S TE,V. 41
MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE 9, OKTOBRA 1929
LETO 42
Cena 38 Din za: celo leto. 7.n inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din Izhaia vsako sredo, bpisi m dop,s, naj sc pos.ljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »DomoljuL< t LjuUjanL
Velike
državno - upravne spremembe.
3. oktober 1929 ostane gotovo med najpomembnejšimi dnevi naše državne zgodovine: ta dan je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o novem nazivu in novi porazdelitvi kraljevine na upravna področja.
Doslej se je naša država imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, odslej pa bo imela krajše in primernejše ime: Jugoslavija. Predlog, ki so ga svoj čas imeli bivši poslanci Jugoslovanskega kluba v svojem programu, si je s tem izpolnil.
Doslej je bila naša država razdeljena na 33 oblasti, med njimi dve slovenski: ljubljanska in mariborska. Odslej pa bo vsa Jugoslavija obsegala le devet tako zvamh banovin, in sicer sledeče:
1.	Dravska banovina s sedežem v Ijubljani.
2.	Savska banovina s .sedežem v Zagrebu.
3.	Vrbaška banovina s sedežem v Ba-njaluki.
4.	Primorska banovina s sedežem v Splitu.
5.	Drinska banovina s sedežem v Sarajevu.
6.	Zetska banovina s sedežem v Cs-tinju.
7.	Dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu.
8.	Moravska banovina s sedežem v Nišu.
9.	Vardarska banovina s sedežem v Skoplju.
Nas zanima pred vsem Dravska, torej naša slovenska banovina. Obsegala bo dosedanjo ljubljansko in mariborsko oblast s to spremembo, da odpade od mariborske oblasti pod Zagreb itak hrvatsko Medji-murje, od ljubljanske oblasti pride pod Zagreb tudi naša Bela krajina. Zakon utemeljuje to s tem, da Bela krajina po svoji legi bolj teži na Zagreb kot Ljubljano. Prepričani pa smo, da bo vlada tozadevno zakon rada spremenila, če bo življenje izkazalo, da so Belokranjci po gospodarstvu in kulturi bolj navezani na Slovenijo kot na Hrvatsko. Dravska, to je naša banovina, Pa dobi čabarski okraj, zelo romantičen in
gozdov bogat del doslej hrvatske zemlje jugozapadno od kočevskega okraja.
Na čelu vsake banovine stoji ban, ki se postavlja s kraljevim ukazom. Ban je predstavnik kraljevske vlade v banovini in je izven uradniškega zakona. Zakon določa dalje, kako ban vrši najvišjo politično in splošno upravno oblast v banovini in kaj vse spada v njegovo pristojnost.
Bani bodo dobili tudi svoje pomočnike. Več okrajev v posameznih banovinah bo združenih v okrožna nadzorništva z okrožnimi inšpektorji na čelu. Dosedanji veliki župani se lahko imenujejo za pomočnike banu in okrožne inšpektorje. V tem primeru ohranijo svoje dosedanje plače, če so višje od onih, ki bi jih dobili v novem položaju. Okrožni inšpektorji so pomožni organi bana v vseh poslih javne varnosti na področju podrejenega inšpektorata in v vseh ostalih poslih, ki jim jih določi notranji minister na predlog bana, v vsakem pogledu pa so podrejeni banu in vrše v njegovem imenu nadzorstvo nad sreskimi upravami in podrejenimi organi.
Zakon odpravlja oblastne in sreske samouprave in določa, da morajo pričeti banovine poslovati v roku dveh mesecev Banu se dodeli potrebno število politično upravnih uradnikov in strokovnih referen tov ter pomožno osobje iz dosedanjih župa nijskih uprav in oblastnih samouprav, po potrebi pa tudi iz ministrstev.
Ko bo stopil ta zakon v veljavo, bo notranji minister odredil razpust odnosno likvidacijo vseh onih društev in ustanov, čijih plemensko obeležje ali ime ali cilj njihovega delovanja bi bil v nasprotju z državnim in narodnim ednistvom. Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se smejo izobešati in nositi samo državne zastave.
To je torej v bistvu novi »zakon o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna
področja«.
Ko se bo ta zakon izvršil tudi v podrobnostih, bomo o tem poročali več.
V vsako hišo Domoljuba!
Novice iz Belgrada.
Za kmetijske zbornice
prihajajo iz vseh krajev države prošnje v Belgrad. Brigale bi se za dvig kmetijstva, za mednarodne trgovinske pogodbe, za carine in tarife, dajale bi kmetom poročila o cenah, o kakovosti blaga in o zunanjem trgu. Kmetijske zbornice bi prevzele lahko več poslov, ki jih sicer vrši kmetijsko ministrstvo. Odločilni krogi v kmetijskem ministrstvu ustanovitvi kmetijskih zbornic niso nenaklonjeni. Proti taki organizaciji se čujeta dva ugovora: da kmetsko prebivalstvo za take zbornice še ni zrelo in da bi kmetske zbornice lahko postale središče politike in politikarstva, kar pa ne drži,
i
Zakon o praznikih.
Nj. Vel. kralj je podpisal tudi zakon o praznikih, ki določuje dneve, državne in cerkvene, ki naj jih praznujejo državni uslužbenci. Državna praznika sta rojstni dan Nj. Vel. kralja in dan ujedinjenja, Za državne uslužbence rimskokatoliške vere prihajajo kot prazniki v pošte v: božič (dva
114 krat pregled&na
rezila
Rezilce Gillette, Id ga vložiš v svoj aparat za britje, je bilo lit krat pregledano — zalo se lahko zaneseš, da se boš i njim gladko in mnogokrat obril,
Gillette

-i*.
P O M O L j U B
I II N O V E 0 A
BTBrmiTIII—I^MI II" 'i'
Dobro preberite Ust, ki je pritožen današnjemu „OomoVj.ibu" ter ttpoHevajjie vsebino.
d Za društva, ki žele vozne olajšave na železnici. Generalno ravnateljstvo drž. železnic je izdalo nove predpise glede prošenj za vozne olajšave. Odslej naprej se ne bodo vzele v pretres prošnje za olajšavo na državnih železnicah in ladjah, katere niso bile predložene pravočasno, najmanj 10 do 15 dni, predno se je vršila dotična prireditev, skupščina itd. Posebno se ne bo izdajala nobena brzojavna odločitev, kar se tiče olajšav, ampak se bo obrazložitev vršila rednim potom in to pismeno, vsled česar je potrebno, da se za odobrenje olajšaj dotični, ki prosijo za njo, sami pravočasno brigajo.
d Oblast je zaplenila vse premično in nepremično premoženje v inozemstvu se nahajajočih dr. Ante Paveliča in Gustava Perčeca, ki sta bila nedavno radi vele-izdaje obsojena na smrt.
d Veliki dohe-dki naših carinareic. V drugi tretjini meseca septembra so znašali dohodki naših carinarnic skupaj 62,422.629 Din. Od tega odpade na carinarnice v Belgradu 12,456.671, v Zagrebu 13,079.761 Din, v Novem Sadu 9,067.541 Din, v Ljubljani 10,496.193 Din, v Dubrovniku 4,398 609 Din, v Skoplju 1,869.239 Din in v Splitu 1,122.515 Din.
d Najprej slovensko (hrvatsko, srbsko), potem šele v tujem jeziku smejo ogovarjati došlega tujca po naših hotelih, restavracijah itd. Tako je odločil minister za trgovino in industrijo.
d V likvidacijo je prešla v Zagrebu hrvatska radičevska kmetska banka. Ustanovljena je bila leta 1923. s kapitalom osem milijonov dinarjev. Za somišljenike pokojnega Radiča je to velik udarec.
d V potniškem aeroplanu se je pripeljal te dni iz Belgrada v Zagreb belgrajski nadškof pater Rafael Rodič, gotovo prvi jugoslovanski škof, ki se je za potovanje poslužil letala. Po svojem prihodu v Zagreb je g. nadškof pripovedoval, da mu je zračno potovanje zelo ugajalo. V aeroplanu je med potjo zmolil tudi brevir.
d Mestno hranilnico in posojilnico so ustanovili v Belgradu in jo otvorili dne 1. oktobra. Zanimivo je ob tej priliki pripomniti, da mestna hranilnica v Ljubljani praznuje te dni že svojo — štiridesetlet-rico.
d Društvo Rdečega križa v S. je po-
Gtavilo poleg trgatve, srečolova itd. v svoj prireditveni program tudi — ples. Ali ni za plesne prireditve in s tem združeno zapravljanje in pohujševanje mladine že drugih društev več kot preveč.
dni), novo leto, »v. Trije kralji, sv. Jožef, Marijino oznanjenje, velika noč (drugi dan), telovo, sv. Peter in Pavel, sv. Ciril in Metod, vnebovzetje Mar, Dev., Vsi sveti in praznik brezmadežnega spočetja Mar, Dev.
d Ponarejeni stodiuarski bankovci so se pojavili te dni v Mariboru. So dobro posneti in izdelani, le da so za nekaj milimetrov manjši od pravih.
d Privilegirana Agrarna banka bo dajala posojila in kredite samo poljedelcem, poljedelskim zadrugam, kreditnim organizacijam, zadrugam, agrarnim zajednicam in stičnim ustanovam. Pod poljedelcem se podrazumeva oseba, ki je pretežno obdavčena na svojo posest. Posojila, ki jih bo banka dajala, bodo dolgoročna in kratkoročna; bodo posojila na menice, na obveznice in na vknjižbe. Pravilnik odreja- način postopanja in vrsto jamstva. Kratkoročna posojila se dajejo največ na enoletni rok na menice, največ na tri leta na obveznice. Pri posojilih na obveznice sprejema banka državne vrednostne papirje z 80% njihove nominalne vrednosti, druge vrednostne papirje, ki notirajo na naših borzah, po 60% njihovega borznega tečaja. Dolgoročna posojila bo dajala banka samo za nakup zemljišča, za združitev obstoječih dolgov, za /graditev gospodarskih poslopij in za melioracije. Najdaljši rok za taka posojila je 30 let.
d »Katoliški misijeni« so se preselili v misijonišče v Grobljah (p. Domžale). Tam je odslej tudi uredništvo in uprava lista.
d Spisi Janeza Kalana. Misijonišče v Grobljah, p. Domžale, je prevzelo v svojo založbo vse novejše knjige duh. sv. Janeza Kalana. (»Slovensko dekle«, »Fantič le gor' vstan'«, »Pojte«, »Prepevajte«, »Nova vera«, »Pozdrav iz domovine«, »Vodilo Marijinih družb«.) Naslov za naročila: Misijonišče, p. Domžale. Dobijo se seveda tudi v drugih knjigarnah,
d Napredujemo, 15. t. m. bodo na Angleškem spustili v morje nov parnik Jugoslovanskega Lloyda. Novi parnik bo nosil ime »Avala« in jc zelo podoben »Triglavu«. »Avala« bo imela 10.000 ton nosilnosti in bo po »Triglavu« največji parnik v naši državi.
d Bivšega poveljnika rnske armade generala Wrangla so pripeljali v nedeljo 6. oktobra v Belgrad, kjer so ga v smislu poslednje njegove želje končno pokopali v tamošnji ruski cerkvi.
d Sto hiš je že sezidal v svojem življenju moščanski župan g. Jožef Oražem. Res, da g. Oražem hiše nikomur ni daroval in je ne daruje, ampak je že to mnogo, da gradi hišice z vrtovi po cenah, kakršne zmorejo delavci, železničarji in uradniki. Koliko pa je podjetnikov, ki bi svoj kapital postavili v službo socialno usmerjenega cilja?
d Usoda onih, ki hočejo z glavo skozi zid. Zagrebška policija vodi že nekoliko dni preiskavo proti zaprtim komunistom. Na podlagi rezultatov te preiskave bo obtoženih okrog 50 komunistov, ki se že nahajajo v zaporih zagrebške policije. Obtožnica proti njim obsega okrog 40 tiskanih pol.
d Posledice pretiranega športa. Gene-ral Josip Kostič, poveljnik vojne akademije, je ob priliki, ko se v vojno akademijo sprejmejo novi učenci kot bodoči častniki, ugotovil, da je bilo pri poslednjih kandidatih za vojno akademijo okrog 70 odstotkov nesposobnih vsled pretiranega športa. General Kostič smatra, da se mladeniči mest, osobito Belgrada in okolice, ne razvijajo normalno. Posledica te ugotovitve bo, da število učencev ne bo niti doseglo predpisanega števila 600 učencev.
d V Belgradu je bil že v rimskih časih vodovod. Ko so namreč te dni kopali jarke v svrho položitve cevi za vodovod, so našli v globini pol metra in v daljavo več sto metrov dobro izgotovljeno vodovodno napravo iz rimske dobe.
d Madjarske sporednice k 2., 3. in 4, razredu na gimnaziji v Bečkereku je prosvetno ministrstvo zatvorilo radi prenizkega števila dijakov.
d Zavod za raziskovanje zemlje je sklenila ustanoviti oblast Bačka. S tem js hotela olajšati zboljšanje zemlje.
d Industrijcev, trgovcev in obrtnikov je v Dalmaciji 28.000, ribičev in mornarjev 75.000, stalnih delavcev in nameščencev 130.000, živinorejcev 93.000, poljedelcev 286.000, državnih uslužbencev 12.000.
d Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani nima nikdar dovolj prostorov za sprejem neozdravljivih bolnikov. Da bo mogla sprejeti še kakih 50 hiralcev, bi spomladi pri-zidala dvonadstropen podaljšek k staremu poslopju, v pritličju pa bi zgradila novo kapelo. Z dovoljenjem g. knezoškofa in velikega župana je hiralnica pričela zbirati milodare v ta namen; ker nima sredstev, da bi brez podpor zmogla prizidavo, zato prosimo preč. gg. župnike in občine, da pri svojih ljudeh priporočajo to našo najstarejšo dobrodelno napravo. Darove zbira hiralnica po zaupnih osebah, ki imajo njene izkaznice. Pa tudi uprava »Domoljuba« in hiralnica sv. Jožefa sprejemata darove.
d Jesensko cvetje. Iz Naklega se nam piše: Ne mislite, da samo pri vas v beli Ljubljani cvete drevje v jeseni. O tudi pri nas cvetejo sedaj jabolka in se še vedno oglaša kukavica. Eno jabolko cvete na vrtu g. Tomaža Križnarja na Okroglem. Pa tudi na par drugih vrtovih so pravkar od-cvetela. Cvetje je zelo lepo razvito; seveda bo slana to izrednost kmalu pomorila.
d Pisati so se naučili mnogi doslej branja in pisanja nevešči vojaki v ljubljanskih vojašnicah. Od 923 analfabetov (nepismenih) se je privadilo branja in pisanja 696 vojakov, kar je v čast vojaški oblasti, ki se trudi za izobrazbo armade, pa tudi v hvalo osnovnošolskim učiteljem, ki so požrtvo* valno poučevali vojake.
d Starokatoliškega škofa Marko Ka-Jugjera, ki je svoj čas zapustil duhovniško službo v katoliški cerkvi in prestopil v starokatoliško, so te dni starokatoliški škofje na svojem zborovanju v Haagu ključili iz starokatoliške cerkve.
d Mnogi ljudje so oboleli na vročinski bolezni v Senti v Vojvodini. Zdravstvena oblast je dognala, da je v bližini tamošnje-ga kolodvora več zdravju škodljivih studencev. V treh studencih so našli bacile tifusa. Delavci so že več mesecev pili olm'
| sla temelja modernega I kmetijstva I — Oprema ! mlekarskih zailrugno ape^ cieluem tehiiiSkem biroju ,,/HfA" d d. ■• Se)arator|i in mlekarski stroji zao»E» - Zvon; miroma z
ženo vodo 111 mnogo jih je vročinska bolezen že spravila na drugi svet.
d V Dalmaciji se je končala trgatev, katera pa je izpadla veliko slabše, kakor se je pričakovalo, dasi je kakovost pridelka veliko boljša kakor lansko leto. Posestniki vinogradov se pritožujejo nad nizkimi cenami starih dalmatinskih vin, ki ne stanejo več, kakor 150 do 200 Din za hektoliter.
d Novi načelniki okrajnih cestnih odborov. Za načelnika okrajnega cestnega odbora sta bila izvoljena: v Kozjem g. Mar: ko Tomažič, dekan v Kozjem, v Murski Soboti pa tamošnji župan g. Jožef Benko.
d V Skoplju je otvori! odvetniško pisarno Slovenec g. dr. Andrej Druškovič. Njegov delovni okoliš sega od Niša do južne državne meje.
d Dve ukinjeni šoli. Minister trgovine in industrije je podpisal sklep, s katerim ukinja državno dvorazredno trgovsko šolo v Tuzli in privatno dvorazredno trgovsko šolo trgovskega udruženja v Nišu. Obe šoli sta bili ukinjeni zaradi nezadostnega števila učencev.
d Dva tovorna vlaka sia trčila ponoči 5. oktobra na postaji v Zagorju. Več vagonov je razbitih in poškodovanih, dva sta skoro zdrknila v Savo. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
d Tovorni vlak je skočil s tira na progi med Reljevim in Semizovcem v Bosni. Prevrnilo se je šest tovornih /agončkov, ki so pokopali pod seboj delavca Mateja Budi-mirja iz Sarajeva.
d Sedem metrov globoko je padel tovorni avto pri Javorskem pri Sarajevu. Težko ranjena sta bila šofer Dašič in La-martič. Se borita s smrtjo v bolnici.
d Veliki kamen sadne preše je padel na poldrugletnega Peterčka Rutnika na Tolstem vrhu pri Mariboru. Deček je takoj preminul.
d Med odmorom je padel s šolske klopi na tla in si zlomil nogo živahen učenček v Gornji Bistrici pri Murski Soboti.
d Drug za drugim prihajajo na vrsto. Policija je pretekli teden zaprla železniškega uradnika Ludvika Koferja radi poneverbe državnega denarja. Aretiranec je priznal, da si je prisvojil vsoto 230.000 Din. Ves ta denar je potrošil s svojo ženo in z nekim cirkuškim igralcem.
d Velike zaloge sena in slame je uničil požar posestniku Ivanu Lukovečku v Gornji Sv. Kungoti.
d Težak ploh je padel na križ 46letne-mu delavcu v kurilnici na gorenjskem kolodvoru Ivanu Ježu in ga zelo težko poškodoval.
d V zavodu šolskih sester v Mariboru
je umrla s. Mr. Alojzija Hogenvarth, dolgoletna in nad vse požrtvovalna vzgojiteljica. Celih 33 let je delovala v zavodu. Nai sprejme večno nlačilo pri Rogu!
d V rovu Kisovcu v Zagorju se je
smrtno ponesrečil 181etni Roman Krznar. i ade! je konju, ki vozi jamske vozičke, pod noge, konj je skočil in z nožnim udarcem pobil fanta, na kar je voziček vlekel fanta Se nekaj časa naprej. Fant si je zlomil tilnik in bil takoj mrtev.
d Iz trebuha mu je vrela kri. V bolnišnici v Murski Soboti je jzHilmit te dni
19letni mladenič Evgen Sever iz Puconec, Umrli je postal žrtev zločina, V noči na četrtek je obiskal Sevrovo hišo tat. Dasi je bilo že po polnoči, so ropot v hiši slišali Oče in sin sta vstala. Ko je tat videl, da so ga zasačili, je vrgel plen na ramo in zbežal. Fant se je brez obotavljanja spustil za njim. Tat radi bremena, ki ga je nosil na lami, ni mogel teči, zato ga je kmalu do-

in vendar najčistejše, najžlahtneiše jedrnato milo. — Zraven tega priročno in tako izdatno, da ie za rabo res najcenejše
&<hi<htovo
lerpentinovo
Milo
hitel. Ko ga je hotel zgrabit, je vrgel tat plen (vrečo, v kateri je bilo 16 kokoši) proti njemu in je zdirjal. Mladenič se je zopet zagnal za rjim. Dohitel ga je. Ko je tat začutil za petami zasledovalca, se je naglo obrnil in mahnil proti fantu. Ta je začutil v trenutku bolečino, a ni odnehal. Na vsak način je hotel tatu ujeti. Oni se je branil in mahal z rokami. Hipoma je fanta obšla po vsem telesu slabost. Lotevala se ga je omedlevica. Šele sedaj je zapazil, kaj se je zgodilo. Iz trebuha mu je vrela kri. Tat ga je tako rekoč razparal. Zrezal mu je tudi dlani, med tem, ko ga je fant lovil. Sever se je zgrudil in obležal brez moči. Tat je zbežal, vendar so neko tatvine in umora osumljeno osebo že zaprli.
d Ko je šel kropit mrliča. Pretekli teden je dohitela žalostna smrt Antona Ka-varja od Sv. Ane pri Tržiču. Zvečer se je odpravil, kakor pripovedujejo, kropit mrliča, pa je bil še isti večer tudi sam na mrtvaškem odru. Na potu grede ga je podrl nek kolesar in mož je tako nesrečno padel, da je radi pretresenja možgan kmalu nastopila smrt, kot je ugotovil zdravniški pregled trupla.
d »Lisica« na dveh nogah je odnesla šolskemu upravitelju v Litiji g. Dragu Ro-stoharju vso kurjo družino. »Ta prava« — lisica namreč — včasih vsaj kosti pusti.
d Avto je ukradel neznan uzmovič šoferju Vladislavu Magdihu v Zagrebu. Zgodilo se je takole: Lepo oblečen gospod se je vsedel v avto in naročil šoferju, naj ga popelje na kolodvor Sava. Ko sta dospel* na kolodvor, jc neznani gospod šoferja prosil, naj mu zmenja stofcak. Ker šofer ni imel dovolj drobiža, je šel v bližnjo prodajalno, zmenjat bankovec. Ko se je šofer vrnil, ni bilo več pred kolodvorom ne gospoda ne avtomobila.
d Tatovi so okradli trgovino g. Ivana Kanierna v Mozlju pri Kočevju za več de-settisočev dinarjev.
d Sam si je vzel življenje v zagrebškem hotelu »Kovač« 431etni Franc Sel-ban, trgovec iz Gornje vasi pri Škofji Loki.
d Grozodejstva albanskih divjakov. V črnogorsko Podgorico so došla poročila o strahovitem pokolju, ki so ga izvršili Albanci nad našimi dijaki. 12 dijakov-matu-rantov se je podalo v Berane, da polože tam zrelostni izpit, in so v ta namen prekoračili planino Tukor. Na osamljenem in zapuščenem kraju so jih iz zasede napadli Albanci ter s streli iz revolverjev težko ranili devet dijakov. Nato so Albanci ranjence še krvavo mučili in jih s koli pobili. Nato so napadalci napisali na desko sledeče besede: »To je osveta iz leta 1912.« ter so desko položili na trupla.
d Brezplačni cenik pošlje vsakomur na zahtevo tvrdka Meinel in Herold, tovarna glasbil, gramofonov in harmonik, podružnica v Mariboru, št. 107 B.
d Sredstvo za barvanje rabljenih us-njatih predmetov. Do sedaj ni obstojalo nobeno pravo sredstvo za sveže prebar-vanje obrabljenih usnjatih predmetov. Tako sredstvo pa končno obstoji, imenuje se »Vilbra«. V vsakem gospodinjstvu se dobe rabljeni,' vendar še dobro ohranjeni barvni usnjati predmeti (damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjate stoike i. dr.J, ka-
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s Katoliški duhovnik — vseučiliški profesor. Kakor kažejo razni znaki, je sovraštvo merodajnih krogov Francije napram katoliški cerkvi v zadnjem času, če ne popolnoma prenehalo, pa vsaj zavzelo milejše oblike. Nedavno je bil namreč imenovan za vseučiliškega profesorja duhovnik H. Beuil, kar se je zdelo še pred par leti nemogoče. Tudi dejstvo, da je prejelo 136 sester raznih redov in dva duhovnika -kapucinarja od francoske vlade odlikovanja — kaže, da vlada napram katol. cerkvi v Franciji strpljivejse stališče.
Stalila.
s Fašisti pišejo, da kolaie, kdor po slovensko moli. Po šolski sv. maši v Št. Petru na Krasu je g. župnik zmolil običajno molitev v slovenskem, jeziku; otroci so pravilno odgovarjali, ker se učijo v cerkvi verouk v slovenskem jeziku. Učiteljem je šlo to na živce. V sindikalnem glasilu tržaških fašistov »Fiamma« čitamo tole opombo pod mastnim naslovom »Slovanski duhovnik«: »Mi ne moremo zahtevati od tega duhovnika, da bi bil italijanskih čuvstev, sram bi že moralo biti preklinjati v naši Jiiii v nekem divjaškem sem prinešenem jeziku, ki ga mi ne razumemo in ga tudi ne želimo razumeti. Če se ta duhovnik ne mara ukloniti italijanski volji, naj gre, kamor hoče, toda naj si zapomni, da je treba govoriti na italijanski zemlji italijanski, čeprav mu gre to na živce.« — K3o je »pri-nešen« v Št. Peter na Krasu, slovenski jezik ali dotični učitelji — še Mussoliniju ni neznano.
s Verouk na srednjih šolah. Ministrski svet je sklenil, da se uvede na vse srednje šole po ena tedenska ura verouka. Ne bo pa pouk v tem predmetu obvezen, niti se ne bo izpraševal in redoval kot drugi svetni predmeti. Verouka ne bodo poučevali posebni za to stroko usposobljeni ve-• roučitelji, ampak bo dotičnega veroučit.e-lja imenoval kar voditelj srednje šole po dogovoru s škofijskim ordinarijatom. Oproščeni bodo verouka vsi dijaki, za katere bodo starši pismeno prosili. Čudno poučevanje, ki mu bodo brez dvoma sledili •— čudni uspehi.
terih nočemo več rabiti, ker so obledeli in dobili madeže. Take predmete z znano, dobro »Vilbra« barvo za usnje enostavno na novo prebarvamo in zopet imamo veselje z njimi.
d Urejena prebava in zdrava kri se do&eže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef« grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef« vodo, ker pospešuje delovanje želodca in čreva, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri »Franz-Josef« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Čehoslovaška.
s Obsodba dr. Take. Slovaški posla, nec dr. Tuka je bil za veleizdajo in vohunstvo v prid Madjarski — kot pravi raz-sodba — po večtedenski sodnijski obravnavi obsojen na 15 let težke ječe, soobto-ženec urednik Snaczky pa bo sedel 5 let, Marsikaj, česar je bil Tuka obdolžen, je ostalo nedokazano. Slovaška ljudska stranka in njen voditelj Hlinka pa smatrajo ' dr. Tuko za nedolžnega, ker se je boril za j pravice slovaškega naroda in ga pri pred-; stoječih volitvah zopet kandidirajo za češkoslovaškega državnega poslanca. Zavoljo te obsodbe je slovaška ljudska stranka izstopila iz vlade.
Nemčija.
s Zunanji minister je nenadoma umrl. Berlin in vsa Nemčija globoko žalujeta, Nagloma, zadet od možganske kapi je umrl pretekli teden nemški zunanji minister dr. Stresemann. Bil je med najsposobnejšimi sedaj živečimi nemškimi in tudi evropskimi državniki. Veliko je storil na raznih mednarodnih konferencah za ugled in podvig svoje države, pa tudi za utrditev evropskega in svetovnega miru. Nepozabne ostanejo gotovo tudi.njegove izjave in zahteve za varstvo vseh narodnih manjšin.
Poljska.
s Katoliška Poljska in njena vlada. Po
nekem katoliškem dunajskem tedniku posnemamo, da poljsko državo, ki se rada ponaša s svojim katolištvom, vlada sedaj 30 odstotkov ministrov protestantovske vere. Nekatoliki so razen ministrskega predsednika Switalskega tudi minister vojne Pilsudski (ki je pristopil 1. 1900. v protestantsko vero), minister notranjih del, minister za promet, minister pošt in tudi minster prosvete. — Tako je vedno in povsod, kjer se uveljavlja katoliško mišljenje samo v domači hiši in med štirimi cerkvenimi stenami, namesto da bi nastopalo združeno v trdno vrsto tudi v javnem kulturnem in političnem življenju.
Španifa.
s Visoka kazen radi protifašistovskega nastopa. Španski ministrski svet je neko veletvrdk.o v španski Barceloni obsodil na denarno kazen 25.000 pezet (212.500 Din), ker je na neki poziv italijanske trgovske zbornice v Barceloni odgovorila, da nože stopiti s to trgovsko zbornico v nobene poslovne stike, dokler bo trajal v Italiji sedanji fašistovski režim. Pred Mussolinijem imajo torej tudi na Španskem strah.
Palestina.
s Vzrok nemirov med Židi in Arabci. Poročali smo že o tozadevnih krvavih spopadih v Palestini. Glavni tajnik palestinske vlade je po izvršeni preiskavi izjavil: »Arabci imajo prav. Oni vidijo, kako m* nakupujejo najboljšo zemljo, Arabce Pa bodo končno potisnili v gorovje, Arabci niso zadovoljni z ustvaritvijo židovske narodne domovine v Palestini« itd. ____
.V. vsako hišo »Domoljuba«!
P 0 DOMOVINI
Fran Wernig:
Dolenjska pota.
Vedno sem dejal, posebno kadar me je prevzelo hrepenenje po Štajerski in Koroški, da domačnost in Slovenija segata na Dolenjskem do — Trebnjega. V tej domnevi me je podkrepilo ludi današnje potovanje.
* * *
V Mirno potujem, na gospodarsko zborovanje. Videl sem pokrajino že na kolesu, zato se peljem danes z vlakom. Opazujem potnike, kmečke iu gosposke, in vsem se pozna večje ali manjše blagostanje in imovitost doline. Ni one viničarske revščine in neslalnosti, ki jo vidimo mestoma pod Gorjanci. A pokrajina santa, da si ne morete mislite lepše!
Dolenjska je to, v najlepšem smislu besede: zelene livade, temne gozdne parcele, vmes romantični holmi in griči s srednjeveškimi gradovi. Po mirni dolini pa se med vrstami vrb vije živahen potok, ki žene stare mline na orjaškovelika kolesa. Dih Zolajevih povesti leži nad dolino. In sredi doline — Mirna.
Toži mi gospod župnik radi razpadlega žup-nišča, ki se nahaja v stanju, ki v resnici ni v č?st sicer tako mični, imoviti vasi; gospod kaplan, izboriti ekonom, se zagrize v noki gospodarski problem ter mi drži o njem dovršeno predavanje. * « »
In nadaljujem potovanje po solnčni zeleni Dolenjski ter se ustavim na prvi prihodnji postaji, Št. Rupert-Rakovnik.Diven razgled po široki, valovili planoti — tja do Zidanega most«. Lepe, skoraj gorenjsko urejene vasi, po hribih bele svetle cerkve in ob cestah in razpotjih samoina znamenja. Tu pa tam v tišini smrekovih gozdov fiivi stolp kapelice.
Na grad Rakovnik, k grofu Barbotu prihajam. Kot otok sredi dolenjskih malih kmetilj se mi dozdeva grofovo posestvo z razsežnimi njivami, travniki in pašniki in velikimi gospodarskimi poslopji.
Skozi grajske dveri prihajam. Živahno rezge-lanje konj najavlja moj prihod. V pisarni s starodavnim nemškim napisom, slar upravnik — Dolenjec in pomočnik. >Kje je gospod grof?« negotovo in skoralj boječe vprašam. »Na drugem
Drobne novice.
Nad štiri milijone dinarjev škode je napravil mraz v pretekli zimi praškim nasadom.
Več kot osem milijonov glav govedi je
na Češkoslovaškem.
498.700 avtomobilov so napravili letošnjega avgusta v Ameriki.
Radi ponarejanja frankov svoj čas obsojenega princa Windischgratza so Madja-ri pomilostili. Hoče zopet politizirati.
»Corriere dltalia«, glasilo italijanskih narodnih katolikov, je na pritisk fašizma prenehalo izhajati.
Vse nedelje b praznike so odpravili ruski boljševiki.
Bivši avstrijski nadvojvoda Franc Jožef se je mudil nedavno tri dni kot gost na romunskem dvoru v Bukarešti.
30 let ječe radi puntarstva je dobil te dni bivši Mussolinijev tajnik Cesare Rossi.
Potres je uničil 25 hiš v bližini turškega Trapezunta.
Železniške in avtobusne družbe na Angleškem si v bodoče ne bodo konkurirale.
koncu gradu,* Je počasi in po dolgem molku poudarit oskrbnik. l'o hodnikih praznota in znaki
minulega sijaja----
Ljubeznivo se razgovarja grof v lepi slovenščini z nekim delavcem. Prijazno in povsem domače pozdravi tudi mene, osobito ko napeljem razgovor na preteklost. Kramljava o vsem mogočem, in mi pripoveduje gospod grof, da je bil nekdaj kmetijski referent nekdanjega kranjskega deželnega odbora, da ije odločeval o vseh kranjskih ustanovah, kmetijskih šolah in o strokovnem osob-ju na Kranjskem. In znane osebe iz polprelekle dobe stopajo pred moje oči. Mogoče v nekoliko drugi luči, kakor jih riše naša zgodovina. Vedno večji in častitljivejši postaja ta fini stari gospod pred menoj. In rekel sem mu, naj svoje spomine z ozirom na našo zgodovino opiše, da ne zapadlo pozabi jen ju I
Vnelo in z vsem srcem je stari grof še pri kmetiji. Pa me pelje v svoje hleve s prvovrstno montafonsko živino, v temne kašče z različnim, žlahtnim izbranim žitnim semenjem, v šupo za
kmetijske stroje, ki rjavijo iu propadajo---
in toži mi grof, da ga tako zelo ovira agrarna reforma in ne|jasnc.;t glede zemlje pri vzdrževanju posestva in pri vpeljavi novih boljših načinov gospodarenja. In skoraj mi je žal lepega, nekdaj vzornega posestva in starega dobrega moža!
Sic transit... tako minljiva je tudi veličina življenja!
Orlovskim družinam, (iz Slovenske krajine.)
Ponovno Vas prosimo, predragi bratje in sestre, pridno razprodajajte naše — Vam poslane srečke. Nasprotniki so našo Krajino ponovno nazvali za Sibirijo in Macedonijo in nasproti nam ne kažejo nič prijaznejšega lica, kakor so ga nam kazali naši tisoč'etni tlačitelji. Delajo pa ti nasprotniki na vse pretege na to, da bi razširili po naših vaseh svojo organizacijo, ki je pa naša mladina ne mara in čaka od Vas, predragi bratje in sestre, da ji boste prisko- ! čili na pomoč in skupno naskočili sovražnika in ga izgnali iz naše Krajine. Preje pa rabimo trdnjavo in zato smo Vam poslali srečke, da si z Vašo pomočjo postavimo sedaj ob 10-letnici naše svobode lastno streho. Bratje in sestre! Ce Vam je ludi za nas brale in sestre v Slovenski krajini, potem prav kmalu razprodajte vse srečke in nam pošljite čimprej odgovarjajoči znesek. Ne bodite otopelih src! Pokažite,
Švedski vreutenoslovci nam proroku-jejo več zaporednih ostrih zim.
Cena srebra pada na mednarodnih trgih. Vzrok: se ga več pridobi in manj porabi.
Z letalom na raketni pogon se je pognal v zrak in po par minutah zopet srečno pristal Fritz Opel v nemškem Frankfurtu.
Ncv, popolnoma srebrn denar bo izdala Madjarska.	_
Štiri ulice hiš je popolnoma uničil požar v grškem Solunu.
Kino in štiri velike palače so zgorele v romunskem Jassyju.
Vse med vojno zaplenjeno imetje nemških državljanov v Kanadi bo ta sedaj vrnila prizadetim. Okrog devet milijard
dinarjev.	.....
22 milijonov prebivalcev ima Španska, od teh je le 30 tisoč nekatoličanov. 201.513 Židov je sedaj na Dunaju. Tri milijarde bodo žrtvovali Francozi za nove trdnjave na nemški meji.
Zopet pišejo o nameravanem sporazumu med Vatikanom in ruskimi sovjeti.
Bo težko kaj.	.......
Poslabšali so se prijateljski ednosaji
med Bolgarijo in Italijo.
da ljubite brale in sestre tudi v »Sibiriji«! Usmilite se nas I Bog živi! — Odbora orlov, družino v Krogu pri M. Soboti.
Stalna rax«tava.
(Sadni ogled.)
V nedeljo dne 13. oktobra 1029 se bo vršila sreska sadna razstava, združena z razstavo zelenjave v gospodinjstvu na Gorjah pri Bledu. Razstava se bo vršila v društvenem Gorjanskem domu. Razstava bo trajala samo en dan (od zjutralj do večera). — Kmetovalci! Obiščite to velekoristuo prireditev, ne zamudite.priiike, da se v podrobnem seznanite z najboljšimi sortami domačega sadja. Ob priliki razstave se bodo vršila strokovna predavanja naših domačih pomologov. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi! Dana bo ludi priložnost interesentom da si nakupijo po primerni ceni lepo namizno sadje ki bo airogo sortirano.
n Gledališki odsek Kat. prosvetn. društva v Skofji loki priredi v nedeljo, dne 13. oktobra 1929 Finžgarjevo narodno igro »Divji lovecc. Vsi prijatelji iskreno vabljeni!
Sadna razstava v škofijam* pri Mokronogu.
Podružnica sadjarskega društva je priredila od 22. do £9. septembra 1929 lepo uspelo prvo sadjarsko razstavo. 30 sadjarjev je razstavilo prav krasno sadje v številnih sortah. Največ je bilo ka-nadk, veščenk, zlatih parmen in carjevičev. Krasno sadje v 14 sortah je razstavila graščina Kle-vevž. Karlovšek iz Šmarje te je razstavil več za-bci;6kov z lepo vloženim sadjem. Na rastavi so bili tudi prav lepi sadni izdelki, ki so pokazali, da so tudi k nam prodrli razni načini vkuhavanja. Podružnica sadjarskega društva je razstavila tudi svojo novo Holderjevo drevesno škropilnico, ki si jo je nabavila s podporo oblastnega odbora.
Največ obiskovalcev je bilo obe nedelji. Dne 29. septembra je imel predavanje o sadnih sortah in sadni trgovini v razstavnem prostoru g. inž. Joa. Skubic, oblastni sadjarski strokovnjak. Po njegovem zanimivem predavanju se je določil sadni izbor za škocijan in okolico, kanadka, veščenka, Baumanova reneta; za nižje lege še Boskoop in boborec. Ta sadni izbor se razstavi v šoli, sadjarjem pa se ga toplo priporoča. Sadjarji zapomnimo si besede predavateljeve! Zavihajmo rokave in.na delo. Uspehi se bodo pokazali kmalu in plačilo ne bo izostalo. — Vodstvo sadjarske podružnice se prav lepo zahvaljuje vsem, posebno še razstav-lajvcem, ki so pripomogli, da je sadna razstava tako lepo uspela.
Naši bratje na Wcstfalskem.
Slovensko društvo sv. Barbare v Gladbecku je praznovalo 22. septembra 20 letnico svojega obstoja. Slovesnost je potekla zelo lepo ob številni udeležbi naših rojakov. Zanimivo je, kar piše »Gladbeoljer Zeitung« z dne 23. septembra o tej slovesnosti. Ob 9 so se zbrala slovenska stanovska društva iz celega Porenja. Sprejem, ki se je vršil v Rokodelskem domu, je bil v resnici prisrčen. Ob 11 (ie 25 društev s svojimi zastavami in z dvema godbama na čelu korakalo k slovesni službi božji. Sv. mašo je daroval župnik Tappe, ki je pred 20 leti kol kaplan ustanovil slovensko društvo. Slavnostni govor je imel duhovni svetnik Tensundern. Na prižnici je prebral govornik pismo ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Popoldne ob 3 je bilo slavnostno zborovanje v Rokodelskem domu, katerega so se udeležili tudi številni meščani, kateri so imeli priliko obiskati lepo slovensko deželo. Pozdravni govor, katerega je imel g. duh. svetnik Tensundern, je bil sprejet z velikanskim odobravanjem. Godbene točke, skupno petje in pa pevski nastop slovenskega pevskega zbora ter čudovite lepe plesne točke, katere so proizvajale dekleta okrašene s slovenskimi trobojnicami, so d»; živele veliko priznanje. Gosp. svetnik Kalan, ki se je pravkar vrnil iz domovine, je prinesel tople pozdrave. Vsa slovesnost je polekla zelo lepo in je napravila na vse navzoče najlepši vtis.
Kmetijska razstava.
(Novo mesto.)
Kakor smo že poročali, se vrši dne 12., 13. in 14 oktobra 1929 na kmetijski šoli na Grmu kmetijska razstava. Na razstavi bodo zastopani sledeči oddelki:	.
I. Poljski pridelki -. žito, trgovinsko bilje, stročnice, okopavine (krompir, pesa itd.) in vrtni pridelki (zelje, ohrovt, paprika itd.)
II.	Sadjarski ln vinogradniški pridelki — *veže in predelano sadje, konserve, sadjevec itd., sveže pridelano grozdje (vino, žganje itd.); pri sadjarstvu bo zastopan tudi vzorni oddelek zn sadjarstvo.
III.	V posebnem oddelku bodo zastopane vrtne in sobne cvetlice. V nadaljnjem oddelku pa razuo orodje in stroji. Poseben oddelek pa bo tvoril sadni semenj. Slavnostna otvoritev razstave bo 12. oktobra t. 1. ob pol U dopoldne. Razstava bo odprla od 9 do 18. Vstop bo prost.
Pokojnemu gospodu.
(Sela pri Kamniku.)
Pred petimi meseci so se radoslno zazibali naSi zvonovi, saj so klicali vso župnijo k sprejemu in pozdravu novega gospoda župnika. — Nebo je rosilo, toda kljub temu smo se zbrali ob vznožju Selškega griča — hrepeneče in hvaležno smo pozdravili preč. gesp. Sušnika. Med nami je slopal v cerkev sv. Neže, kjer smo združeni tako iskreno prosili pomoči in blagoslova.
Hiteli so dnevi. Preč. gospod se Je vživljal v naše duše, umeval nas in mi njega. Stremel je za tem, da pomaga župljanom, snoval je načrle, iskal nasvetov in uspelo bi bilo z božjo Pomočjo, da se niso oglasili ravno po pelih mesecih, 22. septembra zopel zvonovi — ne v pozdrav, a slovo so zvonili! Srca so bila polna globoke bali, ko smo spremljali pokojnega gospoda do Podhruške, odkoder so ga odpeljali na njegovo domače pokopališče.
Tolažilen za nas je bil le pogled na veliča-sten pogrebni sprevod; nad 30 njegovih sobratov in velika množica pogrebeev nam govori v mnogi molitvi, ki se dviga za blagega pokojnika k božii Pravičnosti.
Nrtj mu Bog nakloni večno Srečo!
Pošteno hrame.
Prihaja jesen, dolgi večeri, hladno vreme, topla peč. S hrano ste se oskrbeli, z dr vrni ste obloženi, kaj pa z drugimi rečmi? Z branjem na primer.
Tega nam že ni treba več pojasnjevati, kako potrebna je splošna izobrazba za vse naše ljudi. To veste, vemo vsi! In vendar moramo reči, da ljudje hodijo dostikrat le mimo dobrih stvari, da se le bežno obirajo na vse tisto ogromno bogastvo duševnih dobrin.
Mi katoličani smo pod enim duhovnim poglavarjem zbrana armada, vsi z lepim ciljem, z istimi željami: kako bi svojo živ-Ijensko pot uravnali v smeri Večne poti. Tam je naš zadnji cilj, temu primerno bodi usmerjeno vse naše ravnanje, naše prizadevanje.
Branje je vsakemu človeku potrebna reč. Koristi pa človeku le pošteno branje. Tu nauk ni veljaven le za en dan, za eno leto, ta nauk nas spremlja vse dni življenja. Iz njega ven tudi sledi: kakršno branje bereš, takšen si, takšen boš, takšen bo tvoj konec,
Pred desetletji smo si katoličani na Slovenskem ustvarili svoj tisk. Imamo celo vrsto lepih knjig, ki jih našim ljudem z vso močjo priporočamo, ki jih naše ljudstvo lahko s pridom bere. Mimo knjig imamo še celo vrsto dobrih, poštenih katoliških časopisov. Te knjige, ti časopisi so naš najdragocenejši duhovni zaklad, naše največje bogastvo.
Za vernega katoličana, za zvestega in zavednega Slovenca je le pošteno branje. Umazani šund, svobodomiselni tisk naj utone v svoji lastni mlakuži. Naši ljudje ga ne smejo podpirati, zakaj s tem uničujejo Bebe, svoi katoliški tisk, ki tfa ie naše !jud-6l
stvo s trudom in z mnogimi stroški spravilo na današnjo stopnjo.
Zato je treba znova in znova povdar-jati potrebo našega dobrega katoliškega branja. Vsi in vsak naj si prizadeva, to branje širiti med ljudi in mu s tem utrjati položaj. Korist je dvojna: naš tisk sc moralno in materijalno podpre, ljudje pa se ob njega sili in vsestranosti izobražujejo.
Radio.
Vsak delavnik: 12.30: Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba.
—	13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.00 Konccrt Radio-orkestra.
Četrtek, 10. okt. 19.00 Iz življenja mravelj. — 10.30 Tedenski pregled domačih in tujih krajev. — 20.00 111. ciklus narodnih pesmi (hrvatskih in slovenskih) v priredbi Jos. Pavčiča poje gdč. Golobova. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Lahka glasba .
Petek. 11. oki.: 10.00 Gospodinjska ura. — 19.30 Italijanščina. — 20 Jesen prihaja: petje, rccitacije in glasba. — 22 Časovna napoved in poročila.
Scboia, 12. okt.: 10.00 Napoleonovi nameni z Ilirijo — predavanje. — i9.30 Rodbinski večer --vzgojno predavanje. — 20 Napoleonova proslava — prenos iz Unicna. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert Radio-orkestra.
Nede'ja, 13. okt.: 9.30 Prenos cei.kvene glasbe. 10.30 Religiozno predavanje. — 11 Slovesno odkritje Napoleonovega spomenika — prenos. — Koncert Radio-orkestra. — 15.00 O vinogradništvu. — 15.30 Reproducirana glasba. — 16.00 Ogrinc: »Kje je ir.eja?« (čl. nar. gled.). — 16.45 Od motike do pluga
—	predavanje. - 17.15 Koncert Radio-orkestra. — Vmes igra na harmoniko L. Kucler, zmagovalec mladinskih harmonikarjev na ljublj. vetesejmu. — 20 Prenos iz Zagreba. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Lahka glasba.
Ponedeljek, 14. ckf.: Smernice za konstruiranje modernega radio-aparaia. — 19 Zdravsivena ura. — 19.J0 Srbohrvaščina. — 20 Uverlurni večer, izvaja Rndic-orkester. Uvodno besedo govori dr. A. Do-linar. — Časovna napoved in poročila.
Torek, 15. oktobra: 19 Ob 400-letnici prvega poraza Turkov pri Dunaitt — predavanje. — 19.30 Ruščina. — 20.(10 Klavirski večer ge. Poženelove. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Lahka glasba.
Sreds, 16. c lit.: Opoldanski program odpade.
—	16.30 Otroški kotiček. — 17.00 Koncert Radic-ork;stra. — 19.00 Uprava in gospodarstvo v Iliriji
—	zged. pr. — 19.30 Francoščina. — 20 Prenos iz Prage. — 22 Časovna napoved in poročila.
Nove knjige.
Jagnje božje. Dvanajst govorov o daritvi sv. maše. Govoril dr. Miha Opeka. Je to sedemnajsta knjiga Opekovih govorov. Obsega dvanajst pridig, ki obravnavajo daritev sv. maše. Sv. maša je središče kršč. bogoslužja ter izvor največjih milosti in obilnega blagoslova božjega. Mi, ki smo le preveč navezani na vsakdanjo zunanjosl ter le preveč zaupamo samo lastnim močem, smo silno potrebni temeljitega nauka o sv. maši in njenem blagoslovu. Dr. Opeka nam to razlaga poljudno in jasno,v silno lepem jeziku in blestečem slogu. Zato branje njegovih govorov ni dolgočasno niti utrudljivo, niso samo za hladen razum, temveč dajejo tudi srcu dovolj tiste božje topline, ki pripravlja našo dušo za sprejem milosti. Knjiga stane 18 Din, po pošti 1.50 Din več. Dobiva se v Prodajalni K. T. D, preje Ničman, Ljubljana, poleg Jugoslovanske tiskarne.
Naše zdravje. Spisal dr. I Pire. 3. zvezek knjižnice Podmladka Rdečega križa, Drobna knjižica na 52 straneh obravnava, kako si moramo varovati zdravje. Ko na kratko obrazloži ustroj našega telesa, se peča z najbolj navadnimi nalezljivimi boleznim iin z obrambo proti njim, nato pa obravnava obleko, telesno vzgojo, usta in zobe, alkohol in tobak. Stane 3.50 Din, Dobi se v vseh knjigarnah.
Izseljencem na pot« Nekaj poučnih besed našim izseljencem pri odhodu iz domovine. Napisal p. Kazimir Zakrajšek. Pisatelj, ki je sam dolgo časa živel med izseljenci, temeljito in z izredno živo besedo obravnava žalostne razmere \'ečine naših rojakov v tujini. Zlasti kaže na štiri velike sovražnike našega človeka, ki ga največkrat docela ugonobe: pijača, vlačuge, brez-verstvo, slaba društva in slabo časopisje. Knjižica na to daje praktična navodila tistim, ki se že morajo izseliti, da jih kolikor mogoče obvarujejo denarne in dušne škode. Knjižica broječa 26 strani se dobi pri Družbi sv. Rafaela v Ljubljani, Miklošičeva c. 24.
a iitfof Menarta
Račun pošl. hran. Ljubljana št.10.680
sprejema vloge ca knjižice in na tekoči račun ter nudi
Dovoljuje kredile proti vknjižbi na prvem meslu v tekočem računu in proli amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse koniokorenlue posle.
Za vlog® femtl LfiHrijasisha ©Ulas« z vsem s v® Mm premoženje!« 8n z vso svof® davCno moCgo.
Zagorski zvonovi (Reinmichl). Na Si-naj (dr. M. Slavič). Lepa »Domoljubova« povest »Zagorski zvonovi« je izšla v knjigi kot 32. zvezek Ljudske knjižnice. Povest naši čitatelji poznajo in ne bomo o njej govorili še posebej. Drugi del knjige obsega dr. Slavičev popis »Na Sina j«, kjer nam zanimivo popisuje svetopisemske kraje, kjer so hodili Izraelci iz Egipta v Palestino.
l)r. Fr. Debevec:
O jefiikl.
Opišimo sedaj prvo skupino jetičnih obolenj, to je ona, ki nastajajo v milejših oblikah takoj po prvem okuženju. Redko se le-to prvo okuženje dogaja pri odrast-lih ljudeh. V naših krajih in razmerah bi se našel le tu in tam nekje v oddaljenem, samotnem kraju poedinec, ki bi do svojih poznejših let ne prišel med bolne ljudi ter se na ta ali podoben način okužil po jetiki. Mirne duše lahko rečemo, do 15. leta je velika večina izmed nas že bila prvič inticirana ali okužena. Klice, ki so prvič prišle v mlado telo, najdejo v njem prav deviške razmere: telo, telesne celice se odslej morajo privaditi na nove, ne-prijateljske odnošaje, ki so jih povzročile kužne jetične klice. Brž je treba postaviti, zbrati kemično vojsko, ki se bo v telesu borila proti nevarnim bolezenskim kalem. Pa ne samo kemične snovi, tudi cele skupine raznovrstnih celic posežejo v to borbo.
Navadno se prvo okuženje dogodi v
pljučih. Okoli mesta, kjer jetična kal oblici, se napravi malo vnetje: Ondotne žilice so razširjene, v razširjenih krvnih cevčicah pa neprestano kroži in is pretaka kri, podobno kakor hite polni vlaki ob pravi mobilizaciji. Vneto mesto je polno krvi in telesnega soka, belih krvnih telesc in drugih celic. V ugodnem slučaju ta prva stopnja jetičnega okuženja poneha, kri, razne celice se porazgube, preostala je kvečjemu še žuljasta tkanina, ki je obolelo niesto prerastla.
Skoi 'o vselej in istočasno z okuženim vnetim mestom v pljučih, povzročenim po prvem okuženju, obole in otečejo sosedne žleze ob vhodu v pljuča, tako zvane bezgavke. Tuberkuloza teh žlez je prav pogost bolezenski izvid, predvsem pri mladini. Toda, če.tipljemo po bolnih bezgavkah pri odrastlih ljudeh, jih prav često-krat najdemo (na vratu, pod pazduhami itd.) tudi pri njih. Samo navadno niso tedaj debele in boleče, temveč drobne in trde.
Kaj pomenijo te bezgavke? One so nekakšne zatvornice, nekakšna sita, nastavljena v mezgovnice. Le-te pa so žilice, po katerih telesni sok od telesnih celic prihaja in se pretaka v kri. V sitih — bezgavkah — zastajajo po raznih kotih na-plavljene škodljive snovi, zlasti te ali one kužne kali.
Telo otroka še ni preizkušeno v pobijanju takšnih bolezenskih povzročiteljev. Bilo je še premalo v borbi z njimi, saj še ni bilo vol)če okuženo dotlej, ko smemo govoriti: prvo okuženje ali infekcija. Razne prvokratne okužitve dečjega telesca
bodo brž izzvale vnetja limfnih žilic (me-zgovnic, sokrvičnih žilic) ter bezgavk, v katera in skozi katera se zlivajo vse te drobne in debelejše žilce. Kakor grabljice pred zatvornicami mlina ali žage, tako pobirajo kužno nesnano bezgavke s svojimi mezgovnicami, pa so potem same žrtve svojega poklica. Njih vnetja so vir za ustvarjanje raznovrstnih, v prvi vrsti kemičnih snovi — protistrupov, ki naj bi omejili ali sploh odstranili vse kužne izvore in njih učinke.
Vsled takšnega vnetja so bezgavke dalje časa debele, zatekle. Po prvem jetič-nem okuženju v pljučih otečejo najbližje žlezice, ležeče ob in okoli vhoda v pljuča. Nastala je neke vrste skrita tuberkuloza pri otroku, saj se prvo okuženje dogaja večinoma v mladih letih. To početno, malo obsežno obolenje se rado predstavlja ljudem kot žlezna jetika otrok. Posebno tedaj, kadar se okuži bezgavka za bezgavko, sprva ob eni pljučni lini, nato ob drugi, kasneje v soseščini (na vratu, pod pazduhami, v trebušni votlini itd.), takrat brez
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vkniižbi na posestva, proti
poroštvu i. t d.
44
RAZNO
Umetni bombaž. Nedavno je dospel v Ncw Vork angleški kemist dr. C. J, Thornton, ki jc na otoku Guiana izsledil nove vrste vlakno za pridelovanje umetne bomba-ževine. To rastlino bo treba kemičnim polom pretvoriti, da bo njeno vlakno uporabljivo. Tako pridelani umetni bombaž
00	po zatrdilu dr. Tliorn-.ona boljši in cenejši od naravnega. Neka družba ie že kupila v ta namen 'O.OCO akrov zemljišča v Floridi.
Zgodovinska miza prodana. Starinarska tvrdka Duvcen Broothers v New Yorku je nedavno kupila od nekega trgovca v Pa-■ izu zgodovinsko pisalno mizo, pri kateri je sedel in se posvetoval pokojni Nanoleon s svojimi maršali. Cena le mize je znašla nad 100.000 Din.
Petletne žene in vdove. V Indiji je po zadnjem ljudskem štetju 12 milijonov poročenih žen pod 15. letom svoje starosti, 300 bsoč žen je starih pet let.
1	o so po naših pojmih še pravi otroci, pa so mnoge teh deklic že matere. V ItT-
Kaj je pisala? Pozneje ni vedela več — toda bil je izredno jasen opis vseh dni in ur strašnega sklepa, ki ga je bila napravila. Zdelo se ji je kakor da piše o njeni lepoti in vzgoji, zdaj o njeni ljubavni zgodbi, trala za svojo. Le ob sklepu jo je obšla neskončna bol, prodrlo je na dan pri poslovilnih besedah, ka-žočih ji prepad, ki naj ju odšle, loči za vedno. Niti trenutek ji ni prišlo na um, da bi smatrala njegovo besedo tudi zdaj še za obvezno.
Kakor umirajoča se poslovljam od tebe, kakor umirajoča, ki niti ne sme več vpraševati, če je še čaka rešitev. Kurt, jaz ne bi smela več seči po roki, ki bi mi jo mogoče ti ponudil v pomoč. 0, ko bi bil ti blizu, bi bil morda našel kak izhod iz tega strašnega prepada! Tako pa sem videla le v tem svojo dolžnost. Naj mi bo t® žrtev, ki jo darujem, za pokoro, če nisem prav ravnala. Ne morem drugače. Zbogom, Kurt!«
Pero ji je padlo iz roke in glava se ji jo povesila
kakor v težki omami.	.
»Mati, mati! Ali je to bila tvoja volja?« je glasno zaklicala in ulil se ji je potok solz. »Ali si kljub temu hotela to? Ali moram biti popolna očetova |asl7... 0, saj sem se mu zapisala s svojo srčno krvjo! Zdaj pridi in blagoslovi svojega otroka!«
V srce ji je kanila kaplja tolažbe, zavel je vanj dih blagoslova, ki je združen z vsako nesebično žrtvijo, in miru, ki sledi vsakemu dejanju ciste in
b'agV takem tihem in mirnem položaju je ostala Nora
prav dotlej, da se je prikradel v sobo sivi jutranji svit in da so jo slednjič poklicali k očetu.
Pred njo je ležalo pismo. Kaj naj ga pošlje? Glava ji je bila pusta; ničesar se ni mogla dobro spominjati. Pri zadnjem Kurtovem obisku sta bila oba za trdno sklenila, da ne bosta več kršila prepovedi in da bosta zdaj mirno preživela preizkusno dobo; zato si nista bila dala tedaj nikakih naslovov in misel, da bi pismo prišlo v tuje roke, je bila zanjo strašna.
•Pošljem ga materi, da ga ona odpravi dalje... Naj ga vidi. Saj je to edino, kar je hotela od mene,« je trpko pristavila.
XVI.
Landolfo je hitreje dosegel svoj cilj nego je mislil. Bila je le njegova tajnost, da je bil naslikal ravna-teljeve zapletljaje v zadnji brzojavki hujše nego so bile v resnici, da bi ga podkrepil v njegovem sklepu nasproti Nori. Zato njegovo razburjenje ni bilo bas lilinjeno, ko je videl, kako je stvar postajala nevarna. Vendar pa njegova vest ni bila tako nežna, da bi se takoj zopet ne pomirila, ko je videl, kako je bila njegova spretna poteza srečno privedla do cilja.
Da more edino Norin nastop rešiti ravnatelja, to je bilo njegovo odkrito prepričanje in da je najugodnejše sredstvo tudi za njegov zasebni načrt, prav tako.
»Po nekaj letih se bo ponosna ljubica ze privadila temu,« je mislil in že je videl samega sebe kot zeta slavnega Karstena na čelu najodličnejše družbe umetnih jahačev.
Nora je še čuvala ob bolniški postelji, ko so ze krožili po najbolj razširjenih časopisih mali pikantni članki, katere je seveda pisal Landolf; s po-
6'
rjaasaamtsut
težav tipamo grahaste groglice, včasih pa cele orehaste kepe pod kožo na gotovih delih telesne površine, zdaj boleče, zdaj neboleče.
(Dalje prihodnjič.)
Krasno posestvo
PRODAM iz proste roke posestvo 65 oralov prvovrstne, rodovitne zemlje; je arondirano ali vse v enem kosu. Redi se lahko 20 giav živine z mrvo, brez slame 12 oralov njiv, 28 oralov travnikov Ul 25 oralov gozda skupaj. Gozd je gosto zaraščen z hrastom in borom, največ pa smrekov in sem imel zanj ponujeno 300.000 Din. Posestvo je v Sav. dolini med Žalcem in Celjem, na ravnem, varno pred vsako vodo. Krma vsa sladka. Lastna pot. Dobre pitne vode ne zmianjka. Na posestvu ni vknjiž. dolgov, ne prevžitka ln je presto vseh bremen. Do žole, cerkve in žel. postaje pol ure, do Celja t uro, do okr. cesle 15 minut. Avtomobil vozi lahko do hiše. Na posestvu imam 14 krav in par konj. Poslopje v najboljšem stanju, z opeko krito, vse strehe nove. Kozolec dvojnat, dolg 24 m; kozolec-samec dolg 22m. Živinski hlev za 24 glav, svinjski hlev nov, obokan, za 20 prešičev s kuhinjo. Hiša ima 9 spal. sob in 2 kuhin(ji. Poljedelski stroji na posestvu. Hmelja 6000, hmel. sušilnica, sadni mlin, vsi stroji na gepel vse novo, več voz, kmet. orodje itd. Sadne pijače se pridela 40 polovnjakov. Lepi dohodki od mlekarstva, perutninarstva in srdjarstva! — Kupci, ki imate veselje do vzorno urejt-nega posestva, si oglejte posestvo takoj. Cena za vse skupaj 850.000 Din. Plačuje se lahko v večletnih obrokih. Prodam tudi samo 40—EO oralov z vsemi poslopji in mventanjem. Prodam radi drul razmer. Če ne bom prodal, oddam v najem celo posestvo ali polovico. Na pismena vprašanja ne dajem pojasnil.
INTIHAR JANEZ, Gorica 27, pošta Celje.
»Glej, glej, kako tvoj sin spretno obira pečeno koruzo raz Storž.«
»Kaj ne bo, saj je vajen, ker pri godbi igra flavto.«
Radovan Hrastov:
Listki iz Prage.
VII.
še o praškem Stadionu naj vain katero povem. In o nastopu Orlov v njem.
Za mestom nekje se nahaja. Za porastlim gričem, za Hrndčani. Tja gor smo se vozili ali hodili liste dni. 2e ko je nastopila mladez vseh vrst in z vse širne zemlje češke, sem bil tam priča veselja mladino in tistih, ki so gledali in naučili in se zanjo bali in skrbeli.
Težko je pisati o takšnih stvareh. Gre mimo vas bežna podoba, vtisne se vam v spomin in za vokomaj ne bo šla iz spomina, — toda tisto podobo naslikati še drugim tako verno in čisto in lepo, kakor je vam samim ostala pred očmi, to ni lahko! Zato niti poskušal ne bom. Povem le, da ti3tih pisanih tisočev, ki so v modrem in rdečem in belem valovili na ogromnem prostoru in mladi, nikdar nikoli pozabil ne bom.
Mladina naša, upanje naše, vse nase veselje in bodočnost! Kdo je ne bi bil vesel? Ko pride iz vse dežele v tisočih in vsa razigrana in ponosna v Prago in tamkaj pokaže vse to, kar se je pri Orlih naučila... V telovadnicah in drugače.
Ko so naraščajniki in mladci dotelovadili vse točite, so v trumi odkorakali skozi Stadion in pred glavno tribuno, kjer jih je cel čas nastopa motril njih oče in poglavar države: Tomaž G. Masaryk, predsednik češkoslovaške republike. Zašumelo je tedaj zdolaj pred tribuno, zavalovilo je v trumi, ko en sani klic je odjeknilo in vriskalo skozi zrak.
»Zdar Buh, tatičekk
?Zdar Buh, tatičekk
Tatiček pa se je smehljal, mahal s klobukom in pozdravljal svoje verne in najmlajše državljane.
Ta slika mi največkrat lebdi pred očmi, ko se spominjam Prage in njenih slovesnih orlovskih dni. Tisto resnično vdano, iz otroške preprostosti razživeto razpoloženje mladih Orličev in Orličic pred svojim državnim poglavarjem. In obraz, poteze, nasmeh, vedenje češkega državnega poglavarja, velikega državnika Masaryka. V sosedni loži sem bit poleg njega, vsak gib, vsak nasmeh, vsako potezo njegovo sem opazoval in občudoval znova in
znova. Vsa okolica, ki je bila poleg njega še na-vzoča v loži, je ž njim vred živela, veselo razpo. iožena in navdušena. Še meni so se zaleskotali oči....
Saj rastemo, saj korajžno speino v daljo pred seboj! Dvajsetletna pot je za nami, še dalje brej konca gremo ... Praga je dala nove moči, novih sil, novega razmaha. Orlovstvo je stopilo na vroča praška tla, pred samega predsednika države, res-ničnega očeta češke domovine ter ga pozdravilu iz tisoč grl na ves glas:
>Zdar BOh, tatiček! Bog živi oče!: V teh besedah, v tem pozdravu ni le pozdrav, je tudi klic in ugotovitev:
Mi smo tu! Vsak dan več! In gremo naprej, naprej...!
Likovič Joža:
V kraljestvu sv. Treh kraljev.
Zemlja še vedno diši. Vsa je zlata, rožno pisana in obdarovana z jesenskimi sadeži. Drobne veverice se sladkajo z lešniki, čebelice se pražijo po ajdi, mi pa po-berkujemo pod polnimi hruškami. Po razorih. se smejejo belorumene buče, solnčni-ce se obupno ozirajo za solncem, ki zma-gonosno hiti preko Ljubljanskega vrha. Veter pihlja preko Kurena in maje srbrno brado sv. Miklavža. Barje se drami, nežne meglice se pletejo okoli Žalostne gore, Ljubljanica se vije kakor svetla senca preko molčečih tal... Jesenski dan je lep. Lica oblakov se svetijo, neko se sklanja v brezmadežni lepoti, solnce je belo in čisto, kakor da se je pravkar zakotalilo iz božjega naročja v veličastni vsemir ... •
Zjutraj smo se sešli na Vrhniki. Gospod ravnatelj iz Menešije, ki se je ta dan.
sebno vnemo se je bavilo ž njo čenčavo časopisje prestolice, kjer je imela nastopiti. Zdaj je pisalo o njeni lepoti in vzgoji, zdaj o njeni ljubavni zgdobi, ki jo je prinašalo v najčudovitejših premenah in se je tu in tam tako približala resničnosti, da bi človek mislil, da bo spoznal imena in osebposii, zopet pa je zašla v najdrznejše domišljije. Tudi izprememb v Karstenovem premoženju se je dotaknilo; omenilo je nesrečne dogodke in predočevalo Noro občinstvu zdaj kot zapuščeno ljubico, zdaj kot junaško hčer ali strastno umetnico. Občinstvo- je braio vse te zgodbe, se o njih živahno razgovarjalo in jim verjelo.
Radi večje previdnosti je poslal Landolfo te članke grofici in jo s tem zadel najobčutneje. Grofica je bila že zdavnaj prejela Norino pismo, ki ga je pisala njenemu sinu. Ogorčilo jo je, da se je na ta način kršila njena prepoved in ni čutila dolžnosti, da bi pismo takoj poslala dalje. Ko so kmalu nato dospele Landolfove pošiljatve, se ji je zdelo, da je pismo najbrž v zvezi s temi dogodki, a skoraj ni ve-aela, ali naj bi se veselila ali srdila, da njo, ki jo je bil njen sin spoznal vredno svoje ljubezni, na tak način vlačijo v javnost. Kakega opravičila za to, da je bila krenila Nora na taka pota, nikakor ni bilo mogoče sprejeti. Zdaj, ko se je že zlorabilo njeno ime, bi v grofičinih očeh celo dokaz, da je vse skupaj laž, ne pomagal več. To ime se ne more nikdar več imenovati poleg imena njenega sina. Zdaj je smatrala za popolnoma upravičeno, da obdrži pismo še toliko časa, da se izkaže, kaj je resnice na teh časopisnih poročilih. To je zvedela dovolj kmalu.
Dnevi so.potekali; ravnatelj je ozdravel hitreje nego bi človek mislil in se je zdaj žuril, da bi videl nastopiti svojo hčer na največjem in najzaneslji-5'
vejšem pozorišču svojih del. Na to je zidal vse svoje upe, s tem je tešil vse svoje skrbi.
Tako so bili pretekli komaj trije tedni po tem dogodku, ko so veliki lepaki v debelih črkah in ble-stečih barvah objavljali vrnitev slavnega Karsteno-vega cirkusa iu naznanjali prvi nastop nove učenke v jahanju, gospodične Nore Karstenove, z vsemi potrebnimi pridatki slavnostnega programa.
Celo grofica, že vnaprej pripravljena kakor je bila, je prebledela, ko je zagledala ta list, ki ga je bil poslal Landolfo. Slutoma je vstalo vanjo kakor sočutje z ubogo deklico, še enkrat je videla pred seboj oni plemeniti, jasni obraz z vsemi znaki vnanje odličnosti in omike, ki ni izražal nikake sledi lahko-mišljenosti. Kaj neki jo je le privedlo do takega, v njenem položaju tako nenavadnega koraka? se je vpraševala. Toda naj je bilo karkoli — dejstvo je tu. Zdelo se ji je, da se ji je s tem odvalil težek kamen od srca. Zdaj je imela v rokah vse dokaze proti svojemu sinu; lahko si je dala izpričevalo, da se ni ravnala samo po poročilih.
Bila je prepoštena, da bi prestregla pismo; toda ni ga poslala samega. Priložila mu je tudi vse one članke, vse pa je zavila v velik, tiskan lepak.
Le vsled malenkostne okoliščine je grofica ves zavoj uredila tako, da bi mogel sin zagledati Norino pismo šele nazadnje. A življenje je sestavljeno iz silno majčkenih malenkosti in čestokrat se skriva v najmanjšem delcu največji učinek. Morda je grofica to še enkrat premislila, ko je poizkuševaje tehtala zavoj v roki, preden ga je odposlala? Morda je spadalo tudi to v obseg njenih dolžnosti.
Isto uro, ko je grofica odposlala zavoj, je stala Nora v mali cirkuški oblačilnici, opravljena za predstavo. Nekaj služabnic je ž njeno mačeho vred kle-
diji je 295.556 vdov pod 15. letom, 15.000 jih še ni dovršilo svojega petega leta. Vlada hoče zvišali poročni čas, da se deklice primerno razvijejo, toda tak predlog je bil v indijski skupščini odklonjen s 54 proti 36 glasovom.
Ledeni muzej. Geoiizič; ni observatorij v sovjetski daljnovzliodni republiki je izdelal načrt, po katerem bi osnovali ogromen muzej iz leda. V tem muzeju bi lahko človeška in živalska trupla hrani.i lisočlet; ja, ne da bi se najmanj pokvarila. Kot shramba bi služile večno zaledcncle zemeljske plasti, kakršnih v teh krajih ne manjka. V takšnih plasteh so našli n-pr. tako dobro ohranjone mamute, da so bili videti kakor živi, čeprav so bm poginili že pred .20 do 30 tisoč leti. Oeolizični observatorij bi dal na ta način konservirati predam tipe iz različnih človeških plemen, živila, trupla izumirajočih živali itd. Stroški so preračunani na w milijonov rubljev.
Resničen pregovor. Sodnik: »Kako se pišete, »■ toženec?« Zatoženec: »J<> sip Sila.« Sodnik: »Vi f torej oropali blagajno'« Zatoženec: »Da, g. sodni«, saj vendar veste, da »»" kola loini.«
izkazal kot vztrajen mali turist, vedno se smehljajoč Mrkunov gospod od Brega z založenim nahrbtnikom in bogoslovec, vrhniški rojak, vnet tolmač Cankarjevih krajev In njegove lepe besede. Prava četverope-resna deteljica, željna lepote solčnih višav...
Pred vrhniškim kolodvorom nas ustavi nizek Lah; bogoslovec mu pokaže cesto in smer, kjer bo našel z&željenega lesnega trgovca. Tudi laška penetracija ali domače povedano: nasilno prodiranje laškega kapitala v našo zemljo! Mesto da bi mi sami prodajali les in druge pridelke neposredno kupcem ob Sredozemskem morju, puščamo dobiček laškim prekupčevalcem .., Gospod ravnatelj žalostno odmajuje z glavo ter pripoveduje, kakšne ovire so stavili I.ahi našim ljudem pri zadnji pobožnosti na Planinski gori. Dvajset črnih mož je stra-žilo svetišče, kakor da so se zbrali v njem sami razbojniki in prekucuhi. Kraško ljudstvo pa je ostalo dobro, mirno in pobožno; vso noč so vztrajale množice v gorskem tvetišču. Ljudje so prepevali, molili in izpovedovali; po' polnoči je bila darovana sv. maša ...
Hitimo preko polj na podlipsko cesto. Žirovski elefctrovod se nam pridruži in nas verno spremlja do Smrečja. Fesem žice se veže s pesmijo polj in škrjancev! Izza smrek nas pozdravlja sv. Trojica, tam je Cankar prisluškoval utripom zemlje in človeških src. Bogoslovec razkazuje skrite doline, osamele bajte za razori, ceste, kjer /e iskal Cankar svoje potepuhe, Aleša in hlapca Jerneja, sirotnike in preganjane. Ti nepoznani kraji in ljudje so postali po nje-
govi veliki besedi predpodoba trpečega človeštva, njegove knjige so našle v prevodih pot med tuje narode, Italijane, Nemce, rrancoze, Čehe. Na obeh straneh nas pozdravljajo tihe loke, mahovita zatišja, podlesek in žametni korčki. Sv. Lenart do-muje tod na Vrhniki in Stari. Vrhniki, v Mali Ligojni, na Črnem vrhu onkraj 2i-rov . ..
Zgodnje kmetice se vračajo že domov; same se trudijo, možje in sinovi so kram-parji na železnici, cestarji, delavci na žagah. Nabrale so zelenja za prešiče, voziček je težak in cvili. Spredaj sedijo otročički ter se igrajo z jesenskimi sadeži. Buče so zlato-rumene, ličeca malih so rdeča, zdravje in skromno zadovoljstvo spremljata dru-žinice . .. Dolina se oži, za Podlipo zavijemo levo ter se spustimo po bližnici v breg. V daljavi zapazimo novo vojaško cesto, avto drči po njem. V rebri pod Smrečjem počivamo, Mrkunov gospod deli dobrote, gospod ravnatelj rešuje zapleteno šolsko vprašanje, razgrinja »Slovenca«, prebira novi zakon, prešteva oblake in stiska drobno bradico. Mlin se dolgočasi v grapi, na njivi čebljajo otroci. Zrak jc čist in sladak, borovci so mirni, oblaki teko nizko nad nami.
V smrečju obiščemo Marijino cerkvico. Nove zvonove so potegnili preteklo nedeljo v zvonik, mlaji še vedno šumijo v opoldanski sapici.. . Razgled se odpira, obzorja se širijo. Za barjem se skrivajo v jutranji sinji dolenjski griči, stari Krim čuva Podpeč in Preserje, pod njim pa počiva božja žlahta: sv. Ana, sv. Jožef in Marija na Žalostni gori, mati, zet in hči.
Tostran barja ležijo polhovgrajski skladi, polni hudournih žlebov in groznih pečin. Koren, Grmada, Stožec... V kotanji se blestijo Žiri. Tod je besnela hudourna vihra, ko so se trgali črni oblaki. Čudoviti so ti Zirovci! Kljub vsem strahotam in razdejanju so ohranili žilavo odpornost, naravnost strastno so zaverovani v svoje električno podjetje ... Pa naprej po napeti cesti, pod sladkimi hruškami in vabljivimi češpljami. Na Vrhu nas že pozdravljajo s•.-'. Trije kralji. Spotoma naletimo na kupe zložene opeke. Šolo popravljajo na Vrhu, živina pa ne more vsega naenkrat odpeljati v strmi klanec. (Dalje prihodnjič.)
Visokošolec: »Samo sedaj mi še posodite, potem me ne vidite nikdar več.«
Posojevalec: »Saj ravno tega es bojim.«
A: »Ali sta že zaročena z Lojzo?«
B: »Ne.«
A: »Zakaj pa ne več?«
B: »Zato, ker sva se poročila.«
Najpopolnejši
ST0EWER
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za
vsak dom. Preden ai nabavita stroj, oglejte ai to isreanost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Setenburg. ul. G Brezplačen p o tik. 15 letao Jamstvo.
45
Pri zdravniku. Postaren možiček, ki je že večkrat iskal pomoči za svojo bolno nogo: »Gospod doktor! Kako neki jc to, da se kar ne mara obrniti na bolje?« Doktor: »Ja, moj dragi, to stori starost.« Mož: »To pa že ne, gospod; moja leva noga jc prav toliko stara kot desna pa ji nič ne manjka.«
Da sc čuva razburjenja. Zdravnik: »Dragi prijatelj, pregledal sem vas in nič drugega vam nimam povedati, samo, da se čuvate vsakega razburjenja.« Bolnik: »Hvala, gosp. doktor. Koliko sem vam dolžan za pregled?« Zdravnik: »100 Din.« Bolnik: »In vi še pravile, naj se čuvam razburjenja?!«
Na počitnicah. Trgovski potnik Radovič ni mogel prehvaliti velike uljudnosti in pozdravljanja otrok v Žabji vasi. Nekoč se je mudil zopet ondi meseca avgusta, a na njegovo veliko začudenje ga ni noben šolar več pozdravil. Vsled lega povpraša nekega malega dečka o vzroku? šolarček se mu pa korajžno odreže: »Mi radi *ega sedaj tujcev ne pozdravljamo, ker so šolske počitnice in imamo prosto.«.
čalo poleg nje in urejevalo gube bogate, temne suknene obleke, ki je v svoji čisti preprostosti ugodno podčrtavala lepe oblike njene postave. Več sveč je gorelo pred ogledalom, v katerem je žarno odsevala njena podoba. Njeno strogo lepoto je poudarila samo zlata mrežica, ki je pokrivala bujnopolne črne lase. Izbrala si je bila le preprosti jahalni kroj, vse drugo je zavrnila; tudi v svetlem steklu se ni ogledovala in se ni menila za pridne roke, ki so jo obdajale.
Še celo v tej minuti se je obotavljala, kakor da se mora še zdaj zgoditi nekaj, karkoli že, kar ji bo zadržalo zadnji korak. Le mlada srca lahko tako upajo. Pač pa se je bila poslovila od Kurta, pač je bila sama zavrnila vsako možnost rešitve — in vendar, in vendar... ali ne bi bila mogla priti kaka pomoč, še preden bo za vedno prepozno! 0, saj je vendar toliko tvegal za eno samo srečno uro ljubezni ...	,
Zunaj je godba zaigrala tuš. S tem je bil zaključen prizor, ki se je vršil pred njenim nastopom. Vstopil je že ravnatelj, da bi jo odpeljal. Tedaj je potrkalo na vrata oblačilnice in sluga je pomolil
vanjo pismo.	, ,	_
Nora se je zdrznila; ravnatelj je prebledel. I oda v istem trenutku je Nora brezbrižno izpustila pismo iz rok; bila je pisava prednice, ki je bila v zvestem prijateljstvu takoj odpisala na njeno .-.poročilo — toda kaj je prijateljstvo, če pa upa ljubezen? »Čas je,« je skoro obupno rekel Karsten. Novo razočaranje pa je Noro tako razburilo, da je trepetala po vsem telesu.
Ravnatelj je že mislil, da ga bodo varali vsi njegovi upi. »Ali ne boš zmogla?« je vprašal izredno
VOU°»Bom)« je rekla Nora in se visoko zravnala ob
zvoku njegovega hripavega glasu, kakršnega je bila čula le enkrat. »Da, bom, očka!« S krepkimi koraki mu je sledila.
Londolfove uredbe so se izkazale kot zelo uspešne. Veliki cirkus je bil razprodan do zadnjega kotička; ljudje so se bili požurili za vstopnice, kajti silno jih je vleklo, da bi videli lepotico, o kateri se je toliko govorilo. Ravnatelj je bil opremil današnjo predstavo z največjim leskom. Hotel je obdati svojo hčer z nekakim sijajem. Navzoči so bili vsi nad-konjarji v svojih najimenitnejših livrejah, ob vhodu na jahališču pa so stali dečki, opravljeni kot paži, v najprelestnejših oblekah, kakor da so pričakovali svoje gospodarice.
Godba je zaigrala; sledil mu je zadušen začuden vzklik množine — kajti z enim skokom je bila lepa jahačica sredi jahališča; v istem trenutku je konj, kakor da je iz brona vlit, obstal z lepim tovorom, ki je bil istotako kakor iz brona, tako negiben je bil v obraz.
Na mestu, kjer je bil v pretežni večini mladi moški svet, se je razgibalo; vsak se je nehote dvignil, da bi bolje videl in se je rinil bliže. Tako ljubke postave, tako plemenitega vedenja in mla-dostnosvežega, lepega obraza tu še niso nikdar občudovali.
Zdaj se je vzpela iskra žival visoko v zrak, da je bilo skoraj nepojmljivo, kako se je mogla jahačica tako mirno vzdržati na svojem sedežu — in godba je pričela igrati lahno in mamljivo, kakor pri jahalnih vajah. Ljubko je drvel konj v krogu okrog, razvoj je sledil razvoju, vodila ga je tako varna m odločna roka in ga izvajala s tako nepopisno dra-žestjo, je vzklik za vzklikom vzpodbudno sprem«
Suhe gobe in fižol kupujemo po najvišji dnevni ceni.
SEVER & Komp.. — Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 5
Bodite previdni
rre-3«	mroiino blaga. Cene ka-
ko? krai-.it* -ifli-r.t. isto si oglejte pred rjAapco: moto feo£iSo zalogo manufakturnega blaga kakor r barheMu. flancli. platnu, Sifonu, tiskovini, popiusu. volnenem ripsu, doubte za površnike in -suknje. velurju kakor raznem plišu za damske plašče, kaseha za obleke, gotove površnike. obleke, srajce, triko, pletenine in še veliko izbiro raznega drugega modnega, kakor kontek-cijskega blaga. Vsled ugod. nakupa mi bo mogoče postreči z nizkimi cenami, dobrim blagom v veliki izberi. - Za točno in solidno postrežbo )amčim in se najtopleje priporočam z vsem spoštovanjem:
LUDOVIK BOLTIH, Logatec
Flanele od 10 Din, konienina od 8 Din, barhenii od 11 Din, tiskovine od >0 Din, sukno od 36 Din, double za površnike 100 Din, kamgarni od 80 Din, za damska plašče od 50 Din naprej.
Kamcnlfc nagrobne
spomenike.
kakor tudi druge kamnoseške izdelke dobite najceneje pri domačinu Josip Zagorcu, kamnoseku vNotem mestu, poleg starega pokopališča, kakor tudi v Bršljimi št. 27. Radi obilne zaloge zelo znižane cene.— Prevzamem tudi v prenotiranje stare spomenike in vklesanje novih napisov, po najnižji ceni. Na željo pridem delo izvršit na razna pokopališča na Dolenjskem. Za obilna naročila se priporočam
Josip Mart Kamnosek
Tonček: »Oče, ali znajo slepi ljudj« tudi pisati?«
Oče: »Nekateri tudi.« Tonček: »Ali vi znate pisati z zaprtimi očmi?«
Oče: »Mogoče. Čemu pa vprašuješ?« Tonček: »Oče, zamižite ter podpišite tu moje šolsko spričevalo, bomo videli.«
Naznanjam, da otvorim dne 14. oktobra 1923
podružnico čeylgarstua p CepHnisi
Zaloga čevljev lastnega izdelka. V popravilo ss sprejemalo vse vrste lepljeni čevlji in galoše Sc priporoča I. PETRIČ, Selšček — Cerknica, Sprejme se istotam dobro izurjen prikrojevalec zgornjih delov.
Prvovrstna glasbila direktno iz
TOVARNE
oziroma tovarn, skladišča Velik ilustrovani
dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalnici glasbil v Jugoslaviji
MEINEL i HEROLD
tvornica glasbil, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR št. 107-B
Violina . . o d Sin 95'- dalje Tsmburica „ „ 98 - n Mandolino „ „ 136 -Trube ..... 505'- ., Gramofon „ „ 345'-Ročne iiarn orilke
od Din 85'-
CENIK
ijal ves mikavni prizor. Veščaki niso imeli dovolj besed, da bi prehvalili njeno umetniško dovršenost.
Med tem je igrala godba čedalje bolj hitro in divje, tempo je postajal čedalje razburljivejši. Konj je drvel po jahališču, kakor da ga je uspeh podžgal in je med tekom preskakoval ovire, ki so jih porivali predenj. Nehote se je razburjalo tudi občinstvo. Oči vseh so napeto sledile drznemu jahanju. Samo pogled lepe jahačice je ostal miren; ni ena iskra veselega ponosa ali zadovoljne nečimurnosti ni za-žarela v njem, nobena poteza na obrazu se ni iz-premenila, niti en pogled ji ni ušel med polne vrste gledalcev; videti je bilo, kot da obstoja samo za svojega konja... zdaj še en mogočen skok preko visoke zapirajoče ograje — in v trenutku, kakor je bila prišla, je tudi izginila.
Napetost občinstva se je sprožila v en sam bučeč pohvalni vihar: izbruhnilo je ploskanje, kakor ga tu že leta niso poznali. Lepa, eagonetna postava je očarala vse in Landolie si ni zastonj mel svojih rok. Tisoč glasov je ponovno klicalo ime jahačice, hoteč jo pripraviti do tega, da bi se še enkrat pokazala — toda prišel je samo oče. S tresočim glasom se je zahvaljeval za priznanje, ki so ga bili izkazali njegovi hčeri in pojasnjeval, da jo je prvi javni nastop preveč razburil, da bi se pokazala občinstvu.
Ta prvi nastop je zagotovil njen uspeh. Toda Aied tem, ko je bilo njeno ime na vseh ustnicah, ko jo je pri marsikakem šumečem kozarcu slavil mladi moški svet kot »novo vzhajajočo zvezdo« in je padla obenem marsikaka lahkomišljena beseda, je ležala Nora bleda in tiha na svoji postelji. Telesni in duševni napor je zahteval svoje pravice; prav do smrti •je bila utrujena.
Le eno ji je bilo pred očmi: da je zdaj storjeno
— da se ji je nepreklicno, neizbrisno vtisnil ta večer kot madež na njeno čelo, da je izločena iz kroga, h kateremu je doslej duševno pripadala. Znova ji je nervozno zadrgetalo telo in pordele veke se niso hotele zapreti.
Mehanično je segla po pismu zveste prijateljice in brala njene ganljive, tolažine besede. : Otrok moj, je pisala pobožna žena, po čudovitih polih te vodi Gospod; čisti namen mnogokaj posvečuje, velika žrtev pa pojasni vse, tudi tvoj korak, ki bi ga drugače nikakor ne mogla razumeti. Morda je to življenje, ki se zdi nam tako nevarno, zate koristnejše, nego življenje, ki smo ti ga želele me in v katerem smo videle tako varno zatočišče za te. Dragica, bodi karkoli, zdaj si mi dražja, dražja nego kdaj poprej; vez ljubezni naj naju zveže še tesneje; v mislih ti sledim po vseli tvojih potih in prosim Boga, naj te čuva in varuje.«
Da, prijateljstvo je sledilo preko mej, pred katerimi se je ljubezen umaknila. In vendar je brala Nora zopet in zopet en stavek: ?Čisti namen mnogokaj posvečuje, velika žrtev pa pojasni vse.« Zadnja njena misel, preden ji je spanec zatisnil oči, je bila: >Bo li Kurt tudi tako mislil in me ne bo zaničeval? O, videl bo, da ne bom padla, ne bom padla, celo na tej poti ne... tudi tu naj me varuje njegova ljubezen.«
SUVOVIO, BRINJEVEC, FELINOVEC, RUM in HRUgEVEC si lahko napravite z našimi esenci. - Steklenica za napravo 4-5 1 žganja stane samo DIN 20'—, pO pošti DIN 32'-. Točno navodilo na vsaki steklenici. Samo v
drogerlji A. Kant sinova, Ljubljana, Židovska ul.1
Ta jc pa tudi debela. Švrkarjev Jože, ki je bil svoj čas v Ameriki, je pravil, kako debeli hrasti lam rasto. »Jaz sem enega že dva dni sekal,« pripoveduje, »in ko se le nič ne nagne, grem nekoliko pogledat, kako dolgo bora moral še sekati Ko pa greni okoli debla, zagledam na nasprotni strani tudi enega sekača, ki je že tudi dva dni sekal, pa ccli čas se nisva videla in ne slišala. Zdaj si pa mislile, kako debel hrast je bil lo!«
Stara knjižnica. V Ras Shama v Indiji so nedavno francoski starinoslovci izkopali štiri tisoč let staro knjižnico. Vendar niso ie knjige tiskane ali pisane na papirju, ampak tvorijo tablice iz škrilja.
Prepovedane knjige. Potujočega pisatelja preiskuje carinik na meji m brska po njegovi prtljagi. »Česa vendar iščete?« vpraša pisatelj. »Prepovedane Mige.« »Zakaj niste tega takoj povedali? Imam I«" več.« »Kje? Kje?« Pisatelj pokaže s prstom na čelo: »Tu notri!«
Vojaška. Sodnik: »Ali sle sprejeli smodko, ko vam je bila ponujena n« straži?« Vojak: »Nisemje prejel, gospod sodnik.« Sodnik: »Kaj ste pa rekli?« Vojak: »Vi osel vi, gospod iodnik.«
VciP k*™™** čevlji bodo kakor novi ako jih barvale z Braims,
barvo za usnje/
'tudi aktovke, kovčegi, usnjaii sloli itd. vse / izgleda kakor novo!
Dobiva se v vseh dre gerijah ier trgovinah z barvo in usnjemi
"Tovarna barv
Viljem Bixtuns, Celje.
Poior! - Ne premišlfuite
ler si oglejte najnovejše blago za moške in ženske obleke, za moške suknje, ženske plašče, žamet za obleke, barhente, flancle, barhentaste rjuhe, odeje, koče, plete, moško, žensko in otroško triko-perilo, pletenine itd. — vse po najnižji ceni pri tvrdki
IVANKA ŠTRUKELJ — ŠKOFJA LOKA
Kapucinsko predmestje.
IZJAVA. Podpisani preklicujcm in obžalujem vse, kar sem dne 13. avgusta 1929 in pozneje, žaljivega govoril o Neži Petrič in njenem umrlem možu Ivanu Petrič u, — Ljubljana, dne 8. oktobra 1929, — Zupančič Jožef.
Miki
ffiafte
Izšla je pravkar razjasnitev! V njej se pojasnjujejo dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. To zdravstveno blagovest pošljemo vsakomur, ki jo zahteva od spodaj
naznačenega naslova Tisočero zahval nenadkriljivo dokazuje edini uspeli neumornega in vestnega preiskovanja v dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor je
v velikem številu živčno bolnih
kogar mučijo raztresenost, tesnoba, oslabljenje spomina, razdražtjiv glavobol, pomanjkljivo spanje, želodčne nerednosti, preobčutljivost, bolečine v členkih, spošua ali delna telesna slabost ali drugi neštevilni pojavi.
m| gotovo zahteva mojo uteSljiuo kniižicol Kdor jo pazno prečita, se sebi v tolažbo prepriča, da poznamo enostavno pot do zdravja in veselja do življenja. Ne odlašajte, temveč pišite še danes I
Erast Pasternatk, Berlin, 50.
Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 317.
BLAGO 2A ŽENSKE OBLEKE za moritelne pliš, žamet, veiur, kamgarn, NA3N0VE3ŠI ŽAMET ?a obleke, KOCKE QSRIN3ALK£, POKHANTASTE R3UKE. ŠERPE, RUTE. ČEŠKO PER3E — kupite najceneje pri
U
LJUBLJANA - Lingarjeva ulica
Solldnosft moega podjetja ie znana
/,» amfti uspeh I Nos.to I torej primerno čevlje. I Pred nabavo istih Vam | bodo najboljši svetovalec samo ilustrovani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite na zahtevo po-po! >ouia breznlačno od veletrgovine Slermeoki. Prepričali se bodete o volikanski izbiri in o sledečih cenah : od kra-vine Din i49 telečji 172 »oks 18U gorski 186 lov-s.vi 243 gojzorci 253 šport 468. — Garantirano ročn > delo. Kaaen t g.i velika zaloga najfinejših luiisuzmh čevljev krasne i/delavt?. NaroČila čez mii	poštnine prost«. Kur ne odgovarja
so zamen a ali vrne denor. Veletrgovina in industrija čevljev R. Stesmaoki, Celje, št. 1» Siov.
Prvovrstni CevSii w§ei vrst
najceneje pri K Wavp©?K, Bled-Grad 40 (S >ča), na dvorišču. Za vsak par garancija. Popravila hitro in ceno.
iiiiiiniiiinuiiiiiniiniiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiii
la podnožnicg material
prodaja ANTON MERHAR Ljubljana, Sv. Petra 22
lll!UIIIISUill!llllllll!lllllllllllll!llinillll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
LiSODE dBSliB vsalte debeline, suhe in gla Ike kupi —£---po najvišji ceni, tudi v inanjji količini tvrdka Ivan Dovžan - Ljubljana VII.

mu
proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1
Mali oglasnik
Mesarskega učenca I tetna gnojila,
močnega zdravega, pc-štenih kmečkih staršev sprejme v izučbo takoj Valentin Jager, Št. Vid pri Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši.
p^^blizuLjub-
dam. Ogleda se na i.o-maniji 2, P. Dobrova
lasem Me, !;iie
šila enoletni gospodinjski tečaj za bolišo hišo, proti dobri mesečni plati. Ponudbe je poslati na upravo Domoljuba pod „pridnost".
za jesensko gnojenje, Tomaževo žlindro in kalijevo sol oddaja v vsaki množini Matko Kranjc, Vrhnika. Tam se tudi sprejme vajenec za trgovino, dobrih in poštenih staršev samo z dežele.
sprejme takoj Auman, Vir — Dob.
fflizarcliBBB vajenca
sprejme Vidmar, Zg. Šiška. _
ilsblim staro 14 do 16 """"j™ let sprejmem takoj v pouk k pletil-nemu stroju. Dravlje 32, pri Ljubljani.
Rpnsli malo rabljen 0b|bI,iJ) ug0<]no prodam. Matija Velkavrb, Tomačevo 19, Moste.
okvirje in druge izdel-k.i nudi najceneje F. Mežnar, delavnica Ihan.
sprejme v trajno delo, plača po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 11068._
HrlžeB pot "pflft
125 c, na platno slikano, cena zmerna. Hro-vat, Domžale, podobar.
etrnij za izdelovanje Slizl koničaste strešne opeke proda Jeraj Anton, cementarna, Dravlje, Št. Vid nad Ljubljano.
mm TJtTei-
me m. Vsa oskrba v hiši. Naslov pove uprava pod štev. 11018
tfajeiice i« pomočnifte
sprejme takoj za kleparsko obrt — Fran žužek. Bled.
ŽiijSiiife n SlaBoniji
išče dobro gospodinjo. Ponudbe na upravo Domoljuba pod št, 10565.
me m. Alojz Groznik, Višaja gora, Stari trg.
sprejmem. - Hrana in stanovanje v hiš'. Ivan Jamar, čevljsr, Bled.
~ SO do 60 oralov
veliko posest ima naprodaj Marija Križnik, vas Brezovica š'. 3, p. Motnik — Na posestvu se redi 10—12glav živine, 8— lOprešičev. -Vsa posest je skupaj ležeča. Gozdovi so zaraščeni. Posest je tik deželne ceste Kamnik Motnik. - Resni kupci naj se pismeno oglase pri posestnici.
.. Mizarske Bajence
sprejme tvomica Kre-gar Andrej, Št. Vid nad Ljubljano.
proda v rodovitnem kraju v bližini ruduika. Je precej gozda, njiv ia travnikov. Redi se 7—8 glav živine. Jože Kovačič, Požarje pri Zagorju ob Savi.
»LorcSt
pripravno za obrt z vsemi gosp. poslopji naprodaj. Pojasnila daje Matko Gašpar, Hrastje — Orehovica, pošta Št. Jernej,
obrt^sprejme takoj z vso oskrbo Alojzij Baje, pekarna, Mirna.
sprejmem močnega do IS let starega za trgovino meš. blaga s popolno oskrbo v hiši za 3 letno učno dobo. Naslov: Ivan Marin, trg., Mirna Dol.
Puhasto perje
kg po 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Dia 130 — in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
T
hlapite naiboliše in nagcenešše pri stori, priznani ivrdki 18. SIJIINER. LJUBLJANA
Prešernova Diica
4
(poleg Frančiškanske cerkve)
Naivečja in oajsotidnojSa razpošllJa'nlca • IlazpoSIlJa v vso kraje tu- in inozemstva
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO
imwmw bbczplaCni ceni«!
iSiiicrljillpiil
Prešernova ulico
4
Ciiina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
Gotove obleke in površne suknje!
Da ustrežem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem vpeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni ž njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago — in dobi v 6 dneh zgotovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo cenejša, kot povsod drugod — za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlago!! Vpeljal sem tudi vse vrste usnja — po znižani ceni. Pridite in prepričajte se.
IVAN A. GROSEK
trgovina z mešanim blagom — TREBNJE
Chinn srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
Ud ino
(poleg Frančiškanske cerkve)
vam plačam, i-feo V a e bradavic, k u rja očesu, irdo kožo. ]7.rustko. ne odstranite zanesli, vo v fasu 3 itni z Riu b il-zatnom brez bolečin, brez nevarnosti. brez noža. Zdravniška priporočila: Dr. C vrati us B. Wic!i piše i Sem zadovoljen '/.	pošljite mi fio 24 'ončkov, t er jih l om unornbljal pri svojih pači-jentib. Cena z tfur-iiuijskim pismom Din 'J*—, ti lončki Din 18'-, G lončkov Din. 32'—
Dr. Nlc Kem6ny, Koike-Kasdiau, Poštni predal 12 H 6 Č5R.
najboljši šivalni stroji in pletiini švic „Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
J©§. Petelfnca
Oritmer, Adlcr
Najnižje cene! Tudi na obrokel
MuMlana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
9BB»I II m iwwiiiiiiM«fctjiftaa»
VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! -»C
k!	N
2 aBofij M H jsm &&	ŠF* ^k S 2 "1 2	N
m n
H N
n
M M M H
H
reg. zadruga z neomejeno zavezo V
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni med, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega več-
kratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din.

►
ATA AYA AVA AVA JifA JVA ATA
lAAAAAAAAAi
t
Izdajatelj:
V
Dr. Franc K u lovec.
Urednik: Viktor Čenči«.
Za Jueoslovanseo tiskarno; Karel C«fc