POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I.
OD 20. OKT. DO 26. OKT. LETO 1929 ŠTEVILKA
23
vodilna znamka v Sloveniji

Kaj hočete
slišati ?
Kdor je enkrat videl in slišal
TELEFUNKEN 9W
skupno z zvočnikom Arco-phon 5, prizna:
kaj boljšega ne obstoja f
TELEFUNKEN 9W s pripadajočimi elektronkami
stane Din 11360
RIM
PARIŠ
DUNAJ
MOSKVO
LONDON
VARŠAVO ?
To si morete vsak večer izbrati, kajti vse postaje dobite takoj čisto in jasno v zvočniku brez visoke antene z aparatom
TELEFUNKEN 9W
mrežno priključni aparat z vsemi tehničnimi novostmi, pri katerem je vse storjeno, da se doseže največji učinek. Na kratko:
TELEFUNKEN 9W
je aparat, ki prekosi največje zahteve.
Neprekosljivi koncertni zvočnik ,ARCOPHON 5' stane Din 1700
TELEFUNKEN
NAJSTAREJŠA IZKUSTVA NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA
Anketa in naročniki
V eni izmed zadnjih številk naše revije smo brali končni rezultat ankete, ki jo je razpisala naša postaja in pri kateri so imeli priliko vsi naročniki, da odkrito izrazijo svoje mnenje o njenem delu.
Rezultat ankete se da presoditi z dveh enako važnih vidikov, ki pa dasta vsak svojo sliko . . .
Z vidika postaje same in njenega dosedanjega dela so številke, kakršne so, brez dvoma razveseljive za naš radio. Kažejo v splošnem nad 88% zadovoljstva in to je mnogo in za prvo leto dovolj.
Pogled z drugega vidika pa jasno pokaže, kako relativno je treba vzeti tak uspeh, ki hoče in mora vendar biti pozitiven donos za splošno kulturno in posebej še ljudsko-prosvetno rast našega naroda.
Prav je, da mimo veselja nad doseženimi številkami tudi realno pogledamo, kdo je te številke dal, to je, da se spomnimo, kakšen je krog naročnikov našega radia. Dozdevati se mi hoče, da ob tem naše veselje nad rezultatom ankete vendar nekam zatemni.
Ne pozabimo namreč, da tvorijo o g r o m -n o večino naročnikov našega radia uradniki (30-7%) in trgovci ter obrtniki (31-7%) ... Da je treba torej videti v odgovorih predvsem mnenje le-teh, ne pa mnenje najširših plasti slovenskega naroda, ki so med naročniki nad vse borno zastopane: kmetje (v kolikor so zastopani med »posestniki in zasebniki« v statistiki, ki mi je na razpolago) v 117%, a delavci v 3% ...
Pred tem dejstvom si ne zakrivajmo oči. Nasprotno, ne pozabljajmo ga zlasti takrat, ko govorimo o uspevanju naše postaje.
Naj bo namreč za njeno delo še toliko priznanja, — dokler to njeno delo ne velja širokim plastem našega naroda, dokler bo s svojo še tako dobro urejeno ljudsko (!) uni-
verzo — izobraževala uradništvo (!) in naše trgovske in obrtne kroge, tako dolgo nas ne smejo varati nikake, še tako lepe in visoke številke.
Kakor je vabljivo, da po ugotovitvi te resničnosti pod njenim vidikom pobliže pogledamo uspeh ankete, tega ne bom storil na izčrpen način.
Razumljivo je na primer, da biva ta večina naročnikov v provinci, da ima vsak neko višino izobrazbe in temu primerno tudi svoje kulturne potrebe. Hvalevredno je zato, da je segla v svoji odrezanosti od večjih kulturnih središč po najmodernejšem kulturnem sredstvu, radiu. Zanimivo pa je, da so bile s tolikimi odstotki nezadovoljstva odklonjene nekatere točke sporeda, ki tvorijo vendar emi-nentno kulturne vrednote: literarna ura —-1171% proti, solistovski nastopi — 16-43% proti, zborovsko petje — 10*4% proti, opera — 11-28% proti. Delavska (in obrtna) predavanja so dosegla po 8'43% nezadovoljstva. To vse samo kot ugotovitev. Razmišljanje prepuščam drugim.
Povračam se spet k problemu kroga naših naročnikov.
Slovenski radio svoje naloge ne bo vršil v polni meri vse dotlej, dokler ne bo znal z zainteresiranjem vseh mogočih faktorjev razširiti krog svojih naročnikov zlasti in predvsem med tiste plasti našega naroda, ki so radia — prosvete in oddiha — najbolj potrebni. In ko se mu bo to posrečilo, bomo lahko govorili o defi-nitivnem ljudsko prosvetnem programu in delu slovenskega radia. Vse dotlej pa ostanejo vse številke in uspehi le nekaj relativnega v kompleksu slovenskega kulturnega ustvarjanja.
Priznam, da je jedva mimo prva obletnica našega radia. Priznam zlasti, da so tisti krogi, ki nanje mislim, zvečine revni in da stane
nabava in vzdrževanje aparata dandanes vendarle še precejšnjo vsoto, ki jo pretehta v mislih celo človek, ki ne živi težko, — kaj šele človek, ki mora živeti iz rok v usta. A pravim: baš tu je treba nekaj ukreniti!
Razširiti se da detektorsko območje s postajo v Mariboru. Realizirala bi se lahko tudi cenena serija dobrih preprostih ljudskih aparatov. Govoriti bi se dalo morda tudi o znižanju naročnine (poglejmo Francijo, Dansko, Sovjetsko Rusijo!). Vse to so stvari, ki se jih je treba lotiti na neki način v najkrajšem času, ako naj slovenski radio obdrži svoj smisel, in ki se pri njih ne izprašujmo, ali bo to tudi takoj »neslo«.
Mnogo enostavnejša je navadna propaganda, ki je je tudi odločno premalo. Dvoje sredstev vidim za njo, ki sta še docela neizrabljeni: društvo in šola. Med naročniki vidim v svoji statistiki le 3% društvenih domov. Kolika pa je propaganda društev samih? — Med uradniki, ki sem o njih izrazil domnevo, da so večinoma iz province, kajpak ni všteto učiteljstvo. V moji statistiki znaša odstotek naročnikov med profesorji in učitelji samo 6'7 . . . Naj ne upoštevam, da je otroški kotiček dobil pri anketi celo 10% nasprotnih glasov, a naj vendar poudarim, da z malenkostnimi izjemami (ali morda niti temi ne) naša šola radia ne pozna... Kje smo še mi n. pr. za
Selektivnost in
Vprašanje je, ali moremo doseči s prvovrstnim sprejemnim aparatom selektivnost in čistost hkrati. Dokler je bilo še manj postaj in so imele večje razlike v frekvencah, je bila to še lahka stvar. Pri velikem številu postaj pa postaja to vedno večji problem.
Popolnoma čistega tona, ki bi obstojal iz enega edinega, matematično točno definiranega nihaja, še nikdar slišali nismo in ga tudi z danimi sredstvi slišali ne bomo. Vsak ton ima poleg svojega osnovnega vala še celo vrsto višjih valov; pri glasovanjih imam v splošnem 7, celo tudi 9 višjih valov. In ti višji vali ravno dajejo gotovemu tonu barve-nost. Toni z orgel imajo drugače dozirane višje vale kot toni glasovirja ali violine. Tona dveh violin se moreta razlikovati v višjih valih le neznatno, pa vendar jih bomo razločili. V radioaparatu pa je to nemogoče. In zakaj?
Dognali so, da eksistirajo akustični višji vali do frekvence 40.000, zaznavamo pa v splošnem lahko samo one do frekvence ca. 15.000. Nekateri zaznavajo tudi višje do ca.
Nemci, kjer je radio uporabljen za izvesten del pouka kot njegov sestavni del (Schul-funk), seveda po načrtu in pod nadzorstvom šolnikov. Napredni narodi so spoznali, kako sijajno vzgojno in izobraževalno sredstvo je radio! In otrok, ki se je radiu privadil v šoli, ga vzljubi in si ga napravi ali nabavi, brž ko more . . . Ali mi mislimo kaj na to?
Enoleten obstoj našega radia ne sme biti izgovor in ob zadovoljstvu nad doseženimi uspehi prilika za oddih.
Nasprotno: s temi uspehi se ne moremo zadovoljiti! Iz česar izhaja: odslej moramo z vsemi sredstvi voditi predvsem akcijo za popularizacijo radia, ki bo šele dala pogoje za polnoveljavne uspehe. Brez teh pogojev ostanejo uspehi naše postaje kot eminentne činiteljice v slovenskem občem kulturnem tvorstvu nujno manj vredni in občutno nepopolni!
Podčrtali smo potrebo razširjenja kroga naročnikov radia v našem listu že večkrat. Danes nas silijo dejstva, pred katerimi si ne bomo zakrivali oči, da to zopet storimo.
Moramo ustvariti možnost, da pride slovenski radio v sleherno slovensko družino! Potem bo delo slovenskega radia v vsakokratni slovenski kulturni bilanci moglo šele biti — najbolj pozitivna postavka. V to pa je poklican.
N. K.
čistost sprejema
20.000. Vzemimo frekvenco 15.000 za nekako mejo.
Najvišji ton glasovirja ima osnovni val s ca. 3500, tretji višji val pa s 14.000 periodami. Če hočemo slišati glasovir v zvočniku, kakor v resnici zveni, mora zvočnik reagirati še na tako visoko število period. Tega pa ne zmore niti najboljši, ker zvočnik dosedaj najboljše konstrukcije reagira komaj na tone do 12.000 period. V splošnem reagirajo zvočniki komaj na tone od 5—6000 period. Temu odgovarjajoče v ozkih mejah pa delujejo tudi večina nizkofrekvenčnih ojačevalcev. Saj tudi ne bi imelo smisla imeti ojačevalec za 10.000 period, zvočnik pa samo za 6000 period. Sicer delajo na tem, da izboljšajo ojačevalce in zvočnike, da bodo lahko dosegli 15.000 period, toda kako je to mogoče, da pri vseh teh nedostatkih vendar ne slišimo slabo.
Nam omogoča mnogo boljše poslušanje naš spomin in zmožnost, da si pri nedostatkih sami izpopolnjujemo potrebno. Dasiravno ima govor po telefonskem kablu tone samo do
2000 period, ga vendar zamoremo razumeti na velike razdalje baš radi prej omenjenega dejstva.
Da govor razumljivo slišimo, vemo, da rabimo frekvenčni trak 2000—3000 period. Večina naših zvočnikov dosega 6000 period, z najboljšimi sredstvi dosežemo 10.000 period, za res čisto podajanje glasbe pa jih rabimo 15.000. Tehnika pa bo to še dosegla, ker razpolaga s potrebnimi sredstvi. Oddajno postajo moremo modulirati že tako močno, da dobimo še visoke višje tone. Zelo mnogo novih postaj modulira že z 10.000 periodami.
Kakšna pa mora biti selekcija naše sprejemne postaje, da dobimo še te tone ne-spačene?
Evropske radiofonske postaje oddajajo po novi razdelitvi na valovih, ki imajo po ca. 9000 frekvenc razlike. Nosilni val Bremen ima n. pr. 887.000 period, in nosilni val Poznanj pa 896.000 period. Obe postaji sta dobro modulirani. Če modulira postaja s tonom z 10.000 periodami, oddaja razen nosilnega vala še valove s 877.700 in 897.000 periodami. Toda Poznanj ima že nosilni val z 896.000 periodami! Zato ne eksistira noben aparat, ki bi mogel kljub znatni razliki 9000 period točno ločiti obe postaji. In vendar slišimo obe postaji ločeno!
To je možno, če obe ne modulirate direktno iz oddajnega prostora, temveč preko kablov. Skozi kable gre v najboljšem slučaju 5000 period in torej postaja ne more modulirati višje. Zelo selektiven aparat jih more ločiti. Vendar bomo še vedno slišali interfe-renčni ton 9000 period, čim uporabljamo odgovarjajoči ojačevalec in zvočnik.
Od nobenega sprejemnega aparata ne moremo zahtevati, da loči dve neposredno sosedni postaji. Če jih pa loči, pa je to dokaz, da postaja ne modulira zadostno. Sprejemni aparat pa kaže s tem, da je preveč selektiven in da okrnjuje stranske frekvenčne trakove.
V zgornjem primeru smo vzeli modulacijo s samo 10.000 periodami, pri res dobri modu-laciji s 15.000 periodami pa že zelo močno prevpije ena postaja drugo.
Američani so v tem čisto enostavno re-signirali in pri njih ni mogoče dobiti zvočnika,
ojačevalca ali postaje, ki bi propuščala več kot 5000 period. V Ameriki velja momentano Roberts-Hi-Q-aparat za najboljšega, je baje zelo čist, tudi silno selektiven, uporablja Somarsalo-filter — a ne propušča več kot 3000 period.
V Evropi pa bomo sigurno še dobili postaje, ki bodo modulirale s 15.000 periodami. Ker pa dveh po valovnih dolžinah sosednih postaj ne bomo mogli ločiti, se bomo omejili na sprejem le takih postaj, ki imajo daleč naokoli le šibkejše postaje. Zato pa bomo rabili aparat z uglaševalno krivuljo, ki bo imela plitev, 30.000 period širok pas z strmim začetkom in koncem. To lahko dosežemo brez vsega ali z Vreeland-filterjem ali pa enostavno na ta način, da malo razglasimo 4 do 5 nihajnih krogov.
Zgodi se pa lahko, da hočemo razločno sprejemati od nekod govor. Če ima oddajna postaja še močne sosede, nam 30.000 period široko uglaševalno območje nič več ne koristi. Na mah moramo zožiti krivuljo na 4000 do 6000 period širine.
Nadalje bo delal pri sprejemanju glasbe od velike postaje, ki ima šibke sosede, audion večjega aparata ravno tako na meji učinka. Dana nam mora biti možnost, zmanjšati visokofrekvenčno ojačenje toliko, da šibkih postaj, ki motijo, ne slišimo več. Pri močnem visokofrekvenčnem ojačenju pa bodo začeli sosedi motiti. Če dela željena postaja le malo nad slišno mejo, jo kmalu ločimo z nizkofrekvenč-nim ojačenjem. Aparat, ki naj res zadovolji, mora zaradi tega imeti regulacijo za selektivnost in visokofrekvenčno ojačenje.
Dosegli bi tudi pri sedanji razdelitvi valovnih dolžin čistost in veliko selektivnost z drugim modulacijskim sistemom, pri katerem bi spreminjal nosilni val frekvenco, ne pa intenziteto. Seveda pa bi potem ne mogli več uporabljati detektorja, na katerem sloni zdaj evropska radiofonija. Drug način bi bil ta, da bi opustili vmesne postaje. Mnogo renta-bilnejše bi bilo ojačiti s tistim denarjem glavno postajo. Veliko ojačenje glavne postaje ne povzroča nikakih problemov selektivnosti. Na ta način bi izdatno poskrbeli za čistost in absolutno selektivnost hkrati.
Radio -Klinik a (Cekinov grad, nasproti pivovarne Union) Prva ljubljanska delavnica za popravilo, sestavo in preureditev radio-aparatov. Ker je čim manjša režija naše načelo, zamoremo cenj. radio-amaterjem nuditi tako ugodne cene kakor nobena druga tvornica. Tako se n. pr. lahko pretvori 4 cevni aparat starejšega tipa v 5 cevni najmodernejši sprejemni aparat že za "r ceno Din 1200"— :-: Za strokovno izvršitev dela jamči ime*--\J€1M%.€pJ3M.C
Jezikovni tečaji:
Srbohrvaščina.
(Poučuje dr. M. Rupel.)
3. lekcija: 21. okt. 1929 ob 19-30. Sedanjik glagola b i t i v nikalni obliki.
A. Kako lav sudi (Vadnica str. 7.).
Nekada dopusti silni lav svojim podanicima, da izadu preda nj, da mu se potuže o svojim ne-voljama. Ovca dode sva oblivena suzama i počne se tužiti, da joj je njeno milo jagnje te noči izede-no. Lav pogleda oštro sve, koji su tu bili, jer je znao, da se krivac obično poznaje po licu i po očima. Objednom povikne vuk: »Ja to nišam učinio, gospodaru! Ja ti se kunem, da nišam; eto pet je več dana, što sam nešto bolestan, pa i od jela moram da se uzdržavam. Ni je istina, što kažeš; ja nišam krivac!« »E, baš jesi ti,« povikne mu lav. »Čemu se braniš, kad te niko ne optužuje? Time se sam optužuješ. Ti si izeo jagnje, a moj izvršitelj medved učiniče, što treba dalje.« 1 bez ikakvoga daljeg spora vuk ode sav u komade. Nekoliko dana potom očevici su posvedočili, da je vuk zaista izeo jagnje te n i s u za njime ni naj-manje žalili.
B. Sadašnje vreme glagola biti.
Odrečno: 1. nišam nismo.
2.	n i s i niste.
3.	n i j e n i s u.
Upitno-odrečno: a) nišam li?
b) da li nišam?
C. Vežba.
Preobrati ove rečenice u odreč-n e : Ja sam to učinio. Dak je marljiv. Ona je kod kuče. Dete je čisto. Vi ste daci. Jesi li učio? Za-što smo marljivi? Svi su ovde.
Nemščina.
(Poučuje dr. Ivan Grafenauer.)
(3.) Dritte Ubung.
Wiederholung (ponavljanje).
Wiederholen Sie, bitte, die zweite Ubung!
(Naj ponovijo Oni, prosim, to drugo vajo.)
Ponovite, prosim, drugo vajo!
Zahlen Sie von eins bis zwolf! Lesen Sie das fett Gedruckte! Rechnen Sie die Recheniibung! Zuerst das Zusammenzahlen (seštevanje): die erste Spalte; die zweite Spalte. Nun das Abzahlen (die dritte Spalte; die vierte (4.) Spalte). Rechnen Sie noch einmal, aber (a) nun zuerst die erste Zeile; die zweite Zeile; die dritte Zeile; die vierte Zeile.
Sprechiibung.
Heute (danes) wollen wir bis hundert zahlen lernen. Zuerst bis 20.
(13) dreizehn, (14) vierzehn, (15) fiinfzehn, (16) sechzehn, (17) siebzehn, (18) achtzehn, (19) neunzehn, (20) zwanzig.
Izreka: Naglas je v vseh teh besedah na prvem zlogu; v nemščini se naglasa namreč praviloma prvi zlog. Drugi zlog (-zehn) se glasi v vzorni nemščini kakor zehn (z dolgim, ozkim e), le naglas je šibkejši; v navadni izobraženi govorici pa je e kratek in širok; vierzehn: prvi zlog ni dolg,
ampak kratek (kljub ie-ju). — Pomni posebno sechzehn (ne sechszehn), siebzehn (siebenzehn je starinski), ahctzehn: izgovori achzehn (tz — tts se je skrčil v ts = z). — Zvvanzig (ne zweizig!): končni g je nem (= k), prim. slov. Bog (izg. bok).
Zahlen wir weiter von zvvanzig (20) bis drei-Gig (30):
einundzvvanzig, zweiundzwanzig, dreiund-zvvanzig, vierundzvvanzig, fiiniundzwanzig, sechs-undzvvanzig, siebenundzwanzig, achtundzwajizig, neunundzvvanzig, dreifiig.
Izreka: einundzvvanzig (nikar einsundzwan-zig!): glavni naglas je na prvi besedi (ein); tretja beseda (zvvanzig) je tudi naglašena, a šibkeje. V točni izreki se čuje pri vezniku und trdi nastavek.
Tako kakor pri zvvanzig se tvorijo enice nad deseticami pri vseh drugih deseticah. Pišejo se skupaj.
Zahlen wir nun noch die Zehner (desetice) bis hundert (100);
zehn, zvvanzig, dreifiig, vierzig, liinfzig, sech-zig, siebzig, achtzig, neunzig, hundert (100).
Pomni: Vse desetice razen zehn se tvorijo s pripono -zig (enice nad deset pa s -zehn), le dreifiig s -Gig): vierzig, sechzig, siebzig, achtzig: prva beseda se izgovarja in piše kakor pri vierzehn, sechzehn, siebzehn, achtzehn.
Izreka: dreifiig: G = nemi (ostri) s, — hundert: nemški h je drugačen od slovenskega h, ki odgovarja nemškemu ch. Nemški h je zgolj dih z nastavkom naslednjega samoglasnika; ha je dab-njen a + pravi a, he je dahnjen e + pravi e, itd. (Slovenščina pozna tak dih v medmetih: aha! ehe! oho! hi! hot!). Tega nemškega h se moraš takoj v začetku navaditi, drugače nikoli ne boš pravilno govoril nemški! Torej pazljivosti in pridne vaje!
Zahle die Einer (enice) von dreifiig bis vierzig! Von vierzig bis fiinfzig . . .
Rechenaufgabe: Sage das Einmaleins von 1 auf! (reci to enokratno od 1 gori).
Povej (na pamet) poštevanko z 1.
Frage: Wie viel ist einmal eins? Wie viel ist zvveimal eins ...
Antwort: Einmal eins ist eins. Zvveimal eins ist zwei. DreimaJ eins ist drei. Viermal eins ist vier. Fiinfmal eins ist iiinf. Sechsmal eins ist sechs. Siebenmal eins ist sieben. Achtmal srins ist acht. Neunmal eins ist neun. Zehnmal eins ist zehn.
Frage und antworte:
3X4 = ? 5 X 9 = ?	4X7=?	8X6=?
2X6=? 1X11 = ?	9X3=?	2X9=?
8X7=? 6 X 5 = ?	7X7=?	3X6 = ?
Leseiibung:
Lies (beri) das fett Gedručhte dieser (te) Ubung.
Schreibiibung:
Schreibe (piši) das Einmaleins von 8.
Originalen večerni radijski program v Ameriki.
Bolj kot v vseh ostalih državah, se trudijo zlasti radijske družbe v Združenih državah Severne Amerike, da bi z originalnimi in zanimivimi radijskimi programi zadovoljile čim večje število svojih naročnikov, kakor tudi zainteresirale še vse one, ki doslej še ne posvečajo radiu nikake pažnje. Priznati moramo, da so v tem oziru Amerikanci
res mojstri in da caplja Evropa daleč, daleč za njimi.
Tako je radijska družba Brothers pred kratkim organizirala radijsko- filmski večer s sodelovanjem National Broadcasting Company. Izvedla pa je večer takole: V počitniški vili Dou-glas-a Fairbanksa se je zbrala pisana družba najbolj priljubljenih zvezdnikov znane družbe »United Artists«.
Douglas Fairbanks je kot ceremonijar sprejemal goste, njegova ženka Mary Pickford pa jim je postregla s čajem. Kdor pa ni bil zadovoljen s samim pustim čajem, je dobil še žepno steklenko, polno res pristnega vtihotapljenega whiskyja. Za grla je bilo kljub prohibiciji dobro preskrbljeno.
V goste k Douglasu so pa prišli res le prvaki kot Charlie Chaplin, Norma Talmadge, D. W. Griffith, John Barrymore in Dolores del Rio. Vsak od njih je izvedel svoj del programa na svoj način in dosegli so naravnost rekorden uspeh. Tako je Barrymore recitiral odlomke iz »Hamleta«. Chaplin je postregel z najnovejšimi filmskimi triki, v katerih je naravnost nedosegljiv. Fairbanks je skušal navdušiti amerikansko mladino in gospode z ne preveč križi na hrbtu za šport: obljubil jim je, da bodo znali kmalu prav tako skakati čez mize in stole, če se bodo le držali njegovih navodil. Griffith se je razgovarjala po mikrofonu s svojimi oboževatelji o ljubezni in o vsem, kar je v zvezi s to boleznijo. Norma Talmadge je razpravljala o ženski modi v filmu in končno je Dolores del Rio, ki ima glas kot da bi angelci peli, pela stare in moderne španske pesmi z lutnjo.
Med odmori je igral priznani Whiteman-ov jazz in družba Dodge Brothers je bila lahko prepričana, da je organizirala radijski večer, ki je gotovo navdušil vse Amerikance, ki so radio-naročniki ozir. prijatelji filma. Teh je pa v Ameriki samo — 99%!
Ta nad vse veseli in uspeli večer, pa je dobil epilog, kot ga dobe v življenju skoro vsi »veseli« večeri. Filmski igralci, ki so ta večer nastopili, so že itak zelo hudi konkurentje gledališč s svojimi uspehi na platnu. Ta večer so si pa nakopali nov greh: radi njihovega nastopa so ostala skoro vsa gledališča popolnoma prazna. Ni čuda, da so gledališki ravnatelji komaj čakali, kako bi mogli nad svojimi konkurenti stresti svojo jezo in maščevalnost.
Tako so takoj, ko so zvedeli, da namerava prirediti Douglas z ostalimi zvezdniki tak zabavni večer, nastopili proti temu in predsednik gledališke zveze R. F. Wodhull je takoj poslal telegram Jožefu Schenku, predsedniku družbe »United Artists«. In ta telegram se je glasil: »V veliki večini so se odločili gledališki ravnatelji, da protestirajo proti udeležbi filmskih zvezdnikov pri izvajanju večernega radijskega programa. Prepričani so namreč, da se na ta način gotovo ne bo zvečala njih popularnost, ker vzame radio občinstvu na ta način vse iluzije o nijih. Nadalje je pokazala izkušnja, da je obisk gledališč ob takih večerih zelo slab, čeprav to prav nič ne koristi zvezdnikom.
J. Schenk pa seveda ni mož, ki bi se ustrašil že enega telegrama in je zato enostavno telegrafsko takole odgovoril: »Mi je prav zelo žal, ampak umetniki so že podpisali svoje pogodbe z družbo Dodge Brothers. Če pa mislijo gledališki ravnatelji, da jim taki radijski večeri škodujejo, potem naj enostavno poskrbijo, da s svobodno konkurenco onemogočijo naše umetnike. Sicer smo pa mnenja, da se s takim večeri lahko prav uspešno propagira filmska umetnost.«
Torej sta tudi na tem pravzaprav nevidnem polju zopet trčila skupaj film in gledališče. Kako se bo to vprašanje uredilo, še ni odločeno. Neke vrste rešitev bi bila pač ta, da bi zvezdniki nastopali samo podnevi. Vendar ima ta rešitev nekaj zelo slabih strani. Prvič nima vsakdo sredi popoldneva časa, da bi se mogel vsesti k aparatu in poslušati, kaj nam bodo povedali filmski zvezdniki in drugič zvezdniki sami niso vedno prosti: če niso zaposleni, je verjetno, da počivajo, utrujeni, tako od dela kakor tudi mogoče od veseljačenja. V zadnjem slučaju je treba seveda izvzeti Douglasa Fairbanksa, ki že zgodaj zjutraj skače čez stole in mize.
Cela zgodba pa je zanimiva zlasti radi tega, ker nastopa tu radio kot srednik med gledališčem in nemim kinom. Kaj bo nastalo iz tega, bo pokazala seve šele bodočnost.
Španija reorganizira svoj radio.
Španski radio bo v kratkem med najmodernejšimi. Nameravajo postaviti 19 radio oddajnih postaj, ki bi jih vse vodili iz centra. Reorganizacija je v rokah vlade. V Madridu bodo postavili 40 KW postajo na kratkih valovih, ki bo oddajala programe za latinsko Ameriko. Tudi prekooce-anski telefonski promet z Argentinijo, ki bi se pozneje še razširil, je v načrtu.	I. F. P.
Najsevernejša radio postaja, ki je v obratu.
Moskovska »Izvestija« so prejela od svojega dopisnika na krovu ledolomilca »Sjedofa« brezžično poročilo, da je začela obratovati malo prej postavljena radio postaja v Franc Jožefovi deželi v Severnem ledenem morju, tako da bo onih 7 oseb, ki bodo tu prezimile, mogle vedno imeti zvezo z obljudenim svetom. Vodja nove postaje se je že javil ruskemu občinstvu in napovedal, da bo oddajal poročila vsak dan od 20 do 22. — Valovna dolžina te postaje je 43 m, znamenje t s j, pa tudi r in ch.
Pianistka gdč. Jadviga Poženelova
je pretekli torek priredila koncertni večer v našem radiu.
Kaj je s tajno oddajno postajo na Dunaju?
Zadnje dneve meseca septembra je morala dunajska policija in poštna direkcija radi silnega povpraševanja občinstva, kaj da je z tajinstvenimi radiooddajami, napeti vse sile, da bi odkrili neznano oddajno postajo. Poizvedbe pa so silno otež-kočene, ker se ne morejo opirati niti na izpoved ene same priče, ki bi v resnici to slišala iz radijskega aparata. Zato je prav verjetno, da imajo vse te govorice skrit namen in jih je treba šteti med one alarmantne vesti, ki so zadnje čase razburjale vso Avstrijo.
Vesti, ki so se baje oddajale, so brez vsake realne podlage, tako n. pr. da so znanega dijaka Halsmanna, ki je bil obdolžen umora, izpustili in da so pravega morilca že aretirali; nekje drugje pa so baje slišali tole; »Halo, halo, tukaj radio Dunaj! Ob priliki nastopa 29. septembra Vam svetujemo, da si oskrbite zadostno množino živil, ker je verjetno, da bo oskrba Dunaja z živili za nekaj časa prestala.« Že iz vsebine teh napovedi je razvidno, da je to morda kak političen manever, še bolj verjetno pa je, da si je kaka vesela družba dovolila to kot potegavščino za vesele Dunajčane.
I. F. P.
Razširjenje prekooceanskega telefon, prometa.
Sedaj je tudi Milan zvezan z ameriškim telefonskim omrežjem. Promet se vrši na kratkih valovih in ga vodi družba »American Telegraph and Telephone Co.« To razširjenje omogoča abonen-tom ameriškega telefona govoriti z 21 deželami. Razdalja znaša 4400 milj.
Tudi Francija se giblje.
Francoska radijska družba »Les amis de la T. S. F.« je razpisala letno nagrado za najboljšo knjigo, ki bi najboljše obdelala še nepojasnjena teoretična in praktična vprašanja radijske tehnike. Hkrati se čujejo predlogi, da bi se ojačila do sedaj precej slaba oddajna postaja v Parizu PTT na energijo 5 KW. Z druge strani pa predlagajo, naj bi se postaja Radio Pariš prenesla v Strassburg, mesto nje pa naj bi se zgradila v Parizu nova oddajna postaja. Zanimivo je to, da je zadnji predlog naletel pri francoski radiopubliki na odpor. Naj bo že kakorkoli, vse kaže, da bo tudi Francija s časom poskrbela za temeljito reorganizacijo in izpopolnitev svojega radia.
I. F. P.
V nedeljo, 13. oktobra je nudila naša postaja svojim poslušalcem izredno dobro posrečen prenos slovesne otvoritve Ilirskega spomenika, za kar je postaja prejela veliko zahval in priznanja. Pa je to priznanje v vsakem oziru res zaslužila, saj je bil prenos odličen in so tako tehnično osobje kot napovedovalec v polni meri izvršili svojo dolžnost, tako da so mogli poslušalci živo zasledovati potek svečanosti, govore, godbo itd. Takih prenosov si še želimo, ti poživijo spored in dajo radiu pečat aktualnosti, ki jo mora imeti. Pa ne samo svoje naročnike, temveč tudi udeležence proslave same je postaja prijetno iznenadila. Delavnica prodajnega oddelka »Radio-Ljubljana« je po sosednih hišah postavila tri velike zvočnike, da so mogli vsi udeleženci na vsem velikem trgu zasledovati potek, govore, pozdrave itd. Bil je to prvi tovrsten poskus, ki se je v čast tehnikom naše postaje prav dobro obnesel.
Ruska oddajna postaja z energijo 100 KW.
Kakor poroča »Krasnaja Gazeta«, je baje nova radijska oddajna postaja v bližini Leningrada dovršena. Oddajala bo z energijo 100 KW, tako da bo za sedaj najmočnejša postaja v Evropi. Postaja se bo menda razločno slišala po vsej Evropi in če smemo verjeti poročilom, so jo zgradili Rusi brez vsake inozemske moči in iz samo ruskega materijala.
Kaj nam bo povedala naša antena?
Verska predavanja nadaljuje v nedeljo ob 10 dopoldne priljubljeni predavatelj dr. Roman To-minec. Za njim pa govori prof. Jarc o razvoju kmetijskega orodja. Mlekarstvo je bogat vir dohodkov umnega kmetovalca. Zato bo zlasti te zanimalo predavanje, ki ga bo imel v nedeljo dne 20. okt. ob 15 ing. Šabec. Ob 16 bo ljudska igra:
Prizor z nedeljske manifestacije: poslanik minister Dard govori.
V ovalu naš napovedov. g. M. Stare.
»Kje je meja?« Ob 17 nadaljnje gledališki igralec g. Gregorin: Bohuslavovi spomini. — Naj največji sovražnik je brez dvoma alkohol in vse posledice tega nasprotnika nam bo orisal g. Leop. Puhar v ponedeljkovi zdravstveni uri. Radio - oddajni postaji se je posrečilo pridobiti izbornega foto-ama-terja g. Cvetka Šviglja, da predava na podlagi svojih skušenj o foto-amater-stvu. Na to predavanje opozarjamo zlasti naše amaterje. Ob 20 bo premiera drame v enem dejanju: »Nevesta«, katero je spisal Janez Jalen. Igrajo člani dram. gledališča. V sredo bo predaval prof. Silvo Kranjc o: Upravi in gospodarstvu v Iliriji. Radio-tetka vabi svoje malčke, in sicer najmlajše ob 16.30, malo večje pa ob 16.45 v sredo k aparatom. V četrtkovem predavanju o življenju mravelj nas bo g. prof. Pengov seznanil z zelo zanimivim življenjem teh marljivih živalic. Vse gospodinje in one, ki se zanimajo za gospodinjstvo, opozarjamo na gospodinjsko uro, katero vodi v petek ob 19 ga. Zemljanova, ravnateljica gospodinjske šole v Mladiki, iz katere je izšlo že lepo število vrlih in dobrih gospodinj. Gospodinje, k aparatom! V soboto 26. oktobra predava g. šolski upravitelj Horn o važnem vzgojnem vprašanju.
Glasbene zanimivosti.
Izredno bodo zanimivi reprezentativni koncerti praške filharmonije, ki jih bo oddajala tudi naša postaja. Eden od teh se bo izvajal v sredo 23. okt. — Iz zagrebške postaje sprejemamo opero: A n -drea Chenier. Dvakrat na mesec bomo skušali oddaijati tudi ljubljansko opero, če bodo dogovori med upravo Radio-Ljubljane in vodstvom opere srečno izpadli. Za ta prenos smo določili četrtek. Po dolgem premoru nastopi v četrtek 24. oktobra vijolinist g. Karlo Rupel s programom, kjer so zastopani: Handel, Suk, Moszkovvski; enako dolgo smo pogrešali kvarteta »Matičarjev«, ki nastopi kot vedno s srečno izbranim "programom. Radio-orkester izpolni ponedeljkov večer z Romantično glasbo. Sobotni večer, 26. okt., izpolni Dravska godba z onim programom, ki je bil v radio-listu objavljen pred tednom dni, t. j. 19. okt., pa vsled spremembe praškega programa prestavljen.
Fr. Ž.:
O golu, operah in radiu
Nadaljevanje
N. pr. da bi se poročilo iz opere glasilo takole:
Nocoj se bo pela, igrala, godla in plesala opera Margareta, po naše Marjeta ali Meta. Zložil jo je Gounod. Taki ljudje, ki zlože kako reč, se imenujejo komponisti in služijo včasi lep denar. Včasi pa služijo denar založniki, tisti, ki reč od njega kupijo.
Občinstvo se že zbira. Hiša bo precej dobro zasedena. Kadar je veliko zastonjkarjev notri, se reče, da je hiša votirana. Godci so vsi že zbrani v svoji staji. Staja se pravi orkester. Cviljenje, ki ga sedajle slišite, še ne spada k operi, nego godci samo ubirajo svoje inštrumente. Godcev je dvaintrideset in ena harfa ali plunka. Komando nad godci ima kapelnik. Kapelnik že stoji za svojim pultom. Ko bo vzel palčico v desno, z levico pa si popravil koder s čela, tedaj se bo pričelo.
Gledališče se zatemni. Luči se ugasnejo zato, da občinstvo ne klepeta. V temi se težje klepeta.
Kar sedaj slišite, je že godba. Zavesa pa še ni šla kvišku. Godbi, preden gre kvišku zavesa, se pravi uvertura. — To je boben. — Nekaj časa nekateri godejo, nekaj časa nekateri — kakor ima vsak zapisano na papirju pred seboj. Ti papirji se imenujejo note. Kdor dobro ne pozna not, temu je težko igrati opero.
Sedaj gre kvišku zavesa. Vidimo mračno, obokano sobo. Oboki in stene so iz poslikanega platna. Za mizo sedi siv možak. Ta možak ni iz platna, nego je živ. Poslikan pa je tudi, to se pravi, da je šminkan. Sam je in poje. Študiral je lemenat, za jezičnega doktorja, za profesorja, za zdravnika, vse je poiskusil, vse mu je izpodletelo. Zdaj je življenja sit. Ime mu je Faust. Še poje in pravi, da bo pil strup. In kadar bi rad zapel malo višje, mora stopiti na prste. Taki pevci se imenujejo tenoristi.
Na levi strani sobane je okno. Okno se nenadoma razsvetli, izza okna čujete velikonočno petje. Gospod kapelnik si s čela briše koder in daje znamenja proti oknu, kako naj pojejo. Kapelnik mora misliti na vse.
Faust pomeni v nemškem jeziku pest. Toda v operi Faust ni pest, nego se tako le piše oni, ki poje. Oziroma oni, ki poje, se piše drugače, le tako je oblečen in take besede poje, kakor da bi bil Faust, ki je živel pred več sto leti, ako je živel. V operah je veliko laži.
Faust še poije. Njegovo petje je precej naporno, ker se mora venomer vzdigati na prste zaradi potrebne višine.
Sedaj se iz tal prikaže Mefisto, Ojej ojej, ta reč ne obeta srečnega konca! Mefisto je namreč hudič. Črno in rdečo ima obleko in poje globok glas, to je bas. Hudiči vedno pojo globoki glas, ker jim je dom globoko v peklu. Angelci, kadar pojo, pa pojo sopran.
Sedaj poje zopet Faust, zopet stopa na prste. Mefisto ima na glavi kapico, za kapo pa dolgo petelinje pero. Hrom je na levi zadnji nogi. Poje nekoliko skozi nos, kar daje glasu smrkav značaj. Mefisto nagovarja Fausta, naj mu zapiše dušo. Zato mu obljubuje prelepo gospodično Margareto.
Vzad se dvigne stena in prikaže se Margareta pri kolovratu. Ima modro obleko z belimi obšivi in dolgo kito. Kita je izposojena. Za moj okus je gospodična predebela. Nič vratu nima. Bomo videli, kako bo pela brez vratu.
Faustu pa je všeč. Ojejmine, ojejmine, ali je mož slep? Na, že je zanjo vragu prodal dušo! Jaz je ne bi, za to že ne! Mož se bo še kesal!
Margareta izgine. Faust se izpremeni v mladeniča in zapoje poskočno pesem, vmes pa slišite tudi Mefista smrkavo brundati.
Godci jako hite z godbo, da kateri ne zaostane in bi igral sam, ko bodo drugi že končali.
Zastor pade. Prvo dejanje je končano. Kakor čujete: občinstvo navdušeno ploska, deloma ploska z rokami, deloma tudi z nogami. Oni, ki ploskajo z nogami, so mladina, cvet in up naše bodočnosti.
Ampak ima Faust še celo vrsto dejanj in mislim, če bi se radio poslušalcem takole sproti razkladala vsa reč, se ne bi več tako bali in branili opere, kakor se je sedaj nekateri.
Izobrazbe je treba, kakor rečeno, izobrazbe!
In je neverjetno, kako lačen in žejen postane človek po taki operi, in sta poleg izobrazbe tudi ta lakota in žeja nekaj vredna!
Nedelja. 20. oktobra
527 kc Ljubljana 2-5 kW
9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Religiozno predavanje 10.30 K t ne tipsko-gospodarsko predavanje, prof. Jarc 11.00 Koncert radio-orkestra:
Rnprecht: Don Quixote, En-gel-Berger: Pomlad je zopet, Aletter: Vesela uvertura, Leopold : Vindobonna, Fleisch-mann: Noeturno. Dvorak: Humoreska. Theimler: Marqui-setta. P. Lineke: Nautius In-1 f11 ■ 111.
15.00 O mlekarstvu, predava ing. Šabec
15.30 Reprodueirana glasba 16.00 Kje je meja!- ljudska igra 16.30 Koncert Radio-orkestra:
.fankovec: Oheu, Naef: Pomladno jutro, Frederiksen: Poročno potovanje po Skandinaviji, Koštal: Uspavanka, Becker: Bubi Intermezzo, Sei-bold: Posvetitev 17.00 Bohuslavovi spomini, bere g.
E. Gregorin 17.30 Nadaljevanje koncerta Radio-
orkestra 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovne napovedi in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra:
Kollo: Eden pravi drugemu, Lineke: Luna-valček. Verdi: Othello, Wagner: Ob tihem ognjišču, čajkovsky: Romanca. May: Sascha
698 kc Belgrad 2-5 kW
9.00 Prenos službe božje iz saborne
cerkve 12.20 »Carmeil« na ploščah 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 Ciganski orkester igra narodne
17.30 G. M. Gavrilovič predava o delu glavne zveze srbskih -kmetijskih društev 19.3(rNekaj o jesenski umetniški
razstavi v Belgradu 20.00 Prvi veliki koncert iz jugoslovanskih del: Izvaja radio orkester s sodelovanjem članov beogr. opere: 1. Davorin Jenko: Uvertura »Djido«. — 2. Petar Konjovič: Scene iz opere: Knez od Zete«. — 3. Petar Krstič: Srbski plesi, štev. 2 in 3. — 4. Milan Sachs: »Oj Ivanek«, »Stara mati« in »Dekleta in rože« (pesmi). — 5. Petar Krstič: Zulumčar (pesem). — 6. Baranovič: Noeturno. — 7. Vilhar: Kam? — 8. Mokranjac: V. Rukovet 22.05 Čas in časopisne vesti
(Politika) 22.20 Večer ruskih pesmi, poje V. Šumski ob klavirju
977 kc Zagreb 0 7 kW
11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka 12.05 Nadaljevanje koncerta 17.00 Prenos zabavne glasbe iz slaščičarne »Manon« 19.45 Kulturne in družabne vesti 20.00 Prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča, med odmori časopisne vesti in vreme
212-5 kc Varšava 12 kW
10.15 Služba božja iz katedrale v
Poznanju 12.10 Koncert varšavske Filharmonije
15.2(1 Lahka glasba 17.40 Reprezentančni koncert drž. policije
20.05 Koncert kmečkega orkestra 22.00 »Bled — otok čudežev!«, predavanje 23.00 Plesni komadi, prenos
545 kc Budapest 20 kW
9.00 Poročila, kosmetika 10.00 Kat. služba božja in govor 12.25 Cas, vremensko poročilo, nato koncert opernega orkestra s petjem 15.30 Ura za poljedelce 16.00 Pestra ura 17.15 Popoldanski koncert 19.00 Reproduciraua glasba 19.50 Trije radio prizori 22.00 Koncert ciganskega orkestra iz hotela Hungaria
563 kc Miinchen 4 kW
10.00 Katol. jutranja slovesnost 11.30 Dopold. koncert radio-terceta 13.45 Ura za šahiste 16.00 Zabavni koncert iz Nurnberga 18.05 Komorna glasba 19.35 Večerni koncert radio-orkestra 21.00 Zanimivosti iz film. sveta 22.45 Plesni komadi do 0.30
581 kc Dunaj 15 kW
10.30 Prenos službe božje 11.20 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra: 1. Wolf: Italijanska serenada, 2. Mozart: Klavir, koncert, es-dnv, 3. D. Milhaud: Pomlad, 3. Brahms: Serenada, A-dur, op. 16 16.00 Popoldanski koncert 17.50 Vtisi iz Ugande (pred.) 18.35 Komorna glasba: 1. Beethoven: Godalni kvartet, op. 18, št. 1, 2. F. Frischenschlager: Šest komornih pesmi za alt. spremlja kvintet, nato arije in pesmi 20.00 »Moja ljuba, neumna mama«, veseloigra v 3. dej., sp. Nerz-Mayer, nato koncertni večer s petjem
599 kc Milan 7kW
10.40 Koncert nabožne glasbe 12.30 Radio orkester 16.00 Radio komedija 16.30 Radio kvintet 20.30 Prenos opere: Angelska, sestra« od Puccinija, nato Euri-pidov: . »Elcest«, predelal Ro-magnon 23.00 Zabavni koncert do 0.15
616 kc Praga 5 kW
9.00 Nabožna glasba 12.00 Prenos koncerta iz Bratislave 13.40 Predavanje o soc. zavarovanju 16.00 Koncertni prenos iz Brna 18.00 Recitacije in pesmi v nemščini 19.10 Koncert mandolin in kitar 20.00 Veseli prizori s petjem 21.00 Koncert: 1. M. Gabriel: Kitajska rapsodija; 2. Debussy: 3. preludiji; 3. Pierne: Izeyl. suita; 4. Debussy: a) Preludij,
b) sarabanda, c) tocato; 5. Chansson: a) Poročna pesem, b) sicilijauka 22.15 Ljudska glasba i z Brna 22.55 Časopisne vesti
635 kc Langenberg 13 kW
9.00 Zvonenje, nato prot. jutranja
pobožnost 11.50 Napredek hitrosti pri potovanju, predavanje 13.00 Opoldanski koncert 14.30 Pevski koncert ob priliki delavske proslave 16.00 Nega čebel pozimi, pred. 16.30 Popold. koncert iz Stuttgarta 18.00 Versko življenje v Sovjetski
Rusiji, predavanje 19.15 Po Dalmaciji«, predava dr.
Venzmer 19.45 Uvod v opero 20.00 »Bagdadski brivec«, kom. opera v 2 dej., spisal in koinp. Peter Cornelius, uato plesni komadi do 24.00 680 kc	Rim	3 kW
10.00 .Nabožna glasba 13.00 Radio kvartet 17.00 Zabavni koncert 20.20 Poročila
21.20 Veliki koncert. Giuseppe .Mule dirigira lastna dela: 1. Različne kompozicije. 2. Nunica ob potoku«, Mulejeva opera v 1 dej.. 3. »Prve rože«, sp. Val. Gavi, 1 dej. 4. Glasba za ples do 23.30
716 kc Berlin 4 kW
12.00 Opoldanski koncert 15.20 Ura za mladino 15.40 Dunajski plesni komadi 17.00 Radio drama: Stari Berlin , 3 dej.
20.00 Koncert iz del V. Hollanderja 22.00 Plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
10.15 Prenos službe božje iz Poznanja 12.00 Simfonični koncert 15.20 Vzgojilo predavanje 16.00 Ljudski koncert I7.4II Zabavna glasba 20.30 Veliki koncert: 1. Handel: Arija iz opere »Rinaldo«, 2. Gluck: O del mio dolces 3. Gluck: Arija, menuet, melodija, 4. Mozart: Ave Marija in dve ariji iz: Figaro se ženi , 5. Beethoven: Menuet v g-durn, 6. Weber: Arija iz opere »Frei-schiitz«, 7. Weber: Romanca, 8. Schubert: 3 arije 23.00 Plesni komadi
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert
14.30 Nabožna glasba
18.00 Plesni komadi
19.30 Zabavna glasba
20.00 Izbran koncert iz Gounodovega
»Fausta« do 22.15 833 kc Stuttgart 4 kW
7.00 Jutranji koncert iz Hamburga 11.15 Orgelski koncert iz stolnice v Ulmu
12.00 Opoldanski koncert 13.00 Reprodueirana glasba 14.30 Simfonični koncert za mladino 16.00 Koncert iz opernih odlomkov 19.30 Prenos R. StrauBovega koncerta iz Leipziga
21.011 Recitacije iz E. A. Poeja.
Turgeiije\va iu Dostojewskija 23.00 Plesni komadi orkestra Langer
923 kc Breslau 4 kW
8.45 Jutranji koncert 11.00 Protestantovska jutranja
slovesnost 12.0(1 Akademija ob 50 letuiei
društva knjigarn 14.10 Šlezijske pesmi 15.25 Popoldanska zabava »Srečni
princ«, igra; sp. O. Wilde 15.50 Pol ure pesmi 16.45 Zabavna glasba 18.10 Klavirska ura 19.30 Koncert R. StrauB iz Leipziga 21.00 Večerni koncert 22.30 Plesni komadi do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
12.0(1 Opokla.iSKi Kouuor, 1().011 Popoldanski koncert 19.00 Iz Brna: Koncert in kabaretu; večer
21.00 Iz Košie: Koncert
22.IT) Iz Brna: Ljudska glasba
1085 kc Konigsberg 4 kW
9.00 Jutranja pobožnost 11.30 Koncert radio-orkestra 13.05 Reproducirana glasba 15.40 Zaroka ob laterni , opereta v 1 dej., sp. Cane-Batu, komp. J. Offenbach 16.30 Mladinska ura
527 kc Ljubljana 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba (Razna
glasba — Bolgarske pesmi) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba
17.110 Radio-orkester
20.00 Večerni koncert
22.30 Plesni komadi do 24.00
1094 kc Torino 7 kW
jO.30 -Nabožna glasna
12.30 Reproducirana glasba
16.30 Radio kvintet
19.15 Radio orkester
20.30 Prenos iz milanske opere
23.00 Radio orkester do 24.00
1140 kc m. Ostrava iokW
9.00 Iz Košic: Nabožna glasba 12.00 Iz Bratislave: Opold. koncert 16.00 Iz Brna: Popoldanski koncert 19.00 lz Brna: Koncert in kabaretni večer
22.15 Iz Brna: Ljudske igre
1157 kc Leipzig 4 kW
11.00 Koncert na mandoline 12.30 Reproducirana glasba 16.20 Komorna glasba 17.00 Arije in dueti iz oper 19.30 Riehard StrauB dirigira lastne kompozicije: 1. Uvertura opere Guntram«. 2. »Don J uan . simfonična pesnitev. 3. Suita: »Meščan kot plemenita S.- 4. Pavliha ga lomi,« simfonična pesnitev 21.00 Bela pahljača,« drama, sp. H.
v. Hofmannsthal 22.00 Poročila, nato zabavna glasba do 0.30
13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Smith: Lev, Aletter: Mand, Verdi: Rigoletto, Amadei: Invano, Siede: Podoknica ob
luninem svitu, Hefner: Dobra mamica
19.00 Zdravstvena ura. O alkoholnem vprašanju govori gosp. L. Puhar 19.30 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel
20.00 Romantična glasba, izvaja Radio-orkester: . Weber: Carostrelec, Schubert: Podoknica, Fetras: Spominska pesem Schubertu, Schubert: Ti si mir, Schubert: Peusers d' aniour. Schubert: Andante iz a. d. okteta, Sehreiner: Šumanov album, Schubert: Uspavanka, Schubert: Na luno, Schubert: Li-tauije, Schubert: Rozamunda 22.00 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Koncert radio kvarteta: 1. G. Rossini: Seviljski brivec«, uvertura. — 2. Mozart: Alle-gro. — 3. Mozart: Romanca.
—	4. Ohopiu: Žalna koračnica.
—	5. Tuecini: Fantazija z »M. Butterfly«
13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 G. M. Bandič recitira odlomke iz svetovne lirike 17.30 Reproducirana glasba 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Koncert komorne glasbe; sodelujejo: g. E. Hajek (klavir), g. P. Stojauovič (violina), g. J. Mokranjac (cello). Uvodne besede govori g. K. Manojlo-vič. — 1. Beethoven: Sonata v g-dnru, štev. 10. — 2. Fr. Schubert: Trio v B-duru 21.30 Čas, časopisne vesti
(Politika) 21.45 Koncert radio kvarteta s sodelovanjem gospe A. Vrhunac, člauice beogr. kr. opere: 1.
Ponedeljek, 21. oktobra
Ingelen
štirielektronski aparat z elektronkami (visokofrekvenčni z zamreženo anodo) Din 3950 — z Ingelen-
Figaro zvočnik-om
ki stane samo Din 690-—
čudo radijske tehnike
U 4
m^lmm^nMi^i^ii i mm 11 j^i i	imi 11 11 m 11 i um 11j^nmMM^mim^ j
Reprezentanca Radio tovarne
INGELEN
Ljubljana, Miklošičeva cesta 34/1
Meyerbeer: Hngenoti, operna fantazija. — 2. Poje g. Vrhu-nac. — 3. S. Rousseau: Chau-son et rondo. — 4. Poje g. Vr-hunac. — 5. Delibes: Suita iz baleta: Sylvia
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba
13,20 Časopisne vesti
17.30 Prenos zabavne glasbe iz Eu-
ropa-Palace kina 18.55 Časopisne vesti 19.45 Predavanje o telesni kulturi 20.00 Francoski tečaj 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Rezervirano za prenos 22.30 Časopisne vesti in vreme
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.15 Ura za mladino 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Zabavna glasba 20.00 Radio scena: »Jesen na asfaltu«
20.30 Prenos Leliarjeve operete 23.00 Lahka glasba
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Reproducirana glasba 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvoneiije iz univerzit. cerkve 12.05 Koncert ciganskega orkestra
S. Nandor 16.20 Ura za žene
17.30 Koncert ciganskega orkestra 19.25 Operna pevka St. Sebok poje
ob klavirju 20.00 Koncertni preuos iz Soprona: 1. Weber: »Oberon«, 2. Bartok: »»Rapsodija«, 3. Kodaly: Psal-1UUS Hungaricus, 4. Dohnany: »Suita«
22.30 Koncert Bacbinannovega jazza
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Reproducirana glasba 16.30 Popold. koncert radio-orkestra 20.00 Koncertni prenos 21.40 Svetovni gospodarski pregled (predavanje)
581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Kvartet
15.30 Glasbena ura za malčke 16.00 Popoldanski koncert (kvartet) 17.40 Za mladino: Na vrh Mont Blane-a
20.00 Vijolinski koncert, nastopi g. G. Steiner: 1. J. Bach: Vijolinski koncert, e-dur, 2. Beethoven: Romanca za vijolino, G-dur. op. 40, 3. Vitali: Cia-conna, 4. F. Mendelssohn: Vijolinski koncert, E-mol, op. 64 22.00 Večerni koncert, j azz-orkester Ch. Gaiulriot-a igra plesne komade
599 kc Milan 7 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio orkester 13.30 Borza 17.00 Radio orkester 20.30 Prenos operete 23.30 Radio orkester
616 kc Praga 5 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.00 Časopisne in športne vesti
12.30 Orkestralni koncert
13.55 Borza
16.00 Modno poročilo
16.30 Orkestralni koncert
17.25 Zgodovina nabožne glasbe,
predavanje v nemščini 19.05 Slovaški večer 20.00 Radio cabaret z godbo in petjem
22.15 Reproducirana glasba in poročila
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert, cello 15.00 Ura za deco
16.00 Ženska policija v Nemčiji, predavanje
16.25 Knjižna ura
17.30 Violina in klavir (Beethoven, Smetana, Grieg, Brahins, Kreisler)
18.30 Citatelj Courts-Mahler-ce, predavanje
20.00 Pester večer z orkestrom, petjem in recitacijami, nato nočni koncert do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Radio kvintet 16.30 Borza, poročila 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila
21.02 Zabavna glasba, nato komedija »Ogenj v internatu«, zatem glasba za ples do 23.10
716 kc Berlin 4kW
12.00 Kako se snažijo dragi kamni,
predavanje 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Ura za mladino 16.05 Mesečni športni pregled 16.30 Koncert 20.00 Orkestralni koncert 22.30 Plesni pouk, nato plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.10	Ura za mladino
17.40 Ljudski koncert drž. policije 19.30 Ohranitev naravnih krasot,
predavanje 20.30 Prenos operete 23.00 »O Poljski« predavanje v francoščini
788 kc Toulouse 8 kW
13.011	Opoldanski koncert 18.00 Plesni komadi 18.30 Zabavna glasba 19.30 Plesni komadi
20.45 Gabries Barbes priredi koncert: Izbor iz Bizet: Carmen do 2S.15
833 kc Stuttgart 4kW
12.00 Reproducirana glasba, suite
16.15 Koncert na pihala
18.45 Moderni kriminološki inštitut
v Avstriji 20.00 »Misel«, drama, prenos iz
Franifurta 21.30 Operetna glasba 22.45 Glasbeni in literarni večer iz Frankfurta
527 kc Ljubljana 2-5 kW
12.30 Reproduciran glasba (Ruski
zbori in samospevi) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Holdn: Janke Rose, Ketel-bey: Ura molitve, Azzoni: Melodija. Skroup: Kje dom je moj, Skroup: Hej Slovani, Cajkovsky: Reverie interrom-pue. Gilbert: Zlati čas prve ljubezni
19.00 O fotoamaterstvii, predava
Cvetko Švigelj 19.30 Ruščina, poučuje dr. N. Pre-
obraženski 20.00 Jalen: »Nevesta« (člani nar. gled.)
21.00 Koncert Radio-orkestra:
Schrammel: Dunaj ostane Dunaj. Jensen: O kje so lepe zlate ure. Ithode: Bojni pohod skozi Suppo Cajkovsky: Elegija. Rebikoff: Roinauze sans Paroles, Wagner: Pesem o večerni zvezdi. Cajkovsky: Žalostinka. Dostal: Tempo-
923 kc Breslau 4 kW
16.30 Koncert salonskega orkestra 18.15 Literarno in umetniško
poročilo 19.05 Lehariaua, Leharjeva
kompozicija 20.30 Ludvig Hardt predava (literarno predavanje) 21.20 Moderna glasba 22.30 Plesni pouk
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Iz Prage: Opoldanski koncert 13.30 Poročila iz Slovaške, v nemščini
16.00 Orkestralni koncert 18.00 Koncert terceta 19.05 Slovaški večer: 1. Kafeuda: Sonata v d-duru; 2. Moyzes: Suita.
20.00 Iz Košic: Ljudska glasba 21.00 Plesni komadi 22.15 Koncert ciganskega orkestra, nato poročila
1085 kc Konigsberg 4 kW
11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 15.30 Literarna mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 18.15 Knjižna ura
20.00 - De Fahrkrog«, drama v petih dejanjih od Bossdorf 22.30 Plesni komadi do 24.00
1094 kc Torino 7 kW
11.15—-14 Prenos iz M.lana
17.00 Reproducirana glasba
19.15 Radio orkester
21.00 Veliki simfon. koncert do 23.1!
23.00 Glasba za ples do 24.00
1140 kc M. Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Orkestralni koncert
15.00 Glasba za žene
16.30 Orkestralni koncert
19.05 Iz Bratislave: Slovaški večer
20.00 Iz Brna: Kabaretni večer
22.00 Poročila, šport
22.15 Ciganska kapela iz Brna
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 15.00 Diktatura mode, predavanje 16.30 Orijentalska glasba 19.30 Prenos opere: Zlati križec, opera v 2 dej., sp. H. S. v. Mosenthal, komp. Ig. Briill 22.30 Plesna ura, nato plesni komadi do 24.00
tempo, Wagner: Signiuudova pesem ljubezni. Mayer-Hel-muud: Nate mislim Margareta. Theimler: Favorit 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Reproducirana glasba 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 G. A. Cvetkovič govori o
higijeni lepote 17.30 Modno poročilo 18.00 Prenos koncerta iz kavarne
Moskva« 19.30 Nemški jezikovni tečaj 20.00 Koncert radio kvarteta: 1. Cajkovsky: Adagio lamentoso iz VI. simfonije. — 2. Mas Bruch: Kol Nidrei. — 3. Max Reger: Uspavanka. — 4. We-ber: Poziv ua ples. — 5. J. Massenet: »Manon«, operna fantazija
21.00 »Gospa in pisalni stroj", eno-
dejanka od M. Beri 21.30 Cas, časopisne vesti
(Politika) 21.45 Koncert tamburaškega orke- • stra vojvodinskih dijakov;
Torek, 22. oktobra
Vsakodnevno vedno večje povpraševanje po znamenitih
PHILIPS MI1IWAT
elektronkah je zahtevalo mnogo večjo produkcijo istih, vsled česar se je mogla cena znižati tem PMUPS-ovim proizvodom. Moderna ureditev tovarne in dolgoletne izkušnje specijalno izobraženega tehničnega osobja so zagotovile še večjo proizvodnjo, da bi se s tem moglo kriti povpraševanje, z znižanjem cene pa zadovoljiti želja najširših krogov odjemalcev. Obrnite se na vašega radio trgovca, pa se bo-dete prepričali, da se

PHILIPS MINIRAT
elektronke, ki so po svoji kakovosti priznano najboljše, dobe odslej v vsaki količini, iste kvalitete, a po znižani ceni pri vsakem radio^trgovcu.


vmes poje g. B. Nikolič, član beogr. opere
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba
13.2(1 Časopisne vesti
17.0(1 Ura za gospodinjo
17.30 Popoldanski koncert radio-or-
kestra: 18.55 Časopisne vesti 19.30 Angleški tečaj 19.45 Kulturne in družabne vesti 20.00 Koncertni prenos iz Ljubljane
22.00 Časopisne vesti in vreme
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 DijasKa aKaueniija 1(5.2;") Reproducirana glasba 17.4") Ljudski koncert 19.50 Prenos opere iz Poznanja
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert orkestra i. ogrskega
honvedskega pešpolka 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvoneuje iz univerzitet. cerkve 12.05 Koncert s petjem 16.1(1 Mladinska ura 17.10 Koncert ciganskega orkestra 18.110 Predavanje 19.30 Razgovori 211.00 Koncert iz \Vzstovih del 22.30 Koncertni prenos iz kavarne
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Reproducirana glasba
14.45 Ura za gospodinje (o medu)
16.30 Zabavni koncert
14.30 Pevska ura, alt s klavirjem
18.45 Zabavni koncert radio-orkestra
20.00 Bil je nekoč . . .« suita, komp.
za radio od H. Eberta 20.30 Dom v planinah , ljud. igra v štirih dej., spisal L. Strobl
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanski koncert, kvintet Silving
15.30 Ura za deco (rokotvorjenje) IBasteln]
16.00 Popoldanski koncert, izvajajo se dela avstrij. komponistov 18.30 Za poljedelce: krompir v gospodarstvu (predavanje) 19.00 Francoski tečaj 19.35 Angleški tečaj 20.05 Pevski koncert g. Ade Sari: 1. Caccini: Amarilli, 2. Ros-sini: Tarantella Napolitana, 3. Niewiadomski: Odpri, Janko. 4. Frieman: Troje prekrasnih oči, 5. Rossini: Arija iz »Sevilj. brivca«, 5. Bache-let: Chere nuit, 7. Dvorak: Romanca, 8. Grieg: Sanje, 9. Strauss.: Cecilija. 10. Verdi: Arija iz »Traviate«, 11. J. Strauss: Ob lepi, modri Donavi, valček spremlja klavir 21.15 Koncert delavskega orkestra (mandoline)
599 kc Milan 7 kW
11.15 Reproducirana glasba
12.30 Radio orkester
13.30 Borza
16.30 Deški zbor
17.00 Radio kvintet
20.30 Koncertni večer, kvintet
23.00 Radio orlfester do 24.00
616 kc Praga 5kW
11.30 Reproducirana glasba 12.00 časopisne in športne vesti 12.30 Orkestralni koncert iz Brna 13.55 Borza
16.30 Koncert češke filharmonije 17.25 O živčnih boleznih, predavanje v nemščini 19.05 Plesni komadi 20.05 Ljudska glasba 21.00 Orkestralni koncert: 1. Wein-berger: Uvertura k marionetni igri; 2. Smetana: Piška; 3. Dvorak: Bakanal; 4. Foerster: 2 iuterinezza; 5. Weiuberger:
6. Krečka: r. Balling:
4 fuge in preludiji Valček in polka. Češki ples 22.15 Ljudska glasba in poročila
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba
13.05 Opold. koncert radio-orkestra
15.00 Ura za deco
17.30 Popoldanski koncert, iz opere 20.05 Večerni koncert, moder, komponisti
21.00 Koncert baritonista Umberto Urbano
680 kc
Rim
3 kW
13.15 Radio kvintet 16.30 Borza, poročila 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila
21.02 Koncert iz del finskih skladateljev in finske narodne (Si-belins, Jarnefelt, Merikauto, Melartin, Kilpinen, Palmgren, Kaski), nato glasba za ples do 23.45
716 kc Berlin 4kW
i4.00 Simfonični Jazz 15.20 Ura za mladino 16.30 Koncert slepcev 18.00 Zabavna glasba 20.00 Dantonova smrt drama
734 kc
Biichner,
Katovice 10 kW
12.05 Dijaška akademija 16.20 Reproducirana glasba 17.45 Ljudski koncert iz Varšave 19.50 Prenos opere iz Poznanja
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert 18.01) Plesni komadi 18.30 Zabavna glasba 19.30 Plesni komadi 20.45 Philipsov koncert: violoncello do 22.15
833 kc Stuttgart 4 kW
12.00 Reproducirana glasba, iz
nem. oper 15.45 Ura za žene
16.15 Popol. koncert, plesni komadi 20.00 Radio kompozicija »Bil je
nekoč . . .« 20.25 Večer arij in pesmi, poje ba-ritonist milanske Scale, Umberto Urbano 22.00 »Kako nastanejo luknje v siru?« Radioskeč; nato kom. glasba
923 kc
Breslau
4 kW
16.30 Koncert iz del L. Spohra
17.30 Mladinska ura
19.05 Ura češke glasbe
2000 Pol ure moderne radio glasbe
20.25 »Luna nad Harlemom«, suita
iz radio scene »Song« 21.10 Vesela pestra ura
1076 kc Bratislava 12 kW
ii.idi Keproduciraua glasba 12.30 Iz Brna: Opoldanski koncert 13.30 Poročila iz Slovaške, v nemščini
16.00 Reproducirana glasba
16.30 Orkestralni koncert
21.00 Iz Prage: Koncert
22.15 Ciganski orkestri iz kavarne,
nato poročila 1085 kc Konigsberg 4kW
11.15
11.50 13.15 16.00 17.30 18.15
20.00
21.30
22.30 0.30 1094
Z »Grofom Zeppelinom« čez Ocean (pred.) Reproducirana glasba Opoldanski koncert Popoldanski koncert Vtisi iz ruskega Turkistana Boj šundu v ponavljalnih šolati (predavanje) Gostovanje Aptjekaroff-ovega umetniškega teatra »Zama-jenl«. Ruske narodne pesmi. Pesmi o sv. Frančišku Asi-škein
Nočni koncert Plesni komadi do 1.30
kc Torino 7 kW
17.00 Kadio orkester
19.15 Radio orkester
20.30 Prenos iz Milana
21.15 Zabavna glasba
23.00 Reproduc. glasba do 24.00
1140 kc M. Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.211 Orkestralni koncert 15.00 Popoldanski koncert 16.30 Ura za smeh, nato repr. glasba 19.00 Poročila, plesni komadi m vojaški koncert iz Prage 22.15 Iz Bratislave: Lahka glasba Poročila
4 kW
1157 kc Leipzig
12.00 Reproducirana glasba 15.15 Reproducirana glasba 16.30 Pop. koncert radio-orkestra 19.00 Poklicno zanimanje za gledišče, predavanje 19.30 Komorna glasba, nato moderna, nato valčki 22.00 Poročila, nato plesni komadi do 24.00
Sreda, 23. oktobra
527 kc Ljubljana 2 5 kW
12.30 Reproducirana glasba (Šla-gerji s petjem — Havajske kitare)
13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 16.30 Pravljice pripoveduje pisatelj
Milčinski 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Novaček: Castaldo, Čajkov-sky: Barkarola, Grieg: Erotik, Grieg: Ljubim te, Wag-ner: Rienzi, zadnji tribunov, Strauss: Veseli boj 19.00 Uprava in gospodarstvo v
Iliriji, prof. Kranjec 19.30 Francoščina, poučuje dr. Stane Leben 20.00 Prenos iz Prage: Koncert praške filharmonije, dirigent dr. Julij Kokš 22.00 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Koncert radio kvarteta: 1.
. Lortzing: Car in tesar, uver- I
tura. — 2. Faucbey: Japonska suita
13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 G. M. Banilič čita pravljice 17.30 Recitacije iz E. M. Remar-quejevega romana »Na zapa-du nič novega« 19.30 G. prof. dr. VI. Petkovič govori o narodnem značaju naše umetnosti 20.00 Koncert radio kvarteta, sodeluje g. Wittiug, član beogr. opere: 1. Weber: Preciosa, uvertura. — 2. Petrov: Ne veruj. dete moje, poje Witting. — Plotnikov: Zlati maj, poje Witting. — 4. Schubert: Ave Maria. — 5. Schubert: Vilinji kralj (Erlkonig). — 6. Chopin: Valček v A-molu. — 7. Bleicli-mann: Ko španski bezeg diši, poje Witting. — 8. Glinka: Žeije, poje Witting. — 9. Bizet: Iskalci biserov, operna fantazija 21.10 Čas, časopisne vesti (Politika)
21.25 Prenos koncerta ruskih bala-lajk i/, ruske restavracije »Ruska lira«
977 kc Zagreb « 7 kW
12.30 Reproducirana glasba
13.20 Časopisne vesti
17.00 Vika Podgorska čita pravljice
17.30 Popoldanski koncert radio-
orkestra: 18.55 Časopisne vesti 19.30 Kulturne in družabne vesti 20.00 Prenos simfoničnega koncerta
češke filharmonije 22.00 Časopisne vesti in vreme
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.15 Ura za mladino 10.45 Reproducirana glasba 17.45 Orkestralni koncert 20.30 Koncertni večer: Mozart: 1. Uvertura opere Titus , 2. Menuet iz simfonije v e-duru,
3.	Violinski koncert 23.00 Zabavna glasba
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert radio-kvarteta 11.1(1 Vodokazno poročilo 12.00 Zvoueuje iz uuiverzitet. cerkve 12.05 Koncert orkestra Mandits 15.30 Tečaj o Morse-jevih znamenjih 10.10 Poročila 17.40 Zabavna glasba 20.00 Ogrske narodne pesmi 21.00 Koncert orkestra 1. ogrskega
honvedskega pešpolka 22.20 Reproducirana glasba
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Reproducirana glasba
16.00 Šah za mladino
16.30 Koncert komornega kvarteta
17.30 Ura za mladino
19.00 Koncert radio-terceta
20.30 Večerni koncert radio-orkestra
21.45 Športno poročilo
22.45 Plesni komadi do 24.00
581 kc Dunaj 15 kw
11.00 Dopoldanski koncert, kvartet Silving
15.30 Glasbena ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert, orkester Dostal
17.45 Glasbeno predavanje 18.15 O zvoku in sluhu (pred.) 19.30 Moderna oskrba duš. bolnih 20.05 Slučaji in dogodivščine (govor)
20.50 »Predor v Gorovje , radioskeč 21.30 Koncert komornega kvinteta za ljudsko glasbo: 1. J. Klein: Rokoko, voj. koračnica, 2. F. Ippisch: Pierrot ljubimka, 3. Volhveiler: Ogrska fantazija,
4.	Schubertiada
599 kc Milan 7 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio orkester 13.30 Borza 17.011 Radio kvintet 20.30 Lahka glasba 21.00 Komedija
22.10	Godba za ples do 24.00
616 kc Praga 5kW
11.15 Reproducirana glasba 12.00 časopisne in športne vesti 12.30 Orkestralni koncert iz Bratislave 13.55 Borza 16.30 Ura za mladino 17.25 Poročila; človek in žival, predavanje v nemščini 19.35 Uvod v koncert 20.00 Veliki koncert češke filharmonije. Dirigira J. Kopsch iz Berlina: 1. Weber: Freischiitz, uvertura; 2. Fibich: Dargun, uvertura; 3. Casella: Searlat-tina; 4. Brahms: Simfonija v c-molu 22.00 Poročila
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 13.05 Koncert radio-ork., Wagner 15.00 Ura za deco
16.00 Vodilne žene v Evropi, pred.
17.35 Popoldanski koncert
19.15 30 delavcev poroča o svojem
življenju, reportaža 20.00 Večerna glasba 21.00 »Svatba Sobeide% dramatična pesnitev od IT. Hofmanns-thala, nato do 23.00 plesni komadi 23.00 Koncert jazza do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Radio kvintet 16.30 Borza, poročila 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila
21.02 Verdijeva opera: »Moč usode s v 4 dej., med odmori reproducirana glasba
716 kc Berlin 4 kW
14.00 Eksotična glasba 15.20 Mladinsko gledališče 16.20 Koncert
18.011	Zabavni koncert
20.15 »Dežela smeha«, Leharjeva
opereta	v treh dej., sp. Leon, Herzer, Liihner, nato plesni
komadi	do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.15 Ura za mladino
1(5.40 Reproducirana glasba
17.45 Popoldan, koncert iz Varšave
20.30 Klavirski koncert: 1. Beethoven: Sonata quasi 1'antasia op. 27; 2. Chopin: a) Barcarolla op. 60, b) Dva valčka, c) Tri etude; 3. Čajkovski: Variacije; 4. Liszt: Faust, parafraza 23.00 Literarna ura v francoščini
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert
18.00 Plesni komadi
18.30 Zabavna glasba
19.30 Plesni komadi
20.45 Koncert vojaške godbe do 22.15
833 kc Stuttgart 4 kW
12.00 Prenos promenad, koncerta
13.00 Reproducirana glasba
15.00 Ura za mladino
16.15 Popold. koncert radio-orkestra
19.15 Judje in Arabci v Palestini,
predavanj e 20.00 Koncert iz del slovanskih komponistov:
1. Scerzo iz 2. simfonije št. 1 v es-duru, Borodin. 2. Klavirski koncert v cis-molu, Rim-sky-Korsakow. 3. Orkestralna suita iz baleta »Ognjeni ptič«, Strawinski 21.00 Recitacije 21.30 Orgelski koncert
923 kc Breslau 4 kW
16.00 O filmu, predavanje 16.30 Zabavni koncert 17.30 Ura za deco 18.15 Obiski po Gornji Šleziji 18.40 Glasbena literatura (pregled) 19.05 Komorna glasba 20.30 Iz Rusije: 1. Vožnja v Moskvo. — 2. Rusko gledišče
1076 kc Bratislava 12 kW
11.31) Reproducirana glasba' 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Poročila iz Slovaške, v nemščini
16.00 Reproducirana glasba 16.30 Orkestralni koncert 19.00 Iz Prage: Poročila, nato koncert češke filharmonije 22.15 Prenos iz kavarne, nato poročila
1085 kc Konigsberg 4 kW
11.30 Reproducirana glasba
13.15 Opoldanski koncert
15.30 Ura za deco
16.00 Popoldanski koncert
17.30 Ura za stariše
18.15 Šaljapin na ploščah
20.00 Violinski koncert H". Basser-
manna iz Berlina 20.50 Literarni večer: Richard Behmel
Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d.d.Koln a/Rhein
Ne kupujte akumulatorjev dokler niste ugotovili da so cene novega
»HOPPECKE" akumulator-ja
z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen
Anodne in žarilne baterije „HOPPECKE"
21.30 Poje koncertni pevec R. Briill 22.30 Plesni komadi do 24.00
1140 kc M. Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Orkestralni koncert
15.00 Popoldanski koncert
16.30 Za mladino, marionet, gledišče
IS.10 Jugoslovanska rivijera, pre-
Fr. Strejcovskj" 19.00 Iz Prage: Simfonični koncert
češke filharmonije 22.15 Iz Brna: Ljudska glasba, nato poročila
1094 kc Torino t kW
17.00 liadio orkester 19.15 Radio orkester 21.15 Veliki koncert 23.00 Glasba za ples do 24.00
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Koncert iz operet 19.30 Vojaški koncert 21.15 Pol ure klavirja, Bacil 21.45 Pester večer v studiu, nato Plesni komadi do 24.00
Četrtek, 24. oktobra
527 kc Ljubljana 25 kW
12.30 Reproducirana glasba (Titta Ruffo — Umetno žvižganje in okarine)
13.00 OasOvna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Fučik: Otroci polka, Grieg: Spomladi, Nevin: Narcis, Do-nizzetti: Lucia Lammermoor. Čajkovsky: Pesem brez besed, Morre: Opičja ljubezen 1H.30 Angleščina, poučuje ga. Ort-baber
19.00 Iz mraveljskega življenja,
prof. Pengov 19.30: Tedenski pregled domačih in
tujih dogodkov 20.00 Prenos iz opere 21.00 Koncert Radio-orkestra:
Fučik: Triglav, Borodin: V samostanu, Bach: Pomladno prebujenje, Grieg: Francoska serenada, Walacce: Maritana, Kuhlan: Andante iz 5. sonate, Dvorak: Serenada, Jernefelt: Uspavanka, dr. čerin: Lepa Mara, Moret: Makov cvet 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Reproducirana glasba 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 »Glasbenik«, novela od H. Bordeau
17.30 G. VI. Bajšanski predava o instrumentaciji (trije zgledi) 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Večerni koncert, sodelujejo g. Krombholz (klavir) in g. M. Dimitrijevič (violina): 1. Vi-tali: Chansorme, — 2. Schubert: a) Impromptu, b) Moment musicale. — 3. Chopin: Poloneza v A-duru. — 4. Bach: Sonata. — 5. Foerster: Balada. — 6. Paganini: Palpiti 21.05 Čas in časopisne vesti
(Politika) 21.45 Prenos večernega koncerta iz hotela »Palače«
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproduciraua glasba 13.20 Časopisne vesti 17.30 Prenos lahke glasbe iz slaščičarne »Manon« 18.55 Časopisne vesti 19.00 Francoski tečaj 19.15 Kulturne in družabne vesti 19.20 Uvod v prenos opere 19.30 Prenos opere iz narodnega gledališča v Ljubljani, med odmori časopisne vesti in I vreme
212-5 kc Varšava 12 kW
12.30 Koncert šolske mladine 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Koncert solistov, sopran, klavir, violoncello 20.30 Zabavna glasba 21.30 Prenos iz Poznanja
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerzitet. cerkve 12.05 Koncert radio-kvarteta 16.00 Pestra ura 17.40 Reproducirana glasba 19.30 Operetna glasba 21.00 Sonate za klavir in violoncello 22.00 Koncert ciganskega orkestra Soranka
563 kc Miinchen 4 kW
12^30 Reproducirana glasba 16.30 Koncert rarlio-terceta 17.30 Malo komorne glasbe 18.00 Predavanje za poljedelce 18.45 Knjižna ura
19.30 Prenos iz narodnega gledališča v Miiuehenu
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanski koncert 15.30 Pravljice za malčke 16.00 Popoldanski koncert 17.45 Poročilo o tujskem prometu 18.30 Za poljedelce: Dansko kmetijstvo
19.00 Moderni sprejemni radio-apa-
rat, pred. dr. B. Nesper 19.30 Prenos iz dunajske drž. opere 22.00 Večer, koncert orkestra Pau-seher s petjem
599 kc Milan 7 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio orkester 13.30 Borza i 17.00 Radio orkester 20.30 Prenos opere »Dafni«, komp.
G. Mule 23.00 Radio orkester
616 kc Praga 5 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.00 Časopisne in športne vesti 12.30 Orkestralni koncert 13.55 Borza
16.30 Koncert kvarteta Ševčik 17.25 Poročila; ura za žene; v nemščini
19.05 Ljudska glasba 20.00 Tri radio igre 22.00 Poročila, nato reproducirana glasba
635 kc Langenberg 13 kW
I 10.15 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Ura za mladino 16.30 Knjižna nra
17.30 Popoldan, koncert, alt, kitara 20.00 Večerni koncert radio-orkestra 21.00 Nietzsche in glasba, koncert s predavanji, nato plesni komadi do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Radio kvintet 16.30 Borza, poročila 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila
21.02 Koncertni večer italijanskih skladateljev do 23.15
716 kc Berlin 4kW
14.00 Reproducirana glasba 15.20 Ura za mladino 16.30 Zabavna glasba 19.30 Koncert na dveh klavirjih 20.00 Večerni koncert 22.30 Plesni pouk. nato plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.10 Reproducirana glasba 12.30 Koncert za mladino iz Varšave
16.20 Reproducirana glasba 37.45 Koncertni prenos iz Varšave 22.15 Literarna ura iz Poznanja 23.00 Plesni komadi
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesni komadi 18.30 Zabavna glasba 19.30 Plesni komadi 20.15 Ura za mladino 21.00 Reproducirana glasba
833 kc stuttgart 4kw
12.00 Reproducirana glasba 16.15 Popold. koncert radio-orkestra 18.45 Narkoza v teku stoletij, pred. 19.15 Viri električne energije 20.00 Koncertni večer solistov 21.15 »Bolha v oklopnjaku«, groteska, sp. R. F. Larrinaga 22.45 Ljudski koncert salonskega orkestra
923 kc Breslau 4 kW
16.00 Aktualna gosp. vprašauja 16.30 Koncert iz del Čajkovskega 17.30 Knjižna ura 19.05 Zabavna in plesna glasba 20.30 »Toreador«, opera v 2 dej.; sp. T. Sauvage, komp. A. Adam 22.30 Plesni pouk 23.00 Plesni komadi do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Iz Brna: Opoldanski koncert 13.30 Poročila iz Slovaške, v nemščini
16.00 Orkestralni koncert 20.00 Koncert ljudske glasbe 21.00 Reproducirana glasba 22.00 Poročila, uato reprod. glasba
1085 kc Konigsberg 4 kW
11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 17.30 Napoleonova karijera (pred.) 18.15 Hebrejska glasba 20.00 Ljudski večerni koncert 21.05 »Igra brez žene«, radio-drama, spisal F. Frdhlich
1094 kc Torino 7 kW
11.15—14.00 Prenos iz Milana 17.00 Radio kvintet 19.15 Reproducirana glasba 20.30 Prenos opere iz Milana 23.00 Radio orkester do 24.00
1140 kc M. Ostrava iokW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Orkestralni koncert
15.00 Glasba za žene
16.30 Popoldanski koncert
19.05 Iz Brna: Kratek koncert
20.00 Drarnatski večer iz Prage
22.15 Reprod. glasba, nato poročila
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Pestra glasba 19.30 Koncert rudarskega orkestra 20.50 »Vožnja v Ognjeno deželo,« .veseloigra v 3 dej., spisal S. Wells
22.10 Poročila, nato plesna šola
Petek, 25. oktobra
527 kc Ljubljana 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba (Harmonika — Orijental. glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Schrammel: Umetnost in narava, Rubinstein: Solza, Ra-chmaninoff: Serenada, Fetras: Od odra do odra, Moussorg-sky: Solza, Jaki: Slovenski biseri
10.00 Gospodinjska ura, ga. ravnateljica Zemljanova 19.30 Italijanščina, poučuje dr. Stane Leben 20.00 Koncert kvarteta Glasbene Matice (gg. Pelan, Završan st., Završan ml. in Skalar): Vilhar: Trozvezuica, Mirk: Jutro, Ipavic: Imel sem ljubi dve, Juvanec: Šopek, Pavčič: Dekle med rožami, Gerbič: Ljubici pod oknom, Vauda: Slovo, Hajdrich: Slabo sveča je brlela. Narodna: Hladna jesen že prihaja, Mašek: Mlatiči
21.00 Koncert Radio-orkestra:
Rosey: Motorska koračnica, Chopin: Romanca, Beethoven: Smrt Klarice, Verdi: Trubadur, Huniphries: Arabska ža-lostinka, Šidak: Kitica srbskih pesmi 22.00 Časovna napoved in poročila
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Reproducirana glasba 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 G. A. Petrovič predava o kuharski in posladarski umetnosti
17.30 G. prof. dr. V. Vitezica predava o Anselmu Feuerbach 18.00 Prenos koncerta iz kavarne
»Moskva« 19.25 Nemški jezikovni tečaj 19.50 Predgovor k opernemu prenosu
20.00 Prenos iz beogr. kr. opere 21.30 Čas in časopisne vesti (Politika)
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.20 Časopisne vesti 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Popoldanski koncert radio-orkestra:
18.30 Plesni komadi, radio-orkester 18.55 Časopisne vesti 20.00 Osnovni pojmi glasbene estetike, pred. dr. P. Markovac 20.15 Angleški tečaj 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Koncertni večer 21.50 Časopisne vesti in vreme 22.00 Francoska glasba: radio-orkester :
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba lli.15 Reproducirana glasba 17.45 Orkestralni koncert 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert terceta Bachmaun 11.10 Internacijonalno vodokazno poročilo
12.00 Zvonenje iz nniverzitet. cerkve 12.05 Koncert godal, kvarteta 16.20 Pravljice, nato razgovori 17.45 Koncert kralj, opern. orkestra 19.30 Prenos iz opere 20.30 Koncert ciganskega orkestra
563 kc Munchen 4 kW
12.30 Opoldanski koncert 16.30 Koncert radio-terceta
18.00 Mladinsko skrbstvo na podeželskih šolah (predavanje)
18.45 Tedensko športno poročilo
19.00 Socijalni problemi (predav.)
19.30 Koncert Umberta Urbana, ba-ritonista milanske skale z orkestrom
21.10 Koncert orkestra na pihala
581 kc Dunai 15 kW
11.00 Dopoldanski koncert kvarteta Silving
15:30 Reproducirana glasba, znameniti virtuozi 16.15 Koncertna akademija (viola da gambo in čembalo): 1. B. Marcello: Souata za violo in čembalo, 2. Bach: Sonata za čembalo. 2. De Hervelois: Suita za violo in čembalo, 4. Štiri pesmi s klavirjem, 5. Beethoven: Ecosaisses. klavir, 6. Delbes: Passepied, 7. Tho-mas: Poloneza iz opere »Mi-gnon«
17.15 Tedensko športno poročilo 18.00 O zvoku in sluhu, pred. 18.30 50 letnica tehnološkega obrtnega muzeja predavanje 19.00 Racijonalizacija kalorič. gospodarstva 19.30 Italijanski tečaj 20.05 »Botra skrb«, dunajska ljud ska igra v štirih dejanj., sp. A. Hawel: nato večerni koncert jazz - orkestra Korngold, plesni komadi
599 kc Milan 7 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio orkester 13.30 Borza 17.00 Radio orkester 20.30 Simfonični koncert: 1. Mozart: »Titus«, uvertura. 2. Franck: Simfonija. 3. Violinski koncert. 4. Carloni: Sv. Frančišek As. 5. Cabella: Varijacije. 6. Wagner: Meistersanger 23.15 Radio orkester do 24.00
616 kc Prada 5kW
11.15 Reprodueiraua glasba 12.00 Časopisne vesti 12.30 Koncertni prenos iz Brna 13.55 Borza
16.30 Orkestralni koncert (Mozart, Weber, Lortziug, Meudelssohn) 17.25 Poročila; predavanje; v nemščini
19.05 Plesni komadi 20.00 Ljudska glasba 22.55 Moderna glasba, kvartet Ou-driček: 1. Al. Haba: Godalni kvartet op. 5; 2. Fr. Picha: Kvartet v cis-molu 22.20 Poročila, šport, nato orgelski koncert
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba
13.15 Opold. koncert, bariton poje
15.00 Ura za mladino
17.30 Popold. koncert, petje (bas) s
klavirjem 20.00 Večerni komorni koncert, v pavzi radio scena »Trenck«, iz dobe Friderika Velikega, nato nadaljevanje koncerta 23.00 Plesni komadi do 24.00
680 kc	Rim	3 kW
13.15 Radio kvintet. 16.30 Borza, poročila 17.30 Popoldanski koucert 20.20 Poročila 21.02 Prenos operete
716 kc Berlin 4kW
14.00 Reproducirana glasba 15.20 Ura za mladino 16.30 Popoldanski koncert
19.40 Italijanske in auiet ikanske
melodije 20.30 Najlepše iz velikih oper 22.30 Zabavna glasba
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.15 Vtisi iz Maroka, predavanje 17.45 Koncert iz Varšave 19.05 Sodobni kriminalni roman,
predavanje 20.15 Koncertni prenos iz varšavske
filharmonije 23.00 Literarna ura v francoščini
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 OpoldansKi koncert 18.00 Plesni komadi 18.30 Zabavna gla-ba 19.30 Plesni komadi 20.15 Simfoničen koncert 21.15 Koncertni izbor iz »Fausta« do 22.15
833 kc Stuttgart 4kW
12.00 Reproducirana. glasba, lutnja 16.45 Popold. koncert radio-orkestra 18.15 Vatikanska država, pred. 18.45 Stroški visokošolskih študij,
predavanje 20.00 Večer komor, glasbe, kvartet 21.40 Prenos iz opere: »Njegova sestra,« kom. op. v 1. dej., sp. dr. E. Fischer, komponiral J. Offenbach 22.30 Zabavni koncert do 24.00 923 kc Breslau 4 kW
16.00 Ura za gospodinje 16.30 Pevski koncert na ploščah 18.15 Predavanje o teatru 18.40 Razvoj zobozdravilstva
(predavanje) 19.05 Plesne komade igra jazz 20.30 »Petrolejski otoki«, radio drama po delu Liona Feucht-wangerja 1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 12.30 13.30
16.00
20.30 20.55
22.20 1085
Reproducirana glasba Iz Brna: Opoldanski koncert. Poročila iz Slovaške, v nemščini
Reproducirana glasba Radio-drama
Iz Prage: Moderna glasba, nat„ poročila
Koncert na orgle, nato poročila
kc Konigsberg 4kW
11.30 Reproducrana glasba
13.15 Opoldanski koncert
16.30 Popoldanski koncert
17.30 Kako izgledajo danes ruska
velemesta (pred.) 18.45 Stari komadi za cello in klavir
20.00 Komorna glasba (trio na pihala) Brahms 20.30 Najlepše iz velikih oper (koncert)
22.30 Plesni komadi do 24.00
1094 kc Torino 7 kNF
17.00 Radio kviutet 19.15 Radio orkester 20.30 Veliki simfonični koncert 23.00 Radio orkester do 24.00
1140 kc M. Ostrava i0kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Orkestralhi koncert 15.00 Popoldanski koncert 16.30 Jazz
17.30 Klavir, koncert, Rene Baton 19.00 Iz Prage: Poročila, ljudska
glasba, moderna kompozicija 22.20 Koncert na oz-gle, nato poročila 1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 16.00 Dittersdorfova ura (ob 130 letnici smrti) 17.30 Knjižna ura za mladino 20.00 Nabožna večerna glasba 21.00 Nemške simfonije 22.00 Poročila, nato operetna glasba do 24.00
Sobota, 26. oktobra
527 kc Ljubljana 2 5 kW
545 kc Budapest 20 kW
11).lil Popoldanski koncert 19.00 Koncert iz Bachovih del 20.30 Veliki ljudski koncert, nato plesni komadi do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.11;") Keprouuc irana glasba
1(5.2!) Reproducirana glasba
17.ll) Ura za mladino
20.00 Iz kraljestva narave, preda v.
20.30 Prenos koncerta iz Varšave
23.00 Plesni komadi
788 kc Toulouse 8 kW
i3.no OpoldansKi Koncert 18.00 Plesni komadi 18.3(1 Zabavna glasba 19.3(1 Plesni komadi 20.15 Simfoničen orkester £0.45 Koncertni večer priredi dnevnik: La Depeclie do 22.15
833 kc Stuttgart 4 kW
12.00 Reproducirana glasba, operete 13.00 Reproducirana glasba 15.00 Popold. koncert radio-orkestra 17.00 Lahka glasba 19.30 Hčerka regimenta:, kom. op. v 2 dej., s]>. Georges-Bayard, kom p. G. Donizetti 21.45 Pester večer, petje s kitaro, orkester
23.15 Plesni komadi do 0.30, svira
jazz
923 kc Breslau 4 kW
10.(H) Knjižna ura
10.30 Koncert iz del L. Falla in
O. StranBa 17.30 Filmski preglecl 19.05 Zabavna glasba 20.30 Kabaretni večer v studiu 22.30 Plesni komadi do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
11.80 Keprouncira.ia gui.-^a 12.30 Iz Brna: Opoldanski koncert 13.30 Poročila iz Slovaške, v nemščini
10.00 Reproducirana glasba 10.30 Marionetno gledišče 19.00 Iz Prage: Ljudski večer 20.30 Plesni komadi 22.00 Iz Prage: Poročila, nato lulika glasba
23.00 Iz Prage: Prenos lahke glasb,' iz kavarne
1085 kc Konigsberg 4 kW
11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 15.30 Ura za malčke 10.00 Popoldanski koncert 18.30 Godalni kvartet 20.05 Mascottei, opereta v 3 dej., sp. g. Okon-Kowski, komp. W. Bromme. 22.30 Plesni komadi do 24.00
1094 kc Torino 7 kW
11.15—14.00 Prenos iz Milana
17.00 Prenos iz Milana
19.15 Radio orkester
21.05 »Pri treh mladenkah?, opereta
23.00 Glasba za ples do 24.00
1140 kc M. Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Orkestralni koncert 15.00 Ura za mladino 17.30 Reproducirana glasba 20.30 Domača glasba in plesni komadi
22.00 Iz Prage: Poročila in lahka glasba
23.00 Iz Prage: Prenos lahke glasbe iz kavarne
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 10.30 Koncert iz francoskih oper 19.30 Komorna glasba, kvartet 20.00 Pester večer v studiu 21.30 Večerni koncert 22.00 Poročila, nato plesni komadi do 0.30
12.30 Reproducirana glasba (Mešani program na »Baby ploščah) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Rosey: Ljubljenec armade, Rosey: Sultanov sen. Huin-pliries: Minule sanje, Derksen: Večerna pesem, Leopold: Jugoslovanski biseri, Siede: Pomladna serenada, Aletter: Prijetna urica, Theimler: Srečanje
18.30 Esperantski tečaj
19.00 Vzgojno predavanje šolskega
uprav. Pero Horna 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr.
Grafenauer 20.00 Operetni večer 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra:
Siede: Matador. Lincke: Bil je sen, Dvorak: Legende, May: Serenada, Schreiner: Od Glucka do Wagnerja, Amadei: Suite campestre: 1. Suona 1' Angelus, 2. Latta-rello
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Koncert radio kvarteta 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 Ura za deco, pravljice 17.30 Koncert violinskega kvinteta: 1. Poltorska bitka. — 2. Boro-din. — 3. Hnsarji. — 4. Pogumno gremo v boj. — 5. Himna kormilarskega pešpol-ka. — 0. Dvignite se, sokoli in orli. — 7. Oleg-ova pesem.
—	8. Kozaška
19.30 Branislav Nušie zabava z
lovskim drobižem •20.00 Predavanje o higijeni 20.30 Radio kvartet s sodelovanjem pevke g. S. Drausal: 1. Bizet: Suita Jeux d'enfants«. — 2. Bizet: Arija, Mihaela iz »Car-meii . — 3 uriear- Solvey"ina pesem (g. Drausal). — 4. Gou-nOd: Bereense. — 5. Cajkov-skij: Canzonette. — 0. Mosz-kowsky: Valse brillante. — 7. Cajkovskij: Romanca (g. Drausal). — 8. Grečaninov: Berceuse (g. Drausal). — 9. J. StranB: Valček (g. Drausal).
—	10. Delibes: Coppelia, baletna fantazija
21.30 »Pot okrog sveta«, radio
komedija 21.55 Čas in časopisne vesti
(Politika) 22.05 Prenos plesnih komadov iz hotela Palače
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.20 časopisne vesti 17.30 Glasbena ura za mladino 18.30 Mladinske pesmi 18.45 Časopisne vesti 19.45 Knjižna ura 20.00 Nemški tečaj • 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Komorni večer zagrebškega godalnega kvarteta izvajajo: L. Miranov, M. Graf, D. Ara-ny, LT. Fabri: 21.30 Iz del J. Straufla:
Od 20.30 do 22.30 simultana oddaja Ljubljane in Zagreba 22.30 Časopisne vesti in vreme
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 10.15 Reproduueiran glasba 17.40 Ura za mladino 20.30 Koncert lahke glasbe 23.00 Lahka glasba
9.15 Koncert ruskih balalajk 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerzitet. cerkve 12.05 Reproducirana glasba 17.10 Razgovori
17.40 Koncert orkestra Mandits 20.00 Gala predstava v studiu: Li-
sztov koncert 22.00 Poročila, nato koncertni prenos iz kavarne
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Reproducirana glasba
14.30 Reproducirana glasba
10.00 Pol ure citer
16.30 Koncert radio-terceta
18.00 Ura za mladino
18.50 Koncert na dveh klavirjih
19.30 Iz letalskega sveta (pred.)
20.00 Pester večev
22.00 Plesni komadi do 0.30
581 kc Dunaj 15 kw
11.00 Dopoldanski koncert kvarteta
la Cerda 15.30 Pravljice za velike in male 10.00 Popoldanski koncert orkestra Geiger
17.25 Komorna glasba: 1. Mendels-sohn: Klavirski trio št. 2, C-mol, op. 00, 2. Ponchielli: Arija iz »Gioconda«, 3. Saint-Saens: Arija iz »Samson in Dalila«, 4. Čajkovski: Arija iz Pikova dama , arije poje koncertna pevka J. Braun-Fernwald 19.30 Koncert dunaj. simfoničnega orkestra: 1. Mozart: Simfonija v D-duru. 2. G. Mahler: Pesem o zemlji 21.30 Večerni koncert orkestra Wa-cek. lahka glasba
599 kc	Milan 7 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio orkester 13.30 Borza 17.00 Radio orkester 20.30 Pester koncert, kvintet s petjem
23.15 Radio orkester do 24.00
616 kc Praga 5 kW
11.15 Keproducirana glasba 12.00 Poročila, kmetij, predavanje 12.30 Koncertni prenos iz Bratislave 13.55 Borza 15.50 Mladinska ura 17.25 Poročila v nemščini, nato mladinska glasba 19.05 Ljudski večer 20.30 Koncert na mandoline in kitare
22.00 Poročila, šport 22.20 Lahka glasba
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba
13.05 Opold. koncert, operet, glasba
15.40 Osnovni nauki radio-tehnike,
predavanje 17.30 Popoldanski koncert, kvartet 19.15 30 delavcev poroča o svojem
življenju, reportaža 20.00 Veseli večer z godbo, petjem,
recitacijami 22.30 Plesna ura za začetnike 23.00 Nočni koncert 0.00 Jazz na ploščah do 1.00
680 kc Rim 3 kW
13.15 Radio kvintet 10.30 Borza, poročila 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila
21.02 Prenos opere: Fra Diavolo-, komp. Auber, v 3. dej. do 23 45
716 kc Berlin 4kW
14.00 Reproducirana glasba 15.20 Ura' za mladino
Prepir za milijone.
Nemška vlada je prosila ameriškega razsodnika za vojno odškodnino, Judge Edwin B. Parker-ja, da se ji vrnejo pravice do dragocenih radio-patentov, ki jih je zavezniška komisija za konfiskacijo sovražnikovega premoženja zaplenila in nato prodala ameriški mornarici za 1690 dolarjev.
Sedaj so patenti — po številu okoli sto — vredni milijone dolarjev. Zelo dragocen patent Schlomilch-a von Bronk, na katerem sloni delovanje visokega moder, aparata, je tudi med temi.
Patentno vprašanje je prišlo v septembru pred v ta namen sklicano razsodišče, kjer je zastopala nemške interese firma Telefunken. Ta firma ima urediti še poseben spor; zahteva namreč za med vojno zaplenjeno nemško prekomorsko oddajno postajo v Sayville-u (L. I.) odškodnino v znesku 9,500.000 dolarjev.
Vrednost te naprave je bila tedaj od zavezniške komisije cenjena na 46.000 dolarjev in je bila za toliko prodana družbi Makay Radio Telegraph Company, Med vojno je služila za zvezo z Združenimi državami in opravlja sedaj promet med Evropo in Južno Ameriko.
Kar se tiče nemških patentov, jih je ameriška mornarica prepustila znanim radio-firmam kakor Alwater-Kent-Fabrike, Zenith, Wire-Radio, Pathe-Radio, Phonograph Corporation in še mnogim drugim v prosto uporabo s pridržkom, da sme ameriška vlada vse sedanje in bodoče patente teh firm prosto uporabljati.
Nemško radio - patentno vprašanje je najpomembnejše, kar jih je prišlo po aferi kemičnih firm pred sodnika. Posebno je še zanimivo zato, ker hočejo strokovnjaki dognati, da li omenjeni patent temeljne važnosti pripada Bronku ali Dr.
Alexanderson-u, ing. General. Electr. Co. Glasi se namreč na obe imeni.
Alexanderson-ov patent je last firme Radio-Corporation of America, vendar ostale radio-firme takozvana Antitrust skupina, zatrjuje, da je nemški patent starejšega datuma. V tem slučaju bi bil Alexanderson-ov patent neveljaven in Radio Corporation bi bila dolžna dati odškodnino.
Dr. Lee de Forest zahteva 3,000.000 dolarjev.
»De Forest Radio Company« je vložila pretekli teden pri sodišču v Wilmingtonu tožbo za odškodnino od »Radio Corporation of America«. Ta odškodninska zahteva je rezultat pravde, ki jo je dobil Dr. de Forest proti »Radio Corporation of America«, »Radio Corp. of A.« je namreč sklenila z mnogimi radiofabrikanti in trgovci pogodbo, da bodo samo od nje kupovali vse elektronke. Te pogodbe so pa seveda znatno oškodovali vse ostale tovarne elektronk.
Ker pa je »De Forest Radio Company« po Dr. Lee de Forestovem izumu elektronke in nekaterih zelo važnih vezav edina lastnica teh patentov, po katerih izdelujejo »Radio Corp. of A.« in druge družbe svoje elektronke in aparate, je jasno, da je bila prav ona najbolj oškodovana,
Dr. de Forest ni nikdar prodal svojih patentov kakim drugim družbam, edino 1. 1917. je podelil eno licenco »American Telephone and Telegraph Comp.«, katero je potem ta firma dala naprej »Radio Corp. of A.« in drugim družbam.
Sedaj pa, ko je de Forestova družba dobila pravdo in zopet razpolaga z lastnimi patenti, je vložila tožbo za odškodnino v višini 3 milijonov dolarjev.	I. F. P.
Trielektronski aparat za
popolen priključek na izmenični tok z vdelanim zvočnikom
LWL3
s Philipsovimi elektronkami vred
Din 3800*—
Navodilo za ravnanje z aparatom je sledeče: vtakni kontakt v stensko dozo in odpri stikalo! S tem je vse opravljeno. •
Kompletni sestavni deli za sestavo novega petelektronskega super-aparata za elektronke z zamreženo anodo Din 1880'—■ Zahtevajte, da Vam Vaš trgovec te aparate predvaja
Tovarna Kapsch & Sohne, Wien
Nobenih senzacijonalnih
iznajdb
kajti časi teh so že davno minuli, pač pa prodajamo
preizkušene prvovrstne kvalitetne aparate vodilnih evropskih radijskih tovarn
RADIONE INGELEN PHILIPS	KAPSCH
TELEFUNKEN AMPLION TUNGSRAM ITD., ITD.
ter skušamo vsestransko zadovoljiti naše naročnike. Za vse navedene aparate jamčimo za dobo dveh let

Ker imamo kot oddajna postaja dvojen interes na tem, da ste z aparatom stalno zadovoljni, boste pri nas najbolje postrežem. - Največja izbera vseh aparatov, zvočnikov, anodnih aparatov, aparatov za omrežjeitd.
RADIO LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 5 - paviljon poleg Uniona
Nekaj naših zastopnikov : PETER HABlC, Vrhnika, ANTON JEŠE, Škofja Loka, FRANC SCHWICKERT, Tržič, JAKOB MEGUŠAR, Dravograd
LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ „RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) — ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV - TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)