Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihala v Ljubljani vsako sredo in sobote. Naročnina za arilro-ogrike kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 6'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7jK. Pmamaina Številka 10 v. Reklamacija so poštnine prosta-Nefraakirana pisma se na spre. imajo. Rokopisi sa ne vračajo. InsaratL Enostopna petit-vr ntica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. štev. •K V Ljubljani, v sredo, dne 30. oktobra 1907 Leto X. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne potiljatv •, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 8/1. Sodrngl In somišljeniku ,Rdeči Prapor* je začel izhajati od 15. oktobra 1.1. naprej dvakrat na teden. Izhaja redno vsako srede in soboto in velja za avstro ■ ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Upravnlštvo »Rdečega Prapora". »Slovenski Narod* contra Hribar. V času državnozborskih volitev je vsak pazen zasledovalec slovenskega časopisja lahko opazil nepripravljen, nagel preobrat v pisavi »Slovenskega Naroda*. Dotedanji duševni vodja dr. Ivan Tavčar se je umaknil in na prve gosli je zaigral Ivan Hribar. — V dobi volitev ni bil ta dogodek tako čuden; saj je bilo treba delati propagando za Hribarja. In kandidat, ki je bil sam sebi program, je znal izrabiti priložnost. Nekoliko čudno pa je bilo, da je ostal polo* 2aj pri listu tudi po končanih volitvah tak. Vse, kar je delal Hribar na Dunaju, zlasti njegov trud, da bi bil sprejet, v Šušteršičev klub, potem ustanovitev »Jugoslovanskega kluba* s »krščansko* podlago, je bila klofuta za klofuto Tavčarjevi politi. A »Narod* se ni zganil. Služil je zvesto Hribarju, njegove koncesije klerikalcem, njegovo »krščansko* stališče je krščansko zamolčal, njegov klub je opisaval, kakor da bi bil celo protiklerikalen. Marsikomu se je zdelo čudno tudi v liberalnem taboru. A končno so se ljudje privadili — Slovenci se sploh čudovito hitro privadijo 1 — in polagoma se je utrjalo mnenje, da je res med vodstvom prvega liberalnega, glasila in med liberalnimi poslanci nelepši sporazum. Mi pa smo bili Tomaži. Nenaravne zveze se po sili lahko ohrani nekoliko časa, trajnosti se jim pa ne more dati. Se kemija dokazuje to. Tavčar ne more večno zatajevati samega sebe, Hribar pa tudi ne more is svoje kože. In resnično že pokajo prvi streli. »Slovenski Narod* od četrtka ima uvoden članek (spisal — r), Čegar ost se obrača nepritrjeno proti Hribarju in njegovim tovarišem poslancem. Dr. Tavčar hvali nagodbo in barona Becka z najkrepkejšo hvalo, zahteva, da se imenuje ministrskega predsednika za častnega člana ljubljanskega in da mu odpošlje deželni odbor slovesno zahvalo. V svojem članku pravi —* doslovno in z debelimi črkami t «... stojimo na neomajanem stališču, da je Backova nagodba, vsaj kolikor se tiče Kranjske, ravno vsled tega, ker nam zagotavlja tako zate* Ijeno podaljšanje Dolenjskih železnic — in to brez vsake žrtve dežele, za vojvodino Kranjsko pridobitev, kakor je nismo niti v sanjah pričakovati mogli . . , Proti tej nagodbi ne poznamo nobene demonstracije, najmanj pa kake parlamentarne obstrukcije 1» O izletu v Budimpešto pa pravi »Narod*, da je imel zgolj informativen značaj, ker demonitra-tivnega značaja imeti ni imeL To so očitno besede, kakor da bi jih hotel Tavčar zapisati Hribarju v album. To podkrepljuje še zlasti Tavčarjev stavek, da »se je izlet t Budimpešto časnikarsko nekoliko preveč silil v ospredje*. Ni naš namen, da bi tukaj debatirali o vrednosti, ki jo Tavčar pripisuje nagodbi. To delo vlade je pač presojati s stališča interesov, je pa še več interesov, nego jih ima »Narod* pred očmi. Tako je n. pr. jasno, da se je vlada pri sklepanju na-godbe ozirala na industrialce, na agrarce, na trgovce, na finančnike kakor skrbna mati, na delavce pa kakor mačeha. Toda o tem izpregovorimo drugič. Tukaj imamo le pribiti, da je med »Slovenskim Narodom* in Hribarjem v velevažni stvari razpoka, kateri bi se moralo pripisati velik pomen, če bi bila politika liberalcev resna. Za Hribarja je bil izlet v Budimpešto demonstrativen, kajti informacij se v tako obsežnih vprašanjih ne zajame med koti lom in večerjo. Tavčar pa pravi, da ni smel biti demonstrativen. Tavčar ne pozna nobene demonstracije proti nagodbi; Hribar pa je pojpisal predlog Hlibovec* kega za ločitev Avstrije oi Ogrske, ki pomeni sam-posebi demonstracijo proti nagodbi. Precej časa so zamazarali liberalci razpoke v svoji stranki. A vidi se, ča jim je to že težko. j se pa gotovo ne motimo, če pravimo, da se bodo morala nesoglasja še po>ečati. Hribar je pokopal liberalizem liberalne aranke; ne bi bilo čudno, če bi pokopal še kaj ieč. Ii državnega sbora. Še nujni predlogi. V četrtek je zbornica zabla ves svoj čas z bujnimi predlogi. Zgodilo se je ]a ta dan vendar še nekaj druzega in sicer nekaj ]rav značilnega. Vstal je namreč dr. Lueger in je napovedal, da bodo odslej krščanski sodalci gl&ovali proti vsem nujnim predlogom, ke se z njimi zavlači rešitev nagodbe in — ker se z nujnimi pred-logi še ni rešilo n o le n e g a velikega vprašanja. V sredo sta to izrekla soialna demokra Heu-mann in Adler; vsi demaogi so bili takrat po konci in socialnim demokrabm se je očitalo naravnost izdajstvo. Drugi dan pride Lueger, pove to, kar so dan poprej povedli že socialisti in glej — sedaj to ni več izdajstvo ampak politična modrosti Menimo, da to pač zdostno osvetljuje taktiko meščanskih demagogov. Najprej se je v četrta nadaljevalo debato o nujnem predlogu proti kartelom. Lueger je podal izjav, ki smo jo že omenili, potem je češki klerikasc Myslivec zagovarjal kartele, Mladočeh L*y je govoril sa nujnost predloga, Svejk pa j« v zaključnem govoru izrazil svoje začudenje, da hčajo krščanski socialci, ki so doslej glasovali za vse nujni predlog, glasovati ravno zoper nujnost predmeta, ki je tfcko važna z gospodarskega staliča. Pri glasovanju je bila ujnost odklonjena. Podratamja iitiL Na razpravo je prišel ptem Klofačev nujni predlog o draginji« ki se glsi; »Vlado se poziva, naj ireišče vzroke od dne do dne naraščajoče draginj vseh živil, tudi surovin in premoga, ter naj stori potrebne korake za odstranitev te nadloge.* Klofač je obrazložil svoj predlog in zahteval, naj se odpre rusko in srbsko mejo. Govoril je potem Stark, ki ni povedal nič posebnega. Potem je Sternberg, seveda po stari navadi, zagovarjal oderuhe in napadal socialne demokrate. Za njim je prišel do besede socialni demokrat P i k. Omenil je, da so socialni demokratje že napovedali stvaren in v vseh posameznostih izdelan predlog o draginji. Ujzroki draginje so že znani. Socialna demokracija ne zahteva, da naj se jih še le preiskuje, ampak naj se jih odstrani. Če bi se sklicalo enketo pod vodstvom Yln.de, bi bilo to prav tako, kakor obsoditi delavstvo še na deset ali dvajset let lakote. Klerikalci so dejali, da prihajajo karteli samo is židovskih vrst; socialna demokracija gotovo ne bo branila židovskih izkoriščevalcev. Ampak klerikalni govornik naj bi bil le povedal, da oddaje nadškof Skrbensky svoje posesti židom, na škodo ljudstva v najem. Nadškof Skrbensky ima do 600.000 kron letnih dohodkov, delavcem pa plačuje po 30 do 40 krajcarjev na dan. Ako hočejo agrarci res kuj storiti za delavce, nuj poskrbe, da se zviša mezde poljedelskih delavcev. — Prvi uzrok draginje je naraščanje davkov. Za hlebček kruha se plača vinar davka, za kilogram sladkorja 34 vinarjev. Glavni vzrok je pa zvišanje carine. Za glavo živine, za katero se je prej plačalo 35 kron 71 vinarjev, se plačuje seduj 60 kron. Vaied mesne, draginje se pa podražigejo vsa druga živila. Na Španskem ve|ja pol kilograma govedine 60 vinarjev, na Norveškem 48 vinarjev, pri nas 80 vinarjev. Na Angleškem pride poprečno 43 kilogramov mesa na prebivalca, na Francoskem 33, v Švici 28, v Avstriji komaj 10. Socialni demokrat Schramel omenja, da so se Živila v zadnjih petih letih ne le podražila, ampak tudi poslabšala. Večinoma, n. pr. na se* vernem Češkem, strada kmet ravno tako, kakor delavec. Naš boj ne velja kmetom, ki žive sami v bedi, ampak onim velikim agrarcem, v katerih imenu se upa vitez Hohenblum izrekati, da bo prebivalstvu diktiral cene mesa. Veleagrard dovoljujejo visoko industrialno carino, industrialci pa visoko agrarno colnino. Socialisti bodo glasovali za predlog, žele pa, da se v bodoče ne predlaga tako površnih predlogov, ampak take, ki se jih res lahko smatra sa resne. Govorili so ie Klofač, Kotlar in Buček. Potem ke je glasovalo. Predsednik naznani, da je navzočih 231 poslancev in da je glasovalo 140 proti, 91 za nujnost. Češki radikalci zaženejo hrup, češ, da to ni res. Predsednik se sklicuje na to, da *so šteli štirje zapisnikarji. Proti anjaia predlogom. Nemški liberalec dr. Sylvester dobi besedo za vprašanje, porabi pa priložnost, da govori proti nujnim predlogom, s katerimi se zavlači nagodbo. On pravit »Način, po katerem se tukaj razpravlja o nujnih predlogih, nas Izroča zasmehovanju vsega prebivalstva.* Konec suje ob sedmih zvečer. fto nujni prodlog. V petek se razpravlja zopet — nujne predloge. Se trije so ostali od prej, enega je pa ie vložil poslanec Breiter o razmerah upravne službe v Galiciji. Predsedn i k* je danes grajal prizor, ki ga je v četrtek izzval grof S t er n b er g. O tej stvari govorimo na drugem mestu. * V četrtek je začela v državnem zboru razprava o avstro-ogrski nagodbi. Začela je v čudnih razmerah. Vlada, ki zastopa nagodbeno predloge, je v krizi, kajti oba njena češka člana, dr. Fort in dr. P a ca k sta podala svojo d emisij o. Ta kriza je pravi avstrijski Specialitet. Vlekla se je v češkem klubu, odkar se je sešel državni zbor na jesensko zasedanje. Kakor smo že povedali, so Mla-dočehi pri volitvah izgubili večino med češkimi poslanci in zato so jeli češki agrarci, pa tudi klerikalci pritiskati na nje, naj odpokličejo svoja ministra. Kajti na njuna mesta bi radi sedli agrarci in klerikalci. S tem so bila pa združena še druga vprašanja: Ali ostanejo češki meščanski poslanci v enem klubu, ali se razidejo? Ali podpirajo vlado, ali gredo v opozicijo? Poročila, ki so prihajala v javnost, so bila pravi cigumigu. Danes se je poročalo, da je vse v redu, Foft in Pacak ostaneta ministra; jutri se je napovedalo, da odstopita, pojutrišnjem pa zopet, da ni res. Končno sta pa vendar naznanila Becku, da demisionirata. In tako sedaj pravzaprav ni trgovinskega ministra, onega, ki je pri nagodbi najvažnejši, a v državnem zboru se debatira o nagodbi I de dva trajna predloga. Najprej je morala zbornica v četrtek prebaviti Še dva nujna predloga, ki sta imela očitno namen obstrukcije. Oba predloga sta vložila staroruska poslanca Hlibovicki in Markov. Prvi je zahteval, naj stori vlada vse priprave za gospodarsko ločitev Avstrije od Ogrske. Podpisal ga je — vrag vč zakaj? — tudi poslanec Hribar. Morda zato, ker piše Tavčar, da mora biti za vsakega slovenskega poslanca obstrukcija proti nagodbi izključena. Če se pomisli, da je pri razpravi o nagodbi na vse strani dovolj priložnosti za zastopanje vsakega mnenja, kako ntg se uredi naše razmere na-pram Og.ski, je jasno, da je hotel Hlibovicki obstruirati nagodbo. Hribarju se je zdelo potrebno, pomagati mu. Drugi predlog je zahteval odpravo fldejkomi-sarične posesti in ustanovitev kmetske jubilejne banke. Oba predloga sta bila po prav kratki debati odklonjena. Poslanec Breiter je svoj nujni predlog, ki je zahteval preiskavo upravnih razmer na Gali* škem, preklical na željo ministrskega predsednika Becka. Nagodba. S tem so bili nujni predlogi končani. Vmes je prišla še neka afera z grofom Sternbergom. O nagodbi je govoril v četrtek samo Ceh Choc. Nadaljevala se je razprava v petek. Prvi govornik je bil dr. Čhiari (od nemške ljudske stranke). Dejal je, da je vlada z ozirom na razmere dosegla to, kar se je sploh dalo doseči. Izrazil je željo, naj bi stranke složno nastopile v tom vprašanju. Potem je govoril dr. Lueger. Vodja krščanskih sodalcev se je postaral. To se je poznalo tudi njegovemu govoru, ki je bil zelo, zelo površen in prazen. Povedal je, da krščanski socialci še ne vedo,-kako bodo glasovali. Odločilne besede pa Lueger ne išče v svoji stranki, ne pri volilcih, ampak —- v višjih krogih. Namesto da bi se krščanski socialci brigali za interese prebivalstva, boli Lueger j a glava za državnopravna vprašanja, za •Veliko Avstrijo«, za enotno armado in za podobne reči. Toda med njegovimi besedami se že sliši obljubo, da bo glasoval za nagodbo; dal se bo «prepričati>. Le enega menda še ne vč. Da želi cesar nagodbo, je jasno; saj ji je dal predsank* cijo. Ampak Lueger bi rad vedel, kako sodi še kdo drugi na dvoru o nagodbi. Kajti «lojalnost» je za krščanske socialce predmet kupčije. Precej komično je bilo, ko je Lueger zatrdil, da ni nikoli klical: •Proč od Ogrske«. Tej trditvi se mora pač smejati, kdor se spominja, da je bil to leta in leta Luegerjev bojni klic. Seveda je še rajši sanjal o okupaciji Ogrske. Za Luegerjem je prišel na vrsto poslanec dr. E11 e nb o g en, čegar govor je bil vsekakor najznamenitejši v tej debati. Nikomur — je dejal — ni tako jasno, kakor delavstvu, da je stalnost gospodarskih razmer prvi pogoj vsakega plodonosnega razvoja. Socialni demokratje so pa tudi politični nasprotniki onih večnih provizorij, iz katerih obstoji že desetletja vsa vladna modrost v Avstriji. Vsled te provizorične politike je obtičalo vse politično, in zlasti social no-politi čnozakonodajstvo. Socialni demokratje soglašajo s carinsko in gospodarsko skupnostjo. Gospodarska ločitev obeh državnih polovic bi prizadejala delavstvu neizmerno škodo. Oni, ki so doslej najbolj ovirali nagodbo in ki bi bili radi dosegli ločitev, so bili agrarci. Gospodje agrarci sicer niso edini, ki uganjajo oderuštvo nad prebivalstvom; slede jim prekupo-valci in drugi ljudje. Med industrialci in agrarci so v marsičem nasprotja, ali pri nagodbi so se iznašle čedne duše. Tukaj nastopajo vsporedoma proti prebivalstvu. Nagodbene določbe, ki se tičejo davkov na špirit in na sladkor, pomenijo toliko, kakor zakonito varstvo kartelov v teh strokah. Za te karteliste ločitev ni nevarna. Pa čemu hinavščina? Saj vemo, da ogrski industrijalci niso nič druzega, kakor preoblečeni avstrijski industrialci. Vlada vč natančno, kaj je bil doslej vzrok vse naše nagodbene mizerije. Krčevito potezanje za dr-žavno-pravni dualizem je bilo krivo, da smo morali vse nagodbeno delo tako drago plačati. Prav zato, ker smo vezani na Ogrsko, smo pa zaostali v svojem političnem razvoju. Sedaj se je nekoliko izboljšalo. V sedanji nagodbi se priznava Ogrski nekoliko več samostalnosti; a značilno je, da se s tem zboljšuje naša lastna neodvisnost. Zakaj pa vladi ni prišlo na misel, da bi se bila pečala tudi z delegacijami? Ali ne čuti, kako poniževalno je za avstrijsko polovico, da moramo pri sklepih o vojaških rečeh vpraščvati, če je gospodom na Ogrskem p*av? Spomnimo se na vojaški kazenski red, na dveletno vojaško službovanje. Čeprav sta vlada in ptrlament s prebivalstvom složna v teh zahtevah, jih vendar ne moremo izvršiti, ker smo odvisni cd dovoljenja ogrskih po-litičarjev. Najbolj ponosna je /lada na zvišanje ogrske kvote. Ne podcenjujerro tega. Toda nihče ne more trditi, da pomeni ,o zvišanje veliko v finan-cialnem oziru. Danes, ko iznašajo colninski dohodki 35 odstotkov in več, pla5a Avstrija že tukaj 10% milionov več za skupne stroške. Zvišanje kvote pa izda v najboljšem slučgu 4'8 milionov. Kupčija je torej slaba. Nekoliko imo dosegli pri užitnini, s tem da Avstrija sama lahko določa svoje davke. Ampak še nikoli niano doživeli, da bi bil linančhi minister porabil to ivobodo za zvišanje davkov. Spomnili bom* finančnega ministra na njegovo besedo, da ni izključeno znižanje davka na sladkor. Govornik se pea z vprašanjem skupne banke, potem pa z gospodirskimi zadevami. Določbe o uvaževanju živine soše poostrene, kar je očitno na škodo delavcev. Mi zahtevamo zdravo meso, ampak tako pretirani strogih določb ni bilo treba, ker nastane sum, da se hoče sploh preprečiti uvoz živine. — Železniške zvezo z Dalmacijo pozdravljamo, ampak vprašii moramo, če se je vlada zavarovala, da ne mrejo Madjari s tarifi, s seka-turami glede voznege reda, zvez i. t. d. škodovati naši Železnici. Tudi na to je misliti, da se' gre v prvi vrsti za stratgično železnico in te železnice so v Avstriji največ a to, da se zviša deficit državnih železnic. Ce pogledamo ngodbo v celosti, vidimo, da so interesi podjetnike/ zavarovani na vse strani. Nikakor pa niso v ragodbi zastopani interesi delavstva. Ni ne nasprotujemo, da hočejo industrialci in agrarci obogateti ob gospodarskem razvoju; pač pa imaao kaj zoper to, da hočejo nakupičiti bogatstva ia račun delavstva. Ce se zahteva v Avstrij kakšen košček delavskega varstva, se podjetniki izgovarjajo, da se na Ogrskem nič ne stori, .skaj niso porabili svojega upliva pri vladi, da ii bila zahtevala od ogrske vlade delavskega varsra na korist avstrijske industrije? Mi nimamo sijme koalicijske pravice, ampak na Ogrskem ni sploh ičesar. Ogrska vlada smatra za svojo nalogo, vzgijati stavkokaze. Kaj bi pomenila ičitev od Ogrske? Letos se je naželo v Avstriji 2 milionov metrskih centov rži in pšenice. Na vssega prebivalca pride 1004 kilograma. Z vpeljani: žitom pride na prebivalca 161 kilogramov. Na Nmškem pa pride na prebivalca 188 kilogramov,96-0 odstotkov vsega vpeljanega žita pride v .vstrijo z Ogrskega, namreč 16 milionov metrični! centov. Tudi v planinskih deželah se pridela samo fi-ciozna poročila besedice. Ogrski državni zbor je v sredo volil kvitno deputacijo in sicer poslance grof Batthya:iy, FSIdes, M e r e y, Szabo, Ugron, Visontai od neodvisno Szell in Nagy, od ustavne Bu-zath od ljudske stranke in Vrbanič od hrvatske koalicije. Dušan Popovič od Hrvatov je bil zopet namesto škofa Drohobeckega izvoljen za zapisnikarja. Hrvatskoga ministra je v Ogrskem državnem zboru interpeliral poslanec dr. Lorkovič zaradi splošne volilne pravice na Hrvatskem. Protestiral je, da bi se napravilo splošno volilno pravico na Hrvatskem odvisno od nje upeljave na Ogrskem. čežka kriza hodi po čudnih ovinkih. V četrtek se je še poročalo, da je popolnoma rešena, da je v klubu najlepše soglasje, da ostaneta Foft in Pacak ministra. Štiriindvajset ur pozneje je vse narobe. Foft odstopi, Pacak odstopi, Cehi hočejo v opozicijo. Demisija obeh čeških ministrov bo težko ostala brez posledic za ves kabinet. Dr. Paoak misli, kakor se pripoveduje, zopet kandidirati na mesto češkega ministra-rojaka. Grol Sterberg, veliki ljubljenec našega »Slovenca«, je zaradi svojih predrznih »kavalirskih« manir znan ne le v poslanski zbornici, ampak precej po vsej državi. Tovariši raznih strank so imeli že opraviti s tem plemenitim gospodom, ki ima v zbornici res nekako izjemno stališče, kajti ne smatra se ga za duševno normalnega. Toda to prizanašanje izrablja arlstokratični poslanec tako, da mora že presedati vsem, ki jim je kaj ložeče na dostojnosti parlamenta. V sredo se je grof zopet odlikoval. Kazal je po zbornici poslancem nekako risbo. Prišel je ž njo tudi k poslancu Schuhmeierju, ki je pa ni hotel pogledati, ker se mu zde Stern-bergove komedije preneumne. Ali groflč je nadaljeval s vojo burko in po končani seji je kazal sliko izven dvorane. Postavil se je prav po pobalinsko tako, da jo je moral sodrug Schuhmeier videti, ko je prišel mimo. Umevno je, da je bilo končno tudi Schuhmeierju tega pobalinstva preveč, pa je pograbil fisarijo in jo je hotel Sternbergu zalučiti v obraz. Narisana je bila namreč dvoma kočija, na kateri sedi lakaj s Schuhmeierjevim licem. Prihiteli so drugi poslanci, junaški Sternberg jo Je pa hitro popihal. Socialni demokratje so potem naznanili predsedniku zbornice, če ne zna Sternberga toliko ukrotiti, da se dostojno vede vsaj v dvorani, da ga ukrote sami. Zares dosti žalostno jc pa tudi, da se »Slovenec« neprenehoma poteguje za alkoholičnega grofa. Klerikalčeva hvala je pravzaprav, merilo za njegove lastne manire in nazore. Škofov list pravi, da socialisti niso kos grofovim »duhovitim« opazkam. Ce je duhovito, da pravi Štern* uerg v enem stavku sedemkrat »svinjski pasji gobec* in da rabi sploh skoraj samo tako •imenitne« izraze, tedaj seveda bomo znali ceniti tudi (Slovenčevo« duhovitost. V Srbiji ni miru. Vlada je odgodila skupščino pod pretvezo, da ne bi mogla redno zborovati, dokler trajajo pogajanja zaradi trgovinskega ugovora z Avstrijo. Opozicija je zaradi tega silno razburjena. Izdala je oklic na narod, ki ga jo uodpisal tudi socialno-demokratični poslanec Lap-čevič. V nedeljo je bil v 3elemgradu velik protesten shod, V Nemčiji se ne zanimajo ljudje za nič dru-zega, nego za proces med bivšim berolinskim mestnim zapovednikom grofom Kunom M o 11 k e j e m in časnikarjem Hardenom. Na pruskem dvoru je bila iz visokih aristokatov obstoječa kamarila, ki je imela na cesarja Viljema mnogo večji upliv, nego oficielna vlada. Ta klika je uganjala najraz-novrstnejše komedije: Spiritizem, zdravljenje z molitvijo i. t. d. Harden je pa v svojem listu «Zukunft» očital raznim knezom, grofom i. t. d., da uganjajo še druge reči, ki izvirajo iz nenaravnega spolnega nagnenja. Vsled teh očitanj je cesar spodil razne velikaše, ki so pa molčali. Samo grof Kuno Moltke je tožil. Harden je nastopil dokaz resnice. Proces je spravil silno veliko gnoja na dan. Dokazalo se je n. pr., da so razni visoki častniki zlorabljali vojake za svoje spolne namene. * Vendar se pa v Človeku ne morejo zbuditi simpatije za Hardena, ki je to razkril iz želje za senzacijo in se za svoje dokaze ni ustrašil najbrutalnejših sredstev. Da je v visokih krogih marsikaj gnilega in propadlega, je itak že davno znano. Domače stvari. Nafti sodrugi v Pulju so sklicali za nedeljo Zopet shod pod milim nebom na Verdijev trg, da protestirajo proti znani nakani drja. La g i nje, ki bi rad ustvaril posebne privilegije za c. kr. vojno mornarico. Zanimanje za shod je bilo velikansko. »Narodnjaki, bi ga bili za vsako ceno iadi zopet razbili in so agitirali po vaseh, da bi zbobnali čim več nezavednega ljudstva. Toda to se jim ni posrečilo ; že pri volitvi predsedništva se je pokazalo, da imajo naši sodrugi veliko večino. »Narodnjaki, so predlagali zopet nerodnega gospoda Križa, izvoljen je pa bil z velikansko večino sodr. Pirc, ki je dal takoj besedo sodrugu Petejanu. Ta je v slovenskem, sodrug Haraminapav hrvatskem jeziku izborno kritiziral narodnjaško izdajstvo. Narodnjaki, ki se jim do tedaj ni posrečilo razbiti shoda, so začeli tedaj po divjaško tuliti in razgrajati in ko tudi to ni pomagalo, so dejansko napadli nekatere sodruge. Sedaj se je tudi tem utrgalo potrpljenje, pa je prišlo do pesti, tako da je komisar razpustil shod. Natančnejše poročilo objavimo še v prihodnji številki, za danes bodi le povedano, da lažejo narodnjaški časopisi tudi o tem shodu, da se kar kadi. Najprej piskajo, da so imeli večino na shodu. Trg je bil že res poln ljudstva, ampak ne narodnjakov. Predsedstvo se je javno volilo, v navzočnosti komisarja in politični oblasti ge res ne more podtikati, da bi imela posebno ljubezen do socialnih demokratov. Ce je torej tudi komisar izprevidel, da je večina glasovala za socialističnega predsednika, tedaj se narodnjaki zastonj napenjajo, da bi izpreobrnili resnico v laž. Sami poročajo, da so bili narodnjaki tepeni. Znano je, da so bili ljudje doslej naravnost vzgajani za politične in nacionalne pretepe. In če so — glasom narodnjaških poročil — vendar dobili batine, tedaj je težko verjeti v njih »ogromno večino*? Toda eno bodi le še povedano: Socialisti ne organizirajo delavstva za tepež. Ta taktika jim ni nikoli ugajala. S sklicevanjem shodov so tudi v Pulju dokazali, da se hočejo bojevati z argumenti. Zakaj ne pridejo tudi narodnjaki z argumenti?. . . Zalo, ker se jih boje. Ampak s surovo silo ne bodo zmagali; to naj si le izbijejo iz glave. Z vsem razbijanjem ne spravijo iz sveta resnice, da hočejo iz samega sovraštva do socialistov izročiti istrske Slovane avtokraciji c. in kr. mornarice, to je dr žavnemu kapitalizmu in avstrijskemu germanizmu. Škandal v Beroliun, ki ga je razkril Moltko-llardenov proces, upliva »abnormalno* tudi na »Slov. Narod*. Dično liberalno glasilo poroča o njem pod naslovom »Nemški smrad*. Pri »Narodu* morajo biti strašno naivni, da mislijo, da se ne morejo take reči zgoditi drugje kakor v Nemčiji. Ampak zdi se nam, da je ta naivnost bolj teatralna. Gospodje že vedo, daje svinjarija zelo internacionalna. Saj tudi pri nas niso sami sveti Alojziji doma. Vse to Skandaliziranje je grozno smešno in sumljivo. Tako je vselej, kadar se polotijo šmoki stvari, o katerih gre znanosti beseda. Zahtevajte MT E e vseh gostilnah, •varnah ln brivnicah MT M SJH Ml Socialni pregled. Volitev delavskih odborov ha državni Že leinlol. V smislu določb c. kr. železničnega ministrstva, objavljenih v uradnem listu št. XVIII iz leta 1907, bodo volitve v delavske odbore dne 12. novembra t. 1. Ker je institucija delavskih odborov nova in Sedaj prva volitev vanje, opozarjamo naše sodruge tembolj na važno stvar. Provizorično ustanovljeni delavski odbori postanejo lahko za delavstvo kaj važna uredba, če se jih bode delavstvo posluževalo v tem smislu, kakor priporoča železniško ministrstvo. Njih naloga je, prošnje in pritožbe delavstva (nedeflnitivno nastavljenega), tičoče se službenega razmerja, predlagati predpostavljenim ravnateljem in skupno ž njimi delovati na to, da se odpravijo nedostatki, oziroma uvede zboljšanja.' Da se pa tako delo vrši v korist delavstva, je treba, da se odpošlje v te odbore le može trdega hrbtišča in še trjega značaja. Dosedanje izkušnje nas uče, da so bili dosedaj le socialno - demokratični delavci taki možje, ki so za interese svojih mandatov nastopali brezobzirno, in v marsikateri instituciji, kjer danes sede, se je za časa njih sodelovanja marsikaj predrugačilo v korist železničarjev. Tako je bilo v zavarovalnici proti nezgodam, v provi-zijskem skladu, bolniški blagajni i. t. d. Če toraj železniški delavci uvažujejo to dejstvo, je naravno, da tudi v nanovo vpeljane delavske odbore ne bodo poslali druzega, kakor može, ki jim jih priporoča organizacija. Na Slovenskem, to je v področju tržaškega ravnateljstva c. kr. drž. žel. se bo volilo 14 odborov in sicer: A. Za delavstvo na progi. 1. Odbor s sedežem v Trstu, obstoječ iz predsednika in štirih članov za delavce prožne sekcije (Bahnerhaltungssektion) Trst. Enega člana imenuje c. kr. železniški ravnatelj. 2. Odbor s sedežem v Gorici, obstoječ iz predsednika in osmih članov, za delavce prožne sekcije Gorica I., Gorica II. in c. kr. obratnega vodstva Ajdovščina. V ta odbor volijo delavci proge iz prožne sekcije Gorica I. tri člane, prožne sekcije Gorica II. dva člana in delavci proge c. kr. obratnega vodstva v Ajdovščini enega člana. Dva člana imenuje c. kr. železniški ravnatelj. 3. Odbor s sedežem na Jesenioah, obstoječ iz predsednika in štirih članov, za delavce prožne sekcije Jesenice. Enega člana imenuje c. kr. železniški ravnatelj. 4. Odbor s sedežem v Ljubljani, obstoječ iz predsednika in osmih članov, za delavce prožne sekcije Ljubljan I. in Ljubljana II. V ta odbor volijo delavci prožne sekcije Ljubljana I. tri in delavci prožne sekcije Ljubljana H. tri člane. Dva člana imenuje c. kr. državnoželezniški ravnatelj. 5. Odbor s sedežem v Pulju, obstoječ iz predsednika in štirih člunov za delavce prožne sekcije Pulj. Enega člana imenuje c. kr. železniški ravnatelj. 6. Odbor s sedežem v Splitu, obstoječ iz predsednika in štirih čhnov, za prožne delavce c. kr. obratnega vodstva v Splitu in na Gruži. V ta odbor volijo dehvci obratnega vodstva Split dva in obratnega vodstva Gruz enega člana. Enega člana imenuje železniški ravnatelj. B. Za delavoe na postajah. 1. Odbor s sedežem v Trstu, obstoječ iz predsednika in osmih členov, za delavec pri c. kr. državnoželezniškem ravnateljstvu, c. kr. že-leznično obratnih uradov Trd, c. kr. dež. žel. in Trst prosta luka c. kr. dri. žel., nadaje postajnih uradov Trst-Skedenj in 'lrst-S. Sava, slednjič še delavci postaj na progi: a) Tri - Opčina drž. žel., b) Trst-Herpelje-Kozina, c) Dnača-Pulj in d)Kan-fanaro - Rovinj. V ta odbor se volijo izmed članov zgoraj navedenih mest šest članov in dva imenuje c. kr. državnoželezniški ravnatelj. 2. Odbor s sedežem v Dorici, obstoječ iz predsednika in štirih članov, za delavce postaj na progi: a) RepeDtabor-Dobriva, b) Monfalkone-Cervinjan in c) Gorica - AjdovSina. V ta odbor volijo v navedenih mestih tri člane, enega imenuje državroželezniški ravnatelj. 3. Odbor s sedežem na Jesenioah, obstoječ iz predsednika in štirih člani v, za delavce postaj na progi Radeče-Bela peč - Vilmarje. V ta odbor se voli tri čltne izmed omenjenih delavcev, enega imenuje državroželezniški ravnatelj. 4. Odbor s sedežem v Ijubljani, obstoječ iz predsednika in štirih člantv, za delavce obratnega urada Ljubljana drž. fel. in postaj proge: a) Ljubljana - Kamnik, b) Lubljana- Rudolfovo -Straža-Toplice, c) Grosuplje - ločevje. V ta odbor se voli tri čline izmed omenjenih delavcev, enega imenuje državroželezniški ravnatelj. 5. Odbor s sedežem v Splitu, obstoječ iz predsednika in štirih član.v, za delavce vseh postaj dalmatinskih železnic, a delavce kurilnice v Splitu in za delavce v skladišu (Material-Magazin) v Splitu. V ta odbor se voli ri člane izmed omenjenih delavcev; enega imentje državnoželezniški ravnatelj. C. Za delavoe v lurilnloah. Odbor s sedežem v Trati, obstoječ iz prod sednika in dvanajstih članv, za delavce vseh kurilnic in ekspozitur izvzemši Split. V ta odbor volijo delati c. kr. kurilnice v Trstu, nadalje ekspoziture Divža in-Buje tri člane, oni kurilnice v Gorici in eksoziture na Jesenicah tri člane in končno delavci kurilnice v Ljubljani tri člane. Tri člane imenuje slezniški ravnatelj. B. Za delavoe v ^elavnioah. Odbor s sedežem v Tr»u obstoječ iz predsednika in dvanajstih člaov, za delavce vseh delavnic tržaškega področja (Ist, Gorica, Ljubljana, Split, ekspozitura Divača, Bin, Jesenice), nadalje za delavce skladišč (Materil-Magazin) Podgorje, delavnice za napravo opominv v Trstu in naprave za razsvetljavo v Trstu in- Griči. V ta odbor volijo delavci omenjenih krogov devet članov, tri imenuje železnični ravnatelj, i Volitev v ta odbor se loči in sicer tako, da volijo izučeni delavci (profesijonisti) sedem, ne-učeni pa dva člana. E. Delavci o. kr. obratnega vodstva v Trstu drž. žel. Odbor s sedežem v Trstu, obstoječ iz predsednika in štirih članov, za delavce proge c. kr. obratnega vodstva Trst drž. žel. in za delavce vseh postaj proge Trst—Poreč. V ta odbor volijo omenjeni delavci tri člane, enega imenuje železniški ravnatelj. Volilno pravioo za delavske odbore ima vsak, kdor je eno leto v službi državne železnice. Pasivno volilno pravico, to se pravi, voljen je lahko v tak odbor vsak, ki je tri leta v službi državne železnice in trideset let star. Posebno opozarjamo sodruge, naj pazijo na to, da na delavce ne pritiskajo posamezni predpostavljeni. Take slučaje naj se namtakoj naznani. Volitev je t a j n a in nima nihče pravice gledati volilnega lista, ki se ga ima oddati zalepljenega načelniku. Na postajah, kjer ni sedež odbora, mora se volitev tako vršiti, da dobč predstojniki glasovnice najkasneje do 8. novembra v roke in jih toraj lahko pravočasno odpošljejo ravnateljstvu, kjer bode skrutinij. Naše podružnice pozivamo, naj nam vpošljejo imena nastavljenih kandidatov najkasneje do 2. n o-vembra t. 1., da jih pravočasno objavimo. Sodrugi! Volitev delavskih odborov je za razvoj Vaših gospodarskih in službenih razmer eminentne važnosti. Zadnji tedni 130 Vam pokazali, da je krepka in enotna organizacija edino sredstvo, s katerim se odpravi marsikaj, kar nas teži; ravno te posle opravljati, bo naloga delavskih odborov. Pametni in značajni možje v delavskih odborih, za njimi pa močne vrste socijalno-demokratične organizacije — in bodočnost je naša! —č. Železničarsko gibanje. Zadnjič smo poročali, da je južna železnica objavila nove plačilne in službene določbe vsled pogajanja, ki se je vršilo na podlagi železničarskih zahtev med zaupniki in generalnim ravnateljstvom. Te določbe so, kar je umevno, zelo obširne, pa nam seveda ni mogoče, objaviti vseh naenkrat. Da ustrežemo svojim čitateljem železničarjem in da izvedo tudi drugi delavci, kakšen uspeh so dosegli njih sodrugi na železnici, objavimo pa zaporedoma najvažnejše točke. Za služabnike so določene sledeče plače in stanarine, veljavne od 1. oktobra 1907: Doba do Plača Stanarina povišanja 1000 360 3 leta 1100 460 3 » 1200 560 3 > Vozni nadgledniki Postajni nadgledniki 150Q 66Q | » 1600 660 3 1700 660 3 * 1800 760 — — 1000 360 3 leta Strojevodje namestniki 1100 460 3 * 1200 560 — — 2 2 3 leta Strojni, premikaški, ^ skladiščni nadgledniki ^ Vozni nadgledniki postanejo s 1400 K vozni mojstri (poduradniki). Postajni nadgledniki, ki dosežejo 1100 kron in napravijo popoln brzojavni, prometni in postajni izpit, pridejo po treh letih kot postajni mojstri v status poduradnikov. Namestniki strojevodji postanejo najpozneje po osmih letih službe strojevodje. Namestniki, ki so imeli dve leti po 1200 K, pridejo takoj, ko so imenovani za strojevodje, na stopnjo 1400 K. Strojni, premikaški in skladiščni nadgledniki pridejo po tretji stopnji avtomatično s 1200 K v kategorijo poduradnikov. Doba do Plača Stanarina povišanja 900 360 2 leta 1000 360 2 » 1100 460 3 B 1200 560 3 » 1300 560 3 - » 1400 660 3 » 1600 660 5 » 1600 660 6 » 1700 660 — 900 360 2 leta 1000 360 3 » 1100 460 8 » 1200 560 3 » 1300 660 3 » 1400 660 3 » 1500 660 5 » 1600 660 5 » 1700 660 — vsi važni in v Ijnbljani Fiporoča svoj« Telefon St. SIMr. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI splošno, ali pa v posameznih postajnih skupinah draginjske doklade, stori to južna železnica za enako dobo v enakih zneskih. 2. Uprava je pripravljena, do 1. aprila 1908 sporazumno s člani sedanje personalne komisije izdelati nova pravila za personalno komisijo in zlasti preurediti disciplinarno postopanje. 3. Sedanje plačilno reguliranje obsega vse uslužbence, ki so dne 1. oktobra 1907 v aktivni službi, torej tudi na one, ki so prekoračili starost 65 let in one, ki so v bolniškem stanju. 4. Z regulacijo plač se ne prikrajšajo postranske pristojbine uslužbencev. o. Tekom leta 1908. se razvrsti postaje in proge, kolikor dokažejo izvidi potrebo, v nove sta' narinske skupine. 6. Nove določbe o dopustu, dietah, pavSalih za preselitve in potrošnini se izdela tekom 1.1908. 7. Za službeno povišanje (avanzma) se računa samo dobo, odsluženo na zadnji plačilni stopnji. Nikakor se ne more čakalna doba Znižati pod 1 leto. 8. Doneski za penzijski sklad vsled sedanje plačilne regulacije se vplačajo v 12 mesečnih obrokih od januaija 1908. 9. Vsakemu uslužbencu je dovoljen vpogled v zbirko okrožnic, ki leži pri dotičnem lokalnem predstojniku. 10. Uprava namerava vpeljati znižane tovorne pristojbine za predmete vsakdanje porabe po vzoru ces. kr. drž. železnic. 11. Dokler veljajo enake pogodnosli pri državni železniški upravi, zagotavlja tudi južna železnica svojim upokojenim uslužbencem (obojega spola) tri proste vozne listke na leto za svoje proge. Dva teh listkov se tudi lahko porabi za najbliže člane družine (ženo in nesamostalne otroke.) Vdovam s pokojnino se dovoli zase in za nesamostalne otroke dva prosta vozna listka aa leto. Listkov, ki se jih ne porabi v enem letu, se ne more zahtevati drugo leto. Proste vozne listke se sme zahtevati samo v slučaju potrebe. 12. Izplačevanje posmrtnine za aktivne, ne-oženjene uslužbence se razglasi. 13. Odbor pokojninskega sklada se že peča z izplačevanjem posmrtnine za zaostale po pen-zionistih. 14. Za prehodne določbe velja 30. september 1907., ako ni za posamezne točke določen drug termin. (Dalje prih.) Frane Brus v DoL Logatca sprejme takoj V| V Bi Plača po dogovoru. KAVARNA ,Unione‘ preje ,T«desoo‘ v Trsta se priporoča cmjenim sodrugom najtopleje. Na razpoago so venski, italijaiski in nemški listi. Vse pijače poceni Napitnina je izmučena. IVMVVMVVMVMfVMVI Listnica uredništva. Nadaljevanje članha »Peti avstrijski strokovni kongree» smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Izšla je £ druga knjiga znamenitega romana Stane 2 K. Dobi se v upravništvu «Rdečega Prapora* v Ljubljani, v založbi časopisa «Naprej!» v Idriji, v knjigarnah L. Schvventner v Ljubljani, A. Gabršček v Gorici, K. Florian v Kranju kakor tudi v vseh drugih knjigotržnicah. Kdor še nima prve knjige romana 10—1 Pod spovednim pečatom nabavi naj si tudi to. Stane 2 K 60 vin. Roman «POD SPOVEDNIM PEC ATOM* je napisal bi\ši katoliški kapelan Hans Kirchsteiger, poslovenil ga pa je pisatelj Etbin Kristan. V življenju nikdar več 600 komadov eamo gld. 1-65. 1 krasno pozlačena preciz. ura z verižico s 3 letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prstan za gospode z imit. biserom, 1 elegantna broža (novost), 1 par gumbov z imit. briljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentirano zapono, 1 album 10 najlepših slik sveta, 3 Šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasti tintnik, 20 važnih dopisovalnih predmet jv in še 500 raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gld. 1*95* Pošilja proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje 9—9 ii iiu<|iuiiiyuiuivu, i iuiiui, i Kar ne ugaja, se zamenja. čftaJniJei- -»>- cflimoriho Žfatvri ia/t/o dvbn», po ceni in msnusljioo-potu vali na/seobrneio ^imon^Mnetetcn p SJubfatu MolvAvvr&kv ufieeJM ^šuAvt\rsAta2tyasjiiža Atpcsebrapln&MK TMrn Iv, Pr- LrtjrpiT? v fmjfi. ±±±t±±±t±±±±±±±±± ±± The American Na vogalu Sv. Petra ceste W in Resljeve ceste, moderni kinematograf nasprotlkavarne elegantne urejen salon 1 ” ™r Vi V sreio In soboto nov zanimiv spored. PREDSTAVI!1 ob 4eI*ralkBl 04 6'on »opni. Ob nedeljah topol- * lavne dne od 10. nre ln popoldne od 3. nre naprej. **************** e * * 800 900 Sluge pri vodnjakih, pisarniške sluge (z za- 110n četno plačo 900), kur-jači pri stalnih kotlih, ..,qq vozniki motorjev, kur- . jači, višji premikači, nadgledniki delavcev 1700 800 Sprevodniki vlakovodje skladiščne sluge 1400 660 3 * s 1500 660 5 »i 1600 660 5 tam » 1700 660 — —i 800 300 2 leta 900 360 2 » 1000 360 3 » 1100 460 3 » 1200 560 3 » 1300 560 3 » 1400 660 5 > 1500 660 5 » 1600 660 — — Centralni čuvaji 800 300 3 leta 900 360 3 » 1000 360 3 * 1100 460 4 > 1200 560 4 * 1300 560 4 » 1400 660 5 » 1500 660 6 » 1600 660 — — 800 300 4 leta Čuvaji pri izmenah, 900 360 5 * blokih, na progi, ozna- 1000 360 5 » njevalci vlakov 1100 460 5 * 1200 560 — — 760 300 3 Vratni, dnevni, nočni 800 300 4 čuvaji 900 360 6 1000 360 - Čuvaji, ki imajo službena stanovanje, dobe mesto stanarine doklado, ki iznaša v I. stanarinski skupini 120 K II. > > 108 » III. * * 96 * IV. » » 84 » V. » 72 * Določena doba za službeno povišanje velja za slučaj brezprikornega službovanja. Uslužbenca se sme izključiti od rednega povišanja samo na podlagi disciplinarne razsodbe, ki se mu jo mora z razlogi naznaniti. Prehod na nove plačilne stopnje s sedanjih se vrši po sledeči lestvici: Stara plača stanarina skupaj plača Nova stanarina skupaj 660* 300 960 750 300 1050 720 300 1020 800 300 1100 840 360 1200 1000 360 1360 900 360 1260 1000 360 1360 960** 360 1320 1100 460 1560 1080 460 1540 1300 560 1860 1200 560 1760 1400 660 2060 1440 660 2100 1600 660 2260 1680 660 2340 1800 760 2560 Centralni čuvaji, čuvaji na izmenah, na progi, pri blokih in naznanjevalct vlakov ne pridejo od 660 K na 750, temveč takoj na 800 K. Za te uslužbence se računa — da se obvarijje službeno stopnjo za one, ki pridejo od 720 na 800 K Čakalno dobo na novi stoppji (800 K) od 1. jul. 1.1. Namestnikom strojevodji, id imajo z 960 K že doklado 120 K, ostane ta doklada oo imenovanja za strojevodje. Uslužbenci, ki so na stopnji 1600 K, dobe 60 K doklade, katere se ne vračuni v pokojnino. Splošne določbe. 1. Kadarkoli zviša ces. kr. državna Železniška uprava svojim, z dekreti nastavljenim uslužbencem plačo, stanarino, doklade in druge prejemke nad višino, ki je pri južni železnici, zvila južna železnica prejemke uslužbencev z enakim dnem v enakem znesku. Tudi kadar vpelje državna železnica, bodisi 300 360 360 460 560 560 660 660 660 660