164. Številka. v umnimi t mah 22. jalan bzl Leto LV. Isnafa smak dan popoldne, lsvseaaal nedelje ta prasni**. Inaaratl s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji Inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; zenitne ponudbe beseda 75 o. Popast le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se pribil znamka za odgovor. Upravnistvo „alov. Naroda" ta „Jfarstas tlakama" Eaallora vlloa st I, prltlleno. — Telefon st. 304. UraaaUtve Hliet, Mar«4«« Kaafleva altoa it S, I. aaestroplo Taiste* st*r. 34. Dopis* spr*|*oa* le *o*9ls*aa ta sa tosta* traafcoi ~ Rokopisov so no vrata. ^M Posamezne itevilke: v Jugoslaviji navadi* dni 7S par, nedalla 1 C v Inozemstvu navadna dal 1 D, nadalje 1*25 O Poštnina platana v gotovini. „aiovsaskl Narod" velja ¥ Ljubljani In po posti: V Jagoelavljl! celoletno naprej plačan . D 120— polletno........60 — 3 mesečno......t 30-__ 1 - ......10 — ¥ inozemstva: celoletno......D ?16 — polletno .••••• . 10*/— 3 mesečno • . . • . . 54*— 1 .....v . . 13 — Pri morebitnem povišanja se ima daljii naročnina doplačati." Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno MP" P° nak«n:ei. Na amo pismena naročila brez poslatve denarji se ne moremo ozirati- Razpad konference u Hansu. NENAVADNI ZAKLJUČKI KONFERENCE PROTI RUSIJI. — AMERIKA ODOBRI RESOLUCIJE PROTI RUSIJL — Haas. 21. julija. (Izv.) Gospodarska konferenca /e bila včeraj ob petih popoldne zaključena. Na zaključni plenarni šefi so bila prečitana poročila podkomisij. Prečitano le bilo dalje tudi splošno poroČAo. Vsa poročila so bila sprejeta. — Haa«, 21. julija. (Izv.) Belgijski delegat Cattier je predlagal resolucijo, glasom katere prevzamejo vse vlade, ki so zastopane na konferenci, dolžnost, da ne more noben njih državljan kupiti v Rusiji kako imetje, ki je bilo popreje last inozemskih lastnikov in koncesijonarjev, in sicer pred mesecem novembrom leta 1917., ko so sovjeti zaplenili ta privatna imetja. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Resolucija je vzbadSa v javnosti veliko senzacija. Splošno jo smatrajo kot ofenzivo proti sovjetskemu režimu. Cattier je dalje koncem svojega govora pripomnil, da more v imenu dipl omotične ga zastopnika, Zjedinjenih ameriških držav izjaviti, da Amerika odobrava to resolacijo in da še nadalje vztraja pri svojem stališču glede Rnsije. — Haag, 20. julija. (Havas.) V zaključni seji je bilo soglasno sprejeto glavno poroda angleškega izvedenca, ki ugotavlja nemožnost in brezplodnost nadaljnth poga Janj z Rusijo na sedanji podlagi. GENERALNA STAVKA V ITALIJI IN MOBILIZACIJA FAŠISTOV. — Milan, 21. julija (Izv.) Vodstvo milanske fašistovske stranke je proglasilo mobilizacijo vseh legk>narjev. Komunisti so ubili tajnika faštistovske stranke Belgeri-ja. Fašisti so na to razbili in demolirali delavski dom komunistov. — Milan, 21. julija (Izv.) Osrednji odbor delavskega sindikata le sklenili proglasiti generalno stavko v vsej Italiji. — Rim, 21. julija (Izv.) Generalna delavska stavka se je pričela in se razširja po vsej Italiji. Popolna stavka delavcev je v MIlanu, Torinu, Alessandrljl, v Astilu in drugih Industrijskih centrih. V gori Imenovanih mestih je prišlo do zelo krvavui spopadov med fašisti in delavci. ITALIJANSKA VLADNA KRIZA. — Pariz, 21. julija (Izv.) Iz Rima lav-tfajo, da Orlando nadomesti Pseto. Orlsndo namerava s pomočjo demokratov is Ube-rafne stranke ustvariti vladno večino. Ameriški glas- Slovenija, kjer preživlja kralj Aleksander svoje medene tedne, je bližje deželi sanj, kakor katerikoli drugi kraj na svetu. Tako piše v ne\vyorškem »Heraldu« prof. Pupin z vseučilišča Columbia, ki je prepotoval naše dežele in tam sedaj objavlja svoje vtiske. Zelo ugodno zvene ti vtiski in obetajo naši očetnjavi lepo bodoč* nost. Pravi, da naravne lepote Slo« venije, Dalmacije in Srbije priteg* nejo kmalu nase tudi ameriške turi* ste. Jugoslovenska država ie polna naravnih virov za bogastvo, teh ie na kvadratno milio v nie več nego v katerikoli drugi evropski državi. Banat, Bačka, Baranja in Bosna so poleg Rusije najbogatejše žitnice Evrope. Vsepovsod sadni vrtovi. Grozdje iz Dalmacije in Srema je našlo svojo pot celo v Francijo. Ja* bolka iz Tetova v Stari Srbiii so vedno rezervirali za mizo sultanov, Tobak iz Makedonije, kakor tudi iz drugih jugoslovenskih provinc je najboljši v vsej Evropi. Isto se lahko reče o obširnih makovih DOliih v Makedoniji. Prašiči iz Srbite slove daleč naokrog, kakor oni iz Virgi-nife. Istotako konii iz Banata in Bačke. Amerikanci, ki so delovali po* tom Rdečega križa tekom vojne na Balkanu, so pripovedovali, da so bi* le videti široke ceste jugoslovenskih vasi sredi poletja kakor pokrite s snegom. Od blizu so spoznali bele gosi. Stavbinski les predstavila vrednost milijonov dolarjev, vred* nost njegova pa narašča neprestano, ker lesa v ostali Evropi vedno bolj primanjkuje. Večina prebivalstva ob* deluje zemljo, katero Ilubi z vso svojo silo, kar je umevno, kajti zenv Ua vzdržuje to Drebivalstvo v udobnosti. Kmet v Srbiii se ie boril več nego sto let za demokracijo in gospodarsko prostost. Ostalo kmetsko prebivalstvo pa je zadovoljno, da se je znebilo arogantnega avstrijskega režima, kajti sedal sledi lahko demb* kratičnim korakom srbskega kmeta, ki se na drugi strani hitro priuči mo* dernejših metod poljedelstva Pri svojih boli naprednih zapadnih bra* tih, Hrvatih in Slovencih. Poliedel* skih zadrug deluje sedaj v državi nad 500, pa še naraščajo In vse te goje moderno metodo poljedelstva. Ti napori morajo privesti prebival* stvo do vedno večjega obsega poljedelskih proizvodov, kar nrivede do resničnega bogastva iugoslovenske-ga naroda ... Ta ameriški glas naj zveni vzpodbudilno na vse strani za po« krepitev sporazumnega dela med nami. da se nam otvori res ona bo* dočnost. ki jo napoveduje ameriški profesor. Dr. Alojzij Kokaii: llelidai in sstlai. Zelo zdravo in podučno je za nas. če od časa do Časa obrnemo svoje oko v nedavno preteklost in če primerjamo te pretekle čase s se* danjostjo. Ako to storimo z resnost* io in bistrim pogledom. Iznebili se bomo marsikatere slepote in čez noč opustili tudi krivično hvalisanje star rih »dobrih« časov. Zaeno bomo začeli tudi pravično soditi sedanjost. Kako je bilo Še pred nedavnim? BratJe Hrvati in Slovenci bili smo podaniki take države, da smo poznal! svojega vladarja samo po pompoznih podobah in po onih baJ* kah. ki so se pisale o njem v naših šolskih knjigah in dnevnih časopisih. Povsod se nam ga je slikalo in tU salo kot nekako božje bitje — n i k i e r pa kot človeka. Vzemimo samo njegov naslov, kolikor se je tikal Hrvatov, prečan* skih Srbov in Slovencev: »Nos___ divina favente elementia ■___rex Dalmatiae, Croatiae. Slavoniae ... Ilvriae ... dux Stvriae, Carinthiae. Carnioli* ae... dux ... Raorusae et Cade* rae... d^mlnus Tergesti, Cattari, Marchiae Slavonicae.. .« Torej: »Mi... po milosti božii... kralj Dalmacije, Hrvatske, Slavonije ... Ilirije ... vojvoda Štajerski, koroški, kranjski... vojvoda ... du* brovniški in zaderski,__gospod Tr* sta, Kotora, slovenske marke ...« Kako skromen in kratek ie temu nasproti naslov našega seda* njega vladarja! »Ml Aleksander I.. no milosti bo* žji in narodni v o 1 j i kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev!« Iz tega vidimo, kako b I s t v e * na razlika je že v naslovu onega vladarja, ki nas je še pred nedavnim tlačil in med našim današnjim narodnim vladarjem. Prvi naslov ie poznal samo milost božjo in zato ravnal z nami Hrvati in Slovenci vedno in povsod nemilostno in nečloveško! Naslov našc.cra kralia na pozna narodno vollo in se tudi dosledno ravna po isti. 2e vladarska naslova sarra nam prepričevalno pojasnjujeta, kaj smo pridobili z novo naredno vladar* sko hišo in česa smo se otresli s staro. Se bolj pa dokazujejo to one dejanske razmere, ki so vladale med vladarjem in narodom poprej in ki vlada io danes. Ozrimo se pred vsem nekoliko nazaj v preteklost. Starejšim ljudem bo le še Pre* dobro v srominu. kako težko ie bilo priti navadnemu ^emlianu do cesar* ja vladaria k avdiienci. Stara vla* darska hiša ie bila po milosti božii obdana s pravim kitajskim zidom, ki io ie ločil od nienih po* danikov in io ščitil, da si ni uma7ala svoiih božjih rok ob svojih »zvestih« podanikih. Med priprosti narod se oa stara vladarska hiša sploh ni ponižala. Ce se te ta čudež le nepričakovano dogodil, se le to izvršilo po nacist največjih azifskih despotov. Tak Čudež, tako ponižanie se ie običajno pri* pravllalo najmanj že leto dni v naprej. Pred vserrr sa dotično pokraifno. katero je nameraval vladar osre* čitl s svoiirr? božiirrr obiskom, mese* ce In mesece ooprei preplavile cele armade orožnikov, nolicafev, tainih detektivov in podobnih njegovih an* gelov — varuhov. Zaeno so začeli vsi vladni organi od prvega do zad-nle^a bombardirati osrečeno pokrajino z razglasi, oklici itd. Javno časopise je pa z naiboli bizantinskim! članki pripravljalo podanike na ne* popisno srečo in božio milost. naVlo* nfeno pokrajini z vladarjevim obiskom. In končno Je stopil Bog iz viso* kega Olimpa. Obdanega od blešče* čih generalskih uniform, od visoke* Pri E. brlhoon. Enako Ahasverju, iztrgan is domačih tal, blodi ruski ustvarjajoči duh po svetu. Zanj ni domovine, kot gost isce zavetja, brez miru, pregnan od ideje, ki je privrela iz istega studenca, a zapustila tiho strugo, da naraste r deročo reko, ki uničuje življenje, mesto da bi ga rodila. Pred mnogimi leti je sla njegova drama >2idje« čez vse večje evropske <>dre. Podajala je živo, verno sliko te-<'.*nje earistične grozo vlade in je znala pretresti do mozga celo tiste, ki jih sicer ni ganila usoda modelov k tem strašnim slikam iz življenja. Takrat je javnost vedela samo to, da je napi-sal dramo ruski pisatelj čirikov. In pisateljevo ime se je vtisnilo v spomin i u ni več zapadlo pozabljenju. Čirikov je dolel naprej, a nobeno drugo delo ni rji pravilo takšnega vtisa, kakor »2id-j?<. Zdaj živi Čirikov v Pragi, kjer misli ostati dalj časa. Tam obiskuj* njegov sin češko politehniko in hči Karlovo vseučilišče. Devetnajst let sem živel t neki leseni hišici v Petrogradu,c prlpovedu-je pisatelj. >Kaj ie neki zda] s to hi-gieo? Mraz je neznosen, in lee za kurivo so lomili "3 hiš, da a} rešijo Ži vi jeni e. In moja pisalna miza in knjige in rokopisi, ki sem jih pustil v Rusiji, so i,pč že tudi Sli v ogenj. V Petrograda eem živel do boljSeviskega prevrata, potem sem se obrnil t Moskvo, samo ena hči je ostala v Petrogradu. V Moskvi je iahajalo takrat poleg komunističnih io več drugih časopisov; pisal sem torej zanje in imel predavanja. 8 tem sem *se preživljal. Ko je prišlo tudi v Moskvi do boljševiSkega prevrata — skoro bi bil takrat ustreljen — sem bezal ■ sinom in hčerjo proti jugu. V Ukrajini in na Krimu sem pisal naprej ( za razne liste In predaval. Ko -so pa boljševik! vedno dalje prodirali in ni ostalo nazadnje nič več ruske zemlje, ki bi ne bila boljševiška, sem moral s svojo družino v inozemstvo. Popustil sem vse svoje Imetje in prišel v Carigrad. Kisneje smo krenili v Zofijo, kjer sem bil ze pred vojsko in sem imel tam dobre prijatelje. V Bolgariji se nahaja duševno življenje, zlasti kar se nas Rusov tiče, na zelo nizkem stališču, ki je čisto strankarsko. Da se preživim, sem moral pisati zdaj za berlinske in pariške liste in časopise. Ker sem hotel, da bi moja otroka svoje prekinjene stadije nadaljevala, sem sklenil odpotovati v Prago. Tukaj nameravam izdati svoja najnovejša dela, najprej t deškem In nemškem jeziku. Hude čase smr> preživeli v Bolgariji; bila je trda za naavc In pisatelj se je pogladil, kakor da se hoče ubraniti neprijetnih misli In spominov, po čelu, obdanem od sivo meliranih, dolgih las, in je zatisnil sa hip tiho zasanjane, Žalostne oči. Vprašal sem ga po njegovih sad- njih delih. >MoJe zadnje večje delo Je predzadnji del velike romanske serije >Mla~ \ doste, >Prognsasrvt>c9 >Vrnitev« in 1 »Kodbinac. Sklepni kamen vsega bo tvoril roman >Povmitevc, ki ga mislim končati v Pragi. Vs* delo je nekaka kronika ruske inteligence, začenši od fcOih let do našega časa. Rokopisa dveh dram sem pustil v Rusiji, pa upam, da nista izgubljena. Zal, smo mi, ruski pisatelji — divja zverina. Tiskajo nas, predstavljajo, čitajo nas, a ne plača nas nihče. Mi, ki smo zapustili domovino, ne pripadamo nobeni drfavi, zato smo brez zavetja In nimamo nikakega pravnega varstva.« Prišla sva na politiko. >Ali ni čudno,c je nadaljeval Čirikov, >da so vsi današnji ruski mogočniki, pred katerimi sem moral bezati, bili nekoč moji prijatelji? Ljenin je bil moj tovariš na vseučilišču, Gorki j moi dober prijatelj in s Trockijem sem delal skupaj leta 1913 pri časopisu >Kijevskaja Mislc. Trockij je bil politični referent, jaz pa sem vodil umetniški oddelek. Gasi so se spremenili. Tedaj smo se bojevali vsi za svobodo, resnico in pravičnost, zoper tiranstvo in nečlovečnost carizma. In danes? Kako se moremo ml, ki smo se vse življenje borili zoper teror v besedi in pisma — Jas ssm sem bil zaprt Štirikrat za carizma — sedaj sprijazniti s tistimi, ki zatirajo vsako svobodno besedo in izraz mišljenja? Kakor hitro bo beseda zopet prosta in se bo smela dvigniti neovirano, bomo vsi od vseh strani hiteli skupaj, da pomagamo naši dragi Rusiji. Ta ne gre za vprašanje boljševizma ali komunizma, temveč samo sa prostost in najprimitivnejše človeške pravice.« P. Tr, Louisa de la Ramee (Ouida): 87 Knealnfa Vjera. Roman. Po kratkem obotavljanju je odpela kolier. Domislila se je, da mu je dolžna pokorščino. >Dajte mi ga!c Izročila ga je Zurovu. Treščil ga je po tleh in ga pohodil. Vjera je stala nepremično. »Kneginji 2urovi ni treba, da bi nosila nakit komedijanta«:, je dejal hri-pavo. >Kakor sem zdrobil te dragulja. tako zdrobim njega, ako mu dovolite, da stopi še enkrat pred vase oči. AH razumete ?c »Razumem.« »Eh bien?« je rekel ter se potihem skoraj sramoval svoje burnosti. »JŠh bien«, je ponovila, »kaj naj vam odgovorim? Vaša žena sera, in moja dolžnost je, da prenašam vaš© žalitve.« Ozrl se je vanjo z bedastim pogledom. Njen odgbvor ga j d razorožil. Vedel je, da se je vedel kakor sirovsž in ne kakor kavalir. > V jara«, je mrmral, »resnično, niste vsakdanja ženska, in če bi hotela — pri Bogu, sedaj bi vas mogel ljubiti t« »Prihranite mi vsaj to«, le odvrnila ter se ga ognila. »No«, se je smejal prisiljeno, »pa mi priznajte odkrito, kaj vam je ta pevec?« »Mož, ki me spoštuje. VI me ne spoštujete.« >Ali mi morete priseči, da ni med I vama nič drugega?« ga uradništva. vojaških. orožnišKiH, policijskih In detektivskih armad so mogle v spodobni daljavi najmAn/ enega kilometra občudovati presrečne oči njegovih »zvestih- podanikov. Skrbno izvoljeni so se mu smeli celo bližie približati. £e celo ta *rev a jih ie doletela, da so ga videli hi obiičia v obličje. Viška vse sreče so bili dekzni posebni Izvoljenci. Nie ie osrečil vladar s prečitanim osrovo* rom. Najvišje izvoljence ie obtneo* darila nsoda celo z zgodovinsko src* čo, da so smeli vladarju si reuov©* riti nekoliko besed. Toda te besede so bile ponrej strogo cenzor!« rane in so marale pred odobritvijo romati od Ponciia do PHai i Tako je točno poprej do zadi ic Dieice od poklicanih činiteljem tđe-nem nacrtu stopil božji vladar v stik s svojimi Ijubiienim narodom. fn danes! Naš narodni vladar, naš nan -ni kralj Aleksander l 4-e ie s svojo dražestno kraljico MarijoJo 'brci vseh ceremonij, toda tudi brez vseh n e n o t r e h n i n angeli * — varuhov naselil ria našem IK beskem Bledu. Naselil se ie torei na kraju, ki vzlic svoji rajski lepi :: nI nikdir mofd privabiti k sebi kak' s predstavitella habsburške dina&Ulc. Na Bledu se čuti naša dična kru Ijeva dvojica domačo v neMki Ra* ravi in med pilPfoathn Barodooi F 4 navadna dva zeiHiana občudujeta ta uživata ta nel^eški koKelf matere zemlje ter občujeta s nartidoi ; \"i. kot človek s človekom. A ne samo tof Nikakor se ne zapirala tam u kak kitaiski zid. Od tam sta že poletela s hitrim avtom uprav v »ađ'*K kotiček Sloveniie, Toda nr fj . Slovenije! Pohiteli str Ef irc^ v bratsko hrvatsko RrhUPilC« M* ?r° v naši obmejni Kranjski f[of\, Bohi« nju, Železnikih, Zirch. Rakeku itd. Toda. kjer sta Ma. priila 11 sama in brez vsakega spremstva, ki na} bi skrbelo fsj njuno osobno varnost To \? tudi ■ »-r a v n o, ker iima takega spremstva in zaščite nrfnas treh' ni. Kajti prišel le nas narodni krcli med svoi narod! V takem shtčala na m nepotrebne vse eamostae ^v- " . In naš narod !e soreterrf! V9t> povsod SVOJeta narodnega krali« z njegovo dražestno c'pižiVo .- odorti* Njene o»xi sio -?*(? kre^^l^. * *T~iT j«* molitvenik, ki |e leasi nasstsi, ;n ca i« poljubila. »PrisegsaM iA adgovertla Fa položila kniifiro d*7.*\ na mir o. Pivt» se jje okrenila 7x>p*H k njeni!. >ln PSdaJi ko ste mi prizarlojnli poslednjo talitev, ki jo more« mo£ ariseciejsii »vcm- /.th. vam Hodi dovolj, postita m^ - 3 dekla* se ne odpeljeva.« e e e Kakor vsako leto ■*> s* 2rtrovJ preseli Ji junija meseca nn jsrnvij ioiic te, kamor je kmalu pri*l t z.\ niir.ii frooa odlieriih pri.^telj^v. Neprestana pv »diranje «*o je Vjeri žo nnravno -i »rii-Til«*. Dala hi bila segiefca}, santo de H **>•- gla biti te4e»n saata s Svojimi niiirai. En- dvakrat aaj jo silom* Istrgala Is 4rm-rabnega vrtinca ht t*1 Ha »ama t+r oaa do male vasiOS za Villervilla. Ko se je vrnila v grad, *j |i vnra-šal soprog puho: ^Odkod pribsjate? VfB ur sfc«* bila oc!3otna.< »Peljala sem se v Vlllervffle, }* bdgovorila. »Ah<, se je posmehoval a ma^mo JeAnne, ki je bila seveea tmli soeei pri njih, z najnedolžneJNim obrazom, >ali )• ondi kaka znamenita božja pot, kna^i-nja?c 2urov je razumel namigavajije. >N"i treba, da ji delate krivieo<, ji j« rekeJ. »Saj veste, na Švedskem je; v StokhoJ-nm poje. < »Gotovoc, je odgovorila markisa, »ampak Stokholm ne leži Izven sveta. Sicer pa tudi nisem rekla ničesar dragega, kakor da je ideal va4e goepe, \ ideal, ki ga obožuje oddalec. Ali asa stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne ^ ju»ja I«* štcv. 164 trti rokami. % oduševljenjem, odprtim srcem in dušo! Kjerkoli le naš narod pri delu na Dolju ali drugod opazil visoko kraljevo dvojico, pustil le svoje delo in pohitel nasproti svoje* mu narodnemu vladarju, da ara Iskre* no pozdravi na naših slovenskih tleh. Koder se Je pojavila kraljeva dvojica, se Je za hip ustavilo vsako delo in potihnile so vse strankarske strasti, ki nam sicer raziedaio našo dušo in naše obisti. Narod Je pa odu* ševljen pozdravljal svojega narodnega kralja, klanjal se lepoti njegove 2ivlienske družice, kraljice Marijole. Naš narodni kralj se je razgovarjal s priprostim kmetičem. z zaprašenim delavcem, z navadno Ženico — vse brez onega kitaiskesra zidu, ki le poprej obdajal vladarske glave. Naš narodni krali je čul priproste ljudi in njihove težnje. Govoril je iz njega vsepovsod človek. Ni se radi tega čuditi, da je naš narod vzljubil svojejra narodnega vladarja. Nobeno dejstvo ni pri nas dinastičnega čustvovanja postavilo tla tako trden temelj kakor ravno bivanje našega kralja na naši zemlji in njegovo potovanje Širom naše ožje domovine — brez vsakega spremstva! Zaupanje, ki le le kraljevo Veli* čanstvo izkazalo s tem slovenskemu narodu, ve naš narod globoko ceniti. Dejstvo, da je naš narodni krali obi* skal skoro zadnji kotiček slovenske zemlje in vedno brez varnostnega spremstva, podkrepil in poglobil je v našem narodu dinastični čut in spreobrnil marsikaterega nevernega Savla v vernega Pavla! To smo hoteli ugotoviti In vrl* biti in perpetuam memorlam. Toda ne samo za nas. temveč še boli za ono inozemstvo in inozemske časopise, ki dan na dan blatijo našo lepo Jugoslavijo in razmerie njenih plemen do visoke vladarske hiše. To napačno informirano inozemstvo in njegovo žurnalfstlko poziv* ljamo, da se pride semkaj na lice mesta prepričat o vseh naših raz* merah. Tu na Hcu mesta se bo uverilo, da vladajo pri nas b o 1J redne razmere kot marsikje drug-od. Tu ria licu mesta se bo tudi prepričalo, da hodi naš narodni krati brez vseh varnostnih pr**rav sam med svol narod, ki ga oduševljeno pozdravila vsepovsod. Tedai bo Izginila tudi mrena iz njihovih očes, da Je baš kraljevina ona državna oblika ki jo naš narod želi in v kater! tudi srečno živi! A ne samo to! Za večne čase še iim bo zasvetilo tudi pred očmi. da le ravno današnja dinastija ona. ki So hoče in ljubi naš narod, ker je V dno svoje poštene duše uverjen, da ga bo ravno ona oooeliala do naj* slavneiše in tudi najsrečnejše bo* dočnostl Čim zazna napačno Informirano Inozemstvo s svoio žurnalistiko. m*-3 katero se nahaja doslej žalibog tudi bratska poljska žurnalistika, za vsa ta resnična dejstva, potem se bo za* čelo o naši državi in naši vladarski hiši pisati drugače, pisati čisto resnico. Upamo tudL da pride skoro do tega. Končujemo s skromno opazko, da se zgroraj namenoma nismo hoteli dotakniti vprašanja, kako dandanes potujejo drugod vladarji in kako pri-—»g»g——■—■i——i—— trdila kdaj kaj drugega o vaši svetnici ?€ Zvečer je stopil žurov fc nekaterimi prijatelji v trouvillski klub. Ko je hotel sesti k nekemu oknu, ki je vodico na promenado, je videl da sedi v dvorani Correza Verjeti ni hotel svojim očem. >J°ojditecf je dejal končno svojin; spremljevalcem«, ne ostajajmo tu. S komedijanti iro sedim rad v istem prOsto-Tu.< Bila je to premišljena žalitev, In Vsi so se ozrli na Correza. Toda pevec se ni zmenil za to in se je z znanci mirno dalje razgovarjal. >2urov je ljubosumen,« so si gostje smeje pošepetavali. »Zdi se, da je •imel Fryan prav s svojimi namigava-Bji!« Žurov Je besnel. Njegov gnjev Je naraščal pred vsemi temi režečimi se obrazi, ki so bili vsi obrnjeni vanj. >He<, -se je ustavil pred nekim gospodom, ki se mu je vsekakor posmehoval >Čemu se smejete?« Mladenič se je prestrašeno umaknil nazaj. >Mon dieu«, Je dejal, »kaj hočete od mene? Ce pa Je na dolgo in široko v časopisih?« »Kaj jie v časopisih, gospod?« »Čitajte vendar sami.« Prijatelji so mu prinesli najnov^j-80 večerno številko opravljiv^ga dnevnika. Potegnil jim jo je iz rok, in ne* hote so preletele njegove oči stolpe«, ki prinašajo vesti iz družbe. Naposled je čital nekaj, kar ga je razdražilo do besnosti. Poln sovraštva Je pogledal Correza, v naslednjem trenutku je že stal pred nJim, ^^ mjmm halajo v stik s svojimi narodi. Opu* stili smo to namenoma, Čeprav nam Je silila v pero marsikatera primera. Posebno so nam bili v tem pogledu neprilični oni dogodki, ki so se od* urravali pred nedavnim na zahodni strani naše kraljevine. Tudi tamkai ie stopil vladar med »osvobojeni« narod, toda bil je obdan z armadami 1. t. d. ut supra... Čutili smo za svojo dolžnost, da opozorimo našo javnost na Korenja dejstva. Storili smo to brez vsakega bizantinizma, temveč zgo\\ kot pripadniki one mlade države, ki sme biti ponosna na svojega narodnega vladaria in ki sme z zaupanjem gledati v svoio bodočnost, ki bo s 1 * I a i n a na znotraj In tudi na — zunaj! Razpravo o omerlkanstem posojilu v narodni skupštini. NUJNOST ZAKONA O POSOJILU, — EKSPOZE FINANČNEGA MINI-STRA. — IZJAVA MINISTRA PRAVDE. — Beograd. 21. julija. (Izvirno.) Narodna skupščina je na včerajšnji seji pričela razpravo o zakonu glede ameriškega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Razprava ie bila zanimiva in živahna. Na parlamentarne kroge je napravil izčrpni eks* poze finančn. ministra zelo ugoden vtisk. Splošno pričakujejo, da se te* Čaj našega dinarja v kratkem znatno dvigne. Narodni skupščini predloženi za* kon o državnem zunanjem posojilu v zlatu iz 1. 1922. kraljevine SHS vsebuje dva oddelka. I. Pogodbo o posofflu In o erad* nii železniške proge od Beograda do Jadranskeea morja. Ta pogodba je sklenjena: a) med vlado kraljevine SHS. zastopano po finančnem ministru dr. Kosti Kuma* nudi na eni strani In b) Railway and port constnietion Cotnpanv fn You-goslavia, Limited (Družba za železniške in pristaniške gradnje v Jugo* slavili, akc. družba z om. zav.. kate* re glavni sedež se nahaja v Gerne* zeju v Ameriki in ki je zastopana po L. P. Sheldonu in Ljubiši Prapor« četoviču. n. Posrodbo med vlado SHS In Bleur & Comp. bančne družbe v New Yorku glede posolila v znesku 100 milijonov dolarjev v zlatu. Plenarna seia narodne skupščine ie včeraj pričela ob 9.15 dopoldne. Na dnevnem redu je bila, kakor gori omenjeno, razprava o ameriškem posojilu. Pred oričetkom razorave je minister pravde dr. Laza MarkovIČ podal izjavo glede napadov nekega Vladimirja Ristoviča na njegovo čast. Minister pravde je Izjavil: Povodom dopisa nekega Vladi* mirja Ristoviča v »Epohi« z dne 19. t. m. za katerega neznam, dali je v položaju mi dati zadoščenje za klevete in napade na mojo čast, izjavljam, kakor sem že v uradnem po* pravku rekel, da je to najordinarnej* Ša izmišljotina, kar trdi ta Ristovič. Ne samo. da nisem bil v nikaki zve« zl z es. Sheldonom in Praporčeto* vičem, ampak se sploh ne poznam ne z enim, ne z drugim. Ne bi na te zav* ratne klevete odgovarjal, ker ne morejo mi kratiti moje časti, toda moj uradni položaj mi nalaga dolžnost, da na te provokacije odgovarjam, ko v naši državi ne vživa najvišji državni funkcijonar zaščite pred taki* mi napadi. Posl. Andrlia Radovič (rad.) je kot glavni poročevalec prečital noro* čilo finančnega odbora o stomiliion* skem ameriškem posojilu In odboro* ve spreminievaine predloge o zako* nu k posoiilu. Posl. Gjonovič (rep.) le prečital oddvojeno mišljenje opozicijonalnih članov finančnega odbora, katero so podpisali socijalist! m republikanci. Nato le sledila generalna debata o posojilu. EKSPOZE FTNANČ. MINISTRA O POSOJILU. Fin. min. dr. Kasta K u m a n u d i j1© za tem podal obširen ekspozd o posojilu. Njeprov tfovor je trajal skoro dve url. Zbornica j© ves čas z zanimanjem sledila njegovim izvajanjem. Finančni minister je med drugim omenjal: Politični pomen posojila. >Stomil i jonsko dolarsko posojilo jo prvo posojilo v pravem pomenu besede, ki ga je sklenila po vojni naša država v inozemstvu. Po daljšem študiju pogojev, ki so nam jih nudile razne inozemske skupine, se Je vlada odločila, da •sprejme ponudbo Blerove skupine. Dejstvo, da nam je bilo stavljenih mnogo ponudb, dokazuje, da \wm naša država v inozemstvo velik kredit. Iz vestna propaganda znotraj in zunaj je delovala proti naSemu ugledu, vendar ni mogla omajati zaupanja In vere t našo domovino v inozemstvu. Ta propaganda se le razpasla pogabno v Ameriki po zakliucTcu po*>jHa. V Ameriki so bile razširjene vesti, da je izbruhnila pri nas revolucija, da so se nekatere pokrajine odeennle in da je nastopil finančni krah. Vendar pa ta propaganda, ki Je bila sijajno organizirana In dobro plačana, ni napela. Po priznanju na§e države z mirovno pogodbo, znaci ta mednarodni akt o zunanjem posojilu, ki ga jn proučila tudi že ameriška vlada, novo priznanje in novo potrdilo našega državnega In na-zpdneg* edinstak Dr$av% ki sprejme tako posojilo v prilikah, v kakršnih ee nahaja sedaj Evropa, ima nedvomno zadostna jamstva za 3vojo boljšo bodočnost. Gospodarski pomen posojila. Finančni minister je na to stvarno in logično izvajal vse gospodarske in državnofinaučne posledica, ki bodo ugodno uplivale na nadaljni razvoj našega narodnega gospodarstva. Velike količine zdravega denarja ki pridejo v našo državo, se bodo porar bile samo za produktivne svrhe. Vojna je napravila ogromno škodo, obnova je potrebna, a nemogoča brez pomoči tujega kapitala. Z razširjenjem železniškega omrežja se bo povečal promet, ki bo odprl izvoz našim produktom in omogočil lažjo komunikacijo in izmeno dobrin znotraj države, radi Česar se bo popravil tndi dinar. Naš gospodarski položaj se bo in se mora popraviti, ker bomo porabili posojilo samo za produktivne cilje.« Finančni minister je nato krntkt* podal zgodovino, kako in pod kakimi pogoji je prišlo do zaključka poeoiila z newyorŠko bančno skupino Bleur & Comp., zaključujoč zgodovinski pregled je omenil, da je bila med vsemi ponudbami najugodnejša ponudba gorenje družbe. Finančni minister je koncem svofc-ga gt>vora s posebnim povdarkom dal zagotovilo vlade, da se bo to posodilo porabilo samo za najvažnejše investicije v državi, da se na ta način dvigne nromet in s tem razvije cospodarskl položaj države. Od nosojila, od katerega dobi država SO milijonov v gotovini v svrho poravnnve najnujnejših obvc7no-sti in 70 milijonov po potrebi za investicije in materijal, se bo porabilo 1* toliko, kolikor bo nujno potrebno. Od tega posojila bo imela korist ne samo splošnost, korist boda imele naSe finance in naS dinar. (Viharno odobravanje v zbornici.) KRITIKA OPOZTCT.TE PROTI POSOJILU. Po končanem govoru finančnega ministra je posegla v debato najpreje opozicija, ki je še enkrat ponovila vse ene ugovore, že pred dnevi objavljene v bpozicljonalnem tisku, Z gospodar-Fkega stališča ta kritika ni uspela. Klerikalci 60 skušali zadati posojilu prvi udarec. Udareo pa v zbornici ni odmeval. Po-sl. dr. Ante D u 1 i b i ć (Jug. klub) je ugovarjal, da bi posojilo imelo kak vpliv na naše državne finance. Navajal je razne formalne pomisleke proti posojilu, med drugim je omenil, da gradnja Jadranske železnice ni tako neobhodno potrebna, da bi se lahko odgodila za eno ali dve leti. Končno svari vlado pred finančno kat istro fo, ki jo lahko povzroči to posojilo. Nato je bila seja ob 12.10 prekinjena. POPOLDANSKA SEJA. Na popoldanski seji, ki je pričel* ob 5. popoldno in je trajala do 8.30 zvečer, so govorili izključno le govorniki opozicije. Posl. Gjonovič (rep.) je ugovarjal izvajanjem finančnega ministra O vplivu posojila na nadaljni finančni in gospodarski razvoj države. Med drugim pa priznava, da je to posojilo nujno potrebno. Posl. dr. Kapetanovu (musi. Spahovec) je proti posojilu, ker so pogoji za državo katastrofalni. Govornik pa je omenjal med drugim, da hočejo Amerikanci Bleurovesra tipa naši vladi naprtiti star železniški materijal, ki rjavi v Afriki in Aziji, kjer ga niso mogli Amerikanci porabiti. Dvomi tudi. da bi -se mogla s tem fK>eojUom popolnoma zgraditi proga Višje^rad - Kotor. Med tem lzivajočim govorom se je dviernll finančni minister dr. Kumanu-dl ter odločno protestiral proti takim insinuacljam. Dalje sta govorila tudi proti posojilu posl.' Vbja Li a * i 6 (zem-ljorad.) in posl. Ivan D e r ž i c (nar. aoe.) Slednji Je kritiziral posojilo, čeprav j^ sieer k*>t f Hemički strokovnjak za reorganizacije Železniškega prometa. PONOĆNA SKJA. Nočna seja je pričel« ob 9. Govorili so sopet samo govorniki opozicije, da bi preprečili glasovanje, kter so pričakovali vladni krogi, da skupščina Se na eni *eji epreime posojilo. Seja Je bila Baključena danes ob 1. ure. Danes ob 9. dopoldne skupščina na-dsliuie razpravo o posoiilu. Kakor je pričakovati bo debata dnnes končana. Prijatelji Sokola! Jvtrl O 9. rfenoldne ivmffesta* tlvM pozdravite kr»*»W ttikl sokalski ntrfical! Vrt m ktIMftrl Gradnja spojnih ielezniibih prog u sr.venlji zagotovljena. USPEH SKS. — MINISTER PUCELJ PUKLICAL OSTAVKO. — SKS OSTANE DALJE V VLADI. — Beograd, 21. julija (lzv.) Me4 vlado m parlamentarnim klubom 8K& je bil snoči ob 10. dosežen sporazum. Minister Puctlj je žo tekom včerajšnjega dopoldneva dolga časa kon-feriral z ministrskim predsednikom g. Psićem, ki je končno privolil v zahteve parlamentarnega kluba SKS, precizirane v definitivnem odgovoru kluba z dne 19. t m. glede gradnje železnic v Sloveniji in da se ta gradnja zagarantira v zakonu o posojilu. Pa&ic je popolnoma sprejel stališče SK8 in se določi od 100 milijonskima dolarskoga posojila dva milijona dolarjev (no sedanjem kurzu okoli 166 milijonov dinarjev odnosno 664 milijonov kron), za te železnice. Stilizacija garanrije, ki sg spr**j-* me v pofoiilni zakon k ostalim točkam gradnje železnic Še ni izvršena. Tekom današnjega dneva s*> izvede redakcija besedila mM ministrom -saobra/aja Andrijo Staničem in poljedcljpkim ministrom Pucljem. V zdkon D posojilu se vstavi približno tole bsedilo: a) Murska Sobota - Ljutomer - Ormož, ki je že zgotovljena v investicijskem notranji m uržavnein posojilu, b) št. Jan/. - Sevnica, c> Kočevje - Stari trg - Vrbovsko. Tekom v cera...- njega dneva so bile v parlamentu živahne debate o gradnji teh železnic. Nasprotniki proge Kočevje - Vrbovski> so bo skusili v zainj^m trcDutku preprečiti ta načrt. Kakor gori omenjeno, je bil ob 10. po noči dosežen popoln sporazum med vlado in samostojnimi kmeti, ki eo na to izjavili, da &e nadalje vztrajajo v vladi. Parlamentarni klub SKS je imel zvečer dolgo sejo, na kateri je končno odobril spo-razum. — BeogTad. 21. julija (lzv.) Od drugo strani javljnio, da imata ministra Ivan Pucelj in Andrija Stanič nalogo izdelati vsebino sporazuma, ki jo bil snoči do*ežen meri SKS in ministrskim predsednikom. Redakcija sporazuma «6 izvrM t^kom današnjega dn^-va. Minister Poeelj je že ^no£i javil pismeno, da prtklicuje ostavko. Politične »ssfi. = Nas spor z Bolgarsko. Beogradski >Novi liet< piše med drugim: Na konferenci Zveze nar. v lxmdonu se razpravlja tu
  • -štovanju normalnih sosednih odnošajev. Naša vlada jis sprejela indiferentno poziv pred inozemsko sodiš£d. Naše zunanje ministrstvo režnje vsa velika in važna vprašanja samo na dva načina: aH z apelom na tujo razsodHo, ali pa z apelom na oboroženo moč. Tako je reševalo jadranski in albanski spor, vprašanje Karlovega povratka na Madžarsko in tako rešuje sedaj vprašanje našega spora z Bolgarsko. Ta 6ror se bo rešil t Londonu z manjšo ali več*o škodo, z manjšo ali večjo ■sramoto za nas. Vendar po bo londonska razsodba lahko nenavadno koristila, ako bo v pravem smislu uplivala na naše zunanje ministrstvo. sa češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš potuje v Ameriko. Iz Pra*e poročajo, da se Je ministrski predsednik dr. BeneS odzval povabilu amerSkega »Instituta of Politics« v VVniiamstownu, kjer bo Imel prihodnje leto socijalistična predavanja. — K padcu italijanske vlade. >Se-coloc piše: Življenje Factove vlade je bilo šteto, ko so se razširili nemiri po severnih in osrednjih italijanskih pokrajinah. Vlada j? izgubila zaupanje enih, ki se smatrajo za žrtve državnih funkeijonarjev, ki jih Ke odstavil Fac-ta. To nezaupanje je našlo odmev tudi v zbornici. Dve uri debate sta zadostovali za njegov padec Prihodnja vlada bo morala obstojati ne samo iz onih, ki so glasovali proti Facti, ampak tudi Iz klerikalcev, iz levičarske veČine in številnih socialističnih skupin. Kdorkoli bo novi ministrski predsednik, vsak bo moral računati na podporo vseh levičarskih strank in mogoča tudi desnice. In program nove vlade? Spoštovanje zakona, vzpostavitev financ in miroljubna zunanja politika. = Italija pred meščansko vojno? Ministrski predsednik Facta je bil nastopil svoje mesto z namenom, da deželo pomirL Ali to mu nI uspelo v nikaki meri. Slednlič le hotel uporabiti v varstvo države Izjemne zakone. Socijalisti pa so odločno proti vsakim izjemnim naredbam, ker vedo, da bi zadele le delavce, fašisti pa sploh nočejo nič slišati o kaki vladni moči In bi vsake Izjemne naredbe le še poostrile njihovo nastopanje. Facta le Iskal v stiskah zaupnico v parlamentu, toda izrečena mu le bila z 288 glasovi nezaupnica proti 102. Kabinet le podal demisijo. Med tem se vrše vedno hulS! boii med delavci in fašisti. Slednji zažigajo delavske domove in uničujejo njihove institucije. Fašisti so zadnje dni zasedli občinske urade v Novari, Cremoni, SinJga-glijl itd., nato pa so zasedli kar cele pokrajine. Proti nJim ne nastopajo oblasti nikjer. Sploh ne morejo nastopiti, ker dejansko Imajo vso oblast v rokah fašisti. Oni so država v državi In delajo danes, kar hočejo. Delavski listi kličejo zadnjo dni po enotni delavski fronti proti fašistom, napovedujejo splošen Štrajk v državi in izjavljajo, da hočejo končno obračunat] s fašisti. Zadnja poročila naznanjajo velike poboje In ostre spopade med fašisti in delavci na številnih krajih v Italiji. = Nemčija In Zven narodov. »Da!1y Telegraphc poroča, da bo angleška vlada obvestila člane sveta Zveze narodov o Llovd Oeorgeovih nazorih glede sprejema Nemčije v Zvtao narodov. NOVI KREDITI. — Beograd. 21. Julija. (Izv.) Na vCerajšnH popoldanski seli je druga sekciia finančnega odbora razprav* Hala o amendimentih k proračunu ministrstva orosvete. Odbor Je do* volil 30 milijonov, med drugim 11 miliionov za Hrvatsko !n Slavonijo. Ministrstvu pravde Je dovoljenih 10 «nUijonoY. Bzda !3Dfluradiiika na deželi. Dovolite ml, da podam kratek preide d svojih izdatkov in dohodkov. Živim na deželi s soprogo in tremi otroki, najstarejši ima 9 let. v družini ie torej pe,t ljudi. Izdatkov bi bilo na leto: dnevno l1/* kz bele moke za kruh in ku» ho po 26 K kg; 12 dkir mesa na ose= bo za kosilo in večerjo po 60 K kg; 1^ litra mleka po 8 K liter. Me» sečno: 3 kg masti po 120 K ksr, 9 kz koruzne moke ali zdroba po 18 K; 30 k* krompirja po 7 K; 4 kK sladkorja po 70 K; H kg kave in H kz cikorije in knajpa; 1 komad mila po 28 K; 2* kg soli po 13 K; kvasa za kruli za 20 K; drv za kurjavo 1 m1 po letu in po zimi 400 K na mesec; mesečno stanovanje 200 kron; 1^ litra petroleja no 22K: pol litra olja in pol litra jesiha 60 K; 3 kz fižola po 15 K: vsa obleka in obutev za poletje in zimo 6060 K na leto. za ženo 3350 K in za tri otroke 40S0 K: nadomestek za obrabljeno kuhinjsko nosodo na leto 500 K. Tako bi znašali skupni letni izdatki 65.650 K. Mesečna plača pa znaša 3056 K 20 v. torei letno 36.782 K 40 vinarjev. Letneea nrimanlkliaia so tako Izkazuic 23.867 K 60 v. Gospod minister Kumanudf nai povpraša svoio gospodinjo, ki mu gotovo na prvi pojrled nove. da ie ta račun Se prenizek ter da v ntem ni mnogo dnevnih potrebščin. V tem računu ni niti četrt litra vina In niti ene cigarete, ker to bi bil za nizke* ga uslužbenca prevelik luksus. Merodajni krogi naj vendar že sprevidiio. da ne gre na ta način ubi* lati liudi. Ali ni že tako zadosti leti-ke med nami? Ali res ni mogoče nf-kjer več prištediti kakor pri nas nižjih državnih uslužbencih? Sedanje neznosno naše gmotno stanje tira nas lavne nameščence narav* nost v obup. Sila je prevelika, zato pa nai gospodie v Beogradu vendar že enkrat slišijo naše pritožbe in nai iih tudi uslišiio. Storili bodo dobro delo. Kajti tudi nižii javni uslužbenec le steber države. Poduradnik. Kultura« — Nova učna knjiga. V Cirilov! tiskarni v Mariboru le izšla druga, nekoliko predelana izdaja »Zgodovine katoliške Cerkve*, ki Jo J© spisal dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, potrjena od cerkvene oblasti in pokrajinske uprave za Slovenijo. Cena 20 dinarjev. Šolstvo. — Na zimski kmetijsko - gospodarski iolf v Repniah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo Šolsko leto s 16. oktobrom t I. So!a traja 6 mesecev, od 16. oktobra t I. do 15. aprila 1923. V zavod, ki je v rokah šolskih sester Iz reda sv. Frančiška, se sprejme 12 goJenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina zna§a 325 Din na mesec. ProSnJe za sprejem gojenk. ki morajo Mfl najmanj 16 let stare. Jo vlagati do 15. septembra t L pri vodstvu kmetijsko - eo-spd'nlske Sole v Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko. RAZMEJITEV MED MADŽARSKO. AVSTRUO IN JUGOSLAVIJO. — London, 20. iulila. (lzv.) Na včerajšnji seli Zveze narodov le beU fcljskl delegat Huvsmans ooročal o vprašanju zapadne Ogrske in o vprašanju razmejitve med Avstrijo in Madžarsko. Predlagal ie. da se raz* mejitveno vprašanje med Avstrijo In Madžarsko reši na eni prihodnjih sej sveta Zveze narodov. Na dnevni redi prihodnje seje pa pride tudi rarme* jitveno vprašanje med Madžarsko In kodjevJooLSHSi Štev. lt>4. »S LOVENSKI N A RC>|}f dne 22. julija 1922. stran 3. Gospodarstvo. O AGRARNI REFORMI Z OZIROM NA PREDSTOJECO DEFINITIVNO REŠITEV PROBLEMA.*) IIL Žalostno je, da se sicer veliko število naših strokovnjakov doslej še ni resno pečalo z podrobnejšim študijem tega toli važnega vprašanja, kar je najbolj razvidno is dosedanjega poteka in doseženih rezultatov. Br&zdvonino naši aktivni politiki težko pogrešajo strokovnjaske podpore pri reševanju te težavne naloge. Treba jim je tedaj pri tem delu pomagati v eminentnem splošnem narodnem in državnem interesu. Da je skrajna potreba urediti in postaviti vprašanje agrarne reforme v pravilen tir, o tem smo si vsi na jasnem. Vendar pa je načelna solucija, ki jo predvideva sedanji načrt zakona o razlaščanju veleposestev, takorekoč le likvidacija dosedanjih nepravilnosti v razdelitvi talnega kapitala. Za prihod-njost in tudi za sedanjost pa še vedno manjka tistega temeljnega načela, ki j je zahteva posebni pomen zemljiškega I kapitala. To bi bila brez dvoma že stvar ustave in predhodne?* Studija ne le pravnih, temveč tudi" metijskih, gozdarskih In drugih strokovnjakov. A-grarao kot prvovrstno splošno socijalno vprašanje je vprašanje narodovega življenja. In vzprico td njepove važnosti je bile treba postaviti na levo in desno propotrebne § talne o-graje, Iz katerih bi ?e brez težav do-£lo do daljnih detaljnih ukrepov in tudi do sedanjega zakona o eksproprijaciji vsega tega. kar lokalno presega take določene ograje. Mesto tega, velike generacije dostojnega, dela smo čakali križem rok in se končno omejili na razne konstatacije kakor: da kmet. ki je dobil svet, ne zna tega sveta obdelati tako, knkbr ga je obdeloval pod tujim vodstvom, da dosedanje delo ne v^lja: da menda marsikatero določilo ustave tej ureditvi nasprotuje i. dr. Da so imeli f« Rimljani poved pečati se z vprašanjem omejitve glede velikosti posestva, MU bi temeljitejše to vprašanje uredili. Tedaj pa bi se dotični kmetje bili tudi $e davno naučili pravilno obdelovati polje. Ravno v tem, da kmetje ponekod niso na višini v izkoriščanju tal na tak način, kakor veleposestnik - lastnik, tiči upravičenost glede osvoboditve tudi teh kmetov, da morejo napredovati in s© izučiti. Primerjati j© treba le kulturo s v b-bednih držav z drugimi, ki Sesedaj obstoje iz latifundij, oziroma tudi posameznih pokrajin v naši kraljevini. Na mesto mrtvega moramo na tla posaditi dragocen živ kapital, to je vstvar-1 a jo Čega pozitivnega napredujočega Človeka, Posebne važnosti za splošnoet je delamožnost in delavoljnost državljanov. Poljedeljsko delo na lastnem zemljišču je najboljše vzgojevalno in opls-menjevalno sredstvo naroda. Treba je povdaritl le etično vrednost polje-deljskega nasproti etični vrednosti tovarniškega dela. Tovarna proizvaja v voliki množini blago, ki je splosnosti potrebno. Posamezni del avoc pa ima v prvi vrsti interes le na svojem zaslužku. Poljedelec s zaslužkom skoro d iti ne računa. Lastno delo in tista prirojena ljubezen sploh se ne dasta izreči ne v denarju in tudi ne v sadovih, ki lih pridela kmetovalec na svojem deležu zemlje. Izreci bi se mogla edinble v življenju, ki se iz tega redi in ki ne more biti kratkomalo predmet kalkulacije. Vsled tega je moderno barbarstvo, 1 spreminjati tudi poljedeljstvo v tovarniške veleobrate z, lastnim ljudskim in ne s strojnim delom, ker to po-menja hlapčevstvo vseh v prid posameznika, v najboljšem 6lučaju pa na* predku škodljivo odvisnost od posameznika. % Da so se doslej godile napake in da se še gode, je znano vsakemu otroku. Pol jedel jeki svet se bi smel dati 1« tistemu, ki nudi vse garancije, da je sposoben doseči ta etični pomen dela. Zal, da se nanj ni doslej dovolj mislilo. Narod v mnogih krajih še ni zrel za to svobodo. — Napraviti ga zreloga za to in povedati način, kako da skrajšamo to logično krizo v produkciji, ___ to je naloga narodnih zavednih strokovnjakov. ___ Naša krasna država razpolaga z velikansko možnostjo polj edeljskega razvaja, ker ima morebiti še polovico sveta v rezervi. Napačno je razdejati tisto, kar je že v dobrem obratu, dokler ne pride zadnji košček prostega poljedeljskega zeraliišča v obrat. Dokler ni vse nbljedelisko zemljišče v državi naseljeno in racijonelno obdelano, bi bilo napačno tudi krčiti gozde v prid pridobitve poljedelskega sveta. Seveda so to 1© idealne teorije, ki se jih ne da povsem izpeljati Vendar pa nam odpirajo možnost za odpravo omenjena krize s tem, da bi mogli in morali pustiti vsaj nekak s etroji obdelanih veleposestev ali delov v polnem obratu in nedotaknjena vse do časa, da kriza ne poneha In đoklđr no potrka potreba novih nezaposlenih eneržij na vrata matere-države, — Ta je treba časa treba Je treznega znanstvenega in predvsem krajevne neomejenega, torej vsedržavnega pogleda, dela in Studija. Treba je postopne, žive evolucije naroda, ne pa revolucije, tega elementa uničevanja In razdejanja, kar — Rusija doret. Doelel pa J© skoraj vse, kar se Je 7f?odilo, nosilo karakter revolucije, in sicer žal ne brez krivde poljedelskih In drugih gospodarskih strokovnjakov. ______ (Dalje prih.) (Glej SL Narod dne 9. Julija t L) i i MILIJONSKI KURZI ZA EFEKTE NA DUNAJU. Čitanje dunajskih borznih poročil poataja že senzacijonelno. Na efektni borzi slavijo posebno valutarični papirji cela orgije. Ti Harras - skoki kurznih cen 3o naravnost velikanski in se do sedaj niso še pojavili. Pravi valutni cirkus. Tako izkazuj 3 borzno poročilo od 17. t. m. napram zadnji b,»r-zi od 14. t. m. pri enoti enega papirja skoke povprečno od 60.000 do 80.000 a. K, pa tudi do pol milijona in pri nekaterih papirjih, n. pr. pri delnicah severne železnice do poldrugega milijona a. K. Tako so poskočile delnice g k o d a za 70.000, 2ivnOsteneka za 90.000, Po Idi za 68.000* Berg -und Huetten - Gesellschaft z n S25.000, Ga lici a, ki je notirala 14 t m. 1,500.000 a. K. je poskočila za eeli milijon na 2 in pol milijona a. K. Najbolj tipičen je bil skok delnic severni h železnic bd 3,500.000 na 5.000.000 a. K, torej za poldrug milijon. Ni tedaj čuda, da. izkazuje kurzni seznam dunajske borze že več milijonskih paoirjev. Poslej so bili trije papirii, ki so prekoračili kurzno vrednost eneera milijoBa n. K. Tem papirjem se je na ^orzi od 17. t m. predmžilo r*?t drugih papirjev, ki so prekoračili mil i tonski n^nsr. Trajno in raolo'no padanje avstrijske krone frčiva efektne knrze. ki Um komaj fanta ziia more aledHi. Vegjnoam ?o to češkoslovaški nanirii. ki ovi^ohi vajo na vrednoti v*l*d noro ' r^aVriv^^o zvišan© Vrednosti ?*e*VA kron*. Xa ©>4n t**m nehava sro^e ^-cv-f f<* «^<»-»;<»r»** iVef. nir* mer-^rn* KelAttirfee *»> {\ *-\ iei1 e. ter *!ednfi* T* 1 * e n s k * n i- *. K in do*erle kur« 1.770 fXV> *. K Vsled nove hausee se je pridružilo kar pet novih nadmilijonskih papirjev in sicer delnice tovarne Špirit* v M 1 a-dl Boleslavi b L8 milijonom, Schoeller - tovarna sladkorja % 1.35 milijonom, Magrnesit z 1.1 milijonom in končno karpatski ne-trolejski vrelci ter Donavska paroplovna družba, v? i k a z onim milijonom a. K. Od td'n milijonskih vrednot so štiri vrste delnic lasi podjetij in eb-ratov na Češkoslovaškem. Po teh pMavih ni mogoe> soditi, kakšna iznenađenja nam še prinee^o prihodnji dnevi. VELIKA STANOVANJSKA STAVBENA RAZSTAVA V MARIBORU, Z ozirom na ustanavljajo©© se gradbeno akcijo v Mariboru se 30 od več stisni izrazila želja, naj M se pokrajinski obrtni razstavi pridružila tuui stanovanjska stavbena razstava ne le podjetij iz mariborskega okrožja, ampak iz cele Jugoslavije, morebiti tudi iz inozemstva. Če je za kater o iD***to v Jugoslaviji nujno potrebno oživeti stanovanjsko jrradb. mrtvilo, jo to trotovo potrebno za Maribor. Zato bi bilo le pozdravljati, ako se razstavni od'oor odloči saj na tem polju in s^j za prvi p*v skus za splošno stanovanjsko razstave, pri kateri bi priMi v počtev slasti načrti in modeli za zjrmdbo praktičnih, naj- , cenejših in najhitreje izvedljivih malo-stanovanjskih stavb. Tu bi bila vsem : podjetnikom Jugoslavije, preov«.em Slo- j veni je in Hrvatske dana prilika javno j pokazati, da Je kljub pnmenja anj« Ho- i narja in draginji tudi Is danes mo^no i gradi ti mala stanovanja, mod orno ure- ' jena in prim%rna tudi za mesta. Na ta 1 način bi se vzbudilo tudi zanimanie občinstva ne le v Mariboru, nec-o tndi j na zunaj. Škodovalo ne M Aomačlai ! podjetjem, ker imajo 'priliko spoznavati tudi drupe načrte in se izponolniti 1 po vzorcu drugih, kar velja seveda tudi ' v nasprotni smeri. Najvažnejše, speci- ] jelno za Maribor pa bi bilo, r!a se ob | tej priliki domači pbdiefrniki osebno ■ spoznajo z vnanjimi t^r se strnejo v i skupno gTadheno družbo, kor r.*vno ! spričo Velike dra«rinio in nomnnikanja ! kapitala ter pr^zaooslenosti rlklavcev ! up. eni in nezaposlenosti đeisveer na j drueri strani je dandanes edirjo rrožno ; v večji družbi graditeljev uspevati K \ pradho malih stanovanj. Ta prilika, v i Mariboru bi bila tndi nerodna, za Kak *o 1 nameravano sklicanje stanovanj--Iro l ankete v večjem obseeru. In sirer ob ' koncu obrtne razstave. Dobro bi bilo, j ako se vsa podjetja, ki so za tako r^z- j stavo v principu zanimajo, takoj obr- i neio s prijavami na r»z^tavn* odbor J pokrajinske razstave v Mariboru. — m Taa^ibljene obveznice vojnih posojil bivše av9tre-0|rrske monarhije; postopanje za njih nadomestitev. Finančna delegacija objavlja uradno: Finančno ministrstvo razglaša z razpi-^om Z dne 9. julija 1922, D. br 12,836, da je v svrho nadomestitve (amortiiacije) j lzfrubljenlh obveznic vojnin posojil » bivSe avstro-ogp^ke monarhije enako j postopati, kakor je to razsrlaseno- glede i predvojnih posojil s tukajšnjim raz- \ irlaaom s dne 8. julija 1922, it. 951- V-Val. ex 1922 (Uradni list &t 75 z dne 15. Julija 1922). ------------ i Cilji in sredstva telesne V530]e. Nadalina posledica dela mišic se ka2e v p>i5pćševaniu krvnega obtoka: kadar se mišica krčijo, porivajo kri v smeri proti srcu ia tako preprečujejo zastajanje krvi. Učinek mišičnega dela pa se še stopnjuje z globokim dihanjem, s katerim kri takorekoč susanio iz žil v srce. Z navedenimi učinki pa pomen mišičnega dela Je ni izčrpan. Če izdatno delu-I jejo dihalni in cevni organi, je zajamčen ! ludi pravilni potek večine te!esnih funkcij, < n. pr. delovanje prebuvijalhih io izloieval- nih organov. Na vprašanje, katere vaje živahno pospešujejo važne funkcije vsega organizma, ! t. j. dihanje, krvni obtok, prebraao, prebavo ter izločevanje, im .amo odgovoriti, da* so to one vaje, ki se vrše hitra fn vztrajno? sem spada pred vsem pob d, tek, plavanje, vesljanje, drsanje; pa tudi proste vaje, če jih naglo izvajamo. Du Bois-Reymond pravi, da je lafavadba, sabljanje, Kahaala itd. vežbanje irvčnega sistema; ta stavek nam potrjuje izkušnja, ki uči, da ima telovadba tudi ugoden vp!iv na živčevje. V>ak prostovoljni gib zThteva dvojno uporabo sile t. J. aapotje mišičevja 'n pa hotenja, ki Izhaja 1 iz mr.fgan. Pri nekaterih vajjh Je delo mi-• šičevja neznatno, tembolj pa prevladuje delo živčevja; pri vajah te vrste le pozor-eost neprestano napeta. Na kak način se to «&1? Gi.imastična vaja oix-toia v ureditvi ■»tevib gibov v smeri proti zamišljenemu cilju n. pr. kodar je treba tsveatl težavno I in *;omr!ikr,\ano vajo na orodju. Gibi so i urtjeni, če slede drug drugemu v primernem času, Sa je njihova smer pravMna. če le uporabljena sila pravilno odmerjena. Tu gre torej za urei^nost aH koordinacilo gi-! Hov in za poostritev Cntnega «kvačanja. j Koorrtlrs^ja jo rmo?no:t živčevfa. privesti celokimno mt?lčevlft potom volje do prl-memrh krč^nl, k»Iir$»a so pot; ebna n vsako vajo. Koordinacijo gibov si človek pridobiva polapoma: če se učimo nove vate, se to gndf oh naperi pozornosti: volia odmerja intenziteto, nalrlost in smer tfhov, skrčenje mi!5ic st z*odf ?ele po tem?'!rtem orevdarku, ki Je včasih ze!o komplikovan. Čim oa je vala znana in primemo urejena, izvedemo Jo igrale, z m?!?nknsrno vpora-bo mitične m živčne sile. spretnost in pravilna imeraba sit sta odvisni edinole eđ v^^roje živčevja. PrHlefrfi si morarno aaaai-■ost, spoznati velikost nameravanega dela in roorabiti za to primerno eilo, moramo temeljito obvladal svoje moči t J. povečati ali zrrj^jšati energijo tako. da* dosežemo ciH n£^lo in varno. Vežba koord!novar n^^a dn!ovan?a pričenja v neznl mladosti z elementarno gimnastiko in se združuje po- j zr.eje z vclbo uiliiulaoal d.iha, ki se vr5l najbolje potom vseh nepričakovanih in ze^ I lo ultrih dc*anl, katera zahtevajo .zelo na- ; g'e aaecrvacije: čim v danem trentitkn . shvatimo situacijo, sledi bliskoma, takore- . koč brez razmišljanja dejanje. Spretnost, j prisotnost duha, odiocnort in pripravijo- j nost povečnjenaa z vsemi telesnimi vajami, ki imnjo znr.caj ooja z nasprotnikom: a j SAbljar^em, borbo, L?rim£, iovom, turisti" j ko. Če te vaje pravilno razumevamo in če ; aamaatao onejajeaao njih trajanje, naglico j in težavnost z cz'rom na starost spol in potrebo gibanja edn >sno miru, prispevajo v j veliki meri k vzgoji *n izpopolnitvi iiv- j cev j a. i Prorie in orodna vaje, obsežene v raznih telovadnih sestavih, so tudi lola za j koordinacijo, terej v višjipneri služilo gim- j nastiki ž.vćevja kot mišičevja. Če hočemo ! presoditi vrednost teca ali onega telovad- • nega sestava, se morarro ozirati na to, — j je-li obsega vale, ki vodijo do gibčnost' in j oaeogočaJo vsestransko iziolanje koordl-načne zmožnosti. Človek se mora naučiti« j da krepko in varno ob.iaduje svoje telo v j vseh okolščinah; ta cilj je gotovo vsa! ! ravnotako važen kot krepak razvoj m!Si- i čevja. Vrednost pravilne izberg vaj z ozl- | rom na hinjeno živčevja Je bila dosedaj | §e vse premalo vpoštevana; naporne in i komplikovane vaje na orodju, težavne proste vaje so umestne, če potrebujejo možgani telovadca večje zaposlenosti, če !ih Je treba vzpodbuditi k Čllejšemu delovanju; nasprotno pa Škodujejo take vaje mladini, ki je preobložena z duševnim delom. Blagodejni upliv telovadbe na živcev-t* se uveljavlja tudi še na drug način. Na procese, ki se odigravajo pri telovadbi v j r,rcd'šču živčevja, ima vpliv duševno raz- I po1' ženje, radost, veselost, gorečnost« občutek moči fn fizične krepkostl, veselje do oViii — seveda tudi nasprotna čuvstva-Zlasti pri Hcsni vzgoji mladine so ti ob- [ čutkl užitka in veselja zelo važni: pomislimo le, s kakšno vnemo in s kakšnim navdušenjem se otroci igraiot Seveda veselje do igre, zanimame za telovadbo ne mo- j reta biti podLnga vzgojne metode, ker tvo- i rita nje prijetno stran: sai tudi otroka re : vprašamo, če mu ugaii uč»ti se pisanja, čitanja in raČTfnanja. Telesna vzgoja mora ori dozorevajoči mladini velbatl voljo, ki . jih dovede do tega, da lahko pogrezajo ob- I čntek prijetnosti in premagujejo neprijetne obČ!itke. bodisi fizičnega (bolečina) bodisi j psmfčncga (bojazen> značaja Proti nevarnosti je edino sred^H'o smotreno Izvefba- j nje sile; to se pa dosele z atletskimi vajami. mes*am*m skokom in nogometom. V j trenutku nevarnosti se obvladamo s tem, j da ne bežimo pred njo. In naučimo se zatirat! nagone, ki bf nas vodIT! k nesmotre- i n*m In ner*znmnfm kretnjam, ki le ne videa služMo v obr»mbo. i TTntJv telovadbe na du«evne procese te f'trej kafe v tem. dasi zna gfmnastfčno pra-viHo fz^Tfbsn! č'ervek na podlagi Izkušen!, ki si M Je pr!a^bfl z vajo. nstvaritf sodbo o f7v?hnem delanfu r. orirom na lastno ravnanje (n. or. nri sabfjanfn): ▼«akn nttreeflo b>tro potfntile, sf fr» flro predstavili m al ustvari pravilno sodbo o tem, kako te eko* * liščine razvijejo s odločnostjo pa svoju j sodbo pretvori hitro v dejanje. 1? tega izhaja, da so važne duševne zmožnosti Ku- ! kor duševna pripravljenost, hladnokrvnost. ' odločnost in Iz njih izvirajoče veselje do življenja io radost nad njim zelo dr.-.. | ne posledice telesne vzgoje. Končno pa ni nič manj važen vpliv gotovih panog telesne vzgoje v nravuem oziru: pri igrah se razvija duh solidarna: in discipline, ker Je oć njih odvisen uspeh j podjetja; posameznik se nauči pravilno ce-ajfl pomen celote in smisel svoje pripadno-sd k njej. Telesna vzgoja lahko torei razvija najplernenitejše nravne Čute s tem, da ' uči človeka duševne dobrote In p*»žrtvoval« ! nosti in ga obenem vadi v zatiranju ošjb-nosti, nečimurnosti, zavisti In egoizma. Ce torej pregledno navedemo pojedina telesnih vaj na gimnastičnem in športnem polju, vMrmo, da 1. narašča obseg mišičevja in njega delazmožnoct; 2. srce in dihala delujejo bolHe in bolj gospodarsko; 3. vežba se živčevje; 4. bistrijo se duševne funkcije: 5. izpopolnjujejo se nravne vrednote. V okvir telesne vzgoje spadajo ko* nje sredstva gimnastika, igre m £p°rt; pri oce- | nitvi vednosti p<)^amern!h pano;; je treba I j razjasniti, če imamo pri vc/.hanju ored •Cad sred-tvo afl cilj; fiz?cl<»4ka klaslfika- j j clla sleda na cilj, tako n. pr. 1^ tek telo-I vadba, če skuSamo 1 njim r^kreplti n^tra-! nje organe, srce in d;ha!a; le uporabljena vaja, kadar le dana dal'ava, katero Je treba. j preteči in Je Sport, če gre za to, da premagamo nasprotnika a'i rekord. i Ofmna^ka ie -estavijena fz vz?oin'h j vaj. Vi \"*d\\r> dovršeno nave^bane, do fi-^frlo^Vi-jra ravnotefla In harmoničnega rar-voia Bovaflbegl b'**a. Id lahko p^!d'>hllene sile eVonomično vporanlja v v^aVJgnlem živilenlu! v-edn^rst primna^tfĆrfh val Bd v nlfh metod''"ni urejenosti in v nfih Bfwf1-nem jr^'aianlu. Izrc Imajo fOpei 6'uz poaiea\ ker tvorlio temeljno ^e^ta-v*no prve telesne vzsrole. Zndrr.-o^ju'^ fh-ahn^st čl-lo v ?f>orru ^e tudi najboli uveljavi temperament naroda. (T>«Tte> prih.) Dopisla SRBSKE SIROTE V ROGAŠKI SLATINL Odkrito: Ko smo doznali, da pridejo srbske sirote iz Beograda k nam v goste kar za štiri dni, torej za mnogo dalja £asa, nego so ostali v kateremkoli drugem, za ! toliko večjem kraju, smo bili nekoliko v ( skrbeh, kako jih bomo zaposlili, da jim ne ; postane čas le preveč dolg. In potem še to t i na eni strani deca od desetih do petnajstih j let, torej v dobi največje živahnosti, na ; drugi pa to že prenapolnjeno zdravilišče s I tako razburljivimi in deloma tudi ned *tjp-, nimi gosti... Toda zdaj, ko so ljubi poset-; niki odSIi, čutimo vsi samo eno: iskreno 00-i Žalovanje, da ie konec teh v resnici prekrasnih dni, dni tako lepih, da so se nam ; že danes vsi ti dogodki zlili v eno samo j nepozabno celoto in je že skoraj težko, spo-! rrrinjati se posameznosti. Takoj v prvem hipu, ko je vlak pridrdral v zdravilišče, nas i je zadlvil vzorni red. s katerim ie mlada četi izstopila iz svojega voza ter se razvrstila na prostoru pred postajo, ki je biT i — radi sezonskega dirndaja na peronu sa mem — določen za sprejem. Vedeli Sil tO f I pogled na to mladež mora tudi pri gosta, ki ni naravnost anlmozen, zbuditi samo ponosno aH vsaj dobrohotno ugodje. Tudi pozneje in ves čas svojega bivanja med nami se je deca vedla tako, da moramo le častl-tati vodstvu na takem uspehu, še bolj pa državi na takih bodočih državljanih? Nič prihuljenega in potuhnjenega, celo precei samozavesti le v teh bistrih očeh in na teh vseskozi inteligentnih obrazih, toda toliko rahločutne vljudnosti in tople prisrčnost! đlčl to mladež, da mora vsakemu za vedne* ostati v najlepšem spominu. — Na čelu mnogobrojnesa občinstva Je pozdravil do-Slece g. župan Bizjak, za nJim pa glasno In pogumno nč. Vrbov?ek. v imenu malih, ki Jih Je dosla sprejeti % zastavicami in Sopkl vsa množica Iz slatinske in svetokrifke Sole. Vsa čast tudi v tem pogledu vzornemu učiteljstvu obeh zavodov! Po topli zahvali g. prof. Koštica v Imenu spremljevalnega odbora, Je sprevod odkorakal proti zdraviliškemu trgu, kjer le Izpregovorll globokfo občuteno dobrodošlico g. ravnatelj dr. 5tei ter potem male goste povabil v veliko obed-nico zdraviliškega doma. kjer Jfh Je že čakal okusen obed. Upati smemo, da nas bodo dragi posernik! tudi v tem pogledu ohranili v dobrem spominu, saj So tukaj Sn J i zdraviliški restavraterjl kar tekmovali med seboj; vsakdn Izmed njih Je prevzel svoj del pogoščen Ja: obed hotel »PoŠta«, večerlo hotel %Solnce«, pa spet obed restavracija *A!e-ksandrovega doma«, a zalutrek, oziroma lužino »SvIcariJa«. Posebno Js omeniti plemenito požrtvovalnost g. Martino^lča, Vi Je v glavni restavraciji popolnoma preh ranil v«eh 59 otrok sVozt cela dva dneva In upravitelja Invalidnega doma, g. rflavačn, ki fe poskrbel za tako udobna pnaotllca. Drugače mislimo, da ostane dect v nalztobUem opominu prvi večer po njih prihodu: ves šlrnt zdraviliški trg žari t tisočerih raznobojnih" lučm In lamptlotim. z vseh okenj, z v*eh baJfconrrv m kandelabrov se razliva uprav omamb*a tvetmba, na terasi pred sijajno razsveTJeno rdravillšVo đvor?no svira ee» lotnl orkester, na belem pesku pod nJim pa Igra k^o z deco vred na stotine gostov ođ vseh strani države sredi gosteča m šumnoga ka po* kazala, da k liatiaslto z J j. _n- ! ^tvo ne samo lilaino, an p /•; tu J: p > : m veČini |nax»JoveasJro. Saj fe 1 vsaki ! dolini tfx;ki, Id i 1 bil vse naravnost p -seaetliivo dobro lavedene, ttedil vihar n.\- vduienie in rad r>ti naj tnko mladina Srb- I sko in — slovensko! Z ' tudj oaia deca ;e nastopila nad vse lep in naš Ciciban, k] slovensldn nalčkoi i davnu več 5am. ki tO vs' dnesll prepričanje, da je naSe na:^': Ira* I sedaj vseskozi v pravi! 1 1 dali temu vtfsu pri op '-!1" kem n obedu tudi opetovano lzi — Po> I i: tudi se omen'ti skupen zle! v sto* | kIar:7-> ra Strani pri Po^aten k rav- ! aatel] tv^m;c g. rng. Kerbitz, udeležence ljubeznivo <;or^:?l. jim razkazal vs,.« velika podjetje In iln rv*:a*o V'Zn^'' Wa T>ri'.c-nem prostorčku m tvornicaml so le razvila prava gozdna veselica z godbo, petjem in Igranjem kola. Ko se Je predsednik za r-i'*"-* dece, z- general In biv'' minister RašIČ zahvalil I llnbeznrvl gospef-doT*?.irici 71 t Itko gostoljttble, se ie vsa dmfba ndpra\-:la v bJIŽnH Rogafec, na Celn II pt^'-^a volaSka r ' 1 Iz Maribora, k* je v«** k dni tv^'b spremstvo dece In v Slatini opetovano 1 največjim 1 en k m- cerrlrala. Sred' trga Je načelnil ^era zastopa, g. notar d* ?nrli. pozdravil z v imenu okr^i?a. d ca ie ."""i"1 »1a 51 »venae, Srbta i Hrvat«, godba le vellčasln 1 odsvirala na^o h'mno. trg pa Je ostal le "* — prazen. No, »rc^liit^h« Je le ^^^ m drvba Je bfli preveč dobre volje, dn b! 5e bila froflčaal man! vesela vrnila ni p-w s*a|o ?n od tam nazal v divno na^v F dno Razume se, da so si gostje ogledali tudi vse zdraviliške naprave in s posebnim nfmarjem opazovali, s kaJcd silo glob ko pod nemilo rrrikipiio čudodelni vrelci (z svo* jTi razpoklin. Zaključek tem res slavu st-nim dnem je bil pos!o\ilrM večer obeh rxl-borov. to Je spremi j evalnejra Iz Reogi in domačega sprejemnega. Oosr*od general Ra?ič se Je v ginjenfh besedah zahvalil g. ravnatelju In vsem drugim d imačlnom, ki so tako lepo pokazali svole pristno l] vinsko srce: sledfle pa so š*e raz,ne napitnice, ki so vse Izzvenele v zatrdila medsebojne ljubezni in vere v veliko b -d >cnost našega tr-iimenega naroda. Predmet posebne pri-srčnrstl ie bila gospa Cm^kova ki so jI otroci takoj drugi dan nadeli glede nn nnh sirotstvo dvojno ginfilvo ime ^na^e nnrni-ce«__Na vse zgodaj, v soboto, so Je /brala na kolodvoru družba domačinov da s^e poslovi od milih g os tov. Ko Jo vlak dal znamenje, da hoče dal!e pTot! bclj Ljubilant In smo si ?e enkrat segli v roka z kkr°nim zagotovilom, da nikoli ne pozabimo drug drugega in teh preleprh dni. smo vsi r.hči*. tili, da te v tako kratkem času more t ako okleniti le brat brata. ~Julijska kr.ijlnaT- — Z GoriSkecu. __, V Sooi ^«* ja utopila učiteljioft maturantinjn ELlelija Brojan iz Ijo^nika. Tin!t Idrijea le /jv-htovala 8ATojo žrh'O: n^ko^a karabine^ ja in dvo dtkliei. ,__ Mesva deoeinhraj lnnsko^i lota jo neki karabinjer u-' h lil v Goriri is letno dekla Andrejino Bizjak, katorrt jo poznal komaj do»e4 }>-sojen jo bil n.*i Inat let vojaškega zapora. Tudi errojo prejšnjo IJnbioo je hotel karabinjer ustreliti iz enakega raziogn. — Postni uradi po zaceli noelndno zavračati vsako pošriljntov, ki M m><\ italijansko označbe kraja. Kaj noaaanj ki za nase kmečko ljudstvo ku nirf bata-li^ent no nožna samovoljno dotnoenili laskih spakedrank. si lahko veakdo preJstavlia. Tako poston-^nio poftte |a ena najhuižih žnlitev- alnvnnnknaja an-roda in ja^mo dokaaujo kulturno .-top-njo rimljanakih potomcev. — Nek na Mucinira je doSla. J z Trsta s svojim rnvoroionckom in z;n pajntila v..\ Solkan-skt cf»sti v travi lejatj, Maaa T>n, pe io napravila, da po zopet vmo \- "' *. \.»-ka Alojziia Volk 30 na5! > otrol i in j javila zn-devo orožnikom, ki an tajen] zn-reli peizve<]nvati zn mntorio. Tn r-~s so jo nnšli nn kolodfom rnvn<> ko n je hotela zt rHlp^ljati proti Tr^hL _^ V Gorici jo umrl nuntUnlfini AndmJ PodcrerTiik. znan pf*l Uneiajiu 2varao]in« Pred vojno le imol ro«tilno na P^rom trgu, po v>jnl pa io pT^\-7c\ ro-tr\vrn-t cljo v hi M ConaTnlno prv^ilnioo na Vf>rdijpvem lekaAlnon. GkMatilno vo
  • ovo«Ji nanrn> dovanja in imenovani tor na errioino, d<* so postona t nmdniMvom novlb ^ro>-vlno popolnoma enn.ko ko-t z oi;»ni darili- Prlstnoaffe fe „ "v^a-slooenski KSaiici"! ■ stran 4. „SLOVENSKI NAROD14 dne 22. julija LJ22. Stcv. 16% Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 21. talija 1922. — Mestni magistrat vabt vse hišne posestnike, da ob slavnostnih dneh vsesokolskega zleta in sicer od 11. do 15. avgusta ter ob predzlet5 nih dneh dne 23. iuliia in 6. avgusta v pozdrav mnogoštevilnim gostom iz vseh slovanskih ter raznih tujih prijateljskih držav okrase svoje hiše z zastavami, v prvi vrsti po onih ce* stah in ulicah, kjer se bodo vršile slavnostne povorke. — Prošnja hišnim posestnikom v Ljub" IJani. Dne 22. in 23. t. m., v soboto in nedeljo, pride v Ljubljano na prvi predzlctni dan češkoslovaški in jugostovenski sokolski naraščaj v spremstvu svojih roditeljev in vod* nikov. Pokažimo tudi na zunaj, da smo veseli tega obiska in da mile svoje brate in %ostc srčno pozdravljamo. Vse hišne posestnike naprošamo, naj v teh dneh okrase svoje hiše z zastavami, kar naj na vse. ki pridejo med nas napravi najbolji v tisk In jim trajno ostane v spominu. Bodimo vljudni in prijazni proti vsem, ki nas obiščejo v teh dneh! Ljubljana naj ohrani svoje dobro ime! — Odhod ministrskega oredsed-nika Pašiča na Bled. Tz Beograda nam Javljajo, da odpotuje ministrski predsednik Nikola Pašič po vsej ver* jetrtosti jutri v soboto zvečer na Bled, čim narodna skupščina konča debato o posojilu in sprejme posojil* ni zakon. — Predstavniki zagrebškega Sokola pri kraljevski dvcticL Z Ble* da nam poročajo, da so bih te dni pri kraljevski dvojici predstavniki za* grebškega Sokola, ki so izročili kra* tjici k poroki v dar krasen oertač za gledališče, z zlatom izvezen v narodnih motivih. V deputaciji, ki ]o je vodil dr. Gavrančič, je bilo Poles: 8 So* kolov v kroiu tudi S Sokolić v na* rodni noši. Kraljevska dvojica je de* putaciio zelo ljubeznjivo sprejela in pogostila. __ Kmetski praznik se priredi tudi letos dne 8. septembra na Bl^du. Naj bi društva pri določanju svojih prireditev upoštevale to rofllošmamsko kroet-eko slavje, ki pripelje ta dan gotovo obilo gostov v naš kine nebeški. Naj bi naši neumorni Blejei celo letošnjo pa* #ono zlasti pa na kmetski praznik postopali z vso priporočljivo postrežlji-^ostjo, pa tudi 8 prepotrebno obzirnostjo zlasti pri stanovanjskih, in prehranjevalnih cenah 1 Nihče ne more ugovarjati primerrramu, recimo blejske-*n u povišku pri ve*h teh cenah. Saj je in upajmo tudi ostane Bled eno izmed najdivnejMh naših zdravilišč. In lahko trdimo, da no samo dežela kranjska, ju a v e č tudi Jugoslavija nima lepšega kraja, kot jb z okols'eno ta, po-Soba raja- Te proro-ke besede Prešernove prihajajo sedai v svojo prerokovano veljavo. In nič, prav nič ne sme senčiti in zateroniti te Blejske nebeške poezije. Zlasti pa mara prenehati nesmiselno, neopravičeno in preproza-ično navijanje cen in cenikov, glede česar so pretekla leta zdihovaii in pripovedovali premnogi blejski izletniki in letoviščarji, ki jim vojna in povojna nesreča sicer ni nanula zlata in srebra, ki pa imajo ravno- isto in mogoče še do sti večjo pravico privoščiti si v blejskem kotičku par lepih uric. par krasnih dni za potrebni oddih od težavnega svojega dela in truda. Te naše blagohotne besede naj blagovolijo uvažavati vsi poklicani faktorji in vsi razsodni Blejci. — Spremembe v potniškem prometu na Južni železnici. Od 24. julija 1922. naprej iaostaneta na progi Maribor glavni kolo-dvor-Ljubliana glavni kolodvor mešana vlaka, in sicer mešani vlak Št 802, ki odhaia iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6.30 in prihaja v Maribor glavni kolodvor ob 13.5, ter mešani vlak št. 801, ki odhaia iz Maribora glavni kolodvor ob 13.20 in prihaja v Ljubljano glavni kolodvor ob 20.11. Zato pa voziti* od tega dneva naprej nova potniška vlaka, in sicer vlak št 42 b z odhodom iz LJubljane glavni kolodvor ob 8. iz Zidanega mosta ob 9.46, iz Celja ob 10.27 in s prihodom v Maribor slavni kolodvor od 12.20, ter v nasprotni smeri potniški vlak Št 47 a z odhodom iz Maribora glavni kolodvor ob 14.30, iz Celia ob 16.26, iz Zidanega mosta ob 17.11 in $ prihodom v Ljubljano glavni kolodvor ob 18.50. Vsled tega stopijo od tega dneva glede kopalnega vlaka Laze-Ljubljana glavni kolodvor sledeče spremembe v veljavo. Dosedanji kopalni vlak št47 k, trt odhaia iz Laz ob 18.40 ne vozi. Kopale! ae vračalo !z Laz edino le z novim potniškim vlakom št 47 a, ki odhaja iz Laz ob 1K uri 27 minut — Razprava radi zgradbe palače »De* lavske zavarovalnice zoper nezgode v LJubljani«, o kateri smo včeraj na kratko omenili, da se ie vršila v sredo popoldne med .zastopniki zagrebške centrale in ljubljanske podružnice in člani raznih tukajšnjih korpo-racij. ie trajala kake tri ure in potekla precej živahno, mestoma tudi burna Zakaj te je šlo? Na kratko povedano, je bil med drugim glavni predmet ta-Ie: Zgradb« palačo ljubljanske delavske zavarovalnice je projektirana v velikem obsegu (uradno poslopje, % dvema stanovanjskima poslopjema), za katero so proračunani stroški na 85 milijona _ Zagrebška delavska zavarovalnica, ki ie zdaj kot centrala, Pa si namerava tudi svoro uradno palačo zgraditi, ampak dokaj manjšo. To pa nekaternikom ne gre v ^:ivo, da bi imela Ljubljana (i. e. podružnica zagrebške centrale!) vcČfe in draite uradno poslopje nego Zagreb, kot centrala, Pi so rekli in enostavno nahtovall od «- stopnikov ljubljanske delavske zavarovalnice: VI si morate zgraditi manjie poslopje, češ: ker ste le »podružnica*, — torej nekako za polovico manjše, polovico gradbenega kapitala (okolu 42 milijonov kron) pa morate potem odstopiti Zagrebu. — Proti tem in takim zahtevam so se seveda zastopniki ljubljanske zavarovalnice in zastopniki povabljenih korporacij soglasno energično uprti, na kar so zastopniki iz Zagreba odšli domov in bodo svoje zahteve in svole odgovore formulirali pismeno. __ Kopalni vlaki k Savi na Jezici. Od 24, julija t L dalje vozita Iz Ljubljane, državni kolodvor do Jezice koralna vlaka z odbodom iz Ljubljane, drž. kolodvor ob 13.08, in 19.09 ter se VTačata iz Jezice ob 13.25 in 19.3Ql Ob nedeljah in praznikih vozita mesto enega, ki odhaja iz Llubljane drž. kolodvor ob 13.08, oziroma iz Jezica ob 1325, kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane drž. kolodvor ob 13.43, oziroma iz Jezice ob 14. Za kopalni vlak je dovoljena polovična voznina toda le, ako se vporabi kopalni vlak tja in nazaj isti dan. — C. M. podružnico za Orobelno in okolico ie v torek IS. t. m. obiskal družbeni tajnik £. Franjo SkuH. Na poziv £. pred. Miei Vujra se ie zbral odbor ter stavil razna vprašanja in želie glede nadMjneira dola v prid slovenske mla dine. V kratkem s£ osnuje v tukajšniem okraju par novih podružnic. Na delo, kar vas je v Okolici I.emherga in Pristave! — Poročil se je g. Ciril Jenko, strojevodja drž. železnice z gdč. Ankkro Ku-j e k. Bilo srečno! — Zdravstveno stanje me&ta Ljubljane. Tedenski zdravstveni f*k*z za dobo od 9. do 15. t. m. izkazuio to-le statistiko o zdravstvenem stanju v Ljubljani: Novorojeni 35. mrtvoroiena % umrli 15. od teh domačinov 14. tujec 1. v zavodih S. Smrtni vzroki: jetik* 5, druge nalezljive bolezni 1, možsranski kap 1, dru^i naravni smrtni vzroki 8. Naznanjene nalezljive bolezni: noben slučaj. — Gostilničarji in kavamarji se v Listnem interesu opozarjajo na občinsko davščino na ponoćni obisk rostiln in kavarn in na isrre v teh lokalih. Od-lej se hrt irvaiala strosra kontrola in so posledice občutne. — Umrla je v Ljubljani jev zavod v Zagreb. Pač žalostna slika neprevidnosti in zanikarnosti našega kmeta, ki se šele takrat za* ve, ko Je prepozno. — Pasku* samomora V Cerknici se |e na moževem grobu zastrupila z lisolovo kislino 48 letna vdova sodnega kanclista Marija VVimer. Neka slučajno mimoidoča ženska le še pravočasno zapazila samomorilko, ko Je ležala nezavestna ob grobu. Prepeljali so \q takoj domov, od tam pa v ljubljansko bolnico Vzrok samomora je bilo moževa smrt, ki le nesrečnika ni mogla preboleti. — Nesreča vsled neprevidnosti. Francka Kern, 31etna posetnikova hferka iz Potoka pri Kamniku Je po neprevidnosti zašla med kolesje slamorernega streja, ki ji je zmečkalo skoro pni roke. — Nesreč v Praža'iovt ateJl Na stavbiSču v Pra*akovi ulici le padel zidarski pomočnik Anton Mozefič z odra. Pri padcu Je dobil smrtno nevarne poškodbe. Prepelian je bil v bolnico Njegovo stanje Je opasno — lTb«i Dne If? t. m. ]<> Šel rns^st-rlk Mibi Kokot iz ftllfVcav pri Turškem vrbn v občino Voč> na Hrvr>Jkem. kier se nnhai ifi nieerovi travniki, 1n jib Je bntel r>ri*titi zaradi z.idnif1 po-vodnli Pri tom p* «% ie spri z mejnem ^enkić^m Kn je Kokot popoldne zonot travnik čistil, pristopi nenadoma 8en-kićev sin Janer in era udari s kolom no glavi i takn «1lo, da se ie K*>knt nezavesten zcruflil in ie noznei* zaradi iz-krvvivitve umrl Morilec 8enk1č ee $e sam javil seaHMfe — Sestanek. V soboto dne 22 t. m. se vrči sept.tn« k vsHi stavbnih delovodij v gostilni i natapati toono ob 8. uri zvečer. Ker ie zelo važno, ^e prosi za čim vopii nht«K*. — Prioravlialni odbor. — Sentl?kobskl šamani pri red* Vot vsako leto ob priliki eerkvenejra proščenJa v 5entiakob«Vi f.iri šentjakobsko ito«r»odarsko nam-ednn druStvn v prid svojim kulturnim napravam v nedeljo dne .10 lulila v dolnjih prostorih vnia*kega strelišča na no'eniski ve^tl lornici. Ni vsto^nib no-tai*b so kn-pno: na državnih nol IcrtA n« iu^ni co}>> Vfurfn-. vrvmt* li'cfice ie sbraniH, kaj vT"Haio ra vo/nio fia in ua?:nt. Na v^tonnib pn«f u>b dni £i"0«ati lperitima-cHo »na južni železnici tudi vozni listek!). Skoraj vsako teto se pojavijo, rekel bi, periodično v časopisib poročila o malib in velikib ek.-plozijab. Tako je bilo pred vojno in tako je ostalo po ^•ojni. Iz tega je po?neti, da se nismo prav nieesar naučili. Tr^i dogodki povzročajo v prvih dneh splošno pozornost, izivaio tudi Članke v časopisih, imajo za prvo posledico različne komisijo, a končno se nikdar ne zve, kaj so komisije dognale. Kmalu vaa zadeva zaspi in Ostane vse pri -»tn.rcni do prihodnje eksplozije. Kaj pa je prav za prav eksplozij.!? Eksplozija nastane že, če odracn^rno šibico ob strani zavojčka, da ee uname. To ni nič, nevamoEra. Opnsneje jo že. čo je dotičnik neroden in ima škatljieo ■ šibirami tiko fckiprto v roki, da se vee šibice unnmcjo naenkrat V tem primeru 3i opečo dotičnik roko in si za prihodnjič gotovo zapomni, da pazi, da ee una-mo samo ena šibica. Eksplozija sama na sebi ni nič hudega, Obratno porablja*« mo eksplozijo pri strojih, na primer bencinskih motorjih, katerim dajejo moč eksplozije posameznih kapljic bencina. Tu jfc tedaj eksplozija v n&šo korist. Navaden pomen dobi beseda »eksplozija« se-le tedaj, kadar nastane brez. potrebe in v taki moči, da napravi škodo ali povzroči nesreeo. Na primer, da se unarao namesto same kapljice rej re-zervoir bencina. To razmotri vanje nas okrene na e d i n o p o t, po kateri je možno preprečiti nesrečne eksplozije. Eksplozivne snovi ostanejo ona?ne, dokler jih bodemo tvorili in dokler se ne morejo odpraviti, ker ee potrebujejo no le v vojni, ampak rudi pri industriji in obratih. Od te strani se ne dajo pobiti. Ostane tedaj le ena pot. namreč da preprečimo nakopičenje eksplozivnih snovi v veliki količini in pa mešanje različnih eksplozivnih stvari na enem prostoru. L*e eno okoliščino moramo pri shrambi eksplozivnih snovi upoštevati, j^ko stresemo smodnik \z enega naboja za puško ali samokres na mizo ali na tla in ga vžpre-mo, se ne bodo zgodilo nič druereera, kakor da nastane puh, neka i dima in toplote. C© pa pustitmo smodnik v naboiu samem in ffa a kapico lina memo, bode že naatal občuten pok in krogla so požene v daljavo. Če pa vtaknemo naboj v puško, s© pojavi pri eksploziji ravno tiste male količin© smodnika, ki smo ga sapalili na mizi brea opasnosti, taka moc da pomene kropio vec kilometrov daleč in arorje onemu, ki ga saden©. Vsak delavec ▼ kamnolomu ve, da se naboj dinamita ali dinamona, ako se prereže papir, v katerem je m-vit, lahko vrle v žerjavico aH sploh vije, m? ekeplodira, Zarorel bo, kakor kakšna bengalična luč brea detonacije. Zadostuje p« ie papir, v katerem Ostane naboj aavit, da se pojavi eksplozija, ee ae vž^e. Torej čim tesneje in močnejo je eksnlozivna snov zavita ali shranjena, tem voria je moč. ki nastane pri eksploziji. Treba je torci t* shranjeni© %ksnioiivnih snovi in predmetov prav lahke stavbe, ki so M toliko močne, da nalnouelSa poro£lla. KONEC MEŠČANSKE VOJNE NA IRSKEM? — London. 20. Julija. (Wolff.) V meščanski volni na Irskem fe na vi* dežno nastal preokret. Zastopniki vstašev so prisodi v Cork. kjer je tflavni stan vladnih čet. aa raznrav-i.'iio o mirovnih pogojih. Ni še gotovo. Če voditelil vstasev odobrava* jo ta korak. Že osem dni so okoli Linimericka srditi boji. Dve važni opirališči vstašev so osvojile vladne čete. — Dul lin. 21. Julija. (Izv.) Irska delavska stranka Je pozvala Člane irskega parlamenta na sktmno kome« renco. da se sklene mir in nanravi konec melčanakl voini na Irskem. Konference ca ni bilo, ker je došlo premalo članov. ZVEZA NARODOV ODSTAVILA BOLGARSKO VPRAŠANJE Z DNEVi NEGA REDA. Direkten sporazum med Intereslraniml državami. — London, 20. julija. (Izvirno.) Na včerajšnji seli je svet Zveze na* rodov snrejel do končani razpravi o bolgarskem vprašanju tole resolucijo: Ko je svet Zveze narodov zaslišal pojasnila zastopnikov Bolgar* ske. Grške. Romunske in kralievine SHS v vprašanju, katero ie Bolttf" ska bila sprožila pred Zvezo naro* dov s pismom z dne 17. iuliia 1922., ie nato vzel na znanie iziave vseh treh Bolgarski sosednih držav, da nlih kolektivni korak rrl romarski vladi z dne 14. itinih t. 1. ni Imel ne= prijatenske^a znr.čafa. Ker so začela direktna porainnia o oreorečen-u voadov komitaških čet med intereslraniml vladami in ker *o iztevlH zastopnik! vseh vlad. da ro vlade prloravHene oredložUi to vprašanle ponovno Zvezi narodov v slučahi, da dovedeio pogaiania do neuspeha, si nridržuie svet Zveze narodov za ta slučai ukreniti vse potrebno, kakor to določajo Z vezmi statuti in v kolikor ta zadeva spada pod nietio komoetenco. Svet Zveze narodov dalie Izraža želio da orkle med interesiraniml vladami do direktnega sporazuma« da se tako definitivno nanravi konec tadnemu gtaniu. ki more biti nevaren za mir Južne Evrope. Dalie nrosi svet Zveze narodov, da interesirane vlade na prihodnji seji Zveze ooročaio o rezultatu po* gaiani. Svet ie pripravljen se vsakemu nozivu odzvati v vsakem trenutku za slučai. da bi se zahtevala nie* gova intervenciia v svrno odstranit« ve vsakega možnega konflikta. — London. 20. julija. (Wolsf) Na včerajšnji popoldanski seji je svet Zveze narodov sklenil rešitev vpra* šania bolgarskih tolp prepustiti ude* leženim državam in za slučai. da bi bila ta pogajanja brezuspešna in da se zahteva vporabo zadevnih določil pravilnika Zveze narodov, ponovno pozvati udeležene države. KONGRES NOVINARJtV MALE ANTANTE. — Praga, 21 Julija. (Izv.) V nedeljo 21 t. m. prične v Karlovih varih na Češkem zborovat! kongres novinarjev male antante in Poljske. Kongres ima v prvi vrsti ns'ogo rešiti vprašanje organ'zacije poročevalske službe In vprašanje medsebojnega obveščanja o vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo države male antante in Poljsko, kakor tudi. kako uspešno nastopati proti neprijateli^kemu tisku. — Beograd, 21. Julija. (Izv.,l Danes odpotuje na kongres novinarjev male antantt v Karlove vari dosedanji sef Presb!ro!a dr. Aleksander Bodi, predsednik cdruženla Dušan N i k o I a J e v i c\ urednik beotrad-skega »Vremena«, Kosta Lukovi Ć, blvli Šef Presbirnja. dr. Lončare vi t in urednik dr. Leopold L e n a r d. MADŽARSKA NASILJA PROTI .IUGOSLOVENSKIM OPTANTOM. — Beocrad, 21. iulija. (Izvirno.) Po točnih poročilih še vedno pre?a* niajo madžarske oblasti one iueoslo-venske roiake. ki so optirali za Ju-croslavijo in se žele preseliti v našo državo. Madžarske oblast! nasilno nastopajo proti optantom. Odjemlie* fo iim na meli potne liste in drucre dokumente ter tako preprečujeio. da se ne moreio izseliti. V Stanovi blizu Baje so začeli Madžari deliti jujroslo* venskim optantom batine. Nekaterim so naložili 50 batin. Zaanja dva dni pa Madžari nočejo več naši državi dr%avljati premoga iz pečujskih md» nikov. Madžari imajo dobaviti 200 vagonov premoga, a se IzKovariaio. da nimajo za niesra prevoz potrebnih vagonov, ker so jih morali porabiti za transport onih Madžarov, k! so bi* li izgnani iz Jugoslavije. — Beograd, 21. julija. (Izvirno.) Z ozirotn na vedno se ponavHaloČa madžarskn nasilja proti Jueosloven* skim ootantom ie vlada kralievine SHS oficijelno zagrozila, da ukrene nroti Madžarski vsa na razpolago fi dan* dinfomatiSna fn druga represa-lllska sredstva. DR2AVNA PODPORA PAROBRODARSKIM DRUŠTVOM. —- Beograd, 21. Julija. (Izv) Na včerajšnji popoldanski seli le finančni odbor razpravljal o državni podpori Jufos|oven 15 milijonov. Za proučavanje Povzdige našega parobrodarsrva Je bil sestavljen posebni odbor, v katerega so MU odposlani pas!. Juraj KuClć (dem), predsednik finančnega odbora dr. Veljkovič (rad.), nosi. Andielič (dem), minister dr. Kr s teli (dem.). Ljuba Jovanovlć (rad > tn iSr. Ante Dul! bi c* (Jug. klub). Ta odbor Ima naWo vpra5anja parobrod-arstva dimpreje re?iti. Borzna poročila. — Zagreb, 21. Iulija. (Izv.) Zaključek. Devize. Curih 16.—. 16.5725, Pariz 7 OS, 7.10. London 3*2.50, 383.—, Berlin 16 50, 17.—, Dunaj 0.22, 025, Praga 189.—, 190.—, Trst 3.88, 3.9125. Newyork 83.50. 84.—, Budimpešta 6.—, 6.—. Valute: dolar 82.50, —.—, lira —.—, 386.—. — Carlh, 21. Julija. (Izv.) Predborza: Berlin 1.035. Dunaj 0.016, Praga 11.40. Trst 23.95. Budimpešta 0.36. London 23.212. Paril 43.SO. Ncwyork 5.2125. — Curih, 20. Julija (Preko Dunaja.) Zagreb 1.525, Dunaj 0014. Berlin 1.04. Praga 11.55, Milan 23.91, Pariz 43.81, London 23.211. Newyork 5.201. — Curih. 20. Julija. (Direktno) Zagreb 1.599. Berlin 1.059. Milan 23.95. Praga 1169 London 23.201. Pariz 43 39. Newyork 5.21. — Trst, 20. Julija. Beograd 5.75, Berlin 4.40, Praga 48.35. Pari« 182.75, New-york 22.—. — Praga, 20. Julija. Beograd 53 25, Berlin 9.1?, Milan 206.50. London 20275, Curih 870.—. Pariz 378.50, Newyork 45 80. — Berlin, 20. Julija. Zagreb 159.—, Dunaj 1.30. Praga 1117.—, Milan 2270—, Pariz 4155.—, London 2200.—, Newvork 490.—, Curih 9400—. — MIlan, 20. Julija. Zagreb 6.40, Berlin 4.40. Praga 48.60, Pariz 182 50 Newyork 21.90, Curfh 420—, London 96.50. ovirajo mokroto in vlažnost kakor tudi prehudo solnono toploto. Za to pa je pripraven v prvi vr.*ti les. Vse to, kar som navedel, ni nic novega in nič posebnega, vsakemu umevno. Zdaj pa poglejmo, kako se dela splošno v resnici. Povsod imamo ša stare stavbe za smodnik, ki se še danes porabljajo, a kljub temu. da so za to nairaanj pripravne za shranitev eksplozivnih snovi. Postavljene so iz kamna ali opeke, imajo zelo debrlo stene, majhna okna, največkrat so tudi obokana, s težko streho in z železnimi vrati In zatvori pri oknih. Ker so te stavbe prostor ne, s* snravi v nje i* štedljivosti vae, kar je eksplozivnega, smodnik v sodih, di-namon in dinamit v gabojih, razlione ročne aranate, različna municija za topove itd. Ni s© čuditi, ako se vnamo tnk skupaj stlačen konglomerat različnih eksplozivnih snovi, da j© u'lnek velikanski, da podere zračni pritink daleč na okrooj vse, kar stoji, da lete kamenja In dniffi trdi pradmeti stavbe kakor tudi deli munlclie daleč na vs« strani in povzrbcijo, kim«r padejo, nadalino ftkodo in nesrečo. Tudi na onih krajih, kjer se napravi fs potrebe več stavb, se pojavi \% samer»a Itedenja velika nana-ka, da se zaradi zmpnissnja notrebne*a prostora postavijo stavbe preblizo ena drupi. Jaz nisem bil v Bitoliu. to pa lahko že danes hrez vsake komisije rečem, da ie vzrok veličine nesreče le ta, da je bilo, kakor časniki poročajo, nakopičeno na pn^m kraju vse polno različnih eksplozivnih prodmetov. Da so re vnolo, so najbrže ne bi dalo preprečiti. (Pozneje bom skuhal pojasniti rudi to.) Pa pa 90 so vzsr^lo skoraj vse v Bftolju shranjene oksplozivne'stvari, bi se lah-k. PToprerilo s tem, da bi se shranilo na vW med seboj zadosti oddaljenih prostorih. Potem smo čitali, da je tudi -v «mod-nisnlci v Kamniku bila ekanlozna 1200 k* dinamita je eksplodiralo. Ta množina za tovnrno, ki ima potovo lOOkrat v. č eksplozivnih snevi v svojem obratu, gotovo ni velika, CTV^lie prlhodniiPV Darila. — Jujro slo venski Matici je posla] profesor Jeran, ravnatelj akademskega kolegija v Ljubljani 70 Din , kateri znesek so darovale delecatinje Nart>d-neera Zenskesra Saveza, ki so stanovale, prilikom knneresa, v akad. kotesriju. — Piparski klub >Danicac, Sv Juri i (Prekimirie), je daroval 200 Din Ob priliki 301etnic^ žunanov^nia ?. Alojzi ja Jermana na T?ovih pri Kamniku se Je nahralo 57.50 Din. — Iskrena hvala! Posnemajte! Štev. 164. »SLOVENSKI NAROD« dne 22. julija 1922. Stran 5 I. JusoslovensH vsesokolsH zlet v iMani. (Predzletnl dnevL) Dnevi sokolskesa naraščala. (Celokupni program naraščaja k ree-sokol-kemu zletu.) PRIHOD ČEŠKEGA NARAŠČAJA. Češki naraščaj pride v Ljubljano ▼ gobo to 22. t. m. ob 9.25 dopoldne. Poživljamo bratska društva LJubljane in okolice, da se udeleže sprejema češkega naraščaja v kar največjem številu. Zbiramo ee ob pol 9. uri zjutraj pred Narodnim domom, od koder odkorakamo na kolodvor. K sprejemu naj pride vse članstvo, članice in naraščaj. Pridite polnoštevilno, da sprejmemo dostojno naraščaj češkega Sokolstva. — Zdravo! Starešinstvo. SPORED NARAŠČAJSKEGA DNEVA. Dne 22. julija prihod naraščaja, sprejem na kolodvoru in nastanitev. Od 5. do 6. ure večerja naraščaja v Narodnem domu oz. na prostoru ob Dunajski cesti. Ob 6. uri zbirališč© naraščaja na prireditvenem prostoru. Spored: Pozdrav češkega in jugoslovenske-** naraščaja, telovadna akademija itd. Ob 8. uri zvečer predstava v dramskem gledališču >Snegulčica in škratje.« Dne 23. julija: ob 6. uri tekma naraščaja J. S. S. na telo vadišču, ob 7. do 9. ure skušnja češkega naraščaja, bb 8. uri skušnje naraščaja J. S. S., ob pol 11. uri nastop naraščaja k povorki, ob 11. uri povorka. Naraščaj se zbira ob 10.46 dopoldne na zbirališču za izprevod in sicar na Bleiweisovi cesti Z začetkom ob Dunajski cesti in čelom proti Dunajski cesti. Točno Ob 11. uri krene pohod po Dunajski cesti do glav. pošte, Aleksandrovi cesti do Narodnesra doma. Bleiwei-sovi cesti, Rimski cesti do Valvazorje-vega trga, Emonski in Cojzovi cesti, (>7, sv. Jakoba most In po Trubarjevi ulici do Sv. Jakoba trga p*> Starem trgu, Mestnem trgu do magistrata, kjer je stik in poklonitev mestu Ljubljani. Popoldne: ob 3. uri zbirališče naraščaja v garderobah na telovadiscu. JAVNA TELOVADBA. PriČetek bb 4. popoldne na zletnem telovadišču s sledečim sporedom: 1. proste vaje moške dece, 2. proste vaje ženske dece, 3. proste vaje češkega moškega nara- ščaja, 4. prosta vaje češkega ženskega nara- ščaja, 5. proste vaje jugoslovanskega moške- ga naraščaja, f3. proste vaje jugoslovanskega ženskega naraščaja, 7. vzorne vrste češkega in jugoslovanskega naraščaja na orodju. Po telovadbi zbirališč© na prireditvenem prostoru v Tivoliju. Ob pol 0 uri zvečer dramska predstava »Deseti brat« in v FilharmoničnI dvorani koncert. Dne 24. t m. ogled me l\ izleti, odhod naraščaja. m PRIHOD NARAŠČAJA V LJUBLJANO. (Navodila železniškega odseka.) Naraščaj mariborske supe se pripelje v Ljubljano, glavni kolodvor % rednim vlakom št 35, ki odhaja iz Maribora ob 10.05 in pride v Ljubljano ob 14.21. Vlak bo primerno ojacen. Naraščaj in članstvo celjske župe, zlasti društva iz Savinske in Šaleške doline, Celje, Laško, Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in društvo Litija se vozi s posebnim vlakom, ki odhaja iz Celja ob 12.30 in pride v Ljubljano ob 14.60. Vsi udeleženci teh društev se morajo brezpogojno peljati s tem vlakom. Naraščaj gorenjske sokolske Župe se vOzi deloma (društva Bohinj, Bled, Jesenice, Javomik, Mojstrana, Radovljica) z rednim vlakom št. 915, ki odhaja z Jesenic ob 13.57, deloma (Kranj-Tržic in društva južno od Kranja) s posebnim sokolskim vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 15.20. Udeleženci iz Vrhnike prihajajo % popoldanskim vlakom št. 1436 ob 16.51, Iz Kamnika pa s popoldanskim vlakom št 4033 ob 16.24. Dolenjci obeh prog ee vozijo z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14.10. Notranjei se vozijo najbolje z brzo-vlakom št 14, za katerega s* je naprosilo ravnateljstvo južne železnice, da dovoli znižano vožnjo. Vsi ostali udeleženci naraščajskega dne se morajo posluževati rednih vlakov. ODHOD IZ LJUBLJANE 23. fn 24. t m. Gorenjska društva, razun Bohinja in Mojstrane se vračajo domov s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane, državni kolodvor (Šiška) 23. t m. ob 21. ter vozi do Jesenic; Bohinj in Mojstrana se vračata 24. t m. z rednim vlakom ob 7. uri. Vrhniški vlak odhaja ob 22.20. Zupa Celje in Maribor ter društvo Litija se vračajo 24. t m. z vlakom št 42b ob 8. uri zjutraj. Ta vlak vozi od tega dne redno vsak dan. Naraščaj kamniškega okrožja se vrača 24. t m. z rednim vlakom ob 8.10, vsa društva ob dolenjskih progah z rednim vlakom ob 7.50. Notranjei z vlakom ob 5.50. Vsi ostali udeleženci odhajajo z najugodnejšimi rednimi vlaki. Nastanitev naraščaja. Spremljevalci naraščaja se opozarjajo na navodila stanovanjskega odseka v 11. številki Zler-nega Vestnika. Pri prihodih vlakov bodo navzoči na kolodvoru zastopniki stanovanjskega odseka. Pripominja se, d« je moški naraščaj nastanjen v I. mestni deški šoli (Komenskega ul. 19) in učiteljišče, Resi jeva cesta 10. Ženski naraščaj pa na I. mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu in na II. mestni #-deški šoli ob Cojzovi cesti. Navodila občinstvu za nara Sca jski dan. Dovoz za avtomobile in vozove je dovolien edino po Linhartovi ulici. Dohod in prodaja vstopnic pri blagajnah za: glavno tribuno in polovico severne tribune, predelek I. in II. prt glavnem vhodu za vozove, dohod po Dunajski cesti na Linhartovo ulico. glavno in polovico južne tribune, predelek III. in IV. pri glavnem vhodu za pešce, dohod po Dunajski cesti kakor tudi Martinovi cesti na Dovozno cesto in med obema pokopališčema. člansko tribuno in drugo polovico južne, oddelek I. in II. pri iužnovzhod-nom vhodu s Martinove ali Dovozne ceste. Kot park za avtomobile in vozove jo določen prostor pred novim pokopališčem. Da se pri vhodih ne dela nepotrebna gneča, naj ima vsak pos^tnik prireditve pripravljeno vstopnico in naj jo nosi vidno. Kajenje je strogo zabranjeno. Fotografiranje na tclovadišeu je prepovedano. Vstajanje s sedežev ined telovadnimi točkami naj se opusti. V vseh ozirih se je pokoravati odredbam rediteljev, ki imajo na levi reki rdeč trak. Predprodaja vstopnic ^t* vrti v pisarni J. S. S. v Narodnem domu v pa k dan. Ker je zanimanje za sloj veliko opozarjamo, da si vsak v lastnem interesu že v niprej preskrbi vstopnice za vse telovadne prireditve. — Naraščajev dan. Vstopnice za dramski predstavi in koncert so v pred-pi odaji pri bratu Vrečarju, Prešernova ulica 54 in sicer do 4. popoldne v soboto, drugače pa pri bligaini zvečer dve uri pred prieetkom predstave, odnosno koncerta. Vodniki — vodnice pre-skibito pravočasno vstopnhv* za naraščaj. V soboto in nedeljo vsakokrat ob šestih popoldne bratski ponlravni sestanek na slavnostnem prostoru pod Tivolijem. Nagovori, telovadba, petje, godba. Zdravo! Prireditveni odsek. — Vsem Župani la društvom! Opozarjamo, da ie znižana vožnja po Železnici za naraščajski dan dovoljena le na podlagi posebnih zletnih izkaznic na belem pipirju, označenih z I., in sicer na Južni in državni železnici za udeležnike 50 %, za naraščaj pa samo na državnih železnicah 75 •/• popusta normalnih voznih cen. Zato morajo nositi legitimacije za poslednje navedeno olajšavo na državni železnici vrhu tega Se žig: »Telovadec, Vežbač«. Končno pri!W miniamo, da brez potrdila o udeležbi na zle-tu ne velja nikaka vozna olajšava za po-vratek. — Poziy vsem bratom v Ljubljani In okolici! V soboto dne 22. t m. ob 9.25 se pripelje na glavni kolodvor češkoslovaški narašča). Poživljamo vse brate, da se v kroju udeleže sprejema bratskega naraščala, ki odide takoj po prihodu po Dunajski cesti. Sodni in Komenskega ulici v pripravljena stanovanja na učiteljišču. — Zletnl znak velja tudi za predzletnc dneve. Opozarjamo brate in sestre, da imale z zmernim znakom dovoljen vstop k vsem prired "vam na z^etišču. Zletni znak se nosi pripet na levi strani prsi. Vsa!: ga doM pri svojem društvu. — Pevci pozor! Princi uja pevska vaja za vse ljubljanske zbore, ki so priglasili svoje sodelovanje v skupnih pevskih nastopih ob priliki T. Ju. od katerih naj pride gasilnim društvom v dobro 4''f onemoglim gasilcem in niih svojcem pa 1%. Po končanih poročilih In debati so bile izvedene volitve. Izvoljeno je bledeče vodstvo: starosta Fran H a r 1 e. Ljubliana; 1. podstarosta dr. Rihard B e r g m a n n. Žalec: 2. podstarosta Josip T u r k. LjuMja* na: tajnik in blagajnik Janko Ho* lan, Ljubljana: namestniK Fran P r i s t o v š e k. Žalec: urednik Jan* ko Sajovic, Kranj. Člani predsedstva: Jernej V e n g u s t. Gornja Radgona, Ignac M e r h e r. Dolenja vas pri Ribnici, Ivan Rakoitb Straža, Fran P e ž m a n, Trbovlie; namestniki: Lavo^lav Bučar. Ko-stanicvica. Josip Arhar, Vi/mar* je, Fran Zunan. Moste. Ivan L a* h o v n i k. PrevaVie. Pregledovale? računov: Ivan R o j i n a. Snidn.ia Jiška, Anton K a d u n c, Ljubljana. — Načelnik tehničnega oddelka Josip Tur k, Ljubljana. ^T an\% m%Bp^'.St% — Iz Cerknice. V nedeljo dne 9. t m. le priredilo »Sokolsko druitvoc v Cerknid na svojem lastnem, lansko leto kupljenem, stavbnem prostoru javno ulovadbo z veselico. Prireditve sta se polnoštevilno i:dele-žili bratski društvi Logatec in Loška dullna, bratski od^ek Bloke je poslal svojega zastopnika, žut>o Ljubljana I je zastopal br. Capuder. Takoj po prihodu godbe Sokola il se je vršil po Cerknici obhod; vila se je lepa vrsta članov, članic, naraščaja in go-jenk; med obhodom je občinstvo ipicvui povsod navdušeno pozdravljalo. P0 končani telovadbi ie brat starosta Homovc r>zdravi| navzoče x zares jedrnatim in krcplan: nagovorom. Prireditve se je udeležilo obilo gostov in je donesla društvu za zgridbo So-koTskega doma lepo svoto. Pri tei priliki je izreči posebno zahvalo tvrdki F. 2agar in br. A. Milavcu za brezplačno prepustitev lesa v veselične namene, tako tudi vsem bratom In sestram ter drug m, ki so res pridno sodelovali pri tel prireditvi. Sestri Ivanki Meklrda pa br*di Izrečena poleg tega najlepša zahvala za brezplačno napravo le krojev z* žensko deco. Bratje in sestre! Letos smo že na *voJl listni zemlii pnka-tall sokolsko delo. Pa to 5e ni dovolj! Dolžnost na?a Je. da poskrbima, da bomo v do-glednem času Imeli na tem prostoru Se svojo lastno streho, svol Sokolski dom. Zdravo! ii ™» ■■ ■ ■» DrnStoene uestl. — Čebelarska veselica podružn. Bre^ nlca ▼ Žirovnici, nameravana za 16. Julija, se Je vsled slabega vremena preložila na nedeljo dne 23. t m. Ista se vrši ob vsakem vremenu. Za srečolov Je 200 krasnih dobitkov pripravljenih. Ker Je dtlnt čisti dobiček namenjen nesrečnim po^orelcem v Bohinjski Bistrici, se vabi k obilni udeležbi. Glavni urednik: KASTO PUSTO*'f\1$E$, Odgovorni urednik; IVAN POPRŽAJ. Oprava za spalne in jedilne sele dobro ohranjena, skrro nova. se kupi Reflektira se samo na prvovrstno, najfinejšo izdelavo in le?. — Ponudbe pod „Oprava 50—5487" na upravo Slovan. Narnda._________________________M»7 Krasen ceikveni fi pripraven za penzijon duhovnika ali s ranski cerkveni atar je po nizki cen' naprodaj pri g Ivan Novak, kamnosek Stožice pri Ljubljani. 5529 F. Debeljak (preje A. Rasberger), Ljubljana, Sodna ul*ca 5. piodaja zaupljivim ku-cem n, zvočnice, igle, peresa in vse gramofonske dele. Šivilj* za perilo In obleke gro ftlvat no dom. Naslov pri u nravi Si. Nar. 5545 Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: BftjMVojie modat specijalne rokavico za dame in gospode v vseb najlepših barvah, kakor tudi črn* in »efcarvM najboljše vrste Bogati««. Iiifiitlfi irtflil hncRU MrML Najboljše vrste koltnske vode. En de Črtnim O. BraČkO, Ljubljana. Dunajska cesta Štev« 12 Ciril 3enko strojevodja dri. železnice ^Inkica Jenko roj. JCnjek poročena. Ljubljana Varaždin 16. julija 1U22. Gostilno v naiem ali na račun l*če gospodična v tej stroki. Dobro Izvedba na. Kavcija na razpolago. Ponudbe rod j,Kavcija 5527" na upravo Sloven. Naroda. 5527 Inm F. DEBELJAK (preje A. Rasberger), Ljubljana, Sodna ulica 5, igra interesentom ul gramofone n plo?ce v trgovini vsak čas brezplačno. Svetoval solisti: Caruso, Battistini. Titta H ilo, Slezak, Frieda Hempel, Schaljapin Sčlma Kurz itd. 5348 i _ i. .._ij_i -ni- n--------------i-nrt——"1-^""^ Zobni atelje Ferdinand Pate od 20. folija da 18. avgusta ne ordinira. *w^ooooaooanoooaaao]0^o^o*nojnoanooao^Bioao^oEnBaoaBonna m svinjskunuist h soljeno slani In salamu #uamcdoc tvorničke izdelka ponuja stara specijalna veletrgovina "silo 5cbmidlln9 jrob. Prorodowl6o»o ■!• 24. uevajte ceniki Zahtevajte ceniki Jftebiovana soba se dntvno odda samo boljšim osebam. Naslov pove uprav. Slovenske*« Naroda. 5544 Prodajo se stare dobro ohranjene koncertne oltro. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5546 60 mrež zo ograjo v železnih okvirjih, velikost 2X120, velik, lesen ktirnlk« ograjen i mrežo, močno, dvovprežno dlro na peresih, •troj za zam»iavan\e steklenic, novo d rkaluo kolo« veliko pisalno solato« plstln. polt In mizico za p salni s roj proda razpošilja'na „KONKURENCIJA", Ljubljana, Zg. ŠiSka. 5543 Notorno kolo 3 Vt HP v najboljšem stanju s prostim tekom dvema prestavama 1.1, d., oo prodo Cena 6.250 dinarjev. Ogleda se lahko prt Suchy A Gabrovlek mehanična delavnica Kranj. 5547 Ženitna ponudba. 2ele2nllki poduradnik 35 let star želi radi ženitbe spoznanja s gospodično v starosti od 24 — 28 let prijazne zunanjosti In dobro gospodinjo. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Otinar/5568". 5568 12 stavbenih parcel v velikosti po 300 do 500 m* se proda v Zg. Sliki. Dopisi pod „K 120" na Atoma Companv, anončna družba v LJubljani, Kongresni trg 3. 5360 10.000 K nagrade onemu, ki nI preskrbi moderno ataoo-taaja, obstoječe iz 2 do 3 sob, kuhinje In pritlklin, za september ali oktober. Ponudbe do konca Julija pod „September Oktober 5331" na upravo SI. Nar. 5331 Doputovani ženidbovoljni, sim^. višji bankovni činovnik 30 eod. star, traži od 1. avpusta stalno najmi i čistu, konfortablu sobo. Budući ie veliki prijatelj prirode I muzikalan oo mogućnosti u vili okolice Ble.we?sove ce^e Hi puta na Rojnik sa uporabom glasovira. — Ponude umoljavam pod: ..Slučaj sreće 5504" na upravo Sioven. Naroda. 5504 jftebiovana soba se odda boljše situiran emu gospodu — Naslov pove urrava Slov. Nar. 5565 Zamenja se hiša z gostilno In trg. meš. blaea na prometnem kraju na deželi, za hišo v ka-Hn?m me>tu ali bližini mrsta, ali pa se proda. Ponudbe pod .Zamenja h »o 5556" na upravo Slov. Naroda. 5^56 Uprto 10 vagonov, la garantirano, dobro žpano ntesano iz vodnega in lomljenega kamenja, lepo v kosih, se v kratkem času pj-oda. Cena po dogovoru. — Več pove Štefan Gruden, trg. z apnom, GodiČ pri Kamniku. 5534 Dva korespondenc i trgovsko ali bančno prakso, popolnoma zmožna angleščine, slovenščine in nemščine, l^ce za takojšnji nastop rudntfko podjetje v Sloveniji. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod .Rudnik/5532" na uprav. Slov. Naroda. 5532 Proda sejadi A tBB j| H m na deželi tik kolodvora, s krasnim cvet->ičnlm, sadnim in zelenjadnim vrtom. Zamenja se tudi z malo h So v Ljubljani. Vpraša se pri dr- Rausnotnlku, Vel. Lašče. 5534 II Iščemo prenočišča za delavce. Pojasnila se dobe pri anončnl družbi Alorna Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5552 Oddam tako] i naiem gostilno dobro urejeno s koncesijo v industrijskem trgu tjk farne cerkve. V obzir rride le podjeten oženjen gostilničar, žena naj bo spretna gospodinja. Stanovanje in lesen inventar tu. Električna razsvetljava. Pismene ponudbe je poslati na uprav. Slov. Naroda pod ,Za-sigurana bodočnost/5549'. 5549 Vratar za večje hotelsko p< djetje se takoj sprejme. Pismene ponudbe .Pod vratar 5341" na upravo Slov Naroda. 5341 3ščem stanovanje s ali brez oskrbe aH samo posteljo, plačam dobro. Ponudbe pod .V. K./5540' na uprav. Slov. Naroda. 5540 Prodam po primerni ceni zofo, 2 fotelja, pootoljnak In 4 stola« Pražakova uiica 3, I. 5538 Oskrbnik ve?Č vseh panog kmetijstva, živinoreje, gozdarstva itd., s 171etno prakso, želi premeniti službo. Najboljša spričevala na razpolago. Naslov prt upravi Slov. Naroda. 5530 Kopira parni kotel nagrevna rovrSIna 10—15 m* ra približno 8—10 atm. Ponudbe pod .Parni kotel" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. S553 Stavbna parcela 700 — 800 m2 v Ljubljani se po ceni proda. Naslov v uprav. Slovenskega Naroda. 5555 Proda se ionsko kolo v dobrem stanju. — Glince 132. 5554 Objaua. Dne 25. julija 1922 ob 9, dopoldne se vrSi na licu mesta v Ljubljani, Pred igriščem St 1 potom iMestnega magistrata prostovoljna javno dražba enega p,ira konj, 3 vozov, ene slamoreznice, konjske oprege za 4 pare konj, cea 600O kg sena, enega čevljarskega šivalnega stioja „Singer* enega godbentga električnega avtomata ter klozetnih vodnih aparatov, ter 4ij.0OO parov podker za čevlje. Avgust Škof. DfJrJir Sjaj ne ordinira. KOMPTOARISTICU kola fo visita pisaćom stroju, to krrstskoj ! n|e-asaeko] otonofratill, trati so sa Jedno veće pod meće o Zagreba, Otterte sa refereneama 1 visinom plaće, alati na: ZAVOD ZA OOLASIVANJE nrea to.i. S. JOValMOYIĆ, ZA0BEB TZL£ro*8-97. j Stran 6. »SLOVENSKI NAROD* dne Ti. julija 19V2 stev. io4. Razglas. afeatM aMlaa Pta| proda «m »r*«t«YtJ|al fami *ra-žW šm i, I, 4 la 5 aranaU 1921 • tali tar startat at-tarijal la aioar: tm avgusta 1021: Stari rotovž, izklicna cena......K 928.600— Upičeva hiša izklicna cena......K 800000 — 3. avgnata 1922: Rehnicerjeva sklad, izklicna cena . • • . K 360.000 — Pivovar. vrt, izklicna cena ...... K 284.000 — 4. avsjvsta 1922: Ritoperova hiša, izklicna cena . ♦ . . . K 223.000-— Otroški rrtec, izklicna cena......K 900.200 — 5. avgusta 19221 Hlubekova hiša, stavbišče hi stavbeni mate* fijal, izklicna cena........K 102.000 — Beneficiatova hiša in stavbeni materijal, izklicna cena..........K 44.000*— Dražba hiš se bo vršila na mestnem magistratu v županovi sobi ob 8. dopoldne. Kot varščino je založiti pred začetkom dražbe 10% vadija od izklicne cene. Zdražitelj mora najvišji ponudek takoj izplačati. Mestna občina si pridrži pravico tekom 8 dni odbiti ali zavrnili najvišjo ponudbo. Vse stroške dražbe, zemljeknjižnih listin, prenosnina in druge pristojbine nosi kupec. natančnejša pojasnila daje ptujska mestna občina. Pta|, dne 19. julija 1922. Globoko potrti javljamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Franc JaRSe gostilničar la poitttatk dne 90. julija t 1. ob dveh zjutraj v 37. letu svoje dobe boguvdano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika bode v soboto ob 4. ari pop. iz hiše žalosti št. 35 na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Pokojnika priporočamo v blag spomin in moluev. NovameatOf dne 20. julija 1922. Žalujoči ostalL Marija Grvntar raj, Arrlgler naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je ljubljena sestra, gospa Frančiška Monitor vdova gosdnaga avatalka danes ob pol 8. uri predpoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v ulici Stare Pravde št 6. v soboto dne 22. i m. ob 4. uri popoldne. V Mubljanl, dne 21. julija 1922. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni oče, brat, stric, svak, gospod Ivan Zupani posestnik v 66 letu svoje starosti 20. t. m., previden s sv. za* kramenti v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto 22. t m. ob pol 8. popoldne iz Leonišča k Sv. Križu. Naj počiva v miru! V LfaMiaBl, dne 21. julija 1922. talijo«. ostali. Mast* vsakega sisaseaga aesasatle. Ma mm za Člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka flJE.Stobercž-Kr«. Nanufakturist In železninar dober detailist se pod dobrimi pogoj> takoj sprejmeta Ponudbe pod ..Mam.-fakturist — želeiainar 5493*' na upravo Slov. Naroda. 5493 500 X nagrade kdor mi preskrbi w Kranju stanovanje. Mirna stranka. Ponudbe pod .Kranj M73" nn upravo Slov. Naroda. 5473 Kupim hramni sod od belega vina. d bro ohranjen, z vrati, 12 do 15 hI. Dr. Bleiweis, Ljubljana. 5433 Proda se Z krasna narodna netSai zrn bolj močno osebo. Naslov pove uprava SI Naroda Prodajalka boljša, ev. mlajša moč, dobro Izurtena v Špecerijski ali delikatesni stroki se spre ime proti dobri plači v Ljubljani. Izurjene v delikat. stroki lm*jo pred* r ost. Ponudbe z navedbo dosed službovanja pod „Dellkatesa/5478" na uprav. Slov. Naroda. 5478 Sprejme« sirstasga natakarja ali natakarico ki ja zmožen in hoče samostojno voditi in prevzeM vi noto č na vesei'čne m prostom v Ljub Jail ob čas 1 vse-oko'*Uega sseaa, to je od 10. do 15. avgusta t I. Do^er zas!užek. Priglasitve t koj. Naslov pove uprava SI v. Naroda. 5502 |Jfaro5na| i knjigarna! v £jnbliani Prešernova nlica štev. 7. 1 priporoča * kancelijski. konceptni, pisemski, ovitaf inbarmi papir, Kasete s Msemskin mnrtriem. Cnovslce kuji?« » vseh »e'!Vo»l h, rtane c eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno al< po'usn|e. Ovjemalne kajiSce pocSJSlc,,n, Zalogi solskte mzVor. Zavitke za iradc v vseh velikostih §B§mm mw6i noveonl zaveta! ■ Sarofovai tro« stenotipisticu koja vlaoa peifcktao njemačkim i srpsko-hrvatskim jeilkom. Ponude pod „Nov-lani zavod 5387" aa upiavo Slovensk Naaaas.__________________________5337 Mesečno soho a pohištvom ali brez pohištva spremeta takoj dva brata. Ponudbe pod .D" po-itat prodal 156. 54^0 Učenca 14 let starega, s nnrne.no .«< Isko na obrsebo spre ime A. Sušnik, trgov nt leleiniae, Ljubljana 5461 Korespondent fz /etbana, zanesljiva ter sarnottojna mo? spreten strojepisec in stenograf, se pod ug dni mi roloji takoi sprejme pri vestem lovarniskem podjetju v Ljubljani I stotim se sprejme ludi pisarniški prakl.kant. Ponudbe pod „Kore^p -indenca 350-5435* na upravo Slov. Nar d.i. 5485 Slike z naše rivijere. Spisal Ivan PodriaJ. Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knjigarni" In drugod. Učenko in prodajalko HHRODnH RnJIGHRHHuLJUBLJ" S, pjajsaj Pretentana nlica Sieo. 7. ekulaslst: «S±£ vila na Blecfc z invantariam ca I mili Ion dinarjev. Befisktanfl na| blagovolijo sporočiti svoja naslove pođ šifro „VILA" na anoncao družbo A!o*na Co a^aav, aVubljana, Kongresni trg 3. ■anasMBSssssaaamssassssssssssssaaaannamBBBaaaaaaam Nova lekarna P. n. občinstvu nl|udno naznanjam, da sem ot>or.l lekarno v LJubljani, na Karljvs^l cesti st. 2. 890 Pb- Mp G. B^kardSč. T Ž i S K I 1 S Jar ifl k h ' " \ 9 \ ima za takoj oddati, tudi cevi naboljle vrste, lestve, čelade Ll d. Fran Samsa Satfrcb, zaloga nasilne?!* orodja. Gnnduiičeva alJca 23. Ui^if^e, ^nssrte šffi pisemski p^pir i firmo kakor osako-:: crstise druge fiskouine :: izorSnle taCno „Narodna tiskarna". naroČila sprejema radi „narodna knjigarna". Prometni turni m sremoj d. d. u Ljubljani pro&a]a Iz siovensilh premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cennh premo-t^ovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za i ud u stri j sk t podjetja in razpečava la iehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, crni premog in jajčne brikete. Naslovi PROMETNI ZAVOD TA PREMOG d d LJubljana, Mlvloftifteva o. 15 TI. Iritc- Buri ^u ML[lia9sm Vuletić« TehnlCko-projekciona I komercijalna kancelarija za Industrijska poduzeća. Texti1, kermilka, -rospodarsko odjeljenje, elektro-tehnika, dlversna Industrija. Na CClu svakoga odieljcnja stoji prvorazredni >tručniak. profesor v »oke š ole tehnike II! visoke ško e text:'nadru itd. Kemičko i keramičko tehnologijsko ispitivanje surovina eigljarsKih, vatrostalnih, vannenra, sad ovca. Živca, pijeski i si. u svrhu odredjenja njihove upotrebivosti i iskonšćavanja. KemlČko. mehanlčko-tehničko ispitivanje svih eigljarsklh produ ftia6ka>« Prema želji stavi j i na razpoloženje stručnog inžinlra. mnmOf Francouzska 16 C S. R. Brzojav .VULETIĆ«. Telefon 3740AaiI. Lastntea kt t** altoodtia MAmm* Za inseratni dcl odgovoren VaJeotlu Kopitar.