PROSVETA Ur*datAki ta upravnlAkl pro«tori: MI7 South Lawndal« At«» ^k *> « Ctucf C-rr* »TM M M«. »»'* » i ■» KMMMf Ik Ctax* VT M «N j-wf.btu« r.ua f«" um ui.mj4 kiui (•»»•► i cmm«o| K M W r-' chk*. .«I Cta« Hü iwiaifM mmmUUm ucImuv po dušovoru -MiopHä 4oplw* In nenâ-ZZmZvZ n* vrata jo adkaslal »Urirn. va*»*» po»*.«», dr««»«. PMml IUI ) «a vrnoío potll)at«lju Blut«*, àm Ja prti rt« «I wIM llWIll. «til I* Mtnrmeé I• v Ml|,lt mM «»»"(MitMt »rtwl« MtwiM, «M* M »tor*. I* mM «Mir »»•»<• atmumitmtUé l#» Mil« M _^ 4 j Mm m »w, toi to* M* • Uto*« J'KOHVKTA MIT-4* UwiMt A*«.. (*»<•••. miMto M KM MUI OP TN K rfCORKATW» „jjjjjjijjinfrrffff........................... M |irlHt*r (Aiirll M. IMIf. _ ______ 4» mm >• » U« «ala«« r«M«M« to pitotoii«. «• M Uat ■• ■*•»!. MM Z delavske fronte iPoložaj na delavski fronti Združenih držav se Je precej izboljšal zadnje dni. Izboljšal je s »talilna delavcev kakor s " Glasovi iz naselbin Is koloradskih hribov t Dekliško društvo in Slov. amer. Craatod Bul t«. Colo. — V Pro- ' združenje, sveti z dne 10 aprila jctziel moj ; Na povabilo mrs. Prialand so dopis in se uredniku lepo zaliva- se udeležile tega zborovanja tu-im *a ureditev. Vidim, da so di sledeče zastopnice Rdečega nekateri proti njemu, jaz pa pra- križa: Mrs. Stanley West, mrs. vim, Molek, le naprej! Če bi vsi C. Wagner in mrs. Bruno Hart-tako delali in pomaiili Ameri- mann, ki so nam dale pojasnila, ki in Angliji, bi Hitler in Mus- na kakšen način lahko pomaga-solini tako ne delala denes. Jaz mo ter delujemo za Ameriški vidim in slišim, kakp so neka- rdeči križ. teri za Hitlerja, druàpza Mus-j izvoljen je bil odbor, v kate-sollnija, tretji za Stalina. Zato rem & VHe predstavnice prej e tudi Jugoslavija ¿la k vragu. ' omenjenih društev t mrs. Agnes Îlisi« sem, da se bo krepko dr- Gergisch kot načelnico odbora, ala In postavila v bran nacij- Johanna Mohar je bila izvolje-skim hordam, ampak jo je Hi- na za korespondenČno tajnico in miss Rose Slebir za zapisnika- staHšča obram- Največja letošnja stavka, ki je bila v Ford^ vih tovarnah, je bila končana v desetih dneh, z zmago delavcev, v istem času pa je korpora-cija Velikega jekla zvišala plače delavcem za deset odstotkov brez kakšne stavke. To sta dve veliki pridobitvi z*-delavstvo, ki nedvomno oplaltta druge delodajalce, da bodo manj trmoglavi. ' Delavci pri General Motors so se izrekli za stavko, veliko upanje pa je, da bo ta konflikt poravnan s posredovanjem vlade, Stavka rudarjev na polju mehkega premog« še traja zaradi trmoglavosti premogovnih magnetov na jugu, ki nočejo pristati na novo pogodbo. Ta stavka pa je zdaj v rokah federalnega posredovalnega odbora in pričakuje se, da bo končana pred 1. majem. Sidney Hillman, voditelj oblačilnih delavcev in član federalnega obrambnega odbora ter eden direktorjev produkcije za obrambo, je bil zadnje dni jako optimističen glede delavske situacije. Rekel je, da se je število stavkujočih delavcev v industrijah, ki so potrebne za obrambo, znižalo sredi aprila—rudarji so izvzeti— na okrog 7000; vse te stavke so v rokah posredovalcev in bodo izravnane v nekaj dneh. Delavci se večinoma zavedajo, da je nevarno v tej krili tirati konflikt do skrajnosti, ker lahko si nakopljejo opresivne zakone, ki bodo njih najbolj tepli. Na drugi strani se tudi kapitalistom nekaj sanja, da pade tudi po njih, ne samo po delavcih, če bo vlada prisiljena vzeti gorjačo y_roke. 1 * Vlada bo kontrolirala cene Pred kratkim je predsednik Roosevelt imenoval n$v odbor, ki bo kontroliral cene potrebščinam, preprečil špekulacije, če se kje pokažejo in skrbel, da bo dovolj blaga za civilno porabo v proizvodnji. Na čelu tega odbora je Leon Henderson. Odbor je takoj poatavil stalno ceno jeklu in staremu niklu. Magnatje jekla so kajpada naredili silno kisel obraz, kajti njihova namera, da se za zvišane mezde naplačajo z višjo ceno jeklu, je splavala po vodi. Jeklo se ne sme podražiti! Pričakovati je, da bodo čim prej ustavljene cene tudi drugim potrebščinam, zlasti živežu, katere navijajo že nekaj tednov. Ta akcija je zelo dobrodošla delavcem, kajti bati se je bilo, da vse delavske pridobitve na plačah bodo brez pomena, čim nastopi draginja. Sej še nismo pozabili, kako je bilo med zadnjo vojno, ko so visoke cene požrle vse mezdne pri-boljške In delavec ni bil .nič nu boljšem, pa naj je še tako stavkal in gonil svoje plače navzgor. Ce pa pride trdna stabilizacija cen pod kontrole vlade—česar do danes še ni bilo v tej deželi—bo pa drugačna pela business, ki si je kljub Rooseveltovemu svarilu domišljal, da bo lahko po svoji stari navadi grabil brez mej. Industrijski magnatje in trgovci kajpada zdaj vpijejo, da morajo biti ustaljene tudi plače, če bodo ustaljene cene, kajti drugače se privatna produkcija ne bo izplačala. Na prvi pogled bi človek mislil, da je nekaj resnice ns tem. vendar ni tako. Razlika med povprečnimi plačami delavcev In povprečnimi dobički delodajalcev je še vedno velika—in kapitalisti še lahko utrpe mezdne poviške. In še nekaj. Plače bi morale naraščati pro-porčno z narastkom proizvodnje. Tehnika produkcije se neprestano izboljšava, vsled česar je tudi cenejAa. Induatrial Council Board v New Yorku je izračunal, da je proiivodnja V Združenih državah na splošno poraatla v dobi 1920*1040 za 40'. na uro, v istem čaau so povprečni izdatki proizvodnje padli za 15**, do-rim m* je mezda delavcev zvišala 30' i na uro. Prsvilno in pravično bi tore) bilo, da bi ae me/dr ravnale po vaoti prmrvodnte. Tehnološka izboijtava neprestano znižuje število upo-slenih delavcev, zato bi pa morale plače onih, ki so uposleni, neprestan«* rasti z trboljšavo. Razume ne. da kontrola cen iw m »mmenl. da bo jdarj vse all right. To je eksperiment, o katerem ni garancij, da ae obnenr Jr pa bolje kot nič, Delavci marajo vrt rajati, rta bo fleb za njihove plate odprt. n» n tler spravil v svojo torbo tako rekot v 24 urah. Zdaj bo tako naredil še z Grčijo, potem s Tur-čijo in se postavil v Evropi za boga. Vnrašam vas, kje je Kusija, ta največja i» najmočnejša država na svetu? Zakaj ni priskočila na pomoč Jugoslaviji, ko ji je vendar dan pli dva dni prej obljubila pomoč? Vidite, dragi moji, sama politika. Povem vam, da Kusija ni vredna piškavega boba. Ona je sama v strahu, posebno pa Stalin. Če bi šla v vojno, bi prej ali slej naatala revolucija in Stalin bi šel po gobe. On je že dosti ljudi postavil ob stenp in zdaj je tiho. Zato gre tudi Evropa po gobe in se ne more upirati krvoločnemu Hitlerju. Kje je naš Bog da ga ne kaznuje, ker je že pobil toliko ljudi? Kje je resnica In pravica? Dragi moji, protestirajte proti Hitlerju, da ga vrag vzame. Jaz mislim, da bo tudi njegova ura prišla. Če kdo drži z njim, naj pobere šila in kopita in naj pusti Ameriko in gre tja. Bo videl, kako bo tam. V Ameriki vsaj še živimo kot ljudje. Od 1. aprila imamo tukaj slabo vreme. Sneg pada vsak dan in izgleda, da ga še ne bo konec. Paul Panlan. rico. Delo, ki bo izvršeno za Rdeči eriž, bo pod nadzorstvom sledečih: Načelnicami za šivanje mrs. Marie Prisland in mrs. Julia Zorman, načelnico za pletenje mrs. Mary J. Repensek, načelnico za obveze mrs. Mary Fale. Na tem zborovanju se je tudi osvojil sklep, da se povabi vsa slovenska društva v naselbini, da bi se Slovenci v Sheboyganu skupno organizirali za direfctno jomoč naši stari domovini. Vsa-co društvo bi naj poslalo dva zastopnika na sejo, ki bi se vršila na 28. maja zvečer v cerkveni dvorani. Končno se je voditeljica shoda zahvalila za udeležbo in obljub-jeno sodelovanje. Za odsek sheboyganskih Slovenk ARK—. Johanna Mohar, tajnica. Pemo&na akcija sa Rdeči križ Sheboygan. Wia. K a k oi ae pričakuje, da se bodo po vseh naselbinah v Združenih državah Amerike organizirale skupine ali odseki, ki bi delovali za pomoč našemu, v stari domovini trpečemu narodu, ki je bil na paden ter po sili potegnjen i vojni vrtinec, tako so je tudi i naši naselbini organiziral odbor sheboyganskih Slovenk za delo pri Ameriškem rdečem križu. Namen tega sestanka je bil, da s sodelovanjem z ARK pomagamo svoji novi domovini Ameriki, ki v. sedanji stiski potrebuje naše pomoči, med tem pa tudi koristimo naši stari domovini kateri je Ameriški rdeči križ na klonil že izdatno pomoč. Da pokažemo svojo hvaležnost za na klonjenost, izkazano od te človekoljubne organizacije naši sta ri domovini, smo organizirale "odaek", ki bo skušol pritegniti vse Slovenke v naši naselbini sodelovanju. Sklicateljica tega sh relifna blagajna zopet prazna siromak si naj pa delo poišče ali pa pogine. Nič ne vprašajo ali X)Vedo, kje se delo dobi, oni ti enostavno rečejo: poišči si ga Ampak na splošno vsi vemoV )4a ie tukaj nad 50,000 ljudi brez dela, to je takih, ki bi radi d^l^li ali dela ne morejo dobiti. Vprašal bi koncilmane» zaka, tem ljudem dela ne preskrbijo" Zakaj oni pustijo, da mnogi delajo 10-12 ur na dan, drugi , pa vsak dan hodijo od tovarne do tovarne, a dela ni mogoče nikjer dobiti. Seveda mestni očetje sa mi to vedo. Toda čemu potem odobravajo take krukarije s tem relifom? Ali so jim ljudje zato postavili šole in jih študirali, da jih boda zdaj na stara leta na gladovno smrt obsodili? Ali so res tako zabiti, da ne razumejo človeškega trpljenja? Ali so ta ko sebični, da nečejo drugemu priznati pravice do življenja kot samemu sebi? Čas je že, da bi enkrat poskusili sami ta bera ški relif. In prav tako je čas, da bi se srečali s človeško pometjo G. Trunk zopet rogovili po Amerikanskem Slovencu po svoji stari navadi. Mislil sem, da se bo po dolgem blebetanju ven dar enkrat prebudil, a sem se motil. 6n z vso srditostjo piše da jc "Louis Kocjan tudi naše nekaj fajmoštrije," potem pa vso jezo citira tisto prigodo čevljarju in župniku, ki je bila objavljena v Prosveti. Kakor da bi bil jaz kriv, da se je tisto zgodilo. POtem pa je zapisal, da na obeh straneh klavrno. Seve-, da Je, po 1600 letih rimske dikta ture bi oba spadala na grmado, posebno pa čevljar kot tudi podpisani z urednikom vred, ker si upajo v javnosti kaj takega priobčiti. Ampak dvomim, da ima gd. Trunk svoje vernike tako globoko pahnjene, da bi mu kateri že kaj takega ali pa še hujšega ne povedal v obraz. Toda če javnost tega ne ve, se še nekako prenese. Dalje pravi, da je moj glavni namen župnike "ufliknit". To ni bil moj namen, ker so že dovolj ,kufliknjeni'' brez mene, in sicer s tisto ,1600-letno rimsko diktaturo. To se bo ponavljalo, dokler se tudi duhovniki ne bodo otresli o-imske diktature. Ka dar pride do tega, potem bo tudi marsikateri duhovnik kaj boljšega učil svoje vernike kot jih danes. Potem me primerjo k nekakšni nepoznani živali. Koliko je on dognal na tisti živali, mi ni znano, ker ni ničesar dokazal. Mogoče bo še kakšnega novega hudiča iznašel, da bo mogel bolj svoje vernike z njim strašiti kot .¡ih s starim vragom. Kar se pa hare tiče. mu svetu (em, naj pogleda samo v svoje astne cerkve in bo videl, da se nič ne razlikujejo od drugih bar Vrhutj»ga je pr> cerkvah že tudi tako 'Igemblanje" nastalo, da so ne celo elevelandski reakcionarj mestni zbornici obljubili, da ga bodo ustavili. In kar se pijančevanja tiče, mu tudi lahko povem, da je v njegovem razredu več pijančevanja kakor pa v mojem. V mojem razredu so namreč vsakovrstne zapreke, da bi bili pogosto pijani, v njegovem razredu so pa lahko vsak dan. Nie bi omenjal pijače, če bi ne bil v to prisiljen, ker jaz smatram, da je pijača osebna zadeva posameznika, dokler se dostojno obnaša. Gd.. Trunku bi priporočal, naj se pomiri in brez zamere.—Louis Kocjan, 5. "Br. Garden ga lomi naprej" Philadelphi», Pa. — Ker moj zadnji dopis še ni zagledal be-ega dne, čeprav je že precej časa, odkar sem ga poslal in mi slijp, da je gotovo skočil v koš, bom torej drugega napisal z na menom, da pomagam ustaviti to pričkanje in spore v Prosveti. ijvpm sicer podlago za fino kri tiko br. Gardna radi njegove čudne taktike, katero neprestano servira Prosveti, toda bom dostojen in bom samo povedal, kaj mislim o njegovih zadnjih člankih. Torej naj začnem pri članku br. Gardna z dne 22 aprila. Ko sem ga prečital, sem mislil, da bi taki članki ne smeli priti naše glasilo. Morali bi izostati, kar bi bilo povsem logično. Ta čianek se da tolmačiti, da se na primer noben človek, noben na«, rod in nobena država ne sme braniti, temveč mora enostavno sramotno kapitulirati pred svojim največjim sovražnikom, ki si na vse načine prizadeva, da enostavno uniči vse vrednote, principe, ideale in sploh vse, kar je njegovega ali njenega ter pahne nedolžnega človeka ali ljudstvo v pravo suženjstvo. Bistvo tega članka se da tudi tolmačiti, da bi ^Hitler imel že ves svet pod železno peto, ako bi se narodi ravnali po filozofiji br. Gardna. Nadalje se da tudi tolmačiti, da bi on nfkdar ne pomagal napadenemu nedolžnemu človeku, marveč bi raje pomagal razbojniku volktr ! Br. Garden j^cav dobro ve, da po podpisu pakta na Dunaju so se jugoslovanski narodi dvignili proti takšni sramotni kapitulaciji, kar je povsem naravno in . rm m . h >1 ■ Iraki km* il na svofl poti va tif. tudi opravičeno. In tako je prišla nova vlada, ki se je kolikor je peč mogla postavila v bran, da je s tem izbrisala grdi madež kapitulacije. Drugega izhoda Jugoslovani niso imeli. Oni so se »ranili kakor se mora braniti vsak pošten in pravičen človek proti svojemu velikemu sovražniku. Ako pa br. Garden misli, da se ne sme noben človek braniti, ako ga hoče napasti volk, svebodpo mu, ali takšnih stvari ne hi smel nositi v javnost, ker to ni nič drugega kot otročarija. On nima nobene sik smešit^ se v javnosti s takimi in podobnimi stvar mi, ki nimajo repa ne glave. Kaj pomaga br. Gardnu, če včasih napiše kakšen pomenljiv članek, v drugih ga pa tako grdo lomi, da bi mora) biti človek popolnoma slep, de bi ne videl tega nazadnjaškega polemiziranja, ki izvira iz poloma ameriške socialistične stranke. Kakšno čast dela ta neprestana agaga dnevniku Prosveti? Odgovor je lahak^ Br. Garden zagovarja anarhijo v listu, kakor i'e zapisal Ivan Jontez. Mar je 'rosveta kriva, da je je razbila socialistična stranka?r * Ali so morda krivi naši čitatelji ali naši Člani? Jednota ni kriva tega poloma. Krivi so voditelji soc. stranke, ki so, kakor sem poučen, sprejeli na zboru v Detroi tu L 1934 komunistično resolucijo, ki je nazvala ameriško demokracijo kot "bogus demokraci jo" in postavila stranki novo geslo, da lahko poskusi s pučem ali civilno vojno, kadar bodo nane sle prilike. Tako je, br. Garden. Par yo-diteljev se je toliko spozabilo, da so hoteli naprej s prelivanjem krvi in ne z razumom, kakor to zahtevajo moderni delavski principi. Jugoslovanska socialistična zveza je to hitro spoznala in je zato odstopila od ameriške socialistične stranke, kar je bilo popolnoma na mestu. Kdo bi pa prav za prav ostal pri taki stranki s takimi voditelji? V resnici ne bi vedel, kaj si: komunist, socialist, fašist ali nacij. Ne bi vedel, ali imaš demokratične ali kapitalističnč principe v glavi. Zato so dalekovidneži odstopili in stranka se je začela krhati. Slabo gospodarstvo. ¡-¿Strinjam se z onimi, da bi moral br. Garden zanesti svoje politične namene v Proletarca, ki je glasilo politične skupine. Ali meni se zdi, da ga tam nečejo, pri Prosveti pa je bolj domač in nima take cenzure kot bi jo gotovo imel pri Proletarcu. ' Ni dolgo, ko je br. Nace 2lem-berger zapisal, da sta z br. Molkom velika prijatelja kar je tudi razumljivo. To se vidi tudi v tem, da ga br. Molek neprestano "apiza", kakor je pokojni Chamberlain neprestano "apizal" Hitlerja. In kaj je Chamberlain dosegel s tem? Nič drugega kot to, da je danes pol sveta v klavnici. Vse tako izgleda, da se bo ta zgaga vlekla, v Prosveti do prihodnje konvencije in šele ta bo napravila Prosveto takšno kot je bila prej, dokler br. Garden še ni ropotal po njej a svojim peto-kolonskim bobnom. Urednika to pričkanje čisto lahko ustavita, vsak zase posamezno ali pa skupno. Kakor sta ga po mojem mnenju sama izzvala, tako ga lahko sama ustavita. In s tem bo Pro-sveta zopet slovela med našim narodom v Ameriki kakor je prej. Kar se tiče političnih smer nie Prosvete, je pa po mojem mnenju najbolje, da ostane po starem. Dobro pa bi bilo, da prihodnja konvencija pooblasti gl odbor, da lahko ob važnih volitvah priporoča kandidate, ki se mu vidijo najbolji za ljudstvo, kot to priporoča br. Molek. *Z njegovimi pripombami glede političnih smernic se strinjam na vsej črti. i- Končno Izjavljam, da tega dopisa niaem napisal, da bi koga izzival, marveč sem samo povedal, kar mialim, v pričakovanju, da bo enkrat tega pričkanja | v PrNivetl konec. ■ John Novak« 284. Gardnova pripomba: Komen-1 tar bo prišel o priliki. S pomladna prireditev 81ovonako šole SKD Olovoland. O.—Slovenska šola S. N. doma na St Clair A ve., s sodelovanjem zastopnikov društev f Prosvetnem klubu SND. priredi na materinski dan. v nedeljo, 11. maja. krasen program t 4*emi igrami v počast mate-(Dalja aa i. SmL) Zakaj slabo spimo? JWJI m Hočeš, nočeš, tretjino svojeKa iioi živimo v postelji. Srečni lj¿¿ ko spijo, nesrečni—največkrat ¿m'!' * del ljudi komaj čaka, da se odp¿ , U zaspi drugi del, hvala Bogu min¿f * pričakuje noči in njene sopotnice níLlfl Že od pamtiveka je obstajala straZj tortura, po kateri so mučili ljudi s w T smeli spati. Z obsojencema zel0 * toda spati ga niso pulili. Že po dvEinl vih je moral tudi najmočnejši organa?1 leči in člevek je umrl od popoln, ^ Tudi danes izpisujejo v Ameriki zJj m način. Zgodi se pa tudi, da izvrše samomor, samo da bi se reSTu tntíke. f * Že zaradi lepote, zdravja in sameg« m se moramo sprijazniti s tem, da tretjino« življenja prespimo. Storiti moramo vse, da je počitek sladek in koristen. Večkrat slišimo, da je spanje pred pok koristnejše od spanja dolgo v jutro in od « po kosilu. Rastline in živali instinkt*! dijo spat z zahodom sonca in vstajajo z Q vim vzhodom. Toda moderna ženski v« spremeni noč v dan in dan v noq. Zato po nervozna, grda, slabe volje, nagubana in * kmalu postara. Ljudje največkrat greše s tem, da si úh za spalnico najslabšo izmed sob. Storili h rali pa ravno nasprotno. Najprej so hq {»očitek in zdravje. Šele potem vse drugo, skupne postelje niso priporočljive. Naji je, če se kdo ponoči poti, kašlja ali čita v| lji, drugi mora pa vse te nadloge mu« prenašati. Velja naj, da imej vsak svojo) ljo, po možnosti tudi sobo. Topla kopel zvečer pomirja živce in pocp spanec. Hladna prha je pa priporočljiva i zjutraj. Če je bila večerja izdatnejša, ji boljše, da se sprehodimo, preden gremo Živčni ljudje morajo spati brez spalnih in pidžam, da jih ne ovirajo med spanjem, gače je pa spalna srajca že iz higieničnAi gov mnogo boljša od pidžame. Branje v postelji zelo škoduje. Vend pa tudi nekateri ljudje, ki zaspi jo samo H če berejo v postelji. Takim japa branje* ljeno. Na kratko, s spanjem se moramo i čiti, osvežiti in zbrati novih sil, ki jih « potrebujemo. Nenavadni kinematografi Med najbolj nenavadne kinematografe gotovo kinematograf v Saigonu v Indokiai za prav je ta kinematograf nekaj odlii kajti prostorov je tam malo. Sedežev ipli ma. Vsak obiskovalec prejme ob blapj sečo mrežnico, razen tega mu postrežejo I nimi pijačami. Med tem ko |e. ga ga v svoj) žnici in srka hladne pijače, gleda dogod filmskem platnu. Najražji kinematograf pa je v Mempl Zedinjenih državah. Vstopnic tam upi prodajajo. Dva in dvajset najuglednejši* čanov predstavlja vse obiskovalce tegi matografa, njegove abónente. Letno p vsak poMGO dolarjev. Enkrat na teden ji stava, "a vsak film predvajajo samo enlui talo ga prinese naravnost iz Hollywod sicer davno pred prvo javno projekcija Čuden kinematograf je tudi v Miri Tam si za par starih čevljev ali star klal gledaš lahko dva filma. Lastnik tega ta tografa je. namreč obenem trgovec s stari gom. Po ušesih spoznate človekov značaj V reviji "Švicarski mesečnik za naglu! objavljena zanimiva študija o oblikah m ga ušesa. Cela vrsta oblik uses je P" nekatere učenjake do tega, da w M s tem proučevati človeški značaj, i**" da nizko priraščena ušesa prestavljaj-no osebnost, ki je v stanu izvršiti taoi Nepravilno formirana, "mahadravi vm jo prepirljive! in neuravnoteženi ljuaj ljujejo drugim svoje mišljenje. C.m m» r tembolj vase zapet je njegov lastnik ^ ozko uho priča o preračunljivost» in človeka, močno vzbocen lok usesne dup jo borbeni ljudje. Genialni ljudje^ ^ čajno razvit gornji del uhlja. umJjJ ne školjke priča o duševni globin«'cio ^ nem je to znak nedostopnosti. »« , ušesne školjke pomenijo, da je nji ■ brodušen in^ežen. Ljudjez^fJ mi ušesnimi jagodami so običajno^ ka in prirasla ušešna jagoda p«*»*« -r-neokretnost. Pred dvaj*tim¿ I* itf» (Iz>rosvete, 79 Domač* »esti. V Harw,rku P»^, letnega Louiaa Koleno« iz lenjskem mrtvega na rev ti < Dela vike rerti. V Ph.ladelpHy> unije svojo banko ^ ¡nozematvo. Francija j^jT cijo Berlina v sporu| Sovjetska Rusijo je blago prihaja od vseh stran t Neir^ij« te Anton se seveda temu prijetnemu vabilu ni odsvaj. Edi pa ni odnehal. &el je na sodni)« in tam povedal, kako in kaj. Da zahte-va obnovitev procesa za očetovstvo. da ni oče on, ker je tudi Anton prispeval k očetovstvu. ' Sodnija je prijela Angelo zaradi krive prisege. Obnovila je proces očetovstva. Edi se očetovstva na vse krip-lje brani, Anton pa tudi >noČe spoznati Štefke sa svoje. "Nikoli nisem imel ničesar z njo!" taji Anton. "Ste imeli, ste," je vztrajala Angela.» . ii- /*\f . ».,.. ,.f Edi pa pravi: Maz ne priznam, da bi bil Stefkfn očk " "Zakaj ste pa prvič priznali?" "Zato, ker mi je sodnik rekel, da mora otrok imeti očeta, naj kar priznam. In sem priznal. Zdaj, ko vem, da je bil tudi gospodar zraven, pa ne priznam!" Tako se oba branita Štefke. Mala Štefka, ki ima že dve leti in kliče že a ta in mamo, pa čaka, da bo dobila očeta. Treba (bo pa še mnogo dokazov, preden bo Štefka našla pravega očeta. ovice starega kraja vi j, agitator in govornik na shodih, predavatelj itd., a razen tega se je bavil redno tudi z literaturo. Napisal je veliko število zelo pomembnih del in študij, med drugim tudi zgodovino bolgarskega naroda. > Socialisti v Jugoslaviji ga bomo ohranili v trajnem spominu, kot sodruga in borca za ista načela in cilje. .. ' Milorad Belic. KDO JE KRI? - '' 1 ■ŠTEFKA IŠČE OČETA Tragična sgodba lapred ljubljanskega sodiiča Ljubljana, februarja. Angela je služila pri posestniku Antonu na Gorenjskem. . V dveh letih svojega službovanja se je v njegovi hiši precej udo-mačilav Z gospodarjem Antonom se je dobro razumela, zadnji čas že kar preveč^ Ker je bila pridna in delavna^ jo je tudi gospodinja Ana rAda imela.N Gospodinja seveda ni slutila, da se za tem dobrita odnosom do go-j spodarja skriva še kaj več. Angela pač stori, kar more, in gospodar jo ima zato rad pri hiši, je mislila gospodinja Ana. Tako je potekalo življenje pri tej hiši v delu in miru. H gospodarju Antonu je pa prihajal vSak dan pekovski pomočnik Edi, ki je prinašal kruh v hišo. Zgodaj je prihajal, ko sta gospodar in gospodinja navadno še spala. Angela je bila' pa že pokoncu in je Edi ju vselej odprla. Edi je oddnl kruh, povprašal Angelo, kako je spala, včasih jo je pobaral, kako se ji kaj godi; tako sta se počasi seznanila. Vsak dah sta bila večja prijatelja in naposled se je to prijateljstvo razvilo v intimno razmerje. To razmerje je pa rodilo takšne posledice, da je nekaj mesecev pozneje prijokala na svet mala Štefka. 1 < "Kaj bo pa zdaj," je vprašal Anton, Angela je skomiznila z rameni in molčala. Anton je pa le silil vanjo, češ koga bb prijela zara-, di očetovstva. Angela sama ni prav vedela, kaj bi storila. Tedaj ji je svetoval gospodar Anton. "Kar Edija primi, on je še fant, te bo lahko vzel." Dal je Angeli 1000 dinarjev zato, da bo obdolžila Edija, in Angela je res pred sodnijo navedla, da je otrok Edijev. Edi se je sicer tudi branil očetovstva, kakor je pač vedel in znal. Zažugal je celo Angeli, če bo njega dolžila, da bo šel čez mejo, in da ga ne bo nikoli več videla. Naposled je pa le pristal. iako bi bilo vse prav in v redu, če bi ljudje ne imeli jezikov. Šušljali so tako dolgo o otroku in Antonu, da je prišlo tudi Edi-ju na uho. Edi je pa sedel in napisal Antonu pismo, v katerem ga je povabil na sestanek, češ, da se ima pogovoriti z njim o neki važni stvari. "Da vam ne bo kot uglednemu posestniku delalo sramote," je pisal Edi Antonu, "boste pomagali plačevati, ker ste bili tudi sami zraven." . ' &a prijatelja, on kot ponosen krajevni vodja Hitlerjeve mladine, ja« kot zagrir.cn "angleški snob". /. njim je qdšel v nepoyrat y«iik del moje prelepe mladosti. Nepozabni so vsi dnevi, ki sva jih skupaj preživela, nepozabne zime, ki sva jih presmučala v sončni Asconi, m*pu/.almj dnevi, ki smo jih preživeli FHe, Ti In Jaz. Kako lepi so bili semestrj, ki sva jih na «miytr«ah v Stutt^arlu in Monukovem prebila Frjc Iji jaz. Ne, v Monakovem Je ni bilo Rimske nedelje, ki bi je s Fricem ne preživela na smučeh. Ali se še spominjaš, kako smo so neizmerno veselili vsakoletnih božičnih počitnic v Da vosu?! A-li se še spominjaš, kako amo od veselja vriskali, ko smo se vsako leto na decembra zvočer srečali v baru "Chez Nous" in v mladostnem dušku Izpili prvo ča-šo? Pet let Je že tega, dokler ... dokler ni prišla vmes sedanja vojna, radi katere leži sedaj frric nekje v Franciji, Oto pa na dnu morjs, (ločim sem jaz postal letalski kapetan ... Tudi Oto je bil kaj prijeten dečko. Vedno sem gs občudoval radi njegove redkobesednosti in pa odličnega tehničnega znanja. Ce bi ne bilo tiste njegčve velike ljubezni do mornarice, bi utegnil kdaj postati še slaven mož na polju tehnike. Ali se prav za prav še spominjaš naše udeležbe na svetovni olimpiadi v Berlinu? Še danes se mi zdi, da naju je mladina vsega sveta, ki se je takrat zbrala na olimpiadi, dobesedno prevzela. Toda nekje, znabitl v zadnjih kotičkih najip+h src, pa Že takrat nisva bila pri stvari, vse se nams je zdelo tsko neresnično, nekam demonično ,,, In tudi pozneje, ko Tebe ni več bilo in sem sam študiral v Nemčiji, mi je bilo nekam tesno pri srcu, česar si še sam nisem gel jasno razložiti. Haj me razumeš: neprestano sem gledal samo maršlranje in spet maršira-nje. Po diplomskem izpisu poleti 11138 si* Je ts občutek heko-liko v meni polegel in 'U'sem namer« val vstopiti v neki letalski kur/. Stvari pa so se zasukale drugače . . . . letalstvo je bilo, saj veš, od-ksr se poznava, moja "Življenjska Nlabost", moja strast. MoJa mala zelena ptica, s katero sem tolikokrat jadral po taširat še mirnem angleškem zračnem prostoru, mi Je bila v največje veselje. Ali se še spominjaš, ko sem pri brnel z njo v Švico In Te obiskal? Blizu Zuricha Je bilo ... Takrat sva se zadnjič videla, kaj-' ne? Da, saj res, v Doerfllju sva Jemal« slovo, kajpada, natanUno se spominjam: nekoliko preveč "Neuchstela" sem takrat posrkal ... Glej, moj dopust je pri kraju, pa še vedno nosim tole pismo nedokončano pri sebi. Danes gs mor«m končati. Kdo ve ali bom Imel za to še kdaj kasneje pritožnimi. Čer dobro uro odletimo na 2400 km dolgo pot nsd sovražno ozemlje, Zunaj se je že precej stemnilo, (¿eden* mrzle ka-pije dežja polzijo po ftipi. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. atrani.) ram. Pričetek programa bo ob 3. uri popoldne. Zvečer bo ples za mlade in starejše, pri katerem igra Vadnalov orkester. Ob tej priliki uprizorijo učenci mladinskega oddelka Slovenske šole ljubko pravljično igro "Pepelka" v kratkih štirih dejanjih, spisala Marica Gregoriče-va; odrasli oddelek šole pa uprizori enodejanko "Materin god", spisal Josip Stritar. Čisti preostanek te priredbe je namenjen za vzdrževanje obeh razredov Slovenske šole S. N. doma. Zato apeliramo na zavedne rojake in rojakinje, da se udeležite šolske priredbe. Vstopnina je samo 25c popoldne ali zvečer. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri tajnikih društev, ki so delničarji S. N. doma, v slaščičarni mrs. Makovec v SND, v uradu Doma in pri podpisanem. Kot še nikoli, je sedaj potrebno, da izkažemo zanimanje za slovensko šolo. Zato ste vi prijazno vabljeni na predstavo in k plesu zvečer. Za slovensko šolo S. N. doma, Erasem Gorske, tajnik. Dva francaika lišta suspendirana Vichy, Francija, 28. apr —Dva francoska lista, ld sta prej izhajala v Parizu, zadnje mesece pa v neokupirani Franciji, sta bila suspendirana na ukaz Petaino-ve vlade. Eden je Le Figaro, drugi pa Le Mot D'Odre. Izdajatelj slednjega je L. O. Fros-sard, bivši minister. Lista sta v zadnjih dneh kritizirala nared-be, katere je uveljavila vlada v prilog kooperaciji z naciji. Dober domlslek Ribničan je prispel v Ljubljano in se pogaja s Šoferjem tak-Bija. . "Koliko mi boste računali do Aleksandrove ceste?" "Tri kovače." "In za prtljago?" 'To bom peljal zastonj." . "Dobro, potem peljite samo iprljago, jaz bom šel peš." »MWKNMkA NA HODNA PODPORNA JKIINOTA Maja »vel« rabllfcarlja I» A* Mal PreavHa m kartell, ter prtretom afftlaetfe atojlte rfrdHev le fleeetra I« «a »re»es««M •»•Mi» Me). Nlkefcar H m n pr»**fe*4e Smflte pedjerali ersanJ»ert|. Veefca ersaelaaetja kos •Si/a|»« «te «laalle. Tare) aftlalo-ritmi šmpM is *a»»anJla Srafite patf-Semite erseafvaeij ki a)lte Srette* aaj poltecli* razganja etavkarje. člane svtae unlle. ki so se sbrsll prod / Pri telefonu ROMAN /Z VOJNE L. 1870-71 POLOM V Preložil VLADIMIR LEVSTIK hiši, kjer je prebival« «mri. Ko sta te v obupu obrnila k straži« ki jima je bila obdržala osla in kolesnico, je sreča hotela, da sta našla pri odurnem častniku generala, ki si je ogledoval bo-j išče. Ta je pogledal izkaznico. Nato jo je vrnil Silvini in dejal sočutno kimaje z glavo, naj puste ubogo žensko in njenega osla, da poliče svojega soproga. Brez nadaljnega čakanja sta se napotila s spremljevalcem v spremstvu ozke koleimice, gor proti Fond de Givonne, ravneje se po obnovljeoi prepovedi, ki jima je branila Iti skozi Sedan. f Nato sta se obrnila na levi, da po cesti, ki vodi skozi Garennski gozd, dosežeta Illysko planoto. A tudi tukaj so jih zadržali; pač dvajsetkrat sta mislila, da ne prideta skozi gozd, tako so se kopičile zapreke. .Korak za korakom so jima zapirala pot drevesa, posekana od granat kakor ubiti velikani. To je bila bombardovka gozda, kjer je ogenj topov uničeval stoletna življenja, kakor v kakem kareju stare garde, vztrajajočem v neomajni trdnosti veteranov. Vsepovsod so ležala debla, obeljena, preluknjana, razklana kakor človeška telesa. To uničevanje, ta mesarija vej, plakajočih svoj sok, je bila v nečem podobna turobni grozi človeškega bojišča. Pa tudi trupla so bila tukaj; vojaki, ki fo padli hratovsko z drevesi. Poročnik s skrivljenimi usti je grebel z obema rokama po zemlji ter trgal travo iz tal. Dalje proč je ležal mrtev kapitan na trebuhu, glavo dvignjeno, kakor da bi tulil od bolečine. Drugi so se zdeli, kakor da spe pod grmičevjem, dočim je imel zuav, ki se mu je bil zapalil modri pas, lase in brado popolnoma osmojeno. Večkrat sta morala na tej ozki gozdni stezi odkrivati trupla, da je mogel osel nadaljevati svojo pot. V majhni stranski dolinici se je strahota ne-"ifedoma nehala. Bitka je Šla nedvomno po drugiythK*i mimo, ne da bi se dotaknila tega pre-leAnegaScotička narave. Niti eno drevo ni bilo obstreljeno, niti ena rana ni krvavela na mahu. Potok je tekel med gričevjem, stezi* ca, ki mu je sledila ob bregu, se je senčila pod visokimi vejami bukev. Presunljiva lepota je kraljevala tu in čuden mir: ta svežost tekoče vode, ta drhteči molk zelenega listja. Prosper je ustavil osla, da ga napoji ob potoku. "Ah, kako je tu človeku dobro!" je vzkliknil nehote z olajšanim srcem. ( Silvina se je z začudenim očesom ozrla naokrog, vznemirjena nad tem, da- se tudi ona i čuti pokrepčano in srečno. Kaj bi vendar , mirna sreča v tem izgubljenem kotičku, ko < vlada vsenaokoli zgolj žalost in gorje! Z obupnim vzmahom roke ga je opomnila, naj se podviza. "Bežite, bežite, hitiva ... Kje je bilo? Ali « veste za gotovo, kje ste videli Honoreja?" In petdeset korakov odondot, ko sta naposled dospela na Illysko planoto, se je razprostrla pred njunimi pogledi široka ravnina. To pot je bilo pravo bojišče; golo ozemlje, ki se je širilo do obzorja, pod prostranim bledim nebom, neprestano izsipajočim dež. Mrtvi niso ležali na kupih. Vsi Prusi so morali biti že pokopani, kajti niti enega njih ni bilo več vi- 1 deti med raztresenimi trupli Francozov, ki so ležali ob cestah, po strniščih in po jarkih, kakor je nanesel bojni slučaj. Prvi, na katerega r sta naletela ob živi meji, je bil seržant, krasen človek, mlad in Čvrst, ki se je navidezno še smehljal z napol odprtimi ustmi in mirnim obrazom. (Dalje prihodnjič) Emile zola (Se nadaljnje.) Častnik se je razljutil in se celo branil vrniti izkaznico; v brezhibni francoščini je izjavil, da Je ponarejena. Vojaki so na njegovo povelje porinili osla z vozičkom vred v neki skedenj. Kaj storiti? Kako nadaljevati pot? Takrat je Silvino, ki jo je že prijemal obup, navdala misel: spomnila se je bratranca Du-breuila, sorodnika očeta Foucharda, ki ga je poznala in čigar posestvo, Ermitage, je ležalo nekaj sto korakov odondot vrhu malih ulic nad predmestjem. Morda bi poslušali njega, meščana. Pustila je osla um ter odpeljala Pro-> spera seboj, ker so jih izpustili s pogojem, da pustita voz pri straži. Ko sta stopila v stoletni brestov drevored, jih je oddaleč silno presenetil pogled, ki se je nudil očem "Vraga!" je dejal Prosper, "tem se dobro godi!" Pod stopnicami, na drobnem produ terase, je zborovala vesela družba. Okoli mizice z mra-morno ploščo so stali v krogu naslonjači in nebesnomoder satinast divan — čuden salon pod milim nebom, ki ga je rtiočil dež že od včerajšnjega dne. Dva zuava sta slonela na komolcih vsak v svojem kotu divana; zdelo se je, da zdajci počita od smeha. Majhen infanterist je sedel v naslonjaču ter se sklanjal naprej kakor da bi se držal za trebuh. Trije drugi so se malomarno opirali na področnice svojih stolov, dočim je lovec iztezal roko, kakor da hoče vzeti kozarec. "Kako da so še vedno tukaj?" je zamrmral Prosper, osupel tfedno bolj, čim bliže je prihajal. "Strela božja, ti se ne menijo mnogo za Pruse!" Takrat je Silvina vzkliknila, široko odprla oči, ter razmahnila od nenadne groze. Vojaki se niso ganili; bili so mrtvi. Zuava sta bila le dve otrpli trupli z zvitimi rokami in odtrgaf nimi nosovi, oči pa so visele iz jam. Smcrfi/tistega, ki se je držal za trebuh, je prihajarod krogle, ki mu je razklala ustnice in izbila zobe. Prizor je bil v resnici grozen: ti nesrečneži, ki so v svojih polomljenih pajacovskih pozah govorili drug z drugim, oči steklene, usta odprta, vsi hladni in brezhibni za vselej... Ali so se še živi privlekli na ta kraj, da skupaj poginejo? Ali so si Prusi privoščili šalo in so jih pobrali ter razposadili naokoli, kakor stari francoski veselosti v posmeh? "Burka je na vsak način čudna," je menil Prospet in prebledel. ... In ko je motril ostale mrliče» ki so ležali počez po drevoredu, pod drevjem in na travi, tistih trideset junakov, med katerimi je bilo tudi truplo poročnika Rochasa, predrto od krogel in. zavito v zastavo, je dodal resnobno in z izrazom velikega spoštovanja: "Hudo so se udarili tukaj; čudil bi se, če bi našel na tem kraju civilista, ki ga iščete." A Silvina je že stopila v hišo; okna in vrata so zijala strta v mokri zrak. Zares, nikogar ni bilo tu. Gotovo so prebivalci zbežali pred bojem. Ko je trdovratno silila dalje in stopila naposled v kuhinjo, se ji je zopet izdavil krik groze. Pod izlivalnikom je ležalo dvoje trupel, zuav, lep človek s črno brado, in ogromen rdečelas Prus, obadva srdito objeta. Zobje prvega so ae bili zadrli drugemu v lice, otrple j roke niso bile izpustile žrtve; zdelo se je, da pokata zlomljeni hrbtenici še vedno; obedve trupli sta bili zapleteni v tak vozel večne bes-nosti, da so jih morali kasneje skupaj pokopati. Zdaj ne je Prosper podvizal, da odvede Silvino odtod, ker nista imela česa iskati v tej odprti * Philip Murray (levo), predsednik CIO. in John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA. Iskreno«! Učiteljica: "Povej mi, lepo po pravici. Kdo ti ji nalogo?'v Peter: "Oce!" Učiteljica: "Ali je sputf Peter: "Ne, jaz sem nt liko pomagal." Nesreča v Marici ■ "Zdravnik mi je takoj i sreči dejal, da bom čez ■ spet lahko hodil." "In ali je to res?" A "Da. Moral sem proti avto, da sem mu lahko račun." TISKARNA S.N.P, SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska rabila sa veselice la škode, vlsltnlcs, ¿asaikt I koledarje« letake lld. ▼ slovenskem, hrvatskem, starali češkem, angleškem Jesiku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUtf TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijiko (Wo pr* Piiito po informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2857 59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, TEL. ROCKWELL 4904 - MAJSKI GLAS JE IZŠEL S PESTRO VSEBINO Po sklopu 11. rodno konvencije so lahko naroči ns ikl P*** prišteje eden. dva. tri. štiri aH pot članov is en« drutine k nlnL List Prosvete stana sa vse onako. sa ¿lan« sli neclss» P* ono letno naročnino. Ker po člani šo plačajo pri —tmitf»*^ tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. ToroJ sedel m ""Sedajo list predrag ta člane SNPJ. Ust Prosvete Jeveis gotovo Jo v vsaki drušini nekdo. Id u »d čital list vm» Pojasnilet—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bj»m SNPJ, ali če se preseli proč od dntfine in bo zahteval utn imm tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je Uko »JJ naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravn*jwn in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvcta. Ak" "TJ stori, tedaj mora upravništvo mižati datum iu to vwlo nai^i Cena'listu Proaveto Jet jI Za Zdruš. dršave in Kaauado M.00 Za Cicoro in Chicafa H * 1 tednik in._________4J0 I todnik in----------Tj t tednika In______3.S0 S ------- --------— ¡2 3 tednika in____________2.40 J tednike in---—'Jjj 4 tednike in________ 1.30 4 tednike in----— Jj 5 tednikov in_________nit » tednikov ia ---- Za Evrope Je.--------W " lapolnite spodnji kupon, prilošiie potrebno ^ Moner Order v pismu in si neročite Prosveto. Ust. ki Je v* _ Zt zjutraj,"še preden sem šel od doma, se je pričelo. Pričela Je moja ie na še v postelji, ko sem ji povedal, da pojdem v neko tovarno vprašat o neki za dnevne časopise važni zadevščlni. "Kaj? V stari zamazani suknji hočeš iti h kos podu ravnatelju' Da te le ni strain!" Ko sem ženi dopovedal, da bom suknjo pustil pred vrati in da sc najbolje počutim v nji. mi je pričela naštevati vse madeže na nji, da je ic vsa razcefrana, razen U^a pa je vrgla tudi precej mojih osebnih madežeV v obraz. Ko mi je pripovedovala, kako dostojno oblečeni so dru#i —Koapodje, kakšen M?m pa jaz. •em ji trdno fcabičel. da danes lepo oblečeni hodijo največji sleparji. Od suknje jc prešla k čevljem. češ V takih čevljih si upaš izpod strehe'* Kaj bodo rekli o meni «ia par ne morem bi-ti dosti vredna, če te (Histim ta. ke«a na rrhto'" Tudi Kleti«' čevljev sem ji odgovoril krepko Ali misliš, da bom hodil kak«» kak gizdalin v lakaKtlh čevljih in .mmli nem že sit." Ko je pričela stokati v aolrah da ae gatr ljudje, o katerih je znano, da unajo dosti dcnai ja, tu in tam Kakšen bo mirt O tem razpravlja v letošnjem Majskem Glasu med drugimi Anton Slabe. Antonija Ločniškar is Detroito opisuje spomine na prvi maj v Kansasu. William Rus Ja priredil članek 0 rasnih savarovalninskih lestvicah bratskih podpornih organlsacij. Is noči" Je spis. ki ga Je po Jan Valtinovi knjigi "Out of the Night" priredil Zvonko Novak. "Plat «vena** Jo satira is Koniusije. ki Jo bodo s sanlmaajem čitoU tleti, ki ae Jih tiče. in oni. katerih Sa no tiče. Napiaal Jo Je 'Ivan Molek. . Angleški apisl v Majakem glasu so: Our Program) There Ara Such Thingsl (Ivan Jonteslt The Slovane Labor Center (Oscar B. Godi na) j Morning Hours in Coaltown (Joseph Draslor)} Sometiines 1 Pall In to Dreams (Ksaver Moško, tranalated by Alice Artach)» Blood Red—The Skyl (Alice Artoch). Ostali del alovenske vsebine Jet Nov red kakšen ia čigav? (Frank Zaitsh Dtnkey rov (Anton Shularh Pri odprtem oknu (Anton Zaitoh K a pit a Use m na berglah (Math Petrovich)> Koliko Je vredna spevedt (John Ooršekh Na valovih šivljonja (Frank Česen); Petnajstletnim kluba Naprej št 11 JSZ (Joaoph Snoy); Zasluge promogarjev v delavskem gibanju (Frank Zaitsh Sedanjost in bo dočnoat (Etbin Kristan)» Prosvetna matica, njene naloge in njeno delo (Chartsa PegorolecJi Mačja opereta (Frank S Tsucharh No podcenjuj moči slabotnejftega (Ivan Vuk)» Amerika sam«tule Hitlerjevo vera« Pridobit™ Sovjetsko Unije v sedanji rojnii Program ki nudi vsakemu aavednomu delavcu dovolj priloinosti sa aktivno sli» žrtve eksplosl) v premogovnikih i Dobički korporacij in menée delavčevi Neon line boaedo. ki ostanejo resnične: Delitev ntn|m kongveea »a strankarski pripadnosti! 311« let napram 1S0 letom miru» Kaj »o vojni?, Zbirka ljudskih pregovorov, I.krei Oavo-JUve MemšUo v sedanji vojni; Podatki o XII. «boru JEZ te Prosvetno matice i Dola klubov JSZ no M mogel nihče nedomostUt) asiaU (Anton Gardon), "Revolucija a-e" (Louis To »o v glavnem pregled vsebino. Id Jo dobile v letoênjeat Mal ekem glas« sa malenkostno vsoto Ik. 1 . ^^ PROS VETA SNPJ. MST So. Lawndale Ave. Chicago. IIL Prllošeno pošUJam naročnino aa Ust Proaveto rsot 1J Ime______.__________________ti druitva Naslov _________,_______________________•____ Ustavite tednik te ga pripišite k moji n«r»cn»n članov mojo drušlnot t|_______________________ ______ČL druàtvs Cl drv*" 2mi sa Lawndale ave. chicago. ill.