99. itevllki
V Uflklliiil v sredo. 1. mulo 1901.
j?/. 3*-, 291)13
XL Ido.
..saja vsak dan sveder, izimšl nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za avatro o fraka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za|Ltabl|ano a pošiljanjem na dom za vse leto .4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tal* delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba šrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za omamila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat;ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ls npravntarvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon it 34.
Jftesetna priloga: »»Slovenski Tehnik".
številke po 10 k.
UpraraUtra telelon ŠL 89.
14. ma] in — pomet!
(Dopis iz meščanskih krogov.)
Narodno-napredna stranka bi ne _rla pozabiti na tiste nas«* someščane, ki so sicer v srca narodni in napredni, vendar se ne prištevajo nasi stranki, ker jim je na to ali ono s:ran pre-radikalna, bodisi v programu, bodisi v taktiki. Ti so takozvani „stari Kranjci- in Jjubljanski pa'rijotje-% ki jih vsak napredek ljubljenega domačega mesta silno veseli, ki bi kame-nali vsakogar, kdor bi se drznil zabavljati čez Ljubljano, v < lisca se pa boj' kot pekla, češ, da je zgolj nesrečna politika kriva, ako tudi v naši lepi Ljubljani ni več tako rge-mutlich** življenja, kako: je bilo nekdaj. In — oprostite g. urednik — da gotove meje imajo tudi prav!
Toda 14. maja po mojem prepričanju tudi ti naši .nevtralni" someščani ne smejo ostati za pečjo, ker jim to prepoveduje — pamet. In pa njihova resnična ljubezen do Ljubljane! — Jaz imam med temi gospodi precej prijateljev in znancev. in zato se čutim poklicanega, da na tem mestu med njimi malo n po agitiram* ter jim dokažem opravičenost svoje, zgoraj navedene trditve To ne bo težko! Stokrat in stokrat sem slišal v teh krogih hvaliti župana Hribarja, ki jim je pa kot slovanski politik mnogo preradikalen. O Slovanu Hribarju torej ti stari konservativci nič radi ne slišijo, pač pa na vsa usta hvalijo brazštevilne zasluge županove za povzdigo Ljubljane. In sedaj naj pomislijo ti častiti prijatelji in someščani: Koliko več bo še župan Hribar lahko dosegel za Ljubljano, ako bo -edel v državnem zboru ter imel priliko sleherni dan občevati z različnimi ministri, referenti itd. Že danes ga na teh mestih dobro poznajo ter resnično spoštujejo kot vzornega, nad vse delavnega in za blagor Ljubljane gorečega  župana; koliko
ve>' bo pa njegova beseda izdala potem, ko bo obenem zastopnik našega mesta v parlamentu! Koliko dobrega bo lahko dosegel, česar do danes pri najboljši volji ni mogel.
In sedaj poglejmo njegovega protikandidata! Pravijo, da je pošten in priden obrtnik. Mogoče, jaz ga pcznam le po njegovih kandidatnih govorih iz „Slovenca" samega, ki so pa le dokaz, da je mož sposoben za državnega poslanca tako odličnega mesta, kakor je Ljubljana, ravnotoliko, kakor jaz za ministrskega predsednika na Kitajskem. Pošten in priden obrtnik, če je res? Ali, za božjo voljo, p >štenih in pridnih obrtnikov z isto ali višjo izobrazbo, kakor jo ima pasar Kregar, je v Ljubljani na stotine, a nihče med njimi se ne drzne trditi, da bi bil primeren kandidat za ljubljanskega državnega poslanca Nihče se za takega ne vsiljuje — edini pasar Kregar! Ali ni to nezaslišana predrznost in domišljavost V Na eni strani imamo torej v osebi g. Hribarja moža, ki že 25 let nepretrgoma in neumorno deluje za blagor našega 1 jubljanskega mesta,
j kar seje tudi od najvišjih strani opefco-I vano priznalo; moža, ki so mu težave in potreb^ Ljubljane vsled tega znane, kakor likomur izmed nas, ki je že danes znan in vpoštevan kot zvest zastopnik in zagovornik ljubljanskih ! želja na vseh dunajskih mero-daj ni h mestih. Na drugi strani pa se nam ponuja človek, katerega lovčeraj.ni poznal nihče izmed nas, kdor ni imel potrebe kupovati kake moštrance, človek, ki je komaj pogledal čez Poljansko predmestje in katerega severno od Vod-mata živ krst ne pozna. Ali ni potem čisto prav imel gosp. dr. Tavčar, ko je na zadnjem shodu v „Mestnem domu" nagi a š a 1, daje izbera med Hribarjem in Kregarjem tako lahka, kakor med svetlim cekinom in nikljastim grošem?
Seveda pa se bo reklo: Za Kregarjem stoji dr. Š u s t e r š i Č, ki ga bo v državnem zboru krepko podpiral. Na take obljube pač ni polagati važnosti ! Dr. Susteršič bo imel, kakor preteklost kaže, s svojo „visoko politiko" toliko opravka, da mu bo komaj preostajalo kaj časa za specijalne potrebe in težnje Ljubljane, katerih pa itak tudi ne pozna, ker se s Kregarjem vred z mestnim zastopstvom nikdar ni pečal ter prebiva več kot dve tretjini leta izven Ljubljane v različnih kopelih, na svojih graščinah, na Dunaj i itd. Poleg tega pa mu bo vsak minister lahko zabrusil v obraz, da on ni izvoljen v Ljubljani, ampak v okolici, ki ima pogostoma, kakor je dokazala n. pr. lanska „mlečna vojskau čisto drugačne interese, kakor mesto ! — SustersiČeva „podpora" bi torej nesposobnemu pasarju Kregarju bore malo pomagala, ne glede na to, da se je ravno <lr. Susteršič obnašal na zadnjih dveh shodih v „Unionu" — to mora podpisati vsak   objektiven čitatelj listov
— v resnici bolj kot pijan gorjanski pastir, kateremu se vsak spodoben človek rad umakne, kakor pa kot olikan parlamentarec, Čigar beseda naj kaj izda. Tega gotovo tudi mero-dajni  krogi  na Dunaju niso prezrli!
Glede na vse to po mojem prepričanju že gola pamet mora velevati vsakemu treznomislečemu ljubljanskemu volilcu, ki mu je na srcu napredek in blagornašega mesta, pa naj bo sicer tega ali onega političnega prepričanja, ali pa še tako velik sovražnik politike, da stopi 14. maja pogumno na volišče in odda svoj glas za velezaslužnega župana 1 j u-bljaskega Ivana Hribarja.
Njegova zmaga mora biti sij a j n a
— sicer bodo po pravici glave zmajevali nad našo pametjo liiero-dajni gospodje ^na cesarskem Dunaju.
Napreden meščan.
Pretehta nedeljo no Spodnjem itolerskem.
Zaradi skrajno neugodnega vremena so preteklo nedeljo kaplani sklenili povsod naskočiti shode narodne stranke, toda povsod so grdo pogoreli. Najhujši naskok so storili na shod Jakoba Zadravca pri Sv. Vrbanu pri Ptuju. Znani fanatik kaplan Pod-platnik je zbral par sto pretepačev iz domače in drugih far in je zasedel prostore pri Čolnarju. Ko sta prišla Zadravec in dr. Kukovec na shod, je bilo vse od nasprotnikov zasedeno. Toda v trenutku so bili tički na dežju, narodna stranka je pa sijajno zborovala. Izdalo se je geslo, da se zboruje pod kozolcem in v tem hipu so klerikalci planili pod kozolec, zopet vse zasedli in burno zahtevali svoje predsedstvo. Dokler se je pa dr. Kukovec s kaplanom navidezno pogajal, napolnili so pristaši narodne stranke gostilniške prostore, izvolili mirno predsedstvo in začeli zborovati. Tako je bil kaplan s svojimi mirnim potom na der, postavljen. Za* o so kaplanovi pristaši vprizorili pol ure trajajoč divji krik, toda narodnjaki so jih pustili, da so se izkričali in jo potem popihali. Shod se je potem mirno in nad vse dostojno vršil in končal in je bila Zadravčeva kandidatura z navdušenjem sprejeta. Govorili so ponosno z izvrstnim uspehom kandidat Zadravec, dr. Kukovec, nadučitelj Kavkler in župan Simonič. Ploj je imel istočasno shode v Sv. Marku, v Sv. Marjeti in v Sv. Leuartu, toda povsod je našel odpor, povsod se mu
je klicalo dravcau.
,Mi volimo kmeta Za-
Enako buren je bil shod v Šmart-nem pri Celju, ki je bil sklican za 1 ».obleka Kaplana Schreiner in Kovačič sta zasedla tudi tu prostore, a bila sta v manjšini. Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da se je narodnjakom i komaj   posrečilo   preprečiti  nevaren |
pretep. Nazadnje sta kaplana prosi ^ za prost odhod, ki se jima je dovolil. Zgodilo se klerikalcem ni drugega, nego da je dobil vsak brco nekam in kaplan Kovačič poleno — ravno tja. Potem se je shod veličastno vršil. Govorili so dr. Gosak, Spindier, Videm-šek. Na Polzeli je napovedal 3hod dr. Povalej, pa se je skril, zborovalo se je na njegovem shodu sijajno za Robleka. Roblek sam je imel shod na Vranskem, ki je veličastno izpadel. V Levcu je zboroval za Robleka dr. Božič. V najčrnejšem okraju v Konjicah je zboroval narodni kandidat Glaser in je dosegel velik moraličen uspeh. Ob glasovanju se je izrekla prilično polovica za narodnjaka Gla-serja, polovica pa za klerikalca PiŠka. Največjega pomena sta bila shoda narodnjaka Žurmana v Kozjanskem okraju v Dobjem in Št. Vidu. V Dob-jem je župnik hotel shod preprečiti s tem, da je mašo preložil in koj po pridigi imel večernice, tako da se je shod mogel vršiti mesto ob 11. uri šele ob V23. popoldne. Bilo pa je vendar 300 ljudi, vsi za Žurmana. Dober je bil tudi shod v Št. Vidu. Dr. Korošec je isti dan zboroval v Sv. Petru pod Sv. Gorami in v Kozjem in je imel veliko nasprotstvo. Ko sta se Žurman in Korošec po noči v Kozjem ustavila v neki gostilni, sta jih klerikalca dr. Barle in dr. Jankovič nesramno napadla. Pripomnimo, da je imel Žurman tudi v ponedeljek takoj shod na Slatini ob udeležbi 300 ljudi, ki je sijajno uspel. V nedeljo je zboroval narodnjak Roš v Jurkloštru in na Planini. Udeležba povsod velika, nad 200 navzočih, govorila sta na prvem shodu Ros in dr. Dimnik, na drugem pa ravno tako. Jurklošter in Planina sta zanesljivo Roševa. Rebek je zboroval z najboljšim uspehom v soboto v Studencih pri Mariboru, v nedeljo v St. Lovrencu nad Mariborom in v Zgornji Vižingi in se je v slednjem nemškem kraju izreklo nad *200 vo-lilcev za Rebeka proti Nemcu Markhlu.
LISTEK.
Dostojeuski in Roz-kolnikou.
(Dalje.)
Kruta duševna muka, ki jo je bolni Dostojevski prestal, ko je stal v gotovosti bližnje smrti na morišču, in prenagli preobrat čuvster, ko je slišal vest o pomiloščenju, sta mnogo pripomogla k razvoju njegove božjasti. Ruska knjiga pa se ima tistim hipom zahvaliti za marsikatero krasno misel, izraženo v njegovih delih.
Mladi pisatelj je bil poleg izgube vseh državljanskih pravic izgnan k prisilnemu delu v Sibirijo. In čemu ?
Kakor danes, tako tudi tiste dni na Ruskem ni bilo dovoljeno glasno misliti za ljudsko korist; vročekrvni mladeniči, ki so hoteli govoriti o politiki, se se morali zbirati na skrivnem. In državi in prestolu nevarna zarota Petraševskega in njegovih prijateljev je bila ta, da so sanjarili o osvobojenju kmetov, če mogoče po inicijativi vlade, ako bi se ta branila, pa z drugačnimi sredstvi.
Sicer pa med Dostojevskim in Petraševskim ni bilo nikake ozke zveze in ni kakega tesnega prijateljstva ; članek, ki ga je priobčil dne 20 rožnika 1. 1849., „V obrambo", trdi celo, da sta vzdrževala medsebojno razmerje iz gole vljudnosti in sta se izogibala dolgih pogovorov, da se ne bi sprla med seboj.
„Sicer pa," pravi Dostojevski, „sem Petraševskega vselej spoštoval kot lojalnega in kot poštenjaka ... V družbi Petraševskega nisem našel nobene enotnosti, nobene smeri in nobenega skupnega cilja . . . Tožijo me, da sem govoril pri Petraševskem liberalno in svobodomiselno . . . Govoril pa sem trikrat: dvakrat o slovstvu, enkrat pa o predmetu, ki ni v nikaki zvezi s politiko, o „osobnosti in egoizmu čl o vek au.
Bržkone je bilo to predavanje kakšna predštudija za „zločin in kazen", katere odlomki bi se dali podčrtati zlasti v klasičnem razgovoru med Razkolnikovim in preiskovalnim sodnikom.
Zagovor pa, s katerim se je hotel Dostojevski oprati v očeh gosposke in tiranide, je sicer gotovo umeven kot poizkus, pridobiti si s kakršnimkoli sredstvom zopet svobodo
in človeško življenje, kakor gotovo je bil neznosen pisateljev položaj, v katerem ga je napisal; vsekako pa je ta zagovor obžalovanja vreden madež na imenu Dostojevskega in znamenje čudno mehkega, že v naprej za rezignacijo in pater-peccavi razpoloženega značaja, ki nam kot započetnik pisateljevih tipov pač tudi razlaga, zakaj se velika tragedija Uazkolnikova zaključuje tako naravno in neheroično, bogabojeČe in klavrno, banalno in romantično obenem.
Dostojevski poudarja v njem, da nikdar ni sanjaril o ljudovladi na ruskih tleh; a to ni dovolj, on še poudarja, da je od časov Petra Velikega vse dobro v Rusiji prodiralo od zgoraj navzdol, od prestola do naroda, dočim se nasprotno med ljudstvom ni rodilo ničesar razen zgolj sebičnosti in surovosti.
„ Tožijo me," pravi dalje, „da sem čital pismo Belinskega Gogolju, v katerem se zgraža nad notranjimi razmerami v Rusiji, pismo, ki je na Ruskem prepovedano. Da, cital sem to pismo; toda, ali more tisti, ki me je ovadil, tudi povedati, za katerega izmed obeh sem se zavzel ?u In Dostojevski se ne sramuje zatrditi, da je pisano pismo Belinskega „preveč
čudno, da bi si moglo pridobiti kogarkoli simpatije. To je gola trditev brez dokazov, plod napake, ki se je Belinski v svojih kritičnih sestavkih nikdar ni iznebil, napaka, ki je naraščala, čim je bolezen izsesavala njegove telesne in duševne moči.
Sodba Dostojevskega o Belin-skem ni več škandal; to je blas-femija! Takšna sodba o Belinskem, ki stoji liki svetel steber sredi sodobne Rusije, s svojim ogromnim vplivom na%vse umstveno in moralno življenje, o Belinskem, ki je bil v svojem času prvi tribun ruskega naroda, in se nikdar ni uklonil življenju in ni nikdar klečeplazil pred zatiralcem!
Morda je Dostojevski v tolažbo svoje vesti tako izpremenil svoje mnenje o njem ? Morda mu zato ni mogel nikdar odpustiti njegovega brezverstva, da je dejal nekoč v razgovoru z njim :
„ Bodite prepričani, da, ako bi se narodil vaš Krist v današnjih časih, bi bil najnavadnejši Človek pod soln-oem in bi inarl neopazen; izginil bi pred sodobno vedo in pred sedanjimi gonilnimi silami človeštva."
„Pred mauo je klel zve ličarja!" piše Dostojevski Strahovu dne 18. ve-
likega travna 1871. Vidite, da Dostojevski ni zaslužil niti smrtne obsodbe, niti ječe, niti Sibirije; njega, ki je zapisal takšno izpoved, bi bili morali nagraditi z odličnim mestom pri svetem sinodu, med predniki Pobedono-sceva.
*
Svoje življenje v prisilni delavnici je popisal Dostojevski v mogočnih „Spominih iz mrtve hiše". Morda je bilo ravno veliko njegovo trpljenje tisti vpliv, ki je napravil iz njega velikega dušeslovca. Le pomislimo : sam, brez tovarišev, od vseh preziran, zasmehovan in odganjan, prisluškujoč na rožljanje svojih verig, — ali ni bil primoran, baviti in tešiti se z lastno dušo, spoznavati jo in jo razteleševati Še preko tiste sive megle, pred katero estetiČni pesnik navadno obstoji, ker se mu zdi preveč brezupna in mrzla. In ko je tako spoznaval sebe samega, ali ni bil primoran, uporabljati svojih izkušenj pri drugih in se s podvojeno lahkoto in pro-nikljivo8tjo vživljati vanje?
Le predstavimo si muke, ki jih je moral trpeti izobraženec, plemeni-taš, pisatelj, sredi surove tolpe, ki je z njim vred živela v njegovi ječi! In primerjajmo jih z mukami kmeta, ki
Kakor je videti, nervoznost klerikal cev strahovito narašča.
Nagodbena pogajanja
Budimpešta, 30. aprila. Ministrski predsednik dr. Wekerle je ponudil avstrijski vladi, naj bi se nagodbena pogajanja nadaljevala šele po volitvah, ako se sedanji čas avstrijski vladi ne zdi pripraven za take konference. Avstrijska vlada še ni odgovorila.
Nemiri v Črnigori?
Budimpešta, 30. aprila. Madžarsko in nemško časopisje raznaša še vedno vznemirljive vesti o Črni gori. Ako je tem vestem kaj verjeti, primerili so se v Podgorici ravno taki izgredi, kakor v Nikšiću. Generala Martinovića in policijskega načelnika iz Podgorice je neki barjaktar nevarno ranil. Napadalec je bil ubit. — Nemiri naraščajo baje po vsej Crni gori. Tri največja plemena Vasojevići, Bjelopavlići in Kući so se spuntala. Sklenila so na tajnem sestanku v Andrijevcu, da udarijo na Cetinje ( J . Knez je dal razglasiti naglo sodbo (?). Podgori-Čani zahtevajo, naj odstopi ministrstvo Tomanović, toda knez noče sprejeti demisije. Skrajna levica narodne stranke je obelodanila pamflete proti knežji rodbini, posebno proti prestolonasledniku Danilu.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 30. aprila. Duma je včeraj nadaljevala razpravo o r e -krutni predlogi. Vojni minister je izjavil, ako duma ne dovoli potrebnega števila rekrutov, vzel si jih bo sam na podlagi £ 119. državnih osnovnih zakonov. Duma mora dovoliti vojake. V dumi je po teh besedah nastal vihar. Ministru se je klicalo: „Nismo v vojašnici! Ne govorite z nami. kakor z vojaki!" — Proti koncu je zaklical armenski poslanec Subarov: „Dokler obstoji samodr-štvo ter se rabi armada za policijsko službo, manjkale ji bodo vedno mo-ralične lastnosti za bojevanje proti zunanjemu sovražniku." Potem je začel napadati prestol in armado. Ministri so zapustili dvorano, a hrup je bil tolik, da je predsednik zaključil sejo.
Ministrski svet je imel ponoči izredno sejo, pri kateri sta se baje sporekla ministrski predsednik S t o -lypin in minister Schwanebach zaradi razpusta dume. Vojni minister je izjavil, ako duma ne sprejme re-krutne predloge in se armenski poslanec Subarov, ki je razžalil armado, ne odstrani iz dume, bo car dumo razpustil, ker ne pripusti, da bi se njegova armada tako sramotila.
T razgovoru med ministrskim predsednikom Stolypinom in predsednikom dume Golovino m je Stoljpin izjavil, da upa, da prizori v dumi ne bodo vplivali na politični
položaj. — Kadeti nastopijo za re-krutno predlogo, pričakujejo pa za to splošno pomiloščenje.
Petrograd, 30. aprila. Tudi v današnji tajni seji dume so se primerili veliki škandali. Poslanci so se skoraj stepli. Končno pa je bila vendar rekrutna predloga sprejeta s 193 glasovi proti 123 glasom. — V javni seji seje dovolilo 6 milijonov rublje v za stradajoče prebivalce ter se soglasno sprejel predlog, naj se vojna sodišča odprav i j o.
Nemški državni zbor o zunanji politiki.
Bero lin, 30. aprila. Razpravlja se o proračunu državnega kancelarja. Državni kancelar knez Biilow je pri tej priliki govoril o zunanji politiki sploh. Glede mirovne konference v Haagu je izjavil, da je nemška vlada simpatično pozdravila ruske predloge ter bo radevolje sodelovala, da se doseže praktični uspeh. Ruski program obsega točke, ki so na korist narodnemu pravu. Izven ruskega programa pa se bavijo velesile tudi z vprašanjem, ali bi bilo primerno razpravljati na konferenci tudi o vprašanjih, ki merijo na razoroženje. Anglija, Španija, Zedinjene države in Rusija pa so si pridržale le pravico, o tem razpravljati na konferenci. Predlogi za razoroženje hočejo ustvariti boljše jamstvo za mir. Kdo bi ne odobroval takih nagibov! Vpraša se le, ali bi razpravljenje o tem na konferenci moglo privesti to misel bliže uresničenju. Razprava o tem na zadnji konfenoi je imela le ta uspeh, da so se velesile pozvale, naj problem preizkušajo natančneje. Nemška vlada se je odzvala pozivu, toda ni našla oblike, ki bi bila pravična velikim razlikam geograričnega, gospodarskega, vojaškega in političnega položaja različnih držav. Tudi druge države niso bile srečnejše ter niso našle take oblike. Dokler pa ni gotove nade, da bi se ideja praktično izvedla, si tndi o razpravljanju samem ni obetati ničesar.
Atentat na guatemalskega predsednika
London, 30. aprila. V Guate-niali je vrsrel nekdo bombo proti vozu predsednika Estrade Cabrere. Pr^d^pdnik ni bil zadet, pač pa sta ubita general Orelaua in predsednikov voznik.
Dopisi.
Iz Kranjske gore- Lord-pro-tektor kranjskogorske občine, gospod z bridko sabljico, si pač javno do-mišljuje, da bodo poskakovali njegovi varovanci 14. maja spet v njegov široki klerikalni žep. A vendar se m i najbrž trese sabljica, ker tudi Kranjska gora se že prebuja vkljub srednjeveškim razmeram, ki še vladajo tu Kjer se pokaže klerikalno žezlo, tam mora naravno vse propadati, in kaj bi govoril človek o napredku! Mož s sabljico, protektor, župan, mož,
katerega hvali misijonar javno s priž-nice in ki pobira, z lešČerbo v roki, stopinje v procesiji za duhovniki, v odboru pa večinoma sami kimavci — ljudje božji, kaj hočete še več? Po sv. katekizmu bi moral rositi božji blagoslov kar v potokih na tako občino. A kje je blagoslov? Zanemarjena vsa vas, brez narodne zavednosti in brez javnega dela — to je blagoslov klerikalne, plitve vlade. A vkljub temu se prebujajo ljudje in spoznavajo ta nsv. žegenu, ki je na sredi otel, okrog kraja ga pa nič ni. Klerikalno gospodstvo se je jelo zelo majati in ne bo preteklo veliko Pi-šence, ko bo zaspalo v večno spanje vkljub vašemu agitiranju g. kaplan. Oemu vtikate svoj nos v to, kar vas nič ne briga? Prej smo vas imeli za pametnega moža, a zdaj se nam kažete v jako klavrni pozituri. Vezali ste Korencem svoje otrobe, a Ko-renci so odločni možje in poznajo tisti „žegenu. Pogledajo naj samo na svojo lepo cerkvico, in spominjali se bodo bridkih dogodkov in krivic, ki so se jim delale nedavno od ljudi vaše vrste. Sv. Andrej bi se zjokal, če bi se navduševali Korenci za besede ljudi vašega stanu. Tedaj, gosp. kaplan, prst strani, dokler vas še ne peče! Pozna se, da ste kratkovidni, tudi če bi ne imeli očal. — Sveti „žegen" se kaže bržčas tudi v tem — kajneda, uiežnar Janez, ki si trgal lepake „ta rdečih" raz hiš V — ta „žegen" se kaže tudi v tem, da je dobil naš kolodvor dva nemška uradnika. Oudovito je to od tržaške direkcije, in človek bi mislil, da tam ne poznajo nikake etnografije. Kranjska gora je Čista slovenska vas in niti enega Nemca ni v njej — a na postaji sta edina dva uradnika Nemca! Eden se je proslavil kot Germanije hrabrega junaka že v znani dovški aferi Hutter et consor-tes. In imenitno je, da živita oba, šef in pomočnik, v jako debelem prijateljstvu, ki se že zaradi službene discipline ne spodobi. Opravičeni smo zahtevati svojih ljudi, a nočemo Ko-čevarjev. čemu bi se potiskali Slovenci v luknje, a nemČurji bi dobivali najlepša mesta? Pa saj je to že znan manever dr. Derschatte et comp. Hajlovci bi si že davno nakriČali grla do zamolklosti, če bi se jim dogodilo kaj takega kakor tukaj. Pomi-lujemo le Kranjsko goro, ki je prišla po naduti klerikalni vladi v narodnem oziru tako daleč, da se ne upa več stopiti trdo na noge in zahtevati svojih pravic.
Iz New Torka. Nismo pričakovali, da se bode, obsodba Martina Konde, lastnika „Glas Svobode" na Slovenskem tako tolmačila. Omenjeni ni bil obsojen na eno leto zapora zaradi ponatisa „Žrtev razmer", pač pa zaradi nekega dopisa iz La Salle, lil. Kar je bilo tiskano v onem dopisu o nekem slovenskem duhovniku je bilo res, toda besedilo je bilo krivo obsodbe. V onem dopisu so rabili besede, katere v istini niso za natis ali za javnost in zaradi teh surovih besedi, katere niso na čast nobenem časniku, je izrekel sodnik obsodbo. Ako bi za oni farovški fak-tum rabili dostojne besede, bi dosegli isto, da so onega slovenskega duhovnika pognali, in sicer ga je pognal nadškof čikaški. Besedilo dopisa je bilo pa pač precej robato in ga mora vsak makari na pol izobraženi Slovenec obsojati. V Ameriki je pa vsakdo obsojen, ako je zatožen, da je pošto uporabljal v nemoralne namene.    Baš  te  dni je bil obsojen
milijonar in posestnik angleškega „Herald a" v kazen 31.000 dolarjev, katere je tudi takoj položil. Tu je velika gonja zoper nemoralne razglednice in slike in vedno je čitati obsodbe prodajalcev takih obscenih slik. V Ameriki lahko perijodični Časnik razpošilja lastnik za en cent lfunt in imajo listi v to poseben privilegij, in sicer se imenuje second class matter, ali poštne pošiljat ve drugega razreda. Tu se ne smejo pošiljati odprti računi ali terjatve po pošti, ne sme se nikogar žaliti pismeno, ker to imenujemo black mail, ali nečastno uporabo pošte. Pošta tu nima dobička, pač pa vsako leto par milijonov dolarjev izgube in ima vsakdo koristi in cene poštne pristojbine. Srečke se ne smejo pošiljati nobene vrste po pošti in jih tukaj takoj konfisciraj o ne glede na vrednost. Zato so pa poštni zakoni zelo strogi, ako se uporablja pošta v nemoralne namene ali surovo pisane knjige in liste. Toliko v pojasnilo glede „Žrtev razmer", katere so že več nego pred letom dni bile priob-čevane; edini dopis iz La Salle je bil kriv obsodbe. Zagovarjati se pa v tem oziru ne da nič, ker je tiskan list priča ; nevednost ne velja tu, kakor tudi pijanost v kriminalnih zadevah ni olajševalen vzrok.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 30. aprila.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je z iskrenimi besedami pozdravil novoizvoljena občinska svetnika D. Sajovica in Ivana Zir-kelbacha. Naglašal je, da imata baš v sedanjih burnih Časih najlepšo priliko opazovati, kako se agitira z gotove strani proti mestni upravi. Toda tolažita se naj, da tako nehvaležno ne bo sodila nepristranska zgodovina.
Potem se je spominjal v daljšem govoru odstopivšega občinskega svetnika SenekoviČa, ki ni hotel biti več voljen, ker želi vse svoje moči posvetiti zavodu, pri katerem je an-gaževana tudi mestna občina. Z njim je izginila iz občinskega sveta markantna osebnost. Bil je celih 15 let v občinskem svetu in ves Čas član najvažnejših odsekov; finančnemu odseku je načelo val celih 10 let. V vsako prevzeto nalogo se je uživel ž njemu lastno eneržijo in temeljitostjo. To je pokazal posebno v svojih poročili o elektrarni, o električni cestni železnici, o vsakoletnem provaČunu itd. Študije so ga veljale cele noči. Takega moža bo občinski svet hudo pogrešal v svoji sredini. Obžalovanje nad to izgubo se zabeleži v zapisnik, župana pa se pooblasti, da se s posebno deputacijo pokloni in zahvali odstopivšemu.
Družba sv. Cirila in Meto d a se je pismeno zahvalila za Izredno podporo.
Nujni predlogi.
Magistratni svetnik dr. Zarnik je utemeljeval nujni predlog, naj se strojevodjo Henrika Marchanda sprejme v občinsfeo zvezo, ker potrebuje nujno tak dokaz zaradi vojaške ustanove za svojega sina. Se ugodi.
Obč. svetnik Bergant je nujno predlagal, naj se Auerjevim dedičem zamenja njih svet na koncu Opekarske ceste z mestnim svetom na Friškovcu. Predlogu se je ugodilo pod pogojem, da Auerjevi dediči doplačajo za m- po 1 K 60.
Obč. svetnik Šubic je nujno predlagal, naj se svinčene vodovodne cevi po nekateri ulioah v Trnovem iu Krakovem zamenjajo z železnimi, da ne bo treba neprestanih popravil. Stroški so proračuujeni na 11000 K Sprejeto.
O izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet je poročal občinski svetni«, dr. O raž en. Volitve so se odobrile.
Volitev lupana.
Župan je odstopil predsedstvo najstarejšemu Članu obč. sveta, podžupanu dr. vitezu Bleiweisu, ki je najprej preči tal dotične zakonske določbe glede volitve župana, nakar so se začele pobirati glasovnice. Ko je skrutinator naznanil, da je dobil Ivan Hribar 26 glasov (1 glas dr. Ivan Tavčar) so mu priredili občinski svetniki z galerijo viharne, dolgotrajne ovacije. Dr. vit. Bleiweis je čestital občinskemu svetu in zopet izvoljenemu županu, ki obhaja baŠ letos 251etnico, odkar je član občinskega sveta in 11. leto županovanja. Naglašal je, da bi moral biti slep in hudoben, kdor bi ne hotel priznati njegovega neumornega in plodonosnoga delovanja za Ljubljano. Navajal je naprave, ki jih je dobila Ljubljana le po njegovem tru-daljubnem delovanju, pred vsem vodovod, preosnova Mestne hranilnice, elektrika, višja dekliška šola, razne druge ustanove, ki donašajo mestu lepe koristi.
Župan Hribar je ginjeno izjavil, da sprejme izvolitev, ako dobi najvišje potrjenje. Pripomnil je, da hoče proti svoji navadi izgovoriti pred potrditvijo par besedi. Izvolitev mu je dokaz, da še vedno vlada neskaljeno dobro razmerje med njim in občinskim svetom, oziroma celo na-rodno-napredno stranko. In to mu je tembolj v zadoščenje, ker baš v zadnji dobi pljuskajo ob njega razburkani politični valovi ter bi radi z gotove strani dokazali, da ni v Ljubljani hujšega tolovaja od njega. Priporočal se je za nadaljno izdatno podporo, ker le z vzajemno podporo je mogoče kaj velikega doseči. Ni nam treba biti skromnim, ako sklicujemo, kaj se je v Ljubljaui doseglo v eri narodno-napredne vlade. Letos je 251etnica narodno-napred-nega delovanja v občinskem svetu. Med tem so v lastnem taboru nastali politični nasprotniki, ki pa tudi ne morejo tajiti lepih uspehov. Največja tolažba in zadostilo mu je to današnje zaupanje. Zato bo pa tem laglje prenašal vse- napade, ki bodo do državne zborskih volitev od dne do doe vehementnejši. (Zopet viharne ovacije.)
Volitev podžupana.
Oddanih je bilo 28 glasovnic, na sedanjega podžupana dr. viteza Bleivveisa, 1 za dr. Tavčarja. 1 za dr. Trillerja. Župan je nato proslavljal zopet izvoljenega podžupana, ki baš letos praznuje 3*2letnico delovanja v občinskem svetu. S tako dolgo dobo se še noben član občiu skega sveta ljubljanskega dosedaj ni mogel ponašati. Dr. vit. Bleiweis je vstopil v obč. svet v času, ko je bilo treba voditi neizprosen boj proti nemški hegemoniji za slovenske pravice, in novoizvoljeni je vodil ta herojski boj v družbi s pokojnim Jurčičem in Regalijem vztrajno in neustrašno.
Podžupan se je zahvalil za zaupanje ter obljubil še nadalje se po-
1W" Balio v prtlotfi-
nosi verige. Ta izgubi ognjišče in svojce, a v svojem milieju ostane vendar-le; morebiti je zdaj še v razvitejši družbi, nego prej. Izobraženec pa mora zadušiti vse svoje potrebe in navade, ponižati se do manj vrednega in nezadostnega tovarištva in dihati drug zrak, kakor riba na pesku. Zanj je kazen hujša, kakor za navadnega človeka.
Počasi in žalostno so tekla leta... Dostojevskega je navdajala goreča želja, da si uredi zunaj ječe novo življenje, v žarkih tiste nove luči, ki si jo je bil prižgal s svojo bolno domišljijo, da je mogel prenašati jetni-štvo. Štel je dan za dnevom in se Čutil srečnega vsako jutro, ko je mogel reči, da mu ostaja en dan manj do tistega, ko bo zopet zasopel svobodni zrak.
Takrat se je pač vršil v njegovi duši tisti proces, ki ga tako mojstrsko riše na zadnjih listih „Zločina in kazni", ko se Razkolnikov, ki je nosil svojo nesrečo dotlej z nemo apatijo, preraja k novemu življenju.
In naposled je vendar-le napočil tisti težko pričakovani dan, ko so ga peljali v kovačnico m mu razbili verige. Bil je prost.
(Dalje prih.)
Strahovalci dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Kralj pomorskih razbojnikov je bil sicer krut in brezvesten človek, ali na dnu njegovega srca je bilo vendar nekaj plemenitosti. Ljubil je svojega sina Ladislava. Zanj je živel, zanj je delal, njemu je posvetil samega sebe. Tudi sedaj, ko je kralj GjačiČ že spoznal, da se je ujel v lastno past, mu je najprej prišel na misel njegov sin. Kaj zato, če propade vse piratstvo, da se le reši Ladislav — to je bila prva misel, ki je prešinila Gjačiča, ko je videl, kake priprave delajo Turki.
Dobro je Gjačič vedel, da svojemu sinu ne sme svetovati, naj zapusti svoje tovariše in naj se reši. Ladislav bi se mu gotovo uprl, zdaj še odločneje kakor kdaj poprej, kajti odkar je Antonio Bragadino na tako strahovit način moral umreti, ker je Ladislava GjaČiča pustil iz ječe, od tedaj je Ladislav Gjačič z demonsko silo sovražil Turke.
Ladislav je s svojimi ladjami stal pred drugimi piratskimi jadrenioami v vodovju, kjer se je mogel svobodno gibati. Vsled tega je bil v večji nevarnosti, ^akor drugi piratje, a kralj
Gjačič je dobro vedel, da bi njegov sin ne zapustil svojega mesta drugače, kakor da ga zvijačnim potom na to pripravi. A kako ? Tega kralj Gjačič v prvem trenotku niti sam ni vedel.
Sedel je v čoln in se peljal tjakaj, kjer je stala Ladislavova jadrenioa.
— Sinko moj, je dejal Gjačič, težek boj nas čaka in ne vem, če bomo kos Turkom, ako ne pride beneško brodovje pravočasno.
— Tudi meni se tako dozdeva, je menil Ladislav. Na srečo so Turki tako neprevidni in izkrca vaj o vojaštvo v čolne. Predno pridejo ti čolni v našo bližino, jih postreljamo. Nobeden teh vojakov ne bo več videl svoje domovine.
— Tudi jaz upam, da bo tako, je rekel kralj GjačiČ, a glas njegov je kazal, da tega sam ne verjame. Toda bil je zadovoljen, da sin ni uganil tega, kar je uganil že prej oče. Toda, mogoče je vendar, je nadaljeval kralj GjačiČ, da pridemo v kako zadrego. Morda bomo morali celo bežati na kopno. V tem slučaju bi bilo dobro, da se beneške oblasti na kopnem obveščene kako in kaj. Lahko nam silno mnogo koristijo, lahko nas oelo rešijo — lahko pa se tudi zgodi, da nas prebivalstvo napade in pobije. Jaz svojih ljudi ne smem zapustiti,
tudi ne v največji nevarnosti, dasi vem, da bi pri beneški oblasti dobro opravil. Mislil sem torej nate.
— Jaz naj se pred bojem umaknem, je vzkliknil  Ladislav. Nikdar!
— Kdo misli na to! Izročil sem ti poveljstvo najvažnejših ladij, ker sem hotel, da bi se odlikoval v boju. Pri tem ostanem.
— Hvala oče!
— Toda v trenutku, ko spoznaš, da je boj zaman, tedaj pokaži svoje izredno junaštvo in tudi svojo spretnost. Čim vidiš, da se bomo morali umakniti, prebij se skozi turško vrsto ladij do kopnega, dogovori se z beneškimi oblastmi in čuvaj nad nami, da se bomo mogli izkrcati. To so naloge, vredne največjega junaka. Komu naj jih poverim, Če ne tebi?
Skrbno je kralj Gjačič opazoval vsako potezo na sinovem obrazu, ho-teč uganiti, če se mu je zvijača njegova posrečila in kamen se mu je odvali od srca, ko je videl, da je Ladislav zadovoljen s to nalogo. Gjačič je računal s slavohlepjem in z ničemur nos tj o svojega sina in računal je prav.
— t>edaj pa, sinko moj, je rekel kralj Gjačič, vojuj se srečno in izvedi dobro svojo nalogo.
Govoril je kralj Gjačič mehko,
kakor bi se za vedno poslavljal od svojega sina in stiskal je Ladislavu roko s toliko presrčnostjo, kakor še nikdar. Ladislav tega ni zapazil, pač samo radi tega, ker je bila vsa njegova pozornost že zopet osredotočena na turške ladje.
Bil je že zadnji Čas, da se je kralj Gjačič vrnil v zavetišče svojih ljudi. Komaj je dospel na svoje mesto, začelo se je namreč turško brodovje zopet pomikati naprej in jadralo je do skrajne meje, kamor je moglo v plitvem vodovju priti.
Z napeto pozornostjo in največjo nestrpnostjo so piratje gledali te priprave in se smejali prizadevanju Turkov, Češ, kaj se mučite: med naše skale s svojimi velikanskimi ladjami itak ne morete, manjše ladje in Čolne vam bomo pa sproti potopili. Kralj Gjačič je to besedičenje svojih ljudi ravnodušno poslušal, zakaj vedel je, da se možje motijo in da bodo to zmoto še prekmalu spoznali.
In res — strah je prešinil pirate, ko je počil prvi strel in v hipu je prišlo vsem jasno, kaj je pomenilo manevriranje turških ladij. Nikomur ni bilo razen kralju GjaČiču na misel, da imajo Turki na svojih velikih ladjah tudi velike topove, ki nosijo dlje kakor piratski topovi.
Prilega »SloTBMtfP Narodu'- it. 99, đne 1. maja '1907.
truditi po svojih močeh. (Živahno pritrjevanje.)
Volitev osmero stalnih odsekov.
Izvoljeni so bili soglasno:
Magistratni odsek: Dr. vitez BI e i weis - Trs teniški Karol, Ha-nnš Jaromir, L en če Josip, Plan-tan Ivan, Šubic Ivan.
Personalni in pravni odsek: Dr. Maj ar on Danilo (načelnik), Maver Karol, dr. O raž en Ivan, Plan tan'Ivan, Svetek Anton, dr. Tavčar Ivan, dr. Triller Karol (podnačelnik)
Policijski odsek: Dr. vitez Bleiweis-Tr s teniški Karol (načelnik), B erga nt Franc, pl. Trn-koozy Ubald, Franchetti Engel-bert, Vidmar Josip, dr. O ražen Ivan (podnačelnik), Zirkelbaoh Iv.
Finančni odsek: Knez Ivan podnačelnik), L en če Josip, Mali v Franc, MegliČ Karol, Saj o vic K. Svetek Anton (načelnik), dr. Triller Karol.
Stavbni odsek:   Hanuš Jaromir  (načelnik).    Len ček Alojzij, dr. Maj ar on Danilo,  Šubic Ivan podnačelnik), pl. Trnkoczv Ubald, Tur k Josip, Vel k o vrh Ivan.
Šolski odsek:   Dimnik Jak. podnačelnik),   Franchetti Engel-bert, Kozak Josip, Saj o vic Karol, šubic Ivan (načelnik),  dr. Triller Karol, pl. Trnkoozv Ubald.
Odsek za uboge: Bergant Franc, Franchetti Engelbert, Kozak Josip. Predovič Ilija, Zir-kelbach Ivan.
Odsek za olepšavo mesta: Bergant Franc, D i mnik Jakob, dr. Maj ar on   Danilo,    Mally Franc načelnik),   Maver Karol (podnačelnik), Šubio Ivan, Velkovrh Ivan.
Dopolnilne volitve v posebne odseke.
Izvoljeni so bili soglasno:
V klavnično ravnate 1 j stvo: Kozak Josip, PredoviČ Ilija.
V direktorij mestnega užit-ninskega zakupa:   Plantan Iv.
V direktorij mestne elektrarne. LenČek Alojzij, M ali v Franc.
Regulačni odsek:   Pl. Trnkoczv Ubald.
V upravni odbor mestne hranilnice: Dr. Maj ar on Danilo, dr. Triller Karol, pl. Trnkoczv Ubald.
V disciplinarno komisijo: Dimnik Jakob, Svetek Anton, dr. Triller Karol.
V naborno   komisijo: Pl. Trnkoczv Ubald.
V komisijo za odmero vojaških taks: Pl. Trnkoczv Ub.
V direktorij mestnega vodovoda: Han»uš Jaromir (načelnik), Lenček Alojzij. Šubic Ivan (podnačelnik .
Voiilne komisije za državnozbor-ske volitve-
V vsako izmed 8 komisij so se izvolili po trije člani, in sicer I. volilna komisija: Jos. M a r t i n a k, sodni svetnik v pok.; Ernest Perdan. trgovec; Iv. Šubic, ravnatelj. II. Jernej B ah o v e c, trgovec; Ivan S p o-ljarič, trgivec; Iv. Duffe, stavbni svetnik. III. Ivan F rise h, trgovec: Ivan Plantan, notar ; Ant. Svetek, nadsvetnik : IV. Rudolf T e n e n t e, gostilničar; Avg. R e p i č, sodar ; Fr. Rus, trgovec. V. Adolf Haupt-mann, trgovec; dr. Fr. IlešiČ, profesor ; Fr. M i 1 o i n s k i, sodni tajnik ; VI. Vatroslav H o lz, zas. uradnik; M. pl. Lukanc, polkovnik v pok.; Andr.   Senekovič,   ravnatelj. VII.
Avg. D e b e v e o, strojnik ; Jos. P1 a n-kar, gostilničar; Fr. Vik, inženir. VIII. Al Lil le g, glavni davkar v pok.; Simon Praprotnik, mizar; Andr. Šara bon, posestnik.
Prezidava Južnega kolodvora v Ljubljani.
Obč. svetnik dr. Triller je poročal o prispevku mestne občine za napravo podvoza na Martinovi cesti povodom prezidave južnega kolodvora. Poročevalec je povedal,  da se v tej zadevi vrši že pojutrišnjem komisijo -nalni cged.  Južna železnica zahteva za omenjeni podvoz od mestne občine 147.000 K prispevka.   Na tozadevni  konferenci   v  ministrstvu so deUgatje ljubljanske občine zavzemali negativno   stališče,   toda železniško ministrstvo je potegnilo  z južno železnico ter zahteva v svojem interesu, da  mora  mestna  občina zagotoviti prispevek, ako se sploh začne načrt izvrševati. Druge mestne občine so v enakih    slučajih   morale prispevati 28—49" 0. Ljubljanski delegatje so se končno vdali brez prejudioa za 30% prispevek, in sicer pod sledečimi pogoji: Mestna občina se zaveže prispevati južni železnici za napravo v smislu predloženih projektov nameravanega podvoza na Martinovi cesti 30 „   efektivnih   stavbnih stroškov, ako:  1 ) celotni ti stroški ne presegajo  proračun ane maksimalne vsote 344 000 K; 2.) 30% prispevek se ima izplačati Šele potem, ko  bode južna železnica  izročila  prometu prezidan ljubljanski kolodvor v popolnem obsegu projekta,  o katerem se bode 2. maja vršil politični ogled in kakor se bo ta projekt temeljem tega ogleda sprejel; 3) da južna železnica ta projekt v polnem obsegu izvrši ter prometu izroči najkasneje do 31. decembra 1910; podaljšati se ta rok sme le za slučaj višje sile, t j.  v slučaju vojske, potresa ali druge elementarne nezgode. Izvzeta pa je iz pogojev izvršitev celega projekta železna konstrukcija za projektovani 11 —16. tir; 4) ako bi južna železnica prezidave južuega kolodvora na podlagi predloženega projekta, kakor bo odobren pri ogledu 2 maja, ne izvršila in ne izročila prometu v popolnem obsegu v določenem roku, ugasne vsaka obveznost mestne  občine na tak projekt. — Začasno se pokritje vzame iz razpoložljivih fondov, s prihodnjim letom pa se postavi v ta namen v proračun 10.000 K.
Obč. svetnik Šubic se ne soglaša s poročevalcem. Južna železnica se mu zdi pretrmasta. Ako bi se njeni principi sprejeli, bi prišli tudi drugjo v zadrege. Razmere na južni z niči so take, da je ministrstvo priznalo potrebo povečanja. Zato predlaga, naj se zahteva južne železnice odkloni.
Obč. svetnik L e n Č e se sicer pridružuje predlogu, ker južna železnica gleda bolj na svojo mošnjo, kakor ca človeško življenje, vkljub temu bo glasoval za odsekove predloge, ker je delo proračunjeno na 2 G 0 C00 K, od katerih bo priblžno 1 milijon ostal« v Ljubljani.
0■■<: B> ■ tnik P 1 a n t a n ni tako optimističen. Južna železnica bo vse potrebščine dovažala ter le neznatne stvari kupovala v Ljubljani. V principu je proti temu, da bi mestna občina morala kaj prispevati. Preureditev kolodvora je logična potreba, ker južua železnica ni od obstoja kolodvora, t j. 50 let ničesar storila. Igra se z življenjem potnikov in uslužbencev. Merodajen pa je zanj le humanitarni moment.
Ko je potem poročevalec dr. Triller še pojasnil, da je delegacija vse storila, kar je bilo mogoče, a da se ves načrt zavleče v nedo-gledno bodočnost, ako se v principu ne zagotovi prispevek, je bil Šubičev predlog odklonjen, sprejeti pa so bili poročevalčevi predlogi.
Turške ladje so s svojimi lum-bardami začele bombardirati piratsko brodovje. Mogočne krogle so od vseh strani letele in večinoma tudi zadevale. Streljali so tudi piratje, a nobena njihovih krogel ni dosegla turških ladij. Tod je udarila turška bomba v jambora in jih podrla, tam je pre bila steno, da je voda vdrla v jadre-nico in jo potegnila v morje ali vsaj nagnila na stran. 80 turških ladij je streljalo iz 500 velikih topov. V kratkem času je bila polovica GjaČiČevih ladij uničena. Piratje so v blaznem strahu bežali na otoke ali se poskusili « svojimi ladjami rešiti na kopno.
Tedaj pa so zajadrale v ospredje male turške ladje in za njimi so veslali čolni z vojaki. Ladje so se zaletele tja, kamor so piratje poskusili Ubežati in jih pognale nazaj. Le nekaj piratskih ladij je moglo pribežati do kopnega, ostale so Turki spodili nazaj ali jih potopili.
Blazna zbeganost je vladala med pirati. Ko bi imeli priliko se bojevati, bi jih bil mogel kralj Gjačič še krotiti. Te prilike pa ni bilo, kajti Turki •o streljali iz varne daljave.
Ko so bile piratske ladje doma-lega postreljene in če ne še uničene, pa vsaj tako poškodovane, da se niso mogle ganiti, so se otokom približali
Čolni z vojaštvom. Male turške ladje so s svojimi topovi čuvale te čolne. Vojaštvo je poskakalo v morje in gazilo do otokov, kjer se je potem začelo strahovito klanje. Besni turški vojaki so vse poklali in pomorili, kar jim je prišlo pod meč.
Kralj Gjačič se je z malo četo svojih ljudi rešil na otok Kalamas. Tudi na ta otok je prišlo več tisoč turških vojakov. Kralj Gjačič se je s svojimi ljudmi branil do skrajnosti, z levovo silo je napadal Turke in jih pobijal, dokler ni težko zaboden obležal na bojišču.
„Allah il AUahu, je zagrmelo iz več tisoč turških grl, ko so vojaki pograbili smrtnoranjenega kralja pomorskih razbojniko 7 in ga odpeljali na turško admiralsko ladjo.
„Allah in Allah", je zaorilo po vseh turških ladjah, da so se tresli stebri nebeški, ko so na admiralske ladje veliki jambor obesili človeka, ob katerega je bila privezana rdeča zastava piratov.
Še ves dan je trajal lov na pirate. Ko se je zmračilo, je bila uničena zadnja piratska ladja in ubiti vsi piratje, kar jih ni zbežalo na kopno. Piratski armadi je bil ta dan narejen
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. maja.
— ,Vode ao se razlile!...',
Piše se nam : Bilo je nekoč po izbor-nera dvorskem obedu, ko je avstrijski vladar na takozvanem „eerele" nagovarjal na  obed povabljene poslance. Med povabljenimi je bil tudi posl. iz   slovenske  Krajine   dr. Susteršič. Cesar ga je baje vprašal, kakih misli da je o političnem položaju na Kranjskem? Na to mu je dr. Susteršič odgovoril, kakor so poročale takrat   novine,   blizu   takole. nVse bode ugodno postalo, kadar se bodo raztekle vode!- In res, prerokovanja dr. Žlindre so se kaj hitro izpolnila! — Župan Hribar je na svojem kandidatnem govoru z gnevom in obžalovanjem konštatiral, s kako podlimi in gnusnimi sredstvi se bori nasprotna klerikalna stranka in da njen  poveljujoči „general" izliva kar cele sode smrdeča gnojnice na svoje   politične nasprotnike! In glejte, ljudje božji, kaj   se je pripetilo ! Dr. Susteršič je hotel nedavno zopet   izprazniti   cel   sod, kakršne so Še pred nedavnim časom ljubljanski   okoličanje   vozili,   napolnjene z mastno gnojnico, in ga izliti na glavo svojega   političnega   protivnika. Pa glej   nesreče;   sod je bil moker in spolzel, pa mu izdrči iz ožlindranih rok in vsa   ne   ravno  vonjavo dišeča vsebina se razlije na podlega in predrznega obrekovalca. Vsa smrdeča gnojnica, namenjena političnim neprijateljem, se je razlila nanj v podobi njegovih dveh grajšČin! Sedaj pa gledajo  klerikalni  podrepniki   in izvoljenci  svojega   „ljudskega tribuna"   kot:    „nantem   in gurgite vastou — v .... !   Kajti: „vode so se razlile in sicer jako smrdeče!"
— Klerikalne laži. Laži in podla obrekovanja, to so edina sredstva, ki se jih poslužujejo klerikalci v volilnem boju. Nikogar ne puste v miru, samo ako je na sumu, da ni navdušen za kelharja Kregarja. In bog ne zadeni, da bi se kdo drznil izraziti, da Kregar ni sposoben za poslanca, takoj zavihti šenklavški revolverski list svojo gorjačo in lopne po doti-čniku, ki mu ne imponuje vsiljiva pasarska ničla. Tako je udaril včeraj po g. I. Dolencu v Trnovem, ki je na sestanku trnovsko-krakovskega volilnega odbora o Kregarju rekel, da nima takih lastnosti, ki bi ga delale sposobnega za poslanca. Za napad, kakršni so v „Slovencu" v navadi, seveda te besede niso zadostovale, zato so mu klerikalni poštenjaki podtaknili, da je rekel Kregarju, da je kradel monstrance, samo da bi lahko udarili po njem. In kako fino so to storili! Očitajo mu bolezen na živcih! Kako plemenito! Pustimo jim to veselje rade volje, ne da bi jim sledili na to polje, pravimo pa: ni še vseh dni večer. Kar sedaj klerikalci očitajo drugim, lahko zadene tudi nje in zavarovan proti sanatoriju tudi ni niti njihov — sicer vsegamogočni vrhovni kolovodja! Ali ste razumeli?
— Poštni uslužbenci bodo vsi volili pasarja Kregarja, tako zatrjuje včerajšnji „Sloveneo". Če je o tem tako sveto prepričan, zakaj je potem Štefe reklamiral iz volilnega imeuika celo vrsto poštnih uslužbencev ? Pa ne menda zato, ker so poštni usluž-beni od prvega do zadnjega najzve-stejši pristaši — „ljudskega kandidata?!" Hm, ljudski kandidat! Kdo je pa postavil Kregarja za kandidata? Ljudstvo? Ali ni postal |Kregar kandidat zgolj po milosti in po najvišjem ukazu gromovnika Susteršiča? Če bi bilo ljudstvo izbralo pasarja za kandidata, bi se mu pač ne bilo treba vsiljevati tako, kakor dela on. Že tedne leta on po gostilnah in brenka na vse mogoče strune, da bi ujel kakšnega neumnega kalina na ■voje limanioe. Sprva je prirejal tajne  shode,  kjer je  prodajal svojo
koneo. Strahovalcev turške krone ni bilo več. ) prih.)rtniodroBtu tako temeljito, da so se mu
ljudje smejali v obraz iz se norčevali iz njegove kandidature, kličoč mu: pasar, ostani pri svojih monštrancah. In mož je opustil prirejanje tajnih konventiklov, ker je uvidel, da bi si sam izkopal svoj grob, ako bi se še nadalje kazal volilcem od blizu in v tako „ugodni" luči. Zato se je umaknil bolj v zatišje in prepustil „Slovencu", da hvali kakor kričavi Žid tisto ničvredno blago, ki bi ga naj kupili kakor mačka v vreči ljubljanski volilci. Toda iz te kupčije ne bo nič; blago, ki se ne hvali že samo, ne najde kupcev! Bodo že volilci 14. maja preskrbeli, da bo Kregar ostal pri svojih kelhih, monštrancah in ci-borijih! Kdo bi pa tudi prevzel na se odgovornost, da bi odvzel preča-stiti duhovščini na Kranjskem edinega mojstra, ki dela in popravlja tako svete reči, kakor so monstrance in druge take posvečene stvari!?
— Kako se le godilo Kregarju na Karlovski cesti? Kregar-
jevo glavno   agitacijsko polje so gostilne, po katerih se potika „od zore do mraka,   od  mraka do dne". Pri čaši ruj nega vinca in penečega piva razlaga Kregar najraje svojo modrost, meneč, da bo pri pijači najložje zvabil  kakšnega  kalina-volica  v svoje mreže.   Dasi po navadi  gostom po gostilnah    prav    pošteno presedajo Kregarjeve čenče,  vendar imajo toliko usmiljenja ž njim,   da ga poslušajo ne morda zaradi tega, ker sem-tertja zine kaj  pametnega, marveč ker se vzpriČo gorostasnih budalosti in gluposti, ki jih je slišati iz njegovih ust, čim jih odpre, izborno zabavajo, porabljajoč  Kregarja za predmet zbijanja šal in dovtipov. Toda povsodi pa le ne najde Kregar takih dobrovoljčkov,  ki bi se zadovoljili ž njim kot „objeetum fopabile". Tako je na primer prišel Kregar snoči na svojem   agitacijskem   potu  tudi na Kariovsko cesto, kjer je počastil Ra-stoharjevo gostilno s svojo dvomljivo navzočnostjo.   Sedeč   pri   čaši dobre kapljice,  je   seveda jel  takoj delati propaganda  za   svojo  častito osebo. No, gostje niso  bili voljni poslušati njegovih   otrobov,  a ker le ni nehal Čvekati, so mu pošteno povedali svoje mnenje in mu pekazali vrata. Pasar-Ček ima dolg in strupen jezik, stego-goval ga je v enomer,  da je spravil iz ravnotežja tudi  najmirnejše ljudi. In zgodilo bi se mu preklicano slabo, ako bi ga ne  vzel pod zaščito neki usmiljeni Samaritan in mu omogočil, da je zdrav odnesel pravočasno pete. Radovedni smo, ako bo tudi ta „zma-gonosni" Kregarjev pohod na Kariovsko cesto opisan v „Slovencu".
— Kregarjevi agitatorji na delu I Po Ljubljani kar mrgoli zadnje dni raznih sumljivih elementov, ki agitirajo za pasarja Kregarja. Vsi koti so jih polni, zlasti se pa sučejo okrog državnih uslužbencev, katerim obljubujejo zlate gradove, ako volijo „ljudskega kandidata". S posebno intenzivnostjo agitirajo med uslužbenci v justiČni palači in javno se bahajo, da imajo že vse paznike na svoji strani. Ne vemo sicer, v koliko odgovarja ta baharija resnici, toliko pa je nam znano, da donaša nekdo paznikom brezplačno šest izvodov „Slovenca" vsak dan v sodnijsko poslopje. Dvomimo pa, da bi šli na lim vsi pazniki, med katerimi je precej razumnih in razsodnih mož, ki se ne dajo kaptivirati s praznimi in puhlimi frazami. Tudi raznim drugim uslužbencem vsiljujejo klerikalci „Slovenca" in ga jim dostavljajo na stanovanje. Opozarjamo tiste, ki sprejemajo „Slovenca", naj se varujejo, da ne bodo oškodovani. r Lahko se namreč zgodi, da bodo morali po volitvah „Slovenca", ki ga dobivajo sedaj v hišo — plačati! Torej pozor!
— Varuj se tičioa I Monštrancar Kregar se volilcem vsiljuje po vseh cestah, vseh gostilnah, vseh vežah in vseh straniščih. Agitira na jako nečedne načine, in ker vidi, da je le splošen objekt posmehovanja, se za-letuje v „Slovencu" v može, katerim Kregar ne sega niti do kolen. Tako je včeraj napadel nekega gospoda, katerega ime najbrže iz strahu ni hotel napisati, ter ga označil kot Tička, „ Varuj se tičioa," tako pohlevno bevska kelharska prikazen.  Mi tega
tička poznamo in moramo konstatirati, da je mož precej težak tič, ter Kregarju ne privoščimo, da bi mu šla ta tiČica s perutmi preko brade.
— Zlobnost In učenost „Nove dobe«11 Glasilo famozne „Gospodarske
stranke"
,Nova Doba" trepeče že
v zadnjih trzljajih.  Človek  bi torej mislil,  da  bo  reva,  ki  stoji že na pragu   pred   svojim   koncem, vsaj gledala   na   to,  da   se   pošteno in s častjo loči s tega sveta.  Toda zdi se, da raje pogine na gnoju, nego da bi končala tek svojega kratkodobnega življenja v prepričanju,  da je vsaj zadnje trenotke preživela v Časti in poštenosti, da bi se o nji vsaj lahko reklo: grešila je sicer reva, a završila je svoj tek lepo in pošteno, kakor se spodobi.  V zadnji  svoji  številki je priobčila pregledno tabelo slovenskih državnozborskih kandidatov. Te kandidate je razvrstila po njih političnem programu in jih razdelila v klerikalce, socialiste, liberalce in neodvisne. V prvi vrsti navaja klerikalce, v drugi vrsti socialiste, v tretji liberalce, v četrti vrsti pa neodvisne. V rubriki   „klerikalci" navaja imenoma na  Kranjskem  ŠusteršiČeve, na Štajerskem Korošce ve, na Goriškem Gregorčičeve kandidate, v rubriki „soci-alisti" pa beleži imena onih kandidatov, ki jih je postavila socialna demokracija v slovenskih volilnih okrajih.   Na  tretjem   mestu  se nahaja, kakor smo že omenili, rubrika „liberal ci." Pod to rubriko navajajo poštenjaki okoli „Nove dobe" na Kranjskem Kandidate narodno-napredne stranke, na Štajerskem — Čujte in strmite — pa kandidate, ki jih je postavila nemškutarska „Šta-jerčeva" stranka, na Koroškem pa celo znanega Seifritza, ki kandi-duje na nemško narodnem programu. Maloštevilni  gospodje   okoli „Nove dobe" vedo prav  dobro,  da nimajo narodnonapredni   kandidatje ničesar skupnega s „ŠtajerČijanci" in z ljudmi   Seifritzove  baze,   a  vendar jih mečejo  namenoma ž njimi v en lonec,   da  bi   pri nerazsodnih ljudeh vzbudili mnenje, češ narodnonapredna stranka  na  Kranjskem  je v bistvu eno   in  isto,   kakor „ŠtajerČeva" in nemškonacionalna na Koroškem. Ne pride nam na misel,   da  bi  to infa-mijo žigosali po zaslugi,  marveč mi privoščimo političnim  otročajem pri „Novi Dobi" veselje, da preobračajo kozolce, kakor se jim ljubi. Ej, ljuba duša, „man merkt die Absicht und wird nhht verstimmt!"   Na nekaj bi pa   rXovodobaše*   opozorili. Zlobni bi naj že bili, saj to je že del njihove narave, toda nevedni bi pač ne smeli biti tisti, ki so se že tolikokrat postavljali s tem, da zajemajo modrost z veliko žlico. Tako kaže „Nova Doba"  svojo nevednost v tem,  da na primer ne ve, da je slovenski mandat v Istri podgrajski in  da kandi-duje tu kot slovenski  kandidat prof. Matko Mandić;  takisto tudi ne ve, da kandiduje v slovenskem volilnem okraju   v Trstu,   dr.   O t o k a r R y b a r, o Čemer  že  čivkajo vrabci po vseh strehah,  nego je na svojo roko postavila v tem  okraju za slovenskega kandidata dr.  A.  Greg o-rina, najbrže ker je slišala zvoniti, da nastopa  v  enem izmed tržaških mestnih okrajev  dr. Gustav Gre-g o r i n kot slovenski števni kandidat. —  Da,   da,   gospodje  okoli „Nove dobe",  nekoliko  manj   zlobnosti in nekaj več temeljitosti  bi ne škodo-dovalo!
— Iz Žiro V- Fanatizem tukajšnjega kaplana presega že vse meje dostojnosti. Z vso strastjo svojega temperamenta goji t-rcijalstvo ter vodi boj proti vsemu, kar se ne ujema z njegovimi lemenatarskimi nazori. Ne zadostujejo mu njegove prismuknjene teroijalke iz „Marijine družbe", svojo gardo backov in baculj bi rad povečal v zadnjem času s tem, da pregovarja tukajŠDJe služkinje po gostilnah, da je njih služba nevarna „za z veličan je njih duš". V hribih, jih uči dalje, jo več trpljenja, toda v primeri z zasluženjem za dušo, ki je manj v nevarnosti, je to primerno več vredno. S takimi in podobnimi budalostmi hoče utrditi in povečati že itak preveč utrjeno in škodljivo versko prenapetost in neumnost. In to kaplan, ki se je že večkrat izrazil, da je vČa-
■ih tudi sam rad srkal življenja med. Da agitira i u se ubija za klerikalnega kandidata, bedakovima Gostinčarja, je razumljivo. Na shodu pri BPetronuu je poudarjal, da se mora ta sramota izbrisati iz Žirov (namreč, da bi bili Žirovci narodnjaki antiklerikaloi). V koliko se mu izpolni pobožna želja, mu pokažemo 14. maja. Za Gostin-Čarja bodo glasovali le duševni revčki in farŠki podrepniki. Samostojni in razumni volilci pa nikdar ne!!
— „Štajercijanci" in „Narodna stranka za Štajersko11. Od Drave se nam piše: Res je, da se je zadnja leta v nas slovenskih Štajercih pojavila stranka „Štajeroijancev." Ta stranka velja v obče in po pravici za nemČursko. Stranka „Štajercijancevu izcimila se je večinoma vsled tega, ker mnogo dobrih Slovencev ni hotelo slušati klerikalne komande, ki je bila odločilna ob času „s logaške dobe." Raje je bil marsikateri Slovenec pokoren sluga nemčurju, o katerem je vedel, da se ne uda duhovskemu poveljstvu, nego pa da bi bil Slovenec po — slogaški metodi. In tako je v takozvani „Štajer-čijanski stranki" mnogo pristnih Slovencev, ki prej niso vedeli kam, ker mej nami slovenskimi Štajerci sploh napredne stranke ni bilo. A sedaj, ko je prišla „Narodna stranka" na vidik, ki resno stremi po pravem narodnem in naprednem delu, se je pa že mnogo „Štajercijancev" odkrhnilo od dosih-dobne komande, se otreslo more ter se priklopilo onim, katere se je že davn&j željno pričakovalo! Ali je to kaj krivičnega in našemu življenju Škodljivega? Mislimo, da ne. Mi moramo novi narodni stranki biti hvaležni, da nam je otela iz mrtvila mnogo narodnih elementov ter jih privedla v pravi tir! Kar smešno je torej, če se narodni stranki očita nemčurstvo i. dr. — Verjamemo, da klerikalcem tudi to delo narodne stranke ne ugaja. Pa kaj, njim se gre le za gospodstvo, sicer pa so — brez-domovinci. . . Narodna stranka pa hoče oteti svojce tujega jarma; in to velja! Zato pa molčite, vi sebičneži, vi rimski zatiralci ubogega našega ljudstva!
— Tudi katoliško. Piše se nam: Dne 28. aprila je imela narodna stranka pri Sv. Urbanu blizu Ptuja shod, na katerem je kandidat Zadravec razvil svoj program. Shod je bil zelo buren! Ondotni bledolični kaplan, ki sliši na ime Jože Podplat-nik, je namreč zbobnal vso svojo gardo mladeniške zveze skupaj. Pridružili so se pa tudi možje, ki bi morali biti že razsodnejši. Te je potem že pred shodom napojil z žganjem in jih fanatiziral, da so med shodom tem lažje razsajali. Med razgrajači so bili tudi ne volilci in taki, ki nimajo posebno čistih rok! Sklicatelj shoda dr. Kukovec je par razgrajačev ven zapodil, na kar sta govorila dr. Kukovec in kandidat Zadravec ob navdušenem pritrjevanju zborovalcev. Po kaplanovem odhodu so možje, ki so bili prej na njegovi strani, prihajali med neodvisne vo-lilce. Eden izmed njih je zaklical: „Do danes sem bil s kaplanom, od danes naprej pa nikoli več!" Značilne besede! Ali ni skrajno sirovo, če se vede kaplan, duhovnik, oznanjevalec miru, ljubezni, tako, kakor se je vedlo to zbesnelo kaplanče?! Ali ga ni sram, da kot duhovnik napaja te nerazsodne ljudi z žganjem ter jih tira pravici v roke? Marsikoga izmed teh, ki so kaplanetu pomagali razsajati, bo namreč zaradi paragrafov glava bolela. Zahvali naj se pa potem svojemu dušnemu pastirju.
— Pri ministru Pacaku Iz Prage se nam piše: V deputaciji pri ministru Pacaku so bili za rSvaz če-ako-slovanakeho studentstva" predsednik tehnik Gebauer in podpredsednik jurist Tvrzizcky. Navzoč je bil za „Ilirijo" tehnik Kukeo. Na izvajanja jurista Lipolda je minister obljubil, se tudi za zahteve in želje Slovencev zavzemati. V „Adriji" se je ustanovil vseučiliški odsek, ki bo sporazumno • češkim dijaštvom izdelal obširen memorandum.
_ Nečuveno.   V aferici Daohs
je bil zaslišan tudi zdravnik gospod
dr. vitez F o edransp er ^. Izpovedal
je po pravici in po resnici, kakor izpove vsak spodoben Človek. Govoril je pod prisego. Ker pa je s svojo izpovedjo podrl plemenite naklepe klerikalcev in se je jasno pokazalo, kako spletko so ti pletli, so ga v „Slovencu" ostudno napadli. Gospod dr. vitez Foedransperg pa je znan kot izvrsten, vesten in natančen zdravnik in zato lahko s preziranjem gleda na to nečuveno početje klerikalcev.
— Odvetniški izpit pri višjem deželnem sodišču je napravil odvetniški kandidat dr. Srečko Kovačič, doma iz Sv. Lucije na Goriškem, čestitamo !
— Deželni    dacarji. Sobotni
„Sloveneott pretaka kar cele potoke solza za uslužbence pri mestnem užit-ninskem zakupu, kako so ti reveži slabo plačani. Toda za deželne da-carje (in njih vdove), kateri sov pravem pomenu besede Še slabše pla Čani, nima „Sloveneo" nobene solze. Seveda tukaj bi „Slovenee" udaril samega sebe po zobeh. — Gospodje pri „Slovencu" naj povedo tudi, kdo je vzrok, da so deželni da-carji tako slabo plačani, in zakaj ne dobe draginskih do-klad, kakor jih dobe drugi de-ž elni uslužbenci in uslužbenke.
— H koncertom »Glasbene Matice": Verdijev „Requiem". Iz
razlage „R*-quiema", katero je izdala „Glasbena Matica", posnemamo nekaj točk v obče razumevanje. „Reijuiem* je v kat diski cerkvi črna maša za mrtve ob mrtvaškem odru. Imenuje se tako po začetnih besedah „Re-quiem aeternem dona eis, Domine" („Daj jim. o Gospod, večni mir in pokoj") „Glorije" ni, namesto nje se moli flDies irae". Takisto ni „Vere". Po končani maši se poje ob mrtva škem odru „Libera me, Domine". Pri slovesnih prilikah se posamezni deli Črne maše pojo od zbora na koru s s premije van jem orgel ali orkestra. Tako si je treba misliti tudi Verdijev „Requiem" kot slovesno Črno mašo ~za mrtve, peto od zbora na koru. Toda taki „Reo^uiemi" kot umotvori svetovne slave so le trije, štirje: Mozartov, V er dij e v, D v orakov in Berliozov. Kar je Beethovnova „Missa 8olemnis" med navadnimi ma šami, to je Verdijev „Requiem" med črnimi mašami. Zložil ga je Verdi 1. 1874. za obletnico smrti slavnega laškega pesnika Manzonija v dobi, ko je bil po "Aidi" (1871) na vrhuncu svoje slave.
— Konzorcij kranjske skupine I. splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske je imel pretekli četrtek v prostorih I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva krajevni občni zbor. Zborovanje je otvoril načelnik g. Rudolf Vesel, ki je sporočil pozdrave osrednjega društva in se spominjal v preteklem letu umrlih Članov. Tajnik g. Adoif Langof je podal natančno poročilo o delovanju centrale. Društvo se je posebno povzdignilo zlasti glede zavarovanja. Stanovske dolžnosti urad-ništva so se v marsičem uveljavile in so se rešila jako važna vprašanja v tem oziru. Pri teh je omeniti pred vsem prisilno starostno zavarovanje privatnih uradnikov. Pri državnem uradništvu se je rešilo praktikautsko vprašanje. Drugim državnim uradnikom se je s 1. junijem 1906 vstela aktivitetna doklada četrtega razreda v penzijako odmerjevalno osnovo, s Čimer se je doseglo zvišanje pokojnine in zboljšanje pomaknitvenih razmer. Velikega pomena je tudi znižanje službene dobe od 40 na 35 let za dosego cele pokojnine. V humanitarnem oziru je izdalo uradniško društvo kot podpore, za zdravljenje in v učne namene 88 390 K. Nato je načelnik g. Vesel poročal o delo-varjju tukajšnjega lokalnega odbora in hranilnega in posojilnega konzorcija. Leta 1906 se je sklenilo zavarovanj v znesku 38 000 K, 9 pogodb v znesku 19 400 K se je realiziralo. Koncem leta je bilo 140 Članov, ki so vplačali na deležih 30 014 K 33 v. Poročilo je bilo odobreno in se je načelniku dal absolutorj na predlog nadzorstvenega sveta, čistega dobička je imela skupina 1591 K 81 vin. in dobe deležniki 4.5% dividendo, 2% se odpoŠljeta centrali, ostalo se vpiše na nov račun. Sklenilo se je nadalje, da ostane odstotna mera ista kot doslej in sicer 4"0 za hranilne vloge, 6% pa za posojila. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v odbor gg.: rač. asistent Milan Paternoster, višji mestni komisar Albin Semen, višji rač. svetnik Anton Svetek, in rač. oficijal Rihard Schumi, v nadzorstvo pa gg. prof. Ant Funtek poštni asistent Luka Guzelj in žel. oficijal Ivan Tonsern. S tem je bilo zborovanje končano.
— Zadruga gostilničarjev, ka-varnarjev Itd.   Ker  se občni zbor
Somočniškega zbora in oni pomočni-Le bolniške blagajne te zadruge dne
11. aprila vsled prepičle udeležbe ni mogel vršiti, sklicuje se s tem nov občni zbor na dan 2. maja ob 3. uri popoldne v hotelu „Ilirija" a istim dnevnim redom in sicer: A. 1. Nagovor načelnikov; 2. volitev načelnika oziroma njega namestnika in štirih odbornikov v pomočniški zbor; 3. volitev treh odbornikov v zadružni zbor; 4. enega odbornika in dveh namestnikov v razsodišče; 5. volitev štirih odbornikov in 2 namestnikov za pomočniško bolniško blagajno; 6. volitev dveh odbornikov in dveh namestnikov v nadzorovalni odbor; 7. raznoterosti. B. 1. Poročilo o računskem zaključku pomočniške bolniške blagajne za 1. 1906 ; 2. raznoterosti. P. n. člani se opozarjajo, da proti sklepom občnega zbora ni ugovorov oziroma pritožb. Naj se torej zborovanja polnoštevilno udeleže. C. kr. deželna vlada je z odlokom dne 11. aprila št. 2211 potrdila sklep občnega zbora zadruge gostilničarjev in krč-marjev v Ljubljani v toliko, da je odslej p'aČati vsakemu na novo za-Čenšemu gostilničarju 50 K pristopnine. Dosedanja pristopnina je znašala 10 K.
— Javna vinska pokušaja v
tukajšnji dt-želni vinski kleti bo jutri, v Četrtek od 8 —10. ure zvečer. Točila se bodo razna dolenjska vina ter silvanec, beli burgundec, karmenet, zelen, rulandec, fino vipavsko namizno ter dolenjsko desertno vino. Radi nabave novih vzorcev ostane klet do 11  t. m. zaprta.
— Hud pretep. 25 aprila je v Hotavljah v gostilni Matije S t u b i c a nastal prepir in pretep med fantom Jakobom Ho m c em in tovariši iz Dolenje Dobrave, potem Francom šu-bicem iz Dobena, Andrejem Mrakom iz Gorenjega Brda in Francom in Matevžem Demšarjem iz Hi.?.v-Čih Njiv zaradi peres. Homec je zabodel trikrat smrtnonevarno Franca Šubica. Mrtk je z dolgim kolom hotel udariti Hon ca, a je zadel Demšarja, ki se je nezavesten zgrudil in težko da bi okreval. Sploh so se fantje tako pretepali med seboj, da niso vedeli, od koga je kdo dobil udarce in rane. Trije leže, Homec pa sedi v preiskovalnem zaporu v Skofji Loki.
— Krvava justica v šoli C kr.
sodišče v Mukrouogu bo sodilo o sledečem zanimivem slučaju: Alojzija Primšiča iz Bitovske gore pri Tre-beljnem, učenca prvega razr. ljudske šole je kaplan iz Trebeljnega, ki je učencev katehet, osumil, da fant grede v šoio puli smreke v farovški hosti. Deček je dejanje tajil in kot dokaz navedel tudi ljudi, ki so res delali škodo v omenjeni hosti. Katehet pa učencu ni verjel. V svoji sveti jezi — tako se nam zatrjuje iz zanesljivega vira — je zgrabil fantiča z a DOge> ga vzdignil in z glavo bil ob tla. Dvakrat ga je postavil na glavo ter ga za noge drže neusmiljeno pretepal, povrhu pa ga še z glavo butal ob tla. Ta krvava justica se je vrši'a v šoli. Umevno je, da so otroci, videč ta krvavi prizor, začeli jokati. Proti kaplanu se je uvedlo sodno postopanje zaradi prestopka. Ker je zadeva v sodni preiskavi, se vzdržujemo za to pot vsake opazke.
— Hrvatsko - slovenska slav-nost. O binkoštih odkrijejo v Vinici pri Črnomlju spominsko ploščo hrvatskemu učitelju in pisatelju ranjkemu Ludoviku Tomšiču, ki je bil tam doma. Slavnosti se udeleže hrvatska in slovenska učiteljska društva in druge korporacije.
— Za povzdigo tujskega prometa. Važnost tujskega prometa v gospodarskem oziru se tudi na Kranjskem Čimdalje bolj izpoznava. Zlasti na Gorenjskem, ki pride v prvi vrsti v poštev, se ustanavljajo društva za pridobitev tujcev in skoro bo po zaslugi deželne zveze za tujski promet na Kranjskem vsa Gorenjska v tem oziru organizirana. V nedeljo 28. apr. je imelo društvo za privabi-tev tujcev za Dovje in Mojstrano svoj ustanovni občni zbor. Predsednik pripravljalnega odbora g. nadučitelj Jegljič je poudarjal potrebo takega društva za te kraje ter izrekel veselje, da se je udeležilo toliko zborovalcev. Zastopnik deželne zveze, tajnik gosp. dr. Mam je v poljudnem predavanju govoril o razvoju, pospeševanju in koristih tujskega prometa, omenjal naloge, ki jih bo društvo moralo izvršiti, ako hoče uspešno delovati ter bodril zborovalce, naj složno in krepko podpirajo novo društvo, kajti korist ^odo le sami ime i od tega. V odbor so bili voljeni za predsednika g. nadučitelj Jegljič, za odbornike pa gg.: F r. Hafner, Iv. Janša, Iv. Ložan, Iv. RabiČ, Fr. Sku-mavec (Šmerc), za namestnika pa Jak. Ko z jek in Jurii P e z d i r -nik, za računska preglednika Gregor Klančnik in Ant. Smole. Vpisalo se je takoj 32 rednih in 6 podpornih članov. Novemu društvu želimo obilo uspeha.
— Sneg. Iz Rakitne se nam poroča, da je tam v ponedeljek padlo
pol metra snega. Kmetje nimajo kaj živini pokladati, ker so bili lani po hribih tako slabi pridelki, da se je že zdavnaj vsa klaja porabila. Kupiti je pa tudi ne morejo, ker je nihče nima. — Naša notica „Lepo presenečenje smo dočakali", naj se v toliko popravi, da sv. Juri bi že drugače gospodaril, pa žalibog mu je odvzela „klerikalna stranka konjiča41, zato ne more več tako gospodariti, kakor je poprej. Da so mu konja odvzeli, razvidno je v „Družinski pratiki", in po več cerkvah, posvečenih na čast sv. Jurju.
— Ponesrečil je v Slovenji Bi strici  811etni  Ivan  Dolinšek iz Spodnje Nove vasi   Padel je pri popravljanju  dimnika s strehe in se težko ranil.
— Strašna nesreča pri kopanju graŠČa. Poročali smo že o strašni nesreči, ki se je prigodila v petek ob proti proti Soškemu mostu v Gorici. Za poškodbami je nadalje umrl Anton B 1 a ž i č iz Kromberga. Podjetnik Fran R o m i t o, italijanski po denik se je po nesreči skril, a so ga dobili in zaprli. Kako je delo nemarno vodil in uboge dninarje izkoriščal, dokazuje dejstvo, da ni bil noben delavec vpisan v bolniško blagajno. Tu pa prihaja na dan nemarnost goriškega magistrata, ki drugače to strogo nadzoruje, pri italijanskem podaniku se pa ni brigal, da bi ta zadostil zakonitim določbam. Krivda pada na mestnega inženirja. Upa se, da poseže vlada energično vmes in da bo krivce nesreče strogo kaznovala.
— Prijet italijanski tič. V Trstu so aretirali 46ietnega bivšega trgovca Adama Morettija iz Rimini v Italiji. Moretti je poneveril v domačem kraju 83.000 lir in se nastanil v Trstu pod imenom Josip C a s a d e i. Našli so pri njem 485 K in 360 lir.
— Umrl je v Tr.-tu pri Sv. Ivanu posestnik Josip Š a h a r, vnet rodoljub.
— Panorama-kosmoratna na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno11 nam kaže ta teden spomine na nemško-francosko vojno leta 1870 —71. Grozote vojne se nikdar in nikoli ne dajo popisati tako, da bi imel čitatelj tako popolno in jasno sliko, kot če si te grozote ogleda. In v panorami-kosmorami vidimo vse te grozne reči. Divji obupni boji med sovražnima si armadama, ki bruhata druga v drugo pogubono^ne krogle, da se v trenutku bori sto in sto krepkih mož s smrtjo, razrušene hiše in gradovi, beg premeganih čet, veseljs zmagovalcev itd. — vse to vidimo v tej seriji, ki je vsled raznoterosti vredna, da si jo ogleda vsak. — Prihodnji teden Postojnska j ama
— Delavsko gibanje, Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvore v Ameriko 47 Hrvatov, 90 Slovencev in 100 Macedoncev. 70 Hrvatov je šlo v Heb, 50 v Iuomost, 20 pa v Beljak. Na Dunaj seje odpeljalo 100, v kočevsko okolico pa 70 Lahov.
— Izgubljene in najdene redi
Pose-tnica Ivana Pečnikova je izgubila zavitek Čipk, vrednih 10 K. — Hlapec Ivan Petrič je izgubil bankovec za 10 K. — Delavec Jožef Pre-sako je izgubil 50 K denarja. — Neki gospod je izgubil zlat prstan z zelenim rubinom in dvema briljantoma, v katerem je bilo vrezano ime „Mici", vreden 80 K.
— Koncert. Jutri, v četrtek 2. t. m. bo velik koncert s petjem v gostilni pri „Črnem orlu". Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
* Najnovejše novice. — Velika eksplozija se je zgodila v Črnogorskem pristanišču v Baru. Razletelo se je 15 metr. stotov smodnika in dinamita. Ena žena je bila ubita, 27 oseb pa hudo, 41 pa lahko ranjenih. Knjeginja Milena, princezi-nja Vera in Milica ter prestolonaslednik Danilo so prihiteli iz knežje palače v r 'opolici ter vso noč obve-zavali in stregli ranjencem. Mnogo hiš je močno poškodovanih.
— Tobačni delavci na Kubi štrajkaj o, vsled česar miruje vsa tobačna industrija.
— Nemški turnarji. V Schwertu pri Kolinu je bila te dni turnarska slavnost. Zunanji turnarji so se čutili pri razdelitvi daril prikrajšane ter so z revolverji strejali na razsodnike. Ponoči so ukradli v mestu avtomat, ga zavlekli v gozd in izropali.
— Zaradi bede se je obesila v Budimpešti pisateljica Hankonji s svojo materjo vred.
Koncert
naborne komisije v „Unlonu".
Trobi klerikalni rog: „Kdor ni z nami — rob ubog! Nam pa, zbranim v „Unioni", nudilo se milijoni;
kdor ne da na marnje nič, naj pogleda: Susteršič.11
Trobi klerikalni rog:
„Kdor ni z nami — rob ubog l"
Boben bobna bambrbam: „Noter, noter! Hajdi k nam! Vsak, ki nima nič razuma, nič značaja, nič poguma, vsak mračnjak, kori atolov ec, po razsodnosti udovec — tak volivec hajdi k nam!" Boben bobna bambrbam.
Tromba poje trarara:
„Ni moža čez Kregarja!
Od patene in monstrance
ga pošljite med poslance,
od ciborjev, kelhov preč
za pomoč cesarju v BeČ;
če ne bo tam za Krpana,
pa bo vendar za Stehana."*)
Tromba poje trarari:
„Vsi možjs za Kregarja!"
Svira cela muzika : „Eoega ne: Hribarja! Hribar ga bo v Beču pičil, da bo brž odšusteršičil naš poveljnik in naš bog —
Kriste, čuvaj nas nadlog !" Svira cela muzika: „Enega ne: Hribarja!"
Sagittarius.
*) Dvorni norec iz Levstikovega „Krpana".
Telefonska m brzojavno porodio.
Dunaj 1. maja. Nadaljevanje nagodbenih pogajanj, ki naj bi se začelo 3. maja v Budimpešti, je odloženo. Ogrski ministrski predsednik Wekerle pride tekom prihodnjih dni sem, da se dogovori z Dečkom o terminu glede teh pogajanj.
Dunaj 1. d a a. Minister žuran ih del, A-rerjthal je Ž3 despel v Berolio in bo )mel še danes post bno a^djenco pri neonskem ce sarju. Tu se kar nbjodločue;e poudarja, da ima Aerenthalovo potovanje v Berolin največji politični pomen in si cer z ozirem na sestanke angleškega kralja s španskim in z italijanskim kraljem ter z ozirom na potovanje italijanskega kralja v Atene. Dunajski vladni krogi priznavajo, da zapusti zunanja politika svojo dosedanjo rezervo in da bo poskusila preprečiti izoliranje Nemčije, na kar dela angleški kralj
Krakov 1 maja. Giliški škofje so s posebno okrožnico na vse župni e prepovedali duhovnikom, da bi dovo^evali nekdanjemu poslancu Stojalovvskemu maše-vati v njih cerkvah. S:ojalow3ki kandidira noviČ v drž zbor.
Petrograd 1 maja Dama je utekla nameravanemu razpustu Ministrski svet je imel še ponoči sejo in je sklenil, takoj razpustiti dumo, če ne dovoli rekrut nega zakona. Po ljutih bojih in viharnih prizorih je bil ta zakon sprejet s 193 proti 123 glasom
Pariz 1 maja. Položaj v mestu je jako napet Na tisoče in tisoče socialno demokratičnih delavcev praznuje 1. maj. vendar so to skoro le tovarniški delavci, dočim so drugi ostali pri delu N.» raznih Krajih so bile že demonstracije Vlada je, boječ se, da pride zvečer do izgrddov, pri pravila polno vojaštva
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca aprila t. 1. se je vložilo pri ^Ljubljanski kreditni bankiu na vložno knjižice in na tekoči račun 1,500.848 K 63 v, vzdignUo pa 1,120.109 K 64 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem marca t. L 7,205.726 K 93 v.
— Obrtao pomožno društvo reg. zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani je imelo v mesecu aprilu 1907. 1. 93.241 K 78 v denarnega prometa, in sicer je bilo dohodkov 48.191 K 40 v, stroškov pa 46 173 K 27 v; končno stane posojil na menice znaša 343 773 K 44 v, hranilnih vlog pa 274.163 K 03 v.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Skotil Loki. V mesecu januarju—aprilu 1907 je 467 strank vložilo na hranilne vloge 128 055 K 33 v, 65 strank vložilo na tekoči račun 38 448 K 21 v, 404 stranke dvignile na hranilne vloge 8*199 K 04 v, 45 strank dvignilo na tekoči račun 32 551 K 30 v, 21 strankam se je U-plačalo posojil 40 500 K, stanje hranilnih vlog 804.005 K 28 v, stanje vlog v tekočem računu 22.391 K 62 v, ■tanje posojil 758.501 K 34 v, denarni promet 525.732 K 62 v.
Avstrl]ska specijaliteta. Na želodco bo ajia.vicuii ijadem priporočati je porabo priat pega „Mati■ Mraa Seidhtz-praAka1*, ki j« pre-5(CU£eco domače zdravilo in vpliva na žele jec krepimo ter pospe Silno na pre bavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni zalagateii, DITNAJ, Tuchlauben 9. V lekaraah na deželi zahtevati je izrecno MOl.L-ov pre arat, zaznamovan z varnostno znamko in , oodoifiom 6 16 —6
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje najbolj se priznana
Tanno chiniB Mtnra
katera   ehrepčuje   lasisče, odstranju|e
laska in preprečuje izpadanje las. ! titeSilenlea z na »odom I bran«.
5axpodife'a  se   z  obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, nedic. mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Lenstek* v Ljubljani, Resljeta cesta št. I
soleč novozgrajenega Fran Jolefovega
inhil. moHtv tO—18
Darila.
Lpravništvu našega lista so poslali: Za drnibo sv. Cirila   in Metoda:
:lospod dr. Karel Večer v Gradcu K 21*—, nabralo omizje v hotelu „Steirerhof" v ftradcu. —.Srčna hvala!
Sorzna poročila
■sditnt  banka v Ljubljani".
Uradni kurai dun. borza 1 maja IU07.
ti *
.    tIMlISiai   zvano. .
, »rebrn?, renta kvstr. kronska renta . .
.    zlata        m    . . *fr»ka kronska reflts . zlata
*osojilo dež. Krar.-sk*
, »osojile mesta Spljet . Zadar
, bct.-herc. ieleiniško posojilo 1902 .  . .
3*žk& sel. banka k.
•     i •
, tast. pisma gat. d«l. mpotečne banke . . pset. kom. k. e. s \&, pr.  .   .   .  . .
, sest. pisma mnent. 37&r.i>nice.....
. tast. pisma cfr. teeer. iti., hranilnice .   . .
\ z, pie. ogr. hip. SSS. SS*. Ogr. lopato** se-■^.iviz d. tik. . . *»bi. češke ind. bank« -*>r. lok. ielez. Trti-Pors-c......
prior, deienjskm Ssi. .
šrier. j«f. žel. kap.   ,: aTStf. po«, na      ». a.
• Denar
98-f.f» 9i» 95
98 56 116 75
94 3 > 112 20
9850 104 50
99 Hb
98 75 10G 15
98 75 116 95
94 50 112-40
U9 30 101-60 ICO 86
99 70 100 65
ICO -i 101 —
99 10 99 60
100 26 101 Jb
106-70 ir.6 70
99 76' 10G 75
U 100 —! tOO 60
S 100 --! 10030
100 --
10G -
100 20
101 -
*9d0
9876 9975 303 5^ 305*50 100■-;  Kl" ~
&»«■■ eo L 1860',  .  . . ,    ed 1. \m ...
, tćasfc*......
sem. kres. I.
,    *grsk« kip. e&nke .
.    srnske a h*.
, terike......
testo** ?ra8ss . , . vfedrtn? 9     •   • <
sernoike a    » • i
trtkovskt „     i  • •
is Pijanske m , « . mSr. rdeč. krift« , ...
gl*-       m         9      9       «    • ■
x tdoffevs        »    . . . c ar Jk« „ .vAJsk« kes.   m ,
Deli
Jsint železnice .  .  . .
•*Rvn€ železnice .  . . Avstf.-ogrske bsRSM eete ^vstr. kreditne »a*i*e   . .
•^*rak*
PVBOSksĐSSl » ^rmogokop v Msr»t& tiSni^j > finske mer.tan   .  .  . , '^ike žel. r*4. er.   .   . .
r^bovoljske ivetr. ofei«e to*wr.
E
llSfSS ^eki
O 4 • •
i. * % t
s e e . e
e e • * a
15T75 258 -148 75 270-5H 281 75 246 -
96 75 190 95
21 70 437 -
80
90
68
46 75 27-50 66-18-481 -
130 25 68b 60
1767 — 665 775 ?4Ž26 732 -608 f 0
12684 66425 270 -649 145 -
11-B6 13-11 2348 2405 117-52 9635 261 4*H4
16878 264 — 160 76 280 50 291 75 266 -106 75 J9195 23 70 447 — 90 96 -65 -47 75 29 50 75
18 — 491 -
131 26 686 60 1777 —
666 — 776 — 242 .5 734 609 50 2594 — 655-26 273 — bbt — 149 50
i 1-40 19*14 Ž3 66 -?4 13 1 7 76 JO-65 «•62 s>
titne oonc v Budimpešti«
Dne 30 aprila 1907. Termin,
ienica aa mij bjbj 60 SJ K 8 80
9      9 oktober.   .   .   , 60 . m 919
U »maj      .... 60 » » 7 64
-■'.'o rusa   »maj      ...» 60 „ . 6 70
„ jol«     .... 60 „ „ 674
vej      n oktober .   9 r>0 „ , 688
1S»fasi»
10—16 viije.
HeteorolosKno pni
VUla* nad morjem 06*9   Srednji zračni tlak  7M0 mim
= I c« s. opaso-m vaaja	Stanje barometra V MWi	|! II	Vetrovi	Nebo
30 :9.	I 734 1	66	al. s vab.	jasno
1 i 7. sj.	734 3	47	■1. savshod	del. jasno
- Pb pop.	733 6	83	si. sever	dež
Srednja včeraj inja temperatura: 5'9* nor-eaie: 120 . — Padavina v mm 21.
stv-
Spre^ma aa*farsvae|a ljenja po aajraaaovrstaejask kesa! ped lake ugodnimi pogoji, ko druga sataro vala toa   Zlasti Je aavarovaoje   aa   eaftiveSe km mar^saJeessM se vplsesi
Vsak &laa ima po  pretek«  peSk let pravieo ee aivideaee.
9*
-   -   -   -   visjemnt uvir
Rss. fondi: 34,7M.837-76 K Po velikosti dmga
■ Ina sanka v Pragi. - - - -oe^kodeene in asssMsiije 87,176.383 76 K.
nase države
citrar pi««rno to v sastssj taMJasj ksii uiU'uin  sja»B m m as*
Zavaruj« puaiipjs la po samim  škodam po najninja Škode eenjsde takoj m Ušiva  ■SJSaSjsI sloves,
Dovoljuje iz člrteea Sssseks iadata« podpore  v   narodno  m obeaokorista«
Razne preuode
iz nemščine v slovenščino
cirkolarjev, piaem io drugih ti^kovio oskrbi ceno izvežban  nradoik v tej
stroki.
Naslov   v    upravDtstvu „Siov.
Naroda44.
Nov ženski poklic.
Pri novem ionskem poklicu dobe ženske brez vsakega predznanja takoj dober in stalen zaslutek.
Sprejemaj >  t*e izklju6n*»   le od 2.
do 4 ure popoldne v Ljubljani na Starem trgu št. 4, II. nadstr. v
pisarni. u48-i
Zgovorni, reprezentacije zmotni
gospodje
pripravni    za    obiskavanje zasebnih
strank, se za trajno sprejme v Vegovih ulicah št 6, pritlično I. vrata levo. 1447—1
Predstavi se lahko vsak dan od 9.—11. ure.
Odda se takoj v najem
te nošeno
relita
z mešanim  hlapom  na 7.eIo obodnem
prostom na Satni pri Sv. Križana Dolenjskem. 1451—1
Več se izve v trgovini na Šntni aLi pa v trgovini g. H. Stancerja v Krškem.
Proda se iz proste roke, vsled
smrti lastDika mala, pritlična
11 i 5S £\
obstoječa iz hleva, skednja, kleti io nad sto let obstoječega mlina, vodoe moči za tri tečaje. Okrog hiše je na sajen sadni vrt in 7 oralov sveta, obstoječ iz 4 njiv, travnika in gozda. Vse je skrbno obdelano.
Poizve se vas Gmajna št. 13, p. Črnuče, natančneje pa Koseze št. 1, p Šiška. 1443 1
žen;bo obleko
prodala hišnica na Poljanskem nasipa št 14. 1445
Učenca
za krojaško Obrt sprejme takoj
JOSIP ROJINA ""34
Šelenburgove ulica štev. 5.
Proga SO eaonadstropna,  skoro nova
hiša
V Ljubljani!  z izrednimi ugodnostmi
Naslov v  upravništvu  „Slov. Naroda-.
1449 1
Gostilno
v Ljubljani se išče za avgust v najem. 1*25 3
Ponudbe pod ugostila 130" na
upravmštvo nSlov Naroda41.
Tvornica za celulozo v Bosni išče za takojšnji nastop več krepkih, ie vojaštva prostih
Ponndbe z izpričevali in zahtevo plače itd. na npravništvo »Slovenskega Naroda44 pod „0. St. 100". 1424—2
T* sinje
s 4 sobami, kopeljo, sobo za služkinje, elektr. lučjo in z vsemi zaželjenimi pri-tiklioami je v bližini II. drž. gimaa^ije
oddati s L avgustom. Soba za služ kinje se lah&o uporablja kot peta soba, v katerem slučaju se za služkinjo odda lihko posebna soba v suterenu biše
Natančneje pri Iv. Lončarju, Stara pravda št. 5, I. nadstr. (na
nekdanjih Del Cjttovih zemljiščih).
1450--1
f f
O mesne Krosijice
sa   nndoan in miai. PreD
Konzervirane, sterilizirane nestrapene Hk
za absolutao zanesljivo in popolno pokončanje vseh podgan in miši. Preprosto nič nevarno ravnanje. Ni treba dovolila za strup. Učinek presenetljivi Uspeh zajamčen. Dobiva se v hermetično zaprtih steklenicah po K 9' — (1 kg), 4-50 (', kg) in M* — (l/4 kg); dalje nedo-sežno učinkujoč prašek  za Ščurke kg K 3'—.   Svetla,  radikalno učinkujoča tinktura za
stenice liter K 8-       , litra K 4 -. 1444—1
Kemiski laboratorij „Kreator v Požunu na Ogrskem.
Ljubljani prodajata Viktor Schifier in drogerija Anton Kane
Nikdar se ustaviti
— to je moje stalno stremljenje.iZaradi posebnih prednosti^pri izdelovanju perila morem naročila Tza damskoffin roojko« otroško in posteljno perilo v prav kratkem času"" i z vrše vati vrlo dobro in ceno Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in" nizki ceni perila prepričajo samo z enim J poizkusom in [gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo periloSdoma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte,l serviete/J kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice ijmoške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno.
Z odličnim spoštovanjem W3m3 £1080—h
ANTON ŠARC
specialna trgovina za belo blago in nevestinske opreme
na Sv. Petra cesti št. 8.
Šivalnica na Sv. Petra] nasipn št 7.
Sf
Čistilnica za perilo
v IColod.Troxe]sila. -o.lica.lx žt. S.
Lep lokal
sredi tr^ra v TrtiČU Št 95, na najlepšem prostora, porabeo za kakšno trgovino, se odda s 1. majnikom — Istotam tudi lepo stanovanfe v I. nad strnpju. — Več se izve pri J« Deu v Trticu (Oorenfsko). 1^92-5
popolnoma separirano, v I. nadstropju, z električno razsvetljavo, obstoječe iz 2 velikih sob  s predsobo (ali kuhinjo)
se takoj odda. 1101-2
Vpraša naj se Pred škofijo 3 1,
dop. ob U., prp. od 2. do 3.
Sprejme se več dobrih
delavcev
ki bi napravljaJi bukova drva in kuhali Oglje. Drevje je prav lepo in na ravneru svetu, plačilo dobro in po dogovoru. 1334—4 Več se izve na parni žagi V Koprivniku pri Kočevju, ah pn Dominik Lušinu v Jenkovih ulicah št. 18 v Ljubljani.
in zelenjavo
razpošilja po povzetju Josip Dolčič
V Trstu, Via della ^orgente štev. 7.
Telefon št. 1465. 815—16
V novi vili v Zgornji Šiški se
odda tako] lepo, moderno
stanovanje
s tremi velikimi anhami, kopalno sobo in drugimi pnttklinami (v vili je na peljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt). 880-16 Več se pnjzve pri lastniku v Zg. Šiški št. 100 ali pa pri g. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta št. 40.
Pozor! ■ Trgovti! Nouost!
75 kosov samih novosti fin. peciva po S vin. za prodajnnje za i K 10 vin. 38 kosov pripravnih za kavarne in gostilne po 4 vin. aa prodajanje aa 1 K 10 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzelo; ako se za H kron naenkrat naroČi tudi poštnine proHto: E. Brandt, tovarna finega peciva v Kranju. 1225 4
3 učenke
2
1
sprejme takoj neki tukajšnji damski modni salon.
Naslov Naroda44.
pove npravništvo
.Slov. 1426- 2
Fran Bovšek iz Zgornjih Bibč pri Kresnicah dale v najem svoje
mlji
(grunt) z opravo in posejauimi njivami dalje gofltilno z vinsko posodo in žganjem. Zemljišče leži ob cesti in na ravnem. Lahko pustim najemniku tudi veliko oprave. Pojasnila daje zgoraj omenjeni gospodar. 1420—2
obstoječe iz 4 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice in z vsemi dingimi priti k 11 -nami in
Je
v suterenu obstoječe iz sobe, kuhinje in z drugimi prit klicami se dasta takoj ali z avgustovim terminom v najem. Naslov pove upravništvo tega lista.
1391 2
Prodasta se
doo konja
zelo lepa „Fucbsa", enake barve, prosta vseh napak, dobra za vsako vožnjo, hitro kot težko in nič plašljiva. Eden je 5 let star, 151 4 pesti visok, drugi 6 let star, in 15J/4 pesti visok. — Kupna cena 700 fl. 1436 2
Dopisi naj se pošiljajo na npravn. „Slov. Naroda pod „2 konja".
„GRAND HOTEL" V DUTOULJAH
v blizini železniške postaje Dutovlje-Skopo, oddaljen od Trsta 50 min. z bohinj. ieleznico.
Edini hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetlić-—— nimi vrti, gozdiči in kolibami. ——
Krasno drsališče, elegantno Jgrališče. — Lawn-Tennis, Kegljišče in kroglišče. — Kopeli, velika dvorana in sobe moderno opremljene,
napeljava vode, acetilenska
luč.
6
1062-6
Kuhinja italijanska in nemška. Plzensko pivo prve vrste; tu- in Inozemska vina, posebni kraški teran, KAVARNA in moderni biljard.
Omnibus in kočije za vsak prihod in odhod vlaka. Dajo se v najem eleg. kočije.
Lastnik: Ivan Gustitičič.
NB. Izvriuje se tudi naročila za posebne večerje in KOBila  za društva, klube,  družine itd. z največjo točnostjo  in po jajio nizkih cenah. Zadostuje naznaniti 24 ur naprej.
Oes. kr. avstrijske    f8j£    državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1
Odhod iz Ljubljane ini. teh:
7'lO ajutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
ll'SO prajaoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. sel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
i-os popoitfr« (ftnebni vlak v smeri: Novo mesto, StrassvTophce, Kočevje.
400 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-08 zveoer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
IO-23 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica «. kr. drž. žel., Trst c kr. drž. žal., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v L|ak)l|SBO fas. seLi
7-09 zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. ••44 zjutraj- Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta. '
U iS predpoidne. Osebni vlak iz Gorics c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
C"^2 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4*30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž.
8*35 z*fcer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8-4S z«e6er. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel.
11*34 ponoOi. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 1 Odhod is Ljubljane dri. kolodvori
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zveoer. Mešani vlak v Kamnik, io 40 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
v oktobru in le ob nedeljah ia praznikih.) Dohod v Lfnblfaao dri. kolodvori 6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-SO pred poldne. Mešani vlak Iz Ki malha O'IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. OSO ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (I
v oktobru in le ob nedeljah in pi (Odhodi in dohodi so naznačeni v evTopejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic t Trsta,
j
114561564
17
SVETOVNOSLAVNI
298-19
RNET-BRaNCa
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
IVAN & NIKOLAJ ZIC
tzgro-virLa z Trirxo3ncx na
Ladjo: „Domitila & „Štelaniia"
xxlJ xx v Istri
prodajata vina:
Vino z Visa, čm
m   m m
Istrijanec. črni
„ beli Dalmatince, črni beli
Siljer, (Opolo) .
liter po 44 in 46 h
* . 60 B 54 B
■ n ?6 , 38 „
. » 38 . 40 .
„ „ 34 „ 36 „
m n « ,44,
m n 40 . 42 „
Teran (obran)    . . Muškat (bel, Bladki) „     (Srni sladki) Refosko    .   .   . . Maršala . Pelinkovec    .   . .
liter po — in 4 0 h
. ■   66 „ 60 „
- „   56 „ &) (
. .   K 160
. .     r> 140
„ .   - 120
franko kolodvor Pulj v ieposofenih posodah, ki se ne uračunao, pa jih je treba čimprej vrniti trseko kolodvor Pulj. Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 382— 7
11
c
nI
□
Gostilno pri »Zlati kapljici"
Sv. Petra Cesta Štev. 27 pn Tratniku
lli—i! •i <
Q
□
n
priporoča si. občinstvo, čČ\ duhovščini, gg. uradnikom itd. svoja priznano naravna vina, pivo in abstinentne pijače. Zdravo hrano, zajtrk,  kava in  mesne jedi. Kosilo  "d 1 212 ure do
2. ure popoldne (pripravno za popotnike).   Za večerjo vedno velika
izbira mesnih in močoatih jedil
□i Prijazni prostori in zraćen vrt.       Abonentom so cene znižane.
Pri obedu se ne sili pijača. 144-2 1
U
p
n
li—1
T
q^;D[c:fLz:-aiL^|DrLŽŽjic: |i imir^in
Priporočamo svoja priznano
izborna kolesa
po raznih cenah. Vedno v zalogi tudi ie rabljena kolesa.
Edino zastopstvo
najbolj slovitih tovarn
Durkopp & Co., - -Oester. VVaffenfabrik
Styria tovarna za kolesa
(puch & Co.) u -i
Ilian J0X i Sin, uubUana. Dimniška cesto 11.
Veliki novi cenik s koledarjem tudi po pešti zastonj.
birmansko darila!
Zahtevajte švicarske ure „Union", ki so najboljše, ter le I. vrste. Zaradi velikanske zaloge, ki sem jo osebno v Švici pred po-draženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najbolje in najceneje postreči. Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda in se prepriča.
Tudi*imam nanovo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic i. t. d.
Niklja sta cilinder rent. ura 2.40 Srebrna \    „       „     ■ 3*80
n m n     ii 5.
Srebrna verižica .... L— 14karatna zlata ura   .   .   . 12.80
FR. ČUDEN
nasproti* francišk. cerkve v Ljubljani. Urar in trgovec na drobno in-debelo.
ft£        Delničar švicarske tovarne ur „Union".
sssawssassesm
za kopanje zenMJe se ob dobrem zartl žku sprejme v trajno delo pri gradbenem podjetju Tal-sperre Grunvvald pri JaDloncu na Neissi — Severno Češko.
Otvoritev
Marijinega kopališča.
Slavnemu' občinstvu vljudno naznanjam da se vrli, kakor* običajno vsako leto
■V   ilne 1. maja ~W
otvoritev
Marijinega kopališča
pred Prulami.
V nadeji, da slav. občinstvo moje kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam
z~najodličnejšim~Bpo8tovaDJem
Jfrtdcrik Koiir.
1133
?lšče se?
' <»   i sni*| en
1 Sb
cirkuloristov
za žaganje in a na pogodbo, ebenem tudi
(Giftitcriiielster).
*H Ponudbe: Paroiaga Deghenghi, Ljubljana. 1278-8
koroške kose
izdeluje
tovarna za kose Karel Zešlsnger
v Hlmnielhcrjcii
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljnbni obliki in množini. H19 16
Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevaDJe i ran ko.
Pred
akupom
s« oglejte velikansko 18
sukneno zalogo <§>
R, Miklauca
v Ljubljani, špitalske i7 ulice itav. 5.
< > t* :'iz n k
pod eenol
Nova pravoslovna knjiga
v slovenskem jezi Uit:
in sodni pravilnik
i dne l. avgusta 1895, i uvodnima zakonoma, z drugimi zakooi, ukazi in razpini eiviloopravdnega i rnega ter ndl"čhaini uajviSjega sodišča, z dodatki itd. — Obseg XII 4- 90° str., ceua vez. 8 K, po poftti 55 b več.
Knjiga se naroča pri dru. Ed. Volčiču v Rudoliovem (Kranjsko)
ali pa pri knjigotricih.
it r-la>aii«r.-r "--r—r     -» -i*
Lepa birmansko darila. <35^£gpS^ea Lepa birmanska darila.
Cenjene botrice in botri!
Pri nakupovanja birmanskih daril Vas vljndno opozarjam na svojo veliko
zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih
tvorničkih cenah. — Zaradi ogromnega prometa in ker razpošiljam svoje le prve vrste in priznano najboljše blago na vse kraje sveta, mi je mogoče vsakomur najbolje postreči z blagom kakor s ceno.
/j velespostovaDJem se priporoča
1374 -8
vq«b«a„« H.SUKNER
na Mestnem trgu
nasproti rotovia.
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Veliki novi cenik, ki je ravnokar izšel, pošiljam zastonj in poštnine prosto
NikiasTa cilinder rem.
ura......fl. 2-45
Sreb. cilinder rem. ura ,, 3'W)
,.   anker. rem. «ra 490
Srebrna verižica  .   . „ 1 —
ženska ura     „ 4 75 14 karat zlata žecska
ura......„ 12*50
Zlat prstan...... 19
Zlati uhani  .        .     „ 1 75
Velika zaloga
prve vrste najfinejših, popolnoma zanesljivih „preci-zijskih ur" kakor: Giasshutte, Schaffhausen, Gmegapo; tvorniških cenah.
r
Dobro in ceno!
I
o
8
-o o
v Ljubljeni, ^tritarjcue alicc ^
priporoča
konfekcije dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga 3a dame in gospode, voile, batist le van t in, garniture; najboljše belo blago $a perilo in vsakovrstne preproge.
solidna postrežba! 134,_3
Najnižje cene!
Uzorci na zahteuanje poštnine prosto!
O O*
O
9
o
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
L a in tovarna poči, ponudijo vsako poljubno množino
U0 '— S - . -------A v.--
patentiranih
zarezanih strešnikov
Ti:
„Sistem MflRZOLfl"
(Stransfolzzlejel)
ji
Sistem HARZOLA"
Sprejmeio se zastopniki.
Barvo: a) rdeči naravno zgani, b) črno impregnirani. Najllčnejše, najcenejše In naj priprostoj še strešno kritje.
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa 1 iico privezati, kar je gotovo velike vainosti
za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. 706— s
Vzorce In prospekte poillemo na zeljo prozpiačno.
Takojšnji in najzanesljivejša postrežba.
Spreimejo se zastopniki.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Raste ^astoslesaiek
Lastnina in   isk .Narodne tiskarne".
230993