advertise in
the best slovene newspaper
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čila tel j I v; CHICAGL NEW YORKU. DETROrrU.
sploh po in izven Amerike
— LETO XXXIX.
Zadnje vesli
nestanovitno vreme, dnp f®P«Wne solnčno, popol-oblačno z najvišjo plji^ 85, najnižjo 66 sto-
J® Vrenflftlisljft. *1Q ПГкЧ7 аЛ
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 24, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 140
vremenska napoved.
imajo velike povoda TpL	iz glavnega mesta
P^vi, da je pri teh ijudi utonilo, čez da si	nastala ško-
z 10 milijoni do-
^ЧЈО	imajo ргесеј-
Iti, д ® ^ republikanski stran-% Stassen, ki je zastop-v vprašanju iji Д. torej član Bele hiše jegov zaupnik, je prišel na predlogom, da naj bo re-
dan s
podpredsedniški ђГђ^ - Christian Herter, gov-l)a вдд Massachusetts, ne ai^ V podpredsednik Bich-У' Aala ta
И ш.ол''' ^ Stassen že v ре-Vpg^^ je Eisenhower odšel govoril o tem s pred-
^ republikanskem boj 2 ^ veliko. Začel se je ћај Harolda Stassena, da ^Pusts^^ ^ svojega mesta In "Protn Л ^ Stassen pa na-'^Hci ^	da bi republi-
teHg ® podpredsednikom Her volitvah dobili šest '^PUbJ^	g^a«ov. Vodistvo
%a Uj I ^"ske stranke je sevedla staijjy ^хопа in je svoje ki pojasnilo s tole kratko, 0\	veliko—NO N1X
t)a
k	v New Yorku začne-
stavija^ ^g^j^nja, da se konča ^ jeklu. Jeklame, 12 po ^W^vile hud napad na j** jeklar jev, češ, da napačno obvešča PoteiM, ^ j&vnost o dosedanjem pogajanj.
Mavkn
Цј ^ Sama se čuti vedno ameriškem gospo-N(1, gl ^pusti so na dnevnem bailie - j®^am Steel Mar iz^ T' ^ Ј^ delavstvo d»-•ijono^ na mezdah 170 mi-j(^klame pa na %Q	izostali prodaji
y Monov dolarjev.
*^hio, je bilo kakih ^оца!	^ so delali v Na-
naj

izbranih kot taki, ki
P^^^anjkanja lastnih l'odj)-. Pridejo na občinsko Ker je v
Oa
občinskih sredu pregledajo ^Pofa	aH se mu da

.-v San,, г. ,"f Priđe.io v po-j® več otrok
^	jeklarnah so
J	da sprejmejo
® 2a	sicer priprav-
sedaj za ^a
4l
ATOMSKE BOMBE NE BODO VE( TAKO NEVARNE!
WASHINGTON, 23. julija—Tako Sovjetska zveza, kakor Indija Nehruja sta zahtevali od Združenih držav, naj prenehajo z atomskimi eksplozijami. Ameriška komisija za atomsko energijo je se^daj objavila, da je iznašla take atomske bombe, ki, če eksplodirajo, nimajo več splošnih posledic, marveč se te posledice dajo omejiti. Nove iznajdbe atomskih in vodikovih bomb Ijodo pripustile možnost, da se njihove posledice omejijo in ne bo več govora o pustošenju na splošno, kakor tudi ne na izžarevanje smrtnih žarkov, na nedoločeno daljavo.
Predsednik te komisije Lewis-^
Strauss je obenem izjavil, da je to ameriški odgovor na sovjetske in indijske zahteve, da naj se preneha z atomskimi eksplozijami na ameriški strani. Najnovejši poskusi ameriških atomskih eksplozij, ki so pokazali, da da se posledice dajo omejiti, niso važni samo za vojaške cilje,
da se lahko krajevno bombardira brez nedoglednih posledic,
marveč da je civilno prebivalstvo
kolikor toliko zavarovano.
♦
Z vprašanjem atomske energije se je začela baviti tudi indijska vlada Nehruja. Nehru se je postavil na stališče, da naj v tem vprašanju izven evropske države napravijo nekaj svojega, si začrtajo svojo skupno politiko,
kako razviti in kako uporabiti atomsko energijo.
Predsednik indijske vlade Nehru je k sebi povabil poleg domačih strokovnjakov iz atomskega polja zastopnike azijskih držav Burme, Ceylona, Indonezije, pa tudi Egipta. Te države naj bi tvorile neko celoto in skupnost, ko gre za razvoj in uporabo atomske energije.
vrnil v Washington in sklical sejo Ameriškega Varnostnega sveta. Obenem si je dal poročati o uspehih civilne narodne obrambe, uspešnost katere se je preizkušala zadnje dni.
Začeli so s prejšnjim petkom, ko so bili teoretično bombardirani posamezni kraji v Združenih državah,, na Havajskem otočju in v Puerto Rico. Odvrženih je bilo 125 "teoretičnih" atomskih bomb. Kakih 10,000 nameščencev federalne vlade je zbežalo iz Washingtona, kakor da bi bil Washinghon bombardiran z atomskimi bombami.
Na podlagi skušenj so v Wash-ingtonu že napravili nekaj sklepov, kaj naj se zgodi, če bi bila Amerika res atomsko bombardirana.
Predsednik AFL-CIO George Meany je obljubil, da če bi bili v taki vojni, bi delavske unije prepovedale vsako stavko.
V federalnem tajništvu za delo bi poskrbeli, da bi bilo povsod dovolj strokovnega delavstva na razpolago. Delavske pravice pa bi bile neokrnjene.
Časovno vzeto je bila preiskuš-nja civilne ameriške obrambe Predsednik Eisenhower se je raztegnjena na šest dni.
PRAVOČASNA CEPITEV ZOPER POLIO!
Mesto Chicago vznemirja ameriško javnost, ker so novi nastopi polia skoraj epidemični^ Glavna pisarna za pobijanje polia je danes v Chicagu otvorila centralo, odkoder naj se dajejo navodila za cepljenje zoper polio in za pobijanje polia sploh. Ta glavna pisarna pobijanja se
? zbornica v Washing. J ^ _ seiJatom sprejela W	federalne blaga,f-
l(i ~ za pan-ameriške lefo	vršile v Cleve-
59, podpora v višini ^	dolarjev. Sto vs»-
z gotovostjo
v VV®*" zasedanju se-^	™^onn bo razpra-
Wm. Re-
t, ^ Posfo .,®®^tor Knowland Se ^ čelo akcije, da *^e t Vojaška pomoč '»^Soslaviji.
v Chicagu so našteli v letošnjem letu 287 novih slučajev polia. I^ni ob istem času jih je bilo le 45.
Med zdravniki se je znova načelo vprašanje kajenja in raka na pljučih. Ameriški zdravnik dr. Alton Ochsner, specialist za tuberkulozo, je izdal kn,iigo z naslovom 'Kajenje in rak." V tej knjigi trdi, da je rak na plu-čih pri kadilcih v zvezi s kajenjem. Dalje pa, da je angleški kralj Jurij VI, ki je bil uriirl leta 1952, imel raka na pljučih, to pa vsled kajenja.
Clevelandska policija raziskuje ozadje pretepa in streljanja, ki se je vršilo včeraj v gostilni Angelo Tavem, 4216 Lorain Ave. Gostilničar je streljal in zadel v hrbet 20-letnega Grady White, ki je bil s svojim 18-letnim dekletom Alice Douglass v gostilni, pa je prišla v gostilno sorodnica Alice in se je začel prepir. Menda so v ozad ju ženske in kar je s tem v zvezi. White je v kritičnem stanju, Dougla-sova je pa dobila le manjše praske.
je preselila iz Atlanta, kjer ima sicer stalni sedež.
Prva zahteva za Chicago je ta da naj se začne s cepljenjem v masah in to trikrat za enkrat. V Chicagu so opazili, da je bilo malo otrok paraliziranih po po-liu, če so dobili že cepitev zoper polio. Veliko pa je takih, ki sploh še niso bili cepljeni. Cilj je ta, da se v kratkem času cepi najmanj pol milijona ljudi.
Mesec avgust je višek sezone polia. Polio najbolj pogosto napada otroke, ki so stari manj kakor pet let. To je pokazalo tudi mesto Chicago. V Texasu so imeli 505 novih slučajev polia, več kot polovica je šla na račun otrok pod petimi leti. Enako poročajo iz Virginije, da paralitični polio najbolj obiskuje otroke pod petimi leti.
So seveda izjeme. V Indiani je polio napadel 20 let ali celo več stare ljudi, nobenega slučaja pa še ni bilo, da bi bil na poliu obolel kdo, ki je star manj kot deset let. Čuden slučaj je v Con-necticutu, kjer polio ml obiskal nobenega, ki bi bil star samo pet let. Polio na splošno v Ameriki nazaduje, paralitični polio, posebno pri tistih, ki še niso bili cepljeni, pa napreduje 2jadnji teden je bil 211 slučajev paralitičnega polia, lanske leto ob istem času le 204. To gre za dobo enega tedna. Sicer pa je paralitični polio na splošno vzeto v nazadovanju. Od 1. januarja letos smo imeli paralitičnih poliev 1,739, lansko leto za isti čas pa 1,856.
TUDI V ZRAKU SE ŽE DRENJAMO!
Naša predstava o zraku je ta, da gre za nekaj ogromnega brez mej, kjer je za vse in za vsakogar dovolj prostora. Tudi za vojaška in civilna leWa. Pri tem pa ne pomislimo, da imajo tudi civilna letala svojo točno ddločeno pot in smer.
"Malo je manjkalo, da nisem zadel v drugo letalo. Če sva dva pilota oddaljena od 150—400 čevljev drug od drugega, potem že brzina sama preprečuje, da bi se dalo v zadnjem trenutku kaj napraviti. Pilot ne more videti v takem položaju ničesar, ne vidi kaj je zadaj, ne vidi kaj je spodaj, in se moramo držati smeri."
Tako so izpovedali pilotje, zaslišani kot priče pred pododborom zbornice poslancev, ki se peča z varnostjo letalskega prometa. Vsi pilotje so zahtevali radarske postaje, ki naj dajejo smer, pa tudi pilote med vožnjo opozarjajo na druga letala, pa naj bo vreme še tako jasno.
Zakaj se moramo zganiti, če hočemo biti v letalih varni? Odgovor;
Na ameriškem nebu je vsaki dan—90,000 letal!
ЕЗеп v Washington
Predsednik britanske vlade Anthony Eden je bil povabljen v Moskvo. Povabilo je sprejel in bo šel v Moskvo prihodnji maj. Predno pa bo šel v Moskvo, bo obiskal Washington, da se z ameriškim predsednikom po-raggovori o tem, o, čem naj se v Moskvi razgovarja in kaj lahko sklene.
Eden pa ne bo prišel v Ameriko samo radi Moskve, marveč tudi radi drugih angleških težav, posebno radi otoka Cipra v Sredozemlju. Združene države se v ta angleško-grški spor zaenkrat ne vtikajo. Eden hoče prepričati Washington, da je otok Ciper važen tudi za Severno atlantsko zvezo, za njene vojaške postojanke, Grčija in Turčija sta članici te zveze, pa naj Washington, ki je glavni nosilec ideje Severno atlantske zveze, aktivno posreduje tako pri Grkih, kot pri Turkih, če bi Grki in Turki ne ubogali, naj jim Amerika odreče svojo gospodarsko in vojaško pomoč.
Državno tajništvo v Washing-tonu potrjuje, da je o predsto-ječem obisku Edena in njegovem programu uradno obveščeno.
V zadnje slovo
Pevci zbora Slovan so proše-ni, da gotovo pridejo nocoj na pevske vaje, ker ob 9. uri se skupno podajo v Želetov pogrebni zavod, da zapojejo v slovo pokojni Sophie Zupančič.
Iz stare domovine
Z letalom SWISSAIR je v petek dospela Miss Marija Ana Spindler k svojemu očetu Mr. Josip Spindler na 1371^ E. 41st Street.
Na pamiku SATURNIA so se pripeljali v petek Mrs. Ivana Zajec s sinom Alojzijem in hčer ko Marjeto iz Dobmiča k soprogu in očetu Mr. Alojzij Zajec 1439 Larchmont Ave.
Z istim parnikom je dospela tudi Mrs. Anica Ažman iz Ljubljane k Mrs. Antoniji Udovich, v Lorain, Ohio. Potovali so s posredovanjem tvrdke Hollander. Dobrodošli!
EISENHOWER SE VRAU V WASHINGTON:
JU2N0 AMERIKO SMO ZANEMARJALI!
ZOPET-KAKO SE EISENHOWER POČUTI ZDRAVSTVENO!
WASHINGTON, 24. julija—Predsednik Eisenhower se je danes povrnil iz Panama City z letalom nazaj v Washington. Takoj je sklical sejo ameriškega Varnostnega sveta, da pregleda ameriški obrambni sistem, kakor se je v teh dneh v praksi pokazal, če bi bila Amerika napadena. V Washingtonu so povdarjali velik politični pomen prisotnosti Eisenhower j a na panameriški konferenci, kjer je bilo od 21 predsednikov republik, navzočih 18 in kjer se je povdarila enotnost zapadne poloble, od ameriške strani pa priznalo, da se je Amerika premalo ozirala na južnoameriške republike v svojem programu dajanja pomoči tujini.
Politični krogi so takoj spro--^
žili vprašanje Eisenhowerjeve-ga zdravja. Prišlo je na dan, da so osebni zdravniki opozorili Ei-senhowerja na to, da je še vedno v okrevanju, da bo to okrevanje po operaciji precej dolgo in naj ne računa s tem, da bo lahko v kratkem času opravljal vse posle predsednika.
Predsednik demokratske stranke Paul Butler je opozoril,
da je Eisenhower privatno v Panama City priznal, da je še vedno slab, da to čuti, da pa bo skušal po svojih fizičnih močeh opravljati svoje posle.
Demokratska stranka je postavila program za volitve 1956,
točka tega programa pa bo slej-koprej ta, da Eisenhower kot predsedniški kandidat ni zdrav,
ameriški volilci pa imajo vso pravico, da imajo v Beli hiši zdravega predsednika, ki bo osebno vodil posle predsednika.
Zapostavljena Južna Amerika
Washington je sprevidel, da je ves ostali svet dobil od Amerike več uradne ameriške pomoči, tudi sorazmerno, kot pa Južna Amerika. Federalna vlada je po drugi svetovni vojni dala raznim evropskim, afriškim in azijskim narodom prave pomoči skoraj 42 milijard dolarjev, vsem republikam Južne Amerike pa komaj pol milijarde dolarjev!
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles, znan kot potujoči —leteči tajnik, je odkar je državni tajnik, preletel 300,000 milj in obiskal 34 držav, v Južni Ameriki pa je bil le enkrat, šele sedaj se je odločil, da gre iz Paname še v Columbio, Ecuador in Peru.
Na drugi strani se udejstvuje v Južni Ameriki naš privatni kapital, zakaj bi torej ne bilo tudi ameriške državne pomoči, tako so očitali Eisenhowerju na konferenci v Panama City.
Kupčije med Združenimi državami in južnoameriškimi republikami so se v zadnjih dvaj-
setih letih tako pomnožile, da je odstotek narastka kar 500 in da znašajo $7,000,000,000 na leto. Ta trgovina z Južno Ameriko je dvakrat večja kot pa z azijskimi državami. V Južno Ameriko gre 25% vsega ameriškega izvoza, iz Južne Amerike v Združene države pa 30% vsega ameriškega uvoza.
Dolarske investicije v latinski Ameriki znašajo preko šest in pol milijarde dolarjev in se večajo na leto za 400 milijonov dolarjev. Ko gre za ameriške investicije v svetu, jih je v Latinski Ameriki kar 37 odstotkov, torej več kot dobra tretjina.
Predsednik Eisenhower je v Beli hiši namignil, da se je včeraj v privatnih razgovorih s predsedniki raznih republik, raz-govarjal z desetimi in priznal te pomanjkljivosti od strani uradnega Washingtona. Priznal je tudi, da se je sam v svojih političnih govorih le redkokdaj dotaknil Južne Amerike in če se je je dotaknil, je to storil le mimogrede. V bodoče, da bo drugače.
Tetoviranje— moderno
Anglijo je zajela posebna moda—tetoviranja po telesu. Tetoviranje po rokah je bUo v navadi med delavstvom in pa med vojaštvom in ga poznamo tako med Angleži, kakor med Nemci in Amerikanci. V Angliji je ta moda sedaj popadla ženske. V Londonu je nastal nov stan ljudi, ki se pečajo samo s tetoviranjem. Eden od teh, Alexander Gordon, se hvali, da ima najbolj oblegano obrt, da njegov telefon stalno brni, k njemu zahaja ženski svet brez razlike na starost in poklic. So mlada dekleta, so hišne gospodinje, začetnice gledališke karijere, uradnice po privatnih in državnih pisarnah, pa se dajo tetovirati. Gordon trdi, da si dajo ženske najraje tetovirati, narisati metuljčke na prsa.
EISENHOWER IN STAVKA V JEKLU

JERNEJ ROŽANC
Včeraj popoldne je preminil v Medina Community bolnišnici Jernej Rožanc, star 81 let, stanujoč na 3140 Berkshire Rd., Cleveland Heights, O. Doma je bil iz Rakeka, fara Cerknica, odkoder je prišel v Ameriko pred 54 leti. Bil je član društva Naprej št. 5 S.N.P.J. in delničar Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Zadnjih 14 let je bil upokojen, preje pa je delal pri Davis Paint Co. Do časa plinske eksplozije v naselbini, je živel pri družini Sterle na 1040 E. 61 St. Soproga Louise je umrla leta 1919.
Tukaj zapušča šest otrok: Frank, Mrs. Madeline Novotny, pri kateri je živel, Mrs. Louise Schlatter. Mrs. Erma Leshner v Brunswick, O., Edwin in Pauline, sedem vnukov in več sorodnikov, Popeb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi,
6502 St. Clair Ave.
*
Zadušnica
Jutri, v sredo zjutraj ob 8.15 uri se bo brala zadušnica ob 30-dnevnici smrti Rudolpha Ahey in sicer v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
AMERIKANKA—
MISS UNIVERSE
Za lepotico Združenih držav, pa tudi Miss Universe, to se pravi, najlepše dekle na svetu, je bila v Long Beach, California, proglašena Carol Morris, stara 20 let, doma iz Ottumwa, Iowa. Oče je pastor protestan-tovske sekte. Carol študira na univerzi Drake. Izvoljenki je bila ponudena filmska karijera, pa je oče za to, naj raje konča študije in naj se po študijah posveti učiteljskemu stanu.
So gotovi krogi v Washingtonu, ki pritiskajo na Eisenhow-erja, naj čim preje konča stavko v jeklu. Naj postavi komisijo, ki naj preišče položaj, ki da poročilo, pa se potem posluži Taft-Hartleyevega zakona in stavi pri federalnem sodišču predlog, naj zaukaže stavkujočim jeklarjem, da se povrnejo na delo za 80 dni, v tem času pa bi se pogajali za novo mezdno pogodbo.
Na drugi strani so politični svetovalci, ki opozarjajo Eisen-
howerja, da smo v volilnem letu 1956. Da če bi izposloval pri federalnem sodišču zapoved, da se delavci vrnejo nazaj na delo za 80 dni, bi ta postopek trajal precej časa, tako, da bi rok 80 dni potekel nekako ravno pred no-vemberskimi volitvami. Rok 80 dni sam bi razburil delavce in pred volitvami ustvarjati si politično nerazpoloženje delavstva — to je za Eisenhowerja tudi vprašanje!
Na obisk v staro domovino
Na pamiku LIBERTE sta se v petek odpeljala iz New Yorka Mr. Frank in Mrs. Emilija Per-ko, ki potujeta v Zalog, pošta Golnik na Gorenjskem.
Na pamiku QUEEN FREDE-RIKA sta se pa v soboto odpeljala iz New Yorka Mr. Theodore in Mrs. Eldith Harris, ki sta veiT let vodila restavracijo na St. Clair in 40 ulici. Potujeta v Atene in od tam v Jugoslavijo in druge države.
Potovali so s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno potovanje in zdrav povratek!
Zaroka
Zaročila sta se Miss СагоД Ann Wickert, hčerka Mr. in Mrs. Frank Wickert, 300 W. Main St., Madison, O., in Anthony Satej, sin poznanih Mr. in Mrs. Anton Satej iz Thompson, Ohio. Poroka se vrši 27. oktobra. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 S». Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Evtrry Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year — (Za eno leto)______________
For Six Months — (Za šest mesecev)_________
For Three Months — (Za tri mesece)_________
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Kvropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno leto) ____
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
_$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 2Gth. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
USA IN JUŽNA AMERIKA
(1)
V	Panama City v republiki istega imena so se zbrali predsedniki južnoameriških republik, 17 po številu, na tem sestanku je bil tudi ameriški predsednik Eisenhower. Konferenca je trajala dva dni, Eisenhower je ostal v Panama City še en dan, da se, kakor pravimo, neobvezno, neformalno razgovarja z enim ali drugim predsednikom!
Eiisenhower je smatral ta sestanek za izredno važnega. Konferenca bi se bila morala vršiti že meseca junija, pa ker je bil takrat Eisenhower bolan, se je radi njegove bolezni odložila na julij. Eisenhower je hotel biti na vsak način zraven. Naj v tej zvezi takoj pripomnimo, da Eisen-howerju ni bilo toliko za prijateljski sestanek s predsednikom indijske vlade Nehrujem, ki bi se bil enako moral vršiti v Washingtonu, pa do tega sestanka ni prišlo, kakor mu je bilo do sestanka v Panama City.
Konferenca vrhovnih predstavnikov Latinske Amerike, je na vsak način važna, ker je Južna Amerika važna za Združene države, tako je dejal Washington.
Južna Amerika je enako važna še za neko drugo državo, namreč za—rSovjetsko zvezo. Amerika, namreč naša Amerika, že ima z južno Ameriko gospodarske in politične vezi, pa jih hoče še bolj razpresti. Sovjetska zveza jih še nima, pa jih hoče imeti.
Znano je pismo predsednikom raznih južnoameriških republik, katerega je bil poslal predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin in ponudil prijateljsko roko Sovjetske zveze tem latinskim republikam. To se pravi, da je hotel na j prvo doseči to, da te latinske republike Južne Amerike pripoznajo sedanje državno življenje v Sovjetski zvezi, da so pripravljene, da tja pošljejo svoje poslanike, nakar bi Sovjetska zveza poslala v Južno Ameriko svoje, pa bi se kasneje razgovarjalo tudi o gospodarskem sodelovanju. Tekma med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami gre enako, kakor v Aziji, tudi v Južno Ameriko.
Južna Amerika je za Združene države gospodarsko važnejša od zapadne Evrope. Nekaj imejmo pred očmi, da smo tudi mi na zapadni polobli, na skupnem kontinentu, kakor južnoameriške republike. Kontinent je kot tak neka celota zase in se posebno danes rado sliši, da naj kontinenti gledajo naj prvo sami nase. Azijo—Azijcem! Afriko—Afrikancem! Evropo—Evropejcem! Pa dodajmo mi od svoje strani, da Ameriko—Amerikancem!
Gotovo je, da je vsak kontinent neka celota zase. Ali na drugi strani bomo zopet pripoznali, da se danes svet ne da zaplankati, da smo v dobi velike medsebojne povezanosti. Če pa povdarjamo dejstvo, da je Južna Amerika važna za Združene države, naj govori nekaj številk:
Združene države so izvozile v Latinsko Ameriko v letu 1953 blaga za vrednost $4,500,000,000; v letu 1954 blaga za vrednost $4,884,000,000, v letu 1955 pa za vrednost $4,959,000,000.
V	zapadno Evropo je Amerika izvozila v letu 1953 blaga za vrednost $4,168,000,000, v letu 1954 za vrednost $4,600,000,000, v letu 1955 pa za vrednost $5,200,000,000.
Ta pregled kaže, da je bilo samo v letu 1955 več blaga izvoženega v zapadno Evropo, kakor pa v Južno Ameriko. Z drugimi besedami,—Južna Amerika postaja za Združene države večji gospodarski odjemalec, kot pa vsa zapadna Evropa.
Tudi soseda Kanada je naravno na zapadni polobli, je soseda Amerike. Tudi Kanada je važen odjemalec ameriškega blaga, polje, kamor se v silnih množinah investira ameriški dolar.
Je neka povezanost na zapadni polobli, na tem, celem kontinentu, pa naj imajo vajeti v rokah v gospodarstvu in politiki Združene države, ta j,e cilj Washingtona.
L. e.
UREDNIKOVA POSTA
Slovanov koncert v naravi
EUCLID, Ohio — V nedeljo, dne 29. julija popoldne bo imel pevski zbor Slovan svoj piknik in mali koncert v prosti naravi na Charles Lampetovih prostorih na Bishop Rd.
Zbor Slovan vam bo zapel nekaj pesmi, potem bo sledil skupni koncert z občinstvom, ta bo seveda bolj dolg. Kdor se je udeležil Slovanovega piknika lansko leto, ta dobro ve, da smo imeli dosti prijetne zabave in ravno tako bomo imeli dosti zabave prihodnjo nedeljo, dne 29. julija. Pri Slovanu je vedno dovolj zabave in petja.
Za ples bo igral splošno znani in priljubljeni John Grabnarjev orkester, člani zbora Slovan želijo 1џ apelirajo na cenjeno občinstvo in prijatelje petja, da se udeležijo v velikem številu njih piknika in koncereta v prosti naravi v nedeljo, 29. julija pri Charles Lampetu na Bishop Rd.. pol milje južno od White Rd., na levo stran. Pazite na znamenje zbora Slovan.
Torej, na svidenje v nedeljo! S pevskim pozdravom
F. Požar.
Dodatna zahvala
V zahvali za pokojnim August Belko, ki je bila priobčena zadnji četrtek, se je nehote izpustilo imena sledečih: Mr. in Mrs. Frank Lisjak iz Boston, Mass., ter Mr. in Mrs. Bill Drabek iz Kingsville, Texas, in Mr. in Mrs. Leo Bolko iz Painesville, Ohio, ki so poklonili lepe vence, ter Mr. in Mrs. Frank Japel, ki sta darovala za sv. mašo. Soproga pokojnega se jim iskreno zahvaljuje za izkazano sočutje v njeni bridkosti.
LEP PREGLEDNIK RAČUNOV
Državni preglednik računov države Illinoisa je bil republikanec Orville Hodge. Hodge je bil prisiljen, da odstopi, pa pri tem ni ostalo. Porota ga je obtožila raznih denarnih nemarnosti in nerednosti v višini $872,000. Hodge je moral položiti kavcijo 550,000, kar je storil in je za enkrat na svobodi. Med nered nostmi je tudi postavka $650,-JOO, katero je ^odge pokral v presledkih iz diiavnih fondov. Hodge pa ni bil sam, je imel pomočnike, ki bodo skupaj s Hodgejem stali pred sodiščem. Kredit za razkrinkan je Hodgea 3i lasti chičaški dnevnik Daily News.
naprava pkoti
zamkzovanju
Ko se bo vodja angleške antarktične odprave dr. Vivian Fuchs vrnil, bodo strokovnjaki neke angleške tovarne zvedeli, kako se je obnesla naprava proti zamrzovanju v polarnih krajih, vdelana v motorna vozila, ki jih je vzela uprava s seboj. Strokovnjaki so prepričani, da se odpravam zamrzovanja ne bo treba več bati, če bodo njihova vozila opremljena s to napravo. Uporabila jo je že norveško-angleško-švedska odprava v 1. 1949-1952 in znanstvena odprava na sQverno Gronlandijo leta 1952. Gre za radiator, o katerem strokovnjaki trdijo, da ščiti kovine pred zamrzovanjem. Na Gronlandiji so uporabili takšne radiatorje proti zanirzovanju na osmih vozilih in obnesli so se zelo dobro. Vozila so stala tri mesece na prostem pri temperaturi —35 do —43 stop. C, pa ni na njih nič zamrznilo.
MLADA REPUBLIKA OB NILU
P/eax...
Te dni se odigravajo v Egiptu važni zgodovinski dogodki. V Port Saidu, glavnem angleškem vojaškem oporišču na egiptovskem ozemlju, so 18. junija z velikimi svečanostmi sneli britansko zastavo in razobesili zastavo egiptovske republike. Egipt je zapustil zadnji angleški vojak. S tem si je egiptovsko ljudstvo ustvarilo vse pogoje za vsestranski gospodarski in socialni napredek, Egipt pa je postal popolnoma enakopravni član mednarodne skupnosti.
Dogodki, ki so se v zadnjih letih po izgonu kralja Faruka iii ^izpostavitvi republike odvijali v Egiptu in ki so privedli do svečanosti v Port Saidu, so dokaz, da je tudi ljudstvo afriške celine zajel val boja proti kolonialnim sponam in fevdalnim okovom in da tu tudi ti narodi vedno bolj odločno zahtevajo pravico, da sami odločajo o svoji usodi in da sodelujejo v mednarodnem življenju kot enakopravni člani.
Nič čudnega ni torej, če je v svetu zanimanje za to deželo in njen razvoj izredno porastlo. Popolnoma razumljivo je tudi, da je razvoj v Egiptu približal jo z Jugoslavijo, kajti iste težnje po svobodi, neodvisnosti in enakopravnost ustvarjajo in krepijo prijateljstvo med narodi, že doslej je Jugo. razvila z Egiptom dokaj uspešno sodelovanje na mnogih področjih. Obisk predsednika Tita v Egiptu in razgovori z vodilnimi ljudmi te države so jugoslovansko-egiptovsko prijateljstvo še bolj poglobili. Prihod egiptovskega predsednika Gamal Abdel Nasserja v Jugoslavijo pa bo pomenil nov prispevek k medsebojnemu zbUža-nju in sodelovanju. V njegovi osebi bodo jugo. narodi pozdravili osvobojeno egipčansko ljudstvo, ki si podobno s težavami, toda vztrajno utira pot v lepšo bodočnost.
Dežela in ljudje
Egipt je obmorska dežela. Z dveh strani jo obdaja morje; na severu Sredozemsko, na vzhodu pa Rdeče morje, ki ju spaja 170 km dolg Sueški prekop. Sosedje Egipčanov so Izraelci (na vzhodu), Sudanci (na jugu) in Libijci (na zahodu.)
Po površini je Egipt trikrat večji kot Jugoslavija. Toda samo dobra tretjina ozemlja je rodovitna, drugo pa je puščava. Najrodovitnejše področje je ob Nilu, ki je spomladi globok komaj meter, jeseni pa naraste in poplavi velike površine.
Egipt ima kakih 22 milijonov prebivalcev. Glede na velikdst dežele to ni veliko, toda ljudje prebivajo večinoma ob Nilu, kjer živi na kvadratnem kilometru 560 prebivalcev. Nad 88% prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom.
Največje mesto je Kairo (2 milijona prebivalcev), ki je obenem tudi glavno mesto. Druga važna mesta so Aleksandrija (milijon prebivalcev), Suez, Port Said in druga.
Pogled v zgodovino
Egipt ima zelo staro zgodovino. Že 400 let pred našim štetjem je tu cvetela znamenita egipčanska kultura, o kateri še danes pričajo mogočni kulturni spomeniki. Več kot 2000 let je bil Egipt samostojna država. Potem pa so ga podjarmili Asir-ci, nato Perzijci, pa Aleksander Veliki in Ptolomejci, kasneje Rimljani, Asirci in končno Turki.
Obdobje kolonialnega osvajanja v začetku 18. stoletja je spremenilo Egipt v področje boja med imperialiS'tičnimi silami. Tu se je Napoleon bojeval s Turki. Kmalu pa so se vmešali Angleži. Leta 1869 so zgradili Sueški prekop in s tem skrajšali potovanje iz Evrope v Indijo za več kot 000 morskih milj. Z zgraditvijo Sueškega prekopa je postal Egipt za angleški imperij živ-
ljenjskega pomena. Zato Angleži niso izbirali sredstev, da si pri-laste oblast nad prekopom. Najprej so poskušali z denarjem, potem pa so Egipt enostavno zasedli.
Boj za neodvisnost
Do prve svetovne vojne so bili Angleži neomejeni gospodarji nad Egiptom, Egiptovsko ljudstvo pa se ni nikdar pomirilo s tujo nadoblastjo. Ko so se v prvi sevtovni vojni Angleži zapletli v vojno s Turki, so morali precej svojih čet—namesto na fronto—pošiljati v Egipt, da bi krotile nezadovoljno prebivalstvo.
Pod pritiskom egiptovskih zahtev so bili Angleži prisiljeni skleniti leta 1922 pogodbo o proglasitvi neodvisnosti Egipta. Vendar pa je ta pogodba ostala le na papirju. Egipt je sicer dobil svoj parlament, vlado in kralja, v Kairu pa je sedel angleški guverner, ki je imel zadnjo besedo pri vseh vladnih odločbah.
Tudi naslednja desetletja so pogosto prihajala iz Egipta poročila o stavkah, demonstracijah in spopadih z angleškimi vojaki.
Šele leta 1936 je prišlo do sporazuma. Angleži so spet priznali neodvisnost Egipta in sklenili z egiptovsko vlado prijateljsko pogodbo ter obljubili vojaško pomoč, če bi bil Egipt napaden. Spet so si zagotovili pravico, da obdrže svoje vojaške enote v Egiptu, vendar to pot samo na področju Sueškega prekopa, dokler, kakor pravi pogodba, "egiptovska vojska ne bo sposobna sama zavarovati svobodne plovbe po prekopu."
Dejstvo, da je še vedno ostala na egiptovskih tleh tuja vojska je močno žalila narodna čustva Egipčanov. Takoj po drugi svetovni vojni je Egipt zahteval spremembo tistih določb sporazuma iz leta 1936, ki dovoljujejo angleški vojski, da "varuje" Sueški prekop. Toda šele leta 1954, ko je v Egiptu zavladala nova, revolucionarna oblast, so Egipčani po dolgih pogajanjih uresničili svoje zahteve. Po tem sporazumu ne s-me biti 19. junija letos na egiptovskih tleh nobenega angleškega vojaka. In res, pred dnevi se je umaknil iz Egipta zadnji angleški vojak.
Medtem, ko so se razne vlade še nekako bolj ali manj uspešno zavzemale za neodvisnost dežele, pa niso storile ničesar, da bi izboljšale socialni položaj prebivalstva. Gospodarski in družbeni razvoj Egipta prav od faraonskih časov skoraj ni napravil poštenega koraka. Fevdalizem se je obdržal (čeprav v nekoliko spremenjenih oblikah) vse do najnovejših dni. Ker zaostalo gospodarstvo ni dajalo dovolj dohodkov, vladajoča fevdalna gospoda s kraljem na čelu pa je potrebovala vedno več sredstev, se je država pogrezala v velike dolgove. Njeni inozemski upniki so celo ustanovili posebno mednarodno komisijo pod imenom "Blagajna dolgov," ki je nadzorovala državne finance in skrbela za redno, pdplačevanie do'-gov. To "blagajno" ro sčanonio, prevzeli, Angleži popolnoma v svoje roke. Da bi povečali narodni dohodek dežele in s tem zagotovili vrnitev svojih kapita-lov, so Angleži podpirali razvoj posameznih gospodarskih panog, zlasti kmetijstva in nekaterih vej industrije, pač vse tisto, ka,r je ustrezalo—ne egiptovskemu narodu—ampak angleškim gospodarskim koristim. Zlasti so skrbeli za gojitev bombaža, ki je bil glavna surovina njihove tekstilne industrije. Domači veljaki pa so težili, da bi bili tudi sami udeleženi pri dobičku, za,to so se zavzemali za gospodarsko in hkrati za politično neodvisnost Egipta. Glavno breme gospodarske zaostalosti in izkoriščanja pa je morala seveda nositi na
svojih plečih ogromna večina egiptovskega ljudstva, ki je kljub bogastvu dežele živelo v nepopisni revščini in neznanju. Saj je bila skoraj vsa rodovitna zemlja y rokah fevdalcev-vele-posestnikov. 94% kmečkega prebivalstva je imelo komaj tretjino zemlje, medtem ko je ostali dve tretjini držala v svojih rokah peščica bogatašev. Milijoni poljedelskih delavcev so morali delati za boren zaslužek na bombažnih poljih veleposestnikov. Leta 1947 je bilo na primer za-posleenieh v kmetijstvu 13 milijonov prebivalcev, v industriji nekaj prebivalcev, v industriji nekaj manj kot milijon, vsi ostali pa v trgovini, prometu itd., medtem ko je bilo nad 300,000 ljudi brez kakršnegakoli poklica.
Nerešena socialna vprašanja, gospodarska zaostalost, veliko siromaštvo ob istočasnem kopičenju bogastva v rokah peščice bogatašev, podrejenost dežele tujim gospodarjem, vse to je budilo napredne sile in končno pripeljalo do revolucionarnih sprememb, ki so egiptovskemu ljudstvu odprle vrata v novo obdobje. Kot glavna revolucionarna sila se je uveljavila vojska. Domoljubni oficirji so ustanovili tajno organizacijo "Svobodni oficirji" in si postavili za cilj odpravo monarhije, v kateri so videli leglo vsega zla in nesreč egiptovskega naroda.
Dne 26. julija 1952. leta je gibanje "Svobodnih oficirjev" prevzelo oblast in izgnalo kralja Faruka. Revolucionarni oficirji so najprej odpravili vse fevdalne nazive, kmalu potem pa so izdali zakon o agrarni reformi in začeli urejati razmere v deželi.
Mlado revolucionarno oblast so čakali mnogi težki problemi. Treba je bilo urediti odnose z Angleži, ki so imeli v Egiptu svojo vojsko, obenem pa tudi skoraj vse vajeti gospodarstva v svojih rokah. Začela so. se dolgotrajna pogaj,anja. O uspehih teh pogajanj priča 18. junij.
Potem so začeli urejati gospodarske in socialne razmere v deželi. Revolucionarni svet je sklenil, da bo deželo čimprej dvignil iz zaostalosti in izboljšal življenjsko raven prebivalstva. Posebno pozornost so posvetili kmetijstvu, zlasti gojitvi bombaža, saj zavzema bombaž 90% celotnega izvoza. Prvič v. zgodovini Egipta se je začel razvoj gospodarstva usmerjati po potrebah egiptovskega ljudstva, ne pa po tujih koristih. Revolucionarni svet je začel pripravljati, vse potrebno za gradnjo lahke, zlasti predelovalne industrije, pa tudi za gradnjo bazične industrije. Med glavne velike gradbene objekte spada gradnja velikega jezu z namakalnim sistemom in velike električne centrale pri Asuanu. Ta objekt bo prinesel egiptovskemu gospodarstvu velikanske koristi, saj bo samo hi-drocentrala dajala na leto 1760 milijonov kilovatnih ur električne energije.
Revolurionarna oblast je pri uresničevanju svojih načrtov in pri izvajanju revolucionarnih sprememb naletela na mnoge ov,:re. Ker so se vse dotedanje stranke pokazale nesposobne ali nenaklonjene novemu stanju, jih je Revolucionarni svet takoj ob prevzemu oblasti razpustil in proglasil triletno prehodno obdobje do ponovne vzpostavitve parlamentarnega življenja. Toda protirevolucionarne sile so s pomočjo predsednika Nagiba skušale doseči takojšnjo obnovitev vpliva starih strank. To bi pomenilo vrnitev na staro. Pridobitvam revolucije in njenemu programu je grozila nevarnost. Egiptovsko ljudstvo je vstalo v obrambo komaj pridobljenih pravic. Delavci, vojaki in uslužbenci so stopili v splošno stavko. S tako podporo ljudstva je Revolucionarni svet lahko zavrgel vse Nagibove predloge, hjega samega pa odstavil.
Za novega predsednika so ^ volili podpolkovnika Gamal A del Nasera, ki je bil že ot začetka dejanski vodja revolu^ je. Pod njegovim vodstvo® egipčansko ljudstvo odločno ш uspešno uresničuje svoj revo" cionarni program. Deželo je ® pustil zadnji tuji vojak. GoSpc darsko stanje se je v kratke® času zelo zboljšalo. Vse sile ^ vsa sredstva so vložili v darski dvig dežele. V nekaj tih so zgradili že precej i"", strijskih objektov. Država velike vsote za izboljšanje tijstva in zlasti prometa. GradiJ" nove ceste in železnice. V ш strijskih krajih so začeli delavska stanovanja. Mnoge ^ ščavske predele spreminjaj rodovitna tla, kjer gradijo vasi, V mestih in industrija središčih zidajo nove šole in lavske domove.
V svoji zunanji politiki se "''j va egipčanska država odlf^ ^ postavlja ob stran tistih svetu, ki se zavzemajo za nac j, neodvisnosti in enakopravc"® vseh narodov, ki iščejo i^ ničujejo v mednarodnih O"" šajih nove oblike in novo vse no sodelovanja, ki jo izz'aža P" tika aktivne, miroljubne koe sistence.	^
Rusi potujejo
Republika Poljska je proslavila svoj narodni -g Dan osvoboditve. V Varša^' . )il na teh proslavah predsednik ruske vlade Bulganin, ki se je spomnil krf /ih dogodkov v Poznanu. UP^g. / Poznanu so se začeli dne junija in so trajali tri dni- p ■ ganin je naglasil, da korouii'^^ %e bodo dovolili takih (i hočejo razbiti medna^o"^^ solidarnost, pa naj gre še ^ (e ali drugačne razlike •odi in državami.
Podpredsednik sovjetske le Anastas. Mikojan je bil iasno na obisku v Jugosl^^ ;,
Sestal se je s Titom na ;kih otokih. Pred svojim P
.rih"'
......bil
jan na Madžarskem v Bu
lom v Jugoslavijo je
m v ' ^
)ešti. Pri tem naj priponi'^' vladžarske pred nekaj dnevi^"^^^
la je komunistična	^
vladžarske pred nekaj dnevi^ itavila glavnega tajnika
i«
lakosija, ki je bil najhujši jrotnik Tita v Jugoslaviji-
Kakor smo že poročali, Madžarske z letalom / Zapadno Nemčijo devet Ц so prisilili pilota, da je pil svoje mesto za volanom ^emu pilotu, ki je bil med liki uporniki. Letalo je pi'^^ / Zapadni Nemčiji. Ta . laj bi bil madžarski komunis li stranki opomin, da naj s® pravi na di ugi Poznan, seda}^^ .Madžarskem, če no bo vec .nokracije doma.
Nikita Hruščev se je v
pečal z dogodki v PoznanU, , ere je označil kot zaroto ^ larodne reakcije zoper ko lizem.
Za popolno enakost
Britanska delavska .■ je sprejela sklep, da naj se t iradno odpravi v vseh angl®® kolonijah ločevanje po P^^ ^ lih. Več britanskih kolonij .•azlična plemena, oblast P^ P aa še vedno ločevanje P" aenih in to na šolah, v bolni''^J,
,ie-
UB'
la igriščih, sploh v športu, ШГ tudi v življenju v Vsi prostori, vsi uradi, vsi d jabni lokali naj bodo /sem in vsakomur brez izvor ali pleme, tako pravi lavska stranka in opozarja ^ gleško vlado, da je prišel _ ko mora v praksi pokazati,
tudi v kolonijah za popoln"
mokracijo in enakopravnost- __
bi se britanska vlada obfltaVJ^^ la, do ta korak v bližnji nosti britanska država ob2& vala.
ITALIJA NAJVEČJA UVOZNICA JUGOSLOVANSKEGA BLAGA
Vlanfk^'	Jugoslavije, je
nai-^	blaga. Blagov-
Itaiii naed Jugoslavijo in obggj lansko leto dosegla dosA?! ^ povojni dobi še ni bil seboin"*	vrednost med-
dosegJ	izmenjave je
lariev ■? ?	milijona do-
"vozom	Italija z
"osti nb. r^^°' ^laga v vred-jev oi- ° 38 4 milijona dolar-lotoepa odstotkov jugo. ce-^ečia H "^oza, postala naj-Wik	jugoslov. blaga.
Prvih	zavzema eno
iz	tudi na listi držav,
Jugoslavija največ blag Л milijoni dolarjev je L' ^0 ga uvozili iz Itali-iuen ® skoro 10 odstotkov lija ' ^®^otnega uzova, je Ita-
Skd/jZlo	* P°'
jebijo	uvoza. Lansko leto
■ђепа ^	®P'ošnem izrednega po-
ftJed T	blagovno izmenjavo
je	Italijo, saj
Povečal	^ P"«ie" z 1954 letom
ozip. ^	skoro 40 odstotkov,
doiajjgy	okoli 29 milijonov
Тз-к
vijigi^ °	povečanje trgo-
JugQgl '^%enjave med Italijo m tev	omogočila skleni-
ГагцђЈ^ gospodarskih spo-^ fOseh dvema državama, гагццЈ	trgovinskega spo-
ca la^' podpisanega konec mar-ftost	leta. Glavna značil-
^ lib ®P°^^^uma je bila šir-/^^^^zacija režima blagovne
izmenjave, ki je omogočila intenzivnejšo trgovino med dvema sosednima tržiščema.
Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Italijo pa kaže še nadaljno tendenco povečanja. Medtem ko so v prvih štirih mesecih laškega letna izvozih v Italijo za 11.75 milijonov dolarjev blaga, se je vrednost jugo-izvoza v Italijo v istem obdobju letošnjega .leta povečala na okoli 13.6 milijonov dolarjev. Še bolj, kot pri tem izvezu, je povečanje blagovne izmenjave prišlo do izraza pri uvozu iz Italije. Lansko leto so namreč v prvih' štirih mesecih uvozili iz Italije za okoli 10.9 milijonov dolarjev blaga, letos pa v istem času že za okoli 14.4 milijonov dolarjev.
Za medsebojno blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo je v zadnjem času značilno, da uvoz iz Italije hitreje narašča kot pa jugo. izvoz v to državo. Interesantno pa je, da je vse do prve polovice lanskega leta jugo. izvoz v Italijo bil večji, kot pa uvoz iz te države, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da je Jugoslavija tedaj imela pozitivno bilanco blagovne izmenjave z Italijo. V drugi polovici lanskega leta pa se je uvoz iz Italije začel naglo povečavati—in čeprav se je istočasno povečeval tudi obseg jugo. izvoza, je razmerje med njima vseeno bilo v korist uvoza.
Kljub v splošnem torej zelo uspešnemu razvoju blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, pa je vendar potrebno reči, da glede določenega števila raznih jugo. izvoznih proizvodov ni prišlo do pričakovanega obsega izmenjave—kar je bilo v glavnem posledica določenih uvoznih omejitev s strani Italije. Postalo je očitno, da je potrebna nadaljna liberalizacija uvoza raznega jugo. blaga v Italijo —če se hoče doseči še večji obseg medsebojne izmenjave blaga. V tem pogledu je bilo zelo pomembno delo jugoslovansko-italijan. komisije, osnovane na podlagi trgovinskega sporazuma v marcu lanskega leta, ki je zasedala pretekli mesec skoro tri tedne v Beogradu. Komisija je ugotovila, da se blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Italijo razvija zelo ugodno in dosegla sporazum o nadaljni liberalizaciji izmenjave nekaterih proizvodov.
Na koncu je potrebno poudariti, da sta v marcu letošnjega leta—kot je znano—bila med Italijo in Jugoslavijo podpisana sporazuma o tehničnem' sodelovanju in sporazum o specialnih dobavah investicijske opreme na kredit. Ta sporazum predvideva, da Jugoslavija lahko iz Italije uvozi na kredit v osmih letih za 60 milijonov dolarjev blaga in tO pod zelo ugodnimi obrestnimi pogoji. Poleg že naštetih dejstev, tudi ta sporazum opravičuje pričakovanje, da bo letošnji medsebojni obseg blagovne izmenjave med Italijo in Jugo-
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni oče in stari očka
Anton Gospodarich
Zatisnil je svoje blage oči dne 3. julija 1956.
Pogreb se je vršil na soboto, 7. julija iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po slovesni maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku poleg njegove zveste družice, naše ljube matere v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen v Dolenji Dobravi, fara Trebnje na Dolenjskem. Bil je član društva V boj št. 53 S.N.P.J. in društva Katoliških borštnar-lev št. 1317.
dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega očeta. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. m^še, ki se bodo brale za ""r duši pokojnika. Bog plačaj! Hvala tudi vsem, ki so darovali za družino.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile orezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit in ga kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na nvirodvor. Srčna hvala nosilcem krste od društev, katerih član je bil.
Našo zahvalo izrekamo čst. g. Mathias Yager za molitve v pogrebnemu zavodu, in čst. g. Paik za opravljeno zadušnico, pogrebne obrede in molitve "a pokopališču. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Mary A. Svetek za vzorno ^oden pogreb in res najboljšo vsestransko poslugo.
Prišel je čas ločitve in zapustil si nas, dragi oče. Odšel si tja, kjer ni solz V" "e trpljenja, tja, kjer vlada večni mir. Počivaš poleg svoje življenjske dru-*'ce, naše ljube mamice, in po devetih letih je Vaju smrt združila na veke.
Mi se bomo Vaju vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi do konca naših
dni.
Žalujoči:
Cleveland, Ohio, dne 24, julija 1956.
JAMES, sin
MRS. ANTOINETTE SUROVY, hči JANE, sinaha JOHN, zet in štiri vnukinje
ENAKOPRAVNOST
slavijo ne samo enako visok, kot je bil lansko-letni, temveč še višji.
—Slovenski Poročevalec
Sladke pijače brez alkohola
Američani popijemo letno okrog 30 tisoč milijonov malih steklenic nealkoholnih pijač, ki jih tu imenujemo mehke pijače —soft drinks. Ako bi te steklenice položili drugo poleg druge, bi se procesija vlekla 1,581,439 milj, dovolj dolga, da bi obkrožila naš planet 63-krat. V tem ni všteta količina mehkih pijač, ki se prodajajo na čaše v sladšči-čarnah, lekarnah, restavracijah in tako dalje.
Mehke pijače v steklenicah je možno kupiti direktno ali iz avtomatov v neštetih trgovinah z jestvinami, v čakalnicah raznih vrst, v mnogih gasolinskih postajah in drugod. Cena za ste-kleničico take pijače je okrog 10 centov; v raznih zabaviščih morda 25 centov; na osamljenih točkah vročega in suhega jugozahoda pa morda tudi 50' centov.
Take mehke pijače izdeluje v Zedinjenih državah kakšnih 10,-000 tvrdk in te pijače se prodajajo pod tisoči registriranih imen. Tisti pivci, ki se ne kapri-cirajo na imena, navadno zahtevajo "pop" ali "soda pop." Označba "pop" baje izhaja od poka, ki nastane, ko se pokrovček neprodušno zaprte steklenice odstrani, nakar tekočina vzkipi. Označba "soda" pa se je vštulila tam po krivici. V tekočini ni sode, ampak samo mala količina plina ogljikove kisline.
Mehke pijače ene ali druge vrste so nedolžne in na splošno neškodljive. Sestavljene so iz vode, sladkornega sirupa, sadnih ekstraktov za odišavljenje in nekoliko plina ogljikove kishne. Pijača, poznana pod imenom Coca Cola, ima dodatek ekstrak-ta listov rastline "cpca" in orehov "cola." Na podoben način tekmujejo s "Coco" tudi nekatere druge ameriške izdeloval-nice mehkih pijač.
Primerno ohlajeno mehke pijače v zaprtih steklenicah so zelo priljubljene za uteho žeje otrok in odraslih. Take pijače je tudi varno piti za žejo v krajih, kjer morda lokalna naravna voda ni varna. Tega se posebno zavedajo potniki, ki potujejo po neznanih jim krajih. Pivci, ki želijo kaj močnejšega, včasih sproti primešajo mehki pijači šilce whiskya ali brandya, kar jo seveda iz mehke izpremeni v "trdo" pijačo; pa baje precej ublaži učinke alkohola. Seveda, če se prevečkrat ne ponovi: na zdravje!
Nealkoholne pijače, bolj ali manj podobne našemu "'popu,"
izdelujejo in prodajajo tudi pro-ducenti mnogih inozemskih držav. Kljub temu pa se mnogo ameriških mehkih pijač izvaža v inozemstvo; nekatere ameriške tvrdke imajo v tujih deže. lah tudi svoje tovarne za izdelavo mehkih pijač "n^,ših" vrst in imen. Seveda, glavni trg za ameriške mehke pijače je doma. Pospravimo jih za okrog štiri tisoč milijonov dolarjev na leto. To je tudi za našo veliko deželo velik business.
—NEW ERA. glasilo ABZ
DRUŠTVENI KOLEDAR
JtILUA
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29.	julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGOSTA
5. avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
19.	avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
12.	avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
SEPTEMBRA 2. Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ. 9. Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
16. sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23. spet., nedelja—Piknik Slov. zadružne zveze na farmi SNPJ.
30.	Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
OKTOBRA 7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.Ž.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
13.	oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
13.	oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd.
14.	oktobra, nedelja — Kartna zabava društva Brooklynski Slovenci št. 48 S.D.Z. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20.	oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št. 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd.


V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL PRERANE SMRTI MOJ LJUBUENI SOPROG, OČE IN BRAT
JOSEPH KAUSFK
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 24. JULIJA 1955.
Zjutraj, ko dan zori.	Sonce obseva Tvojo gomilo,
se mi pri srcu milo stori,	kjer počiva Tvoje zlato srce,
ko Tebe, ljubljeni soprog in oče	.ki nam je vedno zvesto bilo
že leto dni od nikoder ni.	ves čas do zadnjega je dne.
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep,
naj bo dokaz ljubezni naše,
da spomin nam na Te je vedno svet.
Žalujoči:
MARY, soproga
JOSEPH JR. in EDWARD, sinova JOSEPHINE in NORMA, sinahi vnuki
FRANK, LEO in JOHN, l>ratje in ostali sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 24. julija. 1956.
28. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave.
28. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
NOVEMBRA
3.	novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
4.	novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D. Waterloo Rd.
10.	novembra, sobota—15-letm ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu, Recher Ave.
11.	novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
17. novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti zeTmatizmu.
Vprašajte naa.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za dve družini
na Norwood Rd. v bližini Superior Ave., se proda. 4 sobe zgoraj, in fornez na plin; 5 sob spodaj, in fornez na premog. 2 garaži. Pokličite tekom delavnika po 5.30 uri zvečer.
EN 1-4046
HIŠA NAPRODAJ
Proda se hiša na Edna Ave.—za dve družini, 5 sob zgoraj, 6 sob spodaj, 2 garaži, 2 forneza. Eno stanovanje je prazno in nanovo de-korirano.
Za podrobnosti pokličite UT 1-4210
STRAN 3
Hiša v Californiji naprodaj
Proda se v slovenski naselbini v Californiji lepo, moderno hišo z vsemi udobnostmi. 5 sob, hrastovi podi, "tile" lijak, kopalnica in pršna kopeij, Vi kleti, 1 aker zemlje. Spada pod mesto. Hiša je stara komaj 9 let. Za vsa pojasnila vprašajte na
5385 St. Clair Ave., EN 1-4710 '
SHORT ORDER COOK
WANTED FOR 6 HOURS A DAY.
Apply in person at 6301 St. Clair Avenue
SLUŽBA ZA
bančno uradnico
(TELLER)
Prednost iiua izkušeno dekle; če ima zmožnosti, se
jo izuči.
Prijetne delovne razmere in razne ugodnosti. Zglasite se pri
St. Clair Savings & Loan
6235 ST. CLAIR AVE. HE 1-5670
mmimiui
'	-'»'"ANO n, o»<,
NIGHTLY THRU JULY 29
NORTH OF THISTUOOWN
SHOW Jtmt t:30 SUNDAY 7.30
.Boxoffic e	r v«H*»or\s
MONTROSE 3-8400
TICKETS AT ALL BURROWS STORES
'lukcti.
•'I so: г 00, г so, з oo
FRIWSAT. >2 00,* г 50,3 00 3 50
MERRY WIDOW Starts July 30
Free Bus Meets Van Aken Rapid 7:40 - 8:10. 1 Hr. Earlier Sun.
RTOV: GOODYEAR TAJERJl
67:15-$56.00; 4 — 710:15-$62.00
Imamo jih vseh velikosti po cenah na debelo, polegi davka; ni treba starih v zameno.
CARROLL SALES 17568 LAKE SHORE	KE 1-4500 — RE 1-0381
POTOVANJE IN POMOČ POTREBNIM
Ako imate namen potovati in obiskati svojce v domovini, v našem uradu za vas vse potrebno uredimo za udobno potovanje, bodisi na parnikih ali letalih.
Ker vremenske nezgode v Jugoslaviji vedno povzročajo opustošenje na poljskih pridelkih, zatoraj vaši domači v domovini nujno rabijo vaše pomoči.
Kot prirojeno, ima Amerikanec vedno blago in sočutno srce, ter velikodušno pomaga svojcem v težavah.
Ako želite poslati pomoč z denarnimi naročili po 600 Din. za dolar, ali pa pakete z živili, vam v našem uradu vse potrebno uredimo, da prejemniki točno in solidno prejmejo poši-Ijatve.
Za nadaljna pojasnila se zglasite, kličite ali pa pišite na zanesljivo potniško pisarno,
STEVE F. PIRNAT CO.
6516 ST. CLAIR AVENUE	HE 1-3500
CLEVELAND 3, OHIO
PO ZNIŽANI POLETNI (ENI
PRI HITRI DOBAVI
SVEŽE IZKOPAN PREMOG ZA VSAK NAČIN KURJAVE
NEPRAŠEN PRVOVRSTEN POCAHONTAS KOSASTI - JAJČASTI - DROBNO JAJČASTI OPRANO IN IZBRANO "STOKER" GORIVO KENTUCKY IN OHIO KOSASTI ALI JAJČASTI SNAŽNA DOBAVA PO IZVEŽBANEM DOSTAVUALCU. NAROČITE SEDAJ PO NIZKIH POLETNIH CENAH IN PRIHRANITE
NA DENARJU!
UGODNI KREDITNI POGOJI, čE ZAŽEUENO
Telefon: EN 1-3000
CITY ICE and FUEL DIVISION CITY PRODUCTS CORPORATION
Dober premog
v VSAKEM CENOVNEM RAZREDU
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ANTON CEHOV;
Spominsko kosilo
Vsako leto 1. februarja so imeli na veleposestvu vdove maršala okrajnega plemstva Trifona Lvoviča Savjatova veliko svečanost. To je pokojnikov rojstni dan in njegova vdova naroči vsako leto mašo. Te svečanosti se udeleži vsa intimna gospoda. Med navzočimi opaziš sedanjega plemiškega maršala Hrumova, tajnika okrajne uprave Marfutkina, njegovega namestnika Potraškova, upravnika policije Kinolinova, po klorofor-mu smrdečega zdravnika Dvor-jagina, vse veleposestnike okraja in še mnogo drugih.
Natanko opoldne se zbero vsi gostje v dvorani. Le-ta je pogrnjena s preprogami in gostje hodijo samo po prstih, da ne bi motili svečanih trenutkov. Vtem ko oblači pop Jevmenij svoje črno oblačilo, se dvorana polagoma napolni z modrikastim, prozornim kadilom.
Gospodinja, Ljubov Petrovna, stoji čisto spredaj in si že zakriva z robcem oči. Vse je tiho, le kdaj pa kdaj je slišati vzdih ali rahlo cvrčanje voščene sveče. Obrazi vseh gostov so videti napeti, svečani. Žalni obred se začne.
Monotone melodije cerkvenega petja zazibljejo udeležence v melanholično zamaknjenost in pred oči jim stopi podoba postav-negar dečeličnega Savjatova,
ш.
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK — Assist with children. Woman to stay. Own room and bath. Near N. location. Salary $40.00 week.
EAstgate 7-9722
CHILD САПЕ — Must live in. Mature wonian to care for 6 year old child. Call to 11:30 a.m.
BRia: 4-8000 Extent'on 332
HELP WANTED MALE
Tool 8 Die Maker Punch Press Operators
Experienced on small part fabrication.
Top rates.
Company paid insurance. Cafeteria. — Fringe Benefits. Employment' Office Open Daily and Saturday at 8 a.m.
See Mr. GARDNER
Berns Air-King Corp.
3050 N. ROCKWELL ST.
ki je znal na dušek popiti steklenico šampanjca in razbiti zrcalo z glavo. Predstojnik okrajne uprave Marfutkin, ki bi rad pregnal to mračno misel, se skloni k ušesu upravnika policije in mu pošepne;
"Včeraj sem bil pri Ivanu Fe-doroviču in igrali smo vist.... Zgubljal je kakor dolg in širok. Pomislite! Olga Andrejevna se je tako razburila, da ji je padla zobna proteza iz ust."
Naposled je maša končana in cerkovnik ugasi sveče. Vtem ko slači pop Jevmenij mašno oblačilo, si gostje nestrpno manejo roke in v zadregi pokašljuje-
jo---- Gospodinja pripoveduje
o dobrotijivosti pokojnega Trifona Lvoviča in zaključi pripovedovanje z vzdihom: "Gospoda moja, zdaj pa prosim h kosilu!"
Gostje odhite v jedilnico. ...
Chicago, 111.
FOR SALE
BY OWNER —
Raise and Sell CHINCHILLAS. Will sell all or part of herd.
Phone Wilmington 4171 After 5 p.m. 9577
FEMALE HELP WANTED
WAITRESSES needed at once — Full or part time.
Unique Restaurant 7608 North Paulina Phone SHeldrake 3-3607
WOMAN for General Housework— In new ranch home, personal laundry. Own room and bath. Adults. References. $35.00 a week.
YArds 7-0750
HELP with housework and three children — Own room in lovely new home. Reasonable salary. Pleasant living. — Mrs. Robert Bruce Arnold, 1550 Orchard Lane, Lake Geneva, Wis.
CHestnut 8-4549
SECRETARY
REQUIREMENTS:
Shorthand, 90 words per minute; typing 60 words per minute — forty hour week.
BENEFITS
-K 24-working days paid vacation -K 8 paid holidays per year + Generous sick leave, retirement plan, hospital and insurance program
Phone
Mr. C. E. DREW
COlumbus 1-1278
Local Office of
SANDIA
CORPORATION
A subsidiary of the Western Electric Company, engaged in research and development of nuclear weapons
FEMALE HELP WANTED FEMALE HELP WANTED
AIR-CONDITIONED!
Newly Decorated Offices! Pleasant Surroundings!
Close to Home!
Isn't that what you've been looking for?
We have a PERMANENT spot for you.
(FEMALE) ,
Stenographers Teletype-Dictaphone Operators File Clerks
Why not give me a ring at RAvenswood 8-1000? Or drop in and see me at
Combined Insurance Company of America
5316 Sheridan Road
Henry Covyeau Leonard McCabe — Personnel
Tam jih zmeraj čaka tako obilno in izbrano kosilo, da se čuti diakon Kongordijev vsako leto dolžnega, da vzklikne; "Saj to presega vsa pričakovanja! Te dobrote bi lahko položili bogovom na oltar!"
Kosilo je res imenitno: na mizi najdeš vse, kar lahko nudita rastlinski in živalski svet, prav vse . . . razen alkoholnih pijač; Ljubov Petrovna je namreč prisegla, da karte in alkohol, dvojno zlo, ki je spravilo njenega moža v grob, nikoli več ne bodo
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
REAL ESTATE
EDISON PARK — Contemporary modern, de luxe 3 flat building with 2 car garage. Lot 50x120. Located on Devon. All large rooms. Owner must sell. $51,000.
NEwcastle 1-0359
214 STORY HOUSE — By owner. Asbestos siding; 2-6s and 1-2; 1st floor modern cabinet kitchen, tiled; bath plumbing; gas space heater; good transportation aqd shopping. Avondale. Call: 10 to 2:30 and 6 to 9.
Dickens 2-7182
DES PLAINES — By owner. 3 large bedrooms; bi-level; attached garage; finished recreation room; equipped laundry room; aluminum storm-screens; gas heat; immediate possession; 55 ft. lot; fully landscaped; close to school and transportation. Low 20's.
VAnderbilt 4-7555
3 LOTS for sale by owner. 60x217. Sewer - water - gas high dry land. Lots located 4th-Williams. $3,500 a piece. Large ranch home can be built. Good sewerage system.
Downers Grove 2139
BY OWNER —
NORTHLAKE — 4-year-old Cape Cod. 3 bedrooms, 2 full baths; in best location; 1 bedroom 20x15, fully carpeted with 20-foot wardrobe and 1 knotty pine bedroom, tiled baths, 1 has tinted fixtures, 7-foot vanity, blonde mahogany paneled living room; 2-car garage; city water and sewers.
SEE IT AND YOU'LL LOVE IT. 15 Village Drive, Northlake Fillmore 4-3616 or Fillmore 4-8200
BY OWNER —
2-Flat brick; 5 and 6 rooms; stove heat; large lot. Asking $13,500.
319 N. Avers SAcramento 2-0650
BY OWNER —
2-flat brick; 5 and 6; steam heat; (oil); close to schools and transportation.
Call MAnsfield 6-6639 or EStebrook 8-6540
MEDINAH TERRACE —
By owner. Choice comer acre for sale. Can be divided. Owner being transferred. Week days until 5 p.m.
WAbash 2-9894 After 6 p.m. — uptown 8-5653
BRICK Income Bungalow — By owner. Modern, oil heat, rooms in attic and basement, 2 car garage, at 1857 S. Kostner. By appointment only.
Call — TOwnhall 3-9685
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE — Equipped for Meats. Established 35 years with 2 story corner building, 5 room apartment in rear, 2 - 4's upstairs. Full basement. Completely equipped and stocked. Owner priced for quick sale.
B Ay port 1-4542
BARBER SHOP —
Corner Keeler-Lake. Established 25 years. Rent $40. Price $1500. Owner retiring.
KEdzie 3-2171
BEAUTY SHOP —
Established. Downtown Evans-ton. $500. Rent reasonable.
UNiversity 4-2616
WELDING SHOP —
Small. In western suburbs. Rent $40. Price $750.
Call —
FTi: lo-r 4-n:C3
prišle V njeno hišo. In zato stoje na mizi samo steklenice s kisom in oljem, kar se zdi gostom, samim prijateljem dobre kapljice, nekakšno roganje ali kazen. "Kar izvolite, gospoda moja! Oprostite, prosim, vodke nimam. ... Zakaj ne, sami veste. .
Gostje začno obotavljajoč se jesti, toda vsem je videti na kislih obrazih, da jim nečesa manjka. "Tako čuden občutek imam v želodcu . . pošepne eden izmed gostov svojemu sosedu. "Natanko takšen občutek sem imel takrat, ko mi jo je žena popihala z inženirjem. ... Če ne pijem, sploh ne morem jesti." Marfutkin jame nenadoma tipati pa žepih, da bi poiskal robec.
"Ah, saj sem ga vendar pustil v kožuhu!" pravi glasno in odide v garderobo. Vrne se z oljnato bleščečimi očmi in začne takoj slastno jesti.
"Ali se vam ne zdi škoda požirati te sijajne jedi suhe?" pošepne popu. "Pojdite vendar v garderobo, batjuška, tam najdete v žepu moje suknje steklenico. . . . Samo previdni bodite, da se vam ne razbije."
Pop se iznenada spomni, da mora povedati cerkovniku nekaj nujnega, in že odstopica v garderobo. "Batjuška, samo nekaj besed, prosim . . . strogo zaupno!" pravi za njim hiteči Dvorjagin.
"Ko bi vedeli, gospodje, kako krasen kožuh sem kupil! Priložnostni kup!" meni Hrumov. "Vreden je najmanj tisoč rub-Ijev, dal pa sem zanj . . . saj mi ne boste verjeli.. . samo dve sto petdeset!"
Ob vsakem drugem času bi to nikogar ne zanimalo, zdaj pa so se hoteli vsi čimprej prepričati, ali govori resnico. Vsi so silili v garderobo, da bi videli njegov krasni kožuh ... in ogledovali so ga tako dolgo, dokler ni prinesel zdravnikov kočijaž iz garderobe pet praznih steklenic....
Ko je prišla na mizo posebno okusna ribja jed, se je Marfutkin spomnil, da je pozabil v saneh cigaretnico. In že je od-hitel v stajo, kjer je našel dia-kona, ki je bil prišel pogledat, kako je z njegovim konjem.
Tisti dan na večer sedi Ljubov Petrovna v svoji sobi in piše pismo svoji prijateljici v Petrograd:
"Danes smo imeli," piše med drugim, "žalno mašo za mojim rajnkim možem. Prišli so vsi sosedje. Vsi so pač preprosti po-deželani, toda ne moreš si misliti, kako so plemeniti! Bogato sem jih pogostila, seveda pa jim nisem dala niti kapljice alkohola, saj sem po moževi smrti prisegla, da bom v našem okraju zatrla pijančevanje in tako poplačala moževe grehe. Batjuška Jevmenij je ves navdušen za to mojo nalogo in pomaga mi z nasveti in dejanji. Ah, draga moja, ko bi vedela, kako me ti po-deželjani ljubijo! Predstojnik okrajne uprave Marfutkin me je prijel po obedu za roko, jo dolgo pritiskal na ustnice in se zjokal. Batjuška Jevmenij, ta blaga stara duša, je prisedel k meni in čebljal ko otrok. Kaj je govoril, sicer nisem mogla razumeti, toda bilo je očitno, da je bil tako ginjen, da je komaj spravil iz sebe nekaj besed. Upravnik policije, tisti lepotec, o katerem sem ti že pisala, mi je hotel prebrati nekaj svojih pesmi (saj velja pri nas za pesnika), toda . . . moči so mu odpovedale . . . zamajal se je in padel. . . . Prekipevajoča ginjenost je tega orjaka kratko malo podrla. Ne moreš si misliti, draga moja, kako zelo občudujem te vrle ljudi in kako sem jim hvaležna, da mi tako zvesto stoje ob strani, ko uresničujem svoje načrte. Žal, mi šlo urez nevšečnosti. Ubogemu Ala-
likinu, debeluhastemu možu, je postalo slabo in dve uri je ležal nezavesten na divanu. Naposled so ga morali politi z mrzlo vodo, da se je ovedel. . . Veliko zahvalo sem dolžna doktorju Dvor-jaginu. Iz svoje lastne lekarne je prinesel steklenico konjaka in zmasiral bolniku senca; tako si je mož kmalu opomogel, da so ga lahko odpeljali domov."
II
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76ih STREET UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
DRUGI OBIČAJI
Argentinci imajo nekatere reči urejene kaj svojevrstno. Vse hiše so oštevilčene, toda na poseben način; hišna številka 22,-000 pomeni, da je to stanovanje prav toliko metrov oddaljeno od mestnega središča. Nekatere hiše imajo na primer številke okoli 35,000, čeprav bi tujec opazil na prvi pogled, da jih ni toliko v
ilbiD&b
dveh ali celo treh nase naokoli.
RAZUMLJIVO
Pred kletko z žirafo v ^ skem vrtu stojita dva	.
"Čuje," pravi petletni M' ^ "ali boli tudi žirafo vrat, ce
žival*
>7"
prehladi v noge
"Seveda," odgovori Janezek, "toda bolečine v začuti šele čez teden dni
osemlet®" vrat^
Za boljše zdravje poslužife se SLOVEISSKEGA ČAJA
PLANINSKI ČAJ.................$1.00 skatljic"
ODVAJALNI ČAJ................$1.00 Škatljic''
MINERALNA VODA CRarfensfca) .........59c
se dobi tudi pri MANDEL DRUG — 15702 WATERLOO ROAD
TIVOLI IMPORTS — 6407 ST. CLAIR
CLEVELAND 3. OHIO	Tel.: HE 1-5__
"GITRUSOVE" DARILNE POŠILJKE
za svojce v starem kraju so danes bolj važne kot kdaj kol i poprej.
S POPOLNIM ZAUPANJEM se obračajte na naše lastopn'lj® in sodelavce, ki Vam bodo v vsakem oziru najbolje postrefl
Najtoplje se Vam priporoča
"CITRUS COMPANY" Import-Export
oddelek za darilne pošiljke — Gift Parcel Service
TRIESTE - TRST, P.O.B. 522
NAJBOLJŠE BLAGO-NAJSOLIDNEJŠA POSTREŽBA NAJHITREJŠA ODPREMA
N'aznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, ja je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, prastari oče in brat
1876
1956
Valentine Plesec
Zatisnil je svoje blage oči dne 30. junija 1956.
Pogreb se je vršil dne 4. julija na praznik ameriške Neodvisnosti iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil doma iz Lubnja pri Gornjem gradu na Spodnjem Štajerskem. Ob smrti je bil 80 let star. V Ameriko je prišel pred 49 leti.
Bil je član društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. in Euclid Rifle kluba.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega. Ta izraz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj! Hvala vsem, ki so darovali v gotovini in za dobrodelne namene.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala nosilcem krste-sobratom od društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J., kakor tudi Mr. Petru Ster za lepe poslovilne besede pokojniku v zadnji pozdrav in slovo.
Zahvalo naj sprejme čst. g. Mathias Jager od cerkve Marije Vnebovzete za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede, kakor tudi pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Končana je Tvoja zemeljska pot. Odšel si tja, odkoder ni vrnitve. Tvoje truplo počiva v hladni zemlji, a Tvoja duša je odšla k večnemu Bogu, da sprejme iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in veselja—nad zvezdami!
Spavaj mirno večni sanj, ljubljeni!
Žalujoči:
MARY, rojena FISCHER, soproga LOUIS in WILLIAM, sinova MRS. SOPHIE CUNNEEN, hčerka osem vnukov, trije pravnuki in več sorodnikov
V stari domovini zapušča dva brata, FRANCETA in JOŽETA in sorodnike
Cleveland. Ohio, dne 24. julija 1956. >