PoStnina plačana v gotovini LETO LVIIl V Ljubljani, v soboto 4. oktobra 1930 ŠTEV. 227 Cena 1 Din Naročnina mesečno ~ ________. . ^^ W % M 4 Ж f ■ »^^ ff Ш ШШ J m* ш* m 3HH tS^M.', ^ЖШш^ M ^f Ш jtecadSS 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Heimtvehr grozi z diktaturo Velikansko razburjenje v Avstriji >SLOVENEC< stane v dnevni prodaji samo 1 dinar Obširna nedeljska številka z ilustrirano prilogo stane samo 2 dinarja Vsak Slovenec mora imeti »Slovenca«! Britanska zveza narodov Prihod ministrskih predsednikov angleških dominijonov iz vseh krajev sveta na imperijalno konferenco je nekaj veličastnega. Kot sinovi velike družine so, ki so v mladih letih zapustili očetov dom, se borili sami v življenju, prišli do slave in blagostanja, pa se naposled kot možje vračajo domov iz daljnih krajev — ponos osivelih sta-rišev. Kdor bo iskal umevanje zagonetke britskega fmperija v častitljivih ustavah ali po zaprašenih zakonikih, ta se bo trudil zaman, »kajti Angležu je ustava — njegovo srce«, kakor je zapisal rajni lord Birkenhead v spomenici naslovljeni na mlade dijake v Glasgovvu. In kdor bo razlagal sedanjo veličino angleške sile edinole iz zemljepisnih razlogov, ta ne bo mogel nikdar razumeti organične sile, ki se izteka iz starodavnega anglosaksonskega otočja, ki objema vse kontinente, ki zbira poedince, raztresene po zemeljski obli, ki druži raznolike narodnosti, samobitne po svoji zgodovini in po svoji kulturi, ki zbližuje narodnostna nasprotstva, blaži jezikovne razlike, veže med seboj irere v strpljivi ljubezni, vse pa odene v nam nepojmljivo globoko ljubezen in spoštovanje do domovine, ki je danes živi del angleškega značaja. Seveda so stoletja kovala to domovino, skupno trpljenje in združeni uspehi so jo izoblikovali v to čudežno enoto, ki na zunaj sestoji iz samih na-eprotstev. Krščanstvo je bilo graditelj imperija. Od davnih časov, ko so irski menihi nosili Kristov nauk na evropski kontinent, mimo verskih sporov v srednjem veku, ko je verski fanatizem prisilil stotisoče Ircev in Angležev, da so si šli iskat novih domov v zemlje preko morja, pa do naše dobe, ko cvete krščanstvo po vseh angleških naselbinah, je vedno bila neprekosljiva moč krščanske morale, ki je humanizirala angleškega kolonizatorja, ter mu vsilila v dušo spoštovanje do vseh božjih in naravnih zakonov, ki so edina zaščita slabejših narodov. Ko so se 1. 1926. prvič zbirali predsedniki dominijonov, da razpravljajo o pravnih odnosih med seboj in s skupno metropolo, se je tudi na Angleškem pojavil strah, da zna ta razgovor biti usodepolen za obstanek imperija. Do tega ni prišlo. O tem ni bilo niti govora. Nasprotno. Ves strah se je polegel takoj prvi dan, ko je takratni avstralski ministrski predsednik Bruce v nepozabnem govoru tolmačil ustavo britskega imperija. Napisana je v treh besedah, ustava treh M, namreč Men, Мопеу, Markets. Slovensko: Kri, denar in trgovina, to so vezi, ki držijo skupaj narode britskega imperija, ki ga bodo držale, zato ker so močnejše od vsake pisane ustave. Kri, to je krvna sorodnost med domačini in pijonirji, ki so šli iskat sreče v veliki svet, ki pa domovine niso pozabili. Skupnost plemenskih vrlin in ustvarjajoče volje, podedovane od prvih graditeljev angleške države. Ista ljubezen do narodnih tradicij, katere je bogatela vedno mlada zgodovina, ista vera v uspeh, ista neustrašenost v borbi, ista poštenost v vsakdanjem delu, isto spoštovanje do krščanskih etičnih vrednot, na katerih sloni družabni, torej tudi državni red. Ves anglosaksonski narod preveva neka več ali manj izražena religioznost. Denar, to so gospodarske vezi, ki vežejo potrebe dominijonov in kolonij na izobilje metropole. Anglež ni štedil svojega denarja, četudi ni videl takojšne osebne koristi. Zato je pa tudi vsak most, ki je bil zgrajen, vsaka železnica, ki je bila položena, vsaka plantaža, ki je bila nasajena in vsaka tovarna, ki je bil postavljena, ena močna vez več, ki druži kolonijo z materno zemljo. Trgovina, ki na tem velikanskem prostoru, ki obsega skoroda eno tretjino človeštva, izenačuje vse človeške potrebe. Kar v eni koloniji primanjkuje, to naj daje druga, česar vse ne zmorejo, bo nudila materna zemlja in narobe. Tako se je razvila izmenjava blaga, ki je radi svoje obsežnosti in nujnosti zopet ena močna veriga okrog vseh sestavnih delov britskega imperija. Tudi letošnja imperijalna konferenca, ki bo po predstavnikih popolnoma drugačna nego ona iz 1. 1926. se bo sestala v istem duhu: poiskati točke, ki zbližujejo, sredstva, ki enotnost ufrjajo, in ogibati se vseh predmetov, ki bi utegtiili razdvajati. To je bistvo angleške kolonijalne modrosti in razlaga dozorelih uspehov. Sedanja konferenca bo morala rešiti vprašanje, če je neke vrste carinska zveza med vseini sestavnimi deli imperija izvedljiva. 2e prvi dan je pokazal, da se vprašanje izvedljivosti te zamisli ne bo razmofrivalo z državno-pravnega stališča, ampak edinole iz vidika gospodarskih koristi. Če se bo pokazaia potreba, ua Anglija uuari na vse inozemske poljedelske pridelke visoke carinske da-alve in da narobe dominijoni odprejo svoja tržišča anpleški industriji, sc bo to zgodilo. Dunaj, 3. okt. as. »Arbeiter Zeitung« označuje včerajšnjo objavo Heimvvehra pod vodstvom Starhemberga za oklic k puču. Tudi meščanski listi vseh strank vidijo nevarnost v Starhembergovi napovedi, da bo Heimwehr proti vsem strankam postavila lastne kandidate za nove volitve, da po vladi zavzame (udi parlament sam in da namerava ustanoviti heimwehrsko državo (udi v primeru, čc volitve zanjo ne bodo izpadle ugodno. »Neues Wiener Tagblatt« govori o tem, da se na obzorju javlja bliskavica in da je iz oklica slišati Hitlerjev govor. Ta oklic notranjega ministra Starhemberga je v nasprotju z ustavo in v nasprotju z ustavno zaprisego vlade. Oklic Starhemberga in štajerskega voditelja dr. Pfriemerja je po celi Avstriji povzročil veliko vznemirjenost. Kakor doznava Vaš dopisnik iz zanesljivega vira, je bil izdan ta oklic popolnoma brez vednosti Vaugoina in dr. Seipla. Oklic preseneča tem bolj, ker grožnja s pučem pomeni izločen je parlamenta in vojno stališče proti krščanskim socialistom s tem, da napoveduje Heimwehr lastne kandidate, tako da je povečini krščansko-socialna vlaiia stavljena pred vprašanje, kdo ima sedaj pravzaprav moč v rokah. Zvezni kancler Vaugoin je imel danes dopoldne razgovor z mi- Pariz, 3. oktobra. fr Danes se je vrnil v svoje pariško stanovanje bivši predsednik republike Poincarž. Njegov prihod v francosko prestolico po dolgomesečnem zdravljenju se smatra s političnega vidika za zelo pomemben dogodek. Če tudi ga je njegova bolezen začasno izobčila iz aktivne politike, se je njegov vpliv čutil osobito izza časa, odkar je Tardieu prevzel vodstvo francoske politike. Tako je napisal v južnoameriški list »Nacion« serijo člankov, ki so vzbudili največjo pozornost po celem svetu in izzvali najrazličnejše komentarje. Njegoši članki so bil predvsem posvečeni vprašanju francosko-nemškega zbližanja. Poincarč si j" prizadeval razgaliti brezobzirno in brez vsakega prikrivanja velike težave, ki ležijo na poti fran-cosko-nemške sprave — težkoče. ki bi jih gotovi kratkovidni politiki pred javnim mnenjem radi prikrili. On je mnenja, da se mora vzeti problem takšen, kakršen je brez krinke, ker samo tako bo mogoče najti temelj za trajno sodelovanje med obema narodoma. Tako je Poincarć med drugim opazil, da sredi panevropskega sentimentalizma nemški nacionalisti, katerim se je Briand spoštljivo klanjal, vršijo po celi Alzaciji nedopustno propagando proti Franciji. Imenoval je celo neko mona-kovsko banko, ki razsiplje velike vsote denarja v iste namene. Nadalje je francoska policija našla na številnih krajih vzhodne Francije letake, ki sejejo sovraštvo proti vladi, kakor tudi nespodobne karikature francoskih poLitikov, kako koljejo nemške žene in otroke. Poincarć priznava, da so se v Nemčiji pojavili možje, ki iskreno hočejo miru, vendar so ga zadnje volitve in neprestana nemška ireden-tistična propaganda prepričale, da vlada v Nemčiji še stari duh izza časov cesarja Viljema. Kot predsednik pokrajinskega deželnega zbora v departementu Meuse je Poincare pred dvema dnevoma v nastopnem govoru jasno povedal, da ljudstvo v vzhodni Franciji potrebuje več kot pa par sentimentalnih mednarodnih pesmi o miru in bra-toljubju, če hoče biti obvarovano pred krvavimi izkušnjami zadnje svetovne vojne. Ako bi centralna Morebiti ne takoj, ampak, kakor vse v Angliji, stopnjema in previdno. Vsekakor pa je imperijalna konferenca v Londonu, ki predstavlja sama zase velikansko Društvo Narodov, iiepouiteii dokaz za lo, da definicija, da so »dominijoni avtonomne državne enote v okvirju britskega imfierija, ki niso druga drugi podrejene, ne v notranjem ne v nistrom Sfarhembergom, jx) katerem se je Starhem-berg pokazal pripravljenega za koncesije. Podal je izjavo, da se je oklic razumel napačno. Stranka heimvvehrovskega bloka noče nobenega udarca proti katerikoli meščanski stranki, posebno ne proti krščanski socialni stranki ali celo proti zveznemu kanclerju, ki je znan kot vnet pospeševatelj Heimvvehra. Grožnja s pučem je izšla prezgodaj. Kakšne namene ima prav za prav Starhemberg, se bo pokazalo kmalu. Postavil si ije cilj, ki je še višji, kakor so grožnje v včerajšnjem oklicu. Heimwehrovski blok upa, da bo pri volitvah dobil sam 40 mandatov, to je približno četrtino vsega narodnega sveta. Če bodo socialni demokrati radi razcepljenosti meščanskih strank dosegli velike uspehe in morda celo večino v narodnem svetu, zakar jim manjka samo 15 mandatov, je Hcimwehr odločen, da no bo pustil, da so sestane novi parlament, kar bi bilo možno samo z ustanovitvijo diktature. Pri tem računajo na italijansko in madjarsko ]>odporo, pa tudi na podporo desno radikalnih delavcev iz Nemčije. Oklic Heimvvehra je imel posledico, da se sedaj v meščanskih krogih uveljavlja pokret, da bi se za nove volitve ustanovila stranka sredine z dr. vlada tega ne uvidela, bo ljudstvo prisiljeno, da si poišče samo potrebna sredstva za svojo varnost. Ta izjava velikega francoskega patriota je seveda zbudila v vseh francoskih krogih razumljivo senzacijo. Vsakdo je čutil, da je napad naperjen proti zunanjemu ministru Briandu, kateremu se očita, da v Ženevi ne zastopa več francoskih narodnih interesov ter da se je udinjal nekemu nejasnemu internacionalizmu. V parlamentarnih krogih smatrajo Poincarć-jev govor za dokaz, da namerava vstopiti v aktivno politiko. Značilno je, da se je pojavil ravno v sedanjem trenutku. Vsakokrat, kadar je bila Francija v nevarnosti, leta 1923., ko so jo hoteli oropati njenih pravic do nemških reparacij; leta 1927., ko je Francija stala pred finančno katastrofo, je francoski narod izročil svojo usodo Poincareju. Če se je Poincare čutil poklicanega, da dvigne svoj svarilni glas, je to znamenje, da smatra sedanji položaj Francijo v mednarodnem pogledu za opas-nega. Isti krogi nestrpno pričakujejo nadaljnjega razvoja notranje jx>litične situacije. Pariz, 3. oktobra, fr. Iz Bar-le Duca poročajo, da sta obiskala bivšega predsednika republike Poincareja predsednik vlade Tardieu in vojni minister Maginot Ta sestanek se spravlja v tesno zvezo z izjavami Poincareja ob priliki otvoritve deželnega zbora v Meusi. Ministrski predsednik, ki razpolaga v parlamentu z dvomljivo večino, čuti na eni strani nevarnost opozicije, ki se mu napoveduje od strani levičarskega bloka in tudi iz vrst desničarskih strank. Slednje so zelo vznevo-ljene radi zadržanja zunanjega ministra Brianda v Ženevi, ki je zelo mlačno zagovarjal francosko tezo o razorožitvi ter žrtvoval francoske interese brezplodni panevropski agitaciji. Nič točnega ni znano o vsebini razgovorov med tremi državniki. Tukajšnji listi torej svobodno ugibljejo in namigavajo, da jc Tardieu ponudil Poincareju predsedništvo v vladi, v katero bi tudi vstopil on, iz katero pa bi se na vsak način moral izločiti Briand. zunanjih zadevah, ampak zvezane samo v trdni zvestobi do skupnega kralja ter prostovoljno združene v Zvezo britskih narodov«, pojjolnoma zadostna za vzdrževanje nepremagljive državne enotnosti, seveda če te narode preveva ljubezen do domovino in neomejeno zaupanje v najvišjega vladarja. Schobrom na čelu, dočini so zdi. da težka industrija še nadalje stoji v coloti za Starhembergom. Manjša industrija, trgovina in obrt pa se zbira okoli vele-nemcev. Landbunda in demokratov za ustanovitev stranke sredine, ki ima precej izgledov na uspeli. Dr. Schober sam biva še na deželi in bo svojo odločitev objavil v nedeljo. Da je Starhemberg sklenil, odstraniti dr. Schobra kot policijskega predsednika in imenovati na čelo policije in orožništva policijskega inšpektorja varnostne straže Tauberja, do sedaj še ni bilo znano v javn'osti in če se bosta Vaugoin in Seipel branila, bo na novo poklicani dir. Schober pač primoran slediti klicu meščanstva in izstopiti iz svoje dosedanje nadstrankarske rezerve. Dunaj, 3. okt. as. Jutri se začno pogajanja med krščansko socialno stranko in zveznim vodstvom Heimvvehra za načela o sodelovanju pri prihodnjih volitvah in eventualno po volitvah. Tendenca načel gre za tem, do- _ ibe z nemškima tvrdkama Kari Šchwarz v civignhafnu ob Reni in brati Rever iz Vala za dobavo tri tisoč malih in velikih škropilnic za sadje in 75 motornih trijerjev-selektorjev »Pescus«. Pogoji so sprejeti. Blago pride prihodnji mesec in ga bo prodajalo ministrstvo kmetom za obveznice vojne škode. Povprečna cena manjših nahrbtnih škropilnic bo okoli tisoč Din, velikih na kolesih pa 1600 Din, Motorni trier-selektor bo stal do 50 tisoč Din. Celokupna nabava bo znašala 600.000 zlatih mark (okoli 8 mil. Din). Razen nabave teh trierjev na račun reparacij se bodo nabavili še drugi iz fonda Nj. Vel. kralj« pri Narodni banki. S tem bo storjen znaten napredek v pogledu selekcij« in tipizacije naše pšenice. Za nabavo škropilnic in materijala za škropljenje sadja j« takisto že določen kredit enega milijona Din, ki bo nakazan banskim upravam. Smrtna eksekucija Osljek, 3. okl. z. Dance je bila izvrSena smrtna obsodba nad 33-letnim gozdarskim delavcem Draganom Travico. Obsojenec je prejel danes zjutraj obhajilo od prote Rogdanoviča. Ko je stopal k vešalom, ni kazni niikake vznemirjenosti. Usmrtitev se je Izvršila na istem mestu, kjer je bil evo|čas obešen Čaniga, izvršila sta jo krvnik Hart in njegov pomočnik M k 16. Ker pn je bil »lednji pri svojem delu nekoliko neroden, mu je obeojenec dejal: »Pusti, grem sam na stoli« Tik pred izvršitvijo obsodbe te še iiiekel, obrnjen proti občinstvu, sledeče: >Z logom bratje, ne jezite ee name, nesreča je hotela, d« me le dnlrlplo to zlole Njegove besede je prekinil krvnik. Smrt je nastopila v dvanajstih 'minutah. slovaška pa je sedaj prišla do prepričanja, da ho vendar treba gotova vprašanja rešiti na mednarodni podlagi. Poslanik Osusky opozarja na izjave avstrijskih in madjarskih državnikov na sedanjem ženevskem zasedanju, ki stremijo za tem, da se omogoči gospodarsko sodelovanje vseh srednjeevropskih držav. Osusky pozdravlja v imenu svoje vlade te ideje, češ da so nasledsveue države že v Haagu privolile v popolno ennkoprnvnost srednjeevropskih držav, bodisi zmagovalk ali premaganih. Češkoslovaška smatra, je končal poslanik, za velik uspeh ženevske konference, ker je rodila spoznanje, dn !e rešitov mogoča le, fe vse drlave složno sodc-ujejo. Novo stališče češkoslovaške vlade je seveda zbudilo veliko zanimanje na vseh straneh. Skupina agrarnih držav smatra Osuskijev govor za svojo zmago in se voseli, da so ji je posrečilo pritegniti v svoj delokrog tudi praško vlado, ki je do sedaj ne samo stala ob strani, ampak vsako združevanje na gospodarskem polju pobijala. Opozoriti moramo na posebno razlago, ki naj-brže ni verodostojna, ki je pa vendar za popolno razumevanje novega jioložaja potrebna. Nekateri krogi, nasprotni Mali antanti, so nnšll, da je češkoslovaški poslanik naglašal težnje avstrijskih in madjarskih državnikov, medlem ko je popolnoma preslišal aH zamolčal govore državnikov Jugoslavije in Romunije, da se ne omeni Poljske, ki so vsaka še bolj izrazilo kakor pa Aponyi zastopale misel o meddržavni carinski zvezi poljedelskih držav. Isti krogi si postopanje Osuskega razlagajo tako, kakor da bi Češkoslovaška bila porabila ženevski forum, da povabi Avstrijo in Madjarsko v gospodarsko sodelovanje. in to proti gospodarski grupaciji poljedelskih držav sinajske in varšavske konference, Ako bi se to mnenje Izkazalo za resnično, potem bf so našla vez z nedavnimi izjavami predsednika Masaryka o reviziji češkoslovaško-madjarske meje in o poljskem koridorju. Varšava, 3. oktobra, p. Ravnokar so dospela v Varšavo poročila o govoru češkoslovaškega poslanika v Parizu dr. O. Osuskega v ekonomskem odseku Društva narodov. Ker govor še ni poznan v celoti, se tudi ne komentira, vendar se opaža, da je preokret Češkoslovaške neprijetno dlrnil poljsko vladne kroge, ker ga smatrajo za nasprotnega želji poljske vlade združiti samo agrarne države v delujočo skupino. Dunaj, 3. oktobra d. Dunajski listi objavljajo senzacijonalen govor dr. Osuskega, češkoslovaškega poslanika v Parizu in že dolgoletnega delegata te države pri Društvu narodov. Po -"iicnju, ki se razširja po listih, bi izgledalo, da te je Češkoslovaška vendar odločila, da se pridruži gospodarski akciji, katero vodita že delj čusa njeni zaveznici Male an-tante. Pričakujejo se sedaj bolj aktivna pogajanja ined temi državami za ustvaritev medsebojne gospodarske zveze, ki bo omogočila razpečevanje češkoslovaških industrijskih pridelkov po jugovzdo-du, njenim zaveznicama pa odprla žitna tržišča v Češkoslovaški. Gospodarska kriza po vsem svetu Berlin, 8. okt. Kljub dobi pospravljanja poljedelskih pridelkov je več ko 50.000 kmetskih delavcev brez dela. Spričo tega zahteva Strokovna zveza poljedelskih delavcev močno omejitev imi-gracije in redukcijo dela tudi v poljedelstvu. Tudi položaj uradništva je slab. Na kongresu Zveze nemških uradnikov se je ugotovilo, da je 250.000 uradnikov brez pesla in da le polovica njih uživa brezposelnostno podporo. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih držav. V Angliji je kljub naporom vlade, da bi se ljudstvo zaposlilo, šlevilo brezf>oselnih stalno narašča. Dne 22. septembra je znašalo 2,109.678 in se je v enem tedu zvišalo za 6246. V Švici je neki poslanec sanktgallenskega okraja vložil v zveznem svetu interpelacijo, v kateri oprzarja na brezposelnoslno krizo in zahteva, da naj se začno javna dela, ki bi delavce zaposlila. V Holandiji odpušča industrija delavce zaradi pomanjkanja naročil. Prelekll teden so ladjedel- nice odpustile 750 delavcev, strojne tovarne v Vnl-tenu in Rotterdamu so odpustile v par mesecih 600/) —6200 delavcev; v margarinski tovarni v Rijswijku je odpuščenih 60% delavcev, tovarna za umetno milo v Rolterdamu je odpustila v par tednih 1000 delavcev. Danska vlada ie votlrala 40 milijonov kron (600 milijonov Din) za zgradbo cest, da preskrbi začasno posla trumam brezposelnih. Italijanska vlada je začela realizrati veliki gradbeni načrt po vseh provincah, kateri bo zaposlil okoli 400.000 delavcev. Gradile se bodo ceste, železniški tiri, pristanišča, bolnišnice in se bodo izvršila melioracijska dela. Edinole Francija in Norveška nimata brezposelnih preko normalnega števila. V Norvegiji je zdaj brezpoaelnih okoli 13.000 oseb, kakor vsako leto. Število pa bi bilo tudi v industrializirani Norvegiji visoko, če ne bi bila država zgradila novih ladjedelnic. Društvo narodov Ženeva, 3. okt. as. Na današnji seji Društva narodov je po končani debati o mednarodnem duhovnem sodelovanju dobil besedo predsednik Ti-tulescu, ki je stoječ imel govor, v katerem se je spominjal obletnice smrti dr. Gustava Stresemanna. Odgovoril inu ie nemški delegat, grof Bernsdorf, da bo nemška delegacija nadaljevala delo dr. Stresemanna v duhu mednarodne sprave. Proces proti čsl. fašistom Praga, 3. okt. as. »Lidove Noviny« objavljajo zanimive podrobnosti o sodnem procesu, ki se bo v kralkem začel proti 96 praškim fašistom. Pri sodišču teče zadeva že dve leti, obtožnica pa je bila sestavljena šele sedaj. Fašisti so obtoženi radi nedovoljene nosnje orožja, radi protidržavnega delovanja, predvsem pa radi priprav za napad na republiko. Vodstvo čeških fašistov se je pogajalo z italijanskimi fašisti in nemškimi Hittlerjevci o tem, kaj bi storili inozemski faktorji, Če bi na Češkoslovaškem prišlo do fašističnega režima. Gajda in njegovi pristaši so potovali v inozemstvo in inozemski emlsarji so bili v Pragi ter so so vršile razprave o teh vprašanjih. Te razgovore pa so ovadili češki fašisti, ki so bili izključeni iz faSlstovske stranke. Na prihodnji seji češkoslovaške poslanske zbornice se bo vršila razprava o leni, ali naj se izroči Gajda, ki uživa sedaj imuniteto. Francija proti sovšetom Pariz, 3. okt. as. Na predlog kmetijskega ministra Davida je vlada sklenila, da bo v varstvo francoskega poljedelstva najenergičneje nastopila proti ruskemu dumpingu. Vlada namerava omejiti uvoz s tem, da bo dajala posebna dovoljenja za uvoz žita, mesa, jajce, sladkorja, lnncnega olja, lanu in želaline. , Zaroka kralja Borisa Rim, 3. okt. as. Kakor doznava Vaš dopisnik, ee bo v kratkem ofioielno razglasila zaroka italijanske princežinje Glovanne z bolgarskim kraljem Borisom. Muslimani proti Gandiju Ahmedabad, 3. okt. AA. Tristo muslimanskih tekstilnih delavcev, ki stavkajo že nekaj dni, je manifestiralo proti Gandiju in zažigalo njegove slike. Danes so napravili skozi mesto obhod. Na čelu povorke so nosili napis: »Ne želimo sva-radža« (avtonomije). Policija jih je končno razpršila. Nova turšha vlada pred parlamentom Pariz, 3. okt. AA. Poročajo iz Ankare: Izmet paša je parlamentu razložil delovni program nove vlade. Program je identičen s programom stare vlade. Zeki bej je program kritiziral. Nato je vlada stavila vprašanje zaupnice. Libcrali so se glasovanju odtegnili in je bil program soglasno sprejet. Potres v Perziji Teheran, 3. okt. AA. 40 milj severno od Teherana je bil potres, ki je napravil veliko škodo. Dunajska vremenska napoved. Jutri zjutraj morda še nevarnost slane, jiotem pa sc bo začelo oblačili In temperatura se bo zvišala. Splošna vremenska napoved: I.epo vreme se bo za nekoliko časa skazilo, potem pa je zopet pričakovati crlhoda polarnega zraka. Kitajski roparji ugrabili dve misijonnrhe London, 8. okt. AA. Cerkveno misijouarsko društvo je prejelo vest, da so kitajski roparji umorili angleški misijonarki miss Edith Nettle'en in miss Jane Harrison, ki sta padli v njihove roke že meseca junija. Dasi ni še prišla potrditev te veeti, smatra zunanji urad, da je vest resnična. Obe misijonarki so ujeli roparji v Čunganu v pokrajini Fukien. Zahtevali so od angleškega konzula Martina v Fuču ogromno odkupnino. Martin je odjx>-toval v notranjost dežele in spravil kljub številnim roparskim četam vse druge misijonarje tega okraja na varno. Konzul je od tokrat storil vse, kar je bilo v človeški moči, da pride v zveze z ugrabitelji in ugrabljenkaina. Lokalne oblasti so mu dale na razpolago čete in ko je bilo tudi to zaman, jo sam potoval v notranjost dežele, Brzojavka Iz Fuču pravi, da se konzul in duhovnik Alfred Sille vračata proti Fuču. Upi bivšega grškega kralja so zaman Atene, 3. oktobra, as. Republikanski listi ostro odgovarjajo na londonsko izjavo bivšega kralja Jurija in izjavljajo, da je upanje na njegov povratek popolnoma zastonj. Od zadnjih 8 let dalje so vse volitve prinesle veliko republikansko večino. Tudi Venizelos je izjavil, da ni za kraka Jurija niti najmanjšega upanja, da bi mogel prej ali slej zopet priti v Grčijo. Ureditev londonskega prometa London, 3. okt. AA. Začetkom parlamentarnega zasedanja bo predložila vlada tako zvani načrt za koordinacijo londonskega potniškega prometa, po katerem preidejo vse podzemske železnice in omnibusi v javno last. Načrt se razteza na približno 500 milj podzemskih in drugih železnic, 15.500 avtobusov in 2500 voz cestne železnice. Vsa ta prevozna sredstva prevozijo dnevno do 10 miljonov j>o!nikov. Ozemlje, na katero se nanaša omenjeni načrt, se razteza razen na londonsko področje do Middleeseexa in Herfordshireja. Vezuv bruha Neapelj, 3. okl. z. Delovanje Vezuva narašča. Plamen in stolpi dima nudijo poneči veličastno sliko. Žrelo lahko sprejme še precej lave in ne obstoja nevarnost, da bi lava opu6toeila okolico. Težka železniška nesreča Pariz, 3. okt. as. Pred kolodvorom SI. Lazare so je zgodiia danes zvečer težka železniška nesreča. Vlak Iz pariškega predkrajn, ki ie vozil v postajo, je zadel v brzovlak, ki vozi v Nanles. Potniki so prestrašeni skečill Iz vozov In zašli na tir, po katerem ie pripeljal drug brzovlak. šest oseb je bilo lakoj mrtvih, 80 težko ranjonih, več oseb pa lahko ranjenih. Smatra se, da bo število žrlov še narasllo. Drobne vesli Ankara, 3 okt. AA. Za novo vlado so ee Izrekle vse stranke razen liberalne. London, 3. oktobra, as. Angleški zrakoplov >R 101« bo jutri zvečer nastopil pot v Indijo. Pariz, 3. oklobra. AA. >Le Matln« prinaSa kablogram uienjaka Georgeea Clauda, ki javlja, da je pri podmorskih poskusih v Havnnl dobil s svojim novoizumljenini strojem toliko električne energije, da bi zaŠošČnla za gorenje 10 električnih svetiljk po 1000 vatlov. Jugoslovansho-grška gospodarska zveza Atene, 3. okt. AA. Danes so predstavniki vseh naših gospodarskih organizacij, udeleženih na izletu v Grčijo imeli v atenski trgovski zbornici s predstavniki grškega gospodarstva skupno sejo, kjer je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. da trgovske, industrijsko in obrine zbornice, kakor tudi ostale gospodarsko organizacije v sodelovanju z grško-jugo-slovansko ligo najenergičnejše delajo za razširitev gospodarskih zvez med obema državama. 2. Da zbornice napravijo potrebne korake, da obe prijateljski državi poklonita potrebno pažnjo zbornicam obeh držav pri nabavkah za javne potrebe, državne nabavke itd. 3. Da obe državi skupno delata na tehničnem zboljšanju in olajšanju mejnih prehodov tako ljudi kakor blaga. 4. Da se priporoči nacijonahiim in pokrajinskim zbornicam posebno belgrajski in atenski trgovski ter jugoslovanski trgovski zbornici v Solunu, da orgauizirajo odbore v Belgradu in Atenah, ki bosla delovala na poglobitvi in olajšanju medsebojnih zvez. To resolucijo so sprejeli navzoči soglasno in z odobravanjem. Atene, 3. okt. AA. Odpravnik poslov jugoslovanskega poslanišiva v Atenah Miloje Jovanovič je priredil svečan sprejem s čajanko na čast jugoslovanskim izietnllsom v luksuznih prostorih jugoslovanskega poslaništva. Zvečer so se izletniki odpeljali v Jugoslavijo. Na poslajo jih je spremil sprejemni odbor in veliko število meščanstva. Na postaji je bil med drugimi odpravnik poslov Jovanovič s celokupno jugoslovansko kolonijo. Inšpekcijsko potovanje mmistra za socialno politiko Belgrad, 3. okt. u. Včeraj zvečer je odpotoval minis.er za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka preko Tuzle v Sarajevo na inšpekcijsko potovanje. Tam se sestane z ministrom Srskičem in Drinkovičeni, nato pa odpotujejo vsi v Split na nadaljnje inšpekcijsko potovanje. Razstava tiska v Zagreba Zagreb, 3. okt. p. Jutri ob pol 12 se otvori na zagrebškem sejmu ob priliki 601e!nice Hrvatskega tipografskega društva razstava tiska, na kaleri bodo razstavljeni naši in inozemski lisli, razne knjige, stroji itd. Imenovanja v sodni službi Belgrad, 3. okt. m. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovan za etalega državnega uslužbenca v 1-8 sodnijski pripravnik g. Pance Vinko in Schauer Rudolf pri deželnem sodišču v Ljubljani. Iz carin ske službe Belgrad, 3. okt. AA. S sklepom ministra za finance so prestavljeni na glavno cannarnico v Zagreb med drugimi: za carinika Ivan Ramor, carinik v Dravogradu-Meži, Ivan Veber, carinik v Mariboru, Rok Pak, carinik v Mariboru, Niko Vrničnik, carinik na Jcsenicah, Franjo Lah, carinik v Ljubljani, Mirko Kogoj, carinik v Mariboru, Aleksander Čežmik, carinik v Mariboru; vsi po notrebi službe. Za pomožnega carinika Marjan Novak, pomožni carinik v Mariboru, Josip Kešnin, pomožni carinik v Dravogradu-Meži, za arhivskega pripravnika Miroslav Ferenc, arhivski pripravnik v Mariboru; vsi po potrebi službe. Na. glavno carinarnico v Ljubljano za carinika Dragoljub Ilič, carinik v Caribrodu, Niko Rose, carinik v Zagrebu, Vinko Benčič, carinik v Zagrebu; po potrebi službe. Belgrajske vesti Belgrad, 3. okt. u. ^Službene novinec z dne 8. oktobra prinašajo pravilnik Splošne bolnišnice usmiljenih sester sv. Vincencija Pavlanskego s pravico javnosti v Zemunu. Bolnišnica bo imela 280 postelj, 3 oddelke, in sicer za notranje bolezni, kirurški oddelek in oddelek za venerične in kožno bolezni. Belgrad, 3. okt. z. Semkaj so prispeli dr. Albert Kramer, dr. Prvielav Grisogono in Karlo Ko-vačevič. Belgrad, 3. okt. z. Naše sladkorne tovarne bodo začele izvažati sladkor v Albanijo in ker ni železniških zvez, se bo vršil promet po morju. Da bo mogel zdržati naš sladkor konkurenco, se bodo znižale tarife na železnici. Deigrad, 3. okt. z, V Belgrad je prispel g. Peter Kebelič, znan narodni delavec iz Buenos Airesa, ki bo pripravil vse potrebno za izvoz naših produktov v Južno Ameriko. Poselil je merodajne faktorje, ki so mu obljubili svojo pomoč. Belgrad, 8. okt. z. Vojni minister je izdelal pravilnik, s katerim bo uvoden zakon o izmenjavi in dopolnitvi zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1929. Zakon bo stopil v veljavo 15. oktobra. Belgrad, 3. okt. z. V Budimpešti se bo osnovala jugoslovanska-madjarska gospodarska zbornica. da se utrdijo gospodarske zveze med Jugoslavijo in Madjarsko. Vse priprave so končane. Te dni se bo rešilo še vprašanje o njenem delu in poslovanju. Belgrad, 3. okt. z. Na vsebalkanski konferenci I v Atenah ee bo pretresalo tudi vprašanje vsebal-: kanske banke, ki naij bi imela svoj sedež v Belgradu. Belgrad, 3. okt. Te dni se je vrnila iz inozem-! stva komisija za nabavo plemenskih bikov. Dravski i banovini pripadejo za okrajno glavarstvo Murska Sobota 4 plemenski biki. Požar na Jesenicah Jesenice, 2. oktobra. Danes ob 5 zjutraj Je Izbruhnil požar pri g. Francu Vilmanu, fotografu na Savi. Požar se ni razširil na okolico, pač pa inm lastnik mno^o škode. Openj je opazilo neko deklo, ki je ravno šlo inlmo in je takoj klicalo »gori!« Ognjeni zublji so se pričeli dvigati iz skladovnice drv, ki so bile naložene na dvorišču in objemati poslopje, v lfate-| rem se Je poleg drugih jirostorov nahajal tudi fotografski atelje. Ob pol 0 je bilo vse alarmirano. Sirena v tovarni in na železnici, vse je klicalo ljudi na kraj nesreče. 1'rvl so prišli gasilci tovarne K1D pod vodstvom g. Luckmana, nato jeseniški gasilci s svojo motorno brizgalim, likrntu pa tudi gasilci iz Javornika, Koroške Bele in Dobrave. Omejili so požar, da se, ni razširil na stanovanjsko hišo in druga sosednja poslopja. Fotografske aparate pa jo rešil lastnik in njegov pomočnik. Kar nI uničil požar, je poškodovala voda. škoda se ceni na 100.000 do 150.000 Din. Ogenj je bil podtaknjen od zlobne roko. Hmelj fcntee, 3 okt. as. Danes jo bilo nakupovanje hmelja bolj živahno. Dosegle so se cene od 300 do 1 550 Ki.