Article VII
"Helsinki Accord" 1975.
"The participating states will respect human rights and fundamental freedoms, including the freedom of thought, conscience, religion or belief, for ali vvithout distinction as to race, language or religion."
(Signed 35 States:
Yugoslavia.)
sLo\)ensk<\
FOR A FREE SLOVENIA
Article VII
"Helsinki Accord" 1975.
"The participating States on vvhose territory national minorities exist will respect the right of
persons belonging to sudh minorities to equal1ty before the law, vvill afford them the full opportu-nity for actual enjoyment of human rights and fundamental freedoms and vvill, in this manner, protect their legimate inferests in this sphere."
(Signed 35 States: Austrija, . . .)
LETNIK XXVIII. — VOLUME XXVIII. Maj - Junij 1977 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada Številka 5-6 - Number 5-6
NAROD NAŠ DOKAZE HRANI i
Ob 32. obletnici komunističnega bratomora
Preteklo je že 32 let odkar so nam naše edinstveno lepe planine, še vse pokrite s snegom, pošiljale svoj zadnji pozdrav, ko smo odhajali iz naše ljubljene domovine Slovenije, razbiča-ne in krvaveče iz neštetih ran, ki so ji jih zadali nacistični in fašistični okupatorji, ter odkar so komunisti, slepi sužnji Stalinovega terorja, omamljeni od zmage sovjetske armade in Roo-sevellove prodaje petnajst evropskih svobodnih narodov brezbožnemu komunizmu, z ropom, požigom in umorom uničili v naši domovini nešteto življenj, družin in domov.
S krvjo mučenih in poklanih slovenskih mož in fantov po končani vojni in z vpostavitvijo najhujšega totalitarnega sistema partije,- ki zanika in zatira vse" naravne in osnovne človeške ( prav ice, ki uniči vsako zaupanje v sočloveka in vse človeške od-nose, kakor jih pojmujemo mi, v svobodnem svetu, in vsako njim nasprotno idejo, so komunisti hoteli in upali zapečatiti z molkom preživelih prič svoja zločinska dejanja.
Nihče ni nasedel lažem nacistov in fašistov, da so nas prišli osvobodit, kajti vsakemu je bilo jasno, da hočejo uničiti slovenski narod in si razdeliti nje-1 ga ozemlje kot so storili krvniki i s Kristusovimi oblačili, neznat- j na komunistična partija Slovenije pa jc z lažjo in prevaro pod krinko Osvobodilne Fronte zamenjala okupatorja in v sodelovanju z njim uspela pomoriti tisoče najbolj narodno in ver- j sko zavednih Slovencev.
Jugoslovanska komunistična partija, ki se je s pomočjo sovjetske armade in proti volji jugoslovanskih narodov polastila oblasti, je s poklanjem slovenskih protikomunističnih, za svobodo in demokracijo sc borečih borcev po končani vojni, zagrešila najstrahotnejši bratomor v petnajst stoletni zgodovini slovenskega naroda. Pred izbruhom druge svetovne vojne so nas le tuji okupatorji in zunanji sovražniki morili ter metali v ječe in koncentracjska taborišča.
» * *
Mnogi navidezni pristaši političnega terorja doma med prijatelji priznajo, da bi v svobodnih okoliščinah vsi glasovali proti vsiljenemu ideološkemu sistemu in praksi, ki ju je možno primerjati samo s človekom z gnilim jabolkom v ustih, ki bi ga hotel, a ga ne more izpljunili.
Tisti, ki zaradi duhovne praznine in zanikanja svobode v ječi domovine ne bi mogli živeti in ki nam je uspelo oditi v širni svet svobode kot žive priče resnice, imamo kot ideološko-po-litična emigracija dolžnost, da z objektivnimi informacijami svetu poročamo o položaju doma, da ohranjamo in nadaljujemo Slovenstvo, njega krščanske in duhovne vrednote ter tako pomagamo domovini do svobode.
Naša prvenstvena skrb mora biti, kako obogatiti veličino našega naroda, ki na najbolj izpostavljenem križišču Evrope skozi vso svojo viharno in bogato zgodovino nikdar ni padel na kolena pred močnejšimi in po naši zemlji grabežljivimi sosedi, preživel vsako nasilje ter končno vedno znova zažarel v siju svobode.
Tukaj je ponatisnjen prevod spomenice, ki jo je poslal
Tabor, Zveza Slovenskih protikomunističnih borcev,
Zunanjemu ministerstvu v Ottavvi.
Toronto, Ontario. 433 Lanor Ave., c/o L. Babic, Tabor,
Zunanje Ministerstvo, G. Don Jamieson, Miidster, Ottavva, Ont.
Spoštovani:
Namen- mednarodnega zborovanja, ki bo junija 1977 v Beogradu, bo študij napredka osebnih pravic, ki so bile zajamčene na zborovanju v Helsinki. Ker je Kanada podpisala to pogodbo, ima sedaj pravico in dolžnost nadzorovati razvoj demokratskega procesa, kot je bil sklenjen med prisotnimi podpisniki.
Naša zveza, ki zastopa velik del slovenske skupnosti v Ontario, bi rada navedla nekaj primerov, ki kršijo v principu pogodbe sklenjene v Helsinki, glede republike Slovenije v Jugoslaviji, ki je bila nekdaj naša domovina.
1.	Politični jetniki:
a)	Franc Miklavčič, nekdanji sodnik, je bil obdolžen in osojen 17. maja, 1976. Priložena je njegova ob-dolžitev.
b)	Viktor Blažič, časnikar, obsojen v septembra 1976, za širjenje sovražne propagande.
c)	Franc Srebotnik, obsojen v maju 1976.
2.	Svoboda gibaja:
a)	Dr. Kazimir Humar, glavni urednik časopisa Katoliški glas v Gorici v Italiji, jugoslovanski vizum odklonjen.
b)	Profesor Bor's Pahor iz Trsta, glavni urednik mesečnika Zaliv, vizum odklonjen.
3.	Svoboda tiska:
a) uvoz slovenskih knjig v Jugoslavijo, uradno prepovedan, npr. A. Kobal, "Večni popotnik"; V. Beličič, "Nekje je luč"; B. Pahor, "Zaliv". v	b) Slovenska mesečnika v Kanadi, "Božja beseda"
in "Slovenska država", uvoz prepovedan.
c)	"Draga", letno zborovanje slovenski izobražencev iz Trsta, je ovirano na vse načine.
4.	Verska svoboda:
a)	Dve katoliški semenišči eno v Mariboru in drugo v Ljubljani sta še vedno zaplenjeni.
b)	Vera nima možnosti do uporabe javnih sredstev za razširjanje vesti in verniki nimajo pravice organiziranja izven cerkvenih prostorov. Verni ljudje ne dobi jo zaposlitve na šolskem, vojaškem in diplomatskem področju, itd.
Navedli smo samo nekaj primerov, kjer človeške pravice niso priznane v Sloveniji. Mi se zavedamo, ker poznamo razmere, da vaši zastopniki ne bodo mogli posredovati za vse in poedine prmere; vendar mi upamo in pričakujemo kot kanadski državljani vsaj nekaj uspeha. Ce želite več podrobnosti, jih bomo radi preskrebili.
(Sledijo podpisi)
(Opomba uredništva: Kot nam je znamo je tudi Slovenska narodno zveza za Kanado poslala sdično — nekoliko daljšo spomenico v isti namen na (kanadsko zunanje ministerstvo.
— Urednik)

SLOVENIJA Nebesa poti Triglavom
UNIV. PROF. DR. L. EHRLICH



i
K»V Jš" ,v /
*9
• i
■.i-

5>>
522


Svobodnemu svetu pa moramo tudi pričati o krivici, storjeni našemu narodu, ki je izgubil svobodo, ne po lastni krivdi, ampak po izdaji in sklepu velesil.
Slovenski narod ima po naravnem in mednarodnem pravu pravico, da v lastni državi in v popolni svobodi oživa sadove svojega dela in truda skupno z drugimi svobodnimi narodi in državami.
* * •
Pot do svobode mora iti včasih skozi solzno dolino ječ in morišč, mučenj in preganjanj, streljanj in pobijanj, toda če bomo vztrajali, bomo zmagali. Naša neomajna vera v končno zmago resnice in pravice, naš idealizem in vztrajno delo ter neomajna zvestoba slovenski državni ideji so naše najmočnejše orožje.
V svojem dela "Na Ozaraih" pokojni pisatelj Karel Mauser takole pravi:
"... Vso zgodovino so nas pobijali, pa še živimo. Za1 mrtve so nas imeli, pa smo vriskali. Pokopali so nas, pa smo vstali — in danes po
0 Vlada Saskatchevvanu bo podelila vsako leto "Arnasonovo" nagrado zadrugi in zadružniku leta. Barney Arnason, ki jc bil do nedavne upokojitve namestnik ministra za zadružništvo v provicialni vladi Saskatohevva-na, je eden vodilnih ustanoviteljev in pospeševalcev zadružništva na kanadskem zapadu. Sedaj živi v pokoju v mestu Cal-gary.
9 Člani zadružne organizacije
United Cooperalives of Ontario so dobili za 1. 1976 $3,577.737 rabata.
26. maja leta 1942. malo pred osmo uro zjutralj, se je odpravil prof. dr. Lambert Ehrlich v spremstvu jurista Viktorja Rojica iz akameskega doma sv. Cirila proti domu. Nekaj korakov od vhoda v Ljudsko kuhinjo, sta jima prišla nasproti morilca. Zvesti in junaški Viktor Rojic je imel komaj še toliko časa, da se je pognal proti njima in zaman skušal s svojim telesom ubraniti profesorja, ta pa je obstal miren in gotov kot vedno; vzravnan je padel vznak s prestreljeno glavo in vratom ...	P. V.
F. MIKLAVČIČ DELNO OPROŠČEN
vseh kontinentih žubori slovenska beseda Pesem polj in gozdov, morij in gora . . ." , Da bo slovenskemu narodu \ spet mogoče živeti v svobodi, pozivamo vse Slovence, ki jim je ljubezen do rodne grude in> materinega jezika pri srca, da se z vsemi močmi združimo in neomajno sodelujemo za čimprejšnjo osvoboditev našega naroda in za uresničitev naše suverene slovenske države.
Slovenski rodoljub,
Prizivno sodišče Slovenije je po najnovejših vesteh iz Ljubljane znižalo sodniku Francu Mik-lavčiču kazen, na katero ga je oktobra obsodilo okrožno sodišče v Kranju, za štiri leta. Odpaš- ] čena leta se nanašajo na kazen za dnevnik, ki si ga je pisal Miklavčič in v katerega si je zapisal tudi misel, da naj bi si ustanovil slovenski narod demokratično državo zahodnega demokratičnega modela, ki naj bi bila urejena po vzgledu laburizma ali socalne demokracije. Očitno so zalegli odločni protesti vseh svobodnih Slovencev proti obsodbi zaradi zasebnega dnevnika (!), pa tudi intervencija društva Amnesty International. Po-' leg tega gre Jugoslaviji najbrž j za to, da se ne bi predstavila na junijski koafereaci v Beogra-
V SPOMIN IN VZPODBUDO...
Iz preteklosti mimo sedanjosti v bodočnost se je vzpela svetla misel. Visoko pod zvezde se je vzpela, sprva nejasna, brez določenih obrisov. Pa so se razblinile meglice in oči so zamak-njeme strmele v prelepo prikazen — vizijo — popolno svobodno, samostaijno Slovenijo.
Dr. Lambert Ehrlich! Ali Ti niso rojenice korotanske že ob zibeli prerokovale, da boš mentor veliki ideji. Iz tvoje 'krvi so pognale mladike za mogočno drevo — vrhu gore hrast!
Iz Onostranstva nam govoriš: — Takšna je moja oporoka: Dvignite glave, zavihajte si rokave, zastavite korak! Vstrajaj-te — to je vsa življenska modrost. Velika ideja, naša stara pravda, je na pohodu, je kakor orel, ki mu rastejo perpti, pogum in samozavest. Verujte, u-pajte in ljubite, pa vam bo pri-borjeno in dodeljeno — takšna-je božja volja . . .
In mi verujemo, upamo in ljubimo, vztrajamo ter zvesto hodimo za sledom Tvojih stopinj — Ti naš veliki vodnik in učenik — in mučenik. mJc.
du, na kateri bodo presodili izvajanje sklepov helsinske konference, preveč obremenjena s prekrški človeških pravic. Zanimivo je, da je tudi Mitja Ribičič v nedavnem govoru v Društvu slovenskih pisateljev izjavil, da ne bi smel biti nihče kaznovan zaradi pisanja dnevnika. Sodišče je lo upoštevalo. Miklavčič bo moral tako odsedeti kazen enega leta in osmih mesecev, ki jih je dobil za druge obtožbe, zlasti zaradi članka, ki ga je objavil v "Zalivu" in v kaferem je potrdil pravilnost Kocbekove trditve o pomoru domobrancev po vojni. Seveda pa je pravno nevzdržna trud ta obsodba, ker ni pomenil Miklavčičev članek nikakega obrekovanja ali direktnega političnega napada na režimi., am^ai. isaimo goirditev
^ Švedski zadrugarji so dali organizaciji UNICEF $100.000 na otroke v deželah razvoja. Del tega denarja predstavlja izkupiček posebne porcelanske zbirke "Otroci sveta". Porcelan je izdelala tvrdka AB Gustavsberg Fabriker, katere lastnik je centrala švedskih potrošnih zadrug Kooperativa Forbundet.
ničnosti nekega objektivnega dejstva. Zato se pričakuje, da bo Miklavčič kmalu — kljub tej obsodbi — izpuščen na 'začasno ali pogojno prostost.
• Nov veter je zapihal — iz Helsinkov! — tudi 'glede Kocbeka. Nenadno sta ga obiskala predstavnika dveh ljubljanskih založb in ga zaprosila za dovoljenje, da natisneta založbi dve njegov knjigi in sicer njegove medvojne dnevnike in menda izbor pesmi. Dnevnike bo namiga.
Ob zaključku lista sprejeli novico, da
smo
KOROŠKI SLOVENCI PROTESTIRAJO NA DUNAJU.
Tisočglava množica Koroških Slovencev je dne 2. aprila protestirala pred stavbo Organizacije Združemh Narodov, proti kršitvi Člena 7. avstrijske državne pogodbe, ki jamči Slovencem na Koroškem med drugim tudi dvo-jezičnost šol in napisov, in proti drugim kršitvam človekovih pravic in svoboščin, ki so nasprotne duhu Karte Združenih narodov. Protest sta organizirali skupno Narodni Svet Koroških Slovencev in Zveza slovenskih orga-nizacili na Koroškem. Več o tem uspelem protestu bomo objavili v naslednji številki. Danes le naše čestitke z obljubo, da jih bomo tudi v bodoče v svetu v njihovi pravični borbo podprli.
V vseh pravnih zadevah se / zaupanjem obrnite na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
>11 amii tioviau
Subscription rates $6.00 per year;
500 single issue. Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada o46. huclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe-zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva ln
Izdajatelja.

Toronto
•	Old Sinokey — Klmberley.
Za zaključek sezone je obiskala Old Smokcv mladina slovenske plesne skupine iz Chicaga pod vodstvom dr. Ludvika in Corine Leskovar. Veselo je bilo srečanje starih pri jateljev in znancev. Po smučanju je imel mašo naš jezuit G. Roblek — nato pa je bila zabava s plesom. V nedeljo je goste iz Chicaga zabavala slovenska plesna skupina "Nagelj" pod vodstvom G. Cirila Sorška. Vsi so se v zadovoljstvu poslovili v upanju, da se srečajo v naslednji zimski sezoni.
•	Pri Katoliški Ženski Ligi v
župniji Marije Pomagaj, je sprejela novo predsedniško mesto ga. Bricova. Ge. Mari Muhičevi, ki je 4 in pol leta vodila spretno in dovršeno to, nadvse važno kanadsko katoliško organizacijo v naši fari, iskrena zahvala. Bodočemu novemu odboru, želimo mnogo uspeha!
•	V kratkem bo Toronto obiskal
Trio Korotan, ojačen z nekaj pevci društva Danica s Koroške; kot predavatelj pa bo prisoten Dr. F. Z\vittcr, dolgoletni vodja ZOS, levičarske struje Slovenskih Korošcev. Gostovanje organizirata režimska Izseljeniška matica v Ljubljani in pa društvo za kulturne izmenjave iz Toronta. Vidno je, da je tudi ta obisk organizraia "napredna linija". Ker gre za Korošce, in ker z njihovo borbo sočustvujemo in jim želimo pomagati, bi jih človek rad počastil z obiskom. Toda, ker smo ponovno čitali v Prosveti (6. april 1977) da gre dobiček te turneje v korist šolskega fonda SNPJ, tak obisk odklanjamo. Organizatorji, ki va-b' io na abisk, bi lahko imeli uvidevnosti in obzirnosti, da ne bi tudi iz trpljenja Korošcev po-j skušali napraviti strankarsko kampanjo.
•	Napovedan je za nekaj kasneje tudi obisk najbolj eminentne-ga partizanskega pesnika Matje Bora Pavšič ("Ra/.pnite vešala", itd.) z nekimi drugimi Jugoslovanskimi kulturniki. Izgleda, da ni več daleč čas, ko nam bodo "levi kulturniki" organizirali v Torontu "Dan borca" to je 4. julija, tako vsaj nekaterim klubom in posameznikom ne bo treba romati v Škofjo Loko — Slovenski Dachau.
•	Imamo tudi novo Slovensko
radi jsko oddajo. Na radio oddajni postaji smo izvedeli, da je vod ja te postaje Jugoslovan srbskega porekla, ki je že leta sem poznan po njegovi jugoslovanski radio uri, ki vsako leto slavi 29. november in ima celo v svoji j pisarni veliko jugoslovansko zastavo 7. komunistično oznako.
•	30. aprila je bil v slovenski
cerkveni dvorani na Manning Ave. v Torontu zabavni večer z ^ večerjo. Večer je priredi odbor za Slovenski starostni dom Lipa.
0SHAWA
•	Slovenska šola v Oshavvi se
pripravlja na zaključek letošne-ga šolskega leta. Trinajst otrok je redno hodilo v šolo v prostorih, ki so brezplačno na razpo-la v šoli Sv. Frančiška. Zaključna slovesnost in nastop otrok bo 15. maja. Isti dan bo Slovensko Gledališče i/. Toronta gostovalo v Oshavvi z Gogoljevo veseloigro "Ženitev". Nastop otrok in igra bosta v poljski dvorani na Ban-ting Ave. ob d.veh popoldne.
•	Slovensko Društvo v Oshavvi
je 23. aprila priredilo slovensko kmečko svatbo z večerjo. Udeležilo se je okoli 200 ljudi, med njimi tudi nekaj pirjateljev iz Toronta.
•	Naše čestike g. Petru in ga. Francki Cekuta, ob rojstvu hčerke Sonje, 10. aprila. Tudi bratca Marko in Marcel sta bila vesela novega članstva v družmi.
•	Marca meseca letos je bil
imenovan za predsednika odbo ra za novinarstvo, v sklopu več-kulturnosti v Kanadi (National Committee Chairman on Media, of the Canadian Advisorv Council on Multiculturalism) Slovenec g. Peter Čekuta.
S tem imenovanjem je postal g. P. Čekuta član glavnega od- j bora za večkulturnost v Kanadi, ki svetuje ministru za večkulturnost federalne vlade v Otta-vvi.
V zadnjih tednih se ,je delovanje odbora poživilo, tako, da je moral g. Čekuta že obiskati številna kanadska mesta, kjer je imel sestanke in razgovore z uredniki in predstavniki vseh kanadskih novinarskih uprav, listov, radio postaj in TV — od dajnih postaj, vključno angleško in francosko govoreče, kakor tudi s predstavniki etničnih skupin in novinarjev.
Namen odbora za novinarstvo je, po sestankih in' študijah predlagati federalni vladi in ministru za večkulturnost, načine, kako naj novnarji v Kanadi s pomočjo tiskane besede, radia in TV, uspešno sodelujejo pri •povspeševan ju medsebojnega sodelovanja pri povspeševan ju večkulturnosti s sodelovanjem celotne kanadske družbe.
K imenovanju Slovencu g. P. Čckuti čestitamo in mu želimo obilo uspeho pri njegovem delu za čim uspešnejše in intenzivnejše spoznavanje in spoštovanje kulturnih različnosti med vsemi Kanadčani.
Chicago
• Koncert cerkvenega pevskega
zbora naše slovenske fare v Jo-lietu, 111. na Cvetno nedeljo, je prav lepo uspel. Pater dr. Ven-delin Spendov jc skrbno sestavil program, ki je obsegal cerkvene pesmi za post, Velikonoč in izbrane Marijine pesmi. Bilo je 23 pevskih točk. Pred in po bla-j
goslova z Najsvetejšim so bile evharistične pesmi, žal, da je bila orgeljska spremljava za številčno šibek, sicer dobro iz-| vežban pevski zbor, mnogo pre-! močna. Udeležba je bila primerno dobra.
•	Cvetna nedelja je bila pravo
slovensko slavje. Prav lep uvod v veliki teden in za velkonočne praznike. V farni dvorani je p. dr. Vendelin slovesno blagoslovil pristne slovenske butarice in palme. Nad 130 jih je bilo in mladina slovenske sobotne šole je bila v narodnih nošah. Krasen slovenski pušeljc na katerega smo lahko ponosni. Berili j sta brali gdč. Sonja in Dina Ko-cinec. Pasijon pa učenci višjega oddelka slovenske sobotne šole: Tomaž Krivograd, Buh Marko in Bogdan Judnič. Darila za sveto mašo sta prinesla Puc Marko in Goršič Danici. Oba v narodnih nošah.
•	Zadnjo nedeljo, v marcu je
bila mladinska sveta maša in po maši lepo uspeli sestanek v dvorani pod cenkvijo. Učenci slovenske sobotne šole so nam pripravili lep program. Sestanek je bil posvečen spominu pok. pisatelja Karla Mauserja. Ga. Ana Gaber je imela lep govor o delu pok. oblikovalca slovenske besede K. Mauserja, ga. Nanda Puc in dr. Lojze Arko sta občutno recitirala nekaj Mau-serjevih pesmi. Pesmi K. Mauserja so sicer kratke toda globoko občutene.
•	Velikonočni prazniki so bili
prav lepi in kar je važno, topli1 in sončni. Na Velikonoč sme imeli 85 Fahr. To jc dvignilo! tudi praznično razpoloženje. V cerkvi smo doživljali lepoto obredov. Na veliki četrtek je bila večerna maša slovenska in slovesna. Na Veliki petek so bili obredi v angleškem jeziku, na velikonočno soboto smo bili bolj mednarodni. Obredi v latinskem, angleškem in slovenskem jeziku. Na Velikonočno nedeljo jc bila cerkev prenapolnjena. Maša slovesna in slovenska. Pevski zbor je prav lepo sodeloval. Na velikoonočno nedeljo pri slovenski sveti maši sta prejela prvo sveto obhajilo Karla in Edvard Pšenica. Stariši živijo daleč izven mesta, želeli so pa, da otroka sprejmete prvo sveto obhajilo v slovenski cerkvi. Bil je lep družinski praznik.
•	Umrl je najstarejši slovenski
faran Frank Reich, doma iz Središča ob Dravi na Sp. štajerskem. Star je bil 95 let. Ko ga je obiskal naš poročevalec lansko leto za njegov rojstni dan, je rekel: "Ko bom star sto let, bo veselo v vsej naši slovenski soseski." Ni mu bilo dano. Naj počiva v miru! Družina je zanj j vzorno skrbela ves čas bolezni.
•	V muzeju za znanost in industrijo je bilo med velikonočnimi prazniki prav lepa razstava slovenskih velikonočnih, običajev. Videli smo slovenske butarice, lepo okrašene velikonočne pirhe, slovenske cekarje itd. Vse je bilo v oskrbi ge. Metode Fishin-gerjeve.
•	Velikonočni prazniki so bili
prav lepi. V pravem slovenskem duhu. Krasno petje in zelo velika udeležba sta doprinesla svoje. Tudi vreme je bilo izredno toplo.
•	Na Belo nedeljo smo se zbrali
v prav velikem številu v veliki dvorani k Baragovem kosilu. Bila je odlična udeležba in seveda tudi odlična postrežba. Za Baragovo beatifikaci jo so od čistega prebitka dali $500 za stroške Baragovega dneva, iki bo letos 3. in 4. sept. v Lemontu, pa nad S 1.400.
•	Na zadnjo nedeljo v aprilu
je bila spet običajna mladinska
maša Slomškove sobotne šole. Bila je darovana za pok. pisa-j telja Karla Mauserja.
•	Učenci višjih razredov farne šole so v nedeljo 24. aprila pri redili v spodnji dvorani prav le po razstavo. Pokazali so,'kaj vse j znajo. Med razstavi jalci je bilo j več slovenskih učencev in učenk,' ki so vsi dobili lepa priznanja.
•	Slovenska šola je zaključila
šolski pouk z zahvalno mašo na zadnjo nedeljo v maju. Prvo soboto v juni ju so pa učenci pohiteli v Lemont na svoj piknik. Lemontski griček je tokrat oživel od naše slovenske mladine kateri so se pridružili tudi učitelji in stariši.
•	Materinsko proslavo, ki je
bila tudi letos spet v Lemontu sta priredili z združenimi močmi čikaška in jolielska slovenska šola. Uspela je prav lepo. Mamice so bile zadovoljne.
•	V maju se je mudil med slovenskimi frančiškani v Ameriki njihov provincial iz Ljubljane' p. Pelikarp Brolih. Obiskal je' vse slovenske fare. Spremljal ga' je p. clr. Vendelin Spendov. OFM kot tajnik in delno tudi kot tol-j mač. Pravi jo, da bodo v naši ku-' stodiji spremembe.
KOMUNISTIČNA ZGRADBA V RAZSULU
Poke v monolitni komunistični zgradbi se vedno bolj večajo. Nesoglasja in nesporazumi so v zgodovini komunističnega suženjstva dobro poznani. Mnogi so svoja zoperstavl janja, ktubova-nja morali plačati z lastnimi glavami. Vsi ti protivniki so bili hladno likvidirani. Komunistična diktatura se vzdržuje s terorjem, katerem v vsej človeški zgodovini ni najti primere.
Vendar so danes znaki krhanja monolitne komunistične strahovlade vidni in pričakovati je, da bodo številni kritični glasovi pomagali izoblikovati nov svet, grajen na svobodi in človekovem dostojanstvu.
Prvikrat v povojni dobi vidimo očitno razklanost v komunističnem svetu. Kar dva komunistična sestanka sta se vršila prav v istem času.
L V Madridu so se sestali komunistični voditelji zapadno-evropskih kom mističnih strank: Francije, Italije in Španije. Francosko komunistično stranko je zastopal George Marchais; italijansko Enrico Berlinguer; špansko pa Santiago Carrillo. Na tem sestanku so poudarili dve važni stvari, ki Moskvi ne bodo všeč, namreč:
Popolno neodvisnost od Moskve in poudarili dostojanstvo človeka, spoštovanje človečanskih svoboščin in pravic.
2. V Bolgariji pa so se prav v istem času sestali voditelji devetih komunističnih strank in sicer: Bolgarije, Kube, Ceho-Slovaške, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Mongolije, Poljske, Rumunije in Sovjetske zveze, kjer so obravnavali protestna gibanja v komunističnih državah. Poleg tega so tudi poudarili skupno stališče, ki ga bodo zavzeli na junijski konferenci v Bclgradu, na kateri bodo pregledali v koliko so podpisnice izvedle in uresničile v lastnih državah Helsinske določbe.
Luka Dolenje
• Ob koncu leta 1977. izide pri
založbi Cross-Cultural Communications, 239. Wynsum Avenue, Merrick, Nevv York 11566, pesniška zbirka Leva Detela in Milene Merlak: "VVhat Night Re-veals", v angleškem jeziku.
V SPOMIN I. CANKARJU IN V POČASTITEV NAŠIH MATER.
V	nedeljo 1. maja je slovenska mladina, včlanjena v društvo S. A. V. A. priredila v torontski dvorani cerkve Marije Pomagaj akademijo v čast materam. Za vsebino so si izbrali izbrane misli pisatelja Ivana Cankarja, ki so izvenele v misel — mati-do-movina-Bog.
Sodelovali so, gdč. Mirjam čekuta kot lektor, g. Blago Čekuta v vlogi Ivana Cankarja samega, g. Andrej Stražar, iki je recitiral in tudi bral prozo.
Gdč. Majda Rcsnikova je sodelovala za uvod prireditve in končno pri razdeljevanju nagrad. Scensko zamisel je izvedel g. Tine Francesci, ki je bila zelo posrečena. Projecirane slike s Klanca so spremljali glasbeni vložki na klavirju, ki jih je zaigral' občuteno mladi g. Peter Pavlin. Za zaključek je še v angleščini recitirala gdč. Anka Jamnik.
Izbor Cankarjevih citatov, po-razdeljev v vloge in nastop pisatelja s svojimi globokimi mislimi je močno pokazal silo ustvarjalca slovenske pisane u-metnine in njegovo ljubezen do matere. Istočasno pa je ta u-metnina na dostojen način zadostila spominu praznika naših mater, ki so ga S.A.V.A.-ni obhajali istočasno z navzočo publiko.
V	proslavi je bila vključena tudi Slovenska Šola obeh to-rontskih župnij, kjer so otroci pripravili dela o materi v besedi in rizbah. Najboljša dela so bila nagrajena in sicer sledeče.
Risanje: Prvo mesto — Lidija Zaje, 2 razred Slovenske .šole Marije Pomagaj.
Drugo mesto — Beti Česnik, 2 razred Slovenske šole Marije Pomagaj.
Tretjo mesto — Wendy Muha, 1 razred Slovenske šole Marije! Pomagaj.
Za spisana dela pa so zasedli:
Prvo mesto — Barbara Platna r, 6 razred Slovenske šole Marije Brežmadežne.
Drugo mesto — Edi Plečko, 6 razred Slovenske šole Marije Brezmadežne.
Tretjo mesto — Renata Kašič, 6 razred Slovenske šole Marije Brezmadešne.
Proslava je bila sestavljena in prirejena odlično. Na očeh prisotnih si viclel, kako globoko je naša mladina posegla v besedi in srce našega genija-ustrvarjal-ca. Srce je pač pravičen in nezmotljiv sodnik. Opazovalec
Nikolaj Vaslljevič Gogolj:
ŽENITEV
Slovensko gledališče V Torontu, si je za konec pomladenske sezone izbralo Gogoljevo komedijo "Ženitev". S premiera so najprej gostovali na pobudo Lige Slovenskih Amerikancev, v dvorani sv. Križa v Fairfieldu, Conn. in naslednji dan v Nevv Yorku, v cerkevni dvorani na osmi! Nato se ponovili v To-' rontu, v Slovenskem domu na Pape Ave., in v cerkevni dvorani 1 v Nevv Torontu. 75. maja pa imeli kar dve predstavi ob 2 popoldan v Pol jski dvorani v Oshavvi in zopet doma v Torontu ob 8, zvečer, v cerkevni dvorani na Manningu.
Slov. gledališče bi-lahko ime-j novali "igralski popotni cekar" saj na svojih potovanjih zbašejo vse pritikline, kar je neobhodno potrebno za oder. To pa zato, ker v nekaterih dvoranah nimajo niti odra, kaj šdle, luči, ki so tako važen del vsakega odra. Včasih je za mlade igralce teška situacija — a pod spretno režiserjevo roko, se tudi laka, brez, odrska novost, hitro reši!
Veliki ruski rodoljub N. V. Gogol j se je rodil 19. marca 1809 v mestecu Sorečini. Svoj talent je podeloval po očetu, ki je pisal komedije in v njilh tudi nastopal skupno z ženo in mladim' sinom Nikolajem. Sredi pestre kulturne družbe je mladi Gogolj širil svoje obzorje in ostril svoj pogled na napake tedanje 'višje" družbe, ki se ni zavedla, da jo strastno opazuje mladi človek. Doba njegovega življenja je bila nemirna, polna porazov. Predaja se in sanjari o vseh mogočih načrtih.
To svojo satirično komedijo izoblikuje v salonu, malomeščanske družine tedanje carske Rusije: Nevesta Agatja, "'komaj 27 letna" trgovčeva hči, se pripravlja za zakonsko zvezo. V njen salon pa ne pridejo "ženini" slučajno, temčev jih je poslala ženitovajska posredovalka Pekla. V "Ženi t vi" nas Gogolj opozarja, da sebični in ozki o-sebni interesi, pohlep po bogat-stvu, duševna lenoba, nera/gledanost, ne vodijo do prave sreče. Skok skozi okno, ki ga napravi strahopetni Podkoljosin ni vsakdanja pojava v življenju, vendar posamezni liki, duhoviti razgovori in samogovori spremljajo vso komedijo do konca.
Agatja Tlhonovna, nevesta: gdč. Anica Demšar, prvič na od-
ru. Prikupna in naivna, le malo preveč v enakih gestah. To je le začetek! Saj so vsakemu začet-niku-ci, roke v napotje in ne ve kam bi jih dal. Če bo vztra jala pri gledališču, se bo razvila v dobro igralko.
Arina, njena teta: gdč. Vera Mesec, postavna m pripravna za oder, le premalo odločnosti je videti v njenem nastopu.
Fekla Ivanovna, posredovalka: ga. Ariica Resnik, nas je vedno spravila v dobro voljo, le, da se je to pot premalo poglobila v 'rusko' mešetarko in ostala je, kar naša "kranjica". V kostumih je bila odlična!
Podkoljosin, strahopetni ženin: g. Jože Mihevc, posrečen lik, ki je dosledno speljal do konca, mu je bilo lahko verjeti, 'kakšno pol bo izbral.
Kočkarjev, njegov prijatelj: g. Aleks. Koželj, starešina pri Slov. gledališču, zvitorepec, ki se je sam urezai, je bil morda včasih, prehiter v besedi.
Jajčnica, ženin: g. Janez Mesec, njegova simpatična pojava je tudi to pot v njegovi pretirani debelosti, še posebej prišla do veljave. Bil, je jasen v izgovorjavi.
Anučkin, ženin: g. Jože Kranjc, malo pretiti, a se mu je vloga dobro podala, "ker res ni znal nič francoski"!
ževakin, ženin: g. Andrej Stražar, je žel največ aplavza, v njegovi petelinji kreaturi; škoda, ker ga včasih ni bilo razumeti.
Dunjaška, hišna: gdč. Marta Demšar, je v ma jhni vlogi pokazala nov lik, kot smo jo videli v prejšni veseloigri. Le malo več razločnosti v vlogi Dunjaške ji je bilo potreba.
Stjepan, sluga: brezbesedna vlogica, duhovita pojava, igra lec-režiser sam. Osebe so bile dobro karikirane v odličnih kostumih, neživi j en ske in so zalo ■izstopale iz okvira življenske verjetnosti. Igralci so se dobro potrudili, kar'je zasluga režiserja.
Za dve uri, odlične zabave, mladim in starejšim igralcem, g. režserju, njegovi vztrajnosti, požrtvovalnosti in idealizmu, iki Jo vsestransko z vsem srcem razsipa, mladim ljudem, (in nam. ki smo žejni po slovenski kulturi v tujini) prisrčna hvala. — V •upanju, da se slovensko gledališče zopet oglasi v jesenski se-_ A. A.
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO!
ČE STE ZAPOSLENA IN PRIČAKUJETE OTROKA. IMATE PRAVICO DO LEGALNE ODSOTNOSTI
VSLED NOSEČNOSTI. NASLEDNJE NUDI ONTARIO ZA ZAGOTOVITEV DA ISTO TUDI DOBITE.
V Ontario imamo zakon, ki dovoljuje vsaki noseči ženski, poročeni ali ne da vzame I/ tednov neplačanega dopusta za dobo. ko dobi otroka. Ta zakon velja tako za polno kot tudi delno zaposlene uslužben-i 1 s,ev.et a z zahtevo, da so delale za istega delodajalca vsaj 63 tednov pred pričakovanim rojstvom otroka.
Ko se vrne na delo, ji je zagotovljeno službeno mesto ali enako mesto, brez i/gubi tve pravice do dela (seniority) ali dodatkov, seveda tudi z enako plačo.
Naravno, nosečnost ne krije imožnosti odslovitve vsled kakega važnega razloga, ki m v zvezi z nosečnostjo, toda nosečnost sama ne more biti vzrok za odpust od dela kjer ima uslužbenka pravico do odsotnosti.
Pričakujoča mati mora dati 2-tedensko pismeno sporočilo z naznačitvijo dneva, kdaj misli zapustiti delo. Ima pravico za svojo odsotnost v času enajst tednov pred rojstvom otroka in mora vzeti najmanj
6 tednov odsotnosti po rojstvu. Če deloda-lalec hoče, da uslužbenka začne svojo odsotnost, predno ona zaprosi za njo, delodajalec mora dokazati, da uslužbenka ne more izvrševati normalnih delovnih /ahtev zadostno.
Delojemalka ima pravico za brezposel-msko zavarovanje /a časa nosečnostne odsotnosti (tudi, če se ne misli vrniti na delo po izteku roka za odsotnost), če ima vsaj 20 tednov zavarovane dobe dela v letu pred rojstvom. Vsaj deset od 20 tednov naj bi padlo med 30 in 50 teden pred rojstvom Če želite več pojasnil o nosečnostni odsotnosti ali o drugih delavkih zakonodajah, zadevajo delujoče ženske, pišite na:
Employment Standards Branch Ministrv of Labour 400 University Avenue Toronto, Ontario M7A 1T7
in mi vam pošljemo brošuro.
E£mployment Standaras Branch Ministry of Labour 400 University Avenue Toronto, Ontario M7A1T7 and vve vvill send you a broehure.
Bette Stephenson, M.D.,
Minister of
Labour
William Daviš, Premier
mm**
t
Z VERO VASE V BODOČNOST
Dvaintrideset let že mineva od pak tudi za mnoge, ki smo pre-
tiste pomladi, ko smo pričakovali, da nam bo prinesla tako zaželjeno svobodo in mir pa smo namesta tega doživeli največje
vedrili tiste krvave dni.
Veliko jih je padlo takrat. Drugim je v duše sedel težak spomin na tisto grozo, ki še ved-
razočaranje: slovenski narod je no riše obraze, bolečine in proš
bil pahnjen v strašno sužnost rdeče tiranije.
Maj 1945. leta. Saj se ga še spominjamo! Potihnili so topovi in regij anje strojnic. Celo tisti posamezni streli pušk, ki so nam bili že tako v navadi, da smo jih komaj še slišali, so se izgubili nekam daleč. Res so se po prašnih cestah valile dolge kolone proti Karavankam (pravih so nam, da bo to le za nekaj dni), narava pa je spet dihala, kot da se otresa smrti in slovenska zemlja je bila kot en sam cvet. Tedaj še nismo vedel, da je bilo to cvetje na grobove slovenski mladini.
Ni še minil maj, ko so se fantje vračali . . . ponižani, izdani, na smrt obsojeni samo zato, ker so ljubili svoj narod in se zanj žrtvovali. V dneh, ki so sledili, so komunisti opravili še zadnje dejanje bratomorne vojne in po vojni brez sodbe pobili svoje idejne nasprotnike. Skrivaj so jih pobijali v Kočevskem Rogu, v Teharjih, Trbovljah, pod Krimom, v S t. Vidu, v Rovtah, v Poljanski dolini, skratka — vso slovensko zemljo je namočila kri slovenskih domobrancev. Komunisti so računali, da bo tako njihova zmaga zagotovljena, zgodovina pa ne ko nikoli zvedela za ta zločin. Kako so se zmotili! Ubili so telesa, ideje se pa ubiti ne da! Ideja domo branske svobode živi in še razrašča, kakor da klije iz tisočerih src. Komunisti kot obsedeni že vsa leta mlatijo po njej, a je
nje, ki bole ali bi vsaj morale boleti do konca časov. Toda — koliko živih med nami se je že izneverilo zvestobi in pozabilo na ideje, za katere jih je toliko dalo svdje življenje! Nepotrebni obiski v domovino, boječ molk, ko bi morali zakričali resnico — so vse prepogosto znamenja, da smo se v bistvu spremenili. Nekateri bi radi celo izbrisali spomine na krivico in kri, ki
krat ponavljati, proti čemu smo in znova začnimo delati za ideale, za katere je vredno živeti!
Odprtega boja ni več. Domo-branstvo je prešlo v zgodovino, ki bo brez olepšavanja, dodaje-nja ali brisanja izrekla dokončno sodbo. Komunisti že skozi 35 let to zgodovino pišejo po svoje, a se vedno bolj zapletajo v laži svoje lastne propagande. Dejstev ne bo mogoče spremeniti, ta pa vsa govore v prid slovenskemu domobranstyu, katerega organiziranje so s svojimi zločini izsilili komunisti sami, ker so za uresničenje svojih zločinskih načrtov morali imeti
je tiste dni tekla v potokih. Radi	fizičnega nasprotnika,
bi pozabili na vse, da bi bila la-j	Svetovni komunizem je slo-
godnost čim bolj popolna, ne	venskemu narodu napovedal
zavedajo pa se, da s tem dajejo	smrt, narod pa ni hotel umreti moralne oporo krvnikom bratov in sestra.
Res, sam spomin brez prepričanja nikomur ne koristi: nam
. . . Zato se je rdeči brat zvezal z okupatorjem, ki Okupiranemu narodu ni hotel nuditi osebne varnosti, da sta skupaj uničeva-spominov ni treba, ker smo šli la naš rod, ki je zahteval svo-sikozi resničnost trpljenja in ! bodo in imir. Tako narodu ni o-razočaranja; našim otrokom ne stalo drugega, kot da se brani
pomenijo nič, če jim mi tega ne povemo s polnostjo svojega pre-
sam. Obramba golega življenja
dov. Povzročila je brezprimerne materialne in človeške žrtve, rešila pa ni nibenega problema. Nasprotno — napravila je svetovno zmedo, v kateri se je ta-kovzani "Svobodni svet" zvezal s sovražnikom človekovega dostojanstva in krščanske kulture — komunizmom, ki zdaj uničuje ves svet. Mali narodi, med temi med pivimi naš slovenski narod, so verjeli edam, kakor v svoji poštenosti verujejo v o-snovne pravice človeka, niso mislili na žrtve in so se proti upu uprli— za pravico živeti in nič več. In kakšno je bilo plačilo za to nesebično žrtev? Kar ni uničila vojna in revolucja, je uničila edinstvena izdaja ob koncu vojne, ki je v svojem zla-ganem poletu "za svobodo malih narodov" z zvijačo pahnila v smrt mlijone borcev za resnično svobodo, med katerimi je bilo tudi dvanajst tisoč slovenskih domobrancev.
Tedaj se je zanje, ki so v dobri veri verjeli v pravično ureditev sveta, odgrnil zastor,
NEMIRI IN PROTESTI
NARODOV V KOMUNISTIČNEM SVETU
Narodi pod komunistično dik-[.zahteve po večji politični, gospo- podpisnice v vsakdanjem življenju Helsinke določbe dejansko
taturo drug za drugim izražajo: darslki, kulturni in duhovni svo-nezadovoljstvo. Vzroki tega J bodi. Med poljskimi kulturnimi
splošnega nezadovoljstva zasužnjenih narodov, ki zadevajo tako poedince kot narode v celoti, so vsestranski, v glavnem trojnega značaja:
1.	Pomankanje vsakdanjih materialnih dobrin.
2.	Teptanje duhovnih vrednot, predvsem človeka vredne svobode in zanikanje osnovnih držav-Ijanjskih političnih pravic.
3.	Zanikanje narodom naravno pravico do samoodločbe, neodvisnosti lastne države.
Glasniki tega splošnega protesta, upora, se sklicujejo na ustavne določbe držav samih, v katerih žive; dalje na Atlantsko listino, ki sta jo 14. avgusta 1941. leta podpisala Rooselvelt in
, . ,	Churchill; na ustavno listino
za katerim so svetovni igralci	„.
....	.	, , „	Združenih narodov m Helsinške
nr»/"( L-r-1 TI L-/~v KAII -»o cirAKrvrln '
pod krinko "boja za svobodo" podpisovali obsodbo svobodi in prižigali zeleno prometno luč
delavci zavzemata v tej borbi za svobodo poljskega naroda vodilno mesto znani pisatelj Jerzv Andrzejevvski in gospodarstvenik Edvard Lipinski.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Vojaška intervencija Sovjetske zveze iu nasilna odstranitev popularnega reformatorja Aleksandra Dubčeka je samo začasno prisilila Cehe in Slovake k molku. Češka in slovaška narodna zavest je prišla zopet do polnega izraza letos, ko je nad tristo kulturnih delavcev, mnogi med njimi nekoč zagreti in zakrknjeni komunisti, podpisalo zdaj, že svetovno znamo "Spomenico 77". Kaj vsebuje "Spomenica 77"? "Spomenica 77" v glavnem vsebuje zahteve po osnovnih človečanskih svoboščinah in
določbe iz leta 1976. Te listine pravicah kot npr.: izrecno priznavajo človeku vsestransko svobodo in dostojan-
po nobenem pravu ne more biti komunizmu. Danes, po dvaintri-	^
pričanja. Le tako bomo vredni' zločin, pa naj se komunisti in' desetih letih se še bije isti boj.1	°mTPa pravico do ®a"
velikih žrtev naših bratov in 1 takoimenovani "svobodni svet" j Še stoje zavese, za katerimi igra-i m°°, 00	C" a trojen znacaJ
sestra. Ne bo nas sram nanje še toliko trudijo, da bi svoje jo isti ljud je in z bliskovito na- j	vsod v	kon^ °P^£uno ^sepo"
misliti, ampak bomo ponosni, da, idejne nasprotnike prikazali ko* glico in nervozo ponavljajo sta-j	Ra V	'omunis lu,em svt,u-
smo jih poznali, bili del njihovega življenja in borbe za res-
žločince in Tlarodne izdajalce. | ra gesla, zato ni čudno, da še ! Ce ob tem razmišljanju por vedno ni primeren čas povedati
nično svobodo. Z uničenjem do-	gledamo na izid 2. svetovne voj- resnico o grozi, trpljenju in
mobrancev so se prelomile sil-	ne, in še posebej na posledice,' smrti naših bratov in sester, niče slovenskega naroda, toda jih je ta vojna prinesla naše- Oznanjajo nam jo le grobovi . . .
boj ni končan, ampak se je sa-	mu narodu, postane čisto jasno, samo grobovi in ideja resnične
mo premaknil v nepremagljivo	da namen te vojne ni bil utrdi- svobode, ki živi v srcih tisočev,
vrvenje življenja, ki zahteva	tev miru in vrnitev svobode ma- ki trpe in se molče ozirajo v
prostost, moč pa zajema iz krva-	!im narodom, ampak popi no raz-1 nebo. Del te nepreštete množice
ve žrtve nedolžno pomorjenih.	dejanje in uničenje 'slovanskih smo tudi mi. Spominjamo se
Narod, ki se ne spominja žrtev	narodov. Iz strahu pred Slovani grobov, a upajmo v .svobodo kot
preteklosti, tudi ni vreden lepših	Je bil komunizem sfabriciran v vstajenje; sami, brez pomoči
dni bodočnosti! Zato mora bili	v Nemčiji in'Angliji, potem pa drugih . . .
dolžnost vsakega zavednega Slo-	presajen v Rusijo, od koder kot Dokler so naši domobranci ra-
1.	svoboda izražanja,
2.	svoboda nemotenega poročanja,
3.	svoboda tiska,
4.	pravica do izobrazbe,
5.	svoboda združevanja,
6.	verska svoboda.
vpel jale in izvedle.
Podpisniki "Romunske spomenice" prosijo zastopstva narodov, ki se bodo udeležila bel-grajsike konference, da bi pregovorili romusko vlado, da bi ustavne določbe, ki izrecno poudarjajo svobodo pokl'ca, dela, svobodo združevanja, svobodo tiska in poročanja, svobodo vesti, nedotakljivost družinskih domov, dopisno tajnost in telefonske razgovore, spoštovala in jih v vsakdanjem življenju dejansko izvajala.
Vse te ustavne določbe romunska komunistična vlada namerno prezira. Dalje podpisniki "Romunske spomenice" poudarjajo, da je uresničitev teh svo boščin edina osnova, edini pogol za vsestransko narodno rast, mednarodno razumevanje, spoštovanje, sožitje in sodelovanje.
TITO-SLAVIJA
Položaj v Tito-Slaviji je svojstven, "balkanski". Pomanjkanju življenjskih potrebščin in teptanju osnovnih človečansk.h pravic in političnih svoboščin, je vsiljena, proti volji prizadetih jugo-slovanskih narodov povrhu še srbska dominacija s
je 'le v tem, da je po-1 udarjen zdaj bolj eden, zdaj j Ti neustrašeni borci za svo-zopet drugi vzrok. Na splošno bodo opirajo svojo zahtevo pr-
pa so vsi navedeni vzroki tesno verastveno na domača ustavna	tesnim sodelovanjem komunis-
združeni in podčrtavajo splošno določila, ki izrecno priznavajo'	tične tiranije, gospodarskega
nezadovoljstvo. Kateri od vzro- ljudem mnogotere državljanske	izkoriščanja in istovetenja vele-
kov je bolj poudarjen zavisi od pravice, dalje na številne druge'	srbstva v Jugo-Slavijo. I/pet a
dejanskega položaja v katerem mednarodne tozadevne Listine,'	centralistična srbska gesla kot
se zasužnjeni narodi nahajajo, zlasti pa na Helsinske določbe	npr.: Jedan narod, jedan jezik —
ne morbjo pregnati, ker je duh..; venca, da ohranja spomin na. rak na znotraj razjeda slOvan- čunali samo v s
Povsod vidijo straihove, ki nje, heroje, plašijo do onemoglosti;
žrtve komunistične revolucije,1 ske rodove.'
svojo moc m na
o človečanskih pravicah.
VZHODNA NEMČIJA
Na splošno prevladaje mnenje, da Vzhodna Nemčija zvesto hodi po poti, ki jo skrbno začtrta-va Sovjetska zveza. Vendar tezo in
siji pomemba predvsem še: j odpor proti komunistični dikt^i-1. vedno ostrejša zahteva po turi sta že prišla prvikrat do duhovnih in ppUtičnih svoboš- izraza 1958. leta, ko so delavci činah. Najbolj znan po svetu z neredi protestirali proti ideo-
SOVJETSKA ZVEZA
Poleg obče človeške težnje po boljših in bolj ugodnih, človeka vrednih življenjskih razmerah, ki jih morejo nuditi in ustvarili materialne dobrine, so v sedanji
božjo pomoč, so zmagovali, pro- imperialistični komunistični Ru- mu ni tako! Nezadovoljstv
ki po grozovitosti prav nič ne' V Atlantski karti, ki sta jo 14. padli pa so v zaupanju Zavez-vidijo prebodene oči in razpara-j zaostaja za ono v Španiji ali augusta 1941. podpisala ameriški nikom, ki so jih kot drobiž vrg-na srca, k, jih m mogoče več celo v sami Sovjetski Zvezi. Na- predsednik. Franklin D. Roose- li v žrelo rdečemu zmaju. Od zasuti v kraške jame m tako ša mladina mora do potankosti vel t in britanski ministrski pred- vse propagande in od vseh ob-
opiaviti z njimi. Ideja samo ob- spoznati slovensko zgodovino sednik VVinston Churchill je ljub nam je ostalo Je razočara- Je v tem Pogledu Nobelov ne-	loški, politični, kulturni in gos-tozuje, obtožuje . . . Slovenski, polpretekle dobe: spoznati mora sicer med drugim zapisano: nje in grobovi. Tega se sporni- Sraienec' znanstvenik, fizik An-1 podarski komunistični tiraniji, vomun.st. sami to najbolje ve-j zglaganost komunistične Osvo "Tretjič ... da spoštuje pra- njamo. preko grobov zremo v dreJ Sakharov in vrsta drugih' Gospodarski položaj se je po-
S° nefatef.1 le| bodilne Fronte; vedeti mora, da vico vseh narodov, da si izbirajo bodočnost, z vero vase in z za-i ruskih znanstvenikov in kultur-	sledično nekoliko izboljšal in
hkrati opomnil ljudi, da so za dostojno človeško življenje po-
ski zvezi ne zahtevajo samo de-	trebne poleg zadostnih 'mate-
centralizacijo, devolucijo in te-	rialnih dobrin Važne prav tako
meljito preobrazbo sedanjega	še duhovne dobrine, predvsem
diktatorskega političnega siste-	pa svoboda in druge politične
ma, pač pa zahtevajo mnogo	svoboščine. Dalje zahtevajo de-
več: narodno svobodo, neodvis-	mokratizacijo življenja na sploš-
napol odprli usta in pokazali na je bilo slovensko domobranstvo	obliko oblasti, pod katero bodo upanjem v Boga, da bo po te?
do zdaj zatajene grobove, kajti tisto, ki je s svojim nastopom	živeli; in da želijo, da bi suve- veliki žrtvi našemu narodu km a-i
dan življenja se nagiba tudi j celemu svetu pokazalo pot v bo-	rene pravice in neodvisna oblast lu zasijal dan zmagoslavja mi-
(njim, zato ne vzdrže več nitij ju za resnično svobodo in dosto	bila vrnjena vsem, katerim je ru in resične svobode,
pred svojo lastno vestjo, ki vsak janstvo človeka in to tedaj, ko	bila s silo vzeta." Besede - de-j Bratje in sestre: na nas je,
an glasneje očita. Kako dolgo; je bil mali slovenski narod tep-	janja kažejo drugače', če porois-'' kdaj bo prišel ta dan! Ce bomo
° p' da 50 tem nekaj besedaln tan od ^eh okupatorjev in ni	limo, kaj se je zgodilo z našim izpričevali resnico preteklosti in
sen o lavno priznanje!	i mogel od nikjer pričakovati po-	narodom. Celo partizani so ime- imeli neomajno vero v bodoč-
JC Že °d tlste P°mladi, moči, brat-komunist pa mu je	h do neke mere prav, ko so v nost - do tega dne ni več daleč; !
svojo revolucijo pognal nož	prvi fazi revolucije govorili o če bomo molčali in zaupali dru-
| ruskih znanstvenkov in kulturnih delavcev. 2. Zasužnjeni narodi v Sovjet-
od tiste cvetoče pomladi, ko se je vsakega cveta držalo upanje in hrepenenje. To je bila zadnja, pomlad ne le za pomorjeme, am-
v hrbet. To zgodovinsko dejstvo imperialistični vojni.
nost, svoje lastne države!
3. Dalje je vedno bolj živa ide-
pa moremo naši mladini posredovati sami mi. Nehajmo že en-
To je tudi bila: vojna za kori sti velesil na škodo malih naro
| gim — so zaman padli tisti, katerih se te dni spominjami.
Domobranec
no, tesnejšo povezavo z Zapadno Nemčijo, prost prehod, povra-
TITO NAMERAVA SE OSTATI NA OBLASTI
Znani hrvaški komunistični prvak Vladimir Bakarič je izjavil 6. aprila na tiskovni konferenci v Zagrebu, ki so se je udeležili tudi tuji časnikarji, da je
lov na medveda. Dal je razumeti, da se še nikakor ne misli umakniti zaradi starosti in da bo ostal na oblasti, dokler bo
njene sklepe o človeških pravicah in
8. februarja sa odprli poseb-
o svobodnem kroženju; no kreditno zadrugo za prvotne idej j-rt ljudi. Tito je 'hotel na
glasiti trdnost svojega režima, čeprav je jasno, da bo amnestija, če bo res prišlo do nje, posledica pni tiska mednarodnega javnega mnenja, kateremu se tudi jugoslovanska diktatura ne
mogel. "Napadajo nas zaradi more izmakniti.
v Jugoslaviji 502 političnih jetni-j dveh ali treh potnih listov, ki kov. To je povedal na vprašanje jih ne izdamo in jih tudi ne bo-nekega tujega časnikarja. Zani- mo. In lahko vam ob tej prilož-
mivo pa je, da je bil ta odgovor sicer objavljen v tujem, nipr. italijanskem tisku, ne pa v obširnem tekstu o tiskovni konferenci, ki so ga objavili jugoslovanski listi, napr. zagrebši "Vjes-nik". Slovenski tisk je objavit o tiskovni konferenci le manjši povzetek.
Tito je dopolnil izjave Baka-riča lin dragih komunističnih prvakov, ki so sodelovali na tiskovni konferenci ( Berislav Še-fer, Dobrivolje Vidič, Miljan Koma t ina, Milorad Pešič in Ivica
ČUDNA VLOGA JOSIPA VIDMARJA
prebivalce Alberte. Alberta Na-tive Peoples' Credit Union ima 280 članov, upa jo pa, da bo uspelo odpreti podružnice po celi Alberti, tako da bo vsem omogočeno članstvo in s tem dostop do cennih posojil.
njati. On je bil tudi tisti, ki je
Eden izmed psihološko in kul- . ,,,,, . .	,,__, , , ■
1	l 1. 1943 v Jajcu predlagal, da bi
nosti povem, da ne bomo nobene stvari storili pod pritiskom ko-
garkoM", je rekel Tito. Znano pa j t™ najbolj nerazumljvrh in ,proglasi]i Joslpa Broza za mar-
je, da ne gre za "dva ali tri pot-	nedoumljivih likov v sklopu da- ^ -eprav verjetno na suges.
ne liste", ampak za potne liste	našnje jugoslovanske diktature djo Broza samega; verjetno je
desetine in desetine ljudi, kot'	Je J«siP Vidmar. Začel je kot (o splet]o tak .prisrčen.. odnos
so Milovan Djilas in drugi opo-.	ostTO liberalen, svobodomiseln med nj-ma reeniki. Tudi iz tega 'je razvid- ^ nasprotnik vsake diktatu-
no, kako Tito prezirljivo in tudi	re- Hotel je popolnoma svobod- Vendar pa je zares težko ra-
lažnjivo prikazuje položaj, ho-	ne®a človeka. Končuje po svojo zameti, kako je mogel pasti tak
teč ga napraviti manj važnega,	kariero kot naravnost petOliz- nedvomno bister in samostojen
kakor je.	j	niški občudovavec ali bolje re- duh, kot je Josip Vidmar, tako
AMNESTIJA?	I	<"en0 laka-' okrutnega diktaror- zelo, zelo nizko, da prižiga di-
|	ja, ki ga vsi predobro poznamo, šave človeku, ki ne zamudi pri-
Bakarič je na omenjeni tiskov-	da bi izgubljali besede o njem, like, da ne bi izbruhal svojega
Račanlše isti večer v hotelu Park ni konferenci dejal, da preučuje-	in katerega kult osebnosti da-
v Novem Sadu, po gledališki jo možnost kake amnestije v	leč prekaša vse, kar so kdaj
predstavi v njegovo čast na ta- Jugoslaviji, Tito pa je v Novem	spravili skupaj v tem pogledu
koimenovanem "Sterijinem po- Sadu takoj poudaril, da ne bodo	Hitler, MussolLrui in Stalin. Ta
sovraštva do svobodne misli, do
ja po delitvi sedanje Sovjetske tek i„ možnost izšel11 ve. Te za-zveze v evropsko Rusijo in azij- hteve so prišle do zavestnega sko Rusijo, bolje označeno — ; izraza ob priliki, ko je Vzhodna Sibirijo. Rodovi, ki so se rodili | Nemčija izrecno prepovedala v Sibiriji so večinoma potomci VVoIfu Biermanu, znanemu vzho-političnih kaznjencev že iz časov! dno-nemškemu pevcu in druž-earske Rusije in kasneje iz dobe benemu kritiku, povratek iz Stalinove strahovlade. Bodoč- j uspele pevske turneje po Zapad-nost bo pokazala, v koliko so ni Nemčiji. Več kot sto vzhodno sedanje mnogotere centrifugalne nemških intelektualcev je protes-sile pravilno zastavljene. Dej- | tiralo proti tej komunistični stvo je, da so v polnem razmahu, i vladni odločitvi. Posledično so
bili mnogi izključeni iz komunistične stranke, izgnani ali pa so se nenadoma znašli v zaporih.
POLJSKA
Delavsko nezadovoljstvo in stavka v minulem poletju sta razgibali poljsko narodno zavest in opogumili poljski narod-
ROMUNIJA
V začetku februarja letos je
ni ponos. Neposredna zahteva devet Romunov sestavilo odprto
delavcev po znižanja cen in zboljšanju splošnega življenjskega standarda, oživitev privatnega industrijskega sektora z neomejeno iniciativo in delavnost-
pismo, spomenico, in jo naslovili na zastopstva petintrideset narodov, ki se bodo letos, 15. junija v Belgradu udeležila konference za varstvo in sodelovanje
jo, dalje večjo podporo kmeti- evropskih narodov. Med podpis-jam, je končno logično vodilo ni ki te romunske protestne spo-do organiziranega nastopa polj- j menice je tudi znani politični
sikih kulturnih delavcev in znanstvenikov, ki so javno obsodili (komunistični teror in izrazili
novelist Paul Goma. Udeleženci konference v Bel/j.-adu bodo pregledali, v koliko so države
to jest 'srbski'!, jedna kultura, a svima drugima: kukala jim jadna niajka! se oživljajo v tej | ali oni obliki, kakor pač naroku-i je čas, krajevne prilike in po-j trebe. Povrhu tega pa narodi v Jugo-Slaviji žive v neprestanem pričakovanju nenadne Sovjetske ' vojaške intervencije in zasedbe. Stalinistično krilo komunistične stianke je dokaj močno pri Srbih in nekaterih vodilnih ko-I munistih na Hrvatskem, Make-! doni.ji in v Sloveniji. V Sloveniji je poznan po svoji sovjetski o-rientaciji komunistični prvak Edvard Kardelj. Nič čudnega torej, da je med narodi v Jugo-Slaviji — z izjemo Srbov! — najbolj poudarjena zahteva po narodni osvoboditvi, neodv1sno-sti, lastni državi! Seveda to ve-lesrbski miselnosti in komunistični partiji, ki tesno sodelujeta, ne gre v račun. Zato tako strupeni izpadi proti posameznikom kot npr.: sodniku Miklav-" čiču, časnikarju Viktorju Bla-žiču in drugim; protiupraviče-nim narodnim težnjam po> svobodi in neodvisnosti.
* * 1;
Podobne vzrdke nezadovoljstva naletimo na Madžarskem, v komunistični Kitajski. Znana je usoda Tibetancev- Dalje južna Azija, Vietnam, Kambodia, Afrika, Južna in Srednja Amerika, skratka vsepovsod kjer so na oblasti diktature.
Težnja po svobodi je človeku prirojena, globoko vkoreninjena, zato je nobena diktatura, pa naj si bo to leva ali desna! ne more za stalno, popolnoma zadušiti; uničiti, Slej ko prej bruhne na dan še z večjimi zahtevami. Zanimivo je pri tem dejstvo, da se ljudje pri tem ravnanju ne plašijo groženj in morebitnih posledic.
Vse tiranije, tudi komunistična (!), — so zapisane smrti!
Luka Dolenje
• Indijanska šola v Pobite
Bleue je postala 53. šola v po-
vsega, kar diši po liberalizmu.; krajini Saguenav Lac Saint Jcan,
Bogve, ikakšen globok občutek; ^ , ...	...
°	fc	; Ouebec, ki je ustanovila kredit-
manjvrednosti slovenskega ma-
zorju". V odgovoru na napitnico 'pod pritiskom" ničesar štorih,' kult osebnosti jugoslovanskega lomeščanstva oziroma Ijubljan- n° zadnig° za šolarje. Te šolske predsednika tega "pozorja" (ne- s čimer je hotel reči, da more- diktatorja dosega že naravnost ike vrste jugoslovanskega gleda-j bitna amnestija ne bo v zvezi z ' patološke in skrajno primitivne liškega festivala) Josipa Vidmar-1 junijsko konferenco v Beogradu,! oblike, pri čemer pa ravno Josip ja je rekel Tito, bo sicer kmalu na kateri naj bi preverili, kako j Vidmar vneto sodeluje. Nikjer dopolnil 85 let, da pa je še ved-1 države, ki so sedelovali na kon- j ne manjka, kjer se je treba pri-no sposoben, da gre ponoči na, ferenci v Helsinki, izpolnjujejo i lizovati diktatorja in se mu kla-
skega 'purgarstva" se skriva V| Vidmarju, ki po tej plati močno spominja na nekdanje smuka-nje ljubljanskega liberalnega župana in pisatelja Tavčarja Okrog Karadžordževičev.
kreditne zveze niso samo dobro vzgojno sredstvo za mladino, ampak naberejo tudi znatno vso to prihrankov — l. 1976 nad poldrugi milijon dolarjev!
NAROČILNICA ZA: "SLOVENSKA DR/AVA" 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONTARIO, CANADA
Ime: .........................................................................................................
Naslov: .......................................................................................................
Mesto, kraj: ..........................................................................................
Provinca: ....................................................................................................
Država: ........................................................................................................
Poštna oznaka (Code ali zip): ........................................................
........... Naročnina za l leto $6.00
......... Plačilo priloženo, ............ ček, ............ poštna nakaznica
............ Pošljite račun na gornji naslov
V SPOMIN Di. SRECKU BARAGI
1. februarja je umrt v Buenos Airesu profesor dr. Srečko Baraga v 76. letu starosti. Ne bom opisoval njegovega slikovitega življenja ko trgovcu, organizatorja visokošolcev, profesorja, političnega in kulturnega delavca ter pisatelja. To bodo gotovo storili drugi nekrologi. Omejil se bom le na njegov največji zgodovinski doprinos, to je na organizacijo slovenskega Šolstva na Primorskem, ali pravilneje v coni A Julijske krajine.
Dr. Baraga je nastopil svoje zgodovinsko poslanstvo — in mislim, da je popolnoma prav, če govorimo o njegovom delu kot o zgo-dovinskom poslanstvu—sredi zelo napetega in nevarnega političnega ozračja. Oglejmo si torej položaj na Primorskem takoj po drugi svetovni vojni kakor tudi Baragov delež pri njem. Le pravilno poznanje političnega položaja in okolja nam bo prikazalo v pravilni luči pomen in veličino njegovega dela.
Po diugi svetovni vojni je dr. Baraga z mnogimi drugimi begunci zapustil svojo domovino in se umaknil na zapad. Takoj po vojni je v begunskem taborišču v Monigu pri Trevisu organiziral slovensko gimnazijo. Kot ravnatelj te gimnazije se jc konec julija 1945. leta napotil v Trst, da bi dobil dovoljenje od Zavezniške vojaške uprave (ZVU), da se preseli begunska gimnazija iz Moniga v Trst in da bi biia uradno priznana. 0 tem se je razgovarjal z aipe-riškkn poročnikom — pozneje kapetanom. — Johnom P. Simono-jem, ki je bil šef oddelka za šolstvo pri ZVU. Tako sta se srečala dva moža, Iki sta organizirala slovensko in hrvatsko šolstvo v coni A Julijske krajine.
Ko je prišel Baraga v Trst, so bili Angleži In Aihefkanci, ki so meii v svojih rokah ZVU, posebno pa njihov šel, ameriški polkovnik Alfred C. Bovvman, v zelo težkem položaju. Vedeli so, da jc italijanski fašizem preganjal Slovence, zatrl njihove šole, gospodarske, kulturne m politične ustanove, ter so bili pripravljeni, da te krivice popravijo, lo bi bilo toliko lažje, ker so bili Italijani po vojni brez oblasti, disorganizirani in prepuščeni dobri volji zapadiiilh zaveznikov. Edina dobro organizirana sila so bili le slovenski in italijanski komunisti, ki so stali na čelu partizanskemu gibanju in njegovim masovnim organizacijam. Ker so bili partizanski oddelki in jugoslovanska armada prvi, ki so zasedli Trst in Primorsko, so komunisti v postavili svoje slovenske in slovensko-italrjanske osvobodim: odbore kot izvrševalce nove oblasti. Vendar na zahtevo Velike Britanije in Združenih držav so se morale jugoslovanske čete po štiridesetdnevni zasedbi, dne 12. junija 1945, umakniti za tako imeno-vona Mcirganovo črto, ki jc razdelila bivšo Julijsko krajino na dve edni: cono A so upravljale anglo-aimeriške sile, cono B pa jugoslovanska armada. Seveda se komunisti niso vdali, Še vedno so skušali obdržati oblast, ali vsaj del oblasti, v svojih rokah. Zahtevali so, da njihovi krajevni, mestni in pokrajinski osvobodilni odbori še nadalje funkcionirajo kot nova uprava, dočiuh bi ZVU postala •Je neke vrste nadzorni or gan. ZVU jo zavrnila te zahteve ž utemeljit-\jo, da komunisti kontrolirajo osvobodilne odbore in ti torej predstavljajo enopartijski sistem, ne pa demokracije, to je zastopstva vseh političnih strank v upravi, Z namenom da bi organizirala ta-
od 10. do 15. septembra 1945. V .tej zvezi jo 31. avgusta šolski odsjT pri ZVU poslal poseben odlok Dragotinu Pahorju, ki je bil šef partizanskega 'šolstva, v katerem ga poziva, naj izprazni v dveh dneh svoje uradne, prostore, ker jih ZVU rabi za novega okrožnega nadzornika slovenskih šol, katerih otvoritev se pripravlja, kot mu je znano. Že čez kaiko. uro je Pahor pridrvel k Simoniju, kjer je protestiral, vpil in grozil, vendar Simoni ga je na kratko odslovil. S tem je bil zadan konec partizanskemu šolstvu v coni A, Dragotin Pahor pa je ostal le še šolski referent pri SIAU-UAIS. Ker je dr. Baraga postal novi predstojnik slovenskega šolstva, je ostal do svoje smrti prepričan, da je Pahor iz užaljenosti vodil dve leti in pol, torej dokler je bil Baraga v Trstu, "krivično, nemoralno in brezobzirno osebno gonijo" proti njemu. Vendar danec vemo, da je bila vsa Pahoi jeva gonja le del splošne gonje, ki jo je organizirala komunistična partija proti ZVU. Iz osebne užaljenosti je bil lahko Pahor bolj goreč (kot drug, zopet pa je 'mogoče, da je izvajal le navodila svojih političnih voditeljev.
Takoj po razglasitvi vpisovanja se je začela ustna kampanja v partizanskih organizacijah proti vpisu; L septembra pa so spregovorili tudi veliki kanom. Toga dne je objavil Primorski dnevnik na drugi si rani daljši članek, katerega naslov "Ali bomo zaupali otroKe izdajalcem" poye vso vsetono. Takrat je Baraga uvidel, da
'/CfT) in ■KEVUE.
M
John A. Craig, Multinational Cooperatives. An alternative for vvorld development. — Prairie Books, 1976.
John G. Craig, profesor druž- j boslovja na vseušilišču York v Torontu, je posvetil veliko časa vprašanju gospodarskega razvo-1 ja gospodarsko zaostalih dežel. , S tem v zvezi se mnogo raz-1 pravi j a o gospodarskih kolosih,' ki delujejo v več državah — multinational corporations. Na
Profesor Craig razloži ne samo, kaj razumemo pod muiti-nacionalnimi korporacij »mi, marveč tudi, kaj je bistvena razlika med raznimi gospodarskimi sestavi (na dobiček naravnano gospodarstvo, državno gospodarstvo in zadruge). Te bistvene razlike, ki dajejo smisel vsaki teh vrst gospodarstev vplivajo odločilno na gospodarske odločitve v okviru vsakega sis tema. Odločitve, ki so v enem sestavu
no prikazati, kako je njihovo
delovanje na škodo ne samo
gospodarsko zaostalih držav,'
marveč mnogokrat tudi dhdu-
, . ... • .. ...	i atrijskih držav, kjer imajo -svoj
vse visi na nitki. Vrhovni, predstojnik ZVU, polkovnik Bovvman, i sedež, kor je vso poslovanje med
je namreč.4. avgusta na časnikarski konferenci obljubil, da se bodo' poedinimi enotami v raznih dr-sluvenske šole odprle, toda le če bo dovolj učehcev, profesorjev in žavah samo papirnega šolskih prostorov. Dr. Baraga se je zato dobro zavedal, da ne bo slovenskih srednjih šol ne v Trstu in. ne v Gorici, če uspe SIAU-UAIS gonja proti.-vpisovarija. Takrat se je spomrl na g. 'Škabarja, ugledneg slovenskega duhov n'.ka, s katerim ga je seznamil profesor Geržinič.
eni strani imajo mnogo zagovor-] nesmiselne, morejo biti ne sa-nikov, ki naglašajo zlasti njih nio upravičene, ampak celo nuj-prispevek k tehničnemu napred- ne v drugem sestavu. Zadruge ku gospodarsko zaostalih držav, n- Pr- niso zainteresirane na do-na drugi strani pa tudi mnogo bičku, marveč na nudenju do-nasprotnikov, iki morejo nazor- brin 'in služnosti članom kar se
Baraga je povabil g. škabarja v svoj urad ter mu razložil nevaren položaj, v katerem se je nahajala ustanovitev slovenskih šol. Sam pravi o tem: "Prosil sem ga, naj me poveže s kom, ki je pri komunistih v voditelskih vrstah, a je zaveden Slovenec. Rekel sem mu, da mi narodna dolžnos t narekuje, da obvestim o tej nevarnost i koga, ki je narodno zaveden, čeprav sodeluje s komunisti." Tako je Škabar organiziral sestaltek fhed dr. Bafago in dr. Tončičem na svojem stanovanju pri Sv. Jakobu, 12. septembra popoldne med peto m šesto uro, to je naslednjega dne po objavo dr. Tončiču, da slovenskih srednjih šol rie bo, če vpis nebo uspel. Povedal mu je še, da tudi Italijani< žejo nasprotujejo ustanoviti slovenskih šol, posebno v' Trstu, ker še bojijo, da bi Jugoslavija uporabila obstoj srednjih šol na mirovni konferenci kot dokaz,da slovenska skupnost narodne zadruge, ki deloma že v Trstu ne le obstoja, temčev je tudi aktivna in narodno zavedna.' obs'tojaj°> ki Pa bi jih bilo treba V potrdilo je pokazal za ZVU italijanski šolski. nadzomik( prov-veditorej dr. Tavella, v katerem je stalo tudi tole: "Tanto piu assur-da e la pretesa degli slaven i, dii evidente earattere polilico, di avere una Scuola Media slovena in ctlta." (Toliko bolj nesmiselna je slovenska zahteva, ki ima očitno političen značaj, da bi imeli v mestu slovensko šolo). Tavella zaključuje odstavek: "La Scuola Media a
značaja
— cene za delo, blago, tehnično pomoč, patenti, itd. ne določa trg, marveč jih podjetja svoje-1 voljno določajo tako, da izkoristijo vse ugodnosti, ki jih nudijo poedine države (zlasti glede obdavčevanja). Mnogokrat se njihov vpliv razteza tudi na politično področje.
Glavna točka knjige je ugotovitev, ki je podprta z velikim številom konkretnih primerov, da obstojajo. gospodarske tvorbe, ki morejo nuditi vse pozitivne pridobitve multinacional-nih korporacij, ki pa ne vključujejo nikakih nezaželenih učinkov. Taka organizacija so multi-
ko demokratično upravo, je ZVU ponovno povabila zastopnike vseli j cui gli sciovinisti slavi tendono, e dunque un'arma politica di cui gli političnih strank, Osvobodilno fronto, piav tako kot italijanske sciovinisti iugoslavi si voiione seivire". (Srednja šola, Iki bi jo radi demokratske stranke, da bi se dogovorili o italijanski in slovenski ■ imeli slovenski šovinisti, je torej orožje, ki se ga bodo posluzili
' jugosJOveiiski šivinisti). Dr. Baraga je svoja izvajanja zaključil takole:"To sem Vam hoteli povedati, ker se zajedam [Zgodovinske od govornostr. Vas pa prosim, da storite vse, kar je f Vaši moči, in povejte še drugim, kar sem Vam .povedal. Vedite, da ne gre več za dneve, ampak že za ure, in če te zamudimo, primorski Slovenci ne bodo imeli nikdar več slovenskih srednjih šol ne v Trstu ne v Gorici."
udeležbi v njej. Vendar komunistični voditelji so odklonili vsako sodelovanje. Hoteli so vse ali nič, To pa je postalo usodno za vse Slovence, ki so po določilih mirvne knlerence ostali v Italiji, ali pa v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se je nekoliko pozneje, to je 1945, tudi združilo z Italijo.
Ker so komunisti odklonili vsako sodelovanje z ZVU, je .polkovnik Bovvman izdal 11. avgusta 1945 splošni ukaz št. 11, s katerim je razpustil vse osvobodilne odbore in napovedal novo civilno upravo, ki jo bo organiziiaia ZVU. Še vedno so se polkovnik Bovvman in drugi šefi ZVU trudili, da bi OF poslala slovenske zastopnike v novo upravo. Vendar vse je bilo zaman. Slovenski, italijanski in hrvatski komunisti, partizani in množične organizacije so se povezali v skupno Slovansko-italijansko antifašistično unijo, ali po italijansko, Unione antiiascista italo-tslava (SIAU-UAIS) in proglasili bojkot vsega, kar je bilo v zvezi z ZVU. Še več, zagrozili so vsakemu posameznika, ki bi bil pripravljen sodelovati z ZVU, da ga bodo smatrali kot izdajalca in ga bo zadelo, kar vsak izdajalec zasluži. Ugrabitev in uboj mladega Devetaka, ki je bil doma z Vrha sv. Mihaela in je sprejel ZVU službo na mrenski občini, je najboljši primer, da se komunisti niso šalili.
Takrat bi Slovenci lahlko dobili ne le občinske uprave slovenski odbčin, temveč tudi svoje zastopnike v tržaški in goriški mestni upravi in v pokrajinski in deležni administraciji; in slovenščina bi lahko bila uvedena v vse urade, tudi v državne. Vendar ideološka zagrizenost slovenskih komunistov je v glavnem odgovorna, da do tega ni prišlo. Zgrešena politika slovenskih komunistov pa je pripomogla tudi do tega, da so si razmerama hitro opomogle šibke italijanske sile. Ker so bili italijanski demokratje edina poiitična skupina, ki je bila pripravljena sodelovati z ZVU, so zasedli novo' Dr. Bare upravo in pričeli sistematično širiti svojo oblast pri ZVU, seveda na škodo Slovencev.
Tak je bil .torej 'položaj, ko je prišel dr. Baraga v Trst. Tukaj naj omenim le to, da je Baraga vse življenje pripravljal svoje spomine, vendar jih žal ni izdal. Sledeče dogodke avgusta in septembra 1945. leLa, ki so bili v zvezi z ustanovitvijo slovenskih šol, pa je le opisal, in to v svojem predavanju, ki ga je pripravil za 25 letnico ustanovitve slovenskih "šol. Vsi moji citati in podatki v tej zvezi so vzeti iz tega predavanja, kot jih je objavil S'j slovenske svobode 15. aprila 1976. Pa vrnimo se v Trst. Med razgovorom, ki je trajal tri ure, je poročnik Simoni obljubil Baragi, da bo priznal gimnazijo v Monigu, če mu najde slovenskega profesorja, ki bi mu pomagal organizirati slovenske šole v coni A. Ko se je Baraga vrnil v slovensko taborišče, so se vsi strinjali, da bi bil dr. Baraga najboljša oseba, zalo se naj vrne v Trst in pomaga poročniku Simoniju, ki ga je nato imenoval 18. avgusta za strokovnega svetovalca za slovenske šole pri ZVU. Položaj je bil zelo težaven. Dr. Baraga ni poznal Slovencev v Trstu in Gorici, in ni bilo lahko vpostaviti novih stikov, ker se je večina bala, kako bo SIAU-UAIS reagirala na to. Za Barago je prišel v Trst še profesor Alojzij Geržinič, ki je že organiziral slovenske šole v Primorslkeh med okupacijo, ter pomagal vpostaviti stik 3 primorskimi šolniki in javnimi delavci. Z njegovo pomočjo je dr. Baraga vpostavii nekaj zelo važnih kontaktov, ki so bili odločilnega pomena za slovenske šolstvo.
Ker je imela SIAU-UN1S dosti večjo oblast in kontrolo nad ljudmi po slovenskih vaseh kakor pa po mestih, je dr. Baraga sve-
Dr. Baraga ni nikdar več videl dr. Tončiča, niti ni izvedel, kaj je dr. Toiioič tisto noč delal, s kom je govoril in kam je šel. Vendar je takoj prinesel pozitivni rezultat. Že naslednjega dne, 13. septembra 1945 je Primorski dnevnik objavil na 2. strani poziv, naj se slovensko dijaštvo na Primorskem v celoti vpiše v slovenska srednjo šolo v Trstu in Gorici, kakor poziva razpis ZVU. "Dokažimo z vpisovanjem vsega našega dijaštva upravičenost naše zahteve po slovenskih srednjih šolah," je zaključil Primorski dnevnik svoj poziv. Drugi dan je ta poziv ponovil. Šele pozneje se je izvedelo, da je tisto noč po Baragovem razgovoru s Tončičem starosta slovenskih advokatov v Trstu, dr. Josip Abraim, zagrozil kumunistim, da jih bodo slovenski nacionalisti zapustili, če ne dovolijo vpisovanja v slovenske srednje šole. To je bila velika zmaga dr. Barage. Led je bil prebit iin slovenski dijaki so se vpisali v slovenske srednje šole v veliko večjem številu, kot je pričakovala ZVU in kot so napovedovali Italijani. Korist pa so imeli predvsem primorski Slovenci sami. Radi taiuo številčnega vpisa je ZVU ustanovila v Trstu nižjo in višjo realno gimnazijo ter trgovsko akademijo, v Gorici pa nižjo in višjo klasično gimnazijo in nekoliko pozneje še slovensko učiteljišče. Pozneje so bile organizirane strolkavne in vse ljudske šole ter otroški vrtci. Obstoj osnovnih šol ni več odvisel od vpi,sanja.
aga je dosegel, da je bila slovenska osnovna šola organizirana v vsaki vasi, kjer je bilo dovolj otrok. Osnovne šole so pričele delovati ne le v Golici, temveč tudi v .tržaških predmestjih ter v središču samega Trsta, v ulici Sv. Frančiška. Temu moramo pridati, da sta dr. Baraga in poročnik Simoni organizirala tudi hrvatske osnovne šole in učiteljski tečaj v puljskem okrožju.
S tem so se skrbi in delo dr. Baraga šele začele. Imel je najlepšo priliko, da je uporabil vso svojo veliko organizacijsko sposobnost. Treba je bilo najti dovolj profesorjev in učiteljev. Mnogo domačinov se še vedno ni upalo blizu, drugi pa niso imeli slovenskih šol in zalije je bilo treba organizirati, posebne slovenske jezikovne tečaje. Pri vsem delu so dr. Baragu pomagali tudi begunski profesorji in učitelji, ki so zamašili marsikatero v rzel. Med begunci je zopet bilo mnogo razumnikov, ki so bili pripravljeni pomagati, pa jim je manjkala strokovna izobrazba. Tudi zanje je bilo treba organizirati posebne strokovne tečaje. Vendar z osebjem se težave niso končale. Mi bilo niti šolskih knjig niti drugih učnih pripomočkov. Treba je bilo potekati kompetentnih oseb, da so spisale šolske knjige od prvega razveda osnovne šole do zadnjega razreda gimnazije. Treba je bilo izposlovati denarna sredstva od ZVU za tisk, za napravo instrumentov ter druge opreme za fizične, kemične in prirodopisne laboratorije, kakor tudi za zemljepisne in zgodovinske potrebščine, za šolske knjižnice ter za zadostitev šc mnogo drugih večjih in manjših potreb. Skratka, treba je bilo pričeti dz nič. Končno je bilo treba dobiti prostore za srednje, strokovne in ljudske Šele. Mnogo truda je bilo treba, da je ZVU nakazala vsa potrebna poslopja, posebno za slovenske strokovne in srednje šole v Trstu in Gorici. Pomisliti moramo, da to ni bilo lahka., ker je bilo mnogo
še bolj razviti dn razširiti v korist ne samo dežel v razvoju, marveč vsega človeštva, ker bo le tako mogoče premostiti prepade med bogatimi narodi in med nemaniči.	I
da blizu stroškom'.
Glavni del knjige obravnava razne mednarodne zadružne organizacije, ki že obstojajo ter prikazuje, kako se njihovo delo razlikuje od podobnih na dobiček Usmerjenih multinacional-Mh korporacij.
Take mednarodne zadružne organizacije so:
Mednarodna zveza zadružnih zavarovalnic — International Cooperative Insurance Federation na področju zadružnega zavarovalništva.
Zadružna proizvodnja umetnih gnojil — CF Industries.
Mednarodne potrošne zadruge — Nordisk Andelsforbund v skandinavskih državah ter Euro Coop v Evropi.	_ .
Petrolejska zadruga — International Cooperative Petroleum Association.
Mednarodna banka — International Cooperative Bank.
Zaključni poglavji razpravljata sistematično in bolj v podrobnostih vpliv multinacional-nih korporacij na dežele, kjer delujejo ter v tem zvezi o prednostih, ki jih nudijo' multinacio-nalne zadrušne organizacije.
Delo predstavlja dobrodošel
prispevek tako k teoretičnemu razpravljanju o zadrugah kot tudi podrobna poročila o mednarodnih zadrugah, ki jih je sicer težko dobiti. Njegovi podatke ne izvirajo samo iz objavljenih poročil, marveč v veliki meri tudi iz osebnih stikov, ki jih je imel s predstavniki velikega števila teh organizacij. Vsi, ki se zanimajo za zadružništvo, bodo našli v knjigi profesorja Craiga veliko koristnega gradiva.	— dreš
ČIKAŽANI SE ZAHVALJUJEJO KANADČANOM
Chicago, lil. — Koncem marca je Folklorna skupina Slovenskega Radijskega Kluba iz Chi-caga v spremstvu staršev s posebnim autobusom obiskala slovensko smučišče "Old Smokey" v Ontoralju.
Čeprav je vreme nekoliko nagajalo, da je bilo smučišče uporabno samo prvi dan, vendar je bilo razpoloženje neskaljeno, zaradi izredne prijazne pozornosti, katere smo bil deležni na vsej poti, posebno še pri vodstvu tega izredno lepega slovenskega hribčka v Kanadi. Podjetnim rojakom čestitamo k lepemu uspehu pri ureditvi in vodstvu tega zbirališča za ljubitelje zimskega športa.
Posebej želimo izreči našo prisrčno zahvalo Tonetu in Valeriji Seljak, Emi in Jožetu Pogačar, Francki in Riko Zirnfeld, Zdeni Vižintin in smučarskemu trenerju Marjanu Šenk. Vsi so Se trudili, da so napravili naš obisk kam najbolj nepozaben. Vesel je bil obisk Dr. Avguština Kuka in njegove soproge Marije, kakor mnogilh drugih, ki so tisti dan prišli na Oid Smokey. Posebno prijazni vtis je napravil jezuitski pater Roblek, ki je o-pravil cerkvena opravila in imel globoki verski nagovor.
Mladi in ne tako mladi smo vsi bili izredno veselo presenečeni ob krasnem nastopu folklorne skupine "NAGELJ" iz Toronta, ki so pod vostvom g. Cirila Soršaka predvajali ljubske slovenske ljudške' pleteS." 'Pdfcaza- *" li so izredno gibčnost v izvajanja starinskih plesov in velja njim ter njihovemu učitelju po-
S tem, da so komunisti dovolili vpisovanje, pa njihova propaganda proti slovenskim šolam ni prenehala. Na pritisk slovenskih nacionalistov so sicer bili slovenski komunisti prisiljeni napraviti 'korak nazaj", vendar, kot je dr. Baraga sam zapisal, s tem še niso privoliti, da bodo učenci te šole tudi lahko obiskovali. Gonja proti šolani se je nadaljevala tako ustno, od osebe do osebe, po SIAU-UAlLS organizacijah, kakor tur v Primorskem dnevniku. Zadnji se je posebno zaganjal proti begunskim učiteljem in profesorjem.' hvala in priznanje za trud mno-Zaradi te gonje se mnogi pri mo rs ki učitelji niso upali pridružiti j gih let ter vidni uspeh trajnega slovenskim šolam v coni A in so rajši šli poučevat v jugoslovansko cono B. Gonja proti slovenskim šolam ni imela takšnega uspeha kot so komunisti pričakovali. Starši so toli naveličani ilegalnega pravnega položoja, ki so ga imele slovenske šole med in po vojni, in so radi pošiljali svoje otroke v legalno ZVU šolo. Holeti so, da dobijo njihov i otroci pravno veljavna spričevala, s katerimi se bodo lahko vpisali na višje šole ali pa zaprosili za ustrezne javne in privatne službe. Pozneje se je komunistična gonja usmerila bolj na posamezne učitelje, katerim so grozili ustno in .po časopisju. V mnogih
dela.
Mladi so imeli priliko se spoznati med seboj in dati drug drugemu poguma k nadaljnemu delu. Ob tej priliki so nam To-rontčani tudi obljubili, da se vidimo na Baragovih dnevih to jesen v Lemontu.
Kakor je bilo že poročamo,
toval poročniku Simoniju, naij bi se pričelo vpisovanje najpred v
srednje šole, šele pozneje v osnovne. Tako je ZVU razglasila, da poslopij med vojno poškodovanih," gradiva pa je primanjkovalo se bo pričelo vpisovanje v slovenske srednje šole v Trstu m Gorici, posebno piva leta po vojni.
j primerih ni ostalo le pri grožnjah. Prišlo je do dejanskih napadov," smo imeli tudi nekaj nezgod, ki pa tudi do ugrabitev in ubojev. Proti dr. Baragi se je gonja nadaljevala ves čas, to je dve leti in pol, dokler je bil v Trstu. Še več, dne 7. februarja 1946, jc bil v odsotnosti v Jugoslaviji obsojen na smrt.
Zato pa je tudi laihko razumeti, da se je dr. Baraga odločil, da bo emigriral, kakor hitro se je pojavila prva prilika. Tako je prve mesece 1948. leta zapustil Trst in se naselil v Argentini, kjer je ostal do svoje smrti.
S hvaležnostjo se spominjamo, kar je dr. Baraga storil za slovensko šolstvo v coni A. Izmed vsega njegovega dela pa je najvažnejše ustanovitev slovenskih srednjih šol. Po njegovi zaslugi smo Slovenci dobi i prvič v zgodovini državne srednje šole v Trstu »n Gorici Še več, lahko rečemo, da Slovenci v Trstu in Gorici danes skoraj gotovo- ne bi imeli slovenskih srednjih šol, če jih ne bi dosegli takrat. Italijani so bili pripravljeni ustanoviti slovenske ljudske sole v slovenskih vaseh in občinah, mogoče še v tržaških predmestjih, nikakor pa niso bili pripravljeni priznati slovenskih srednjih šol. Slovenske srednje šole so bile za Italijane prav tako anale-iha, kakor je bila, in je še danes, uporaba slovenskega jezika v javnih uradih. Obžalovati moramo le lo, da lii bilo še več Barag, ki bi uvedli slovenski jezik v mesino-občinske, pokrajinske, deležne in državne urade, seveda tudi na sodišča. Zavedati se moramo, da imajo Slovenci v Italiji le tisle institucije in pravice, ki so si jih pridobili prva leta pod ZVU. Italija je pozneje te istilucije in pravice priznala, le malo pa je temu pridala. Največji kras vseh teh institucij pa je slovensko šolstvo, kateremu je dr. Baraga položil soliden temelj.
Da je Baraga lahko -vse to dosegel, je moral imeli veliko poguma, veliko organizatorske sposobnosti, veliko vztrajnosti, veliko narodne zavesti ter fin diplomatski, čut. Vse te njegove osebne lastnosti pa so prišle najlepše do izraza, ko se je odločil, da je govoril z dr. Tončičem. Pokazal je silno veliko narodno zavest. Radi nje je prezrl osebno nevarnost in ideološke predsodke, in spravil v nevarnost celo svoje sodelovanje z ZVU, saj ni nihče vedel za njegov sestanek, niti poročnik Simoni. Izkazal pa je tudi fin diplomatski čut: Izbral je pravi trenutek, pravo osebo, pravi način, in pravo dokumentacijo ter rešil slovenske srednje šole, ko je njihova ustanovitev visela na tanki niti. Zato pa tudi mislim, da je za vso Baragovo zgodovino slovenskega šolstva ta sestanek silno važen, če ne najvažnejši. Vsa bogata Baragova dediščina izhaja iz njega, še več, kot obstojalo v prov
blisk presvetli
lastnosti.
i i .marca 1977.
so se pa vse dobro iztekle in sta oba fanta zopet med plesalci in upata, da bosta drago leto nadomestila zamujeno smučanje.
Kot značilni primer kanadske gostoljubnosti, naj omenimo, da se naim je šerif malega mesta sam ponudil za kakršnokoli u-slugo, ko je opazil, da je eden izmed skupine zbolel. Naj velja naša zahvala tudi nijemu, čeprav ne vemo njegovega imena. — Vsem: Živeli in Na svidenjel
Cikaški izletniki
fi i i _
# V provinci Quebec postajajo popularni "nabavni klubi", ki so potrošne zadruge v zametku. Skupina družin združi svoje nakupe in tako izključi posrednika ter njegov dobiček. Dokler je skupina majhna, opravljajo večino dela prostovoljci, ki se vrste od časa do časa, da ne pade vse delo na majhno število. Ce skupina naraste, potem morajo seveda preskrbeti tudi za poslovne prostore in plačane uslužbence. Gibanje se je razvilo po l. 1970. Neka preiskava je ugotovila, da se je delež veleblagovnic povečal v Oi ibecu od 33% prometa v 1. 1962 na '42% v letu 1977 in tako dosegel skoraj monopol, ker jc obvladal v večini primerov tudi prevoz in na nekaterih področjh celo proizvodnjo. Koncem leta 1976 je inci 82 takih po-
vso Baragovo osebnost in vse njegove pozitivne trošnih zadrug s 13.300 člani ter
z nad 23 milijonov dolarjev pro-
Bogdan C. Novak.
meta.
SLOVENSKEMU NARODU
JE TREBA POKAZATI NA VELIKI POLITIČNI CILJ USTANOVITEV LASTNE DRŽAVE
Ni mogoče zanikati, da je slovenska politika, ki se he istoveti z Zvezo komunistov Slovenije in njenimi pomožnimi organizacijami, danes vse preveč pasivna,
Pomanjkanje politične perspektive hromi našo politično vitalnost in delo.
FRANC JEZA
veda pa o tem noben pameten Ta cilj — lastno državo — mo-
očmi, z vizijo bodoče slovenske demokracije v svobodi.
Dejansko lahko začnemo uresničevati slovensko državo že danes. Lahko si izberemo njene
KAKŠNA SLOVENSKA DRŽAVA!
Franc Jeza
Ko so komunisti leta 1941 va- pa je bil prav ta, da bi postal bili in pozivali Slovence v Osvo- J slovenski narod subject v ev-bodilno fronto, so delali to pod ropski in svetovni politiki, na- j pomenljivim imenom Komunis- rod med narodi, država med tična partija Slovenije in v pro- državami, ne pa zgolj neka programu OF so obetali slovenske- ( vinca in del nekega drugega, turna narodu demokracijo, pravi- jega državnega naroda. Slovence do samoodločbe in sloven- ski narod danes nima možnosti,
ma režimovci, da bi z njimi varali slovenski narod.
Zato vprašanje ni v tem: "Neodvisna slovenska država ali ne?", ampak samo v tem: "Kakšna naj bo slovenska država?". Pridevnik "neodvisna" je pravzaprav odveč, kajti država, res-
sko državo. Ni dvoma, da je da bi katerokoli plat svojega na- nična država, ne more biti dru-
mnogo ljudi verjelo tem oblju-	cionalnega življenja uredil po bani, ker si ni mogli misliti, da svoje, tako, kakor se zdi njemu
bi bilo vse to samo nemoralni	najbolj primerno. Vse mora u-
poli tični makiavelizem oziroma	ravnati po jugoslovanskem in
1 da stalinistični komunizem ni	komunističnem modelu ter po
gačna kot neodvisna. Dežela, ki je odvisna od kake višje ali osrednje oblasti, ni in ne more biti država, ampak samo provinca. Res, da obstajajo na svetu
neodločno, brez prave perspek-j	slovenski človek noče nti sliša-	ramo torej pokazati danes Slo- j sjmbole zastavo grb itd kar
tive in brez fantazije. To je bolj	ti. Neodvisna in demokratična	vencem na le kot dosegljiv, am- pa treba seveda napraviti
stopicanje na mestu kot kaj dra- j	slovenska država je torej ne le	pak tudi kot naš edini politični demokratično in premišljeno
gega. Listi, ki izhajajo v begun-:	najboljša, ampak tudi edina	cilj, edini, za katerega se je	si izberemo njeno pred-1 druSeSa ^ot makiavelistično po- zapovedih iz Beograda. Fraza je dežele, ki se imenujejo države,
stvu in politiki, premlevajo v	rešitev iz naših narodnih stisk,	vredno truditi, edini, za katere- ,slavllištvo tudi če ne bo zaen-' litično la8an.ie- Slovenci smo ostalo zanj celo litovsko geslo, pa to niso, kot npr. "države",
glavnem preteklo dogajanje in,	Kdor h[ rriorda trdilj da slo_	ga je vredno kaj žrtvovati. Da- krat medlwodnf) nriznano. Lah-1 bili v bistvu Se Proprosto in da ima vsak narod pravico, da ki sestavljajo Združene države
bolestno iščejo krivce za politič-j v<?hci ^ večini ndso za neodvk. nes ne gre za žrtvovanje žvljenj, fco si izvolimo njcn par]ament' Sloboko P°šleno Jj^stvo, pošte- si sam določa svojo pot -
TI/1 tVUTIAlo »n rv /.v e r^iAji	<-\	--»r.	U,. !	..... 1. .... i "... i .	i ____ .1 . . ____ !____ . : :... ___ • ._____ 1 '	„ II...T ^ . . . 1 ! „ .... TI ... .
v .so-
nc pomote in nesreče, grebejo po ranah in se prepirajo o malenkostih ali si skušajo zagotoviti osebni prestiž v posameznih begunskih skupnostih, vse premalo pa razmišljajo in pišejo o naši narodni prihodnosti. Pa tudi ljudje v domovini, ki so po svojem politčnem mišljenju nasprotni totalitarni diktaturi, ki jo tlači, in njenim kvizlingom — ali ki je vsaj ne odobravajo in si želijo demokracije — nimajo pred seboj nobenega pravega cilja, kar jih dela malodušne, rezignirane in pasivne, da ne rečemo plašne. Čeprav je tako zunaj kot v domovini vse polno posameznikov in manjših ali večjih skupin, ki politično nekaj delajo, razmišljajo,, se trudijo in tudi marsikaj žrtvujejo ali celo tvegajo, napravlja vendarle vsee-
no slovensko državo, bi trdil ne-	za obrožcn boi' amPaik tiste v begunstvu. Lahko se začnemo
kaj nedokazanega in neresnične-	majhne materialne in . delovne počudti kot njefle drža^jane,
ga. Se nikdar ni noben politični	lrtxe- kl so Potrebne, da posta- kot drfavljanc svobodae ncod-
referendum pokazal, da sloven-	vimo na n°Se tako splošno in visnc Slovenije, ki mora vseka-
ski narod noče lastne neodvis-	tako močno Poiitično organiza- kor zaživeti prej v naSi,h dušaih
nosti, ki je seveda možna le v	c«° in organa ramo tako močno in srdhj če hočc kdaj zaživeti
lastni državi. Slovenci še nikdar	in množično 8ibanie za ne" tudi v materialnih obsežnostih,
niso imeli možnosti, da bi bili	odvlsno državo< da bo zaiela kar In v to našo duhovno slovensko
svobodno - z volitvami - izra-	najslrsc ^ovenske plasti v be- dr;avo moramo seveda _ to je
žili svojo politično voljo glede	gunstvu m doma in čimprej' iz-
lastne države. Pristop k prvi Ju-	'siJila n-ieno uresničenja. Samo
goslaviji je bil sklerijen od sku-	tak velik' Plc™nit in demokra-
pihice strankarski! politkov brez	tičen cil' bo lahko sPet kraPk0
Čuta za politični realizem in brez	P°vezal in sprijateljil vse Slo-
prave zavesti o naši narodni in-	vence in jih napravil aktivne,
divldualnosti, ker so bili že od	velikodušne in politično učinko-
svoje mladosti izpostavljanj" vite" 0dPravil bo P°J'ave malen"
bučni propagandi za panslavi-	koslne Prepirljive samoljubno-
zem in "jugoslovanstvo". Obsto-	sti med nami in medsebojno ob-ja pa tudi ^upravičen sum, da so " Sevanje. Slovenska država bo
bili nekateri plačeni agenti srb-	omog°«la Politični pluralizem ske vlade ali'.vojaške obveščevai-f demokratične svoboščine
ne službe, saj drugače si je ne-	vsem Slovencem in vsem (razen
no do naivnosti, in smo jemali	cializem. To velja za Beograd,
besede in obljube dobesedno. Ni	ne pa za Slovenijo. Za Slovenijo
smo si mogli predstavljati, da	določa "pot v socializem" partij-
bi lahko imele besede dvojni po-	ska centrala v Beogradu.
Skupaj vtis razdrobljenosti, ne-[ mogoče ' razlagat njhovo ravna-	tisI:im' ki bi stremele P° uni£e"
učinkovitosti in stagnacije. Ne-( nje j im Prktap k novi ko.	niju naše demokracije in drža-
tkateri dolžijo za to begunstvo, munistični ^slovanski državi	ve), zato bodimo strpni do tis-—• odrezanost od domačega do-' gajanja, tuje okolje, boj za ob-[ stoj, utrujenost in naveličanost,
samo po sebi razumljivo — vključevati tudi matično domovino z njenimi ljudmi, z vso njeno resničnostjo. Idejo naše države je treba zanesti tudi tja. Vsak Slovenec od zunaj, ki ga pot zanese tja ali ki pride v stik z ljudmi iz matične Slovenije, naj postane poslanik te naše države in oznanjevanec njene državne, demokratične ideologie.
Ta veliki cilj, ideja slovenske demokratične neodvisne države, v kateri bo slovenski narod končno res lahko sam odločal o svoji usodi in razrvil vse svoje
Toda stanje v Sloveniji ni nič boljše, morda še slabše. Kažejo se isti pojavi, ki jih spremljajo še strah, občutek nemoči nasproti mogočnim sredstvom, s katerimi razpolaga režim, in ne-informiranost, kajti na splošno so zaradi režimskega monopola nad vsemi sredstvi javnega obveščanja in zaradi "Tanijugove-ga" precejanja poročil skozi uni-tarističtni totalitarni propagandni t r ah t ar zelo slabo informirani o resničnem položaju tako v Sloveniji sami in v Jugoslaviji kot tudi v svetu. Tako npr. le malokdo kaj ve o usodi Mihajla Mihajlova. Kdor ne živi v domovini ali blizu nje, si ne more niti predstavljali, kako zelo so strah, neinformiranost in dolga politična nedejavnost napravili slovenske intelektualce pasivne in celo miselno lenobne, pa naj so v dnu duše še tako nasprotni režimu.
Potrebno je storiti nekaj velikega, kar bi iztrgalo slovenske ljudi iz te pasivnosti, sterilnega premlevanja preteklosti in ozkih horicontov. Potrebno jim je dati nov politični cilj in jim odpreti perspektive, jih napraviti spet sposobne za navdušenje in žrtve ter dostopne za širšo organizacijsko povezavo za dosego skupnega cilja. Ta cilj pa more biLi samo en — ustanovitev neodvisne demokratične države Slovenije, ki bo zagotovila svobodo slovenskemu narodu in mu omogočila nov, mogočen razvoj v kulturnem, gospodarkem, socialnem in v vseh drugih pogledih. Slovenci, ki nočejo komunizma in nobenega totalitarizma, saj imajo svoje nadvse bridke izkušnje tako s predvojno jugoslovansko diktaturo kot z italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom, se morajo končno zavesti, da si lahko zagotovijo svobodo in demokracijo samo v svoji lastni državi, v okviru svojega
pa je bil grobo izsiljen. Dovolj 5 je prebrati, kaj piše o tem Edvard Kocbek v svoji "Listini" Nekega večera je prispel Marijan Brecelj v barako 100F na Rogu in obvestil njegove člane, da morajo takoj na dolgo pot v Jajce, da potrdijo tam pristop Slovenije k novi Jugoslaviji. To naročilo je prišlo iz Titovega vrhovnega- štaba in slovenska partija je seveda takoj pristala nanj. Nekateri so imeli pomisleke, a ni nič pomagalo. Drugi dan so morali na pot. To je bila "odločitev slovenskega naroda" za novo, Titovo Jugoslavijo.
Niti za prvo niti za drugo priključitev niso odgovorni' v Ljubljani in Beogradu nikoli iskali kakega vsaj formalnega pristan-k slovenskega naroda, recimo z ljudskim referedumom (plebiscitom) ali s klepom kakega svobodno zivoljenega osrednjega narodnega piedstaivništva. — "Majniška deklaracija" ni vsebovala izjave, da se slovenski narod z njo odpoveduje lastni državi in narodni samostajnosti ter celo avtonomiji. Ljudje so jo pojmovali ravno obratno, kot izraz hotenja po osvoboditvi izpod tujega, vsakega tujega gos-podstva in po samostojnem narodnem življenju, čeprav v širšem državnem okviru, a vedno v mejah federativno uiejene Av-
tih, ki morda drugače mislijo	Velikanske sposobnosti tako v o raznih stvaren kot mi, že da-	gospodarskem kot v duhovnem nes. Odpasti bi moralo vsakršno	pogledu, bo Slovencem v begun-medsebojno obsojanje in iz-	slvu in doma vrnila tako polkič-ključevanje, kar pa seveda ne	no aktivnost, duhovno ustvarjal-pomeni, da bi se morali izogiba-	nost, navdušenje in vitalnost, tati stvarne demokratične idejne	ko medsebojno povezanost, ka-in politične polemike, a vedno	kršnih si ne moremo zdaj niti z našim velikim ciljem pred	predstavljati.
men in da so za komuniste besede eno, dejanja pa drugo.
ali Brazilijo. Toda njihov naziv "država" ima samo zgodovinski pomen, ker so nekdaj vsaj določen čas živele samostojno in se prostovoljno vključile v federacijo. Toda danes ni niti najmanjšega dvoma več o tem, da to niso države, ampak bolj ali manj avtonomne province neke širše enote, ki edina upravičeno nosi
Ideja slovenske državne neodvisnosti pomeni dokončno od-Toda zgodilo se je, da sloven- rešitev iz te ponižujoče' odvisno-skernu narodu ni bila dana ob sti starega kulturnega naroda, koncu vojne priložnost za samo- kot je slovenski, naroda, ki ima odločbo. Namesto slovenske dr- že tisoč let svoje pismenstvo in naziv država, ker je samo ona žave, čeprav morda v kakšni ju- dvatisočletno zgodovino, naroda, suverena in mednarodno prizna-goslovanski federaciji, je posta-] ki je imel že v prvem tisočletju J na.
la Slovenija le ena izmed pro- .po Kr. svojo državo in ima že j Slovenska država mora biti vinc politično, gospodarstvo in več kot 400 let cvetočo litera- torej predvsem popolnoma su-
turo. Neodvna slovenska država' verena in enakopravna vsem
celo kulturno strogo centralistične jugoslovanske države, v kateri je ostala Slovencem le nepopolna jezikovna avtonomija. Dejansko pa je slovenščina
bo pomenila konec zatiranja in	drugim priznanim državam, čla-
omalovaževenje slovenskega na-	nicam Organizacije Združenih
roda, konec tajenja njegove	narodov. Biti mora samostojno,
narodne identitete, konec asimi-	^ot taka, včlanjena v Združene
manjšinski jezik v državi, -česar lacije in gospodarskega izkoriš-' narode. Imeti mora svojo vlado,
ne more nihče zanikati, -huje čanja, -konec stanja, da je bil	svojo vojsko, svojo diplomacijo,
porinjena v obrambo celo v Slo-j slovenski narod od vseh, zlasti	svoj denar, svoje znamke, svojo
veniji sami. Namesto demokra- pa od držav, v katerih je moral	državno zastavo, svoj državni
cije so padli Slovenci pod to- živeti, smatran bolj za narodno	grb, svoje potne liste, svoje ca-
talitarna diktaturo, ki ne dopu- j manjšino kakor za pravi poli-	finske oblasti, svojo policijo. To-
sti slovenskemu narodu ne le tični narod ali celo samo za je-	tla te stvari so tako samoposebi
nikakršne lastne politike, ampak zikovno manjšino in nacionalno	umevne, da jih niti ni treba po-
tudi ne izražanje lastne nacio- j še ne izoblikovano etni.io. Samo	sebej poudarjati. To so atributi
nalne identitete navzven, zunaj neodvisna slovenska država bo!	"vseh držav, poleg točno dočenih
Jugoslavije, v evropskem ali ce-1 potrdila Slovence kot narod in'	meja njihovega ozemlja in vla-lo svetovnem prostora. Tam mo- jih naredila kot narod enako- j rajo vpijati Slovenci samo za pravne drugim državnim naro-Jugoslovane in nič drugega.' dom. Ce se hočemo Slovenci o-Eden glavnih ciljev boja, ki so hraniti kot narod, moramo imeti
ga bili Slovenci v letih 194145,
ZAKAJ HOČEMO SLOVENCI SVOJO NEODVISNO DRŽAVO
Franc Jeza
Vprašanje "Zakaj hočemo Slo-	vince jugoslovanske države, pa nih in vojaških organizacij, saj
venci svojo neodvisno državo"	naj se imenuje in označujejo, ka- brez lastne države članstvo v
je pravzaprav retorično in ne-	kor hočejo. Dejansko nimajo ni- njih ni mogoče. Samo lastna dr-
potrebno, ker bi moralo biti	ti toliko avtonomije kakor npr. žava bo omogočila našemu na-
vsakomus jasno, zakaj jo hoče-	posamezne dežele v Italiji, Av- rodu, da bo imel glas v Združe-
mo. Zato, ker se bomo lahko	s tri ji ali Nemčiji, ki imajo lah- nih narodih in da bo mednarod-
čutili svobodni an se bomo lah-	ko drugačen politični režim, kot j
ko razvijali kot narod samo v	ga predstavlja osrednja vlada,'
lastni državi. Današnja repub-	medtem ko v Sloveniji to ni mo- j
lika Slovenija ni nikaka država,	goče. Slovenija danes niti nima j
ampak samo provinca jugoslo-	nobene lastne politične stranke,
venske države, ki je v političnem	kajti edina stranka, ki je do-
in gospodarskem pogledu popol-	voljena, Zveza komunistov, je
nama centralistična. Slovenija '	samo del vscjugoslovanske in
nima na gospodarskem in pol-	strogo centralistične Zveze ko-
tičnem polju niti najmanjše av-	munistov Jugoslavije. Še nikdar
tonomije. Vse odločitve so spre-	v moderni zgodovini ni bila Slo-
jete na partijskem in birokrat-	venija brez ene same lastne po-
de. V bistvu so to simboli in organi nešesa še bolj bistvenega, t. j. vsebine države, iz katere vse to izhaja. Vsebina slovenske države pa mora biti demokracija s slovenskim predznakom in ta demokracija se mora konkretno izražati v slovenski de-v slovenski
lastno državo. Zato je nujno, ne-zogibno, da si čimprej priborimo lastno državo. Današnja "SR Slovenija" ni država, kajti država mora biti mednarodno, mokra tični družbi, pravno priznana in nad njo ne civilizaciji, sme biti nobene višje oblasti od nje. Biti mora suverena. To pa "SR Slovenija" ni, ampak je čisto enostavno le ena izimed provinc jugoslovanske države. Trditev, da je "SR Slovenija" država slovenskega naroda, je laž.
Edvard Kocbek je nekoč pri neki diskusiji v Trstu (v Društvi slovenskih izobražencev) v odgovoru na neko vprašanje odvrnil, da ne verjame, da bi si mogli ustvariti Slovenci neko lastno civilizacijo. Nekoliko pre-
skem vrhu v Beogradu in Slove-	litične stranke, kakor je danes, niji ne preostane drugega, kakor Zato je jasno, da nima niti naj-
da jih sprejme in izvaja, dokler	manjše možnosti za kako poli-
strije. Sicer pa so ljudje podpi- jo upravlja od Beograda po-	tično avtonomijo, kaj šele, da
i
sovali, kar so jim svetovali nji- stavljena kvizlinška garnitura,	bi bila država. Že samo to, če bi
(hovi duhovniki s škofom Jegli- ki je suženjsko pokorna svojim	obstajala v Sloveniji ena sama
beogradskim gospodarjem z	politična stranka, bi bilo slabo,
čem na čelu in njihovi politiki, v katere so imeli zaupanje. Sklicevanje na majniško deklaracijo, češ da je bila izraz narodne volje po Vključitvi v centrali-listično velesrbsko Jugoslavijo, je politična goljufija in laž. Poleg tega jo je podpisala le neznatna manjšina vsega slovenskega naroda. Nikoli pa še ni bila dopuščena slovenskemu narodu možnost, da bi se resnično ■svobodno, brez vsakršnega pritiska, z ljudskim glasovanjem ali na javnih shodih izjavil za
diktatorjem Titom na čelu. |
Jugoslavija ne dopusti slovenskemu narodu, da bi se avtonomno razvijal in uveljavil svoje sposobnosti. V Jugoslaviji ostaja slovenski narod samo del državne jugoslovanske nacije in oi mednarodno priznan kot narod, še manj pa seveda takoime-novana "socialistična republika Slovenija" kot država. Formulacije v slovenski in jugoslovanski ustavi, da gre pri socialistič-
ker to pomeni totalitarizem in politični monopol tiste stranke. To, da ni danes nobena slovenske stranke, pa je skrajno ponižanje za slovenski narod, hkrati pa tudi nesreča. Kako naj predstavlja in brani interese slovenskega naroda partija — Zveze komunistov — ki je samo del tuje partije in katere vrh je v središču srbstva, srbskega hegemonizina, v Beogradu?
Slovenci hočemo in moramo
nih republikah Sloveniji, Hrvat- dobiti lastno državo, da se re-lastnega ^demokratičnega plura- kastno neodvisno državo ali proti m> Srbiji itd. za državo, so laž. širno iz tega poniževalnega statističnega sistema. Vse drugo so njej. Prepričan sem, da bi se Država mora biti mednarodno nje. Hočemo jo tudi zato, da utvare, s katerimi se slepijo. Ju- velikanska večina Slovencev - primma) izpolnjevati mora do- bomo končno preko nje postali goslavja ne bo nikdar demokra- če bi se jih lahko prej svobodno ločene pogoje po mednarodnem subjekt, ne pa samo objekt med-tična, ker ne more biti, saj jo poučilo, za kaj gre — brez po- pravu, da je priznana za državo,' narodnega dogajanja. Danes slo-lahko držijo skupaj le diktature misleka odločila za lastno ne- in prvi teh pogojev je, da je su- venski narod ne more z ničemer z vojsko in policijo, od priklju- odvisno demokratično državo, verena in nima nad seboj nobe-, soodločati, v mednaridnih zade-čitve Slovenije h kaki drugi dr- In če bi bili imeli tako priložnost ne druge oblasti. Slovenija kot vah, ker ni niti član Organizaci-žavi — a h kateri? — pa si nima leta 1918, bi gotovo ne bili izgu- tudi druge jugoslovanske repub- je Zadruženih narodov niti med-slovenski narod nič obetati. Se-| bili Koroške.	j like ,pa so čisto enostarao pro-, narodnih gospodarskih, politič-j
(Dalje na 6. strani)
iftUMUl
To je ena tistih makevialističnih	vejč zmedena diskusija, v kateri
laži, ki so se jih posluževali in	60 Padala vprašanja vse križem,
se jih tudi danes poslužujejo1	ni dopustila, da bi bila tisti, ki jugoslovanski komunisti oziro- I (Dalje na 6. strani)
m0mi0m0m0m0m0m*0m0m0m0m0m0m
ZAŠČITITE VASE OTROKE PROTI BOLEZNIM
Z ZAŠČITNIM CEPLJENJEM, NASLEDNJE ONTARIO NUDI V VAŠO POMOČ
Zaščitno cepljenje vas varuje pred po-lio, davico. ošpicami, noricami, kozami, oslovskim kašljcm, mumpsom .in tetanu-som, čeprav se smatrajo te bolezni za "otroške bolezni", so lahko vse kaj drugega kot lahko obolenje, kot naprimer ošpice, ki lahko povzroči jo možgansko bolezen, ki povzroči duševno zaostalost.
Tu v Ontario ministerstvo za zdravje oskrbi injekcije in Ontario Health Insurance Plan (OH I P) plača stroške zdravniku, ki vam te injekcije da.
Toda odgovornost za ceplenje — da bodo vaši otroci zares zaščiteni — leži na vas. Napravite vaše otroke nesprejenilive (im-munized) za te bolezni s pomočjo vašega družinskega zdravnika; Za šolske otroke pa lahko uporabite ceplen je v šolah, ki jih organizira Zdravstveni oddelek (Health units).
Ceplenje (immunization) je hiti o in prikladno — inšpekcije proti različnim boleznim so večkrat na razpolago v kombinacijah. In eden način kontrole nad teme bo-
leznimi je vila ljudi.
ceplenjem čim večjega šle-
Vaša Ontarijska vlada nudi svoj delež — s tem da priskrbi jo injekcije in da plašča za cepljennce (immunization) s pomočjo OHIP.
Storite vaš delež — oskrbile, da bodo vaši otroci cepleni. Posvetujte se z vašim druiiinskim zdravnikom, javnimi zdravstvenimi zaščitnimi sestrami. Ali z vašim krajevnim zdravstvenim uradnikom.
Brezplačno knjigo "Immunization is your responsibilitv", dobite, ki ka7.e tudi razpredelnico proti katerim boleznim naj bo vaš otrok cepJen (immuiiized), in v katerem letu starosti. Za vašo kopijo pišite na:
Health Resource Centre
Communications Branch
Ontario Mmistrv ol Health Hepburn Block, Queen's Park Toronto, Ontario M7A 1S2
Health Resource Centre Communications Branch Ontario Ministry of Health Hepburn Block, Queen's Park. Toronto, Ontario M7A1S2
DennisTimbrell, Minister of Health
William Daviš, Premier
KAKŠNA SLOVENSKA DRŽAVA!
(Nadaljevanje s 5. strani)
je postavil vprašanje, in Kocbek lastni način reševala celo vrsto lo vprašanje razčistila. Kocbek problemov, katerli rešlev ne bo je verjetno razumel pod poj-1 mogla avtomatično prevzemati mam "slovenska civilizacija" j od drugih narodnih družb, ki torej vsoto kulturnih in mate-, živijo v drugačnih pogojih in
rialnJh dobrin na kakem širnem prostoru, navadno kar na celotnem kontinentu ali podkontinen-tu. Vprašanje se mu je zdelo morda celo nekoliko nesmiselno: zaka j naj bi Slovenci ustvarjali neko svojo civilizacijo, če
razmerah, npr. kar zadeva reševanje ekološkega problema (varstvo narave); delovanje političnih demokratičnih ustanov, ki bodo morale biti vskladene s slovensko zgodovinsko tradicijo, ki je bila vedno odločno demokra-
pa že J mamo evropsko civitiza- tična in ljudska; urejevanje od eijo? Toda pod slovensko civili-1 nosov med Cerkvijo in državo; zacijo je mišljeno nekaj druge- med Cerkvijo in šolo; odnose
ga: življenje svobodne slovenske družbe, ki bo specifična družba, živeča v določenih političnih in geografskih okvirih in v določenih zgodovinskih pogojih. Kakor obstaja npr. ameriška civilizacija, ali japonska ali indijska, in kakor obstajajo tnpr. v okviru zahodnoevropske civilizacije švedska, danska, ho-landska, francoska, avstrijska ali nemška cvilizacija, namreč določen način civiliziranega življenja, tako bo obstajala tudi slovenska civilizacija. To pomeni, da si bo slovenski narod v demokraciji in popolni narodni svobodi ustvarjal in obliV&val lastne načine življenja, ki bodo najbolj odgovarjali njegovemu značaju, nagnerejam in zgodovin-1 skemu razvoju. Literatura ali ] šport bosta napr. nedvemno imela pri slovenskem narodu drugačno vlogo, kot jo imata npr. v Angliji, v Italiji ali v Avstriji. 2e doslej je imel pisatelj pri Slovencih veliko važnejšo vlogo v vsem javnem življenju kot npr. v Italiji ali Nemčiji. To pomeni, da bo lahko pisateljska elita veliko bolj vplivala na slovensko javno mnenje in na vse slovenske razmere kakor v kakšni drugi državi. V tem pogledu bi lahko Slovence primerjali v Norvežani ali z Islandci, kjer so bili pesniki in pisatelji vedno soodločujoč dejavnik narodnega življenja in sooblikovavci narodne družbe, šport nudi manjšim narodom posebno priložnost, da izrazijo svojo narodno osebnost, vitalnost in talent za telesno uveljavljanje. V slovenski družbi bo šport del narodne, it.j. državljanske vzgoje in tudi del narodne obrambe. Oblikoval bo krepike, vzdržljive, vztrajne in pogumne, tovariške in požrtvovalne mlade ljudi, kar bo bolj važno za obrambno pripravljenost in sposobnost slovenske države in družbe kakor še tako moderno orožje, katerega pa si ne bomo niti mogli niti hoteli nikoli preskrbeli v toliki količini, da bi to odločalo o naših odnosih s sosedi in drugimi narodi. Lahko pa se bomo uveljavljali kot narod in država s športnimi uspehi naših športnikov.

mmmcmmn
med kmetijstvom, industrijo in terciarnimi dejavnostmi (obrt, trgovina itd.); ureditev vprašanja lastništva in upravljanja slovenske industrije, zlasti velike; ozdravljenje slovenskega kmetijstva; urbanizem (ozdravljenje mest, odnos med podeželjem in mesti, ureditev vasi, da se obvaruje ljudi, zlasti mlade, pred begom v mesta); pojmovanje in vloga športa in oddiha ter dejavnost starih ljudi, da se bodo čutili še naprej koristni člani družbe: odnos med tržnim gospodarstvom, demokratičnim socializmom in gospodarskim pro gramiranjem; odnos med pisatelji in umetniki ter državo oziroma družbo; enakopravnost
| žensk; vsebina šolskega pouka v i
| skladu z modernimi pedagoškimi načeli in izkušnjami; vloga univerz; vloga znanosti v družbi; ustavne pravice; delovanje so dišč; pristojnost policije; odnos med posameznikom in državno in občinsko birokracijo; vloga Občin; avtonomija dežel; odnos do narodnih manjšin in do slo venskih manjšin v sosednih dr žavah; odnos do totalitarnih ideologij, ki ne pristanejo na de mokratično igro; itd.
Marsikaterega teh problemov bo rešila — in bo morala rešiti — slovenska družba v slovenski državi na svoj, izviren način, ki ga terjajo posebne slovenske razmere. Malokje bo mogoče enostavno posnemanje tujih rešitev. To bi bilo tudi v nasprotju s tameljistostjo in podjetnostjo slovenskega narodnega značaja in z ljubeznijo do dela. Vsota vsega tega izvirnega iskanja naj primernejših rešitev in izkustev pri tem pa bo dala tisto, kar bi lahko imenovali slovenska civilizacija. Ta pa bo lahko izviren in tudi zanimiv doprinos k splošni civilizaciji demokratičnega sve ta. in taka slovenska civilizacija ne bo drugega kot konkretno uveljavljanje demokracije in konkretnost svobode v všakda njem življenju ljudstva. To pa bo — in mora biti — vsebina slovenske države. Tako slovensko državo hočemo, čeprav moramo v isti sapi pristaviti, da bi bila najslabša slovenska dr-
Zato mora dobiti šport z vso osialo telesno vzgojo vred v slo-1 žava za slovenski narod še ved venski družbi od otroških vrtcev no boljša kot "najboljša" Jugo naprej pa vse do univerz in vo- slavija, zlasti ker vemo, da "naj
jaške službe posebno važno mesto.	i
Slovenska družba bo lahko — in bo tudi morala — na svoj
boljša" Jugoslavija ne bo nikoli mogoča, ker pojem Jugoslavija je nezdrušljiv s pojmom svobo da.
POLITIČNI MOLK TRAJA DALJE
Vedno bolj se zaostruje politični pritisk v Sloveniji. Zabra-njeno je vse, kar bi kakonkoli
spominjalo na težnje po sloven- hoče imetij dokler še živi Dru_ ski državnosti, čeprav samo v okviru zgolj prividne jugoslovanske federacije. Izraz "slovenska državnost", ki je v resnici pomenil samo težnjo po
0 V provinci Quebec obstoja
nad 20 pogrebnih zadrug z nad 100.000 člani. Te zadruge uporabljajo obstoječo zakonodajo v Ouebecu, ki dovoljuje vsakomur, da sam določi, kakšen pogreb
večji avtonomiji Slovenije in ki ga je bilo v času, ko je vodil zadeve v Sloveniji Stane Kavčič, lahko mnogokrat slišati in brati, je že davno izginil iz slovenske publicistike. Dejansko je to danes prepovedan izraz, odkar se je Tito decembra L 1971 norčeval iz hrvaške in slovenske republike, ko je v televizijskem govoru iz Bosne grozil Hrvaški z oboroženo intervencijo vojske
žina je tako zaščitena pred družbenim pritiskom, in prigovarjanjem pogrebnih zavodov, da mora počastiti pokojnika z dragim pogrebom.
in se rogal: "Kakve su to države! Mi imamo jednu državu i to je Jugoslavija!" Ljudje v Sloveniji se zdijo preplašeni in pasivni,' nesposobni kake premišljene in odločne politične reakcije v slučaju potirebe. Nihče več ne govori o politiki. Zdi se, da nihče
NA POTI
BOL.IŠANJU
ZA IZPOPOLNITEV CELEGA DELAVSKEGA POLOŽAJA
<\

Za izboljšanje delavnega okolja
P Nova narodna poklicna varnost zdravstveno središče
m
Prepričani smo, da je Kanada eden najboljših kraje za delo in življenje.
Ni popolno, toda časi se menjajo, prav tako potrebe in upanje ljudi.
Veliko je področij, kjer mi lahko napravimo izboljšanja, če delamo skupaj ... v zdravstvu in varnosti na delu... v kvaliteti delavskega življenja ... v skupnih posredovanjih ... v udeležbah delavcev ... v zaščiti proti krivicam pri delu.
Prav zato je zvezna vlada spravila v tek včliko vrsto novih predlogov.
U] Nova narodna kvaliteta središč delavnega življenja
Q Razširjenje posvetovalnih poskig
Q Prostovoljni zakonik o utrjevanju dobrih industrijskih razmer
(H Dodatna varnost za neorganizirane delavce
p Skrb za varnost skupnega delavskega vodstva in za zdravstvene odbore
Za izboljšanje skupnih pogajanj
P Pospeševanje na veliko osnovanih kupčij , . . kupčijskih zvez . . . manj prekinjenih pogajanj
P Izboljšanje overovtjenja potrdil . . . obravnave pritožb
P Izboljšanje poslug o spravah, posredovanjih, in poravnavah
Za izboljšanje odnosov med delavstvom in vodstvom
P Pospeševanje vzgojnih pripomočkov in priložnosti za razvoj delavnih spretnosti in znanja o delavnih odnosih
□ Novo skupno trgovsko informacijsko središče
Za nadaljno informacijo pište na: The Ilonourable John Munro, Minister of Labour, Ilouse of Com-mons, Ottavva.
1 +
Labour Canada
Travail Canada
Hon. John Munro. Minister
DELO, KANADA IN VI
NA POTI PROTI IZBOLJŠANJU


mm
ZAKAJ HOČEMO SLOVENCI SVOJO NEODVISNO DRŽAVO
(Nadaljevanje s 5. strani)
no upoštevan. Samo s tem, pre-, velesrbska, tudi če sc sklicuje ko lastne države, bo lahko pozi-! na marksizem. Za njo se krije Livno vplival na izboljšanje uso-j titovski fašizem, diktatura ene-de drugih narodov in za njihove ga samega človeka in ta diktatu-osvoboditev, bodisi kar zadeva ra se v ničerem ne razlikuje od zatirane narode in rase na dru- fašističnih diktatur, s svojim gih celinah, bodisi kar zadeva "vodjem", kultom njegove oseb-manjšine in podjarmljene naro-j nosti, z enotno stranko, enotno de v Evropi.	| mladinsko organizacijo, dirigi-
Samo v lastni državi si bo slo-j ranimi sindikati, vsemogočno venski narod ustvaril lastno de-j tajno policija, popolnoma za-mokracijo, ki mora biti plura-j sužnjenim "vistousmerjenim" lis>tična, večstrankarska. Eno-j tiskom, militarizmom itd. Taka strankarski sistem je že sam po diktatura hromi slovenski nq-
sebi blaznost, ki postaja vse bolj rod, ga demoralTzira kot tudi vse vladavino se je naselilo v Slove-nevzdržna, kot dokazuje ravno druge narode v državi, da sc niji okrog 150.000 priseljencev pojav evrokomunizma, ki iz. nuje zaradi lastne kariere suženjsko z juga, kar znaša že skoro dese-pristaja na politični pluralizem; podrejajo, niža kulturno raven, lino vsega prebivavstva v Slove-za slovenski narod sploh ni slo-j onemogoča svobodno delovanje niji, in sedanji ritem priseljeva-noče razmišljati, kaj šele raz-' venska, ampak naperjena proti ravno najbolj ustvarjalnim kul- nja, predviden in celo načrtovan,
skega naroda.
V gospodarskem pogledu jugoslovanski režim onemogoča Slovencem, da bi razvili svoje gospodarske sposobnosti, ki so jih pokazali že v stari Avstriji. Življenjsko raven v Sloveniji in slovensko gospodarstvo, v kolikor je še mogoče govoriti o njem, nasilno znižuje na raven južnih pokrajin v državi, da bi tako tudi gospodarsko zlomil hrbtenico slovenskemu "nacionalizmu", želji po politični, t. j. državni samostojnosti. Olkrog 50
POSEBNE OLAJŠAVE ZA STAREJŠE V EVROPI
Znatno število držav v Evropi nudi posebne ugodnosti starejšim osebam (starostna meja je v "večini primerov 60 let za ženske in 65 za možske). Ugodnosti niso omejene samo na državljane, marveč tudi za tujce, ki pridejo kot turisti. Večina popustov vel ja za državna prometna sredstva, v nekaterih primerih pa tudi za zasebna. Ker so popusti v vsaki državi drugačni,
odstotkov slovenskega narodne- -
ga dohodka si prilašča Beograd. polno raznaroditev Slovenije. Številk o tem, ki so bile že več-; Iz vsega tega nd dmge rešitve
se je dobro pozanimati pri potniški agenciji pred potovanjem. Države z ugodnostmi so: Avstrija, Anglija, Danska, Finska, Lu-xemburg, Francija, Norveška, Švica, Španija, švedska, Nizozemska ter Zapadna Nemčija. V ZDA obstoja društvo American Association of Retired Persons, ki sprejema za člane osebe, ki so dosegli 55. leto starosti. Letna članarina je $2.00.
0 Zadružna avtomobilska za-
varovalnca C1A v Toronto bo povrnila del premije za zavarovanje v letu 1977, ker so bile lanske izgube manjše kot priča-krat objavljene, ni mogel Beo kakor neodvisna slovenska de- kovano. Vrnjeni znesek bo pri-grad nikdar zanikati. Pod cent-, mokratična država. Vsak zave-j bližno 15% polletne premije, ralistično velesrbsko-titovsko, den in pameten Slovenec se mo-j Zadružniki ga bodo dobili v ob-
ra po svojih močeh truditi in liki kredita, kadar bodo obnovi-boriti zanjo, v trdnem n tesnem ]i svojo polico v 1. 1977. zavezništvu s hrvatskim naro-! <9 Zveza hranilnic Desjardins v dom, ki ima pred seboj isti cilj j Levisu je izdala 500 strani obse-— neodvisne Hrvatsko. To je gajoče poročilo o mednarodnem
pravljati o tem, kam pelje razvoj.
slovenski politični in gospodar- turnim elementom, in pomeni v že prfsega letni naravni priras-ski samostajnosti. V bistvu je j dolgi perspektivi smrt sloven- tek v Sloveniji. To pelje v po-
edino v skladu z dostojanstvom slovenskega in hrvatskega naroda.
kongresu kreditnih zadrug, ki je bil v oktobru 1975 v Mont-realu.
Iz slovenske zgodovine • •
OBRI IN SLOVENCI
Oglejmo si tako imenovano obrsko nadoblast nad predniki slovenskega naroda. Obrsko-slo-vansko razmerje je še vedno zelo neraziskano. Zgodovinskih virov in dejstev je malo, toliko več pa raznih teorij. Nemški nacionalistični zgodovinarji prikazujejo Obre kot gospodarje, Slovane pa ikot njim podrejeno ljudstvo, če že ne kot obrske sužnje. Na drugem ekstremu skušajo slovanski in tudi nekateri slovenski zgodovinarji pri-1 kazati to razmerje kot zavezni-j štvo dveh ljudstev, ki se med seboj dopolnjujeta. Obri so bili konjeniški narod, ki so poleti plenili na daleč in na široko, jeseni pa so se vračali med Slovane, ki so bili poljedelci in živinorejci. Skupno so nato preživljali zimo in si delili obrski plen in slovanske poljedelske pridelke.
Bogo Grafenauer, današnji strokovnjak za starejšo slovensko zgodovino, je zavzel srednje stališče. Kot vemo, je bilo obrsko središče ali njihov ring v Panonski ravnici med Tiso in Donavo, na današnjem Madžarskem. Cim bližje so bili Slovani obrskemu ringu, pravi Grafenauer, temvečja je bila njihova odvisnost od njih, in čim dalje so Slovani živeli od ringa, tem večjo svobodo so imeli. Na obronkih obrske oblasti lahko naletimo celo na Staroslovence in Obre, ki se kot enakopravni ho-re proti skupnemu sovražniku. Prav talca odaljena dežela, daleč od obrskega ringa in sredi gora, je bila Karantanija. Zato pa tudi lahko rečemo, da so tam živeči slovenski predniki najbr-že vedno uživali široko notranjo avtonomijo, Obrom pa le plačevali tribut. Na to kaže tudi njihov samostojen političen, plemenski in socialni razvoj, ki je prednjačil pred sličnim razvojem zapadnih in južnih Slovanih.	: ;
Nc vemo sicer, če je katera od teh zgodovinskih domnev prava. Ce pa je, potem pač lahko zaključimo, da je v vsakem Slovencu nekaj obrske krvi.
Prav tako nasprotuje slovenskemu zgodovinopisju trdtev, da "bavarska in frankovska* nadoblast Slovencem nista škodovali" v prvem obdobju, to je nekako od leta 750 do upora Ljudevita Posavskega leta 819. Seveda je res, da so Slovenci
takrat še imeli svoje kneze in uživali notranjo avtonomijo. Pozitivno je tudi, da se je v tej dobi razširilo med Slovenci krščanstvo in to iz Bavarske in z bavarsko pomočjo, z njim pa so se Slovenci vključili v zapad-no evropski svet in se ohranili kot narod. Vendar je prav. pokristjanjevanje razklalo Slovence na dva sovražna tabora: na pristaše novega reda, ki ga je podpiral vladajoči knez in na pristaše starega, poganskega reda, ki ga je branilo veliko vel-mož in večina svobodnjakov, saj so končno zmagali nad krščansko stranko, in pregnali iz dežele vse krščanske duhovnike. Premagana krščanska "Stranka je poklicala tujce na pomoč in za čel se je krvavi pokol j. Leta 772 je krščanska stranka po večlet nem boju premagala ž bavarske pomočjo predstavnike pogan stva, starega reda in svobodi ter ponovno zagospodovala nad Karantanijo. Lahko rečemo, dt ta prva doba bavarske in fran kovske nadoblast i gotovo ni bila le nekaj pozitivnega v sloven ski zgodovini, saj je povzročik krvavo versko in politično bor bo, ki je zahtevala mnogo sle venskih življenj in oslabila m znotraj karantansko avtonomije
Že generacijo po tej katastrof so se morali Karantanci udeleži ti nove morije, tokrat v frankov ski vojni proti Obrom (795-800) Obrska oblast in nevarnost ji bila sicer za vedno uničena, ven dar mnogo slovenskih vojakov je ponovno izgubilo svoje življenje. Proti Obrom se niso borili lc Karantanci, temveč tudi Slovenci, ki so prebivali v grofiji v zgornjem Posavju, to je v današnji Kranjski, in Primorski Slovenci. Čeprav je to vojno narekovala ekspanzionistična politika Karla Velikega, je prinesla nekaj koristi tudi Karantanceim. Prenehala je obrska nevarnost in končala se je njihova nadoblast nad slovenskimi predniki v Panoniji. Po vojni so se Karantanci začeli naseljevati v večjem številu v Spodnji Panoniji, kjer so znova pomnožili slovensko prebivalstvo, ki ga je vojna izredčila. Vse to so bile kratkoročne koristi; na dolgi zmaga prispevala k temu, da rok pa je prav ta frankovska je Karantanija izgubila svojo notranjo avtonomijo.
LJIIDEVIT POSAVSKI
Verske vojne in prisilno vojskovanje na frankovski strani gotovo ni priljubilo niti Bavarcev niti Frankov, želja po svobodi in nezadovoljnost s frankovsko nadoblastjo sta bila najvažnejša vzroka, da so se Karantanci pridružili Ljudevitu Posavskemu. K temu pa lahko še dodamo frankovsko oholost in krutost, ki ju lepo ilustrira zgodba Konstantina Porfirogeneta o furlanskem mejnem grofu Kadolaju, vrhovskem upravitelju vseh avtonomnih kneževin južno od Drave. Porfirogenet slika Kado-laja kot izredno surovega in krutega človeka, ki je v zabavo metal slovenske otroke svojim divjim psom, da so jih raztrgali. Čeprav nekateri zgodovinarji dvomijo, da je navedena anekdota resnična, Porfirogenet vendar jasno nakaže vzroke Ljude-vitovega upora. Del te frankovske oholosti, če že ne krutosti, so gotovo okušali tudi Karantanci.
Ko govorimo o uporu, se moramo zavedati, da je Ljudevit Posavski vladal v Spodnji Panoniji med Dravo, Savo in Kol-Po, to je nad ljudmi, ki so bili mnogo bližje Slovencem kot pa Hrvatom, če že niso bili Sloven-
ci. Hrvatje so takrat namreč živeli v Primorski Hrvatski in Dalmaciji ter jim je vladal knez Borna, ki je med uporom bil frankovski zaveznik m se boril proti Ljudevitu. Pa tudi pozne-) je, ko so se med ostanke Ljudc-j vitovih podanikov naselili Hr-j vatje, ki so prodirali od juga proti severu, je prevladal med njimi kajkavski dialekt, to je narečje prvotnih prebivalcev. Zato pa je še Kopitar v začetku 19. stoletja smatral, da so vsi kajkavski Hrvatje od Mcdžimur-ja, preko Zagreba do Karlovca po etničnem izvoru isti rod kot Karantanci, to se pravi kot Slovenci. Če to izvajanje drži, potem nam postane še bolj razumljivo, da so se karantanski, primorski ^in kranjski Slovenci pridružili Ljudevitu Posavskemu.
Vsakdo se bo strinjal z g. Menartom, da so Karantanci težko plačali svoj upor proti Frankom. Zgubili so slovenske kneze in slovensko avtonomijo; Karantanija je postala frankovska fevdalna pokrajina; slovenskega kneza je zamenjal frankovski grof in avtonomna kneževina je postala frankovska grofija, to je upravna enota frankovske države Franki so tudi zaplenili
B. C. NOVAK
vse uporniško premoženje in njihov kralj je poslal lastnik vsega uporniškega in nenaseljenega zemljišča. S tem pa so se odprla vrata nemški kolonizaciji. Tako se je zgodilo prav nasprotno kar pravi g. Menart. Tudi v narodnostnem oziru pomeni zelo veliko, ne pa "zelo malo", kdo je vrhovni fevdalni gospodar.
Končno na j dodam še eno perspektivo k "usodnem" karantan,-skem zavezništvu z Ljudevitom Posavskim, ki se tiče geografskega položaja Karantanije. Če poiščemo na zgodovinskem zemljevidu frankovsko državo v času Karla Velikega, bomo takoj opazili, da jo na vzhodu oddaja vrsta avtonomnih kneževin od Baltskega do Jadranskega morja. Do leta 800 je tudi Karantanija bila ena teh obmejnih kneževin. S porazom Ob rov pa se je frankovska meja premaknila proti vzhodu in Karantanija je izgubila svoj obmejni položaj in bi zato postala prej ali slej frankovska administra-rivna enota. S svojo odločitvijo, Ja se pridružijo uporu Ljudevi-:a Posavskega, šo Karantanci samo pospešili ta zgodovinski razvoj. Pa tudi če sc Karantanci ne
)i pridružili Ljudevit ovemu
uporu, bi Karantanija zelo verjetno nekaj let pozneje vseeno izgubila svoj avtonomni položaj. Po obrskem porazu, ko se je frankovska meja pomaknila na vzhodu do Donave, so Franki tu naletel na novega in močnejšega nasprotnika, na Bolgare, ki so se jim pridružili ostanki Ob-rov, obojni so začeli proti koncu dvajsetih let devetega stoletja pleniti po frankovski Spodnji Panoniji. Zaradi tega so Franki leta 828 reorganizrali 'Svoj o-brambni sistem. Pri tem pa so izgubile svojo avtonomnost še tiste kneževine, ki so si jo ohranile še po uporu. Karantanija pa je to avtonomijo izgubila le nekaj let prej, to je leta 820. Tega zgodovinskega razvoja Karantanci niso mogli preprečiti, tudi če se ne bi bili udeležili Ljudevitovega upora. šc več, upam si trditi, da bi lahko le uspešen upor preprečil razvoj v to smer in prinesel Karanten-cem svobodo. Danes seveda ne vemo, ali so bili karantanski voditelji tako dalekovidni, ali pa so se ravnali le po instinktu samoohranitve. Važno je le to, da ugotovimo, da avtonomije niso izgubili zaradi upora, temveč zaradi ekspanzije in konsolidacije frankovske moči.
OSREDNJE VPRAŠANJE
Danes prehajam na osrednje i vprašanje, zaradi katerega sem ;e pravzaprav lotil tega pisanja.
Ko g. Menart govori o usodnih1 posledicah, ki jih je imel upor j Ljudevita Posavskega za Slovence (glej Slovensko državo, december -976, str. 6), je zapisal tudi tale sporni stavek: "Skoraj tisoč let jc bil slovenski narod pretežno narod tlačanov." G. Menart torej smatra vojaško zvezo Slovencev z Ljudovitom Posavskim za vzrok, da smo Slovenci izgubili svojo avtonomijo in postali narod tlačanov dolgih tisoč let, to je nekako od leta 820 pa vse do leta 1848, ko je podložni-stvo prenehalo. Nič nimam proti laki razlagi, saj je ena izmed najbolj tradicionalnih. Zadelo pa me je, da se je g. Menart poslužil starega klišeja o tisočletnem suženjstvu slovenskega naroda, ki enači Slovence s kme-tom-tlačanom, gospodovalca pa z Nemcem-plemičem. Resnica je, da se g. Menart vendar le zaveda, da gornja prispodoba ni čisto pravilna, saj jo omili z besedico 'pretežno".
To sliko o Slovencu-tlačanu, ki ga že tisoč let žuli tuji jarem, ki pa kljub temu ni nikoli klonil, temčev neomejno veroval, da bo po velikem petku njegovega trpljenja prišla, ob pritrkavanju zvonov in pokanju topičev, tudi velika nedelja njegovega vstajenja, so ustvarili slovenski pesniki, pisatelji, narodni buditelji in kvazi zgodovinarji devetnajstega stoletja. Pravi slovenski zgodovinarji se niso nikoli strinjali s to šablono. Mit o Slovencu-tlačanu je gotovo mnogo pripomogel pri širjenju slovenske narodne zavesti v devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja in tako opravil svoje zgodovinsko poslanstvo. Danes pa je čas, da trezno razmislimo, koliko drži ta prispodoba o slovenskem kmetu-tlačanu, kakor tudi ena-čica, ki istoveti tlačana s slovenskim narodom. Nočem omalovaževati pomena slovenskih kmetov pri ohranitvi slovenskega jezika in slovenskega naroda, nakazili hočem le, da raziskovanje slovenskih slojev v daljni in bližnji preteklosti, nasprotuje gornjemu klišoju, da je bil Slovenec samo tlačan skozi celo tisočletje. Zgodovinski dokumenti, ki se nam jih je ohranilo vse premalo, vendar dovolj, da osvetlijo slovensko družbo, pričajo o slovenski razslojenosti, ne pa le o enem sloju.
Sloji in periodizaclja
Na osnovi slovenskih virov (Franc Kos, Gradivo za zdodovi-Slovencev v srednjem veku, pet
■knjig, Ljubljana, 1902-1928. Od zbitlke Viri za zgodoviino Slovencev, ki jo izdaja SAZU, pa naj omenim Milko Kos, Urbarji Slovenskega Priinorja, dva deta, Ljubljana, 1948 in 1954; Pavle Blaznik, Urbarji lreišinške škofje, Ljubljana, 1963; in Fredo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja, Ljubljana, 1972), in modernega ter primerjalnega zgodovinopisja, bom obravnaval najrazličnejša vprašanja, ki se tičejo slovenskih slojev, to je ; plemstva, kmetov, duhovščine, j meščanstva in delavstva. V kolikor bo potrebno, pa se bom dotaknil tudi drugih vprašanj, kot kolonizacije slovenske zemlje, pomikanja slovenske narodne meje od Donave proti jugu in ponemčevanja. Prvenstveno pa se bom pečal s slovenskimi slo-li. Zavedati se moramo, da bomo razpravljali o tisičlet-nem razdobju, v katerem življenje, 7. njim pa socialna razmerja niso ostala stagnantna, temčev so se spreminjala in razvijala od primitivno rodovne do moderne razslojenosti. Seveda ne morem opisati vsega razvoja na en mah, temčev se bom omejil na tradi-cialne zgodovinske dobe. Staro-slovenski družbi pred 820. letom bo sledil opis, ki bo zajemal zgodnji in visoki sredn ji vek, ali dobo od 820. leta pa do srede 13. 'stoletja, s prelomnico med obema, nekje od srede do konca 11. stoletja. Zelo važna je doba poznega srednjega veka, ali naslednjih dvesto let, od srede 13. do srede 15. stoletja. Sledi razburkano 16. stoletje, stoletje kmečkih uporov, protestantizma in turških upadov. Medtem ko je 16. stoletje polno verskih bojev, uporov, bitk, ustvarjanja, zmag in porazov, torej polno življenja, je sledeče 17. stoletje, stoletje končnih obračunov in konsolidacije, ki nas vede nato v racionalizem in razsvetljenstvo 18 stoletja. To pa položi temelj revolucionarnemu letu 1848, ki je važen mejnik. Tlačnstvo preneha, prične pa se širjenje slovenske narodne zavesti med slovenskimi ljudskimi množicami. Raz-vejičenje slovenske družbe pa se začne približevati današnjemu stanju. Zaradi zgoraj označene dileme, bom, skozi vsa stoletja, posvetil več pozornosti
plemiškemu in kmečkemu sloju kot drugim.
Staroslovenska družba
Najlepše nam osvetli staroslo-vensko ' družbo Razprava o po-kristjanjenju Bavarcev in Ka-rantancev (De Conversione Ba-goariorum et Carantanorum Li-bellus), ki jo je napisal okoli leta 870 salzburški duhovnik proti delovanju sc. Cirila in Metoda. V latinščini pisano delo brani pravice salzburške nadškofi-je ter ga bomo na kratko imenovali Conversio. Ta gotovo najvažnejši vir za najstarejšo slovensko zgodovino govori o političnih in verskih razmerah v Karantaniji od prve polovice 8. do druge po lovice 9. stoletja. Iz Conversije razvidimo, da se je starosloveb ska plemenska družba okoli le ta 800 že začela razslojevati, s tem pa je bila dana osnova za prve začetke fevdalnega sistema. Na čelu Karantanije je bil knez. katerega položaj je bil deden med moškimi sorodniki iste družine. Vedno pa so ga še potrjevali in ustoličevali kosezi. Zelc verjetno so ga kosezi še vedno volili, če ni bilo moškega potomca v knežji družini. Conversio pozna tudi višje plemenstva,- ki ga označuje s "primi" in "prirna-tes" in so ga sestavljali kneževi sorodniki ter knezi drugih pokrajin Karantanije, ter so bih podrejeni glavnemu ali ustoličenemu knezu. Na podlag primerjalnega zgodovinopisja lahko sklepamo, da so se pokrajinski knezi razvili iz rodovnih starešin, ali pa so postali knezi, ker so se izkazali v vojni. Kosezi so predstavljali nižje plemstvo ali pa vsaj sloj. ki se je razvijal v to smer. Kosezi so bili oboroženo spremstvo ali družina, ki jo pozna tudi ruska zgodovina. Spremjali so kneza na vojnem pohodu, kakor tudi v mirnem času, ko je pobiral dolžne dajatve. S časom so si pridobili posebne sodne pravice in so volili novega kneza ali ga potrjevali in ustoličevali. Med kosezi in ostalim svobodnim prebival-
V noveli "Anketni listi malega človeka", ki jo je napisal znani slovenski pisatelj Miško Kranjec in ki jo lahko dobite v torontski javni knjižnici, beremo v črtici: "Sorodniki, sosedje, rojaki in cigani . ► . in domovina" naslednje:
"Za naše izseljence — zadnje čase jih imenujemo bolj romantično "zdomci" — je dandanašnji, ko se vračajo na obisk v domovino kar lepo poskrbljeno. Ne le da jim ob nedeljskih oddajah za voščila prepevamo kar naprej o domovini, o zlatih mamicah, o srebni ptici, ki leti nad oblaki, temveč jih tudi na moč praznično sprejmemo na Brnikih: kot zmagovalce, ki se vračajo s kakšne nadvse uspešne turneje, jih pozdravi kdo od Izseljenske matice, tam so dekleta v narodnih nošah, ki takoj zaplešejo na veselo godbo kakšnega od premnogih orkestrov, deklice — prav tako v narodnih nošah jim podarijo nageljnov, po navadi jih celo pogostijo. Zanaprej pa dobijo vsakovrstna navodila, da bi se čim bolje počutili "doma" in da bi se čim več dolarjev čim hitreje otresli v blagor turizmu, od katerega poglavitno živimo poslednja leta.
Zdaj si že lahko celo pri nas najamejo kak avto za ves čas svojega bivanja med nami. Nekateri pa se raje odpeljejo z avijonom na Dunaj, tam najamejo avto in se potem s to tujo registracijo vozijo široni po domovini, ali pa kar od sorodnika do sorodnika, od toplic do toplic ali počnejo pač kaj podobnega . . . itd."
■Škoda, da je drugače bistri opazovalec slovenske družbe pozabil" omenili še ponižujoča zasliševanja ali "prijateljske pogovore", katerim so laki "zdomci", na obisku v domovini, podvrženi po tajni UDBA-i, ki vestno skrbi, da se "Helsinki dogovor o človeških pravicah" v "demokratski" Jugoslaviji do črke izpolnjuje.
stvom so bili svobodnjaki, ki so imeli svoje dvore, posebno taki, ki so jih obdelovali in upravljali z nesvObodniki. Ti dvori so že v privatni lasti vsakega lastnika. Velika večina svobodnjakov pa še vedno živi po župah in opravlja zemljo, ki jo imajo v skupni lasti župe ali pa sosedske. Na najnižji stopnji so bili nesvobod-niki. To sc bili ostanki zasužnjenih staroselcev, posebno Rimljanov, ki so jih imenovali Lahi, in vojni ujetniki-
Take so bile družbene razmere severno od Karavank. Ostali deli slovenske zemlje, ki so bili pod obrsko oblastjo skoro do leta 800, so zelo verjetno zaostajali, za karantanskih družbenim razvojem ter je razslojevanje počasneje napredovalo. Viri sicer že omenjajo 'kneza za ta čas. Ker pa imamo v 11. stoletju v teh krajih tudi naselja kosezov in svobodnjake s svojimi dvori, zato smemo sklepati, da je po tekal družben razvoj tudi tukaj slično kot severno od Karavank Bogdan C. Novak
POSLEDICE UPORA 819--822
Ni dvoma, da sta imeli z.veza z Ljudovitom Posavskim in upor proti Frankom težke posledice za Karanlance. Slovenskega kneza je zamenjal frankovski grof in frankovski kralj je zaplenil vso knežjo zemljo ki je postala kraljevska zemlja. (Vsak frankovski in pozneje nemški vladar je bil kralj, če pa ga je kronal papež je postal tudi cesar.) Isto se je zgodilo z zemljo velmož. Tako je prišla najboljša in po legi najpomembnejša zemlja v frankovske ali bolje nemške rOke. Zelo verjetno je po 820. letu izginilo skoraj vse višje plemstvo. Te so nadomestili frankovski plemiči. Pozneje je frankovskega grofa sicer zopet zamenjal karantanski vojvoda (dux), vendar po rodu je bil to Frank, ne pa Slovenec, karantan-ska zemlja pa je bila razdeljena na grofije, ki so jo prav tako upravljali frankovski grofje. Isto se jc zgodilo s pokrajinami od Karavank.
USODA VELMOŽ
Zelo težko je odgovoriti na vprašanje, ali je to pomenilo konec slovenskega višjega plemstva. Viri nam pri tem niso v veliko pomoč. Imamo pa nekaj primerov, i/, katerih bi se dalo sklepati, da je še vedno bilo mogoče, da je bil slovenski nižji plemič povišan med višje plemstvo. V drugi polovici devetega stoletja imamo primer, da je kralj podelil v popolno last velika posestva v gornji krški dolini s krajem Krko in zemljo okoli Brež Svetopolku (Zuenti-bolch), ki je bil sorodnik ena-koimenskega velikomoravskega kneza, zaradi pridobljenih za-
slug. Sv. Hema, katere rod je bil najmogočnejši v 11. stoletju tako na Koroškem kakor tudi na štajerskem, kjer je bil njen sin savinjski krajišnik, iki mu je pripadala ne le Savinjska do lina, temveč tudi obsoteljsk: kraji med šmarsko dolino, Sotlo in Savo, kakor tudi posestva južno od Save pri dolenjski Krki, je bila v sorodstvu v ravni črti s tem karantanskim Sveto-polkom. Čeprav je bil Svetopolk velikomoravskega porekla, je vendar obstojala možnost, da se je tudi kateri slovenski plemič slično povzdignil med višje plemstvo. Posebno ugodna prilika za kaj takega se je ponudila v Spodnji Panoniji sredi 9. stoletja, ko sta tam vladala Pribina in Kocelj. Drugi primer pa je soproga upornega Karantanca, ki je imel velika posestva v Ptuju in njeni okolici. Darilna listina iz leta 977. pravi, da cesar Oton II. potrjuje salzburški nadškofi-ji vsa posestva, ki jih ima v Ptuju in okolici, tudi tista posestva, ki so nekoč pripadala upornemu Karantancu. Od teh posestev pa je treba izvzeti dvor v gornjem in več dvorov v spodnjem delu mesta, s sto kmetjami in desetimi vinogradi, ki jih cesar še nadalje prepušča Karantančevj vdovi. Prva listina, ki to omenja, je bila spisana že leta 890. in kot darovalec se navaja kralj Arnolf. Toda strokovnjaki so bili mnenja, da je bila ponarejena. Listina cesarja Otona II. iz leta 977, ki ji vsi priznavajo originalnost, pa ponovi zgornjo zgodbo, ki pa je verjetno starejša. Seveda ne vemo, ali se je Karantanec pridružil .uporu
Ljudevita Posavskega, ali pa se je uprl frankovskim vladarjem kdaj pozneje. Ne glede na to, je gornja darilna listina važna ža naš primer iz. več razlogov; če se je dotični Karantanec uprl pozneje, potem listina dokazuje, da se je višje slove \<ko plemstvo ohranilo še po uporu, seveda zelo izredčeno, ali pa, da se je nižji slovenski plemič povzpel med višje plemstvo slično kot zgoraj omenjeni Svetopolk. Še več, zgornja listina nam nakaže še tretjo možnost, to je, da je upornik sicer izgubil večino posestev, dočim je njegova žena ohranila ostali del. Ta ostali del v našem primeru ni bil majhen. Ženi je ostalo več dvorov v mer s tu Ptuju, sto kmetij in 10 vinogradov.
Verjetno jc torej, da je, razen nekaj izjem, večina slovenskih velmož (primates) izgubila svojo zeml jo, ali vsaj večino svoje posesti. Kot vsaka uporniška posest, je prešla tudi ta v kraljer vo last, kralj ali cesar pa jo je lahko podaril ali v fevd, ali v last (alodij) komur koli je hotel. Večina listih, ki jim je kralj dal to zemljo so bili Franki ali Bavarci, torej Nemci. Vendar ne smemo izključiti možnosti, da je bilo med obdarovanci tudi nekaj Slovencev. Seveda so vsi obdarovanci pripadali ali cerkvenim dostojanstvenikom ali pa plemstvu. Možno pa je tudi, čeprav za to nimamo virov, da je nekaj žena upornikov ali vdov, ki so imele premlade sinove, da bi se udeležili upora, ohranilo del, ali vso svojo posest ter jo poznej izročile svojim sinovom. Iz vsega tega sledi, da je bilo slovensko višje plemstvo zelo razredčeno, skoraj popolnoma uničeno, vendar se jih je nekaj le ohranilo. Priznati moramo, da je ta argument vsaj enako močan kol trditev, da smo Slovene izgubili vse svoje višje plemstvo ali celo vse plemstvo zaradi u-pora proti Frankom.
1MMfcS^NIŽJEJ' PLEMSTVO........
Popolnoma drugačen pa je bil položaj nižjega plemstva. Tukaj gre v glavnem za koseze in morda še za posamezne svobodnjake z večjimi dvori. V kolikor so preživeli upor, so ohranili svoje stare položaje in svoje imetje, ker so jih novi frankovski upravitelji rabili. Frankovski grof, ki je nadomestil karantske-ga kneza, je imel le malo število frankovskih velikašev, pa še ti so bili zelo redko razmeščeni po vsej Karantaniji. Če je hotel novi grof s svojimi frankovskinii plemiči uspešno upravljati etnično tuje ljudstvo, katerega jezika ni poznal, se je moral nasloniti na neko plast domačinov, ki so bili posredniki med novonaseljenimi Franki in staroslovenci. Ta plast pa so .bili kosezi in bolje situira-ni lastniki dvorov. To je bil glav-(Dalje na 8. strani)
8
"SLOVENSKA BftZAVA" — TOKONTO — t ANAM ——
Junfj 197?
IZ SLOVENSKE ZGODOVINE...
(Nadaljevanje s 7. strani)
kaj drugega nižjega plemstva .koncem tega stoletja izginjajo ni vzrok, da so se kosezi in ne-ohranil. K temu pa dodaja zgodovinar Grafenauer (Zgodovina slovenskega naroda, pet zvezkov, 1954-1962; ter druga predelana izdaja, zv. 1, 2, 5, 1964, 1965 in 1974) še naslednjo zanimivo analizo ki nam pomaga razumeti, zakaj so Franki skoraj popolnoma uničili višje plemstvo, ne pa nižjega. Po Graionauerju sta naslonitev na Bavarce in prihod krščanstva ojačala knezovo o-blast, kakor tudi oblast primatov. Krščanstvo, ki se je širilo med Karantanci od zgoraj navzdol s knezovo pomočjo, je pomagalo utrditi njegov ugled in oblast. Stik z bavarsko-frankov-sko družbo je nadalje pospešil razkroj plemenske skupnosti svobodnjakov. Po frankovskem vzoru zgodnje fevdalne družbe so tudi razni velmožje hoteli imeti slične fevdalne pravice, posebna lastne dvore in osebno posest. Temu pa so nasprotovali svobodnjaki, ki so branili svojo skupno župno poset, posebno pa svojo svobodo in stare piavice. Zato vidi Grafenauer v poganskem uporu druge polovice Osmega stoletja ne le boj med kristjani in pogani, temčev tudi boj med dvema družabnima redoma, to je med knezom in velmožjni na eni in svobodnjaki na drugi strani. Poganska stranka starega socialnega reda, je zmagala, knez, velmožje in kristjani pa so bili premagani, šele 'ko pi idejo Bavarci na pomoč, so kristjani in predstavniki novega fevdalnega reda zmagali. (Naj tukaj pripomin, da ta razlaga spregleda zgodbo o knezu Inku. (lnko), ki jc povabil veljake in sužnje na kosilo, na katerem je gostil sužnje kristjane, ne pa ve ijakov-poganov. Čeprav je to zgodba v Conversiji, Grafenauer •misli, da je poznejšega izvora in so jo rabili za to, da bi prikazali veljavo krščanske vere, ter je v tem podobna svetopisemskim zgodbam, nc po zgodovinskim poročilom, zato je moramo kot tako tudi vzeti.)
Za Ljudovitov upor so se navduševali predvsem višji sloji, iker je naraščajoča frankovska oblast omejevala samostojen dobili s porazom prav posebno prizadeti ravno ti višje sloji, ne tnač fevdalni razvoj. Zalo so pa toliko kosezi.
SLOVENSKA IMENA
slovenska imena, to pa zopet ne pomeni, ua je takrat prene-naio oostojaU, temveč le, ua so saovensjii pieiruci začeli uporabljati nemška krstna imena. z.e v desetem, se bolj pa enaj siem sioieiju, naletimo na pri mere, ua ima darovalec otroke, od katerih imajo nekateri nemška, drugi pa se slovenska imena. Ker so navadno slovenska imena v teli dokumentih edini znak, da je bil nekdo slovenskega rodu, ne smemo sklepati, da jO Nemci vsi, ki imajo nemška imena. Za nemškimi imeni se še nadalje skriva mnogo slovenske plemiške krvi.
SLOVENSKA ZEMLJA
Kot sem že omenil, je bilo po uporu 819. leta mnogo najrodovi tnoj se slovenske zemlje zaplenjene. Nekaj te zemlje so prejeli iiankovski plemiči, največ pa so jO dobili bavarski in frankovski skolje. Največ jo je prejela salz-oursKa nadškofi ja, ki ji je pripadalo karantansko misijonsko področje severno od Drave. Pa tudi druge nemške škofije so bi-ie bogato obdarovane, če ne ta-noj po uporu, pa nekaj časa pozneje. Nato pa so še same na svoje širile svojo posest. Naj ornemu med njimi le brixenško ireisnško in bamberško. Pozneje se jim je pridružil šp dglejskj patriarhat, ki je kontroliral slo vensko misijonsko področje južno od Drave. Vsi" ti cerkveni gospodje so imeli svoje sedeže zunaj slovenskega etničnega teritorija, zalo so večinoma le pre jemali, malo pa vračali sloven skim krajem. Na redkonaselje no slovensko zemljo so prav t cerkveni dostojanstveniki na seljevali nemške koloniste, kai je pripomoglo k germanizacij severnega dela staroslovenskegi ozemlja. Pri tem so jih vodik njihove gospodarske koristi, ni pa razn. rodovalna politika v smislu 19. stoletja. Vendar nji hov nagib tukaj ni važen. Važne jc dejtsvo, da je ta del staro slovenskega ozemlja postal spr va etnično mešan, nato pa je dobil popolnoma nemški značaj z morebitnimi večjimi ali manj širni slovenskimi otorfti. Alojzij Kuhar jc o tem pisal v svoji doktorski dizcrtaciji, ki jo je predložil leta 1949. Cambridge univerzi, leta 1967. pa jo je iz dala v angleškem jeziku Studia Slovenica v Nevv Yorku. (The
JUGOSLOVANSKO SLOVENSTVO
Lpor leta 819. je bil vsekakor Conversion of the Slovenes and
usoden za slovensko plemstvo, vendar ga ni pokončal, saj se slovensko plemstvo, še vedno omenja v različnih darilnih listinah do konca 11. stoletja. Šele
the German-Slav Ethnic Bounda-ry in the Eastern Alps). Pokrist
janjenje Slovencev in nemško slovanska etnična meja v vzhodnih Alpah.
IlIBJIi
JO- '^j	■ ■ -v ....
Zamenjava straže v trdnjavi "George" v kraju: Niagara on the Lake. (Ena izmed lokalnih turstičnih atrakcij).
0 Nova administracija v ZDA
je znana po svojem pozitivnem stališču do zadrug. Predsednik Carter je izjavil, da zmorejo zadruge znatno zboljšati žvljenj-ske ramere. Podporniki zadrug so. tudi podpredsednik Walter
Mondale in njegova žena, delovni minister Ray Marshall in poljedelski minister Bob Berg-land. Zadruge v ZDA si prizadevajo, da bi vlada odobrila poseben zakon, ki bi dovolil delovanje bank ua zadružni podlagi.
(Ponatis iz "Smer v Slovensko Država" L. 12. M. — 13. 2. 1977.)
Buenos Aires, Argentina
Vedno znova se nam od nekake uradne strani (Narodni odbor) postavlja slovenski politični problem v sklopu svetovne politike nekako takole:
Smo Slovenci in hočemo slovensko drŽavo in neodvisnost.
Kako pa do nje priti, o tem menda ni primerno mnogo razpravljati. Lahko bi se kdo čutii prizadetega. Npr. bivši predsednik Ford in mjegov oproda Kis-singer, iki želita med drugimi slo vansJcimi deželami tudi Slovenijo podeliti kot fevd g. Brežnje vu. Tudi morda gosjx>d Carter, ki po slovesni obljubi- v'semu ameriškemu narodu (naciji?) dvomljivo je, če' eno ali drugo sploh eksistira, — da ne bo .po slal ameriškega vojaka tja, čt bi Brežnjev vendarle poskusi, zgrabiti lita za goitanec, spremeni svoje mnenje, potem kc ga Nemci in drugi opomnijo, da je kaj malo umestno zbujat sikomine in večati apetit B režn je vu.
Tudi sam presvetli cesar Tite bi morda ne soglašal s kako ide jo o samostojnosti, ko se je iz svetovnega prekocuha sprelevL v ognjevitega zagovornika miru in bratovske ljubezni med naro di, prav posebej seveda r»ed.y, • prisilno-.srajco _ osvobojenimi, v Jugosjavijf in v garanta državne, samo&bjhbšU 'Cftiane, Gvineje; Slonokoščene obale, tetrarhijc Idi Amina, Ciži-CUžiji in drugii. podobnih svobodnjakov.
Irt končno' še zamera; pri ika kem g- Agostinu Casaroliju ii drugih razsvetljencih v bLiznj in daljni okolici svetega očeta.
Podoba je taka, da je za . nas sar najbolj primerno, da ohra iiimo svojo državno .idejo "n peetore", na zunaj pa skrbimo Ja se ljubljenj Jugoslaviji ne b jtaj hudega zgodilo, da se njei. se bolj ljubljeni cesar ne b: .endarle kje in kdaj »podtaknil
Vse to v času, ko je ves svet v vrenju Irska, Palestina, Baski Katalonci, Brctonci, Korzika, Francozi v Kanadi, in drugi, v sami Franciji, ki jim človek do danes niti imena ni vedel, pol ali več Afrike, pol Azije, vsa vzhodna Evropa vključno sama Rusija. In končno še, če ni greh zapisati, vključno sama Jugoslavija, kjer se sam Tito zaveda, da je položaj eksploziven.
Mislimo, da je več kot potrebno, da se to omenja ob vednen. ponavljanju nekega manifesta ali deklaracije Narodnega odbo ra. V formulaciji, kot se objavlja, to ni noben program, nobena deklaracija. Vsak kdor prebira take izjave z drobcem zdra ve pameti, bo prišel do zaklljuč ka, da je vendarle slovenska bodočnost izključno in samo v Jugoslaviji. Kar se je seveda tako jasno pokazalo 1. 1941, ko je bilo tudi samo njegovo veličanstvo srbski kralj garant naše svobode in neodvisnost. Cas je, da Slovenci vsaj danes, ko mnogi gledamo na slovenski problem iz verne in objektivne razdalje, stvarno analiziramo realne pogoje za samostojen obstoj in razvoj naroda. Treba je spet in spet analizirati našo politično preteklost, vse od prvih meglenih začetkov, ki nam s kraljem Samom in panonsikim Kocljem dajejo vsaj približen obris tega, kar naj bi bila lastna država in samostojnost. Treba je objektivno ugotoviti, da smo dejansko Slovenci celo v dolgih stoletjih nemške nadvlade v au-stroogrski monarhiji imeli večje možnosti na premnogih življenjskih področih za razvoj in narodnostno ohranitev, da je preko dolgih stoletij slovenski vpliv na Dunaju imel težo in veljavo, medtem ko v Beogradu nikdar nismo pomenili kaj več kot brezpravno rajo. V tem po-, gledu je 'karakteristično primerjati vlogo pok. dr. Korošca v obdobju usodnih 52 let. Na Dunaju z .vso avtoriteto zagovornik ia terjalec .pravic slovenskega —
; in še drugih sdovanskih narodov, v Beogradu brez avtoritete — ker turški in bizantinski am-bient takih poj rnov sploh ne sprejme in ne prizna — kvečjemu prosilec miloščine. Ce se prav spominjam, je moralo biti koncem decembra pred njegovim vstopom v Stojadinovičcvo vlado, ko je v Ljubljani konzultiral ljudi iz vseh plasti. Tudi nas študente je poklical v Marijaniš-če ter vprašal, kaj mislimo, ali naj vstopi v -vlado ali ne. Vprašal sem ga ob tej priliki, kakšne pogoje bo stavil za svoj vstop. Rekel je, da ne more staviti absolutno nobenih pogojev, vse kar bi se dalo doseči, se bo le s postopnim razvojem in,s spde: lOvanjem. Dejal sem, da po nio-jem mnenju ne bi smel v vlado, če smo čakali 6 let, bomo laliko še 6 mesecev. Poznejši razvoj je pokazal, kdo je imel prav. Ob Cvetkovičevem sporazumu z Mačkam je rešitev slovenskega vprašanja spet ostala za pozneje, rešili so ga Mussoiiiii, Hitler in Tito.
In končno mi po vsem svetu, vsak za svoj osebni blagor ali nesrečo, vsak za svoja nova spoznanja. In teh menda ni bilo malo tudi za tiste, ki so bolj po vršni opazovalci življenja. Iz vseh teh spoznanj mislim, da mora za vsakega Slovenva biti ' Stalno* pr^ed očmi eno: nezaupanje do vstšii' in."do vsega:,' kar ni brezpOgojnO in samo slovensko. Slovenci 'nimahiio "dosti prijateljev na svetu. Ce imamo svetnike v. .nebesih, na zemlji nam tudi teh ne priznavajo.
čuvajte Jugoslavijo! so nekdaj položili v usta mrtvemu Aleksandru,, ki v vsem-svojem življenju rii nikdar imel pred očmi kaj drugega kot veliko Srbijo, čuval jo je tako, da.je o,b politični krizi po Radičevem umoru mislil celo na amputacijo. Za zgodovino bo zanimivo ugoto viti, .kdo je tedaj to preprečil.. Bog ve, če bi vojni dogodki nc potekali drugače, če bi se ta nestvor o pravem času, parceii-ral.
i
Zdaj gre seveda za -bodočnost, za bodočnost naroda, ki je danes morda na najnižji točki svoje nemoči, v vsej zgodovini. Ce se v takem položaju prihaja med ljudi z Elastičnimi formulami, s praznim taktiziranjem, Češ boljši Tito kot Breznijev, pravijo doma, potom seveda problema nikdar nc bomo premaknili z mrtve točke. K6 razen' tega gledano v svetovnopolitičnem merilu, tudi pravilnost te formule še ni dokazana. V kolikor zadeva moderno politiko, denimo zadnjih 100 let, smo si bili vendarle Slovenci po svojih ljudeh v največjo škodo. Liberalci -na Dunaju, Kramer ali Kardelj v Beogradu — vsi vedno proti Slovencem. In tisti, ki bi po srcu bili Slovenci, v odločilnih trenutkih niso bili. Leto 1918 je en primer, 1. 1929 drugi, 1. 1941 tretji idt. V vseh usodnih trenutkih smo hiteli reševati druge, ne sebe. Zdaj v tujini, raztreseni po vsem svetu, izolirani .kot politični faktor iz vsega svetovnega dogajanja, nam ostane vsaj eno: možnost trezne in razumne presoje našega položaja. In po tej presoji, potrebni Zaključki. Zaključki, 'ki merijo na rešitev za dolgo dobo, za trajno.
Odločitev za našo državno samostojnost mora iz razuma prepojiti srce in voljo. Tako odločitev smo v najtežjih trneulkih naše zgodovine že enkrat napravili: z našim dumobranstvom. Tedaj se nisimo nič ozirali na to, ali je prav Angležem ali ne. Bilo je -potrebno za našo samoohranitev, bilo je spoznanje ene in edine poti, čeprav najtežavnejše in najnevarnejše. Slovenci nikdar niso bili med najmanj talentiranimi narodi na svetu. Nobenega razloga ni, da se o pravem trenutku tak samonikel pojav ne bi ponovil, če bomo vsi prišli do tega preprostega pa nujnega spoznanja, da je rešitev
Iti iy ikiittti državnosti, bras sle-
0 Novi predsednik vlade v Que-
becu Rene Levesque je v nagovoru na občnem zboru, zadruge Cooperative Federee izjavil, da je treba gledati v zadrugah četrti steber za bolj izravnano gospodarsko in družbeno življenje — poleg države, zasebnega gospodarstva ter delavskih organizacij.
0 Na svetu je dovolj žita, da
bi mogli imeti vsak človek 3.000 do 4.000 kalorij na dim. Da so mnogi lačni, ni krivo pomanjkanje, marveč krivična razdelitev kupne moči.
0 Pregled 83 držav kaže, da je
809-6 orne zemlje v rokah samo 3% lastnikov. Študija Argentine, Brazilije, Cileje, Kolumbije, Ekvadorja in Gautemale pa je dokazala, da pridelajo male kmetije 3 do 4-krat več na hektar 'kot velike . kmetije.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD NAŠEGA LISTA!
Ministerski predsednik Ontarijske vlade g. W. Daviš govori zastopnikom etničnega tiska.
ZA ŠESTDESETO OBLETNICO ZADRUŽNE SVEŽE V ZDA
Za šestdeseto obletnico Zadružne 'zveze v ZDA so imenovali prvih 12- zadružnikov, katerih imena veljajo za ustanovne člane Zadružnega doma slave v VVashingtonu (Cooperative Hali of Farne).
VVilliam I. Myers (1891-1976) je bil med drugim eden glavnih oblikovalcev kreditnega sestava za kmete v ZDA, ki ga uporabi jajo kmečke zadruge..
Edwin G. Nourse (1883-1974), ekonom in avtor dela The Legal Status of Agri cultural Coopera-tion, je bil eden glavnih graditeljev Ameriškega zadružnega instituta (American Institute of Cooperation).
Hovvard A. Covvden (1893-1973) je bil med organizatorji Con-Sumers Cooperative Association, ki se je razvila v najmočnejšo zadrugo v ZDA — Farmland In dustries. Pod njegovim vodstvom so dobili v ZDA tudi prvo zadružno petrolejsko rafinerijo.
James P. VVarbasse (1866-1957) zdravnik in propagator potroš-nega zadružništva, avtor številnih knjig in ustanovitelj Za družne zveze ZDA.
Hovvard E. Babcock (1889 1950), eden prvih voditeljev kmečkega zadružnega gibanja v ZDA.
John D. Miller (1850-1946), sodnik, ki mu priznavajo glavno za slugo za sestavo zakona za zadružno prodajo Capper-Vol-stead Act. Ta zakon velja za magno chanto poljedelskega zadružništva.
Edvvard A. Filene (1876-1937), veliki pospeševalec potrošnega zadružništva, zlasti kreditnega.
Mary E. Arnold (1876-1968), ustanoviteljica in glavna uprav-
nica Consumers Cooperative Service v Nevv York City. Dve leti je preživela v Sydneyu, N.S., kjer je pomagala ustanoviti zadružno obluko gradnje družinskih hiš.
Murray D. Lincoln (1892-1966) dolgoletni predsednik Zadružne zveze in prvi predsednik organizacije CARE.
I. Harvey Hull (1884-1972) je deloval predvsem v kmečkih zadrugah, vključno električnih ter kreditnih.
Abraham E. Kazan (1889-1971) se je uveljavil predvsem v stavb -nem zadružništvu v Nevv Yorku. Delo, ki ga je začel, nudi sedaj dom nad 100.000 osebam. Bil je prva oseba, kateremu na čast so imenovali v Nevv Yorku cesto še za časa življenja.
Jerry Voorhis 1901) je edini še živi član te izbrane družbe, avtor 7 knjig in predavatelj. Dolga leta je bil izvršilni ravnatelj in dve leti tudi predsednik Zadružne zveze, član izvršilnega odbora Mednarodne zadružne zveze, itd. Sedaj živi v pokoju v Californiji. Voorhisu so podelili tudi Ellerbejevo nagrado kot priznanje za njegovo delo za zadružništvo (vključno ček za $3.000).
Pri slovesnosti je spregovoril tudi Voorhis. Med drugim je povedal to-le:
Sodobni problemi, trpljenje in tudi zločini izvirajo iz pokvarje-
nega dna sebičnosti, požrešnosti in hlepenja po bogastvu in oblasti. Žeja po dobičku na račun drugih omogoča brezumnemu vojaškemu sistemu 'kontrolo nad življenjem in usodo nas vseli. Je motivacija monopolistične in oligarhične finance ter industrije, ki sta nam dali istočasno neukrotljivo inflacijo ter veliko brezposelnost ter gospodarsko recesijo.
Motivacija zadružništva je prav nasprotna. Smisel zadružnih podjetij je, da zadoščajo, kolikor je le možno, potrebam svojih članov ter občestev, in da store to ob najnižji ceni, ki jo v skladu z modrim in pravičnim poslovanjem.
Ce bi uveljavili zadružništvo na širši podlagi, ne samo v po-edimih državah, ampak tudi po celem svetu, bi bilo možno odpraviti vzroke vojn, ublažiti revščino in pravičneje razdeliti sredstva žvljenja.
Voorhis je tudi predlagal, naj bi v bodoče počastili v Zadružnem domu slave 'Neznanega zadružnika", osebo, iki -ne uživa priznanja zaradi visokih položajev v zadružništvu, ki pa omogoča zadružništvo kot živo silo: zastopnika nepriznanih tisočev, Iki posvečajo velik dei svojega življenja v neplačanem pospeševanju zadružništva.
R. Cuješ
i«lllUlllim'lllllllllllll!llllUlli!IHII|lllllllllllM
hemega pridržka. Treba je razbiti za vsako ceno prisilni oldep, ki so nam ga nadeli tujci, ki nas mrtvi, ki nas drži v -začaranem krogu. Ne vemo, kaj je zunaj 'kroga. Vemo pa, da je znotraj kroga naša smrt in propad. Kaj tedaj tvegamo, če hočemo ven iz kroga? Ali je materializem omrežil že tudi naš razum v taki meri, da ne bi več priznali Prešerna... manj strašna smrt? Ali naša odločitev za domobran-stvo ni padla prav pod tem geslom? Ideja o naši državnosti mora tedaj znova zablesleti pred nami kot naš nespremenljivi cilj, mora prepojiti slednje vlakno naše narodne biti, mora "ex peetore" ven na plan ki spet se bodo našli borci in če treba, spet novi junaki, dokler slovenska država ne bo postala realnost, resnica, kljub vsej sovražni .	. i__»
0 Kvebeški študentje so objavili izsledke esejev z naslovom "Kako gledajo kvebeški študentje na zadružno gibanje". Pri predaji knjige javnosti so bih navzoči trije ministri proviu-cialne vlade — Lise Payette, ki je minister za zadružništvo, minister za gospodarski razvoj Bernard Landry ter delovni minister Jacques Couture.
0 Zadruga La Cooperative des
Consommateurs de Ste-Foy v Ouebecu se more ponašati, da so kar trije njeni člani ministri v novi provincialni vladi: Louis 0'NedJl, Claude Morin in Jean-R. Garon.
• Povprečna višina življenjskega zavarovanja v Kanadi koncem 1. 1976 je bila $17.300 na zavarovanca in $32.100 na družino. Najvišje vsota zarovanja na osebo (všteti so tudi tisti, ki nimajo nič zavarovanja) so imeli prebivalci Ontarija ($10.700), Ouebeca ($10.200), nato Britanske Kolumbije ($8.900), prerijskih provinc ($8.600) in najmanj | prebivalci atlantskih provinc j ($6.700). Po višini zavarovanja ! smo Kanadčani na tretjem mes-DARUJTE V TISKOVNI SKLAD tu. Višje so zavarovani prebivai-NAŠEGA LISTA!	i ci ZDA iti Japonske.
Dr. L. EHRLICH vodi pogrebne obrede za umorjenim bivšim banom g. Markom Netlačenom