, da je skozi njo prihajal bledi, sivi dan v skromni prostor. Vse pohištvo je bilo zatemnelo in razjedeno od starosti. Pokazala mu je stol, da je sedel nanj; sama mu je sedla nasproti in vzela njegovo desnico.
Gledala je dolgo v razkrižano dlan in s palcem je zatisnila ustni. Potem je začela s zamolklim, skrivnostnim glasom:
„Prorokuje se vam, da boste še dosegli veliko srečo in slavo, o ka-
pravkar imenovani uradni publikaciji, ki so na vsak način podvrženi zavarovanju.  Zavarovanju so podvrženi:
1. Višji tehnični uradniki (z višjo tehnično izobrazbo) kakor: tehnični ravnatelji, tehnični obratni vodje in pristavi, inženirji, kemiki, stavbni asistenti, stavbni tehniki in stavbni risarji z višjo izobrazbo itd.
2. Nižji tehnični uradniki (z manjšo strokovno izobrazbo) kakor : delovodje, strojevodje, mojstri v predilnicah, nadmlinarji, mehaniki, faktorji, redakterji v tiskarnah, fotografi, gledališki mojstri, gledališki in-spicienti, stavbni risarji brez višje strokovne izobrazbe in polirji.
3. Tišj i kme ti j ski uradniki kakor: gospodarski ravnatelji in oskrbniki, kmetijski adjunkti itd. s primerno strokovno izobrazbo.
4. Nižji kmetijski uradniki — seveda pod pogojem, da jih je smatrati vsled njihovega službenega delovanja za uradnike.
5. Višji gozdarski uradniki kakor: gozdarski oskrbniki, nadgo-zdarji in gozdarji.
6. Nižji gozdarski uradniki kakor: nadlogarji, logarji, gozdni Čuvaji itd.
7. Višji administrativni in komercialni uradniki kakor: administrativni in komercialni ravnatelji, prokuristi, sekretarji, koncipisti, uradni načelniki, poslovodje in drugi administrativni in komercialni uradniki z višjo izobrazbo.
8. Nižji administrativniin komercialni uradniki: korespon-denti, komptoaristi. ekspedienti, pisarniški in manipulacij ski uradniki, skladiščniki, solicitatorji, kontrolorji in diurnisti.
9. Knjigovodje in blagajniki kakor: knjigovodje, knjigovodski uradniki, saldokontisti, fakturisti, blagajniČarji in blagajniški uradniki.
10. Potniki. Tu sem spadajo tudi agenti zavarovalnih družb.
11. Učiteljsko osobje kakor: profesorji, učitelji in vzgojitelji — tako moškega kakor ženskega spola.
12. Konoipienti pri odvetnikih in notarjih.
teri se vam še sanja ne; visok gospod boste, in vse se vam bo odkrivalo . . . Vaše življenje ne bo dolgo, a dosegli boste ve'iko, in izpolnilo se bo na vas nekaj tako neizrečeno krasnega, kar je podeljeno samo malokaterim, ki so izbrani od usode. Vi boste storili še velike reči, kar vas bo zelo povzdignilo in zrastli boste nad vsemi drugimi ..."
Pogodina je obhajalo tesno čuvstvo, in trepetala mu je roka.
„Tu pa se vam prorokuje", je nadaljevala baba in vzela njegovo levico, „da se bo zgodilo kmalu nekaj strašnega. Ta rdeča pega pomeni, da bo hudo na svetu, jok in žalost, pa vam prineso to srečo. Zakaj ?" pokazala je ravno črto, ki se je vlekla čez vso dlan, „poglejte, tale črta kaže, da vam bo vstala visoka prijateljica, ki bo sama kraljična. In kraljična vam bo postiljala posteljo ..."
Pogodin se je sramoval pred babo in se vedno bolj umikal v kot, da ne bi videla njegovih strganih komolcev. Noge pa je tiščal pod stol, da ni videla njegovih slabih čevljev,
18. Pisatelji in časnikarji.
14. Zdravniki, živinozdrav-niki in lekarnarji.
15. Artisti igralci, glasbeniki, organisti itd.).
Te kategorije so po prvotnem od vlade nameravanem besedilu zakona, ki bi naj v prvi vrsti veljal samo za uradnike v pravem zmislu, torej tudi po sedanji stilizaciji prvega paragrafa brezpogojno podvržene zavarovan j u.
Glede trgovskih nastavljencev, ki so direktno zaposleni pri prodaji blaga m niso navedeni v gori imenovanih kategorijah 7, 8 in 9, se mnenja križajo, da-li so podvrženi zavarovanju ali ne. Vendar pa bodo, kakor smo izvedeli s kompetentne strani, faktorji, ki imajo v tem odločevati, prvo točko pokojninskega zakona tolmačili v ugodnem zmislu, kar bo ustrezalo tudi željam pretežne večine trgovskih nastavljencev samih. S. Sk
Državni zbor.
Dunaj, 14. januarja. Nujne predloge sta vložila posl. Roszko w-ski zaradi spremembe zakona o avtorskem pravu in posl. Weis-kirehner za odpravo naredbe o zvišanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, a izda se naj tozadevni zakon. — Potem se je začelo razpravljati o nujnem predlogu poslanca Giaovskega o občinskih posredovalnicah, s čimer bi se sodišča razbremenila ter bi se kmet-skemu prebivalstvu prihranilo mnogo potov k sodiščem. — Posl. Ofner je rekel, da nima smisla ustanavljati zakona, ki je brez pomena, ker ima vsak deželni zbor pravico izjaviti, da zakon ne velja za njegovo deželo. In ravno najvažnejše dežele bi se ne hotele sprijazniti s tem zakonom. Proti sta govorila posebno ostro poslanca Vogler in Seitz Prvi sc je izrekel proti zakonu že zato, ker se hoče na ta način prepustiti deželnim zborom organizacija na velikem delu pravosodstva. Seitz je pa imenoval občinske posredovalnice naravnost neumno in slabo stvar. V deželah, kjer ni prebivalstvo politično in nada ni videla palca na nogi, ki je gledal iz njegovega levega Čevlja.
„Da, sama kraljična bo pri tebi ..."
Od tedaj je mislil Pogodin često na VrabČevko in na kraljično. Gledal je babo na dvorišču, ki je iskala bolhe po srajčniku, in prav do njega se je slišala njena govorica:
„Viž ga, vrabca, pa me kolje kot zlodej!" Kregala se je sama s seboj in sedela na kladi.
„Vreme se bo spremenilo, vse le gor sili, ta golazen prebita!"
Potem je Pogodin zaslišal, kako je baba nad nekim kričala: „Lepa gospodična, pridite k meni, vam povem srečo, vam vse natanko razložim, koliko ljubČkov boste še imeli!"
Nato je slišal babo, ki je godrnjala zase: „Glej, ga, vrabca, ta se pa boji k meni; no, to je ptička, ta se bo ujela! Ha, ha!"
Spoznal je po tem, da je gotovo Klara šla čez dvorišče; stopil je od okna in odprl vrata, da je posijala svetloba na temni, ozki hodnik pod streho. Prestopil je prag in se vstopil zunaj nad stopnicami, ker je zasliaa
rodno enotno, ne more zato delovati, ker vendar ni misliti, da si bo Nemec iskal pravice pri češki občinski posredovalnici ali narobe. — Poslanec dr. Nitsche je prosil, naj se črtajo iz Siompetence občinskih posredovalnic prepiri o mejah. Predlog je bil odklonjen. Posl dr. Sob o tka je trdil, da se s tem zakonom posega v kompetenco deželnih zborov. Zavarovati pa se je treba tudi proti temu, da vsled tega zakona dobi justično ministrstvo pravico, se vmešavati v kompetenco občinskih uradov. Pri glasovanju je bit zakonski načrt v drugem in tretjem branju sprejet, nakar se je razprava prekinila.
Posl. dr. Gessmann je nujno predlagal zakonito ureditev plač poštarjem. — Posl. dr. Pommer je predlagal, naj se spremeni zakonski načrt o regulaciji uradniških plač tako, da bo po-maknitev v višji plačilni razred v 3. do 6. činovnem razredu po petih letih, od 0. do 9. razreda po štirih letih, in od 9. do 11. razreda po treh letih.
Jutri bo zopet seja.
Regulacija profesorskih plač.
Dan a j, 14. januarja. Naučni minister dr. Marchet je bil danes oelo uro v posebni avdijenci pri cesarju. Predložil je cesarju v pred-sankcijo zakonski načrt o regulaciji plačvisokošoskiminsr ed-nješolskim profesorjem in učiteljem na učiteljiščih. Zakon se predloži jutri parlamentu. V tem namenu je bilo danes mnogo deputacij pri naučnem in finančnem ministru. Deputacija državne zveze avstrijskih srednješolskih profesorjev je zahtevala za srednješolske profesorje enakopravnost z državnimi uradniki. Izprašani suplentje naj|se naj pozneje v enem letu nastavijo definitivno s sprejemki 10. činovnega razreda ter se jim naj vsa leta sup-lenture štejejo za dosego petletnic. Plače srednješolskih profesorjev in ravnateljev naj bodo enake plačam profesorjev in ravnateljev na obrtnih šolah, oziroma enake plačam drugih državnih uradnikov v istem Činovnem razredu. Najpozneje po '20 službenih letih mora priti vsak ravnatelj in profesor v 6. činovni razred. Zagotovi se naj šesta petletnica v znesku 600 K. Telovadni učitelji naj se pomaknejo v 9. in 8. činovni razred, ako imajo maturo. Profesorji v 30. službenem letu naj dobe pravico do popolne pokojnine. — Naučni in finančni minister sta obljubila deputaciji, da se bodo upoštevale navedene želje, kolikor bo sploh mogoče.
Bodoče državnozborske volitve.
Praga, 14. januarja. V Ustju ne kandidira več posl. Eisenkolb; na njegovo mesto bodo kandidirale vse nemške stranke ravnatelja mestnih uradov Fisckerja.
Gradec, 14. januarja. V kmetskih občinah Lipnica-Vildon bo kandidiral graščak grof dr A ver nas.
L v o v, 14. januarja. V vseh sed-
mih mestnih okrajih postavijo socialni demokratje kandidate. V treh upajo na zmago. Maloruski socialisti postavijo pet kandidatov.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 14. januarja. Zbornica razpravlja o proračunu naučnoga ministrstva. Posl. M a r k o s (duhovnik) se je pritoževal, zakaj cesar o veliki noči umiva noge starcem le na Dunaju in ne tudi v Budimpešti. Tudi ta stvar se mora urediti v razmerju s kvoto. — Posl. baron Banffv je zahteval, naj se učiteljem in profesorjem omejijo postranski opravki. Zahteval je nadalje, naj se tretje vseučilišče ustanovi v ^zegedinu.
Sprememba ustave na Ogrskem.
Budimpešta, 14. januarja. Minister notranjih zadev grof An-d ras* v predloži kmalu parlamentu zakonski uačrt o delni spremembi ustave. Kompetenoa upravnega sodišča se razširi. Za kompetenčne konflikte se ustanovi najvišje sodišče po zgledu avstrijskega državnega sodišča. Velikim županom se odvzamejo izredna pooblastila, kraljevi komisarji pa se sploh odpravijo. Komi-tatne blagajne se zopet ločijo od državnih blagajn.
Srbi in Bolgari.
S o f i j a, 14. januarja. Pri žalo-stinki za padlim bolgarskim vstašem Gruevom, je rekel neki govornik, da je Gruev prvi spoznal sovražno in brezvestno propagando srbskih čet proti bolgarskemu elementu v Maoe-doniji ter je vsled tega pridigo val boj Srbom. Govornik je opozarjal na pisavo nekega srbskega časopisa, da Srbi morajo obžalovati, ker je Grueva umorila turška in ne srbska roka. Izjavil je, da so Srbi smrtni sovražniki Bolgarov, ki ne morejo nikoli skleniti ž njimi prijateljstva.
Demokratično glasilo „Praporec", ki jo obenem glasilo macedonskih krogov, poziva vlado, naj napove Srbom javno sovraštvo; bolje je, da se preliva kri med regularnimi četami, kakor pa med srbskimi četami in bolgarskim prebivalstvom v Macedoniji.
Prepir za perzijski prestol.
London, 14. januarja. Tretji sin pokojnega šaha, Salar ed Dau-leh. je zbral okoli sebe na j"gu države precej močno četo, ki ga je proglasila za prestolonaslednika. Neizogibno je skoraj, da bo tekla kri za prestol med bratoma.
Cerkev In državo.
(Nekaj iz zgodovine in sedanjosti.) (Konec.)
Vsi zakoni in posvetne postave so jemale ozir na oerkvena naziranja in to v taki meri, da se še danes posebno v Avstriji pozna vpliv cerkve na obstoječe zakonodajstvo. Moderna država pa ne more pripustiti vpliva cerkve na svoje zakonodajstvo že radi tega ne, ker pravzaprav ne ve,
na katero cerkev se naj pri svojem zakonodajstvu ozira. — Dočim je v prejšnjih časih bila priznana od državo in posameznikov edino le ena zveličavna cerkev, je dandanes prodrl princip, da so vsi državljani brez razlike vere enakopravni. — V Avstriji je ta razvoj razmerja med cerkvijo in državo bil sličen, kakor v drugih državah. V Avstriji se je vršil razvoj paralelno, kakor v drugih državah nemških. Šele v 19. stoletju je Avstrija samostojno od drugih držav uredila svoje razmerje napram cerkvi.
Ferdinand I. se je umešaval v notranje verske zadeve, kakor sprejemanje zakramentov, spoved, obhajilo, poste itd. Leta 1641. je bila z državnega stališča upeljana vera o brezmadežnem spočetju, „dokler papeži drugače ne sklenejo-Leta 1650 so morali vseuČiliški profesorji priseči na brezmadežnost. To je bilo razveljavljeno šele 1. 1782.
Katoliška cerkev je bila v Avstriji edino priznana, ker so vladarji tako določili ; druge vere niso bile priznane, židje so se le trpeli. Šele leta 1789. je izdal Jožef II tolerančni patent, po katerem so bile vere protestantov (avgsburškega in helvetskega vero-izpovedanja), katolikov in neuniranih Grkov priznane za vere; javno bogoslužje pa je še vedno imela samo katoliška cerkev. Imela je pa ta tudi gotove predpravice. Edino ona je smela zidati javne hiše božje, matrike so smeli voditi oncijalno le kat. župniki, nekatoliki so se morali na praznike katolikov zdrževati dela, plačevati što 1 um o in bero kat. župnikom, tudi Če so imeli svoje pastorje.
Šele leta 1849. je smela vsaka priznana cerkev opravljati javno bogoslužje. Da se da cerkvi prostost, je bilo polagoma odpravljeno ume-šavanje v notranje cerkvene zadeve.
Leta 1855. je bil med cesarjem Franc Jožefom in papežem Pijem IX. sklenjen konkordat, ki obsega 36 Členov in s katerim je bila v Avstriji zagotovljena katoliški cerkvi cerkvena avtonomija z vsemi predpravicami. Ničesar ne sme obstajati, kar bi katoliški cerkvi bilo nevarno. Na ljudskih šolah so se smeli nastavljati le katoliški profesorji, vsi učitelji na ljudskih šolah so bili pod cerkvenim nadzorstvom. Knjige so bile vse od škofov cenzurirane. O zakonih je smela soditi le cerkev. Glede aretacije duhovnika so bile posebne določbe, kako fino se mora s takim aretovancem ravnati. Ako kaj še ni urejenega, se mora tako urediti, kakor zahteva cerkvena postava. Vse postave, ki so v nasprotju s konkordatom ali cerkvenim pravom, so razveljavljene.
Ta konkordat je bil največja sramota za državo, ki se je podala tako važnih panog v korist cerkvi. Tako je izpustila iz svojih rok določilo o Šolstvu, priznala katoliški cerkvi razne predpravice ter ji prepustila celo razsojo o zakonih, s čimer je bil derogiran občni državljanski zakonik. —
Kmalu za tem pa so nastopili zopet liberalnejši nazori.
Konkordat je bil polagoma dvignjen in sicer deloma že leta 1865, s katerim se je zopet uveljavil občni državljanski zakonik glede jurisdikcije o zakonih: znanost jo prosta, vsaka vera, ki jo država prizna, je dopustna, nobena cerkev nima predpravic Leta 1868. in 1869. seje izdal šolski zakon in končno so se z letom 1874 uredile zunanje razmere katoliške cerkve ; z letom 1874. je bil ta konkordat popolnoma odpravljen. — Istočasno se je izdal tudi zakon o ravnopravnosti verskih družb ter o ustanovitvi verskih družb. Kar se tiče teh verskih družb določa zakon,
da se take lahko osnujejo kadar in kjer se hočejo, le prijaviti se morajo državi, ki jih priznava, ako ne vsebujejo nauki te versko družbe kakih posebnih kaznivih navodil.
Papež je preklel te zakone, kakor je preklel preje tudi Šolski zakon. S Časom pa se je sprijaznil s temi postavami. Lansko leto pa smo celo čuli, da so škofje na Dunaju hvalili dosedanjo šolsko postavo, kar dovolj dokazuje, kako da se je papež s svojim prokletstvom prenaglil. Od tega časa naprej se država v notranje cerkvene razmere ne vmešava.
O svojih notrsnjih razmerah ima danes določati samo država, česar pa cerkev — vsoj katoliška —■ neče priznati. Država se ne vmešava v dog-matične in kulturne zadeve, dokler te ne nasprotujejo javnim, oziroma državnim zakonom. Prej je bilo ravno narobe. Ustanovitev novih škofij in župniŠč je danes mogoča samo z državnim dovoljenjem. Duhovnik mora biti avstrijski državljan, cerkveno premoženje pa nadzira država.
Postava o interkonfesijonalnih razmerah določa med drugim tudi glede vere otrok. Vprašanje je, kako se naj orezverski otroci v šoli poučujejo z ozir um na to, da pravi zakon, da mora biti vzgoja versko-nravna. Verske družbe se lahko poljubno ustanavljajo. Prestopek iz ene vere v drugo je brez vsakih ovir, treba ga je le politični oblasti prijaviti.
Vsaka cerkev in verska družba mora skrbeti za svoje pokritje, le glede katoliške cerkve obstoja religijski fond, katerega nadzira država. K verskim vajam se nihče ne more siliti. S tem je končno urejeno vsaj za Avstrijo razmerje med cerkvijo in državo.
Navzlic   vsej svobodomiselnosti pa je vpliv posebno katoliške cerkve na državo še vedno velik, vzemimo le celibat,   nerazdružljivost zakona, praznike itd.
Ker se o takozvanem kulturnem boju na Francoskem zadnji čas toliko piše in govori, zato bodi o tem par besedi.
Francoska država je bila od nekdaj neka pokroviteljica katoliške cerkve, vsled tega je čisto naravno, da jejbila vez med cerkvijo in državo j ako ozko spojena in da je vsaka ločitev te vezi več ali manj bolela. Ako pa država popolnoma odklanja vsako ingerenco o upravljanju cerkvenih zadev, nadziranju cerkvenega premoženja itd., pade cerkev na isti nivo, kakor je kaka privatna družba. Svobodomiselna država, v kateri so vsi državljani enakopravni, tudi ne more protežirati ene cerkve proti drugi,  ene  družbe proti drugi.
Republika je sklenila zakon, da se naj osnujejo kultualne družbe — ki v bistvu niso drugega, kakor dosedanje cerkvene občine s Škofi in župniki, katerim se izroči cerkveno premoženje in sploh cerkvena poslopja. Papež te postave ne prizna. Republika je dalje napravila cerkvi zlat most z upeijavo določbe, da se naj cerkveni shodi božje službe enkrat za vselej veljavno objavijo oblasti, kakor se morajo sicer zborovanja vedno posebej prijavljati. Tudi tega noče cerkev pripoznati. Laž je. da se na Francoskem starček kardinal preganja. Preganja se le v toliko, v kolikor se neče pokoriti zakonu in ker neče pripustiti snovanja društev, kakor zahteva država, katerim bi se prepustilo premoženje.
Hrupno ploskanje je izzvalo to predavauie, ki je bilo jako umestno zlasti glede razmer na Francoskem, o katerih trosijo klerikalni listi laži
in govore o francoskih klerikalcih kot mučenikib, dasi se jim ne godi prav nobena krivica Predavanje je bilo splošno in predavatelj v podrobne natančnosti ni spuščal.
Predavanje je bilo dobro obiskano. Obilno je bilo zastopano naše ženstvo. moški so bili pa prav iz vsek slojev. Naj bi temu predavanja sledilo kmalu drugo, enakovredno tega.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. januarja
— Volilna gibanje na Kranjskem. Kakor poroča n Gorenjec", bodo v kranjsko-loškem volilnem okraju klerikalci kandidirali deželmega posl. Franca Demšarja s Češnjice v selški dolini. — G. Franc Omersa, veletržec in posestnik v Kranja, bivši 241etni član trgovske in obrtae zbornice ter dopisnik poljedelskega ministrstva bo pa kandidiral v tem okraju kot neodvisen kandidat.
— Kaj pa je tO? Naravnost neverjetno — toda resnične je, da imam pred seboj slovenski sklep c. kr. okrajne sod nije v Kranjski gori s — samonemškim sodnim pečatom : „K. k. Bezirksgerickt Kronau". Temu se moram tembolj čudita, ko imam celo nemške sklep« c. kr. okr. sodišča — na Koroškem v Železni Kaplji in Podkloštrm z dvojezičnim sodnim pečatom ! Bree komei-tara. Proč s samonemškim izmivajočim in slov. narodnost naravnost žalečim pečatom! Pa takoj! — Korošec.
— Obrambna zveza zavednih
Obrtnikov zna, kakor kaže njen prvi shod, postati jako kratkočasilo humoristično društvo. Člani se bodo lahko prav dobro zabavali, samo če bodo voditelji imeli smisel za svojo nalogo. Predsednik n. pr. bo. posnemajoč francosko „navadou. ki mm tako ugaja, papir žrl. Stari časopisi so poceni in eventuvalno se bodo lahko namočili v lurški vodi. Njegov svetnik bo pa lahko nastopal v živih podobah, n. pr.: „ Tratnik išče, ker mu je zmanjkalo", „žena lasa moža, hišni gospodar pa mu odpove stanovanje" — „klerikalna nedolžnost preganjana in poveliČana, aii kako pride agitator, ki nič ne dela. do lastne hiše.u Na ta način bodo „zavedni" Člani od tega društva imeli vsaj kaj zabave, ko že nimajo aobeme koristi.
— Tesarski mojster gospod Pust je na ponesrečenem shodu „Obrambne zveze zavednih obrtnikov" pozval „Slov. Narod" naj pove, kateri so „ boljši obrtniki, ki imajo ugled" Odgovor: Vsi listi, ki niso pri Obrambni zvezi in se ne dajo od plačanega klerikalnega priganjača „svetnika" Kreg arja za nos voditi.
— Proti slovenskim napisom
se je v zadnji občinski seji mestnega sveta ptujskega zopet razkoracil odvetnik Plachki. Mestni očetje ptujski pa uvidijo, da se ni dobro spuščati na ta led, zato se jim miČ preveč ne mudi. da bi dali odstraniti slovenske   v   „nemški"   rnestai zrak
Dali« v prilogi
po njih gor oprezne, drsajoče korake. Kmalu se je pokazalo iz teme mlado, dekliško obličje. Bila je Klara.
Vzprejel jo je v odprte roke: ona je sklonila tilnik in se naslonila na njegovo desnico, ki jo je imel ovito okoli njenega telesa. Oči je imela obrnjene navzgor in gledala mu je v obraz, ko se je sklonil nad njo. Zaprla je oči, in poljubila sta se. Odmaknil je usta, a Klara je stopila na prste in se dvignila višje za njim. in njene ustne so drhtele kot žejne, da pijejo gorek dih njegovih ust in srkajo v se sladki ogenj njegovega poljuba.
Stopala sta tesno objeta in lice na licih v njegovo podstrešno sobo.
„Klara, kako prideš sedaj V Ali si se namenila zvezde brat V"
„O, dragi, ne grem po zvezde! K tebi me je pripeljalo srce, ker nocoj ne bi mogla zaspati, da nisem videla tvojih oči."
„Naj se napijem tvoje svete lepote, čistega leska tvojih nedolžnih lio in tvojega belega čela. Klara, moje hrepenenje po tebi je tako brezmejno,  kot je nebo  brezmejno, in
moja ljubezen je tako veličastna, da nič ni, kar bi se moglo ž njo primerjati. Jaz te ljubim, Klara!"
Pogodin je stiskal njena lica v svoje roke. Osvobodila se je njegovega objema in se zagledala po strehah, ki jih je začela oblivati mesečina. Klara je odpirala dlan in grabila belo svetlobo.
„Polno pest srebrnih žarkov bom nabrala zate, moj dragi, in glavo ti bom o vila s srebrnim dijademom, in potem boš moj, ves moj."
„O, draga, kako bleščeča je glo-rijala, ki sem jo zate skoval iz solnč-nih žarkov! Jaz ti dam zlat žar za srebrni dijadem, in solnce in luna se bosta poljubljala."
„Tvoja suknjica je strgana, ali še ni bilo neveste, ki bi imela lepšega ženina, kakor bo moj."
„Klara, meni je baba prorokovala, da mi bo kraljična postiljala posteljo ..."
„Ali nisem jaz lepša od kraljiČne, ali te ne bom venčala kot svojega kraljeviča s srebrnim dijademom?"
In Klara je hitela in trgala lumine žarke. (Dalje prih.)
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
— Meni pač nimate ničesar posebnega povedati, je rekla hladno in dostojanstveno. In tudi poslušati bi vas ne mogla, ker utegne govorjenje škodovati vašemu zdravju.
— Dovolite mi vsaj, da vas vprašam, kako je z vašim očetom. Kaj se je zgodilo z vašo ladjo in kako ste zadovoljni s svojim prebivanjem v tej hiši.
— Oče moj je zopet zdrav in čvrst, ladja naša se je potopila in v tej hiši sem popolnoma zadovoljna, je Še hladneje kot poprej odgovorila Asunta. Sicer pa vam moram reči, da zapustim takoj to sobo, če izpre-go v ori te še eno samo besedo, ker nočem biti kriva, da bi se vaša itak težka bolezen zavlekla.
— Gospodična, nikar me ne zapustite, je prosil Kržan.
— Potem mirujte in zaspite, je Vikazala Asunta, tako energično, da je Kržan takoj zatisnil oči in umolknil Njegovo neenakomerno dihanje
in njegova nemirnost je sicer izdajala, da ne spi, toda Asunta se je delala, kakor bi tega ne zapazila. Sedla je na stol, na katerem je pred - njo počival Tomo in se zopet vdala svojim mislim.
Tako je minilo dopoldne. Prav ko je v samostanu zapel zopet zvonec, je prilomastil v sobo Tomo.
Vse sem srečno opravil, je rekel Tomo polglasno. Dve debeli sveči sem kupil Materi božji trsatski, da bi mojega gospodarja vzbudila iz nezavesti. Zdaj se mora to kmalu zgoditi.
— Saj sem že davno vzbujen, moj ljubi Tomo,gse je oglasil Kržan, gotovo že tri ali štiri ure.
— Tako V se je čudil Tomo. In jaz sem daroval dve debeli sveči za vas? O, ljuba Mati božja, tako se pa midva nisva zmenila. Ti dve debeli sveči le vzemi na račun za prihodnji slučaj, ko te bom prosil pomoči.
Tomo se je nagnil nad svojega gospodarja, in ko je videl, da ima jasne oči in se mu prijazno smehlja, ga je obšlo toliko veselje, da je hipoma poljubil Kržanu roko, česar še nikdar ni storil.
— Da ste le zopet pri zavesti, zdaj je že vse dobro, se j« radoval Tomo. Pasja dlaka — prav resni 3n o sem se že bal, da poj dete tja, kjer je zdaj dolgi Juri. No, zdaj vam pa tudi lahko povem, da bi bil jaz patra-zdravnika prav gotovo vrgel v morje, če bi vas ne bil spravil na noge.
Zdaj je pristopila k postelji voj-vodinja Asunta. Zopet so so srečali njeni pogledi z gorečimi pogledi Kržanovimi, a to pot so miti zganila ni.
— Dovolite mi, plemič Kržau, da vas zdaj zopet zapustim, saj je zopet vaš zvesti sluga pri vas, je rekla Asunta in ne da bi počakala na odgovor, se je obrnila im jo mitro odšla.
Asunta ni videla, kako hrepeneče je gledal Kržan za mjo im kako je stegal roke po njej, pač pa je to zapazil Tomo in obšla ga je velika nevolja do vojvodinje in jeemo za-siknil.
— Ta  vražja darovnica... naj
bi jo ...
Priloga »Slovenskemu Narodn" 8t. 12. dne 15. lamnrarla 1907.
moleče napise. Bi tudi ne bilo priporočljivo!
— Za sodnega tolmača pri deželnem sodišču v Ljubljani za
francoščino je imenovan prof. Frid. Juvančič, tolmač slovenščine (?) v Celovcu je S i m. Miki, tolmač hrvaščine v Brežicah pa Mart. H o le c.
— Poštna ves*. Poštni oficijant v Gradcu, Blaže Rane, koroški Slovenec, je imenovan za poštnega asistenta, in sicer za — Selzthal.
— Šolska vest. Učitelj lca ga. Terezija Ambrožic v Čateža je zaradi bolezni dobila dopust do Velike noči. Nadomestovala jo bo ab-solvirana otroška vrtnarica gdč. Marija Fischer iz Kozjega.
— V občni zbor ljudskega izobraževalnega in podpornega društva v nedeljo se nekaj zaletava ^Slovenec" in laže, da je bilo na njeoi le okoli 50 oseb, dasi je bila dvorana nabito polna. Ker je videti, da se „Slovenecu sploh jako zanima za to društvo, ga povabijo na prihodnji njegov zbor, da se bo na svoje oči prepričal, kako močno je društvo. Seveda bo potem zopet kup laži, ker brez njih se pri škofovem listu ne da shajati.
— Hud polom je doživela sobotna predpustca veselica klerikalnega društveca „Prometna zveza", imenovanega „B-rberičbund". Par sto kron je deficita, in ker je v blagajni bilo pred veselico menda le 15 kron, bodo ubogi društveni člani posegali v svoje žepe in plačevali za nepremišljene korake odborove in njega klerikalnih pokroviteljev. Ne bi se mi pečali s to ponesrečeno prireditvijo, če nas bi ne sililo dvojno v to. Prvo je, ker imamo srce za te trpine in vemo, da so člani t^ga društva sami železniški čuvaji, ki imajo majhno plačo in navadno veliko družino. Ker je t^h članov prav malo, jih bo deficit veselice jako občutno zadel. To imajo zlaj ti ubogi ljudje, ki so se dali zapeljati v to klerikalno društvo, kateremu le plačujejo, kakih koristi pa ne bodo nikdar uživali od njpga. Drugo, zaradi česar se pečamo s to predpustno veselico s plesom, je pa naš škof. ki ie dal zanjo 5 gld. Drugod so plesi kar najstrožje prepovedani, ako jih pa v Ljubljani priredi kako klerikalno društvo, je pa škof tisti mož, ki jih podpira z denarjem, njegov list rS'.oveneca pa dela bahato reklam ) zanj. Škofovo pisarjenje v pastoralnih konferencah leta 1906.: „Skrajna nevarnost je pri plesih po gostilnah, kamor ima pristop vsakdo, pristop razuzdan mladenič, razuzdauo dekle, zaljubljeni pari ... na plese po gostilnah se ne dovoli nikoli . . . Duhovni pastirji v Ljubljani store kar morejo zuper ples- — je torej sam humbug, ki ga uganja tisti škof, ki misli, da nihče ne ve, kaj on dela in počne.
— Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj nepar) se ponovi glasom kritike izborno uspela Stol bova veseloigra „Na letovišču". Glavne vloge so v rokah dam: Taborske, Danilove, Noskove ter gospodov: Taborskega, Verovška, Boleške in Nučiča. — V petek (par) se uprizori prvič na slovenskem odru Donizettijeva tragična opera rLucia di Lammermoor".
— Akademija  priredi jutri, v sredo, 16. t. m. ob osmih zvečer v veliki dvorani  „Mestnega doma" javno predavanje. Predava urednik R. Pustoslemšek o temi -Pod slo-
vanskim svobodnim solncem in v senci polumeseca". Predavanje bo bogato ilustrovano z izvirnimi skioptičuimi slikami. Vstopnina znaša 20 vinarjev, dijaki in delavci so vstopnine prosti.
— Akademije redna odborova spja je jutri, v sredo, 16 t. m. ob 9. uri zvečer po predavanju g. Pusto-slemŠka — v „Narodni kavarni".
v— Javno predavanje. V četrtek zvečer ob polosniih bo predaval gosp. Anton Chraska v dvorani Punti-gainske pivnice na Turjaškem trgu št. 1 o predmetu: Ali je ob smrti vsega konec? Bode se tudi pelo. Vstop prost.
— Narodne dame, ki so članice ljubljanske „Narodne Čitalnice", vabi najvljudneje odbor k polnoŠte-vilni udeležbi seje v petek, dne 18. t. m., ki se prične točno ob polu 7. uri zvexer v damski »obi „Narod nega doma". Jedro sejinega programa je razgovor in dogovor o „kostumnem venČku", katerega priredi „Narodna čitalnica11 dne 6. svečana t. L v veliki dvorani rNaroilnega doma". Seje se udeleže tudi vsi čitalnični odbor-uiki, ki so člani plesnega odseka. Pripomni se, da bo damska soba vestno zakuTJena.
— Telovadno društvo f,Sokol" V Ljubljani iuia, XLII. redni občni zbor v četrtek, dne 17. januarja t. 1. v restavracijskih prosoorih ^Narodnega doma". Dnevni red: 1. Poročilo staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. PoroČi'O načelnika.    4.    Poročilo blagajnika.
5. Poročilo računskih preg^edovalcev.
6. Volitev odbora 7. Raznoterosti. Začetek ob osmih zvečer.
— Vabila za plesni vencek pevskega zbora ,,Glasbena Matice", ki se vrši v soboto, 19. t. m. v „Naioduem domu", so se pričela razpošiljati danes. Oioor najvljudneje prosi vse one, ki bi po pomoti ne dobili vabila, da bi to bagohofcno oprostili in bi zanje blagovol li vprašati v pisanu „Giasbene Mat'ce" ali pa v trafiki gospe Šešarkove^ kjer se dobe tudi vstopnice od 17. t. m. dalje. Zanimanje za ta plesui venček ja že sedaj veliko. Ti plesni venčki so na gla^u, da so zelo dobro obiskani iu da je zibava na njih neprisiljena in animirana. Pevski zbor „Griasbene Matice44 pač zasluži s toliko svojo požrtvovalnostjo za koncerte, da se ga podpira tudi pri tej zabavni pr reditvi.
— Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v sredo, dne 16. t m., ob osmih zvečer v restavraciji Seidtoveg-i hotela „Južni kolodvor" mesečno zborovanje, ki bo pri njem predaval g. šolski svetnik prof. dr. Janko Bezj ak o t^mi: „Kernova teorija in nje pomen- za stav-kovo analiz o".
— Bolgarski trgovsko-obrtni muzej v — Liualjan?. B »igar-ko sobranje je sprejelo zakon-ki načrt, da se v najkrajšem času ustanovi v Sofiji trgovsko-obrtni muzej, ki bi naj imel podružnice tudi v inozemstvu, zlasti na slovanskem jugu. Tajnik trgovske in obrtne zbornice v Scfiji, dr. Zlatarov, se je meseca avgusta 1. 1. povo lom kongresa jugoslovanskih književnikov in časnikarjev izrazil, da bo Bolgarska v slučaju, da sobranje sprejme gori navedeni zakon, ustanovila razen v Zagrebu tudi v Ljubljani podružnico trgovsko-obrtnega muzeja. Suar je vredna uvaževauja in bi jo priporočali merodajnim faktorjem v razmišljanje. Uprava zagrebškega trgovsko-obrtnega muzeja je že stopila v d.-tiko s sofijskim podjer em.
— Klerikalec Dacbs in njegovi
uslužbenci. Prejeli smo naslednji popravek: Po določbah § 19. tisk. zak. sprejmite v vaš list k članku, objavljenem med dnevnimi vestmi v št. 7. od
9. januarja t. 1. pod naslovom „Klerikalni Dacha in njegovi uslužbenci" sledeči popravek: Ni res, da me je dekle, ki pri meni služi kot natakarica,
prosila naj jo pustim služiti kot drugo natakarico, da bi dolžno mi svoto poplačala ter si poiskala drugo službo, — res je pa, da o tem in takem dotično dekle z menoj sploh govorilo ni. Ni res, da me je potem, ko je dolg znašal 181 gld., kleče rotila, naj jo pustim stran, res pa je, da mi tudi tega ali kaj sličnega ni rekla, zato tudi ni res, da bi ji bil odvrnil: „Dokler nisi poplačala dolga, ne smeš stran!" — Ni res, da dekle nikdar ni prosto, da ne sme ni enkrat v tednu na sveži zrak, res pa je, da sme dekle v pošteni družbi po lastni zahtevi na sprehod. — Ivan D a c h s, gostilničar. — Temu popravku imamo dostaviti sledeče: Zaradi dejstev, ki jih Daehs taji v tem popravku, teče proti njemu uradna preiskava pri sodniji in pri obrtni oblasti. Resnica je tudi, da so gostje ostali v Dachsovi gostilni dolžni 181 gld. in da zahteva Dachs, da mu mora natakarica — 16 leten otrok! — odslužiti ali poplačati to svoto, ako je ne more iztirjati od dolžnikov. Prepuščamo občinstvu, da to ravnanje sodi po zasluženju!
— Nove poštno vrednotnice.
Sedanje pušuie nakaznice, zalepke in dasniški ovoji so veljavni samo do danes 15 januarja t. 1., jutri, 16 januarja t. 1. je rabiti nakaznice po 3 vinarje, zalepke po 11 vinarjev in Časniski omoti po 4 vinarje. — Ako ima kdo vec teh vre.'n toic v zalogi, iih lahko zamenja do BI. marca 1907. Dae 16. januarja pridejo v promet tudi nove tiskanice za oddajo brzojavk po 2 vin Kdor ima še cele brzojavne sklade po 30 vinarjev (Tele-^raimnblok-O, jih lahko zamenja do 31. t. m. Pristojbina za loko-pisma je sedaj tudi 10 vinarjev, ne več 6 vinarjev, kakor dosedaj. Toliko v pojasnilo, da se občinstvo lahko obvaruje škode.
— Sol se podraži. Kuhinjska sol se po Iraži za 20 vin. pri 100 kg.
— Glas iz Spodnje Šiške. P^e se nam: Kakor oovsod, se pritožujejo tudi v Spodnji S ski čez draginjo. Da resnico govorimo, smo v tem oziru v oiški na slabšem kakor Ljubljančani. Kilo mesa stane pri tukajšnjih mesarjih 1 krono 70 v, a to meso je iste kakovosti kot v Ljubljani ono po 1 K 20 v ali Še ceneje. Mesa pa, ki stane v Šiški 1 K 20 v, v Ljubljani najbrž sploh ne najdemo. Šišenski mesarji pcsiljao vse najboljše meso ljubljanskim sodrugom in mi Siškarji bi skoraj lahko rekli, da dobivamo le ostanke. Zaradi tega so že odločile nekatere rodbine, da bodo pošiljale po meso v Ljubljano, kar nekatere itak že delajo. Najložje bi pa bilo od pomoči tej mesni draginji v Šiški, da bi se tu naselil mesar, ki bi prodajal meso ljubljanske kakovosti in cene. Šiškarji da bi ga z velikim veseljem sprejeli in mu garantiramo lepo eksistenco. Seveda bi morala kakor drugod tudi pri nas občina skrbeti, da se preveliki draginji odpomore. Zakaj bi v Šiški drbžje živeli kakor v Ljubljani. Toda pod regimom sedanjega župana ne moremo ničesar doseći. Torej samopomoč ! Opomniti je še treba, da niso vsi tukajšnji mesarji enaki gle le kakovosti in cene. Eden prodaja takozvane „vampe" po 60 v, drugi pa po 40 v, pri enem je meso nekaj boljše, a zato slabše mere, pri drugem je dobra mera, toda glede kakovosti nima skoraj nobene vrednosti. Mi potrebujemo tu mesarja, ki bi prodajal meso iste cene in kvalitete kakor v Ljubljani, morda bi se dalo to lahko doseči, da bi ljubljanski mesar vsako
jutro pripeljal meto na prodaj v Ši-Bko, kjer bi odprl svojo mesnico. S tem bi bilo njemu in nam pomagano. — Domača umetnost. Kakor so le poročali hrvaški listi, bodeta tudi dva Šiškarja s drugimi člani slovenske opere nastopala v različnih hrvaških mestih. Mi Šiškarji smo ponosni na to in čestitamo predvsem nadebudni komaj 161etni kontra-alti-stinji Marenki PerSlovi, kateri želimo veliko sreče in mnogo uspeha na gledališkem polju, kajti že prihodnje leto misli postati Član slovenske opere. Kakor čujemo, bodo Člani slov. opere gostovali tudi v Belgradu in Sofiji, če bo preostajalo časa.
— »Domžalskega Sokola11 občni zbor se bode vršil dne 20. januarja 1907 ob 4. uri popoldne v gostilni br. Frana Kuharja. Mnogo vnanjih članov „Domžalskega Sokola", katerih sedanje bivališče je odboru neznano, ie ni poravnalo cele letnine za leto 1906. Z ozirom na občni zbor imenovanega društva se prosijo vsi oni, ki so ž letnino na dolgu, da jo poravnajo vsaj do 18. t. nr, ker ni sicer mogoče skleniti računov.
— Krajevni muzel za mesto
Kranji Profesor Makso Pirnat predlaga v zadnjem ^Gorenjcu", naj bi mestna občina v Kranju ustanovila za mesto krajevni muzej v zabavo, pouk in izobrazbo meščanom, zlasti pa v Kranju študirajoči srednješolski mladini.
— Javna knjižnica v Kranju
se, kakor že poročano, ustanovi iz sedanje čitalnične knjižnice. Odbor Čitalnice je v torek sklepal o tem in sprejel natančna določila glede izposojanja knjig.
— Volkovi pri Bledu. V nedeljo, 6. t. m., so popoldne srečali možje nad vasjo ob ce3ti proti Bledu dva volka, ki sta pa zbežala, ko so prišli bližje k njima.
— Kaj se vse oznanuje pri
nai ■ priinicel Piše se nam: Kakšen krik so kar na eno sapo zagnali klerikalci in vsa njihova glasila, ko se je izvedelo, da so liberalci za to, naj se vpelje v zakon: rza dušne pastirje vseh veroizpovedanj" takozvani „kancelparagraf"4. Duhovnik se ima držati le cerkvenih opravil, politiko pa naj pusti na strani iu nje vrši te v prepusti laikom. Ne liberalni, ampak trezno in objektivno misleči umrši ljubljanski vladika Zlatoust Pogač ar blagega spomina, je večkrat opominjal svojo podrejeno mu duhovščino, „naj se ona briga za pravo Kristovo vero, katera je neizpre-menljiva, ker vsebuje večne resnice" — ne pa s politiko, katera se mora naravno spreminjati po Časovnih razmerah!" — Btl sem pri slovesni deseti maši v nedeljo dopoldne. Župnik končavši svojo propoved vzame v roke knjigo za oznanila in čita vse za bodoči teden določene službe božje, nekaj oklicev in naposled Še to-le: „danes popoldne je glavna skupščina pri konsumnem društvu, ker je prišel „zavezni pre-gledovalec računov" iz Ljubljane. Pridite v konsum v velikem številu." To menda vendar ne spada na lečo, na bogoslužno mesto, sicer bi tudi posvetna gosposka dala po lečah naznanjati eksekutivne dražbe, novačenje, poprave cest itd. S takim početjem se škoduje nas davkoplačujoče trgovce, ker preprosto ljudstvo misli, da je na „konzulu" poseben blagos ov božji, ako se njegove razmere ozna-nujejo po cerkvah!
Liberalen trgovec.
— Prostovoljno gasilno društvo v Smartnem pri Litiji priredi
v nedeljo, dne 20. januarja v gostilni g. Ivana Robavsa predpustno veselico s plesom. Vstopnina za člane 30 h, za nečlane 60 h.   Začetek ob
7. uri zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
— Novi živinski sejmi v Kan-
dljl se pričnejo v četrtek, dne 17. t. m. Dela se na vse kriplje in z vsemi sredstvi, da bi prignali gospodarji kolikor mogoče veliko živine in prašičev na sejem. Prignali bodo večinoma tudi taki, kateri ne nameravajo prodati, samo da bo število večje in semenj kolikor mogoče navidezno velik. Tako nameravajo prakticirati več časa in s tem nepotrebne nove živinske sejmove v Kandiji na površje spraviti, sedanje novomeške pa kolikor mogoče, uničiti. Ali se jim bode to posrečilo, dvomimo. Novo mesto ima toliko sejmov, da je za živinsko kupčijo celega okraja prav dobro skrbljeno; ono ima 52 prašičjih tedenskih, 12 živinskih mesečnih in 5 letnih sejmov. Toraj za sedaj več ko dovolj. Sedaj bodemo pa imeli, ker je Kandija dobila po čudnih potih in iz osvetoželjnosti svoje zastarele sej mske pravice (?), kar naenkrat 133 sejmov in tržnih dni ni sioer naše dosedanje in 52 prašičjih tedenskih in 12 živinskih mesečnih sejmov v Kandiji. Ysak teden 2 prašičja in 2 živinska sejma I Nehote se človek vpraša, ali je mogoče, da se kaj takega dogaja? Kaj je res toliko reje v novomeškem okraju, da je treba take kupčije? Kdor pozna naše razmere, mora priznati, da je teh sejmov veliko preveč in da se s temi sejmovi kmetu samemu bolj škoduje kakor koristi. Ali so sejmi za to, da se zapeljujejo kmetje k nekoristnemu in neplodnemu sejmarskemu in gostilniškemu življenju. Ti novi sejmovi so se dosegli, kakor splošno znano, le iz maščevalnosti in nehvaležnosti do mesta, kakor tudi radi umazane konkurence, ne pa iz dejanske potrebe, za kar se mora to postopanje obsojati. To jim daje pečat, ki se ga ne bodo otresli, in prav iz tega vzroka tudi ni pričakovati, da bi se ti kan-dijanski sejmi trajno držali in dobro obnesli. Na prve sejme in tržne dni se bode vsled velike reklame mogoče kaj več prignalo in pripeljalo, ali pozneje — vederemo. — Bila bi pa tudi krivica, ako bi novomeški sejmovi vsled tega trpeli! Da so se ti nepotrebni sejmovi otvorili, katerih namen je mestu škodovati, zakrivila je baje neka oseba, katere naloga bi bila, da bi skrbela kolikor mogoče za koristi kmeta in ne za njega Škodo, kar bodo pa novi sejmovi v Kandiji gotovo več ali manj povzročili. O tej osebi bavili se bodemo v enem prihodnjih dopisov.
— Opozorilo- Včerajšnji draž-beni oklic črnomeljskega sodišča (S 5/6* 99) glede dražbe zemljišča vlož. št. 240, k. o. Loka, je popraviti tako, da bo dražba dne 18. in ne dne 16. februarja 1907.
— Ustanavljanje Sudmarkinih podružnic na Kranjskem se zadnji čas silno množi in visi zlasti v kočevskem okraju. Opozarjamo naše ljudi, naj snujejo v eksponiranih krajih podružnice Ciril-Metodove družbe, seveda take, ki bodo delale in ne samo spale, kar se i»ri tolikih sedanjih godi in je vzrok, da se naša šolska družba ne povzdigne na tisti višek veljave, katerega bi lahko imela, če bi delovale vse pod uznice njene.
— Kie SO Konjice? Po našem geograficnem znanju so Konjice trg pod slovenskim Pohorjem z docela slovensko okolico, a tudi v trgu ni pravih Nemoev, temuč so le renegati od župana do nočnega čuvaja. Toda predsednik deželnega nadsodišča v Gradcu je najbrže mnenja, da so Konjice kje na Gornještajerskem, kamor se le vsakih pet let zaleti kak Slovenec. Le tako si moremo razlagati škandal, da je za tolmača slo-
— Molči! je zakričal Kržan in se vzravnal v svoji postelji. Nikdar več se ne predrzni, tako govoriti o tej gospodični.
— Pri moji veri, zdaj pa vidim, da ste res zdravi. Dokler niste name zavpili, nisem prav verjel.
— Stopi semkaj, Tomo, in povej mi, kaj se je vse zgodilo med mojo boleznijo in tudi vse, kar veš o tej gospodični in njenem očetu.
Tomo se je radovoljno vdal temu naroČilu. Usedel se je zopet na mehki s svilo preoblečeni naslonjač, ki mu je nad vse ugajal in stegnil noge od sebe.
— Koliko Časa sem že bolan ? je vprašal Kržan svojega slugo, zakaj vedel je, da sa no z določnimi vprašanji doseže jasne odgovore.
— Skoro štirinajst dni, je odgovoril Tomo. Prav trden in krepak mož ste, milostivi gospod, da ste se izlizali. Jaz sem večkrat mislil, da ste izgubljeni in sem že tudi vaša samokresa spravil na stran, da bi jih la-komni dediči ne dobili. Zdaj vam jih seveda vrnem, a prav težko. Navadil sem se jih ...
— Le nehaj, Tomo, naj poprej mi odgovarjaj na moja vprašanja. Kaj se je med tem zgodilo v naših krajih ?
— O, nič posebnega, je menil Tomo. Vaš grdič je pogorel, in kar ni zgorelo, so   odnesli  ljudje. Vašo
I jadrenico so ukradli in vašega konja so odpeljali. Tudi vinograd so vam opustošili. Sicer se pa ni nič takega zgodilo, da bi bilo vredno povedati.
— In  kaj  je  s  kupčevaicem s i konji ?
— Ta je kar izginil. Zvečer je legel spat in zjutraj ga ni bilo več v lini, dasi sem jaz zaklenil hišna vrata in imel vso noč ključ  v žepu.
— Čuješ, Tomo, to je pa Čudno, se je norčeval Kržan. Kaj če bi bil mož skozi okno zbežal.
— Ne, skozi okno ni ušel, ker so ! vzidani v vsa okna trdui križi.
— Pri vseh oknih?
— Da, pri vseh, A jaz se nič ne čudim, milostivi gospod. Ali veste, kdo je bil kupčevalec s konji."
— Kdo?
— Hudič je bil. Da, da, hudič je ')il! Nič se ni treba smejati. Tisti
dan, ko smo vas sem prinesli, sem že to uganil. Naslednji večer sem tujcu skrivaj poškropil posteljo z blagoslovljeno vodo in — izginil je. Zdaj me le skrbi, da izginejo na kak čeznaraven način tudi t sti trije tolarji, ki mi jih je dal. Rajna moja mati so mi pravili, da je hudič dal nekoč neki beračici cekin — drugo jutro pa se je cekin spremenil v metulja in je odfrčal.
Tomo bi bil še dalje razpletal svoje misli, da ga ni prekinil Kržan.
— Dosti o tem ! Povej mi zdaj, ali te je gospodična Asunta med mojo boleznijo kdaj  vprašala,  kako se mi
godi.
— Ne, je lakonično odgovoril Tomo in tehtal ter ogledoval tolarje, ki jih je bil vzel iz suknje.
— Ne enkrat ni vprašala po meni? Pomisli, Tomo, morda te je le kdaj vprašala. Kržan je bil ves razburjen, ker se mu je zdelo nemogoče, da bi bila Asunta tako brezsrčna. Ta nujna vprašanja pa niso bila Tomu po volji in rekel je malo osorno:
— Oemu naj bi me pa bila vpraševala, saj je  vse  dni in  skoro vse
noči presedela ob vaši postelji in sama videla, kako se vam godi.
— Kaj praviš, Tomo? Si-lt govoril resnico.
•
— Seveda! Saj je bila tudi njena dolžnost, da vam je stregla. Kaj niste njej in njenemu očetu rešili življenja?
— Ah, vse žive dni ji bom hvaležen, je vzdihnil Kržan. Da, hvaležen ji bom %i.
— Meni pa nič? je razžaljen vpiašal Tomo. Jaz sem vam tudi stregel, dobro stregel noč in dan, dasi meni niste rešili življenja, Da, in še stroške sem imel zaradi vas. Davi sem kupil materi božji tersat-ski dve sveči, da bi vas kmalu rešila.
Kržan je smehljaje podal Tomu roko.
Tudi tebi sem hvaležen, Tomo, iz vsega srca. Midva se več ne ločiva, nego ostaneva skupaj vse žive dni.
Tomo je vzel te besede ravnodušno na znanje. Posebnega vtiska niso nanj napravile. Toda obraz se mu je razjasnil  in  skoraj bi bil za-
vri mi i; veselja, ko mu je Kržan rekel:
— V dokaz moje hvaležnosti ti darujem samokresa, ki si ju že na stran spravil.
— Oh, milostivi gospod, oh, milostivi gospod, je ves ginjen jecljal Tomo in poljubil Kržanovo roko.
— Le pusti, Tomo, ga je miril Kržan. Povej mi raje, če veš, kdo da sta ta gospodična in njen oče.
— Vem, kdo da sta. Pater-zdrav-nik je ž njima vsak dan govoril. Stari gospod je silno bogat. Cel otok je njegova last. Menda se imenuje vojvoda dali Ferro. Tudi njegova brata sta imenitna gospoda. Eden je nadškof, drugi pa je general neapolj-skega kralja. Žena mu je že davno umrla in ta drobna gospodična Asunta je njegova edina hči.
Kržan je bil tako presenečen, da je v nemem strmenju gledal Toma, če govori resnico ali se mu bleie.
— Vojvoda Dali Ferro in Asunta
vojvodinja--so mrmrale njegove
blede ustne.
— Da, tako je, je potrdil Tomo, kakor   da  bi  bile te besede njemu
venščme v Konjičak imenovan neki Jos. Siilec. Za ta Škandal se naj pobrigajo štajerski slov. drž. pos anci.
— Družba sv. Cirila in Me*
toda je na premembi svojega pisarniškega osobja. Zato vas prosimo co. Slovenke in Slovence vseh naših pokrajin, da potrpite nekoliko s svojimi željami ali svojimi zahtevami. Po morda ne dolgem premoru pa vam postrežemo vsem do piČice natančno.
— Redek ptič. Ob Kolpi so ustrelili te dni severnega potapljača, ki je kaj redek za naše kraje in ki ga je najbrž prignala huda zima s severa.
— Umrl ]e v Trstu gosp. Simon Marko Jugovič, vrl narodnjak, brat gospe Ane dr, Stempiharjeve v Kranju in nadučiteljice gdč. France Jugovič.
— Napad na redarja. V Trstu je redar Mare ga v prosti luki videl ponoči človeka, ki si je spodnje hlače polnil s kavo. Ko ga je hotel aretirati, so padli po njem neznani lopovi, ki so ga pobili na tla, da je nezavesten obležal. Ko se je prebudil, ni bilo napadalcev n'kjer. Zdaj jih iščejo — seveda zastonj.
— Nesreča z avtomobilom vsled neprevidnosti. Ko je šla včeraj popoldne 491etna Helena Fer-folja v Trstu s svojima hčerama na pokopališče, pridirjal je za njimi avtomobil v silnem diru. Ženske so odskočile na desno in levo. Helena Fei folja je odskočila na levo, a tudi avtomobilist je zavozil tja in pritisnil žensko s tako silo v bližnji zid, da ji je zdrobil kost v stegnu. Naza-vestno so prepeljali v boluico, kjer ji bodo morali odrezati nogo. Šoferja avtomob la Frana JuČiča, ki je bil pri vožnji pijan inje edino on zakrivil to nesrečo, so aretirali.
— Zakonska drama. Llojdov mašini^t 36 etui Gerard Verzeg-nassi v Trstu je streljal dvakrat na svojo ženo in jo obakrat ranil, k sreči ne nevarno. Vzrok žeuina nezvestoba.
— POSkUŠen umor. Pri Pazinu je neznan napadalec hotel umoriti Ivana PoČka, katerega je težko ranil z nožem na vratu.
— XVIII. letno poročilo podpornega društva zc slovenske vi-sokošolce na Dunaju. Iz tega poročila, ki smo ga ravnokar prejeli, posnamemo sledeče: Minolo leto so se povišali dohodki, pa tudi število prosilcev, ki je doseglo najvišjo številko svojega obstanka — namreč 114. Prosilcem se je večinoma ugodilo ; to je zasluga diuštvenih prijateljev, ki so dosledno in vztrajno požrto-valni. Neimenovani dobrotnik v Ljubljani je podaril minolo leto 500 K z naroČilom, da se ta vsota razdeli med revne dijake. Denarnih zavodov, fei so društvu poslali prispevke, je 1 7. Na čelu jim je hranilno in posojilno društvo v Ptuju, ki je društvu poslalo 2460 K (1. 1905. — 2 400 K, leta 1904. — 2 3 00 K), v treh letih torej 7150 K; društvu so dalje darovale pcsojilnice: v Celju (200 K), „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice1* (60 K), v Ormožu (60 K;, Mariboru (50 K), Postojni (50 K), Sloveuski Bistrici (50 K), v Šmarju pri Jelšah (50 K), v Trstu (50 K), na Vrhniki (50 K). MaDJše vsote so darovale posojilnice: v Bovcu, Framu, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Logatcu in na Vrhniki. Knez in nadškof goriški, prevzv. g. dr. Fr. Se dej, je društvu daroval 50 K, društveni usta-novnik in Častni član ekscel. dr. Mihael Napotnik,  knezoškof lavan-
namenjene. In bogat mora biti ta vojvoda, pravi samostanski valpet, da bi lahko kupil ves Kastav z Reko vred. A kaj to pomaga nama, milostivi gospod. Premislite raje, kaj bo-deva zdaj počela ; ko vam je zgorel gradič.
— Kaj bo z nama, vprašuješ, Tomo ? je zakričal Kržan tako glasno, da je Tomo plaho skočil s sedeža, boječ se, da je gospodar začel zopet fantazirati. Po sveta poj deva, Tomo, vojskovala se bodeva, bogata in mogočna postaneva in grad si sezidava, da ga še krški knez Frackopan ni imel takega.
Kržan je mislil še reči, da bo v tem gradu vladala njegova soproga vojvodinja Asunta, a umolknil je še o pravem Času.
— To je pa lepo, je menil Tomo. Prosim, milostivi gospod, ali bom jaz potem imel boljšo plačo? In pa, če smem vprašati, kako pa mislite postati tako mogočen in bogat ?
— Tega še sam ne vem, je rekel Kržan, a prisegam ti, da se vse to zgodi in izpolni, če me prej ne zasači smrt.
Tomo ni utegnil odgovoriti, kajti moral je priskočiti Kržaou na pomoč, ki se je bil vsled  razburjenja zopet
Onesvestil. (Dalje prih.)
ti n ski, kakor vsako leto, tudi letos 20 K. G. Anton pl. Sulic, o. in kr. polkovnik v Celju, 40 K. Društvo šteje 65 ustanovni ko v. Izmed teh ie v javnosti niso bili imenovani gg.: f Mlakar Johannes na Dunaju (100 K), dr. Josip Weingerl, pri-marij na Dunaju (100 K), Pr. Tome na Dunaju (1. obrok 20 K), dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani (100 K), f Ivan Rode, trgovec in posestnik v Ljubljani, volilo 583 K (po g. notarju Aleksandru Hudoverniku, ga. Marija Kru-šič, roj. Pukl, soproga mag revid. na Dunaju (L. obrok 20 K), Janko Rahne, o kr. notar na Brdu (100 K), Ludovik Schooher, adjunktjužne železnice na Dunaju (2 obroka 40 K), si. občina Idrija (1. obrok 40 K). — U^tanovnina znaša 18.197 kron. Dohodkov je bilo 6132 K 19 vin., stroškov 5877 K 79 vin. V 18 letih je društvo razdelilo: 58.265 kron. Ako se tej vsoti prišteje varno naložena ustanovnina 18 197 kron ter na koncu leta ostala razpoložniua 1621 kron, je razvidno, da je društvo v 18 letih prejelo 78083 kron, lep dokaz pcžrtovalnosti za revne slovenske visokošolce na Dunaju! — Po študijah je bilo med prosilci: 48 ju-ristov, 36 filozofov, 4 medicinci, 3 tehniki, 1 2 agronomov. 3 učenci upodabljajočih umetnosti, 7 veterinarcev, 1 slušatelj eksportne akademije. Po domoviustvu je bilo med prosilci: 78 Kranjcev, 20 Štajercev, 12 Primorcev, 4 Korošci. — Odbor izreka vsakemu, ki je za revne slovenske visokošolce na Dunaju kaj daroval, iskreno zahvalo ter prosi slavne slovenske denarne zavode, okrajne, občinske in druge javne zastope, vse s 1 o v en sk e r o d o 1 j u b e i n p o-sebno še mnogoštevilne nekdanje podpirance, da darujejo društvu vsak po svojih močeh. Saj študira na Dunaju največ slovenskih revnihcii-jakov, to društvo potrebuje torej največ p ri p o m o Č k o v. Vsak dar bode hvaležno sprejel društveni I. blagajnik g. dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju. I. Sngerstrasse 7.
— Žrtev ljubosumnosti. V Zagrebu je ustrelil trgovski agent Simon T o m a c svojo pred kratkim poročeno ž no Rožico. Tomac je bil silno ljubosumen, če je žena le spregovorila s kakim moškim in prijatelji njegovi so ga še podpihovali v tem. Po umoru so ga oddali v opazovalnico, ker ni videti docela normalen.
— Mestno drsališče. Ker se vkljub objavljenemu drsališkemu redu množe pritožbe da se občinstvo ne ravna povsem po tem redu, opozarja drsa-hški odbor slavno občinstvo še enkrat na predpise tega reda, glasom katerega je osobito prepovedano jemati pse na ledišče in v garderobo ter se mora voziti vedno v predpisani vozni smeri t. j. od garderobnega paviljona ob desni strani poleg mestne drevesnice doli, na nasprotni strani pa ob drevoredni cesti proti ovicariji gori. Ker se uporaba stolov na drsališču dostikrat zlorablja, se bode v bodoče zahtevalo za uporabo stolov 10 h in mora vsakdo, ki uporablja kak stol, privesti ga nazaj na mesto, kjer ga je dobil, ne pa puščati v sredi ledišča. Nadalje se naznanja, da bode mestno drsališče ob nedeljah in praznikih v svrho Čiščenja ledene ploskve vedno od ene do treh popoldne zaprto. Končno se slavno občinstvo opozarja na točko drsališkega reda, da se morajo vozni listki, oziroma vstopnice nositi vidno, ker je le na ta način mogoča hitra kontrola. Brez vstopnice je sploh prepovedano obiskovati drsališče. Kdor bi se navedenim odredbam ne pokoril, temu ne bode pristopno drsališče.
— Panorama-kosmorama na
Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" nas vodi ta teden po Japonskem. Vidimo tukaj žitje in bitje Japoncev, ogledamo si pa tudi znamenita mesta Tokio, Jokahama, Nikko itd. Obisk je prav priporočljiv. P/ihodnji ted*»n lovi visokega plemstva na Češkem z raznimi gradovi in muzeji nadvojvode Franca Ferdinanda
— Mednarodna panorama na
Pogačarjevem trgu.  Ta teden po
tujt-mo po domaČih tleh, namreč po najzanimivejših krajih Koroške. Pri tem obiščemo sloveče Osojsko, Vrbsko, Fasko in Ra bel j s ko jezero, stoi imo na vrh Lušarij, ogledamo si slavni Rožea, goro Dobrač, Veliki Klek, najvišjo gorsko naselbino Sv. Kri, mesta Celoveo in Beljak ter sploh vse zanimivosti sosednje, a nam še vedno premalo znane dežele. — Prihodnji teden se razstavi Francija (Dauphine s slovitim kartuzijanskim samostanom).
— Prijet subagent. Včeraj je došlo iz Reke na tukajšnjo policijo obvestilo, da ima Ivan Krajo, rojen leta 1881. v Bogoviču na Hrvatskem, sedaj v službi pri izseljevalni agenturi Zwilchenbartovi v Baslu, napravljenih več ljudi, katere misli proti plačilu   peljati k navedeni tvrdki.
Krajcu pa «reoa ni bila mila, kajti, ko je izstopil na tukajšnjem južnem kolodvoru iz kupeja, ga je pričakoval tam službujoči policijski nadstraŽnik VeČerin in ga po legitimiranju are-toval.
— Tatvina. Kuharici Jožefi Franko vi je bilo včeraj popoldne na Dunajski cesti št. 14 iz zaprtega kovčega is denarnice ukradenih 10 kron 50 vin., bankovec za 50 K je pa tat popustil. Osumljenka je bila aretovana.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 70 Hrvatov, 40 Črnogorcev, 60 Macedoncev, 17 Slovencev in 25 Ogrov. V Heb je šlo 25, v Ljubno 19, v Inomost 30, v Lino pa 70 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 16 Kočevar-jev, na Koroško 25, v bisek pa 40 slovenskih tesačev.
-7 Izgubljene in najdene reči. Črevljar Jožef Črtalič je izgubil dvo-stremensko, srebrno verižico, vredno 4 K. — Šjlska učenka Jožefa Timen-sova je izgubila v nedeljo neko nemško knjigo. — Ad. Machnitscheva je izgubila vrečico, v kateri je imela pleteno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Izgubil se je v sredo crem klekljan, ženski ovratnik od Sv. Petra ceste skozi Šiško do Galetovega grada. Pošteni najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi na Sv. Petra cesti št. 77, II. nadstropje na levo.
— „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer v vinski kleti hotela „Unionu društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Slovenci v Ameriki. V globok rov je padel in se ubil v Elyju Štefan Lavrič, doma iz Rup pri Zatičini. Bil ježe poprej ranjen na glavi, a ga niso takoj potegnili iz jame, temuč je ležal pri vhodu v jamo ter moral čakati, da bi ga po končanem delu z drugimi delavci vred z vzpenjačo potegnili iz jame. Tu se je menda vsled bolečin obrnil ter padel v strašno globočino. — Oropan je bil v Rakdalu slovenski gostilničar Marentič, ko je ponoči šel iz svoje gostilne. Dva neznana moža sta ga pobila odzadi na tla ter mu vzela 400 dolarjev, zlato uro in dva revolverja. _
* Najnovejše novice. Dr. vit.
H ar tel, bivši avstrijski naučni minister, je umrl po kratki bolezni vsled srčne oslabelosti. Za njegovega ministrovanja so klerikalci dosegli največje uspehe glede vpliva na šolstvo. ... — Užigalice se podraže za 6 K pri 1000 zavojih.
— črnogorskiknjeginji Mileni, kije bila več teduov hudo bolna za vnetjem ledio, se je začelo vračati zdravje.
— Za četrt milijona menic je ponaredil ravnatelj banke v Hajdu na Ogrskem, Josip Klein ter pobegnil.
— Linčanje. V Charles City je velika množica uglednih meščanov in meščank pod vodstvom duhovnikov vlomila v zapore, odvedla nekega Cullena, ki je bil obdolžen, da je umoril svojo ženo in sina. Med ne-prostanimi molitvami in cerkvenim petjem so najprej obsojenca obesili na mostu, potem pa ga pokopali s cerkvenimi blagoslovi
— Umrl j e na Dunaju upokojeni podmaršal viter Huszarek, 88 let star. K vojakom je prišel leta 1835 kot prostak.
* Generalova žena — kuharica. Lansko jesen je žena ruskega geuerala Očakova pobegnila z nekim gardskim poročn;kom v Ameriko. Dolgo Časa se ni ničesar slišalo o njej, sedaj pa se je zvedelo, da je generalica v Melbournu navadna kuharica, da more zaslužiti toliko, da preživlja sebe in svojega ljubimca. Vkljub temu zahteva ločitev zakona od svojega moža, da bi se mogla poročiti s svojim ljubimcem. Po svoji materi bi morala podedovati pol milijona, a odkar je zapustila moža, tudi mati noče ničesar slišati o njej. General Očakov je carjev adjutant.
* Pokoljenje maršalov Napoleona 1. £. Spielmann pripoveduje v neki sviji knjigi o pokoljenju maršalov francoskega cesarja Napoleona L nastopno: Aleksander Berthier, pozneje knez Wagramski, katerega je leta 1806 Napoleon imenoval suverenim knezom Neufchatelskim, je bil sin vratarja v vojnem ministrstvu v Versalju. Jean Baptiste Bernadotte, suvereni knez v Pontecorvo in poznejši švedski kralj, je bil sin odvetnika v Pau. Nesuvereni, le z naslovom odlikovani generali so dobivali letni dohodek 60.000 do 100 000 frankov. Tako je postal n. pr. Bessiores, sin težaka v Preissacu, vojvoda Ister-ski, A. Massona, katerega oče je bil trgoveo a vinom v Niči, vojvoda Ri-voltski in pozneje knez K^slingski, N So ul t, sin kmeta v Sankt Amandu, vojvoda Dalmatinski. Soultu je Napoleon pozneje podelil čast vojaškega podkralja na Španskem. Joabim Mu-rat, ki je bil leta 1806, kakor mož Napoleonove sestre Karoline, postal vojvoda v Cleve in Berge in pozneje
napolitanski kralj, je bil kakor sin krčmar j a is Le Bani de de Cahors najprej natakar, potem leta 1787 pa vojak. Tudi Ney, ki se je v raznih bitkah posebno odlikoval ter je bil imenovan vojvoda Elchingen, je bil sin sodarja; L a n n e s, praoče šo sedaj cvetoče rodbine vojvodov Montebello na Francoskem, je bil sin konjarja iz Lectoure. L. Suchet, katerega rodbina je imela v Marsiliji tkalnico za svilo, je postal vojvoda Albufera in mlinarjev sin F. J. Lefebre vojvoda Gdanski. Plemenite rodbine med Napoleonovimi generali je bil edino le Davout, pozneje vojaški podkralj v Severni Nemčiji in po Napoleonovi milosti vojvoda Auerstadski in knez Eggmunlski.
* Vse „pravice pridržane".
V „Umschau" priobčuje nekdo aforizme o varstvu literarnih izdelkov: „ Jezus Kristus ni bil moderen literat, ker si ni pridržal avtorskih pravic ne glede svoje pridige na gori, ne glede očenaša. Vsakdo sme deklamirati „očenaša, ne da bi mu bilo treba plačati tantiem. —- Marsikateri odvetnik, ki pozna vse zvijače zakona o avtorskem pravu, zasluži pri tem več denarja v enem letu, kakor ga je za služil Homer celo življenje. Avtorsko pravo je tedaj dragocenejše, kakor poezija. — Večina izdelovalcev gle-dališčnih iger se more jedva ponašati, da bi bili k besedam, dovtipom in uspehom svojih prednikov kaj dodali iz lastnega; ako pa jim hoče kdo od tega rdelau kaj vzeti, kriče kakor zaloteni tatje na begu: „držite tatu !a
* Življenje na ruskem dvoru.
Dasi stražijo Car.sko aAo izza zadnjega atentata trojne straže najzanesljivejšega vojaštva in detektivov, vendar je vse urejeno tako, da se te močne straže malo opazijo. Car in carica ne marata, da bi ju kdo opazoval na sprehodih. L-ihko se sprehajata po cele ure po grajskem parku, ki se razprostira več kilometrov na dolgo in široko. Parki so polni razne divjačine in car navadno nosi puško s seboj, da poljubno strelja, kar mu pr de ravno na pot Na vseh teh sprehodih ju ne srečava živa duša. ker so detektivi poskriti za grmovjem iu po jarkih ter si dajajo med seboj signale z raznimi živalskimi glasovi. Car hodi tako po cele ure po parkih, oblečen kakor kak domačin. Če^o mu pride na takih sprehodih carica z otroci nasproti, in tu se prikaže idealna rodbinska slika. Na dvoru namreč vlada ceremonjal, ki ga rurzita car in carica. — Car rano vstaja. Najprej se okopi je, potem pol ure telovadi, a ob 8. uri sedi že pri pisalni mizi. Najprej sprejema ministre, nato slede slavnostne avdijence, parade iu druge dvorske slavuosti. Zvečer zopet dela pri svoji pisalni mizi. Za umetnost se car ne briga mnogo, pač pa je carica vneta za moderno umetnost.
* 220 metrov visoka hiša. Zavarovalna družba „Metropolitan Cum-pagnie*4 v New-Y^rku namerava zgraditi 220 metrov visoko hišo z 48 nadstropji. To bo najvišja zgradba na svetu, ki bo služila trgovskim svrham ter bodo stanovali v njej ljudje. Najvišji stolp na svetu je E tidlov, ki je 330 metrov visok, toda ne služi ne za trgovino, ne za stanovanje ; piramide v Egiptu so 150 metrov visoke, stolp sv. Štefana na Dunaju je 137 metrov visok. Cela zgradba bo postavljena iz jeklenega ogrodja, a od-znnaj bo obložena z mramornimi ploščami. V nadstropja bo vodilo šest vzpenjač. Stroški so proračunjeni na 15 milijonov dolarjev.
* Kojiina produkcija na Angleškem. V letu 190b\ je bilo na Angleškem izdauih 6985 novih knjig in 1618 novih izdaj. Potemtakem je razen nedelj izšlo vsak dan povprečno po 28 kujig. Po vsebini je največ romanov in povesti, namreč 2108 novih in 775 drugih izdaj. 916 knjig je bilo pedagogične vsebine, 760 knjig se bavi s politiko in trgovino, 737 s teologijo, 651 pa z zgodovinsko biografično snovjo.
* Ustanova za nervozne. Čl an avstrijske rodbine Rothschildov, Natan Rothscbild, je med drugimi ustanovami zapustil tudi fond 20 milijonov kron za bolnike na živcih. Na Nižje-avstrijskem se ustanovi zdravilišče za nervozne, ki se bo vzdizevalo z obrestmi te ustanove. V zavpd se bodo sprejemali bolniki na živcih brez razlike vere.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 15 jauuarja.  V današnji seji poslanske zbornice je   naučui    minister   Marčne t predložil zakonski načrc o 2vi šanju   prejemkov visoko šolskih  in srednješolskih profesorjev   ter učiteljev na učiteljiščih   in na vad n icb h.   Srednješolskim pn fjsor-jem 1 plačilne vrste se zviša ak tivitetna cLklada za 100 K, pro-
fesorjem ostalih treh vrst pa za 203 K. Suplentom se bode vštelo 8 let. Po 3. kvinkveniiu se profesorji pomaknejo v 9 činovni razred, po 5. kvinkveniju pa v 8. činovni razred. U iteljem telovadbe se Čis službovanja zniža na 30 let Ta vrsta določba kakor za srednješolske profesorje veljajo tudi za pr f sorje na učiteljiščih. Tuii vadrrčni uč.telji pridejo po 3. kvinkveniju v 9 č novni raz red, po 5. kvmkveniji pa, če imajo izpit za meščanske šole, v 8. činovni razred Troški za to zvišali e prejemkov bodo zmašai dva milijona kron leto.
Dunaj 15 januarja Poslanska zbornica je danes odložila nadaljevanje razprave o zakonu zeper umetna vina. Zbornica je jako slabo obiskala.
Dunaj 15. j&nuarja. Pogreb snoči umrlega bivšega naučnega ministra H a r 11 a bo pojutrišnjem.
B jd.mpešta 15. januarja. Predsednik pjslanske zbornice, Justh, je odstopil.
Pariz 15 januarja. 01 85 franc sk:h škofov jih jn pr šlo na škefovsko kor ferer.co 75. Papež jim je naroČi, naj Izvolijo odocr, ki bo v stalni /.vezi z Vati&a-rrm.
Berolin 15 januarja. S ci-j ilni deriokratje so v velikem utrobu, da pri V( 1 tvi v državni zbor v Birolinu propadejo. Libe* ratne stranke so namreč razvile velikansko agitacijo Vse meščanstvo je stopilo v boj zojer rd-če brez kmovinstvo S cijalni demokrat ĆjI „V rvvarts" priznava, da je Levamost z± n ego^o stranko največja in roti sedruga, naj napno vse sle, s cer da propade socijalna demokracja celo v Be rol nu.
a^«zna poročila.
Ljubljanska
,Kreditna barma v Ljubljani11.
Uradni kurzl dun. borze 15 Januarja 1907.
Na!oibem papirji.
♦■2* # majska renta . .
4 2    srebrna renta    . . 1° ft avstr. kronska renta. . 4°/0    „   zlata       „   . . **■''• ogrska kronska renta . 40/,     ,     zlata . .
4° , posojilo dež. Kranjske 41      posojilo mesta Spljet
4Vc       - ■ Zadar
t«/,6, bos.-herc. Železniško
posojilo 1902 .   . .
V 6 češka dež. banka k. o.
ž o.
41 /.e zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 41 ,°-0 pest. kom.  k. o. z
10 pr......
6 zast.  pisma Innerst
hranilnice zast. pism; dež. hranilnice .
41 j° a zast. pisma .ogr. centr.
i ,2. pis. ogr. hip. ban 4 i0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4l,°, obl. češke ind. banke 48/đ prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4« o prior, dolenjskih žel. . 3^, prior. juž. žel. kup. V/t 4\ t°, avstr. pos. za žel. p. ©.
Srečke.
Srečke od 1. 1860«.... ,    od 1. 1864 ....
. tizske......
.    zem. kred. I. emisije II
ogrske hip. banke . ,    srbske a frs. 100*—
„ turške......
Basilika srečke . . . Kreditne ,     •  • *
Inomoške *    .  • •
Krakovske »     •  • .
Ljubljanske a • • • Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. , . „ . . . Rudolfove B ...
Salcburške . • • • Dunajske kom.   m     •  • •
Delnic«.
užne železnice . . • • ■ _ržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dem.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ •       • •
Živnostenske • • . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Mnranvi.....
Trboveljske prem. družbe . \vstr   orožne tovr. družbe
Češke sladkorne družbe
Val«««.
C. kr. ceki«......
JO franki .......
jO marke
lovereigna. ......
Marke........
Ladki baakevel .  . . . .
Dol*f|l 1 « * 1 1 1 i 1
Uenai	Blago
99 25	99 45
IO 15	1W H5
99 30	V9:0
H7 -5	1 117 bh
9* 1	9« AO
114 iS	' 114*05
ls4 25	j 166 25
104 MJ	j 101 50
9y bb	100 85
99 85	100 85
99 f*i	997U
991 0	loo 10
100*90	101-30
10525	116 25
100-	101-
100-	100 50
100-—	100 15
100	100 20
100 -	101-
99 90	
	99 75
42* 50	42 -50
100 7i	101 70
215-	217 —
: G*5 5	2 85'
164 2	II 6 25
275 71	285 75
284 5'	294 50
i d —	2*1 —
100 -	no —
	169 25
22 65	:>4 65
448 -	4f8-
77 -	85-
fc<8 -	95 —
b6-	60 —
46 0	48 70
27 7.	29 75
57	f>9 -
75	81 —
L 00 -	509 —
177 K)	174 10
^93 65	8*4 65
i?77 -	783 -
t>V0 25	691 2*>
-37 7:	849 7b
	NO*—
75 i	T62 —
	H2:l 5 J
669	6 9 -
572 5<	b 4 50
!H2 -	285*-
60	570 —
47 -	49 _
11 -3h	1189
1909	19 11
23 50	23t8
24 -	24 08
117 67	17 77
95 60	95 8*
2 52	i:-i
4-84	b —
2ltne cene v Budimpešti.
Dne 15. januarja 1907.
T«»raa*iA.
Jšenica za april . . za 50 kg K 7 37 ii .  april    ...    9    50 .  „ 670
(oruza . maj 1907 ... 60 Jves      ,   april   .   ... 50
Efektiv.
Do 6 ceutje.
H f» ti •
5 10 7 32
HeteoroIogKno porodio.
-i redni  .rac.nl Ha* TU.O
« a o (_■ o.	Ča. •paso-vmaja	Stanj« biro metra • mm	S« o. ► B m	Vetrovi	Nobo
1*	ft.	7 2 3	—1 6	brez vetrno	jasno
15.	?. »j.	743 1	—46	si. acah.	pol. oblac.
*	i, pop	743 2	25	si. svah.	jasno
ftredni* včtrmjfinja tampormtora    2 4 nor-
rtiaie: — 2       — Padavin   • mw 0 0
t
Potrti« srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ružno Test, da je naš iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, brat in stric, gospod
Josip Cerne
usluxbea.ee * dr/, železnice v pokoju
včeraj, dne 14. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnega bode jutri v sredo, dne 16. januarja ob poln treh popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jerneja cesta št. 39, k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo služile pri oo. frančiškanih.
Sp. Šiška. 15. januarja 1907.7^
i7i Žalujoči ostali.
Restavracija
v sredini mesta se odda takoj.
Ypr»4a"naj se v zalogi gčsskega piva v Šiški.
16-<—l
Išče se pošten in trezen
lionisbi hlapec.
VhcA d<»hra. K* stop ta ko j. 3
~pT,nH7lbe na Matija ^Bolničar, Šmartno ob Savi, p. Ljubljana.
MUmI
rEirsDpnilliit
-zarje«   v   špecerijski   in železniški
stroki, išče službe. 164
afasl^v   pod   pu8te  restaate P,,!*.
J. 27" Trebnje.
Gospodična
'i'
•Ki M
ki je absolvirala meščanske razrede, in je vefič* nekoliko v pisavi na stroj, želi vsMoie m* kontoaristinjo ali bla-gajničarko. Ponudbe naj se posliejo: „A* M- 12"  poste re<taute, Ljubljana.
168-2
ho
jlanooDnle
obstoječe is 3 sob z vsemi pr ti klicami nžitnine prosto) se Odda takoj ali za sveč*n>T termio Šubiceve ulice St. 5
[I. nadstr , nasproti mučeni  1-tutam se
odda še nekaj hišne oprave.
_163-2
Neoženjen
poštni sel
IU Sluga z menečno plačo 40 kron, prost., brano in stanovanj se Sprejme
s L ali 10« svečanom t« 1.
Prosilec mora biti zmožen sloven akega in nemškega jezika v govora in pisavi »a brez oraadeževanega veden a. Prošnje, opremljene s Šolskimi izpričevali m izpričevali o lepem vedenja, je ncslati tikajdt jemn c. kr. postnemu in brzojavnemu nradu. 168—1
C. kr. poštni in brzojavni urad v Eescah. Rikard Schrey, poštar
312enitna
T*
;
m
\ i
r.
.r
n
A. m
U
m
ponudba.
Poštena dama, srednjih Imt, prijetne zunanjosti, izurjena v gospodinjstvu in šivanju, 3 ne^aj prihrankom se Je// s^naniti s k^kfm značajnim gospodom istih let.
Jfaslov pod šifro „SreČna prihodnost" poste restante, Ljubljana, do fanca tega meseca. 170-1
I
13
Zdaj ali pa nikoli!
Ta prodaja bode kmalu potekla!
Vsako blago moramo izpečati, predno mine pogodba Odločili smo se za trdno, da na vsak način odpravimo pojedine lepotičja naše zaloge s krasno blesteč i mi
Tudop demanti
''C
5v<
M11
Najlepši posnetek na svetu.
Še dalje znižana cena.
Na izbiro imate razna tukaj naslikanih stvarij — dokler f     imamo   se   kaj blagaše tisoč drugih, pa ker nam zmanjkuje prostora,   ni   bilo   mogoče   vseh   tukaj   naslikati, namreč prstane, kravatne igle, broše. obeske, uhane, manšetne gumbe
itd. s krasim hk\stOČimi
TUDOR demanti
ki so tudi znanstveno preskušeni.
prej
Sedaj in dokler je kaj Kron masa
pri nas
kroni
4
, 'H
TUDOR-ske tiemante prodaja:
v £ j ubijan i, JVtestni trg št. 21.
'Oti «»,
;ejam.
Proda se Iza nizko "ceno dobro obranjeno J   & <&au
HnnotornfiFRolo
Pach, 3V2HP.
Pojasn la da«e gosp. Speil, mehanik v Ljubljani
142-2
Prirodna vina
zajamčeno pristna i f
bela in svetla rdeča po 36 kron, rizling po 48 kron, pristna 50% shvovka in tropinovec  no  1*2 kron za 100 litrov
prodaja L Kravagna v Ptuju.
4166 6
Kupiti se žeti mala
pritlična hiša
z nekoliko vrtom v ljubljanski okoltei, Novem   mesto,   Kandiji   ali   na deželi blizn kake farne cerkve. 102—3 Pismeoe poondbe naj se poš'hajo
pod št. 14 Sv. Floiijanske ulice v prodajalno.
Kontoristinja
(Slovenka)
S'J sprejme z mesečno plačo K 90'—. Vstop zaželen kakor mogoče hitro.
Ponndbe blagovolijo  se vpoailjati
pod nasj. ■ v: „Vydrova tovarna hranili Praga VIII". ki-«
Vajenca
zdravega in močnega, od 15 do 16 let •"a e?a, sprejme v pekovsko obrt Alojzij Mihelic, Lesce na Gorenjskem. 144-3
LJUBLJANSKI
ar:
Ustanovljeno let« 1842.
•I NAPISOV IN SRBOV t**rf
\bkata ebekl
/O L1CIBL1RMR M*klonew»i cesta št. 6. ^
Telefon $1 154.
Išče se v lesni trgovini iznrjenega
preje malca
in oddajalca blaga, ki bode obenem
k t gujini tuanipuiant. Znanje sloven »kega iu nemškega jezika potrebno Vse drago po dogovora. 104—6
Lastnoročno pisane ponndhe nai se blagovoli po«lati pod „G. M. T.11 na opravništvo nSlov. Naroda*.
Zimske konjske odele
se zaradi opuntitvo tvorniee oddajajo »ino ceno. 3000 konjskih odej, toplih ▼oljnih in mehkih K barvastimi okrajki, pripravne tudi za p -steljoe odeje, 2 m dolgosti, 1 m Širokosti. Vrsta A sive po K 4*—, vrsta M rjave po K f>'50. vrsta C rumenkaste, najfin. kakovost K 6'HO. Cenovnih fit 9 o rasličnih drn&ih vrstah zantonj. Po povxetju počili a
A. Weissberg na Dunaju IL,
_Untere Donanstrasse 23.     4-1.40 *
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVII (1907).
Uhaja po 4 pole obseŽeD v veliki osmerki jo  eden  pot  na  mesec ▼ zvezkih  ter stoj* se leto o K ao h   pol leta 4 K 60 h, četrt leta s K 30 h.
£a vse Dcavstrijske dežele u K ao b na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po So h.
Narodna Tiskarna*' v Ljubljani
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. juror.)
primarij dobrodelnega zavoda v Trsta, izjavlja, da je spoznal, da ob obolelosti ielodca in Čreves točno in bitro delaje
f   I IV
ti
(tudi odvajalna) lekarnarja
Piccolija v Ljubljani
na Dunajski cesti.
Stekleničica 20 vinarjev.
12 stekleničic z zavojem vred 2 70 K 24        n       J .      5 12 „
70 14.— „
poštni zavitek.        III 4554—2
I^cLor
bi
zemljišče
ali
kupčijo
vsake vrste
kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščioe, mline, opekarnice, hotele, gostilniee, kmetska posestva rad
prodal hitro in diskretno ali rad
najel nania posojilo, naj se ie najprej zaupno obrne na prve vrnte strokovno strogo reelno in
največje podjetje
Mednarodni kupčijski kurir
(internaz. Geschafte-Courlr)
o Gradcu, Elisabethstrasse 6.
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosedoih državah. Uradnik ačotakoj na mesta in Če je treba brez-
Ufpaiega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogiedanja, prosime za takojšnje obvestilo. 63-5
Vljudno se priporoča
trgovina
1
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtarl trs štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512:      Cene zmerne. 32
Dežeina vlada 2a Bosno in Hercegovino.
št. 221.450 II.—III.
30—5
Da  se izvede  pavšaliranje  desetine v Bosni in Hercegovini«  se bo
v letu 1907 oddalo
večje število mest za geometre
na dobo enega leta z letno plačo 2800 K in z dietnim, potnim in delavnim pavšalom mesečnih 180 K za čas dela na prostem.
Poleg tega dobe ti nastavljeaci potovalne str« ške za tja in nazaj povrnjene in dobe tudi po končanem zadovoljivem službovanja primerno nagrado.
Prosilci za omenjena mesta naj takoj, najpozneje pa
do 31. januarja 1907
naslavljajo na deželno vlado v Sarajeva svoje prošnje, ki jim je priložiti krstni (rojstveui) lnt, domovnico, zdravniško izpričevalo o telesni spodobnosti za delo na prostem, dalje dokaz o tehnični izobrazbi in pa znanje kakega slovanskega jezika (hrvaščine, srbščine, slovenščine, če^čine, pol)dčiue itd).
Prošnje se imajo kolkovati z bosensko-bercegovskim kolkom za 1 K, priloge pa, ki niso Že kolkovane s kakim avstrijskim ali ogrskim kolkom, s kolkom za 20 vin.
Kdor nima bosensko-hercegovskih kolkov, naj pa primeren znesek priloži v denarja.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podrainica v SPUSTU.
Stritarjeve nllce it z.
"~ g j jr—$BP~~~^
Podrainica v CELOVCU.
_ Rezervni   rond  Jftat 2
is e priporoča k žrebanju dno l. februarja 1907
Turške srečke kura K 169 — glavni dobitek frs.  300.000.| Srečke laikega rud. križa K 49 — glasni dobitek lir 15 000. Promese na drž. srečko iz 1. 1860: cele 35 K, petinke 13 K, glavni dobitek K 600*000.
Vloge na knjlttvt io tekoči rataa obrestnje od dne vloge- do dne vidiga po 4 /, %•
3X^HD
RYFP
Prva domaČa slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani. VVolfove ulice Stev. 12 - —.
Ustanovljena leta 1854/
priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim •rnstiluičarjeiu svoje fjaf izborno
4012 ao
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
St. 919
18 3
V svrbo oddaje
S
za novo stavbo mestne višje dekliške šole v Ljubljani, »e to vrs.la pri
podpisanem  mcHtnem   magistratu v prostorih   stavbnega urada dne 26. janu*
arja 1907 ob 10. uri dopoldne javna pismena ponudbena razprava.
Ponudbe, ki j»b je opremiti s £>" 0. na podlagi prnraeunj< mb ponudbenih skupnih svot določenim vadijem in o Katerih morajo biti posamezne cene in skupni stroški navedeni v številkah in besedab, vlagati je do določenega časa pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi proračuni, načrti, stavbni pogoji in vsi dra^i razpisane stavbe se tičoči pripomočki ob navadnih uradnih urah na upogled raz^rnjeui.
Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim pogojem ali katere se bodo pogojno glasile, potem take, ki bi bile prekasno vložene, se ne bodo upoštevale.
Magistrat dež. sto nega mesta Ljubljane,
dne 7. januarja 1907.
!! Največji uspeh novega časa !!
je znameniti
3678-11
Vpisana varstvena znamka.
Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Jj/ tek z 250 grami 16 vinarjev „    s 500   „  30 „ „    z   1 kilo   56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva se v vseli dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Na  debelo : L. Minlos,
Dunaj L, M61kerbastei'£
Delniška družba združenih p ivo varen Žalec in Laški trg v Ljubljani.
IV. nkm zlirifliji delničarje!
katero se vrši
v soboto, 2. februarja ob 10. uri dop.
v prostorih hotela ,11 nja' t LjuDljani, Kolodv. ulice
SPORED:
1   Poročilo upravnega sveta o letnem računu pretečenega poslovnega leta.
2. Poročilo revizijske komisije.
3. Ski -parne  o   uporabi   interkalarnih   obresti  od  K 600.000   za   čas od
0   februarja do 16   decembra 1906.
4. Odkoiekovanje celotne izgube od prvotnih delnic.
5. l/.volitev treh računskih preglednikov in dveh namestnikov.
6. Dopolnitev pravil.
7. slučajnosti. 1X9
V Ljubljani, dne 14. januarja 1907.
Upravni svet.
iT. pravil: Vsaka delnica ima pri občnem zbora svoj glas. In g 18. pravi : Delnice, za katere se hoče izvrševati p avica glasovauja, se mora, o za -laziti najkasn je       dni pred ončaim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi  na položnikovo   ime  in iz katere  mora biti racvidno  tudi število delničarju pristoječik glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s ie ne zapadlimi kuponi
In 6 19 pravil: Vstop k oben mu zboru je dovoljen le proti pokaza legi imacije. § U pravil: Vnako poslovno leto dražbe . . . kateri se ima na to vršiti najkasneje v štirih mesecih v Ljubljani ali V Cel,U
Kot založna mesta delnic so določene:   Pivovarna v Laftkem, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Posojilnica v Celju, Sav. posojilnica v Žalcu.
Velika zobovju; „UNI0NU".
Podpornojdruštvo delavcevin delavk c. kr. glavne tob. tovarne v Ljubljani
t7-a."tei vaše "icla gr ~ r - d;'e n_a.j~? lj\ad:n.eje 3e
plesnemu venčku
ki se vrSi
165—1
v soboto, 19. januarja 1907 v veliki dvorani hotela „UNION".
Sodeluje godba c. in kr. 27. pešp. kralj Belgijcev.
Vstopnina za reude 1 K, za ude 50 vin.    Začetek ob 8. uri z.eće.
Čisti dobiček Je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu.
Prizn no vsskoletra najboljša zabava v Lju Ijani.
Pozor! Trgovci! Novost!
75 raalič. ali posamez. fin. peciva po 2 v 1 K,
■»   1 "i » » n m        »   * » f »
raspoallja v lepih karlunlh
E. BRANOT *2'4 I kr njska tvonica fin. peciva v Kranju.
Iiurlena
prodajalka
v mannfakturni in špecerijski stroki, teli službo premenltL
Kje, — pove upravni"! vo „Slov. Naroda*1. H2-3
V sredo, IB. januarja
pokušnja
staroprei /.kuseni h
Magsiievih iatoKn:
L Maggiieve zabele za lahke juhe itd. 35-ii
2. Maggiieve bouiUonske pu-slce.
3. Maggiieve tabl. za ]ubo.
Vsakdo je prav vljudno povabljen.
JVI. Spreitzer
Odlična norost«!
na poiju
gojitev kože
so po predpisih dermatologa dr. Jess-nerja izdelani
Milo Mitin
izvrstno prenaša najobčutnejša koža, daje čudovito po I t, ima izredno prijeten vonj in je posebno pripravno za umivanje nežne otroške kuže. Kos stane K 15U.
Creme Mitin
prijetno parfumirano, za lepotilne namene izborno pripravno, dela ko^o voljno, gibčno, ni mastno,  izvrsten pomoČek zoper raskavo
rdečo in razpoklo kožo. Skodelica stane K  1 50, pločevinasta Škatlica 40 vin. 959 11
Pasta Mitin
kožnate barve, izvrstno varuje občutljivo in brani vneto kožo. Pločevinasta škatlica 40 vin.
Puder Mitin
rožnat, svetlorumen in bel, čudovitega parfuma, se nadevlje lahko in decentno, se dobro drži, je popolnoma neškodljiv in odgovarja najvišjim zahtevam odličnega ženstva. Cena K 240.
Ozeblinski (Frost) Nilln
»eBtavine: Ichfhvol 6 0. Bate, peruv 5 0. 0[. terebmtb 5.0. Menthol 3.« , Mitin pur. 2i.O, Pasta Mi. i n i 6 i.O. Za zimski letni čas ne-utrp'jiv, od.it ranj a srbe »Je pri ozeblinah popolnoma, in jo prav v kratkem času ozdravi. Lonček stano l K 40.
Zaloga za Ljubljano: I*«* k a nt ur tlu« r.
KREVVEL & Co.
dr. z din. j , kemiSka tvornica
Kolin (Kolu) Eifelstr. 33
Ferdo Primožič
mizarski mojster
Cjtibljana, JCilšerjeve ulice 5.
12« 2
Izdelale vsa stavbna »n pohištvena dela, oprave gostilen, hotelov in prodajalnic. — Nacrti in proračuni brezplačno. — Pieiurtime v8e vrnf parketov m deščic za tla, njih polaganje in rosčenje, kakor tu i> popravo surib in snaženje stanovanj
lu ju na deželi    o   o o
o
o o
u
Prodaja in pošilja tudi po pošti domaČe VOŠČilO (kuhani vosek).
9
Za razvedrile in zabave je iz;la pravkar zbirka Ijtimcre^H in 5atir
Tilho In drujl.
V tej knjigi je zbral znani humorist Ferdo Plemič lepo vrsto po veAn še neobjavljenih črtic humoristične in satirične vsebine. Njegova satira ne peče in žge, pač pa zgačka ter tuintam ostro zbode, njegov humor ni suhoparea, ampak zabaven. Ker takih spisov v naši literaturi ni ravno na izber, bo gotov« dobrodošel marsikomu, ki ljubi lahko, razvedrilno berivo.
založnika
L. SCHWENTNERJU V LJUBLJANI
In t»t««r broMiraiia |*<* * 14. 1 leno v platno vrzuna p« S
58 3
Oes. kr. avstrijska državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odhod lz Ljubljane j ni. tal.:
7-IO ziutj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. že!.. Trst c. kr. drž žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 .lutr^i Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Siraža-Toplice, Kočevje.
ii-30 u«-e p on-. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost. Bregenc.
i-OS uopuiđ'i« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Topiice, Kočevje.
4 OO pop d * Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr drž žel., Trst c. kr. drž. žel, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec , Stajer. Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-C6 *-*-6»r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 30 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
jo-23 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c kr. drž. žeL, Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v LI ubijano ini. toLi
7- 09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža.
8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
II10 predooidne.   Osebni vrak tz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lhica Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 pooomne   Osebni vlak iz Straže
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoidn«.  Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inotnosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž ž.. Trsta c. kr. drž. Ž, 8-30 z*, ter. Osebni vlak iz Straie-Toplic
Novega mesta, Kočevja. 845 i.eće . Osebni vlak iz Prage, Linca. Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. ie! u-34 ponoči.   Osebni vlak iz Pomablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i. Odhod la Ljubljane drl. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-O0 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 io zvečer Mešani vlak v Kamnik. IO 40 uonoči Mešani vlak v Kamnik (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih Dohod v LJubljano dri. kolodvori 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika, io 89 predpoidne  Mešani vlak iz Kamnika 6iO zveOer. Mešani vlak iz Kamnika. OSO ponodi. Mešanj vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Pričetek ob polud evetih zvečer.
Vstopnina 1 K 20 vin.
Gidbo preskrbi
društvena godoa.
Druttuo natakarjev In markerleu
*]     priredi [
v četrtek, dne 17. t. m.
u stekl. salona »Kazine1 o Ljubljeni
dobrodelni s=-
venček
v   prid   bclnil^e blogojne pomočni^ci*.
118—2
K tema se vabijo vsi p. n. znanci in - prijatelji. —
3(er je Cisti dob ček namenjen za dobrodelni namen, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Vstopnice se dobe v vseh hotelih, restavra- r\^unm cijah in kavarnah v Ljubljani. UODOi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek.
Lastnina in ti»k „Narodne tiskarne"