Kamniški OBČAN St. 12 52. leto Kamnik, 29. avgust2013 JUBILEJNI FESTIVAL KAMFEST JE VRHUNEC KAMNIŠKEGA POLETJA Kamnik je avgusta že nekaj let še posebej razposajen! Največji poletni kulturni festival v regiji je ob okrogli obletnici ponovno ustvaril nepozabne dni s prepletom zabavnih, kulturnih in športnih dogodkov. Naše mesto je deset dni utripalo v ritmih tradicionalnega, tokrat že desetega festivala Kamfest, na katerem so obiskovalci iz ožje in širše okolice Kamnika lahko uživali v kar 76 prireditvah za vse generacije in vsak okus, pa tudi na mnogih spontanih dogodkih. Raznolik program festivala, ki ga že od samega začetka organizira Kulturno društvo Priden možic s soproducenti, so poleg standardne koncertne ponudbe popestrile predstave in delavnice za otroke, športni dogodki in večeri stand up komedije, obogatila pa sta jih tudi kino in gledališče pod zvezdami. Od 9. do 18. avgusta si je na številnih prizoriščih po vsem mestu dogodke ogledalo rekordnih 27.000 ljudi. Festival z razgledom, ki vsako leto odkrije in oživi kak prezrt prostor Kamnika, je letos poleg otroškega živžava v Keršmančevem parku navdušil z idilično okolico gradu Zapric, organizatorji pa so že desetič pokazali kako s povezovanjem vseh v lokalni skupnosti uspešno organizirati najboljšo prireditev v mestu. V Samčevem predoru je navdušila ulična predstava Enadvatri: Stoj! Spektakel! Enadvatri so trije energični in vzneseni igralci, ki ne čakajo na svoje občinstvo, ampak si ga raje poiščejo kar sami. Zanje noben oder ni premajhen in nobena zgodba prevelika, članica skupine pa je tudi Kamni-čanka Anja Bezlova. Utrip desetdnevnega dogajanja na Kamfestu, ki ga je za naše bralce spremljala Bojana Klemenc, predstavljamo na straneh 8, 9 in 10. BUTALCI SO NAS CEZ POLETJE NASMEJALI NA STUDENCU V Poletnem gledališču Studenec vsako leto pripravijo domačo gledališko predstavo, pri kateri sodelujejo ljubiteljski ustvarjalci vseh generacij. Letošnjo predstavo Butalci, ki je bila premierno uprizorjena v soboto, 13. julija, je po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza napisal in današnjemu svetu približal pisec in režiser Lojze Stražar. V Butalcih, ki so zabavali občinstvo do prve polovice avgusta, je v kar sedemnajstih uprizorjenih predstavah v vlogah Butalcev in Tepanjčanov nastopilo preko 80 igralcev, pevcev in plesalcev, veliko iz kamniške in domžalske občine. Butalci se dotaknili aktualnih dogodkov okrog nas. Očitno bi Fran Milčinski moral živeti danes, med Butalci današnjega časa. Reportažo objavljamo na 5. strani. Vabljeni na Veliko planino! Nihalka vozi od ponedeljka do četrtka od 8. do 18.ure, od petka do nedelje od 8. do 20.ure. VLLJJCA PLANINA planina d.o.o., Kamniška Bistrica 1242 Stahovica, www.velikaplanina.si, info@velikaplanina.si, 031 680 862 Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide 13. septembra. Rok za oddajo člankov je v petek, 6. septembra, oglase in zahvale pa lahko oddate še v torek, 10. septembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si Občutimo tradicijo, spoštujmo dediščino To sporočilo nosijo letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Kamnik bo v barvah bogate oblačilne in kulturne dediščine živel od 5. do 8. septembra, ko gosti že 43. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Svojo prepoznavnost in odmevnost prireditev razvija skozi paleto različnih, med seboj povezanih samostojnih dogodkov, ki segajo vse od razstav, plesnih in pevskih nastopov, koncertov priznanih slovenskih skupin, godb in ansamblov do sejemske prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti. Rdeča nit letošnje prireditve bodo avbe, osrednji dogodek pa nedeljska povorka narodnih noš, ko se bo skozi staro mestno jedro sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev v narodnih nošah, med katerimi bodo tudi številne skupine in konjske vprege. O festivalu in programu dogajanja na 3. strani. KULTURA IN NAŠA DEDIŠČINA SKOZI REPORTAŽE NA STRANEH 4 IN 5 Tuhinjska dolina v pesmi in besedi Turistično društvo Tuhinjska dolina je tudi letos vikend po Velikem šmarnu pripravilo tokrat že osmo tradicionalno etnološko prireditev. Po prireditvah Od zrna do kruha, Tuhinjski ohceti, Furmanstvu v dolini, Čebelarjenju, Gozdarjenju in delu v gozdovih ter Košnji, ki so jih pripravili po ustanovitvi Turističnega društva Tuhinjska dolina, je tokrat Etnološka sekcija s predsednikom Srečkom Urankarjem in predsednikom društva Ivanom Hribarjem po petkovem kulturnem večeru s koncertom Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi pri Kamniku in Pre-dic, ljudskih pevk iz Kamnika, v soboto zvečer predstavila Tuhinjsko dolino v pesmi in besedi. Pepče Podmeninski obsojen na sramotilnem strebru Turistično društvo Motnik je v soboto, 24. avgusta, gostilo 16. Pran-gerjado, na kateri so prikazali, kako so nekoč lovili lopove in jih kaznovali na prangerjih. Vsakoletni dogodek združuje kraje po Sloveniji, kjer je še dandanes moč najti pranger-sramotilni steber. S prireditvijo so v Motniku obeležili tudi 590. obletnico trških pravic Motnika in pravic do tedenskih sejmov. Stari grehi pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah Kulturno društvo dr. Franceta Steleta je konec junija v letnem gledališču pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah uprizorilo veseloigro Stari grehi, ki jo je napisal Čeh Josip Štolba. Društvo je letos načrtovalo štiri predstave, žal je zaradi slabega vremena lahko uresničilo samo tri. D U D E CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE Breznikova 15 1 230 Domžale VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel: 01 / 721-69-13, 01 / 729 24 86, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si OPTIKA in OČGSNA AMBULANTA H€l€na Dolinšek s.p. V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11 v Podgorškovi hiši poleg NLB tel.: 01/831 70 05, 031 795 960 Z RAZŠIRJENO PONUDBO za vse, ki želite ohraniti in izboljšati vid i t a J. Jezikovna šola ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA SLOVENŠČINA V Centru Kamnika na Japljevi 4 pri Kavarni Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711 vpis od 5. septembra 14.00-19.00 www.ila^«likovna sola.com Znanje jezikov je povezava s svetom in spletom -mi vas pripravimo tudi na mednarodne izpite ommenji — Za tople «irntf in p&mUid ■fti hufot www.optika-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36 20% OTVORITVENI POPUST v Kamniku za nakup korekcijskih in sončnih očal v septembru tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3 ct Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO,TUDI EKO PONUDBA. Podpisana koncesijska pogodba med Občino Kamnik in Zasebnim vrtcem Sonček Reševanje problematike pomanjkanja mest organiziranega otroškega varstva v kamniški občini poteka intenzivno in kot kaže tudi uspešno. Pomemben korak je bil narejen 21. avgusta, ko sta župan Marjan Ša-rec in direktor Zasebnega vrtca Sonček d.o.o. Matjaž Škabar podpisala koncesijsko pogodbo za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva, na podlagi katere naj bi vrtec na treh lokacijah: v enoti Trobentica na Fužinah 5, v enoti Marjetica na Medvedovi 2 in v enoti Zvonček na Vrhpolju pričel delovati najpozneje 60 dni po podpisu koncesijske pogodbe. Po novi cesti Tunjice-Srednji vrh OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoči: 1. Subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju 2. Pospeševanje zaposlovanja 3. Sofinanciranje zaščite patentov in licenc 4. Pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah 5. Subvencioniranje najemnin v starem mestnem jedru Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 29. 8. 2013 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do ponedeljka, 30. septembra 2013. Dodatne informacije: Mira Crnkovič tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si Marjan Šareč ŽUPAN OBČINA KAMNIK objavlja JAVNE RAZPISE za • Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo • Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah • Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij • Šolanje v srednješolskih kmetijskih programih Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www. kamnik.si od 29. 8. 2013 dalje. Vloge je potrebno oddati najkasneje do ponedeljka, 30. septembra 2013. Dodatne informacije: Mira Crnkovič tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si Marjan Šareč ŽUPAN Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 29- 8. 2013- Popoldan sta Konec julija so se zaključila gradbena dela ureditve javne poti Tunjice-Srednji vrh v dolžini 622 metrov. Dela so obsegala zamenjavo ustroja v debelini 50 cm, ureditev odvodnjavanja, asfaltiranje v debelini 7 cm ter urejanje bankin in brežin. Vrednost investicije je znašala 53.439 evrov. Urejeno cesto so 23. avgusta slovesno predali namenu župan Marjan Šarec, predsednik Kra- jevne skupnosti Tunjice Anton Šuštar, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in občinska svetnica mag. Suzana Šimenc. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Tunjice Anton Šuštar in se zahvalil vsem krajanom za potrpežljivost v času del ter Občini Kamnik in podjetju Calcit d.o.o. za ureditev javne poti. »Danes smo priča tem 622 metrom, ki jih z veseljem od- 5 - Občinska uprava je v skladu s sklepi, sprejetimi na 24. in 25. redni seji Občinskega sveta Občine Kamnik, 7. 6. 2013 objavila razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva na območju mesta Kamnik. Razpisanih je bilo 11 oddelkov predšolske vzgoje, od tega glede na potrebe 4 oddelki II. starostnega obdobja. Do roka 16. 7. 2013 je na razpis prispela vloga Zasebnega vrtca Sonček d.o.o.. Po poročilu o prejeti ponudbi je bila izdana odločba, na podlagi katere se koncesija podeli navedenemu vrtcu, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje. Kot je sporočila občinska uprava, bo neposredno po podpisu pogodbe, v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtce, starše s centralnega čakalnega seznama in tiste, ki so naknadno, po razpisu, oddali vlogo (nepravočasno oddane vloge), pozvala k oddaji vloge na poziv k vpisu, ki ga bo v sredstvih javnega obveščanja objavil novi vrtec. Sredstva za doplačila za redno dejavnost novega koncesijskega vrtca so vsebovana na proračunski postavki povečanje kapacitet za predšolsko vzgojo. Okvirno bo v letu 2013 za redno dejavnost 11 oddelkov namenjenih 165.000 evrov. i 1v* M * ' Krajani Tunjic s predsednikom KS Tunjice Antonom Šuštarjem so zadovoljni, da je cesta Tunjice-Srednji vrh urejena v dogovorjenem roku. 622 metrov nove javne poti sta odprla župan Marjan Šarec inpred-sednik KS Tunjice Anton Šuštar skupaj s podžupanjo mag. Juli-jano Bizjak Mlakar in občinsko svetnico mag. Suzano Šimenc. piramo. Bili smo zadovoljni, da so bila dela zaključena pravočasno. Zahvala vsem, ki ste omogočili ureditev te poti, podjetju Calcit, izvajalcem, krajanom, svetnicam in svetnikom. Ob tej pridobitvi vam iskreno čestitam in si želim, da bi jih bilo v prihodnosti še več«, pa je ob odprtju povedal župan Marjan Šarec. Po blagoslovu župnika Jožeta Razingerja je sledil simboličen prerez traku. Za kulturno noto je poskrbela Ženska vokalna skupina Tunjice. Besedilo in fotografije: JANJA ZORMAN MACURA Rojstna hiša Rudolfa Maistra v Kamniku odpira svoja vrata V septembru se odpirajo vrata muzeja Rojstna hiša Rudolfa Maistra, prvega samostojnega muzeja na Slovenskem, posvečenega življenju in delu slovenskega domoljuba, generala, kulturnika, pesnika in bibliofila Rudolfa Maistra. Rojstna hiša Rudolfa Maistra bo za obiskovalce odprta od 3. septembra, slavnostno odprtje pa bo na državni praznik v spomin Rudolfa Maistra, 23. novembra. Hiša bo odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, nedelja, ponedeljek in prazniki bo zaprto. V letu 2013 so se končala zahtevna obnovitvena dela na občinskem lastniškem delu rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki jih je v celoti financirala občina Kamnik. Obenem je z obnovo v letih 2012 in 2013 potekala tudi izdelava scenarija o vsebinski zasnovi v rojstni hiši Rudolfa Maistra, ki ga je pripravila mag. Zora Torkar iz Medobčinskega muzeja Kamnik. Pri izdelavi scenarija je sodelovala z drugimi slovenskimi muzeji, knjižnicami, zasebniki in društvi, ki hranijo gradivo o generalu Rudolfu Maistru. S pomočjo Društva general Maister Kamnik in Zveze društev general Maister je bilo za razstavo pridobljenih nekaj donacij zasebnikov. Z dopolnitvijo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Medobčinski muzej Kamnik in podpisom pogodbe o upravljanju z občinskim premoženjem je rojstno hišo Rudolfa Maistra dobil v upravljanje Medobčinski muzej Kamnik kot svojo dislocirano enoto. Projekt vsebinske zasnove stalne razstave v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, ki ga je v celoti financirala občina Kamnik, se je začel izvajati na začetku leta 2013. Poleg razstave so oblikovani pedagoški kotički za otroke, nova spletna stran, logotip hiše, dopolnjuje se muzejska trgovina, kjer bo tudi prostor za občasne razstave, v pripravi je vodnik po razstavi. Stalna razstava z naslovom Rudolf Maister - domoljub, general, kulturnik, pesnik in bibliofil pripoveduje življenjsko zgodbo o generalu in njegovem času ter o njegovem še vedno močnem vplivu na Slovence. V družinskem albumu sledimo fotografijam staršev in bratov, njegovi družini, resnim vojaškim portretom ter tudi osebnim dokumentom. Skozi Maistrove oči vidimo značilne podobe Kamnika v 70. letih 19. stoletja, ki jih je sam doživel kot otrok. Rudolf Maister je imel odločilno vlogo na Štajerskem in na Koroškem po koncu 1. svetovne vojne ob razpadu Avstro-Ogr-ske, ko so se oblikovale nove države in nove meje. Tedaj je 29. oktobra 1918 med drugimi nastala tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. decembra 1918 združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Dne 23. novembra 1918 je Maister osvobodil Maribor in na ta dan praznujemo državni praznik - dan Rudolfa Maistra. Pomembno vlogo je imel s sodelavci pri bojih na Koroškem, pri katerih so mu pomagali številni prostovoljci, Maistrovi borci iz Štajerske in tudi Kranjske, ki so za svoje delovanje prejeli spomenice in priznanja. Maistrovo življenje je bilo kmalu povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Obiskovalec tako dobi vpogled v njegovo knjižnico, lahko pa tudi bere, posluša recitacije ali uglasbene pesmi iz generalovih pesniških zbirk Poezije in Kitica mojih. Spremljajoče predvajanje filmov, od arhivskih do sodobnih dokumentarnih in umetniških, ponuja obiskovalcu še dodatne informacije o njegovem pomenu za slovensko zgodovino. Številna častna priznanja, diplomske listine in odlikovanja dokazujejo ugled, ki ga je užival v rojstnem Kamniku in tudi v drugih slovenskih krajih. V njegov spomin so nastali številni javni spomeniki in spominske plošče. Za ohranitev spomina na Rudolfa Maistra danes skrbi Zveza društev general Maister in društva generala Maistra. Pravzaprav nikjer v Sloveniji ni na enem mestu zbranega toliko raznovrstnega gradiva o njem in o njegovem času, kot ravno v novo odprti rojstni hiši v Kamniku. Za najmlajše obiskovalce so v Maistrovi hiši pripravljeni pedagoški kotički, kjer lahko aktivno sodelujejo pri Maistrovem vrtiljaku in spoznavajo dogodke iz njegovega življenja, v bralnem kotičku prebirajo njegove knjige oz. knjige o njem in se poslad- kajo z Maistrovimi čokoladnimi brki. Razstava na sodoben muzeal-ski način želi pritegniti različne starostne skupine obiskovalcev, tudi najmlajše, da se zavedo pomena generala Rudolfa Maistra v slovenski zgodovini in njegove ljubezni do slovenske zemlje. Z oblikovanim programom za otroke, šolske skupine in odrasle, kot so na primer strokovna vodstva, bralni kotiček, Maistrov vrtiljak, učne ure, ustvarjalne delavnice, sobotna javna vodstva in delavnice vsako tretjo soboto v mesecu in t. i. Maistrovi večeri, na katerih bodo mesečno organizirana predavanja različnih strokovnjakov, ki osvetljujejo osebnost Rudolfa Maistra, prelomni čas ob koncu 1. svetovne vojne, zgodovino slovenske vojske; prikaz filmov o Rudolfu Maistru in umetnikih, ki so ga upodabljali, literature iz Maistrovega časa ipd., želimo ustvariti živo muzejsko hišo, ki bo živela v sožitju s Šutno in bodo Kamničani ponosni nanjo in na slavnega rojaka. Program dogodkov v Rojstni hiši Rudolfa Maistra lahko spremljate na spletnih straneh Medobčinskega muzeja Kamnik (www.muzej-kamnik-on.net), kjer je posebna ponudba tudi za Rojstno hišo Rudolfa Maistra. Za skupine, ki želijo strokovno vodstvo po razstavi in za izvedbo pedagoških programov je potrebna predhodna najava. Kontaktni osebi: Alenka Juvan (tel. 059 097 580, ajuvan@siol. net) ali Zora Torkar (tel. 01 8317 647, zora.torkar@guest. arnes.si). mag. ZORA TORKAR, direktorica MMK in avtorica razstave Kamniški OBČAN DNEVI NARODNIH NOŠ 29. avgust 2013 3 To sporočilo nosijo letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Kamnik bo v barvah bogate oblačilne in kulturne dediščine živel od 5. do 8. septembra, ko gosti že 43. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnja štiri leta ponašajo z nazivom mednarodni folklorni festival in so del mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF. 43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine Kamnik 2013 Občutimo tradicijo, spoštujmo dediščino na Slovenskem« avtorice Alenke Pakiž, »Pisane drobtinice iz naše zgodovine« avtorice Sabine Rom-šak ter »Les govori« avtorja Jožeta Strmčnika, slavnostno odprtje prireditve pa bo v petek, 6. septembra, ob 19. uri, ko bo navzoče z glavnega odra nagovoril župan Občine Kamnik Marjan Šarec. V sklopu programa se bodo predstavile domače in tuje folklorne skupine, različne godbe in glasbene skupine s koncerti - Magnifico, Langa, Tanja Žagar, Saša Lende-ro in še mnogo drugih«, razkriva Kolarjeva. Raznolik program za vse generacije in vse okuse obsega tudi gledališko predstavo z naslovom »Kje je meja?« v izvedbi Kulturnega društva Tuhinj, ki predstavlja obdobje oblačilne dediščine poznega 19. stoletja. Kot nam je povedala Urška Ko-lar, so priprave na dogodek tudi letos potekale po že ustaljeni praksi, saj imajo organizatorji dobro vzpostavljene odnose z lokalnimi partnerji, pa tudi nastopajočimi, ki se z veseljem odzovejo povabilu k sodelovanju na Dnevih narodnih noš, ki so v naši regiji zagotovo postali tradicionalen in dobro prepoznaven etnološko obarvan dogodek. »Seveda smo se tudi mi precej posvečali iskanju pokroviteljev in se soočali z izzivi, ki so povezani s trenutno gospodarsko situacijo, vendar so naši pokrovitelji in partnerji prepoznali dodano vrednost, ki jo ustvarja naš dogodek in bodo tudi letos pripomogli k izvedbi kakovostnega in pestrega programa,« zagotavlja Kolarjeva. Svojo prepoznavnost in odmevnost prireditev razvija skozi paleto različnih, med seboj povezanih samostojnih dogodkov, ki segajo vse od razstav, plesnih in pevskih nastopov, koncertov priznanih slovenskih skupin, godb in ansamblov do sejemske prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti. Rdeča nit letošnje prireditve bodo avbe. Osrednji dogodek bo tudi letos tradicionalna povorka narodnih noš, ko se bo skozi staro mestno jedro sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev v narodnih nošah, med katerimi bodo tudi številne skupine in konjske vprege. Po povorki bosta sodelujoče in obiskovalce pozdravila župan Občine Kamnik Marjan Šarec in slavnostna govornica predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek. Kot nam je povedala Urška Ko-lar, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, so tudi letos pripravili obiskovalcem zanimiv in bogat program. »Programu smo v letošnjem letu namenili veliko pozornosti. V okviru mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF nas bodo obiskale skupine iz Makedonije, Slovaške in Nizozemske, ki veljajo za kvalitetnejše v Evropi. Dr. Bojan Knific je pripomogel, da se bo na našem odru predstavilo tudi Kulturno umetniško društvo Sev-dah Ljubljana, ki ohranja kulture narodov Bosne in Hercegovine. Popestrili pa smo tudi večerni program, kjer lahko rečemo, da imamo glasbo prav za vse okuse s Kamniškega in cele Slovenije«. Festival oblačilne dediščine bo letos še razširjen. Oblačilna dediščina na Slovenskem sega tudi v srednji vek, zato bodo na Malem gradu prvič predstavili, kako so se ljudje iz poznega srednjega veka oblačili, dogajanje pa popestrili s plesi iz 15. stoletja in predstavitvijo kostumov. »K sodelovanju smo, zaradi izjemne lanske predstave, ponovno povabili Akademsko folklorno skupino France Marolt, nastopu pa bo sledil koncert Magnifica, ki je bil nekoč sam član te skupine in je na vajah spoznal tudi svojo ženo. Program bomo začeli z razstavami »Avbe Rdeča nit letošnje prireditve so avbe Ob pečah, ki so bile v času do sredine 19. stoletja najbolj splošno pokrivalo na Slovenskem, so slovenske kmetice in meščanke nosile tudi številne različice avb (zavi-jače, javbe, pintle, pocive ...), ki so se močno utrdile v predstavah Slovencev o nekdanjem oblačenju. Nosile jih niso le Gorenjke, temveč so bile razširjene praktično povsod na Slovenskem razen na Primorskem. Avba se je izjemno močno uveljavila v pripadnostnem kostumi-ranju - oblačenju »narodnih noš«. Veliko število žensk z avbami in njenimi različicami (najpogosteje z zavijačami) srečujemo tudi na Dnevnih narodnih noš in oblačilne dediščine. Na njej je mogoče videti kar nekaj starih avb, veliko je izdelanih na novo; nekatere si jih zgledno položijo na glavo in ustrezno sooblikujejo celotno podobo. Da bi spodbudili izdelovanje novih avb in ustrezno nošenje starih so organizatorji letos pripravili natečaj za »naj« avbo, ki idejno sledi lanski akciji za »naj« zavezano pečo. Osnovni namen akcije je spodbuditi skupine in posameznike, da se zavejo pomena avbe kot pokrivala, ki simbolizira Slovenstvo, da se seznanijo z različnimi oblikami avb, ki so bile znane na Slovenskem, in da z dobrimi zgledi opozorijo na zglede poustvarjanja njenih različic. »Za ta namen in za namen popularizacije oblačilne dediščine bomo v soboto, 7. septembra, na odru Glavnega trga z Akademsko folklorno skupino France Marolt iz TIC Kamnik 18:00 Odprtje razstaue Pisane drobtinice iz aaše zgodouine (autorica: Sabina Romšak) Galerija Miha Males Odprtje razstaue Aube na Slouenskem (autorica: Alenka Pakiž, u sodelouanju z Medobčinskim muzejem Kamnik) Glauni oder 17:30 Otroške folklorne skupine 19-00 Slaunostno odprtje festiuala z nagouorom župana Občine Kamnik MaTjana Šarca •:15 Mestna godba Kamnik ob 165. obletnici z gosti: ansambel Grajski kuintet in MažoTetna skupina Veronika ):30 Veliki petkov koncert: Tanja Žagar in spremljevalna skupina Avantura Maistrouaulica 9:00 Sejemska prodaja Glauni oder 10:00 Ansambel Domačini 11:30 Ansambel Poljanšek 13:00 AnsambelVeseli PodgoTci 15:00 8. tekmouanje harmonikarjeu za pokal Dneuou narodnih noš - finale 17:00 Kulturno društuo Tuhinj - gledališka predstaua "Kje je meja?" 18:30 Folklorna skupina Kamnik 19:00 Reuija folklornih kostumou in narodnih noš teT izboT za Naj aubo z Akademsko folklorno skupino France Marolt 21:00 Veliki sobotni koncert: Magnifico in skupina Langa Oder pri Kauarni Veronika 10:00 8. tekmouanje haTmonikaTjeu za pokal Dneuou narodnih noš - pTedtekmouanje 14:30 Ansambel Noui sosedje 15:00 Ženska uokalna skupina Brinke Park Europa 11:00 StaTe ljudske igTe in delaunice za otroke Mali grad - srednjeueski dan 13:00 Kulturno dmštuo Lonca s STednjeueškimi in Tenesančnimi plesi in pTedstauituijo kostumou Sutna, Trg talceu in Maistrom ulica 10:00 Sejem domače in umetnostne obrti, žiuilska tržnica z Okusi Kamnika in sejemska prodaja Prireditev so omogočili: - Glaunioder 9:30 Budnica - Kulturno društuo - Godba Slouenskih železnic (Zidani Most) 9:50 Kulturno umetniško društuo Lučka u sodelouanju s Kulturno umetniškim društuomDerdef (Cazin, Bosna in Hercegouina) 10:00 Nastopi folklornih skupin iz tujine (Nizozemska, Makedonija, Slouaška) 12:00 Kulturno umetniško društuo Seudah Ljubljana (ohranjanje kulture narodou Bosne in Hercegouine) 15:00 TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ z nagouorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca in slaunostno gouornico predsednico Vlade Republike Slouenije mag. Alenko Bratušek 17:00 Veliki nedeljski koncert: Saša Lendero, Ansambel trio Špica inJodel Express Sutna, Trg talceu in Maistroua ulica 10:00 Sejemdomače in umetnostne obrti, žiuilska tržnica z Okusi Kamnika in sejemska prodaja Vabimo uas, da izkoristite kupon ugodnosti, ki ga bodo ponujali kamniški turistični ponudniki. Prijazni receptorji in informatorji u Termah Snouik, Arboretumu Volčji Potok, na Veliki planini Golfu Arboretum, Naraunem zdrauilnem gaju Tunjice, Medobčinskem muzeju Kamnik in na TIC-u Kamnik uam bodo z ueseljem razkrili, pri katerih storituah lahko UVELJAVITE 10% popust. <- m r;: ,,1 <;iihcti; „ © , -> , s** fe Avto Aktiv Manuel. . . ——^ ♦-- ^MMWtfcP ---I — "O" ■ s. ,. ÄV^ßeML^- Idi OKV ' PlUI w iT 3 Avto Car Medijskipokrouitelji: - focuropfatot, Kflmniiki OsČAN Ljubljane pripravili predstavitev slovenske oblačilne dediščine, še posebej pa izpostavili različice avb (avbe, male avbe, zavijače, pintli, jalbe, javbe, poclji, neci, jugle, koroške avbe, kožuhovinaste avbe). Zato vse, ki avbo imate, vabimo, da se vabilu k sodelovanju odzovete. V primeru izbora na prireditvi boste povabljeni, da se na častnem mestu udeležite nedeljske povor-ke«, razkriva in vabi Urška Kolar, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Okusi Kamnika in pestra kulinarična ponudba Pomemben del dogajanja bo tudi sejemska prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti ter pestra kulinarična ponudba, ki bo obiskovalcem približala tudi tradicionalne kamniške jedi, združene pod blagovno znamko Okusi Kamnika, med njimi so gamsova juha, Firštov golaž, tuhinjska fila, kamniški ženof in gorčica, kloštr-ska kremšnita, žganje rušovec, tr-nič, kajžerca, tuhinjska postrv Projekt Okusi Kamnika je del širšega projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo. Sloni na ugotovitvah raziskave »Gastronomija v regiji Osrednja Slovenija«, ki je opredelila najbolj značilne jedi v občinah osrednjega dela Slovenije pod vodstvom dr. Janeza Bogataja, mednarodno priznanega ter večkrat nagrajenega etnologa. Kulinarične značilnosti Kamnika so se v teh mesecih že uveljavile v gostinski ponudbi občine in Okusi Kamnika postajajo del prepoznav- ne kulinarične ponudbe osrednje Slovenije. Izbrane jedi po eni strani predstavljajo celotno kamniško območje, po drugi strani pa posamezne dele in mesto Kamnik. Hkrati izbor jedi nakazuje tudi družbeno raznolikost kamniškega območja. Na ta način je poleg pastirskega izročila Velike planine (trnič) zastopano lovsko izročilo Kamniške Bistrice, ki združuje tako pre-hranske navade visoke cesarske gospode (firštov golaž) kot jedi, ki so bile na voljo gospodi in preprostim divjim lovcem (gamsova juha). V izbor je uvrščeno ljudsko izročilo podeželja (Tuhinjska fila), nekatere podeželske (prekmaš, ocvrt kozliček) in meščanske jedi (rajželjc, kamniška kajžerca) pa so na voljo v širši kulinarični ponudbi. Posebej je izpostavljeno mesto Kamnik - s kamniškim ženofom in gorčico je zastopano meščansko izročilo, ki je prešlo v industrijsko proizvodnjo. Nakazano je izročilo samostanov tega območja (kloštr-ska kremšnita). Predstavljena sta sodobno nabiralništvo, ki se naslanja na tradicijo (rušovec), sodobno uvajanje ribogojništva (tuhinjska postrv) ter vračanje kozjereje in ovčereje. Projekt Okusi Kamnika, v okviru katerega kamniški gostinci predstavljajo tipične lokalne jedi, se septembra širi še na živilsko tržnico pod imenom Okusi Kamnika - Podeželje in Eko. Potekala bo vsako zadnjo soboto v mesecu med 8. in 13. uro na Glavnem trgu v Kamniku. SAŠA MEJAČ Fotografije: VERA MEJAČ www.narodnenose.si Organizator dogodkasipridržuje prauico do spremembe programa. Naročnik oglasa: Zauod za turizem m šport u občim Kamnik Foto: Bojan.Težak Dolgoletna znanka z Dnevov narodnih noš je tudi Cirila Ules iz Mengša, ki že pet desetletij izdeluje narodne noše, še posebej je ponosna na avbe, ki so se močno uveljavile v nošenju narodne noše. Avbe so tudi rdeča nit letošnjega kamniškega festivala. Ženska noša ima kar 15 kosov: pumparice, untrco, ošpetelj, vrhnjo kiklo, bertah, mašno, ruto, sklepnik, mašno pri sklepniku, avbo ali zavijačko, nogavice s polžki, dva robčka, marelo in cekar. Vse, razen cekra, sklepnika in marele, naredi gospa Cirila sama. Največ dela ima z izdelavo čelnika, kije sprednji del avbe ali zavijačke. Za čelnik nariše vzorček na podlago, nato na zamet našije pozlačene okraske in ga obšije s čipko. Doda štolo za avbo ali naredi zavijačko. Včasih so nosila dekleta zavijačke, žene pa avbe. Ur pri izdelavi ne šteje, saj pravi, da ročno delo ni nikoli plačano po številu vloženih ur v izdelek. Samo za izdelavo čelnika za avbo k narodni noši porabi okrog 250 ur. Osma etnološka prireditev v Snoviku Tuhinjska dolina v pesmi in besedi smijo in glasbo v svet, smo slišali, da mladi nadaljujejo tradicijo imena in glasbe Rudija Poljanska in bratov. Rudi pa ima tudi šolo za harmoniko in na prireditvi sta se pred godovnim oferanjem (ofrehom) predstavila tudi njegova učenca Kristjan Košir in Jure Jurjev-čič, ki vodi ansambel Jurčki. Člani ansambla Poljanšek so poskrbeli tudi, da smo lahko slišali poznano Avsenikovo Gremo na Menino, za katero je besedilo napisala prav tako Tuhinjka in pevka v ansamblu Avsenik Jožica Kališnik iz Špita-liča. Žal nam je bilo, da se nam ni pridružila na prireditvi. Ko je Manja razlagala, kje so skozi dolino hodili Rimljani, je za smeh poskrbel Silvo, ko je modroval, kako mladostno zgleda in koliko ve o njih 26-letna Nataša Klobčič, ki je njihovo pot »popisala« v diplomski nalogi. In koliko bo šele vedela, ko bo stara toliko kot Silvo. In kdo bi si mislil, da so Rimljani že takrat imeli gasilce, saj je Nataša že dvajset let tudi gasilka. Da pa tudi Silvo veliko ve, se je izkazalo, ko je povedal, da se v dolini čuje pesem že takrat, ko so trije zbrani. Potem pa se jih zbralo skupaj s Silvom kar osem. Predstavili so se kot Ljudski pevci iz doline in obudili so čas, ko je v dolini semanji dan, ki ga po dnevu blagoslovitve cerkve v kraju imenujejo smajna. S pesmijo se je predstavil tudi Jernej Štrajhar, član turističnega društva, amaterski igralec, član zelene bratovščine ter pesnik. »V svojih pesmih ohranja tradicijo in pristne krščanske vrednote,« ga je predstavila v napovedi Manja Že- Ljudski pevci iz doline so obudili čas, ko je v dolini semanji dan, ki ga po dnevu blagoslovitve cerkve v kraju imenujejo smajna. baljec. V samozaložbi je izdal že dve pesniški zbirki in v pogovoru ni zanikal, da ne bo tudi tretje. Tako se je v 8. etnološki predstavi v izvedbi članov sekcije in članov TD Tuhinjska dolina in številnih stalnih sodelavcev-domačinov iz doline predstavila Tuhinjska dolina. Prireditev in vse, ki so bili vključeni v pripravah in v izvedbi, je vidno navdušen in zadovoljen pozdravil poslanec državnega zbora mag. Brane Golubovic. Zahvalo s čestitkami in šopkom cvetja je Sreču Urankarju, Manji Žebaljec, Zdenki Krajnik in Silvu Osolniku izrekel predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar. Člani društva in domačini iz doline so ponovno skupaj s Termami Snovik, ki so bile tudi tokrat ob Občini Kamnik in Zavodu za šport in turizem v občini Kamnik pokrovitelj, pokazali in potrdili, da je resnično kot biser lepa Tuhinjska dolina. ANDREJŽALAR Turistično društvo Tuhinjska dolina je tudi letos vikend po Velikem šmarnu pripravilo tokrat že osmo tradicionalno etnološko prireditev. Po prireditvah Od zrna do kruha, Tuhinjski ohceti, Furmanstvu v dolini, Čebelarjenju, Gozdarjenju in delu v gozdovih ter Košnji, ki so jih pripravili po ustanovitvi Turističnega društva Tuhinjska dolina, je tokrat Etnološka sekcija s predsednikom Srečkom Urankarjem in predsednikom društva Ivanom Hribarjem po petkovem kulturnem večeru s koncertom Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi pri Kamniku in Predic, ljudskih pevk iz Kamnika, v soboto zvečer predstavila Tuhinjsko dolino v pesmi in besedi. Pesmi preprostega tuhinjskega kmeta Franca Pavliča-Brezovski- ga ata iz Buča in zgodovina doline, ki jo je v diplomsko nalogo zapisala Tuhinjka Nataša Klopčič iz Zgornjega Tuhinja, sta bili scenaristki Manji Žebaljec in režiserki Zdenki Klančnik podlaga za zgodbo predstavitve Tuhinjske doline v pesmi in besedi. Za prisrčno, zanimivo, prijazno in veselo prireditev so poskrbeli člani društva in domačini iz doline, poznani po bogati in zavzeti kulturno dramski dejavnosti. Prireditveni prostor nasproti Term ob cesti so napolnili številni obiskovalci iz doline in drugih krajev ka- mniške in sosednjih občin. Nastopajoči, ki jih je »furman« v spremstvu narodnih noš pripeljal vsakokrat na prireditveni prostor, so nas z besedo, s pesmijo in glasbo, z zapisi Franca Pavliča in zgodovinskim pregledom Nataše Klopčič debelo poldrugo uro v ravno prav ohlajenem večeru seznanjali z dogajanji v preteklosti do danes v dolini. Z glasbeno rimo so prireditev po napovedi Manje Žebaljec in Silva Osolnika začeli mladi člani v dolini, Sloveniji in v tujini poznanega ansambla Bratov Poljanšek. Ob nedavnem štiridesetletnem jubileju ansambla, ki je ponesel dolino s pe- Rdeča nit vseh osmih prireditev je bila prikaz Tuhinjske doline nekdaj, tudi skozi običaje in domača opravila. Člani TD Tuhinjska dolina in domačini iz doline so nam z besedo, s pesmijo in glasbo, z zapisi Franca Pavliča in zgodovinskim pregledom Nataše Klopčičpribližali dogajanja v preteklosti do danes v dolini, med njimi tudi ofreh (godovno oferanje). PEPCE PODMENINSKI OBSOJEN NA SRAMOTILNEM STEBRU Turistično društvo Motnik je v soboto, 24. avgusta, gostilo 16. Pran-gerjado, na kateri so prikazali, kako so nekoč lovili lopove in jih kaznovali na prangerjih. Vsakoletni dogodek združuje kraje po Sloveniji, kjer je še dandanes moč najti pranger-sramotilni steber. S prireditvijo so v Motniku obeležili tudi 590. obletnico trških pravic Motnika in pravic do tedenskih sejmov. Javne sramote ob prangerju deležni grešniki, ki niso sodili v ječo Prangerjada je zanimiva prireditev, ki vsako leto združuje turistična društva iz krajev in mest z ohranjenim sramotilnim stebrom-prangerjem. Prireditev s svojim programom prikazuje delčke srednjeveškega življenja v mestu in na vasi, vrhunec dogodka pa je sojenje prestopnikom ob prangerju. Pogosto se organizatorji odločajo tudi za postavitev srednjeveške stojnice ter različne delavnice iz tega obdobja, da bi ga tako lažje predstavili obiskovalcem. V Sloveniji so prangerji še vedno ohranjeni v Brestanici, Lembergu, Motniku, Negovi, Pil-štanju, Piranu, Podsredi, Ptuju, Ptujski Gori, Predgradu, Radovljici in Rečici ob Savinji. Ob sramotilnem kamnu ali prangerju so v srednjem veku kaznovali nižji sloj ljudi za manjše prekrške: prepirljivce, tatove, tihotapce, prešuštnike ... Kazni so bile različne - od zasmehovanja, kamenjanja do pljuvanja. Običajno so sojenje izvedli ob največjem obisku mesta, kjer je stal pranger. Uporaba prangerjev je bila razširjena že v 12. in 13. stoletju, ponekod pa se je obdržala vse do začetka 19. stoletja, dandanes pa so prangerji predvsem v ponos kraju in nas opominjajo, da so včasih sodili na malce drugačen način kot danes. Sramotilne stebre bi potrebovali tudi danes Na prangerjadi, ki si jo je prišla ogledat tudi motniška srednjeveška gospoda, so pripravili srednjeveško gostilno in sejem, na katerem je bilo poleg zanimivosti iz turistične ponudbe prangerskih mest mogoče videti in kupiti tudi umetnostne rokodelske izdelke, okusiti najrazličnejše dobrote in opazovati grajskega pisarja pri njegovem delu, nato pa so ob motniškem prangerju, ki nosi letnico 1793, uprizorili, kako so nekoč lovili lopove in jih kazno- Javne sramote, ki so jo mimoidoči začinili z metanjem gnilih jajc, zelenjave in tudi manjšega kamenja, so bili deležni grešniki, ki niso sodili v ječo. Grešnike in grešnice so privezali ob pranger, kije služil posmehu, po Sloveniji je ohranjenih še dvanajst takšnih sramotilnih kamnov. vali. Na letošnji prangerjadi so se poleg domačinov predstavili še gostje iz Negove, Brestanice, Ptujske Gore, Pilštanja, Podsrede, Rečice ob Savinji, Predgrada in Radovljice. V kulturnem domu v Motniku so pripravili razstavo priložnostnih znamk, na pošti v Motniku pa je bilo mogoče dobiti tudi priložnostni poštni žig ob 590. letnici trga Motnik. Že na sejmišču so se s starimi pesmimi predstavili pevci, večer pa se je zaključil z dalmatinskim večerom vokalne skupine Lipa. Po uvodni predstavitvi krajev po stojnicah so številne zbrane pozdravili župan Marjan Šarec, poslanec DZ Brane Golubovic, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in predsednik Krajevne skupnosti Motnik Marjan Semprimožnik v vlogi Motni-škega rihtarja, dogodka pa se je udeležila tudi direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar. Izrazili so čestitke organizatorju za odlično izvedbo kulturno-etnografskega dogodka in prizadevanje vseh dvanajstih krajev po Sloveniji, kjer še najdemo sramotilni steber, za ohranjanje običajev. Tako govorniki kot tudi obiskovalci pa so se ves čas prireditve šalili, da bi k sramotilnemu stebru lahko priklenili katerega izmed sodobnih tajkunskih lopovov, ki jih je, kot so ocenjevali, vse preveč. Med redkimi kaznovanimi je bil Pepče izpod Menine planine Osrednji del sobotne prireditve so bila prikazana sojenja, ki so jih pripravili domačini in gostje. Dvajset Negovčanov je tako premierno uprizorilo nekoliko skrajšano igro Ide Bertalanič Ribičija pa taka, ki se opira na zgodovinske zapise o več srednjeveških sojenjih tatovom, ki so kradli ribe iz 13 grofovih ribnikov. Med občinstvom je njihova uprizoritev v ne- govskem narečju požela veliko smeha, saj tat na koncu sojenja, med katerim se pokaže, da tudi tisti, ki mu sodi, prešuštvuje, ni kaznovan. Tudi deseterica Radovljičanov je blestela s premierno uprizoritvijo igre Alenke Bole Vrabec Sojenje pregreham strine Porcijun-kule. Ali so na sramotilni kamniti klopi na Linhartovem trgu resnično sodili komu, uradno ni znano, saj podatkov o sojenjih ni, marsikatero sojenje pa je lahko temeljilo tudi na lažnih obtožbah, je pojasnila avtorica igre. Krčmarica Porcijunkula ni kriva, njena zlobna, nevoščljiva, »škrta in nažga-na« konkurentka iz predmestja Kunigunda, ki je spletla zgodbo o prešuštvu in jo je odlično upodobila upokojena učiteljica Rija, pa je na koncu kaznovana tako, da mora vsem navzočim razdeliti po dve kupici vina. Med redkimi kaznovanimi je bil Pepče izpod Menine planine, ki ga je odigral Jože iz Motnika. Otroci so ga zatožili biričem, da je kradel po stojnicah in žeparil, pa tudi kokoš si je menda prisvojil, zato so ga privezali na pranger, vanj pa so mlajši metali kot grah velike kamenčke, odrasli pa so ga zmerjali in vzklikali fej in fuj. Tako naj bi se spokoril za svoje grehe, da mu takšna hudodelstva ne bi več padla na pamet. Motnik pred 590-leti prejel trške pravice Leta 1423 je Motniku podelil trške pravice avstrijski nadvojvoda Ernest Železni, ki je bil zadnji vojvoda, ustoličen na Gosposve-tskem polju v slovenskem jeziku. Motnik je povzdignil v trg in mu tako dal pravico do tedenskega sejma na nedeljo. Motničani so si kmalu prilastili vse trške svoboščine in sodstvo. Pristojnosti sodnika so bile predvsem civilne in manjše kazenske zadeve. Tatove in goljufe so privezali ob pranger, ki je bil prvotno najverjetneje lesen, do danes ohranjen motniški pranger z letnico 1793 pa se nahaja v parku Pod lipami. Privezanega ob pranger so zasmehovali ali ga obsodili na zaporno kazen. Trško avtonomijo sta izražala tudi pečat in motniški grb, ki ga je Motniku najverjetneje leta 1476 odobril cesar Frederik III. Besedilo in fotografije: BOJANA KLEMENC Tat Pepče izpod Menine planine je bil obtožen, da je v gostilni sunil kokoš, sam pa trdil, da mu je kar sama priletela v roko. Gospoda iz Pilštanja je vabila na prangerjado v njihove kraje naslednje leto. Osrednji del motniške prireditve so bile desetminutne uprizoritve sojenja. Gledalci so se zabavali ob prigodah Matija Javorška, ki je bil obsojen za goljufijo »vaganja« moke, ali ob vprašanju, kdo vse zares v Negovi krade ribe. Kamniški OBČAN REPORTAŽE: KULTURA IN NAŠA DEDIŠČINA 29. avgust 2013 5 Kulturno društvo dr. Franceta Steleta uprizorilo veseloigro Stari grehi pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah Kulturno društvo dr. Franceta Steleta je konec junija v letnem gledališču pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah uprizorilo veseloigro Stari grehi, ki jo je napisal Čeh Josip Štolba. Besedilo je razmeroma preprosto. V središču so trije ostareli gospodje, ki so v mladosti v Pragi prijateljevali z materjo gospodične, ki jo sprejme v službo eden od gospodov, ne da bi vedel, koga je vzel pod svojo streho. Zgodba se zaplete, ko gospodje, ki se še zdaj redno srečujejo, ugotovijo, čigava hči je služabnica, še bolj pa, ko spoznajo, da so vsi trije, ne da bi vedeli drug za drugega, plačevali svoji stari ljubezni kot očetje prispevek za otroka. Zgodba se razplete, ko ugotovijo, da nobeden od njih ni mogel biti oče, saj je bilo dekle rojeno kar precej po tem, ko so z njeno materjo vsi trije pretrgali stike. V igri so nastopili: JANEZ HAFNER, k. g., JAKA TOMŠIČ, SAŠO MIKUZ, PETRA KOČAR, BOGO ČIMŽAR, ŠPELA URH, MARTA ČERNEVŠEK, URŠA KLEMENC in ANŽE SLANA. Delo je režiral, napravil scensko zasnovo in glasbeno opremil DOMINIK KRT, kostume sta zasnovali MARJANCA KLOBČAR in ANA STELE, sceno sta izdelala in poslikala JANEZ LESKOVEC in JANEZ HUMAR, odre je izdelala ekipa JUSTINA KLANJŠKA, teh- nično izvedbo je oskrbel DREAM STUDIO KRT, osvetljavo MIHA URBANIJA in TINA GRAJZAR, elektroinstalacije pa MATJAŽ SE-DUŠAK. V uprizoritvah Kulturnega društva dr. Franceta Steleta nastopajo v glavnem domačini. Občasno poprosijo za pomoč katerega od amaterskih igralcev iz bližnjih dramskih skupin. Lahko bi rekli, da gojijo pravi žlahtni amaterizem. Igralci, ki stalno nastopajo, pod vodstvom režiserja Dominika Krta pridobivajo igralske veščine in suverenost. Tako se iz leta v leto veča krog ljudi, ki znajo in želijo igrati. Društvo vsako leto pripravi celovečerno predstavo v Tunjicah in osrednje občinsko miklavževanje na pobočju Malega gradu v središču Kamnika. Njegovo dejavnost podpira tudi Občina Kamnik. Prizorišče pod tunjiško cerkvijo, kjer nastopajo igralci Kulturnega društva dr. Franceta Steleta, je res zelo lepo, vendarle je kar pogosto problem vreme. To je res letno gledališče na prostem: brez strehe so igralci in gledalci. Sceno in prostor za gledalce je treba postavljati vedno znova, kar zahteva veliko dela. Društvo je letos načrtovalo štiri predstave, žal je zaradi slabega vremena lahko uresničilo samo tri. Pa še takrat je bilo prvi večer, čeprav ni bilo dežja, izredno mrzlo. Gotovo bo treba razmisliti kako naprej. Kamnik nima letnega gledališča. Potrebovalo bi ga tudi kakšno drugo kulturno društvo, če bi bil prostor na voljo po ceni, ki jo amaterska društva zmorejo. Ob tem, da v Tunjicah ni kulturnega doma, je problem tudi shranjevanje oblek, scene, arhiva. Vse to se hrani v zasebnih prostorih. Ker količina vseh teh predmetov narašča, je tudi vprašanje, koliko časa bo to še mogoče reševati na ta način. Skratka: vsa pohvala prizadevnim Tunjičanom pod vodstvom predsednice ANE STELE in režiserja DOMINIKA KRTA z željo, da bi pridobili ustrezne prostore za svoje delo. Besedilo: MARJETA HUMAR Fotogafije: Matjaž Sedušak BUTALCI KAR SEDEMNAJSTKRAT NASMEJALI NA STUDENCU V Poletnem gledališču Studenec vsako leto pripravijo domačo gledališko predstavo, pri kateri sodelujejo ljubiteljski ustvarjalci vseh generacij. Letošnjo predstavo Butalci, ki je bila premierno uprizorjena v soboto, 13. julija, je po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza napisal in današnjemu svetu približal pisec in režiser Lojze Stražar. V Butalcih, ki so zabavali občinstvo do prve polovice avgusta, je v kar sedemnajstih uprizorjenih predstavah v vlogah Butalcev in Tepanjčanov nastopilo preko 80 igralcev, pevcev in plesalcev, veliko iz kamniške in domžalske občine. Fran Milčinski bi moral živeti danes, med Butalci današnjega časa Butalci, zbirka humoresk, ki je bila pod tem naslovom izdana šele leta 1949, torej že po smrti njenega avtorja Frana Milčinskega, je prava slovenska literarna klasika, a v današnjih časih še kako aktualna. Režiser Lojze Stražar, ki je tekst ren ženin za že sicer zaljubljeno hčer, pomilostijo, obljubijo pa mu celo mesto župana. Predstava se je končala s povezavo županove hčerke in glavnega občinskega malopridneža. Brez predanosti ustvarjalcev igre ne gre Domačo predstavo uprizarjajo tako rekoč sredi poletja in v času dopustov. Poleg vrste prostovoljcev oz. ljubiteljskih igralcev je predstava vedno podprta tudi z znanimi poklicnimi igralci in pevci, glavni vlogi sta odigrala Konrad Pižorn -Kondi in Pija Brodnik, ki pred oder privabijo množice gledalcev. »Šele po končani predstavi se zaveš, da smo veliko naredili. Takrat končno dojamemo, da je vsak prispeval svoj kamenček v ta bogati mozaik, od suflerke do kostumografinje in do zadnjega igralca, ki odigra še tako majhno vlogo. Ko končamo predstavo, šele doumemo, koliko prostovoljnih ur je šlo za to, koliko časa ljudje prebijejo na vajah, mirno sedijo in čakajo, da pridejo na vrsto. Med nami so vrhunski pevci pa kmetje, delavci, vsak s svojim urnikom in obveznostmi. Po drugi strani jih prav gotovo veseli dejstvo, da lahko nastopajo pred tako Ustvarjalna duša in gonilna sila Poletnega gledališča Studenec je že vrsto let Lojze Stražar. V letošnjem poletju je skupaj z 80 nastopajočimi in 22 ustvarjalci v zaodrju uprizoril 17 ponovitev predstave Butalci, ki je navdušila množice gledalcev. tudi priredil, je več kot dveinpolur-no gledališko igro zastavil na dveh zgodbah. V prvi zgodbi butalski gasilci po zaslugi samemu sebi za-hvaljujočega se butalskega župana Nakresana dobijo novo brizgalno, vendar pa veselico pokvari razbojnik Cefizelj, ki iz lokalne cerkve ukrade kip sv. Florijana, sicer tudi zavetnika gasilcev. Ta trenutek izkoristi mati županja, da se izreče proti noviteti, kot je brizgalna. S svojo avtoriteto razdeli Butale na zagovornike in nasprotnike naprave, iz česar se zadeva hitro sprevrže v vstajo oziroma rebeljon proti županu, ki pa ga butalski policist zaduši z grožnjo nasilja. »Zadevo sem želel aktualizirati. Rebeljon se denimo navezuje na Maribor,« pove Stražar. V drugem dejanju Cefizlja, v katerega se je medtem zaljubila županova hči, ujamejo, a ga zavoljo silovite intervencije matere županje, ki dojame, da je lopov tako in tako najbolj prime- velikim avditorijem in tako številnim občinstvom«, z zadovoljstvom poudari Lojze Stražar. Butalci se dotaknili aktualnih dogodkov okrog nas »Pisatelj Fran Milčinski se je odločil svojo pisateljsko nadarjenost in pisanje posvetiti predvsem otrokom in mladini, da bi jih zaposlil z branjem in jih odvrnil s stranpoti. V svojih delih je opozarjal na neurejenost družin in na pozabljene otroke v družinah in družbi. S svojimi deli je poskušal vzgojno vplivati na mlade, starejšim pa nastavljati ogledalo njihovega nerazumnega početja. V številnih zgodbah je znal groteskno podkrepiti človeške zmote, pri tem pa humorno in prikupno ohranjati ljudsko domišljijo. Zanimive zgodbe o Butalcih poznajo tako mlajši kot starejši bralci, zato nas večkrat pritegnejo k ponovnemu prebiranju, četudi že znane vsebine. Prav dobro poznamo današnje zgodbe, znani so imena in priimki novodobnih karieristov, ki pred nami vneto igrajo svojo dobičkonosno igro. V tej igri je vedno nekdo zmagovalec, a ne v prid nam in našim potomcem. Manjka nam pravi pisatelj, nekdo, kot je bil Fran Milčinski, da bi nas ozaveščal z nastavljanjem ogledal in pisal še več in še bolj komedijantsko, da bi se vsaj skozi satiro in gledališče zavedali resnosti današnjega časa, ki se vse bolj ponavlja in spominja na Butale«, pravi pisec in režiser Lojze Stražar. Če je ustvarjalcem predstave uspelo opozoriti množice obiskovalcev na človeško neumnost, je cilj dosežen. Besedilo: BOJANA KLEMENC foto: Uroš Zagožen Drug pogled na Glavnem trgu Kot že vrsto let, osrednji kamniški Glavni trg poleti gosti fotografsko razstavo na prostem. Člani Foto kluba Kamnik so 14. avgusta odprli že uveljavljeno razstavo Oko Kamnika z naslovom Drug pogled, na ogled pa je do 4. septembra. Fotografije s pomočjo tehnike dvojne ekspozicije prikazujejo drugačen pogled na znane in manj znane motive Kamnika in okolice. Tehnika fotografu omogoča, da en sam posnetek fotografskega filma ali digitalnega senzorja dvakrat izpostavi svetlobi. Na isti posnetek se na ta način lahko zapišeta dva motiva. Rezultat je pester nabor kreativnih fotografij sedmih avtorjev. Oko Kamnika je vsakoletna razstava Foto kluba Kamnik na prostem, ki jo pripravljajo že od leta 2005. Člani kluba se vsako leto ukvarjajo s temami, povezanimi s Kamnikom in njegovo okolico. V preteklosti so že obravnavali teme od obrti in industrije, panorame mesta in narave, do fotografskih serij in triptihov. SAŠA MEJAČ Kamniški zbornik tudi v digitalizirani obliki Že vse od začetka v letu 1955, še posebej pa po ponovni obuditvi leta 1996, v Kamniku merimo čas tudi po izidu številk Kamniškega zbornika. Prav vsaka številka je dragocena, saj nudi zanimiv vpogled v življenjski utrip kamniškega prostora skozi čas in ga razkriva skozi prizme različnih strokovnih področij, umetniških prispevkov in spominskih zapisov. Sedaj je zbornik dostopen tudi v digitalizirani obliki na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Digitalizacijo zbornika sta izvedli Mestna knjižnica Ljubljana in Matična knjižnica Kamnik. Vse dosedanje izdaje Kamniškega zbornika, objavljene v digitalni obliki, so včeraj predstavili v Matični knjižnici Kamnik. O poslanstvu Kamniškega zbornika je spregovorila urednica dr. Marjeta Humar, o zgodovini zbornika Andrej Kotnik, mag. Aleš Klemen pa je predstavil uporabnost Kamniškega zbornika v digitalizirani obliki. Dogodek sta z glasbenimi vložki popestrila violinist prof. Narcis Butalci so z duhovitimi domislicami, s številnimi pevskimi vložki ter z dinamičnim in s pisanim dogajanjem bili gledalcem v veselje in razvedrilo. V letošnji igri je znova nastopilo več Kamničanov, z vidnejšimi vlogami so na odru nastopili Metod Palčič, Roman Zorman, Bojan Klemenc in Martina Golob Bohte. "Majhna trgovina Cifcp ponudloof z ve Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela: sukance, šivanke in drug šiviljski pribor gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-lisa.si/ tel.: Ot 83 11 205 If poslanskih klopi Alarm za evropska sredstva ZAČNIMO DRUGAČE Pred počitnicami sem pisal o prvih sto dneh vlade Alenke Bratušek, ki za gospodarstvo niso bili najboljši. Kot vse kaže zadnje dogajanje v vladni koaliciji, člani koalicije predvsem tekmujejo in se spopadajo za vpliv pri kadrovanju v državnih podjetjih, namesto da bi se osredotočali na odpravljanje glavnih vzrokov sedanje krize. Premierka Bratušek je na začetku svojega mandata napovedala strokovno kadrovanje, vendar se plenjenje državnega premoženja očitno nadaljuje. Želel bi si, da bi vlada svojo pozornost posvečala predvsem izboljševanju gospodarskega okolja in spodbujanju perspektivnih gospodarskih panog, ne pa kadrovanju v državnih podjetjih. Vroči poletni dnevi so bili očitno čas spopada številnih vplivnih stricev iz ozadja, ki se borijo za svoj kos pogače državnega denarja. Skoraj v živo lahko spremljamo neposreden in stalen spopad med ministrom za finance Urošem Čuferjem in prvakom SD Igorjem Lukši-čem, vmes se oglasi še ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki potoži, da so glavni kadrovniki Borut Jamnik, Tomaž Kun-tarič in minister Čufer. Zelo zgovorna je tudi izjava nekdanjega prvega nadzornika SOD-a Otmarja Zorna, ki javno govori, da v državna podjetja kadrujejo vplivne interesne skupine. Gre za odprt in javen spopad, v katerem vsak interesni lobi ščiti svoj imperij vpliva. Če se še spomnite, je Alenka Bratušek še kot kandidatka za predsednico vlade, pozvala vse visoke državne uradnike, člane nadzornih svetov in uprav, ki so bili imenovani v času razpadanja nekdanje koalicije, naj sami odstopijo. Zanimivo bo spremljati, kaj bo rekla ljudem, ki so bili na pomembne položaje imenovani v času njene vlade, mimo meril, ob spornih referencah, ob konfliktu interesov in celo v spornih postopkih. Sedanje upravljanje državnega premoženja je v totalnih razvalinah. Največjo odgovornost za sedanjo situacijo seveda nosi predsednica vlade. Če resnično želi narediti premike na tem področju, potem pričakujem, da bo podprla umik politike iz gospodarstva in čim prejšnjo vzpostavitev Slovenskega državnega holdinga (SDH). Za vzpostavitev SDH-ja je že vse pripravljeno, vendar številni lobiji začetek delovanja holdinga blokirajo, ker sedanja situacija omogoča še nadaljnje ribarjenje v kalnem in odtekanje državnega denarja na zasebne račune. Nezadovoljstvo in bes ljudi je popolnoma razumljiv, če se celotna vladna koalicija ukvarja z Gašpar Gašpar Mišičem, namesto da bi se z ustvarjanjem novih delovnih mest. Gospodarstveniki vlado opozarjajo, da gospodarstvu zmanjkuje kisika, s čimer želijo povedati, da je sedanja obremenitev gospodarstva prevelika, rezultat tega pa je nekonkurenčnost. Besedico konkurenčnost se v zadnjem času veliko uporablja. Na prvi pogled se zdi neoprijemljiva beseda, vendar se jo da zelo lepo razložiti na konkretnem primeru. Če želi dati podjetnik delavcu neto plačo 800 €, ga to stane v Sloveniji 1500 €, na Irskem pa 1100 €. Za isto plačo delavca, mora podjetnik v Slovenija plačati kar 400 € več prispevkov kot na Irskem. Ali drugače povedano, če podjetnik za delavca namenja 1500 €, bo v Sloveniji dobil plačo 800 €, na Irskem pa 1125 €. To je slovenska konkurenčnost v konkretnih številkah. Če želimo, drugačno in bolj uspešno Slovenijo, potem moramo razmišljati izven sedanjih okvirjev. Danes neštetokrat slišimo, da se nečesa ne da. Vse se da, če se le hoče. Nižji davki so prvi pogoj za uspešnejšo Slovenijo. Trenutno se zdi to nemogoče, vendar, če bi poenostavili številne postopke, v katerih danes izgorevajo številni javniuslužbenci, potem bi potrebovali tudi kakšnega javnega uslužbenca manj. Še vedno ne znamo izkoristiti izjemne lepote naše domovine. Turizem bi moral postati naša paradna gospodarska panoga. Islandija je daleč na severu zaradi svoje geotermalne energije skoraj popolnoma samozadostna, pri nas geotermalne energije na severovzhodu Slovenije, zaradi birokratskih ovir, niti ne izkoriščamo za ogrevanje. Imamo še celo vrsto področij, kjer bi že s spremembo razmišljanja lahko naredili korenite korake naprej. MATEJ TONIN, poslanec SPOMINSKO SREČANJE PRI TITANOVI BRVI Spomini na dogodke iz preteklosti še živijo Dogodki, ki so se dogajali pred 71 leti, so zapisani v spominu Kamnika in ljudi, ki so ta čas preživljali. Vsako leto se ob spomeniku pri Titanovi brvi zbere večja skupina ljudi in se pokloni spominu prvih mladih padlih Mlakarju in Miklavčiču. Tako, kot že vrsto let doslej, je tudi letos potekala slovesnost 27. julija. Prisotne je pozdravil kamniški župan Marjan Šarec, opozoril na poskus razvrednotenja NOB in izrekel priznanje vstaje proti okupatorju. V krajšem programu so nastopili pevci Solidarnosti, recitator Gorjan Peršin in slavnostna govornica dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekdanja Nekateri upravičenci evropska sredstva zadržujejo, čeprav je jasno, da projektov ne bodo pravočasno izvedli, drugi prijavitelji, kot na primer občina Kamnik, ki imajo projekte pripravljene, pa zato ne uspejo pridobiti sofinanciranja. V teh poletnih dneh je bilo še kako vroče na področju evropskih sredstev iz še aktualne finančne perspektive 2007-2013, saj roki za podpis pogodb potečejo konec letošnjega leta, dela pa morajo biti izvedena do konca leta 2015. Predvsem je problematično področje okoljske in prometne infrastrukture, ki nepovratna sredstva črpa iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Po podatkih je na tem področju kar za 200 milijonov evrov projektov, ki še niso pripravljeni, za kar 570 milijonov evrov pa izvajalci zaradi različnih razlogov niso še izbrani. Vsa ta sredstva pa so uradno že razdeljena in se za njih šteje, da so že porabljena. To pa ne pomeni, da bodo ta sredstva tudi dejansko izkoriščena, saj marsikateri projekt, kljub odločbi o sofinanciranju iz kohezijskega sklada in s tem rezervaciji sredstev, še ni pripravljen do te mere, da bi ga začeli izvajati še letos, kar predstavlja visoko tveganje za izgubo sredstev evropske kohezij-ske politike. Predvsem sem zaskrbljen nad stanjem na področju, ki se dotika tudi naše občine. Občina Kamnik se s partnerskimi občinami od leta 2010 intenzivno ukvarja s projektoma Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skupni vrednosti 37,5 milijona evrov in s projektom vodooskrbe v skupni vrednosti 12,5 milijona evrov. Oba projekta sta v zaključni fazi, saj za pričetek gradnje potrebujeta samo še podpis pogodbe z izvajalci del, kar pa se lahko zgodi šele po prejemu odločbe o sofinanciranju, ki je pogoj za pričetek črpanja evropskih sredstev. Odločb pa ne moreta pridobiti, saj na papirju ni več dovolj sredstev. Ravno zaradi tega nesmisla sem Vlado RS pozval, da se izvede hitra in učinkovita revizija že izdanih odločb o sofinanciranju iz kohezijskega sklada za tiste projekte, ki še nimajo^podpisane pogodbe z izvajalci. Če se v revizijskem postopku ugotovi, da projekti, ki že imajo odločbo in s tem rezervirana evropska sredstev, niso izvedljivi, se naj jim odločba za koriščenje sredstev kohezijske politike razveljavi. Na ta način sproščena sredstva pa se nemudoma preusmerijo na projekte, ki imajo že zaključene vse postopke, a nimajo odločbe o sofinanciranju. Med temi sta tudi dva projekta iz občine Kamnik. Nedopustno je, da so evropska sredstva z odločbami že v celoti razdeljena, obenem pa se jasno zavedamo, da marsikateri projekt kljub odločbi in s tem rezerviranim evropskim sredstvom ne bo izveden. Bo kdo prevzel odgovornost za neizkoriščena evropska sredstva? Zato je naloga vseh odgovornih, da vložimo vse napore za čim višji izkoristek evropskih sredstev. Projektov, ki so pripravljeni, je dovolj. Besedna zveza »se ne da«, zlasti v teh kriznih časih, enostavno ne sme biti v besednjaku javnega sektorja. Brane GOLUBOVIC, poslanec Državnega zbora RS Po nasipu reke Bistrice se lahko sprehajamo po zaslugi udarnika z Duplice Urejanje kolesarskih in peš poti v občini Kamnik je v tem mandatu odrinjeno na stranski tir. Občina Domžale je že pred leti izpolnila medobčinski dogovor o povezovanju Domžal in Kamnika ob reki Bistrici in pripeljala kolesarsko in peš pot na našo mejo. Od tu dalje pa se popotniki prebijajo po stezah in improviziranih poteh do Bistriške ceste v naselju Šmarca, od koder pa so jim na voljo ulice, lokalne in regionalne ceste. Na občino je bila v podana pobuda s finančno konstrukcijo za ureditev pešpoti po nasipu ob reki Bistrici, kar bi bila dobra začasna in hitra rešitev. Na podano svetniško vprašanje glede urejanja omenjene poti smo na Občinskem svetu poslušali odgovor, ki je bil poln neznank in brez upanja, da bi se v kratkem lahko sprehajali po nasipu ob šumeči in osvežujoči reki. Pred dnevi pa se je na začudenje krajanov Šmarce in sprehajalcev ob reki Bistrici pojavila očiščena in urejena brežina, po kateri se je ob suhem vremenu prav prijetno sprehajati. Seveda smo najprej pomislili, da je občinska uprava prisluhnila želji po usposobitvi nasipa za sprehajanje, vendar smo lahko kar kmalu ugotovili, da je to delo zanesenjaka iz dupliških blokov. Dela se je lotil popolnoma volontersko z velikim smislom za urejanje okolice, saj je iz posekanih vej izdelal tudi klopce, ki pa so jih nepridipravi že razdrli in zakurili. Ob poti je tu in tam postavljena fižolovka z vpenjajočim se fižolom ali grahom. Verjeli ali ne, tudi v Šmar-ci je odslej lepo urejena z mivko obložena plaža ob reki Bistrici. Kraj je zelo primeren za zabavo manjših otrok, ki lahko gradijo gradove v mivki in spuščajo ladjice v nizki in počasi tekoči vodi, starši ali stari starši pa jih lahko mirno opazujejo iz prijetne bližnje sence. Gospodu, ki je po njegovih besedah udarniško raje prijel za lopato in sekiro, kot da bi se doma prepiral z ženo ali sosedi, se iskreno zahvaljujemo vsi, ki smo se po nasipu že sprehodili in tudi tisti, ki se še boste. Odgovornim pa v poduk: »Vse se da, če se le hoče«. Rudi Veršnik, občinski svetnik 70 LET USTANOVITVE SLANDROVE BRIGADE Letošnja proslava ob 70-letnici ustanovitve Šlandrove brigade je potekala 4. avgusta v Motniku. Odločitev o spremembi kraja proslave je podprla večina vsako leto sodelujočih na Šipku. Organizatorji proslave so bili borci Šlandrove brigade, ZB za vrednote NOB Kamnik in Mo-tnik ter Kulturno društvo Motnik, ki je pripravilo celotno prireditev s prijetnim kulturnim programom, glasbenimi točkami, harmoniko, reci-tatorji in z vsem ostalim, tudi s preskrbo. Sodelovala je tudi partizanska enota. Srečanja se je udeležilo preko 500 udeležencev, plapolali so številni prapori. Kulturno društvo Triglav je navzoče seznanilo z zaprisego Šlandrove brigade pred 70. leti, ki jo je izpeljal takratni komisar brigade Mitja Ribičič. Zbrane so pozdravili kamniški župan Marjan Šarec, takratni komandant preboja na Menini planini dr. Franc Sever - Franta in drugi. Slavnostna govornica je bila Ljubica Jelušič, članica Sveta ZB Slovenije, nekdanja obrambna ministrica in poslanka Državnega zbora. V svojem nagovoru je dokumentirano in natančno opredelila posamezne dogodke iz življenja brigade, njene poti in osvetlila naloge in uspehe, ki jih je brigada dosegla na ožjem in tudi širšem območju Slovenije v boju proti okupatorju. Partizanski pevski zbor pod vodstvom prof. Gornika je zapel več partizanskih in udarnih pesmi. Vsem udeležencem, organizatorjem in izvajalcem programa ter slavnostni govornici se je ob zaključku prijetnega srečanja zahvalil Matevž Košir, predsednik ZB Kamnik. Slovesnost so naznanili prapori in prihod partizanske enote. Foto: Franc Svetelj. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. 1241 KAMNIK, Cankarjeva 11 Ob spomeniku pri Titanovi brvi se vsako leto poklonimo spominu prvi-mapadlima mladima Mlakarju in Miklavčiču. Letošnjega spominskega srečanja so se udeležili tudi dr. Zdenka Čebašek Travnik, slavnostna govornica, župan občine Kamnik Marjan Šarec, predsednik ZZB za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, predsednik ZZB za vrednote NOB Tuhinj Jože Goltnik ... varuhinja človekovih pravic. Spomnila je na dogodke v preteklosti, ki so zaznamovali življenje v Evropi, na človekove pravice in kršitve, ki nas še spremljajo v današnjem času. Spomenik nazorno kaže na boje in čas, ko so se borili Slovenci in vse človeštvo za to, da so ohranili dostojanstvo in čast. Vsi ti dogodki pomenijo tudi temelj slovenske samostojnosti, ki smo jo dosegli leta 1991. Predsednik ZZB za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir se je zahvalil vsem zbranim in sodelujočim v programu ter povabil na srečanje v naslednjem letu. Filipu Železniku, predsedniku ZZB za vrednote NOB Komenda, je na spominskem srečanju podelil Srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. .. .... ' ' Stane Simšič Duh prostovoljnega dela živi pri izgradnji športnega igrišča v KS Pšajnovica Ob prostovoljnih »delovnih akcijah«, kot je izgradnja športnega igrišča v KS Pšajnovica, lahko vidimo, da ponekod še vedno živi duh prostovoljnega dela in medsebojne pomoči tako med mladimi kot malo manj mladimi. V številnih delovnih akcijah so domačini navkljub peklenski vročini sodelovali in poprijeli za kakršnokoli delo, saj se zavedajo potrebe po objektu, ki bo združeval krajane. Hvaležni so vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da bo projekt pripeljan do konca. ZAPOSLIMO ZIDARJA m/ž Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana III. stopnja izobrazbe gradbene smeri - leto delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili pošljite v roku 8 dni na naš naslov: Komunalno podjetje Kamnik d.d., Cankarjeva 11, 1241 Kamnik ali elektronski naslov milojka.zore@kpk-kamnik.si Kamniški OBČAN KULTURA IN NAŠA DEDIŠČINA 29. avgust 2013 7 VEČER TUNJISKIH PRAVLJIC IN POVEDK IZ NOVE KNJIGE ZLATI HRIB Radost, žalost in modrost brezštevilnih rodov iz Tunjic skozi pravljice in povedke V nedeljo, 28. julija, je na dvorišču šole v Tunjicah ob izidu nove knjige Zlati hrib: Pravljice in povedke iz Tunjic in okolice, ki je nastala po zapisih znamenitega Tunjičana dr. Franceta Steleta, prijeten večer minil v znamenju pravljic in pripovedk. Knjiga Zlati hrib sestavlja zbirko pristno domačih pravljic in pripovedk iz Tunjic in okolice, ki jih je že pred dobrim stoletjem zbral dr. France Stele. Matična knjižnica Kamnik in Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic sta večer in izid knjige povezala s 40. obletnico njegove smrti. Kamniška knjižnica se zavezuje k ohranjanju naše nesnovne kulturne i i »v v» dediščine V Matični knjižnici Kamnik v zadnjih letih s svojo dejavnostjo namenjajo vse več pozornosti tudi skritim domoznanskim virom, ki so povezani z našimi kraji in izročilom. Že leta 1999 je knjižnica izdala kamniške pravljice in povedke, zbrane v knjigi z naslovom Veronika z Malega gradu, katero so deset let pozneje ponatisnili. Matična knjižnica Kamnik je tudi med soorganizatorji Kri-žnikovega festivala v Motniku, ki je posvečen pomembnemu zbiratelju slovstvene folklore in njegovim pravljicam, festival pa postaja vse bolj prepoznaven tudi v širšem okolju. Knjižnica spodbuja iskanje različnih knjižnih virov in pra-vljičarsko tradicijo, kar sodi v njeno osnovno poslanstvo, dodana vrednost pa je njena povezanost z lokalnim okoljem, kjer so pravljice nastajale. Pobudnica izdaje knjige Zlati hrib dr. Marija Stanonik je na predstavitvi knjigo poimenovala kot zlato knjigo Kamnika in spomnila, da na takšno objavo čaka še obsežno gradivo Gašperja Križnika. Pravljice, namenjene predvsem odraslim Dr. France Stele, ki še danes sodi med najpomembnejše slovenske umetnostne zgodovinarje, raziskovalce slovenske umetnosti, likovne kritike in konservatorje, je med leti 1900 in 1909 zapisal več po-vedk in pravljic, ki jih je slišal od svojega deda, očeta, dveh bratov in nekaterih drugih sorodnikov. Nekaj jih je objavil leta 1937 in 1964, več kot polovico pa jih je bilo zapisanih v njegovem rokopisnem notesu, ki ga hranijo v knjižnici Umet-nostnozgodovinskega inštituta na Sazuju. Knjiga Zlati hrib obsega 87 pravljic, ki so namenjene predvsem odraslim. Kar lepo število jih je objavljeno prvič, zato je knjiga tudi pomembno odkritje pravljičnega gradiva na Slovenskem, ki je na objavo čakalo več kot 100 let. Na Steletove članke z zapisi pripovedi in na njegovo rokopisno zapuščino je že nekaj časa opozarjala dr. Marija Sta-nonik, dolgoletna raziskovalka slovstvene folklore pri nas. V Matični knjižnici Kamnik so pobudo dr. Stanonikove sprejeli odprtih rok. Ivanka Učakar in Breda Podbrežnik Vukmir sta se skupaj z njo lotili uredniškega dela, pri prepisovanju in priredbi besedil pa se jima je pridružila še Barbara Klanšek, ki je tudi avtorica opomb in slovarja. Matej Stele je napisal prispevek o rodbini Stele, posebej zanimive pa so anekdote o dr. Steletu, ki so zapisane po spominu njegovega starega očeta Petra Steleta, nečaka dr. Franceta Steleta. Ilustracije so delo akademske slikarke Andreje Peklar, DC Studio iz Kamnika je zaslužen za lepo oblikovano knjigo, ki skupaj z ilustracijami poudarja duha pravljic. Lektorirala je dr. Marjeta Humar, s strokovnimi nasveti je pomagal dr. France Malešič. Pravljice kot dragoceno izročilo izkušenj in modrosti »Besedila nas spominjajo na pristne pravljice, ki sta jih zbrala brata Grimm, preden sta jih zavoljo kritik javnosti in sprejemljivosti polepšala in nekoliko spremenila. Besedila nam nazorno razodevajo tudi razvoj pravljice, ki včasih ni bila prvenstveno namenjena otrokom, pač pa odraslim. Pravljica je postopno prevzemala pedagoško in vzgojno vlogo, zato so bili izpuščeni mnogi motivi, neprimerni za otroke. V naši knjigi ni nič odvzetega in nič dodanega, zato je tudi dragocen dokument razvojne faze pravljic in odsev nekdanjega sveta, ko preživetje ni bilo samoumevno,« je knjigo na predstavitvi v središču Tunjic opisala direktorica Ma- tične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir. Častna pokroviteljica predstavitve knjige, katere izid je omogočila Občina Kamnik, je bila arheologinja in muzeologinja dr. Verena Perko, ki je knjigo označila kot »bogastvo, primerljivo z zakladi velikih muzejev: v njej so radost, žalost in modrost brezštevilnih rodov iz Tunjic«. Dr. Verena Perko o pomenu pravljičnega izročila, ki presega zgolj zabavo in vzgojne namene, pojasnjuje: »Današnji človek se komajda še zaveda bogastva in zdravilnosti pravljičnega izročila: porabništvo ga je z lahkotnim načinom življenja odtrgalo od dobre zemlje, pravičnega neba in pogubne teme, pred katerimi se je nekoč slovenski človek so se udeležili številni poslušalci iz Tunjic in okolice, popestrilo pripovedovanje starih pravljic in pripovedk. Ob predstavitvi nove knjige Zlati hrib so prisotne poleg direktorice Matične knjižnice Kamnik Brede Podbrežnik Vuk-mir, ki se je zahvalila vsem sodelavcem, nagovorile še urednica dr. Marija Stanonik, predsednica Kulturnega društva dr. France Stele Ana Stele ter podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je v svojem nagovoru dodala: »V življenju si mnogokrat zaželimo, da bi odkrili zaklad. Nekaterim med vami je to s trudom in z znanjem uspelo. Odkrili ste zaklad v obliki zapisov uglednega Tunjiča-na dr. Franceta Steleta. Ta zaklad ste zbrali v obliki knjige pravljic in povedk. Knjiga, ki je del naše kulturne dediščine, bo ostala za- klanjal in trepetal. Pohabilo nas je izobilje gibljivih slik, zvoka in blišč razkošja. Odpulilo nas je od narodove modrosti in nam grozi, da nas odplakne v pozabo globalizacije.« Pripovedovanje pravljic v Tunjicah očaralo obiskovalce Na zadnji nedeljski večer v juliju je predstavitev knjige, katere Zvat hrif je pod Ukušekovo kmetijo. Eden Košiševih fantov je izkopal zlat denar, ko so se igrali. Kavselj ni hotel iti gledat. Golobov Janez, strehar, je šel iz malna in jih je največ dobil. Naša dekle, očeta Tomaža sestra, je prinesla tri. Ko so pa hoteli oče tja dol iti, jih je pa Omevc obrnil. Je rekel: »Naša jih da vse za dva krajcarja, to so tutke. A si tako lahkoveren?« Po dvesto let so bili stari (kovanci), ki so jih dobili. Še stric je enega kupil. *** »Zvat hrif« je pod Ukušekom. En Košišov fant je zvat denar izkopov, k so igral. Kavsl ni vtu jt gledat. Govobov Janez, strehar je šu z malna jh je pa nejveč dobiv. Naša dekle, očetova (Tomaževa) sestra j tri prnesva, so pa vtl oče dol it jh je pa Vmevc ubrnu. Je pa reku: »Naša jh da vse za dva krajcarja, to so tutke, a s ku prprost.« Po dve sto let so bli star, k so jh dobil. Še stric enega kupil. (odlomek iz knjige Zlati hrib) OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE september 2013 - junij 2014 PONEDELJEK MARKOVO: pri kapelici 15.00 do 15.30 SELA: pri gasilskem domu 15.45 do 16.30 SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu 17.30 do 18.15 BUČ: parkirišče pri Vrankarju 18.30 do 19.00 LAZE: za trgovino 19.15 do 20.00 2., 16. in 30. september, 14. in 28. oktober, 11. in 25. november, 9. in 23. december, 6. in 20. januar, 3. in 17. februar, 3., 17. in 31. marec, 14. in 28. april, 12. in 26. maj, 9. junij TOREK ŠMARTNO: pred KS 15.00 do 15.30 ČEŠNJICE: na igrišču 15.45 do 16.15 ŠPITALIČ: pri gasilskem domu 16.30 do 17.15 ZG.TUHINJ: pri cerkvi 17.30 do 18.15 ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 18.30 do 19.30 3. in 17. september, 1.,15. in 29. oktober, 12. in 26. november, 10. december, 7. in 21. januar, 4. in 18. februar, 4. in 18. marec, 1., 15. in 29. april, 13. in 27. maj, 10. junij ČETRTEK ZG. PALOVČE: pred Budnarjevo hišo VRANJA PEČ: pred OŠ GODIČ: pri Hribarju ZG. STRANJE: pri gasilskem domu STAHOVICA: parkirišče Calcit BISTRI Č ICA: pri znamenju OKROGLO: pri mostu TUNJICE: pred OŠ 5. in 19. september, 3. in 17. oktober, 14. in 28. 12. december, 9. in 23. januar, 6. in 20. februar, 6. in 20. marec, 3. in 17. april, 15. in 29. maj, 12 PETEK VOLČJI POTOK: pred KS ČRNA: med bloki ŽAGA: na avtobusnem postajališču KRIVČEVO: pri Jurčku GOZD: pri gasilskem domu 6. in 20. september, 4. in 18. oktober, 15. in 29. november, 13. in 27. december, 10. in 24. januar, 7. in 21. februar, 7. in 21. marec, 4. in 18. april, 16. in 30. maj, 13. junij Info na tel.: 031 693 920 12.30 13.00 13.40 14.15 15.15 17.00 17.40 19.30 12.10 do 12.35 do 13.15 do 13.45 do 14.30 do 15.30 do 17.05 do 18.00 do november, . junij 14.00 do 14.30 15.00 do 15.30 15.45 do 16.15 16.30 do 18.00 18.15 do 19.15 domačin Ivan Nograšek, Ana Duša, Liljana Klemenčič in Boštjan Napotnik. Direktorica Matične knjižnice Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir je prijeten večer zaključila z mislijo, da se knjižnica veseli nove knjige, ki je pozabi iztrgala pomembno Steletovo delo, med nas pa prinesla nekaj prave starožitnosti v besedilih, ki jih današnja vzgoj- na načela zaradi strašljivosti ne morejo sprejeti kot primerne pravljice za lahko noč. Pripovedovanje zares vsakogar očara, zato je Matična knjižnica Kamnik novo knjigo predstavila tudi na kamniškem Festivalu Kamfest in na Večeru pravljic in pripovedk Zlati hrib na vrtu Frančiškanskega samostana. BOJANA KLEMENC Izbrane pripovedke iz nove knjige Zlati hrib: Pravljice in povedke iz Tunjic in okolice so zbranim poslušalcem doživeto pripovedovali domačin Ivan Nograšek, Ana Duša, Liljana Klemenčič in Boštjan Napotnik. Foto: Bojan Težak namcem še naslednjih sto in več let. Vodstvo Občine Kamnik se zaveda pomena ohranjanja naše kulturne dediščine za obstoj naroda in za narodovo samozavest. Knjiga, ki bo danes predstavljena, je del narodovega bogastva, pomembnega za Tunjice, občino Kamnik in za Slovenijo.« Z glasbo je večer obogatil Tunjiški oktet, izbrane pripovedke iz nove knjige Zlati hrib pa so doživeto pripovedovali Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik Email: mkk@kam.sik.si Kontakt: Breda Podbrežnik Vukmir Tel.: 01 320 55 84/01 320 55 85 Fax.: 01 831 12 39 Torek. 10.9.2013 Predstavitev knjige: Matjaž Brojan, Skriti domžalski spomini, 53 »domžalskih zgodb«, od ganljivih do »žgečljivih« Torek. 17.9.2013. Predstavitev knjige: Mehmedalija Alic: Nihče, zgodba rudarja, ki je doživel usodo »izbrisanih«, poboj sorodnikov v Srebrenici, odkritje Hude jame, a še vedno verjame v dobro. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K Nedelja. 1. September 2013. ob 9. uri: Pohod iz Pub-a Pod skalo do Budnarjeve muzejske hiše Organizator: Turistično društvo Kamn'k DOM KULTURE KAMNIK Petek. 6. septembra 2013. ob 20.00 PREDSTAVITEV EKIP EVROPSKEGA KLUBSKEGA EKIPNEGA POKALAVLOKOSTRELSTVU 2013 Organizator: Lokostrelski klub Kamnik Zaključena prireditev Od ponedeljka. 9. septembra. do ponedeljka. 21. oktobra VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK, SEZONA 2013/14 Maistrov abonma - abonma za gledališke sladokusce Abonma Kam'ncek - abonma za najmlajše gledalce in njihove starše Z novo tribuno z dvignjenimi sedišči za obiskovalce! Več o programu predstav na: www.domkulture.org. Več informacij na : www.domkulture.org Rezervacije in prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek od 9.00 do 17.00. tel. številka: 031 775 700 e-pošta: info@domkulture.org www: www.mojekarte.si TIC Kamnik Knjigarna Sanje Kamnik in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik NOVA FILMSKA SEZONA od 30. avgusta Adria Blues predpremiera / Turbo Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta Bling Ring / Osamljeni jezdec / Smrkci 2 Ernest in Celestina / Pred polnočjo Otroci Sarajeva / Več kot med / Mojstri iluzij Za dežjem posije sonce / Avioni Moje življenje z Liberacejem / Dvojina Otrok iz zgornjega nadstropja MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale tel: 722 50 50 www.kd-domzale.si MestniKino Domžale JUBILEJNI FESTIVAL KAMFEST JE VRHUNEC KAMNIŠKEGA POLETJA Kamnik je avgusta že nekaj let še posebej razposajen! Največji poletni kulturni festival v regiji je ob okrogli obletnici ponovno ustvaril nepozabne dni s prepletom zabavnih, kulturnih in športnih dogodkov. Naše mesto je deset dni utripalo v ritmih tradicionalnega, tokrat že desetega festivala Kamfest, na katerem so obiskovalci iz ožje in širše okolice Kamnika lahko uživali v kar 76 prireditvah za vse generacije in vsak okus, pa tudi na mnogih spontanih dogodkih. Raznolik program festivala, ki ga že od samega začetka organizira Kulturno društvo Priden možic s soproducenti, so poleg standardne koncertne ponudbe popestrile predstave in delavnice za otroke, športni dogodki in večeri stand up komedije, obogatila pa sta jih tudi kino in gledališče pod zvezdami. Od 9. do 18. avgusta si je na številnih prizoriščih po vsem mestu dogodke ogledalo rekordnih 27.000 ljudi. Festival z razgledom, ki vsako leto odkrije in oživi kak prezrt prostor Kamnika, je letos poleg otroškega živžava v Keršmančevem parku navdušil z idilično okolico gradu Zapric, organizatorji pa so že desetič pokazali kako s povezovanjem vseh v lokalni skupnosti uspešno organizirati najboljšo prireditev v mestu. Pestro dogajanje na kar petih glavnih prizoriščih Letos so se dogodki zvrstili na petih glavnih in številnih pomožnih prizoriščih. Popoldnevi so bili namenjeni otrokom, proti večeru mladini, ponoči pa starejšim obiskovalcem. V otroškem programu v Keršmančevem parku so otroci in družine lahko uživali v številnih ustvarjalnih in športnih delavnicah na velikih travnatih površinah ob Kamniški Bistrici, ob 18. uri pa jih je čakala predstava za otroke. Keršmančev park je bil tudi letos veliki hit Kamfesta. Organizatorji so na veselje obiskovalcev v času festivala poskrbeli za gostinsko ponudbo tudi v parku. Otroci so se sladkali s šmornom, odrasli pa se družili ob kozarcu hladne pijače. Samčev predor je ob 19. uri znova postal prostor za predstavitev lokalnih sodelujočih - od plesnih vložkov, športnih tekmovanj in tol-kalskih projektov. Glavni oder je še vedno oder z razgledom, saj se morajo obiskovalci do njega povzpeti do palacija Malega gradu. Tam so jih ob 20.30 čakale slovenske in tuje glasbene zvezde: Vlado Kre-slin, Zmelkoow, Nadeah, Manou-che, Suuns, Jinxi... Večerni oder se je selil nazaj v staro mestno jedro, na različnih prizoriščih pa so med drugim nastopili Sea + Air, Kirsty Almeida in domači Artbeaters, večere pa so popestrili tudi najboljši slovenski stand up komiki. Letošnja glavna novost pestrega dogajanja v mestu je bil čisto pravi letni kino. Pod zvezdami idiličnega okoliša gradu Zaprice je namreč Mestni kino Domžale P-rflC . V.,< ¥ J^ptT hjffi L rt . iJ JV*. poskrbel za žametni izbor domačih in tujih filmov, gostili pa so tudi predstavi Jamski človek in Star fotr. Salon gradu Zaprice je oživel s predstavo KUOD Bayani Om Shakti ter koncertom Svetla-ne Novakovic in Maje Radovan-lija, Medobčinski muzej Kamnik pa je obiskovalcem pripravil tudi vodenja po razstavah in otroški program. Veliko pozornosti sta vzbudili tudi tradicionalna razstava Foto kluba Kamnik Oko Kamnika in razstava Kam so šle vse fabrike? v Parku Evropa. Obe razstavi sta še na ogled, prva do 4. in druga do 12. septembra. Oko Kamnika letos odstira drug pogled na znane in manj znane kotičke mesta in okolice v tehniki, ki na istem posnetku izrisuje dva motiva. Kamnik že desetič »dihal« s Kamfestom »Njega dni nas je nekaj, takrat še mladeničev, zagrizlo v hrib. Zgoraj, v senci kapele na Malem gradu, smo malo posedeli, gledali ruševine in se smejali. Smejali ideji, da bi tja gor znosili čisto pravi koncertni oder in ozvočenje in povabili kak bend ali dva,« se spominja začetkov priljubljenega kamniškega poletnega festivala Kamfest programski vodja Goran Završnik in doda, da je ideja že čez mesec dni dobila mlade. »Od takrat preživljamo avgustovske dneve in noči na Malem gradu,« poudari Završnik. Davnega leta 2003 je ekipa entu-ziastov iz Kulturnega društva Priden možic in njihovih prijateljev na Mali grad v središču Kamnika znesla velik lesen oder, ki so si ga Dva dni po zaključku letošnjega jubilejnega festivala Kamfest je župan Marjan Šarec sprejel celotno ekipo Kamfesta. Organizator festivala KD Priden možic s soproducenti in prostovoljci iz tujine so tudi jubilejni festival z razgledom izpeljali več kot uspešno in pripeljali v mesto rekordno število obiskovalcev. izposodili v Tuhinju. Pripravljalo se je namreč prvo Kamniško kulturno poletje - festival, ki je v tridesetih dneh v juliju in avgustu ponudil okoli 10 prireditev. Morda skromno za poletni festival, a dogajanje je bilo narejeno z minimalnimi sredstvi in maksimalno volje tistih, ki so želeli popestriti poletno dogajanje v Kamniku. Predvsem pa je bil to začetek nečesa mnogo večjega - Kamniško kulturno poletje je namreč postalo prvi festival Kamfest. Sicer je, kot poudarja Završnik, zelo pomembno tudi, da Kamfest od samega začetka združuje najrazličnejše posameznike in organizacije, ki v njem prepoznajo priložnost za povečanje lastne prepoznavnosti v lokalnem okolju in širše. »Letos sta tako v naše veliko veselje poleg nepogrešljive Matične knjižnice Kamnik pomemben programski soproducentski delež prispevala Medobčinski muzej Kamnik in Mestni kino Domžale. Prav tako pomembno pa je, da vsa- aktivno mladino družno zagrize v ko leto pride na Kamfest mali ba- hrib, v parke, na ceste in parkiri-taljon mladih prostovoljcev z vse- šča ter pomaga pri realizaciji vsako ga sveta, ki se skupaj s kamniško leto obširnejšega programa,« dodaja Goran Završnik. Vidimo se čez tisoč let! Ce bo še ta bajta stala ... v tem čudovitem gradu ...je prvi večer pred nabito polnim prizoriščem zaključil Vlado Kreslin, zadnji večer festivala pa je pevka Jinxov večkrat publiki zaklicala, v kako čudovitem mestu živimo. Res je, v času festivala Kamfest je Kamnik zares lep. Še muhasto vreme organizatorjem in obiskovalcem ne pride do živega. Kamfest vsako leto postreže s presežki. Letos med drugim tudi v povezavi s kamniškim podjetjem Kambus, ki je nudil brezplačni prevoz na festival. Pa ste že slišali za koncert na Kambusu? Kamfest Letošnja glavna novost Kamfesta je bil čisto pravi letni kino in gledališče pod zvezdami. Na gradu Zaprice je bila legendarna monokomedija Uroša Fürsta Jamski človek razprodana, vzdušje pa enkratno z veliko komunikacije med igralcem in občinstvom. Podobno je bilo z Rifleto-vim Starim fotrom, le da je vse malce zeblo. Zadnji dan festivala se je v parku vse vrtelo. Ponovno moderni obroči so zasvojili otroke, mamice in očke. Vsi skupaj so se pošteno nasmejali in zabavali. V Parku Evropa je do 12. septembra na ogled razstava Kam so šle vse fabrke?. Razstava, ki jo je pripravil Marko Kumer, je uvod v obširnejšo razstavo o kamniških tovarnah, ki jo v Medobčinskem muzeju Kamnik pripravljajo za prihodnjo jesen. Vsak dan se je že pred otroško predstavo v Keršmančevem parku marsikaj dogajalo. Nekje se je bralo, drugje ustvarjalo, pa telovadilo. Park so zavzele tudi hobotnice, ki so prešerno nasmejane prilezle iz Kamniške Bistrice na Bofitovo mavrično gibalnico. Kam bus je avtobus, ki je na letošnjem Kamfestu olajšal pot obiskovalcem festivala na relaciji Kamnik-Ljubljana. Ne samo, da sta Kam bus in Kamnik bus v času festivala vozila brezplačno, v in na Kam bus so na praznični četrtek postavili večerno koncertno dogajanje. Kamfest zares zmore vse! Kamniški OBČAN KAMFEST 2013 29. avgust 2013 9 Nadaljevanje z 8. strani zmore! Na praznični četrtek se je večerni oder preselil kar v avtobus in na avtobus. Direktor festivala Rok Kosec je ob zaključku festivala dejal: »Najpomembnejše je, da je festival zopet dokazal svojo močno vez z mestom Kamnik, saj je bil program s prizorišči povezan tako, da je poudaril urbano kuliso festivala - dvorišča, parki, griči, grajska dvorišča, vsa med seboj oddaljena le nekaj minut in najlažje dostopna peš ali s kolesom. Pri programu festivala, ki je sicer zastavljen polprofesionalno, pa so velik delež odigrale tudi lokalne organizacije ter posamezniki, ki so predstavili svoj program, znanja, veščine. Kako bo s festivalom v letu 2014? Nihče ne ve. Jaz pravim, da bo.« Nedvomno je programska raznolikost velika odlika festivala, saj lahko le redko kje obiskovalci v desetih dneh uživajo v tolikšni količini umetniške ponudbe, se z mislijo Kosca strinjajo tudi Juš Ena od značilnosti Kamfesta že vseh deset let je, da se večina glasbene opreme na Glavni oder znosi peš, temu pa je posvečen tudi posebni »gorski« tek. Na »teku s feršterkerjem« na Mali grad so slavili KGT Papež, ekipa Kamfesta z Goranom in Anjo se je uvrstila na rep razpredelnice, a ker je Kamfest tako »fajn«, letos šteje prvo mesto od zadaj naprej. Milčinski, Matjaž Jug in Goran Završnik, gonilne sile festivala, ki že desetletje dokazuje, da s kombinacijo pozitivne energije ter obilo vloženega truda mnogih prostovoljcev naše mesto še kako lahko zaživi. Tudi prvi Kamnik po Kamfestu že dobro obiskan Izkušnje organizatorjev festivala Kamfest so pokazale, da ponavadi središče mesta dan po zaključku festivala že sameva. Ob letošnjem jubileju se je tako rodila ideja, da bi v mestu podaljšali festivalski utrip s kulturnim dogajanjem. Tako so konec poletja skupaj s kamniškimi gostinci obogatili še s prvim Kamnik po Kamfestu, ki poteka do zadnjega avgusta in na nek način povezuje Festival Kamfest s tradicionalnimi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Do takrat bosta na ogled tudi razstavi Oko Kamnika in Kam so šle vse fabrike?, o katerih bomo pisali več v naslednji številki našega časopisa. »Gre za izbor dopoldanskih otroških rajanj ter večernih koncertov za odrasle, ki so poskrbeli za poznopoletno kulturno popestritev in prijazno tranzicijo v delovni september,« zagotavljajo organizatorji, obiskovalci Kamnik po Kamfestu pa se jim za odlično idejo zahvaljujejo z dobrim obiskom vseh dogodkov. Jubilejni Kamfest je bil resnično presežek vseh dosedanjih. Po mestu so se pletle zgodbe, ki bodo marsikomu ostale v spominu. Mestne ulice so sprejele živahen vrvež, povsod se je slišal razposajen smeh in prijazen klepet. Že odštevamo dneve do naslednjega nepozabnega poletnega Kamfesta z raznolikim, kvalitetnim in aktualnim programom. Pa naj še kdo reče, da se v Kamniku nič ne dogaja!?! Zakaj? Ker je Kamfest zakon! BOJANA KLEMENC Fotografije: Albert Šabotič, Klemen Brumec, Matic Maček, Dejan Kosi, Bojana Klemenc, Milan Horvat Drugi dan Kamfesta je obiskovalce navduševala break dance skupina. The Rock Street Show z živo spremljavo bobnov in basov je v Samčev predor pritegnila mnogo mladih obiskovalcev, ki so z odprtimi usti strmeli v »zvijanje« kamniških fantov. V Samčevem predoru je na steni Športno plezalnega odseka PD Kamnik potekal prvi Stankov memorial, tekmovanje v hitrostnem prostem plezanju na umetni plezalni steni. Plezalna stena je bila tudi letos pravi hit za otroke v Keršmančevem parku. Najbolj roza vesoljska invazija v galaksiji je zavzela letošnji Kamfest! Člani kulturno-umetniškega društva Kud Ljud ali krajše ljudovci so tudi v Kamniku odgovarjali na zagotovo najpogostejše vprašanje, ki se porodi gledalcu njihove predstave Invazija: kako hudiča spravijo s sebe dol vso to roza barvo? Ljudovci v Invaziji raziskujejo mesto, iščejo kontakt s človeško vrsto in nas učijo svojih navad. So se Kamničani kaj naučili? Obiskovalci in sodelujoči o Kamfestu... Veronika: Z izmenjavo otroških igrač in oblačil smo v Kamniku začeli aprila, naša ideja pa je tudi na Kamfestu dosegla dober odziv med obiskovalci Otroškega odra. Majhni otroci svoja oblačila hitro prerastejo, igrač pa se naveličajo, zato ima naša izmenjava tudi ekološki pridih. Stvari ostanejo v lokalni skupnosti, se ne mečejo stran, obenem pa se ob izmenjavi družijo tudi starši in otroci. Čez poletje poteka izmenjava vsako soboto na Šutni, jeseni pa bo potekala tudi izmenjava semen. Ker sem vsak dan tukaj v parku, lahko potrdim, da je vzdušje za otroke res enkratno in odkritje tega parka za Kamfest ena izmed boljših idej. Gregor, Filip in Naja: Mislim, da je Kamfest za Kamnik nekaj zelo dobrega. Želel bi si le, da bi se festival časovno razširil čez vse poletje. Na festivalu smo letos manjkali le en dan. Ob koncu lahko rečem, da je bilo perfektno tako za majhne kot velike otroke. Vsak dan je bil vrhunec po svoje. Ponudba festivala je zares široka. Le še tako naprej! Klemen in Klavdija: Na otroški oder pridemo vsak dan. Tukaj se počutimo super. Otroci so zadovoljni, predstave so jim všeč, kot seveda tudi delavnice, na katerih radi sodelujejo. Midva pa imava par minutk miru. Opažava, da je festival resnično iz leta v leto boljši. Zagotovo so pester program in enkratno vzdušje odlika Kamfesta. Po zaključku dogajanja v parku se sprehodimo še po mestu. Včasih kar ne moreš verjeti, da je to res naš Kamnik. Koliko nasmejanih obrazov srečaš! Hana: V parku na Kamfestu mi je zelo všeč. Najraje si ogledam igrice na odru. V park pridem že prej. Najprej v knjižnici slišim pravljico, potem telovadim, na koncu pa si ogledam še predstavo. Tudi plezala sem v parku. Danes pa sem tekmovala s poganjalčkom. Kamfest je super. Nace in Rezka: Kamfest nama je zelo všeč. Živiva v centru mesta in je lepo videti, kako je mesto živahno. V parku bi morali pogosteje organizirati dogodke za otroke, poglejte koliko družin je tukaj. Ali veste, kako sva vesela, ko gre toliko mladih družin mimo hiše proti parku?! Cele procesije. Vedno praviva, da je žalostna hiša tista, kjer ni smeha in veselja. Kamfest pripelje smeh in veselje v mesto. Naju nič ne moti. Najprej greva v park, potem se sprehodiva do dogajanja v Samčevem predoru, pa tudi na kakšen koncert greva. Z veseljem bi na festival hodila dva meseca. Tako bi staro jedro bolj oživelo. Program Kamfesta je za vsakogar, najbolj pa so nama bili seveda všeč Prifarski muzikan-ti. Pohvale tudi organizatorjem. V mestu v času festivala ni izgredov in pijančevanja. Toni: Kamfest se mi zdi odličen za vsakogar. Žal zaradi pomanjkanja časa nisem tukaj vsak dan. Pred leti sem bil pogosto na večernih koncertih, sedaj sem več z otroki v parku. Všeč so mi popoldanske aktivnosti za najmlajše. Lahko se znorijo, lahko ustvarjajo, mimogrede pa srečaš še znanca in kakšno rečeš. Matjaž in Grega: Kamfest je super, pa čeprav nismo vsak dan tu. Všeč nama je, da se v Kamniku dogaja. Za vse - otroke in odrasle. Otroci v parku zelo uživajo. Meniva, da je tale park res odličen prostor v mestu in bi se dalo iz njega narediti veliko več, tudi takrat, ko ni Kamfesta. Tudi večerni koncerti so enkratni, zagotovo bi se jih še večkrat udeležila, če bi kdo popazil na otroke. Mark, Matija, Simon, Leon, Peter: Žal nismo bili vsak dan na Kamfestu, saj smo bili na triatlonskih pripravah. Bili smo na Zmelkowu, danes gremo na Jinxe, želimo pa si, da bi spet prišla na Kamfest Siddharta ali kakšna druga bolj znana skupina. Saj je »kul«, da pridejo na oder tudi glasbeniki, ki jih ne poznaš, a vseeno je super biti na koncertu znane skupine. Za nas manjka v času festivala koncert z DJ-em. Bili smo tudi na predstavi kamniških breakdancerjev. Super, da se lahko v času festivala predstavljajo domačini s svojim delom in ustvarjalnostjo. Mogoče bi si želeli še kakšen dogodek več za našo generacijo. V parku so otroci, večerni oder pa pogosto ponuja glasbo za malo starejše od nas. Včerajšnji eliminator je bil pa »the best«. Jasmina in Barbara: Kamfest nama je zelo všeč in ga že od nekdaj obiskujeva. Zelo radi hodiva na festivale. Ravno zaradi najinih pogostih obiskov festivalov, na katerih sva bili večkrat lačni, se nama je letos utrnila ideja, da bi lahko ponudili Kamniku drugačno, bolj zdravo hrano. V pogovoru s prijatelji sva slišali, da tudi Kamničani pogrešajo na festivalu neko »aternativo« mesu. Zato sva vsak dan tu. Obiskovalcem ponujava presne sladice in veganske ter vegetarijanske sendviče. Odzivi so različni. Tisti, ki jejo tako hrano, so navdušeni, nekateri grejo seveda naravnost k sosedom na meso, nekateri pa prvič poskusijo in se tudi vračajo. Letos sva bili zares ves čas v središču festivalskega dogajanja. Vsak dan se je ogromno dogajalo, ravno zaradi tega je vzdušje letos še boljše kot prejšnja leta. Pogovarjala se je Bojana Klemenc Viktor Repanšek, oče prvih slovenskih sort krompirja 2. septembra letos bo minilo 100 let od rojstva univ. dipl. inž. Viktorja Repanška, častnega občana občine Kamnik. Prav je, da se ob obletnici spomnimo velikega človeka in znanstvenika, ki se mu bo tudi rodno mesto poklonilo z odkritjem spominske plošče na rojstni hiši na Šutni. Viktor Repanšek se je rodil očetu Janezu in mami Mariji, rojeni Snoj, na Šutni 3, danes Šutna 1. V družini so bili štirje otroci. Ob majhni kmetiji je oče opravljal še prevozništvo kot dopolnilno dejavnost. Viktor je osnovno šolo končal v Kamniku. Zelo rad bi nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani, vendar se je moral nadaljnjemu šolanju za dve leti odpovedati. To pa je bil tudi skrajni zakonski rok za redno nadaljevanje šolanja. Mama je poznala sinovo željo in je uspela, da je odšel v Ljubljano. Bil je dve leti starejši od sošolcev in je z lahkoto končal gimnazijo. V Ljubljani je spoznal skavte in gozdovnike. To sta bili mladinski organizaciji, ki sta k nam prišli iz Anglije in Amerike in sta bili odgovor za bolj zdravo življenje mladih po mestih. Tobak in alkohol sta bili takrat zelo razširjeni razvadi mestnih mladostnikov, ki sta povzročali hude socialne probleme. Viktor Repanšek se je pridružil skavtom. Poiskal je pomoč polnoletnih oseb v Kamniku in tako je bil na njegovo pobudo 6. 3. 1926 ustanovljen Gamsov steg skavtov in planink v Kamniku. Poleg njega sta v skavtski organizacija aktivno sodelovala še brata Janez in Štefan. V skavtski organizaciji je ostal aktiven do leta 1933. Otroci z očetom Janezom Repanškom starejšim ob njegovi 90-letnici leta 1957. Spredaj sta Štefan in Pavla, zadaj Janez (levo) in Viktor. TU. --r M----TT---- ^^ttiL. I. l A TT i. <: Skavti v Kamniški Bistrici 6.4.1931. Viktor Repanšek sedi na balvanu drugi z desne. Ali veste? Krompir so poznali v Južni Ameriki že 5000 let pred Kristusom. V Evropo je prišel s Španci v 16. stoletju. Gomolje so jedli brez termične obdelave in prihajalo je do zastrupitev. Krompirju so pripisovali tudi nastanek kuge, jetike in gobavosti. Prav na dan mature mu je umrla mama. Smrt ga je hudo prizadela. Odločil se je, da pred nadaljevanjem študija odsluži vojaški rok. Po vrnitvi iz vojske se je odločil za študij na kmetijsko gozdarski fakulteti v Zagrebu. Takrat namreč tovrstnega študija v Ljubljani še ni bilo. Na vpis v Zagreb se je odpeljal kar s kolesom in tako prihranil nekaj denarja. Nasploh je bilo v času gospodarske krize težko dobiti denar za šolanje. Kamniški veterinar Rauter mu je pri banski upravi priskrbel skromno štipendijo. Ta prvo leto študija ni zadoščala niti za poravnavo stanarine pri zasebniku. V Kamniku so delovale zagrebške usmiljenke in te so mu priskrbele brezplačen obrok prehrane na dan. Po sprejetju v študentski dom je bilo lažje. Bil je priden študent in študij končal v rekordnem času. Istega dne je absolviral (končal s predavanji) in diplomiral. Razlagalna pripovedka pravi, da so prebivalci nekega kraja po zastrupitvi s surovimi gomolji rastline z gomolji vred vrgli v ogenj. Iz žerjavice se je začel širiti prijeten vonj po pečenem krompirju. Tako je prišlo do spoznanja, da je treba gomolje toplotno pripraviti s kuhanjem ali pečenjem. Prvo zaposlitev je dobil na kmetijski šoli v Poljčah, nato pri banski upravi kot referent za kmetijsko-go-spodinjske šole. Takrat je v Dravski banovini delovalo osem tovrstnih zasebnih in dve banski šoli, namenjenih ženski populaciji. Februarja 1941 je bil Viktor Re- panšek mobiliziran v jugoslovansko kraljevo vojsko. Ta je ob napadu Nemčije in njenih zaveznic hitro propadla in Viktor je prišel v nemško in pozneje v italijansko ujetništvo. Po kapitulaciji Italije sta se z Marijem Preglom srečno vrnila v Ljubljano. Do konca vojne je delal kot knjižničar pri kmetijskem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani in njeni kmetijski zbornici. K množični uporabi krompirja v prehranske namene sta v Evropi veliko pripomogla pruski cesar Friderik II in avstrijska cesarica Marija Terezija, ki so ji v Šenčurju postavili spomenik. Krompir so imenovali »kruh revežev« in »rešitelj pred lakoto«. Po vojni ga je minister za kmetijstvo poslal na specializacijo za žlah-tenje krompirja. Pri nas takrat nismo imeli svojih sort krompirja. Odvisni smo bili od uvoza, za kar pa nismo imeli dovolj konvertibilne valute. Priti do lastnih sort krompirja je bil pomemben razvojni cilj, ki bi omogočal samooskrbo s tem, za žitom najpomembnejšim prehrambenim pridelkom. Viktor Repanšek se je izpopolnjeval na Češkem, v Holandiji in Avstriji. Na posestvu Češenik pri Domžalah je vzgojil s križanjem prvih 13 materinjih rastlin. Republiška komisija je na njegov predlog leta 1962 potrdila osem krompirjevih križancev za sorte. To so bili igor, jubilej, viktorija, karmin, vesna, dobrin, matjaž in cvetnik. Starejši bralci se jih zagotovo spomnijo. Krompir med drugim vsebuje esencialne aminokisline, ki jih mora človeško telo dobiti s hrano, saj jih samo ne proizvaja. Odrasel človek z enim jajcem in 60 dag krompirja dobi 75% vseh za normalno delovanje potrebnih beljakovin. Bili so tudi manj prijetni trenutki. Leta 1952 so Viktorja Repanška dobesedno vrgli na cesto. Razlogi so bili strokovni in politični. Npr. ni se strinjal z genetsko teorijo ruskega biologa Lisenka. V kratkem času je menjal službo na različnih koncih Slovenije od Slovenj Gradca do Prestranka pri Postojni, pa Ljubljana in Kranj. Leta 1954 se je vrnil na Kmetijski inštitut in tam ostal do 1973. Postal je vodja oddelka za krompir in do leta 1982 tajnik poslovne skupnosti za krompir pri GZS. Viktor Repanšek je za svoje delo prejel več priznanj. Marca 2003 mu je ob visokem življenjskem jubileju občina Kamnik podelila naziv častni občan. Ob 100-letnici rojstva se spominu zaslužnega agronoma rodno mesto poklanja s spominsko ploščo na rojstni hiši na Šutni 1, ki bo slovesno odkrita 2. septembra ob 18. uri. V prostorih občine Kamnik pa lahko življenje in delo Viktorja Repanška spoznamo skozi zanimivo razstavo, ki jo je pripravil prof. Danijel Bezek. Skupaj s Tadejem Slugo, univ. dipl. ing. agr., bosta jutri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku predstavila Repanškovo življenje in delo. DANIJEL BEZEK Opomba: Zanimivosti o krompirju so vzete iz specialistične naloge Marka Verbiča (2002), Investicijski program uvajanja novega izdelka v podjetju Oljarica Kranj 121 GASILK NA KAŠNI PLANINI ■ *> f - . -« ji , ■Hm« m ^BKS unin^H mpsHnH Sobota, 6. julij 2013. Prekrasno sončno jutro, temperature pravšnje za hojo v hribe. V organizaciji Komisije za članice GZ Kamnik je bil pred nami 5. pohod slovenskih gasilk. Vseh tistih, ki imajo radi hojo, uživajo v naravi, lepih razgledih na okoliške in oddaljene vrhove in so radi v dobri družbi. Zbrali smo se na prelazu Volo-vljek. 121 gasilk in gasilcev se je ob kavici, s katero nas je počastil gostilničar Joško, pripravilo na krožno pot proti Kašni planini. Pot je bila nezahtevna, primerna tudi za tiste z manj kondicije. Vmes je bilo ravno prav postankov, da smo si oddahnile. V cerkvici sv. Ahaca v Kališah smo prisluhnili pripovedi Marije Golob o življenju ljudi v teh krajih med drugo svetovno vojno. Tu smo prvič okusile tudi slastno pecivo, ki so ga napekle kamniške gasilke. Od tam smo se povzpeli proti Kašni planini. Na goličavi nam je Uroš Resnik povedal o vetrolomu, ki je 13. julija 2008 prizadel Gozd in Črnivec. Pot smo nadaljevali proti vrhu Kašne planine (1317 m). Med potjo je bilo veliko časa za klepet in tkanje novih poznanstev. Resda z malo meglice, a kljub temu smo se lahko z vrha s pogledom sprehodili po bližnji okolici Rogatca, Lepenatke, Menine planine in Velike planine. Sprehodili smo se tudi do velike smreke, ki v obsegu meri 410 cm in ima kar tri vrhove. Kot se za gasilce spodobi, nas je Tone postrojil pred »ciljno črto« in s strumnim korakom smo ob zvokih harmonik Davida in Matjaža prikorakali skozi cilj, kjer smo gasilke dobile predpasnik z natisnjenim logotipom-gasilko (za kar je ponovno sponzorsko poskrbel Tomaž Sedeljšak), spremljevalci pa kuhal-nice. Po šestih urah smo zaključili na izhodišču, pri okrepčevalnici na prelazu. Najprej smo poskrbeli za naše hedonske potrebe. Okrepčali smo se z okusnim golažem, ki sta ga skuhali Helena in Marija, nato pa se ponovno po mili volji sladkali s pecivom. Ko smo »privezali duše«, se je začel uradni del srečanja. Vzpodbudne besede sta nam namenila Vladka Bučevec, predsednica Sveta članic GZS, in Janko Žuntar, član UO GZS in predsednik GZ Zgor-njesavinjske doline. Peti pohod čla- nic je imel še en poseben dogodek. Članice GZ Kamnik in GZ Zgor-njesavinjske doline so pred mnogimi pričami gasilk iz vse Slovenije podpisale Listino o prijateljstvu in sodelovanju ter tako izpolnile dolgoletno željo predsednika GZ ZSD Janka Žuntarja o sodelovanju med mejnima zvezama. Po podpisu smo še vsi skupaj zapeli pesem »Ti, navihanka«, sledile so gasilske igre z vedrovko (nosilki veder sta imeli skupaj zvezani nogi, tretja pa je skušala tarčo zbiti z zavezanimi očmi). Zanimive igre je prekinil dež in udeleženci pohoda smo se poslovili z željo, da novo nastala znanstva ne bi zbledela. MARTINA JELOVČAN, članica PGD Javorje GOSTILNICA IN PICERIJA IZBA ZA PRAV POSEBNE KULINARIČNE UŽITKE Gostilnica, urejena v prijetnem ambientu z velikim parkiriščem in letnim vrtom ter s prostori v novem prizidku sprejme do 70 ljudi in je prijetno mesto za praznovanja, poroke in zaključene družbe. Naš jedilni list zagotavlja kulinarične užitke: • jedi iz krušne peči: pizze, gratinirane školjke, gratinirane juhe, lazanje, polento ... • mesne, ribje in druge jedi po naročilu • pizze brez glutena in druge brezglutenske jedi Z veseljem vas postrežemo od pon. do četrtka 11-22 h, petek in soboto 11-23 h ter ob nedeljah in praznikih 12 -22 h Snovik 2c, Laze v Tuhinju, S 01 831 95 90, 041 428 927 www.gostilnica-izba.si Mamut išče svoj prostor pod kamniškim soncem Popotovanje orjaškega mamuta, iščočega najboljše lokacije za stalno domovanje v mestu, je bil vsakič znova pravi dogodek v času Festivala Kamfest. Skupina Štajn je s tokratnim projektom želela Kamničane seznaniti s kipom, ki prihaja v mesto, in o pomembnosti premišljenega iskanja primernega prostora zanj. Letošnji kamniški festival je sprejel veličastnega gosta. Po Kamniku se sprehaja orjaški mamut, ki sprašuje meščane, kje v mestu bi bilo zanj najbolj primerno domovanje. Arhitekturna Skupina Štajn se je za letošnji Kamfest v sodelovanju s KD Priden možic in fundacijo Mamut Kamnik odločila narediti poizkusni model mamuta z željo, da v mestu s pomočjo premičnega modela ugotovijo najustreznejšo lokacijo za kip mamuta v naravni velikosti, delo kamniškega kiparja Mihe Kača. Ker se občina še ni dogovorila za lokacijo postavitve kipa, v občinski malhi pa je za bronast kip v naravni velikosti zmanjkalo denarja, je mamut za zdaj na ogled le na kiparjevem domačem vrtu. Mladi arhitekti iz Skupine Štajn so poizkusni model mamuta sestavili iz dveh lesenih in črno pobarvanih silhuet, med katerima je postavljena premična podkonstrukcija. Mamut so izdelovali štiri dni pred začetkom festivala in ima višino originalnega kipa, a je nekoliko krajši, saj bi se bilo z originalno veliko silhueto skorajda nemogoče premikati po mestu. Sinan Mihelčič je pred začetkom festivala sporočil: »Med Kamfestom bomo testirali štiri lokacije: Glavni trg, trg pred staro kamniško knjižnico, pred cerkvijo na Šutni in pred Kavarno Veronika. Mamut se bo vsakih nekaj dni premaknil iz lokacije na lokacijo, tako da bodo Kamničani lahko v živo presojali in si ustvarili mnenje o vsaki izmed njih. Med tem časom bo o vsaki lokaciji potekala tudi prostorska študija postavitve kipa.« Med časom festivala pa je bil mamut viden tudi na brežini Kamniške Bistrice pri avtobusni postaji. Seveda bo o končni lokaciji odločala strokovna javna razprava in drugi strokovni pristopi, je pa tokratni Kamfestovski projekt pomemben predvsem zato, da se Kamničani seznanijo, da kip mamuta prihaja v mesto in da se je postavitve tako pomembnega obeležja potrebno lotiti premišljeno. Mihelčič pojasnjuje, da postavitev začasnega projekta zelo dobro pokaže, kako se bo ta obnesel v realnosti, na tak način pa so Štajnovci v Kamniku že razvili več projektov, ki jih občina postopno že izvaja. Sinan Mihelčič je tudi član na začetku leta ustanovljene fundacije Mamut, ki jo vodi dr. Bogomir Kovač. »Ideja o fundaciji, ki naj bi promo-virala mamutovo mesto kot blagovno znamko in med drugim poskrbela tudi za postavitev Kačeve orjaške skulpture, je stara in se je potrdila v resnejšo namero ob Kačevi sedemdesetletnici in odprtju razstave v Bistričici,« je povedal dr. Bogomir Kovač, ki meni, da so fundacije običajna praksa »razvitega sveta« in da Ustanove Mamut Kamnik niso ustanovili le zaradi postavitve skulpture, da pa bo to zagotovo osrednji projekt prvih dveh let njenega delovanja. BOJANA KLEMENC MED MLADIMI 29. avgust 2013 11 Jutranja zarja v plovbi proti Narniji na oratoriju v Smartnem Tokratni, že 12. oratorij po vrsti je Smartno v Tuhinju v tednu od 19. do 24. avgusta znova spremenil v prostor živžava in otroške razposajenosti. Na oratorijskem prizorišču se je vsak dan zbrala množica otrok in animatorjev, tako da je veseli klic »Za Narni-jo - za Aslana« vsak dan prihajal kar iz dvesto mladih src in grl. Ves teden nas je povezovalo sporočilo oratorija »Bog je z nami - nismo sami!«, ki nas je preko igrice, skupnih katehez ter pogovorov in dejavnosti v cerkvi ves čas spremljalo v odkrivanju pomena skupnosti, pripravljenosti, da se damo najti, se spremeniti, zaupati in se pustimo nagovoriti. Zgodba, ki smo ji sledili v igrici, je zgodba vere - zgodba, ki jo je v knjigi Potovanje Jutranje zarje zapisal veliki C. S. Lewis, čigar 50-let-nice smrti se letos spominjamo. Na velikih igrah smo letos potovali po celinah in se srečali z živalskim kraljestvom, v sredo pa na lovu za zakladom odkrivali znamenitosti Kamnika, sredi mesta izvedli zamrznitev in zapeli himno. Na delavnicah smo ustvarjali marmorne obešanke, šivali torbice, prebarvali avtomobila, izvedli doživljajsko delavnico v naravi, sprostili velike količine adrenalina na vojaški in adrenalinski delavnici, zaplesali v plesni in se naučili osnovnih gibov pri karateju. Spoznali smo čebele in izdelovali sladoled, naredili mlinčke iz lesa, slikali na steklo in izdelali svoje »ne pozabi« okvirčke. V torek smo za cesto izvedli posebno akcijo, v kateri smo mi-movozečim avtomobilom podajali pozitivna sporočila za na pot, ves teden smo zbirali šolske potrebščine za revne otroke, kartuše za Rde- DRUGAČNE ZGODBE »Drugačne zgodbe« je naslov projekta, ki je nastal v sodelovanju Matične knjižnice Kamnik in VDC Sožitje Kamnik. V pravljični sobi knjižnice so odrasli z motnjami v duševnem razvoju od februarja do julija spoznavali zgodbe iz svetovne in slovenske literarne zakladnice. Še posebej so jih navdušile pripovedke o Veroniki z Malega gradu ter pravljice in povedke dr. Franceta Steleta, ki jim jih je v narečju predstavila direktorica knjiž- nice Breda Podbrežnik Vukmir. Ob julijskem srečanju so iz njenih rok ponosno sprejemali lična priznanja za vztrajnost in iskreno radovednost, ki jih je vodila skozi mesečna srečanja. Predsodek »saj ne znam brati« se je preko pripovedovanja in spontanega pogovora s knjižničarkami razblinil kot milni mehurček. Projekt z dvosmernim ciljem promocije knjige, branja, pripovedovanja, druženja in medsebojnega sodelovanja ter integracije ljudi s posebnimi potrebami preko dviga bralnih in komunikacijskih sposobnosti si želimo nadaljevati tudi jeseni. K drugačnim zgodbam pa zaradi svoje humanitarne naravnanosti sodita še dva dogodka, ki sta pred dopustom razveselila varovance in zaposlene varstveno delovnega centra. Terme Snovik z direktorjem Ivanom Hri- barjem in Turistično društvo Tuhinjske doline so sredstva, zbrana z dražbo ribjih jedi na letošnjem tekmovanju v pripravi postrvi, namenila VDC Sožitje Kamnik za nakup delovnega pripomočka za izdelovanje unikatnih voščilnic. Za donacijo in možnost predstavitve delovanja in izdelkov naših varovancev se zahvaljujemo tako organizatorjem kot kuharjem in obiskovalcem prireditve. In za konec še zgodba o Veliki planini, ki našim varovancem iz leta v leto prinaša čar naravnih lepot, skrivnosti njenih bajk o divjih možeh in babah, zaklade Pre-skarjevega stanu, andrenalin ob Poučni dnevi v naravi Med počitnicami so otroci, ki so se udeležili jezikovnih delavnic šole DUDE iz Domžal, preživljali zelo poučen teden. Že prvi dan so v knjižnici Domžale slišali najbolj pogumne viteške zgodbe . V Arboretumu Volčji Potok so se posvetili skrbi za naravo in okolje, v katerem živimo. Obisk parka so popestrili z različnimi igrami v angleščini ter se podali po poti izgubljenega meča. Na poti so se seznanjali z mnogimi zgodbami, ki so se dogajale za grajskimi zidovi. Paziti so se morali pobeglega zmaja, ki naj bi bival med ruševinami gradu na griču sredi parka. V programu jezikovnih delavnic je bil tudi obisk ekološke kmetije Jeršin v Tunjicah, kjer so otroci lahko božali in pestovali piščančke, zajčke, pujske, račke in spoznavali delo na kmetiji. Ves teden so v vsakdanjih situacijah utrjevali znanje angleščine na sproščen in naraven način, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto. STUDENTSKO POLETJE V KAMNIKU Študentski klub Kamnik skrbi, da študentom in dijakom tudi v poletnih mesecih čas hitreje mine. Tako kot skozi vse leto smo se trudili, da so tudi poletni meseci minili v znamenju aktivnega preživljanja prostega časa. Rdeča nit študentskega poletja v Kamniku so bile morske srede. Vsako poletno sredo smo se namreč odpravili na morje. V Študentskem klubu Kamnik se zavedamo, da je marsikdo za tovrstne užitke prikrajšan. Zato je bil naš namen odpeljati čim več študentov na morje. Za tiste, ki jim morje ni prav blizu, pa se je tudi v Kamniku našla osvežitev. Kamniški bazen je bil v poletnih vročih dneh poln in v njem so uživali tudi člani Študentskega kluba Kamnik, saj smo za njih pripravili še posebej ugodno ponudbo. Poleg morskih užitkov so na svoj račun prišli tudi kolesarski navdušenci. Tisti najbolj zagrizeni so se odpravili na tedenski kolesarski oddih po Sondrijskih Alpah, bazo pa so imeli postavljeno v idiličnem Livignu. Za ljubitelje adrenalina Krvavec ponuja pustolovski park, ki smo ga preizkusili tudi ŠKK-jevci in bili nad njim navdušeni. Če bo zanimanja dovolj, se tja odpravimo tudi septembra. Poleg športnih aktivnosti nismo pozabili niti na zabavo. Obiskali smo koncert svetovno znane pop ikone Robbieja Williamsa v Zagrebu. Zdelo se nam je, da tovrstne priložnosti enostavno ne smemo zamuditi. In nismo se zmotili. Koncert je bil veličasten in mogočen, Robbie je dokazal, da je zvezda v pravem pomenu besede. če noske in plastične zamaške. V zvezi z zbiranjem zamaškov nas je v četrtek obiskal tudi Dejan Grilj z Vranskega in se zahvalil za pomoč pri zbiranju. Mali oratorij je tokrat štel 25 malih nadobudnih mišjih mornarjev, ki so počasi in zanesljivo veslali ob boku ladje velikega oratorija. Sobotni program za starše je letos vodil dr. Stanko Gerjolj in jim na izjemno zanimiv način prikazal nekaj vidikov vzgoje s pomočjo slikovitih podob Svetega pisma. Na slovesnem zaključku je zbrane v cerkvi nagovoril tudi pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik. Naj oratorij odmeva v naših srcih, naj odmeva v naših življenjih. Tekst: MONIKA JEGLIČ Foto: Tina Slapnik vožnji z nihalko in dvosedežnico Šimnovec, kulinarične dobrote na Zelenem robu in prijaznost ljudi iz družbe Velika planina z direktorjem Dušanom Bombačem. Tik pred dopustom so z dobrodelno gesto našim varovancem podarili izkušnjo in nepozabna doživetja. Vse tri zgodbe so zgodbe z veliko začetnico, saj se zaradi njih in zaradi ljudi, ki so jih pomagali ustvariti, otroci, mladostniki in odrasli z mot-.njami v duševnem razvoju v Občini Kamnik čutijo sprejete takšni, kot so. Za VDC Sožitje Kamnik IRENA BIZJAK Obiskali smo koncert svetovno znane pop ikone Robbieja Williamsa v Zagrebu Študentski klub Kamnik se bo v oktobru pridružil projektu Simbioza. Gre za projekt medgeneracijskega povezovanja, ki starejšim pomaga razvozlati svet sodobne tehnologije, ki se ji danes praktično ne moremo več izogniti. Pozivamo vse, ki bi se želeli pridružiti projektu, da se oglasijo v naši pisarni. Poletje je bilo pestro in zanimivo in zagotovo ste ujeli kakšen lep trenutek v svoj fotografski objektiv. Zato smo pripravili foto natečaj z naslovom Vonj poletja. Vse študente in dijake pozivamo, da nam do 5. septembra pošljejo tri svoje najljubše fotografije. Vse prispele fotografije bomo brezplačno razvili, najlepše po mnenju stroke (Foto klub Kamnik) in občinstva pa razstavili v naši pisarni. ŠPELA NOVAK, Študentski klub Kamnik Družinskajezikovna šoCas tradicijo vabi k vpisu v tečaje angCešfcega in itadjanskegajezika malčke^ šoCarje in odrasle Od 1. septembra do zapolnitve skupin igralno-ustvarjalne delavnice v časupoletnih počitnic s SD Lucka - inštrukcije INFORMACIJE IN PRIJAVE: GSM: 031 654 870 E-MAIL: littleenglandclub@gmail.com GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpisujemo v programe za odrasle: • PREDŠOLSKA VZGOJA • EKONOMSKI TEHNIK • MATURITETNI TEČAJ • GIMNAZIJA • TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA VPIS in INFORMACIJE med 2. in 25. septembrom, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 11. in 15. uro, v torek in četrtek med 12.00 in 17.30. Tel.: 01 830 3228 in 01 830 3212 www.scrm.si Namesto kolajne angina Včasih je v športu potrebno ugrizniti tudi v kislo jabolko, da lahko pozneje napreduješ. Mladi in nadebudni igralki odbojke na mivki, Ka-mničanka Patricija Porovne Černe in Ljubljančanka Mojca Deželak, sta grenkobo občutili na lastni koži, ko sta morali zaradi bolezni Deželako-ve predati polfinalno srečanje državnega prvenstva deklet do 19 let v Kamniku. 14-letnici sta do polfinala igrali izvrstno in pod dirigentsko palico izjemne trenerke Erike Fabjan mleli tudi za glavo večje in bolj izkušene odboj-karice. Potem pa je večer pred polfinalom igralko Vitala Mojco načela bolezen in noč brez spanja pred odločilnimi dvoboji ni obetala nič dobrega. Kljub visoki vročini in hudemu glavobolu je Ljubljančanka stisnila zobe in poskusila igrati, a je sredi drugega niza v polfi-nalu proti odličnima igralkama iz portoroškega kluba Daji Gorišek in Tajdi Lovšin obsedela na stolu ob igrišču in v solzah morala odnehati. Mojca, kako si se takrat počutila, ko si začutila, da je bolezen močnejša in da moraš predati tekmo? Grozno. V bistvu nisem mogla več stati na nogah, bolela me je glava in oblile so me solze. Težko mi je bilo predati tekmo tudi zaradi soigralke Patricije, ki je bila edina domačinka na zaključnih tekmah v Kamniku. Vseeno sem se zavedala, da ne morem nazaj na igrišče ... Patricija, kako si ti doživela prekinitev dvoboja, najbrž precej čustveno? Seveda, vse skupaj sem doživela zelo čustveno. Na tribunah je bilo veliko kamniških navijačev, ki jih nisem želela razočarati. Bili sva v vrhunski formi. A zavedam se, da je najino zdravje na prvem mestu. Podobna situacija bi se lahko zgodila tudi meni, tako da nama ni preostalo drugega kot da predava polfinalni obračun. Kljub temu je sezona za vaju nadvse uspešna. Četrti mesti na državnih prvenstvih do 17 in do 19 let in bronasta kolajna med vajinimi vrstnicami do 15 let so najbrž rezultati, ki se jih zelo veselita? Mojca: Malo me jezita četrti mesti, ki pomenita le korak do medalje, a sta hkrati velika motivacija za naprej. Zavedava se, da lahko z Erikino pomočjo še precej napredujeva in vztrajno delo naju lahko popelje še zelo daleč. Patricija: Se strinjam, sezona je izredno uspešna. Garanje na treningih je obrodilo sadove. Z Erikino pomočjo premagujeva tudi starejše in iz-kušenejše igralke. Že dvakrat sva bili tik za stopničkami, kar je tudi velik uspeh. Kako ocenjujeta delo z Eriko Fabjan, ki se je po izjemno uspešni, a ta trenutek prekinjeni igralski karieri z vama prvič podala tudi v trenerske vode? Mojca: Zame je to največja čast, da lahko treniram z njo. V bistvu je v odbojki na mivki moja velika vzornica in na tekmah ter treningih zelo uživam. Zavedam se, da sem v tem letu zaradi nje zelo napredovala in želim, da postanemo zmagovalna ekipa. Zabavno jo je videti, kako na tekmah »pade not«, kot nekoč, ko je bila še igralka. Patricija: Erika se tudi v trenerski vlogi znajde odlično. Ko sem prvič prišla na naš skupni trening sem imela občutek, kot da bi me starši vpisali na začetni teniški tečaj in bi že prvi dan trenirala s teniškim asom Rogerjem Federerjem. Res, občutek je neverjeten. Erika je super trenerka. Zna nama svetovati katero taktiko naj izbereva na igrišču in prav zaradi tega se je marsikatera tekma to sezono obrnila nama v prid. Pomembno je, da Erika tudi sama razume kako se počutiva. Na lastni koži je občutila kaj pomeni igranje odbojke in kakšne obveznosti le to prinese s seboj. Kako se razumeta na igrišču in izven njega? Mojca: Na igrišču se dopolnjujeva, a še nisva tako uigrani kot na primer najini tekmici Polona in Špela Marušič, ki sta sestri dvojčici in se izjemno čutita tudi na mivki. Izven igrišča sva dobri prijateljici. Med pripravami me je Patricija nekaj dni gostila v Kamniku, kjer sva se po napornih treningih tudi sproščeno zabavali. Patricija sicer veliko časa porabi za telefonske pogovore, ne vem pa točno, s kom si ves čas dopisuje. Najbrž ima kakšno simpatijo. Patricija: Na igrišču delujeva kot eno. Ves čas se vzpodbujava in kar je najbolj pomembno verjameva ena v drugo. Odbojka na mivki je šport, pri katerem med tekmo ne moreš menjati igralcev. In zato, ko sva v izgubljenem položaju, stopiva skupaj in že v naslednjem setu oziroma tekmi poskušava pokazati drugačno igro. Izven igrišč pa sva dobri prijateljici. Skupaj se zabavava in večino časa ljudje okoli naju slišijo le glasen smeh. Šola in igranje tako dvoranske kot odbojke na mivki vama vzame veliko časa. Kje pa se najraje sprostita? Mojca: Najbolj uživam v počitniškem času, ko sem z družino na morju. Žoga me seveda spremlja tudi na obali, saj imamo v našem kampu igrišče za odbojko na mivki in s prijatelji veliko večerov preživimo prav tam. Patricija: Šola, treningi in učenje mi vzamejo veliko časa. Prosti čas, ki pa ga ni prav veliko, pa rada preživim v družbi prijateljev. NATAŠA VRHOVNIK Iz tabora Calcit Volleyballa V moški ekipi le še ena neznanka, v ženski še veliko Za odbojkarice in odbojkarje Calcit Volleyballa je že nekaj časa konec počitnic. S pripravami so 1. avgusta začeli varovanca Marka Brumna, ki v glavnem že vedo, s kakšno ekipo se bodo podali v novo sezono, v kateri letos ne bodo igrali v srednjeevropski ligi, pač pa samo v obeh domačih tekmovanjih in v pokalu challenge. Pet dni za moško kamniško ekipo so se zbrale še odbojkarice, ki so v primerjavi z minulo sezono doživele vrsto sprememb v svojih vrstah, vendar še vedno ne vedo natančno, v kakšni zasedbi bodo igrale v srednjeevropski ligi, obeh domačih tekmovanjih in pokalu challenge. Toda kot rečeno, do začetka tekmovanj je še dovolj časa in prepričani smo lahko, da bo imel Calcit Volleyball tudi v letošnji sezoni konkurenčno ekipo tudi v ženski konkurenci. V ženski ekipi Calcit Volleyballa so kmalu po koncu lanske uspešne sezone, v kateri je za krono manjkal le naslov državnih prvakinj, rešili vprašanje prvega trenerja ekipe. Olega Gorbačova, ki je Kamničanke uspešno vodil dve leti, je na trenerski klopi zamenjal Gašper Ribič, ki ga ljubitelji odbojke dobro poznajo. Treningom prve ekipe Calcita sta se pridružili Eva Mori (na sliki), ki bo še tretjo sezono igrala v Cal-citu, in Lana Ščuka, do zdaj igralka Vitala. Obe sta uspešno igrali v slovenski kadetski reprezentanci. »S pripravami smo začeli 5. avgusta, ko smo se dobili na našem igrišču za odbojko na mivki Pod Skalco, saj smo želeli sezono začeti nekoliko drugače. Pridružili sta se nam tudi kadetski reprezentantki Eva Mori in Lana Ščuka. Načrtujemo, da bomo v prihodnjih dneh močnejši na mestu blokerke, morda pa se bomo okrepili tudi na sprejemalskem mestu, kjer še čakamo, kako se bo odločila kapetanka Petra Kramolc. V sezono bomo krenili z dvanajstimi igralkami in možno je, da bomo, tu mislim izključno na mestu blokerke, v prvo ekipo potegnili katero izmed igralk naše druge ekipe,« je o prvih dneh priprav povedal Ribič, ki pa bo imel do konca moškega evropskega prvenstva obveznosti v slovenski moški reprezentanci, kjer je pomočnik selektorja Luke Slabeta, zato bo treninge v glavnem vodil Aljoša Jemec. Kamničanke do začetka prvenstva načrtujejo številne prijateljske tekme. Drugo nedeljo v septembru bodo tudi same priredile prijateljski turnir, načrtujejo pa tudi nastop na turnirju v Grosupljem. V primerjavi z lansko ekipo je veliko sprememb. Od igralk iz lanske sezone bodo kamniški dres nosile le še Eva Mori, Tjaša Turnšek, Ana Katarina Hribar in Nika Mori, za zdaj pa so novinke Mojca Božič, Lana Ščuka, Tamara Borko, Meta Jerala, medtem ko je Petra Vrhovnik povratnica v ekipo. Pomočnik trenerja ostaja Aljoša Jemec, prav tako bo vlogo statistika še naprej opravljal Igor Klančišar. Čaka se le še Planinca Veliko manj sprememb kot ženska ekipa je v novi sezoni doživela moška vrsta. Trener ostaja Marko Brumen, Aleš Hribar bo še naprej njegov pomočnik, za statistiko bo skrbel Karlo Reisner, ostala je tudi večina igralcev. Za zdaj so odšli le Jan Brulec in Jan Pokeršnik, ki sta se vrnila v ACH Volley, Matjaž Sušec je zaradi poškodbe končal s kariero, ni pa še znano, ali bo v klubu ostal kapetan Jan Planinc. Novinci v ekipi so Andrej Štemberger Zupan, Tonček Štern, Tine Kvas in Sašo Ribič. »Vedno načrtujem tako, da s pripravami na novo sezono začenjamo na začetku avgusta, saj menim, da imajo igralci mesec dni in pol dovolj časa, da se spočijejo in tako je bilo tudi letos. Res je, da se prvenstvo zaradi EP začne šele 12. oktobra, toda zato bomo lahko odigrali toliko več prijateljskih tekem in turnirjev. Igralci si zaslužijo vse pohvale za do zdaj opravljeno delo. Prvih deset dni so bili pogoji za trening skorajda nemogoči, saj je bilo v dvorani več kot 30 stopinj Celzija, tako da so nekateri zamenjali tudi po pet, šest majic na trening. Ampak smo tudi to preživeli,« je povedal Marko Brumen, ki se je že sprijaznil s tem, da bo imel v novi sezoni po imenih nekoliko slabšo ekipo in da s svojimi varovanci ne bo igral v srednjeevropski ligi. Kamničani bodo pred začetkom prvenstva zagotovo igrali na treh turnirjih. Najprej ga bodo, 7. septembra, priredili kar sami - na njem bodo igrali proti odbojkarjem Salonita in Go Volleyja, nato bodo 28. septembra igrali na turnirju v Kanalu in teden dni pozneje še v Novi Gorici. Uspešni tudi na mivki Danijel Pokeršnik in Tamara Borko sta se v poletni sezoni izka- zala z igranjem odbojke na mivki. Še zlasti to velja za Danijela Poker-šnika, ki je v paru z Juretom Petrom Bedračem v Kranju osvojil naslov državnega prvaka Slovenije, najboljša pa sta bila tudi na turnirju v Pulju in še nekaterih domačih turnirjih. Letošnja okrepitev Kamničank Tamara Borko je bila s Saro Sakovič na državnem prvenstvu tretja, zato pa sta se na turnirju za evropski pokal v Montpellierju in nato še v Vaduzu, kjer sta bili deveti, uvrstili na glavni turnir. Z drugo žensko ekipo v drugi ligi, z drugo moško v tretji ligi Prvi ponedeljek v avgustu sta s pripravami začeli tudi obe drugi članski ekipi Calcita. Varovanke Francija Obolnarja bodo v novi sezoni igrale v drugoligaški konkurenci. »Poleg lanskih igralk so se nam letos na treningih pridružile še Špela Lazar iz Domžal, iz lanskoletne ekipe starejših deklic pa Neli Šu-belj, Klara Jordan in Ana Špoljarič, medtem ko sta z igranjem prenehali Katja Jerman in Kristina Golob. V drugoligaški konkurenci bo naš cilj uvrstitev med prvo polovico uvrščenih,« je povedal Franci Obolnar, trener druge ženske ekipe Calcita, ki je ob koncu minule sezone navdušila s predstavami in uvrstitvijo v drugo ligo. Obolnar, ki je pred štirimi leti s prvo člansko ekipo osvojil naslov državnih prvakinj, bo vodil tudi mladinsko in kadetsko ekipo. Moško kadetsko ekipo bo vodil Aleš Hribar, starejše dečke in mini odbojko Jure Sitar, medtem ko bo ekipo v mali odbojki prevzel Nejc Smrekar. Z najmlajšimi igralkami bodo tudi v letošnji sezoni delale Živa Cof, Željana Blagojevič in Barbara Novak. MIHA ŠTAMCAR 15. gorski tek na Grintovec Rekordnih 347 tekačev iz rekordnih 14 držav v rekordnih vročinskih razmerah z rekordnim številom obiskovalcev Zadnja julijska nedelja je bila kljub hudi vročini idealna za izvedbo že 15. teka na Grintovec v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež. Tek je bila tudi 3. tekma za WMRA Grand prix, 3. tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih in državno prvenstvo navkreber za otroške kategorije ter 3. tekma za Tekaški pokal Občine Kamnik. Kralj Grintovca je bil ponovno lanskoletni zmagovalec Eritrejec Azarya Teklay, kraljica Grintov-ca pa Slovenka Mateja Kosovelj, ki sta v svoji konkurenci najhitreje pretekla 9,6 km in premagala višinsko razliko 1957 metrov. Ekstremni tek na ekstremno goro je postregel z visokimi temperaturami (ob 9. uri je bilo na vrhu Grintovca jasno, 22 °C, pihal pa je rahel veter) in rekordno udeležbo. V vseh kategorijah skupaj je teklo kar 347 tekačic in tekačev, med njimi 283 na vrh Grintovca. Tekači so v osrčje Kamniško-Savinj-skih Alp prišli iz 14 držav. KARATE KLUB VIRTUS DUPLICA vabi v svoje vrste vse ljubitelje karateja stare od 7 do 70 let. Vpis je možen vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.30 ure v telovadnici Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, v Kamniku, do 30. septembra 2013. Še posebej bomo veseli vpisa starejših članic in članov-veteranov, za katere imamo organizirano karate rekreacijo. Da se boste starejši lažje odločili, vam v mescu oktobru nudimo brezplačne treninge. Za treninge skrbi trener z licenco Vladimir Stanič s svojo ekipo. WWW.KARATE-KLUB-VIRTUS.SI Info.: 031 641 208 Vabljeni !!! Kljub močni mednarodni udeležbi tekači niso podrli sedem let starega rekorda Jonathana Wyatta 1:15:43, saj so visoke temperature naredile svoje. Vremenske razmere je v moški konkurenci s časom 1:22:14 najhitreje premagal Eritrejec Aze-rya Teklay (srebrni s Svetovnega prvenstva na Veliko planino v letu 2010 in lanskoletni kralj Grintovca). Za njim sta na vrh pritekla najboljši Slovenec Nejc Kuhar (1:24:09 ) in kot tretji Italijan Alex Baldaccini (1:25:08). V ženski konkurenci je naslov Kraljica Grintovca pripadel Slovenki Mateji Kosovelj (1:40:09). Sledili sta ji Hrvatica Veronika Jurisic (1:43:57) in lanska zmagovalka Če-hinja Iva Milesova (1:47:40). Uradna podelitev priznanj in pokalov najboljšim ter bogatih praktičnih in denarnih nagrad je potekala na piknik prostoru pri Jurju, kjer se je zbralo rekordno število tekačev, navijačev in prijateljev gorskega teka. Zbrane je pozdravile Dušan Papež, predsednik Kluba gorskih tekačev Papež, in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja, seveda ni pozabil svoje družine. O pomenu teka za občino, športno zvezo, za AZS in svetovno zvezo so spregovorili Tomo Šarf, predsednik Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije in član Svetovne zveze za gorske teke, član AZS in član Evropske atletske zveze Janez Aljančič, župan Občine Kamnik Marjan Šarec in Brane Golubovič, predsednik Športne zveze Kamnik. Med člani KGT Papež je bil v absolutni razvrstitvi najhitrejši Gašper Bregar, ki je bil s časom 1:27:39 odličen šesti. Na 7. mestu mu je sledil Klemen Triler, Simon Novak (8.), Luka Mihelič (15.), med člani je bil Gregor Mlakar 24., od 32. do 34. mesta so sledili Boštjan Erjavšek, Bojan Ambrožič, Aljaž Kožuh. V ženski absolutni konkurenci je bila najhitrejša članica KGT Papež Urška Trobec s časom 2:01:40, sledili sta Špela Zupan in Petra Mikloša. V konkurenci mlajših veteranov/ veterank je bila na 1. mestu Urša Trobec, drugi je bil Mirko Janjato-vič, sledili so Igor Šalamun, Franci Sušnik, Bojan Kramar, Metod Bregar. Med starejšimi veterani je bil drugi Franci Teraž, Bojan Kem-perl četrti, Bojan Kožuh šesti. Za svoj 40. tek je Zvone Kemperl (PD Komenda) prejel startno številko 40 in pritekel odlično 18. mesto. V otroških kategorijah so se ponovno odlično odrezali najmlajši tekači in tekačice KGT Papež. V kategoriji mlajše deklice je naziv državne prvakinje pripadel Tjaši Či-rovic, tretja je bila Maša Viriant. Sledile so jima Tjaša Uršič, Hana Dobovšek, Eva Šinkovec, Brina Arbajter, Iza Škrtič. Med mlajšimi dečki je državni prvak postal Igor Cosic, drugi je bil Miha Podbregar. Sledili so jima Rok Podbregar, Žan Grčar, Žan Uršič. V kategoriji deklice je ponovno postala državna prvakinja Ana Mi- Čirovic četrti, Urban Arbajter pa peti. Med mladinci so si od 2. do 5. mesta sledili Jošt Lapajne, Anže Božič, Nik Mernik, Aljaž Božič (vsi KGT Papež). Čestitamo vsem tekačem, kraljem višin, za pogum in osebno zmago Veselimo se, da je tekma minila brez hujših poškodb in dehidracij, saj je potekala v izjemnih vročinskih razmerah. Zato velja posebna zahvala gorskim reševalcem GRS Kamnik, zdravnikom Matiji Kali-šniku, Bogdanu Logarju, Primožu Trunku in Civilni zaščiti Kamnik, ki so poskrbeli za posameznike, potrebne pomoči. Brez vas si varnosti na teku ne predstavljamo. Nedavno so prispeli iz Monaka razveseljivi rezultati kontrole dopinga, ki so negativni. Posebna zahvala številnim pomočnikom, ki so nesebično pomagali pri teku, številnim navijačem in somišljenikom, sponzorjem in dona-torjem - ponovno smo dokazali, da Zmagovalna trojka z organizatorjem Dušanom Papežem in Tomom Šarfom, članom WMRA. lovic, četrta je bila Katja Vodlan. Tudi med dečki je bil državni prvak Miha Oražem, drugi je bil Nejc Ur-šič, Luka Uranič je bil četrti. Med starejšimi deklicami je bila tretja Lucija Pevec iz KGT Papež, med starejšimi dečki je bil Uroš vsi skupaj zmoremo. Kamnik in bistriška dolina tja do vrha Grintovca je dihala in živela s tekom, o čemer priča rekordno število obiskovalcev - vsak s svojim namenom in poslanstvom ... MIRA PAPEŽ Kamniški OBČAN ŠPORT 29. avgust 2013 13 Plavalni klub Kamnik Jaka Podjed dodal piko na i uspešni sezoni Z letnimi državnimi prvenstvi se zaključi plavalna sezona in sledi dober mesec dni odmora. Ekipa Calcit swimming pod vodstvom trenerja Vlada Vučka je na Ravnah na Koroškem uspešno zaključila sezono. Naš glavni junak na Državnem prvenstvu za člane, mladince in kadete je postal Jaka Podjed, državni podprvak med kadeti v disciplini 50 metrov prsno, poleg tega je osvojil še 3. mesto na 50 metrov prosto in 5. mesto na 100 metrov prsno. Tudi ostali so dosegli odlične uvrstitve:5. mesto - Žan Špenko Jaka Podjed, državni podprvak med kadeti v disciplini 50 metrov prsno. 400 m prosto, 6. mesto - Gašper Vrhovnik 200 m hrbtno, 10. mesto - Živa Dobrovoljc 50 m prsno in Matic Maček 50 m prosto, 11. mesto - Lara Seretin 200 m delfin in Matevž Blatnik 50 m prsno. Plavalni klub Kamnik uspešno organiziral Državno prvenstvo za dečke in deklice Če so na Ravnah na Koroškem blesteli naši plavalci, so na domačem prvenstvu to vlogo prevzeli starši, majhna ekipa je tri dni dobesedno preživela na bazenu, vendar zadovoljni obrazi vseh udeležencev so v nedeljo zvečer poplačali naš trud. Seveda tudi naša mala ekipa plavalk in plavalcev ni razočarala, saj so vsi po vrsti izboljšali osebne rezultate. Najuspešnejša je bila Lucija Pintar - 10. mesto v disciplini 100 metrov, nastopili so še Jan Uršič - 17. mesto 1500 metrov prosto, Žiga Škrjanc - 26. mesto 200 metrov mešano, Rok Vrhov-nik - 41. mesto 50 metrov prsno, Maša Blagus Basaric - 41. mesto 50 metrov hrbtno in Maja Gruden - 46. mesto 50 metrov prsno. Najmlajši so sezono zaključili v Kranju, kjer so na Državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice nastopile 4 plavalke in 8 plavalcev, najuspešnejši je bil Anže Pintars 6. mestom v disciplini 200 m prsno. Kamniški plavalci skupaj s trenerji ob zaključku plavalnega mitinga Veronika na domačem bazenu. V Kamniku najštevilčnejša udeležba domačih plavalk in plavalcev Drugo soboto v juliju je v Kamniku, že dvanajsto leto zapored, potekala ena največjih plavalnih tekem v Sloveniji. Gostili smo plavalke in plavalce iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Španije in Italije, o priljubljenosti naše tekme med slovenskimi plavalkami in plavalci največ pove množična udeležba. Trenerska ekipa je za domače tekmovanje pripravila 15 plavalk in 23 plaval- cev, kar je dokaz, da je plavanje v Kamniku, kljub težkim razmeram za treninge, v vzponu. Jesen spet prinaša sanje o pokritem bazenu Kamniške zgodbe o izgradnji pokritega bazena se vlečejo kot jara kača, vedno znova se ustavijo pri plačanih projektih, ki obstanejo nekje v predalih. Rezultati vodnih športov (plavanje, triatlon, vaterpolo) govorijo sami zase, zanimanje otrok in mladine iz naše in sosednjih občin presega naše zmogljivosti. Denar kamniških staršev dnevno vzdržuje bazene po Gorenjskem in puhti skozi izpuhe naših prevoznikov. Odločiti se bo potrebno, kdaj bomo prešli od obljub k dejanjem, bodo naši nasledniki, otroci športa ali otroci ulice! Plavalni klub Kamnik je v juliju uspešno organiziral kar dve večji plavalni tekmovanji v Sloveniji - državno prvenstvo za dečke in deklice ter plavalni miting Veronika. O priljubljenosti kamniškega mitinga med slovenskimi plavalkami in plavalci največ pove množična udeležba. Plavalke in plavalce iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Španije in Italije je v Kamniku pozdravil predsednik PK Kamnik Sandi Uršič. Kamniški eliminator Halzerju, v finalu trije domači tekmovalci Na ulicah Kamnika so se v soboto, 17. avgusta, v atraktivnem gorsko-kolesarskem eliminatorju pomerili najboljši slovenski tekmovalci. Zmago si je pridirkal eden najboljših tekmovalcev na svetu v kratkem krosu na izpadanje Miha Halzer, za njim pa so končali štirje člani domačega Calcit Bike Teama, Rok Korošec, Gregor Krajnc in Urban Ferenčak. V ženski konkurenci je zmagala Nina Homovec, druga je bila calcitov-ka Tina Perše, tretja lanska zmagovalka Ana Zupan, na četrtem mestu pa je končala še ena članica kamniškega kluba Blaža Klemenčič. »Z dirko sem zelo zadovoljen. Imel sem četrti kvalifikacijski čas. V četrtfinalu sem vodil od starta do cilja, tako da je šlo vse po načrtih. V polfinalu pa sem imel veliko sreče. Na zahtevnem delu smo se zapletli in sem padel, tako da sem izgubil kar nekaj, a k sreči sem jih ujel in prišel na drugo mesto. V finalu pa me je ugnal le Miha Halzer,« je po dirki povedal Rok, lanski zmagovalec kamniškega eliminatorja in tudi letos najboljši predstavnik Calcit Bike Teama, ki je tretjič organiziral atraktivni dogodek po kamniških ulicah. »Treninge nisem ravno prilagajal za start eliminatorja, zato sem z rezultatom zelo zadovoljen. V kvalifikacijah sem postavil tretji čas, zato sem tiho upal na finale. Že na prvem startu sem ugotovil, da nisem ravno eksploziven, ampak mi je za ciljni sprint ostalo nekaj polnih nabojev. V finalu pa mi je bilo kar v čast stati ob evropskem in svetovnem podprvaku ter dvema, ki sta že startala svetovni pokal te discipline,« je povedal Grega. V vseh kategorijah je bilo na startu 52 tekmovalcev, pred začetkom finala pa se je na na prilagojeno in skrajšano progo podalo 21 najmlajših kolesarskih navdušencev, ki so tekmovali s poganjalčki. Foto: Uroš Maroh. Rok Korošec, lanski zmagovalec kamniškega eliminatorja, je bil tudi letos najboljši predstavnik Calcit Bike teama. Ugnal ga je le Miha Halzer, eden najboljših tekmovalcev na svetu v kratkem krosu na izpadanje. h ■ a ■ ■ v "v i ■ Trisport je najuspešnejša ekipa Na kopališču v Celju je v nedeljo, 4. avgusta, potekalo ekipno državno prvenstvo v triatlonu. Ekipa je sestavljena iz treh tekmovalcev, od katerih mora vsak premagati 300 metrov plavanja, 8 km kolesarjenja in 2,5 km teka. Kamničani, člani in članice TKTrisport Kamnik, smo bili na DP najštevilčnejši, saj smo nastopili kar s trinajstimi ekipami (9 moških in 4 ženske ekipe). Glede na dobre rezultate v letošnji sezoni smo si zastavili visoke cilje. V članski in tudi v mladinski konkurenci smo ciljali na sam vrh. Uspelo nam je osvojiti naslove državnih prvakov med mladinci in mladinkami ter med članicami, člani pa so se na koncu po hudem boju morali zadovoljiti »le« z drugim mestom, tako smo poleg tega, da smo bili najštevilčnejši, postali tudi najbolj uspešna ekipa. V teh dneh se pripravljamo na največji triatlon pri nas, ki bo 7. septembra na Bledu. GREGA ZORE foto: Tomaž Vrtačič TK Trisport Kamnik z naslovom državnih prvakov med mladinci in še 3. mestom. Kamnik gosti lokostrelsko tekmovanje za evropski ekipni klubski pokal V začetku septembra prihajajo v Kamnik nekatera svetovno znana lokostrelska imena, udeleženci Olimpijskih iger, tekmovalke in tekmovalci, ki so se uvrščali v sam vrh svetovnih in evropskih prvenstev tako individualno kot ekipno. Prihajajo na lokostrelsko tekmo, ki jo v Sloveniji še ni bilo. S priznanimi ekipami z več evropskih držav se bosta pomerili tudi kamniška moška in ženska ekipa. Tekmovanje bo potekalo od 6. do 8. septembra na stadionu prijateljstva v Mekinjah pri Kamniku. Vabljeni na ogled atraktivnih tekem. Lokostrelski klub Kamnik i ^laboiv ) Vzmetnice meblOJOGI. - 20% gotovinski popust do 10. 9. Kamnik^^_ . ZAVESE PO MERI, PREŠITE ODEJE, tel,01/83K04ni8S1ka05ai/399 577 " OU/O VZGLAVNIK1, SEDEZNIKI, RJUHE, www.pohistvo-dabor.si POSTELJNE GARNITURE ... v v Najboljše iz fesa Podjetje JELES d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1989 in ima svoje prodajno-skladiščne prostore v poslovni coni na Korenovi cesti 5 v Kamniku. Največji delež v prodaji predstavlja prodaja domačih, ameriških in eksotičnih vrst plemenitih rezanih furnirjev, žaganega lesa in robnega traku. Z omenjenim materialom podjetje oskrbuje manjše mizarske delavnice, večja pohištvena podjetja in trgovce v Sloveniji in tujini. Podjetje tudi odkupuje kvalitetno hlodovino domačih drevesnih vrst, kot so javor, oreh, hruška, sliva. Zadnja leta pomemben delež poslovanja predstavlja prodaja izdelkov za vrt in okolico iz sibirskega macesna in smreke. Sem spadajo različne oblike in dimenzije podnic, gladkih desk, fasadnic in drugih elementov, že izdelana lesena korita ... Poleg že obdelanih elementov pa podjetje prodaja tudi umetno suh, še neobdelan smrekov in macesnov žagan les mizarske kvalitete v različnih debelinah. Podjetje kupcem nudi tudi premaze za zaščito lesa, različne dimenzije nerjavečih vijakov itd. Vabljeni, da se prepričate o njihovi ponudbi in jih obiščite. www.jeles.si Korenova cesta 5, 1241 Kamnik telefon: (01) 831 06 66, telefaks: (01) 831 20 55 E-pošta: info@jeles.si «bciJAV. t-.j • ■ \ S ; ■ -.«v,- Ü e U51 i i Vi «i gf'Jijj 1 - 4 ■ ' 'I i Hmi tiii i fl u Podnicelbirski rr^Äen f i \ |/ - rebrarÄli cfcclkk" - r Afe: «#2b €/m'2 z®DV - 4000 x 145 x 24 mm _ ... 08,00 €/m2 J Fi A SrflrekoVedeske - gladka površina - 4000 X 96 t - 4000 x 116 x 2Žrmm Macesen fasada - romb 4000 x 70 x 20 mm * 4000 x 95 x 20 mm KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 UGODNA PONUDBA ZIT, KRMIL in PESNIH REZANCEV, UMETNIH GNOJIL * gozdarski program (zagozde, verije, olja...) in ostali program po ugodnih cenah UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Se vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke in bora v sodelovanju z Lip Bohinj VISOKE ODKUPNE CENE LESA, ZANESLJIVO PLAČILO. Za odkup lesa pokličite 031-699-400 L4KR0L TOMAŽ KOSEC S.P. ROLETE ŽALUZIJE Tel. 01/723 72 84 www.akrol.si info@akrol.si Kamniški ^ sasa.mejac@siol.net Občan ^ 01/83 91311,041/662 450 Tudi na www.kamnik.si l** ,>, to ni edini način G0QICJ 1H?4WI DVIGA P.E.:UUflUAJJSKAC.+a ffllKMHK TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK - VODA mi Imamo. rni aLVCWIWmf OGREVANJE DD - Ht fflNAlUE TChl?EnA7Uft£ 3RE2P0M0ČI ELEKTRlCh-H G3EIXEV. KUmA"™"£ ^ LE KLIMA NAPRAVA NOKDIC iZVEDSA IA UilNKOVlTD OGREVANJE [»St ZU NAH JE TEHP€RARJRE' e-mail: uros.uranic@siol.net TEL.: 01/8394-500, GSM: 041/579-999 www.klime.si POGREBNI%&o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 420? Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685,www.pog;retaik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, ^mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) ZAHVALA V 70. letu življenja se je od nas tiho poslovila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA DORČIC roj. Zupanc z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem CVZ RNVO za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebno obred. Iskrena zahvala dr. Logarju in patronažni sestri Romani, sestram in zdravnikom KC IV. nadstropje, še posebej dr. Valentinu Sojarju za iskrenost in spodbudne besede ter negovalkam Pristana. Zelo te bomo pogrešali. Žalujoči: vsi njeni Julij 2013 ZAHVALA V 67. letu nas je nenadoma zapustila naša draga JUSTI CEVEC iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsa pisna in ustna sožalja, tolažilne besede, za darovane sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Avgust 2013 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce in čeprav zdaj v grobu spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 80. letu zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta TILKA RUPAR Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za vse izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala društvu hospic za pomoč. Vsi njeni Avgust 2013 Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe. drage nam spomine. V 48. letu nas je po težki bolezni zapustil uM^F dragi mož, ati, brat in stric PAVEL ŽAVBI iz Mekinj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Martina, Tina, Gašper ter brat Lado z družino Julij 2013 Trudne zaprla si oči, življenja boj je mimo, zdaj nič več te ne boli, nekoč pa v večnosti srečamo se vsi. ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta MARIJA RAVNJAK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter izraženo sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Slavko, sinova Peter in Matjaž z družino Bakovnik, Bistričica, avgust 2013 Našel sem svoj mir, v večnosti tišine, našel sem svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA V 48. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric FRANCI ZLATNAR po domače BLAŽEV FRANCI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za podarjene sveče, cvetje in izražena sožalja. Posebna zahvala njegovim sodelavcem KPK Kamnik za vso pomoč, Mihu Grilcu za ganljive besede slovesa, pevcem Tunjiškega okteta, Marjanu Sitarju za zaigrano Tišino in g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: mama Ivanka, brat Janez, sestre Marta, Edita in Branka z družinami Bistričica, Potok, avgust 2013 www.irmi.si ^C S**"* STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel, fuzije - vitraži * okvirjanje slik STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI - IE i hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric PETER ŽERTEK z Vranje Peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Ciriusa in podjetja Prima plast za izrečeno sožalje, podarjene sveče in denarno pomoč. Hvala Joži Gradišek, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Vranja Peč, Češnjice, Ljubljana, Radmirje, julij 2013 Kako je prazen, dom, dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljala, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric JOŽE GALIČIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Kamnik, gospodu župniku Dularju za lepo opravljen obred, vsem pevkam in pevcem ter trobentaču Gašperju. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2013 Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA V 59. letu nas je za vedno zapustil naš dragi dedi, oči, sin, brat, tast in stric BRANKO SOBOČAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem pevskega zbora MePZ Mavrica za občuteno petje ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: Vsi njegovi Kamnik, julij 2013 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno odganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga sestra, teta in svakinja JOŽEFA PLAHUTNIK po domače Krščova Pepca z Brezij 10 nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in mekinjskim pevcem. Zahvala tudi oskrbovancem in osebju Doma starejših občanov Kamnik. Hvala vsem, ki ste našo Pepco pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Avgust 2013 Kamniški ^ sasa.mejac@siol.net "B 01/83 91311,041/662 450 Tudi na www.kamnik.si Občan Svoje bele sanje sanjam. Angel z dobrimi očmi mi jih nosi in poklanja iz vse bližje večnosti. (Tone Pavček) ZAHVALA V 90. letu se je od nas poslovila naša draga mama FRANCKA ISKRA Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od naše mame, jo spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo obiskovali med njeno boleznijo in nam nudili pomoč v dneh slovesa. Iskrena hvala mekinjskim pevcem za lepo petje in gospodu župniku Pavlu Piberniku za obiske, poslovilne besede in lepo opravljeno zadnje slovo. Posebej se zahvaljujemo prijaznemu osebju Doma starejših občanov Kamnik in gospe Fani iz Zavoda Pristan za nego, skrb in pomoč, ki ste jih nudili naši mami. Ida in Pavle z družinama Zduša, julij 2013 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta CILKA BURJA iz Lok Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za sočutno zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni Julij 2013 ZAHVALA V 65. letu se je od nas poslovil naš dragi ati FRANC LIPOVŠEK iz Špitaliča Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom iz Špitaliča in Velikega hriba, prijateljem, znancem in sodelavcem KPK in IMT za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in dar za župnijsko cerkev ter številčno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi predsedniku PGD Špitalič za poslovilni govor, vsem gasilcem in praporščakom. Zahvala g. župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za lepo petje in Marinki Mošnik za ganljive besede slovesa. Vsem iskrena hvala in Bog povrni! Žalujoči: Vsi njegovi Julij 2013 ZAHVALA V 90. letu je ugasnilo življenje drage sestre in tete MILKE SEMEN iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala za nesebično pomoč Majdi Burja. Hvala gospodu župniku Dularju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni Julij 2013 www.gostilna-cubr.com Razodetje OKUSOV |t> ^ "«V ČASU EVROPSKEGA PRVENSTVA ^ VKOŠARKI VABLJENI NA _ .. Ä . -£u.raBasket MENI. Gostilna Cubr Miha Potočniks.p., Križ53, 1218 Komenda T: (01) 834 11 15 F: (01) 834 11 15 E: info&gostilna-cubr.com Gostišče pri Planinskem orlu Stahovica 20, tdefon 01/83 25 410, el. naslov: pri.orlu@siol.net odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi Naše goste pričakujemo v prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 120 ljudi. Zaželjene rezervacije. Se posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost! Poskusite Okuse Kamnika - katero od tipičnih kamniških jedi: gamsova juha, Firštov golaž, rajželjc Gostilna Slovenija TRAMP-RIDE-GO-MOOV VARSTVO d.o.o., Steletova cesta 23a, 1241 KAMNIK Telefon: +38640666622; E-mail:varstvo@varstvo-kamnik .si Spletna trgovina: www.varstvo-igrala.com BERG TOYS - TRAMPOLINI BERG TOYS - GO-KARTI NA PEDALA LAPPSET, HY LAND, LEGNOLANDIA, HUTKO - IGRALA ZA JAVNO UPORABO JUNGLE GYM, HUTKO - IGRALA ZA DOMAČO UPORABO AVYNA - NAPIHLJIVA IN NAMIZNA IGRALA ANIMAL RIDING - ANIMACIJAJAHANJA NA ŽIVALIH OTROKOM privoščite le najboljša in najbolj varna igrala in igrače NOVI CROSSOVER PEUGEOT 2008 NOV POGLED NA SVET www.peugeot.si Gore se znižajo, ceste razširijo, vsak ovinekje užitek: z novim peugeotom 2008 je pogled na svet popolnoma drugačen! Sodoben in domišljen kompakten enoprostorec čaka, da ga pobliže spoznate. Ze pri pooblaščenem prodajalcu. Pokličite za preizkusnovožnjo! Poraba V kombiniranem načinu vožnje: 3,8-5,9 L/100 km. Izpuh CO2: 98 -135 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete vpriročniku ovarčni porabi goriva in emisijah CO2. ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. PEUGEOT MOTION 6 EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PEUGEOT iLedaLcp mimazcuiaSeruijnilajSe Mpis starih abonentov: od9.do 15. septembra 2013 Mpis novih abonentov: od 15. septembra do 21. oktobra 2013 Mpi&preko: -031775 70010183976 06 - info@domkutture.org - osebno vpbarni fužine 10,12W "Kamnik w