Tedaj D. \WJnUCv». _ Slov, Naroda" od 3.. nov. t. I. v so-atavku v Po deželnih sborib, I1L" ao bore karakteriati ka (popis) tudi gorilkoga zbora — Kdor našo razmero in osebo Oa tanko—Izza kulia—pozna, mora ao beroč oni sostavok po mestih neholč namuzniti. Ko bi boleli popravljati vao, kar kak časnik naps^čuega ali ju na pol reauičnoga iz kakega kraja sporoča, morali biinio-ti samo za taka ppprnvljanja posobon časnik. Tudi tu kal ne bomo popravljali vse#u, kar bi lobko popravili 5 nektero reči namreč niso za javnost, druge pa segajo pregloboko v osebnosti, in oovšečnega o osebah govoriti, dokler ni to prav ailno, ni „ Dom." navada. Namenili smo ao bili te davno, podati karakteristiko oa šega zbora z ozirohi ua letošnjo sejno dobo. „ Narodov " sostavek pa nam jo ponudil priliko, spregovoriti tudi o nekterib tueih okoliščinah in rričeh, o kakoršnih nismo mislili govoriti. Vse na sine ira et studio. v Celotno podobo o goriških Slovencih---- in zvlasti o gorišk. »boru "—pravi r N." „ je bilo težko Bi napraviti." Kadi to verujemo. GoriČani smo čudni svo-taei. Kdor nas hoče poznati, mora biti tukaj donia, ali vsaj vdomačen in mora tndi Lahe In njih razmoro ravno tako dobro poznati, kakor slovenake razmero občno in tukajšnje; pozuati mora posebno tudi do zadnjo nit-eo mednarodne razmere med l*abi iu Slovenci, med o-mikauci in prostimi ljudmi; iu sicer razmero in okoliščino prav tako, kakor ao, in ne misliti si jih takih, kakoršne ae inord komu lc zdi, da ao, ali kakoršne bi bilo želeti, da bi bile. Naše razmere ae ne dajo vselej z vatlom vulgarnega Slovenstva, ali z idealno— sloven-akim vatlom meriti. S tem pa nočemo reči, da nas ravuo „ Narodov" spis tako meri in sodi. „Pri zadnjih volitvah ni bilo videti prave organi -sscije, ni bilo slišati o volilnem odboru iid." Kaj pa, Podlistek. 1. Hakuč Je Petar, HatajArse, par anditeh po nojlm šuoine zdihsvu. (Zluciu po Špieurako Kotiariak postopač.) Potluiajte parjateli f Biu je Pčtar, Matajčrac, velik inak, de ha jc bluč ■trah videt*. Kar jc houh, so je zemjd tresla pod njehi nobira'. Vso čeče"*o ha radč videle, takuč je bič rd~ ran, in vsi so ha radi par dielo imičl', takuO je biti bardik- Pa tud, kar so mu jo zdielo, je poležfi, an o-bedan ha nič mu parailt, de bi se ta'z hčrkebi siena uzdihnu. Z'n6 besiodo: takuA mu je šlo dobrč. ku tic-jacu, ki veseti od vejce do vejce u sončnem blisku far-1l, an dgk se mu zdi, na vaaki poseda. I*a veatč, do vse dflbro vzame na aviete ankrat konic. Tud Petri je čakalo tarplienje: Klican je biti sa sudata. Se vič, de kapitanih, kater jib je zbieru, nič teč pustit'Ukeha inika ta domi. Iti ie muoru tadi naš Petar u Vidam, an ae pordružit' Vidumakemu Rahumčntn. Še adan, Bilent Plskerju z MaUjurja,je stopu tu tist RahumčnL ku sta paršla Pčtar on Balčnt v Vi- •) To j«, v nartčjl benallult florenoT, kakar a* gorori r šl. Patra nad čivUado*. Vr. d4«uel Tako agitacije uismo pri nas šo nikdar (»oprod videli; lo berite lansko „ Domovino" drugo polovice jSUUarju. Imeli suio volilni odbor, sostavljeii na pod-lug| itkušeuj prve sejno dobo, in oa podlagi Slomnucem. v prid popravljenemu volituega reda. Čisto alovepako -najmduo^u vol- odbora ae ve, da niatno imeli.. Hlo je. pri Woliivuh uurpopred za to uaČulo: l>tiška, vladi alli pra^ zu pruv.....in Slovencem neprijazna večina mo* ru .Vsaj oslabeli, njej nusprotua stranka mora krepkeja |MM|nili; to dvojo elementov treba vsaj v ravnovažjo spraviti; kajti številne večino Slovenci aami tudi po pountvljcuem volilnem redu nimujo ; v naj ugodnejšem prhiaorljeji—ako izvzumemo deželnega glavarja in knfl-, za-Latlškofa — je Slovoucem mogoče spravili v zlmrnicoi doslt avojih desetim l^ahom uli sploh Neslovenoeut na-> nprrni. Zu vcčiuo je trebu torej konipromisaov^ bo dUho časa, pa sa jih pejil'u Benetke. Tu Meštrc an jih dlel'tu barko. Petar nič videu pried tu Matajurje, bo zaatOp, ne barke nc velike uodč. Ku zahlčda barko, njemn n aznano rieč, skUkne vaa začuden: A Ježuš parpomajte, kaka vinto-la ie! — Stop'tadi tu tč-le vintulo, an ac peje cjii po uoil. Boj ku te bliža Bonetkam, buj se šir*. Petar zjir stnrntl,' an debelo bleda, kn uci, kar veliceba pisi zablčdA.— Na'n k rut se mu usta razslebnejo, au z njih te«le besiede parlctč: A JežnŠ, kak potok je F 'Z Be-nitak je poršn za'n miesac n Gridac na Štajerskem. Tam je čil ka niemšk med jndmi, an lašk tu Rahumčn-tu. Ilodit' ja muoru a mraze na vahto jio noej an po daev'. I Ista jat' je unoru, kar so mu aknazoval', an iti ležit, kar so druhi tiel', an, duor nič buhn, je bi6 u-kleojen, an še eeluO tepčn. Kar je Petar tač-le videu aa občutu, je ratavu vsak dan buj žalostan. Za niekl časa zohloda na cieat Bal en ta Piakerjčveha, ki je stau to. ni drnhi kozami. Hitro ae mu bliža ,lu se mn začne partoŽevaL Na zadnje prav': O muoj Bal en t! Buoh me parnes' še 'nkrat živebi, bob Matajur, cji danrt. Tikuč bom veseli, Bohi hvaležan za tO-le zaželjeno dobrUoto, an briman> de le maiki podlem , Vi." — ne prav, „ Dom. " jc povsod zmagala. Znabiti pa, gold. Iz tega poviškn so naredili Lahi nekaj tacega, kakor jo pri ministrih „ Oabinctafrage." Edcn> v-zrokov, zakaj ho niso murali nekteri slov. poslanci podvreči lormului klubni disciplini, bil je ta. da so si- mislili, knj nam pomaga sklepanje v slov. Klubu, čer občni seji večine nimamo; večine pa nimamo, če nlltft z nami 1). in 1'.; če so pa stisnemo sami Slovenci v čisto nurodon klub, pahamn od sebe stara naša prijatla. in res je nuslalo, kakor ho zdi, pri njih nekako tiho inrzcnje, da si sta bila v naš klub povabljena.-■ifter jo je pa tudi laški klub vabil, sta odrekla Iti in tipi in pridržala si svobodo za vsak priinerljej. Lotos, ker je na levici, ako nekaj soj izvzamemo, dveh poslancev manj' kalo (De Pretiš-u in Dottori-aJ, ni bilo na glasu omo-ujciiih dveh „ divjakov " (die „Wildon" ao iraonujejo v dunajskem drž. zboru tisti poslanci, kteri niso y nobenem klubuj toliko ležeče, ali v prihodnje, kdo vc.kako bo? Toliko o lanskih volitvah in dotični agitacijski or-ganisaciji ali pomanjkanji organisacije, o podobi in večini našega zbora, iu o slogi ali neslogi slovenskih poslanec v. Izjemna postava zbornici poslancev. Pod tem naslovom piše Ljubljanski „ Triglav " tako - le : „V seji ou 3. t. m. se jc obravnaval v zbornici jioslanccv načrt postave zastran izjemnega stanu. Deroča nuglost, s ktero ljudski zastopniki vse predloge rešujejo, naletela jo tu nu zadržek, ker jo en poslanec izsred manišiue, ktero so razvpili za reakeijonarno, prevzel nehvaležno nalogo, jiokazati čislaj lanskega-zastopstva večini, ktera v neomejeni zaupljivosti v znislu ministerstva nuprej dirja, jiokazati jej nevarnosti, ki tičijo v predloženem načrtu izjemne postavo. V vsej zbornici jioslanški, v kteri liberalizem vsak hip vskipi, bij je eu saui poslanec, ki je v splošni debati o kočljivi tej^ reči misli izrekal, ktere so -- kakor dunajski „ Tagblott" pravi -— gotovo sočutja najprednje liberalne stranke. In — kakšna ironija 1 — ta sami in edini je izmed „noliberaine", „ feudalnoklerikalne" opposicijel. ^ -.»..., Po temr kar časniki o tisli seji zbornice poalanške govorijo,-smemo >o popravil ponašati, da je tisli državni zbornik poslanec £ Kranjskega,- Govor Bvelse ev (iz ktereira je « Dom." želnikrat pnglavitnis Črtice prinesla Vr.) liberalni, neodvisni časniki skoz in skoz hvalijo, in zlaatl Suaelka-va ^ Itefonn " imenuje-ga „ bvrsteu " („ gedie^en") govor. Pravi liberalci in neodvisni časniki ao imeli zopet enkrat priložnost, videti, kakošne haže da je tisti do nebea povzdigovani liberalizem, kteri zdaj v Avstriji zvonec nosi." Tako „Triglav;" Uog varuj, da hi de bila -Domovina' prcdrznibi, o gosp. Svetee u kaj tacega plaati. liržnvnl zbor. Zbornica poslancev. Glasovitu postava zaatran izjemnega a lanu sploh iu sedanjega izjemnega stanja na češkem je potrjena. To ao bile zanimivo iu deloma viharne sejo. Zvonec nosita Švelec In'Greuter. U Svetee -evoga govora v generalni debati amo že unikrat nekaj črtic posneli. Val svobodoljubni časniki na Dunaji iu drugod, tudi pražku „ Corrosjiondeuz," njegov govor jako hvalijo. In res je polno torbo lepih reanic pred zbornico razpoložil. Tudi v nadrobni debati sta govorila mod drogi ml Svetee in Tomun (poslednji pri g. JI,) Marsikaj ojstrega se io reklo zoper vlado, marsikaj na-Hvotovalo, kar jo merilo na omejeiijo vladine vsegamo-gočuonli gledč izjemnega atanš. Na zadnje pa je vendar obveljal predlog vladin, oziroma odborov, toda a tako večino, da je zmaga bolj poboja podobna, ko zmagi. Sprejet jo namreč vladi ugodni nasvet z 79 glntOvi proti 70; v tistih 78 glasovih pa je zapopadeno tndi 7 iniiiistersklh glasov, tako da če te odbljemo, pokaže se nam prav za prav manjšina, In to je-skoraj nezanpnioa mlnisterstvu. Po sprejeti tej postavi se jo obravnoVala postava o, izjemami stanu m češkem. Zoper to je govoril poe-lanee Otymter obširno. Dolžno«t je, pravi — po#-lančeva, da roanfej di, kar resnici grč, ker tukaj grč za velik narod avstrijski. Vjirašapje je rešiti: ali je vlada v izjemni stan dala Prago zavoljo razuzdanosti 4. oktobra, kteri so grajanja vredne, ali da bi se zatrlo državnopravno naaprotstvo na Ceakem. Jaz mislim, da to drago jo bilo vodilo vladi. GrtnterubettS nekoliko vrat iz pisma pražkega župana, ki jpojasnuie, kaj in kako so je godilo. Pravica zborovanja je bila na Ceakem le na papirji in"a Časniki postopajo šodnije, da bi stari Muraviev, ko bi iz groba vstal, veselje imel videli, da ga prekosijo Avstrijanci Pražki rocatjaili so v težavnih časih zvesto državljanese ukazali; je morebiti rop in umor zahteva narodtiega program li (jebov? Zarad oklicov, ki so jih v Pragi našli na uličnih vogalih, opominja zbor, naj se spominja] škandalov v Bonnu, ki jih je policija naredila, d Oork veni h zadevah so tudi zoper verske reči sme pisariti, zoper postave novega časa pa nič ziniti. Iz enega gorjč padamo v druzega; Magjari si merijo čevlje po svojih nogah, pri nas pa bi ac morala noga posekali po čevljih, to pa boli. V daljem govoru pride govornik do dunajskih časnikov ter pravi, da v nebč povzdigujejo puot na Španskem; kraljico špansko imenujejo le. „ gospO Iza-belott, iu šp tako daleč utegnejo priti, da bodo govorili od gospoda Fran — Jožefa — — (Pr uk keaedak pa aaatann »e je pOMlirilO, so govorili še drugi in tudi minister O iskra jppbpri-jel besedo in oprAviČeval za ukaz izjemnega (liuM' 'ba Češkem. — Pri glasovanji z^ prvi dpi ,^l^^tfga., predloga (to je, državni zbor uaj ved nosi vzame izjinirij' stan) vstane'skor cela zbornica, —/žji drugi jd&l "pi (da ga za upravičenega priznava) vsa' leviea in Vsa sredina. In tako je bil konec viharni seji. V torek iO.' ,t. m- v JI44. seji se je začela pretresati brambovna poatava (porofevnvee Groas). .To je, gotovo naj važnejša obravnava ~ Delegaciji ae nisi o snidh 12 t. m., ampak ste odloženi aa prihodnji ponedeljek. Tudi v ogerski spodnji zbornici so se vsi delegati na levici poslanstva za og. delegacijo odpovedali. - • . • •:rli.:i \r T ] S.i ,.s > Ocled po veta. ■«>■*>:{ /.mi Na *ahodt\i fe letnic i na Česbn* se je zgodila 10 V.. : .: iuVI "V"' •' •. >■•'. jftfe , -J.^/v -V V • . i V- ši' v Lm. strašna «Mr«&i. Vlak za Ijadi, r klerim se jo peljal v Prago aa tranipojrt vojakov (urlauberjov) 26. infunlerijakega polka, je obtičal v snegu in jo prišel za njim vlak z. blagom. 29 vojakov je ostalo zraa-ščenib in koj mertvik, 61 pa močno iu nevarno potlačenih. Brž «o jim poslali mnogo zdravnikov na pomoč. V Ptfrizu v franooskem kolegiji (Collčge de France) bo itpela stolica za slovunski jezik iu književnost slovniisko pw»ihmal OMhn; alolica jezikov in književnosti alovuuakib. 9. t. m. su jc pričel na Dvmni kmetijski zbor, zbralo MO je 28 poslancev kmetijskih družob. Naša kinot. družba goriška jc j^oalnla g l'V. grofu Coroniui a. župana Št. pclcrsfcega. Razdelil ae je zbor (po preulogn dr- Costa-vem) v O odsekov. Ljubljana. V drugem občnem zboru društva „ za hrambo narodnih pravic u ae jo mnogo zanimivega ol>-ravuavalo in sklenilo, med drugim je snrcjcl nasvet da se bode društvo imenovalo „Slovon'ja." Voft drugikrat. Rekrutbu, pa še po stnrcin načinu, jo ukazana in mora do božiča končana biti; vzelo so bodo iz no-ogerskih dežel 66.648 novincev, iu sicer iz Htajarsko-ga 8260, Koroškega 1019 Kranjskoga 1513, Primorskega 1529. llopUl. Iz OaiiovIJ (blizo Sežane) 9. nov. —- Povejte mi, koliko udov šteje v klorom kraji družba sv. Mohora, koliko naročnikov šteje ta ali ta časuik, ali pa koliko čitatcljev bodi v Čitalnico in k%j berejo, pa vam povem, koliko kaže tam ura narodne iu občue omike. S tim vatlom merim jez napredek iu omiko, a ue štejem, kolikokrat kdo . Živio ' zavpije in komu ali čemu ta „ živio " velja. Za vse „ živio " - veka njo ne dum jez pol vinarja. Zatorej mi je dobro djalo, ko soin v dopisu iz Volč v posi. listu „ Dom. " čital, da tudi ondašnji dopisnik zaslugo naših mož med drugim, po tem mori in ceni, da kaže ua pomnoženo število uružnikov sv. Mohora. To je pravo; v tem se vjemava. , . Men mi t p roj, da so ne pregrešim zoper ponižnost, ako se tadi glede našega kraja pobabam, da srno ozir drnžnikov av. Mohora prav na dobrem; priča torau koledarček družbiu na strani 114. Drugi dokaz, da napredujemo, je naša mladino, kteni- so pridno vadi v prepevanju slovenskih posem i v čistem govoru. Od več. strani se žo tudi sliši: Čitalnico moramo pri nas ustanoviti; — sram nas bodi, če no! ln dozdeva so mi skoraj, kakor da bi bila čitalnica že ustanovljena, kajti Dutovljčnn jc mož beseda; kar obeča, dovrši. Drugi krat kaj več, ako drago *); nadejam se, da bom imel „ Domovini" sporočiti že v kratkem novico, da se čitalnica napravlja. L. Dutovljski. Iz mirna (pri Gorici) LI. novembra. — 8. t. m. se nas je zbralo mnogo rodoljttbov in smo pretrcBovali, kako bi sc v veliki Mirenski občini čitalnica uapravila. * Izvolili smo šest odbornikov, ktčrji imajo vse, Cesar treba, pripravljati. Prav veselilo nas je, da sc je tudi naš gospod župan Scalctlari našega posvetovanja vde-ležil; čast mu, da sc ne le ^c vstavlja, ampak celč podpira naše namere. I»a šo nekaj naj ti, n Domovina," kot skrivnost povem. Tudi v sosednih Sovodnjah bo. kuha nekaj takega kakor prj nas. Dobro Brečo! Solkana. (JRuzpor zastran pristojnosti). Županstvo Splkansko ni hotelo dati nekemu krčmarju za dan 8! t. m. dovoljenja za ples, in to, iz tehtnih vzrokov. Krčnmr he pritoži pri c. k. okrajnem glavarstvu in doseže neposrednjc dovoljenje; ob enem ae župan-štvu naroči, naj skrbi za red. Znpavatvo vidi s tim razžaljene svoje pravice, tim bolj, ker je odpadla tudi navadna plesna taksa in so jo pritožilo pri p. k. na-mestniŠtvu. Odlok o svojem času naznimo. — To drugim Žapanstvom na znanje. — k. Domači novičar. ' (NafC srednji Soli v Ooričt) V^gimnazi jc spre- -—-----; " t • . • ... '. ■ ■ . , -a it: I jotlh 50 novincev1, kteri so po navadni sprojemat pre.t I skašoji razdeljeni, tako, da je 15 odločenih za novo^ vpeljani pi-ipravljavni razred *). ostali pa, vsi skup, bodo ho podučevai! s ponavljavct vred v enem • samem (I). razredu. V II. razredu so učenei po narodnosti razdeljeni ua dvoje razdolkov, kakor dosihmal. — Na realki jo čus 70 novincev; pripravlJavuegj razreda zit zdaj no bode, ampak šo lo o Božičih mislijo poslati' nezmožno učence v gimnazijsko pripravljavutco, ktera. , bi bila potem takem skupna za oho srednji šoli. — Pomenljivo je to, da na gimnaziji ni bilo šo nikoli tako uialo, na realki šo nikoli toliko novovstopnikov ko lotos; navaduo jo bilo to narobe. — Za slovenščino na giiuuaziji manjka učitelja. (l'rof. F. Hobec je letos na drž. giiiin. v Trstu). ((Jitalnica goriška) bo imela v ponedeljek, 1(1. t. m., občni letni ibor. ktoroinu ao a tem v iincnu udho-roveni vsi udje nfjiidno povabljeni. Itazun navadnih reči, jo na dnevnem redu tudi dvoje izrudnih prav važnih zudov, namreč, popravljonjo nokterili toček v pia-vilih iu posvetovunjo zastran novoga stniiovanja z veliko dvorano, ki jc zdaj društvu na ponudbo. (Petdesetletnica bogosl. SetneniSfa).' Centralno 1)0-goslovsKo Hnmoiiiščo goriško ohhaju leto« 50 lotnl spomin svojega lutunovljenja iu odpora kot centralno, 11, novembra 1818. Posebnih svočanoat no bo; saoio tržaški škofijski list prinaša zgodovinsko črtico iz peresa g. prof. St. Koojančič a, (Duhtivsko-ostbska sprememba). fj. g, Peter Tre vi«, h mi jc proslavljon Iz Ajda v Kavcncan za kaplana. govori na taborjl Meinpaihem. (DljaJ '' Dr. Lavrič: Slovenski možje! Vsak človek ima svoj poklic iu svoja opravila, ktera opravlja sebi v korist ali v škodo. Prav tako Ima vlak narod svoja deželna opravila, ktera opravljajo javni uradniki ujema v sročo ali nesrečo. Ti gospodje so v vedui dotiki x ljudstvom. Nokterim plačujemo davke, drugi opravljajo politična opravila, in zopet drugi so naši sodniki. Ker so tu javna .opravila prevažna, jo očividno, da se hup rajo to službo deliti lo takim možem, kteri naj bolje poznajo deželno okoliščino, 1n kteri z narodom vred isti jezik govorč in pišejo in (o v namen, da' se ljudstvo in uradniki razumejo v pogovorih iu pismenih napravah. To tirja tudi čast in dostojanstvo naroda. Ako bi se drugače ravnalo, nastati mora veliko zmot, krivic in škode (klici: Boguio, -da I), to resnico vsak človek leh-ko razume, in tako so godi tudi po celem svetu. Lo mi Slovenci smo tako iiosrcčui, da nimamo tukih uradnikov, posobno mi goriški iu tržaški Slovenci so. moramo britko pritožovuti, ker jc1. pri nas voliko uradnikov, ki, nc znajo slovenski Še govoriti ne. Iz tega izhaja gotova £koda. To dokaziijo govornik z unk.erimi poclučnimi zgladi it mojegi praviiiiLoga žnijenja ia nadaljuje: Pa uc samo pri nizkih gospoakah se tako godi. Se hujši jo ]>ri visokih. Pri naši nadsodniji v Trstu ni nobenega. svetovalca, ki bi znal slovensko pisati ali slovensko govoriti. (Klici: SlaboI) Ali je to prav! (Ni prav!) Pa tudi postavno ni. (Ni! ni!) Kor bo naše po-Btavc v tem obziru šo precej dobre, le premalo so razglašene, zato pripustite, da nektere borom. §. 13. sodnega reda od leta 1781 se glasi: „ Obe strauki, kakor tudi njuna, pravna zastopnika so imajo v svojih pravnih govorih potuževati jezika v deželi navadnega." §. 165. pa nkazujc to : „ Vsaka priča se ima posebej preslišali, povodbe pa ao imajo kolikor je mogočo z lastnimi besedami prič zapisovati, in vsaki po končanem izpraševanji dajati, da jih sama prebere in podpiše. §. 166 veleva: če avedoa med prebranjciu hoče nekoliko pre-roeniti svojo povodbo, ali ji kaj pristaviti, ima so na koncu vso zapisati prav z njegovimi lastnimi besedami. Ministcrijalui dekret od 17. marca 1862 pa ukaznje v 4. §. da morajo sodnije v slovenskih deželah slovenske vloge sprejemati in kolikor mogoče slovenskim Btran- •) V Um pripravljatnem razredu i« uči itmo rrritvo (»kup a •prrdriirednlki) miMrnl to hsmlki joaik in nčaastro. kam izdajati odloke In rešitve r slovcnakem je^lktn fl. 6. dovoljuje se, ako bi ao potreba pokazalo za'povabila in dekrete vsako vrste poskrbeti potrebno natisneiio obrazke. Glaaovltl 19. državno osnovnih; postav od < 21. decembra 18(17 sp glasi :• Vsakenm avstrijskemu na^ : rodu Je zagotovljena narodnost v šoli^ v uradnijah in sploli v narodnem življenji. • ^ Postavo so tedig precej dobre, ali izpolnujejo so no. Kdo jc toga kriv? (Uradniki), dobro, pa tudi nafta poprojina ailžnost; snj ziniti niamo smeli;, potom ■ 'pomanjkanje narodnih Šol. A zdaj smo Slovenci sami voJ čidel tega krivi, V dokaz prušam, ali ao vsi nafl žu^ paui pokazali, da si> zircs slovenski Župani? (Nol ni-1 so M Niso. So zdaj nočejo nekteri po slovensko tirado-vati in no skrhč, da bi si dobili pisarja, ki hi'znal slovenski. i;',1 Ali smo stppivši v urudnijo tirjali ali saj prosili, da no zapisniki slovenski pifiojo, da bi se mogel vsak saslišanoo sum prepričati, ali jo res tako pisano; kakor Jc on govoril? nlomp!) • ;. Ali suio tirjali od unftih advokatov, in potarjov, , nnj slovenski pišejo vso tožbe, proku|e in pogodbo, .da hi jih vsakdo sam razumel? Nismo, (nismo zato ker no znajo.) Jfu vendar plačamo vsakdo delo, kdor pa plača, smo tirjuti, da so opravek tako opravlja, l^akor o«, želi, ( Najbolj krivi so pa tisti, ki imajo postave izpo-Ijavatl iu jih mv izpeljujejo, oa uo pozna, iu so ga tudi učiti noče; ta n«j molči, in naj no sodi lepi naš jezik po avojl nevednosti, ali trmi. Drugi celo trdijo, da Slovenci sami no Žolč, da bi ae po uradnijah slovensko pisarilo* (Ni rosi Mi smo za naš jezik lj) Glejte tako nos Črnijo naši sovražniki. Osramotite jih, in potrdito trenji predlog našega dnevnega roda s pristavkom vrad, da se ima zaleti po uradnijaJt po slovensko uradovuti brez Odi-' Notfa. Mi čakamo od lota 1781, tedaj Že .dolgo Časa; vrh toga ne poznajo omenjene postavo nobenega odloga; zakaj neki bi pa mi mnnj tirjali od postav- Trpeli smo Slovenci dovolj, potrdito tedaj coli predlog v čast n slavo mili nam: domovini 1 G. predsednik bero 3. resolucijo in ljudstvo jo sprejme soglasno. Slovenska društva. fPo „ Novic, lr") ■ — (Narodno politično druSlvo) je imelo v saboto 17. p. m. svoj prvi občni zbor. Predsedoval jo gosp. dr/Jan. Ahatič, vludui komisar je bil g. Outmah, prvi magistrat-ni svetovalec. Zbralosc jo nnd,80 udov,'večidel tukajšnjih. Ko je prvomestnlk s kratkim ogovorom pozdravil prvi občni zbor narodnega političnega društva na podlagi dovoljenih pravil, je začasni tajnik g. dr. i^pa? poročal o pravilih, potrjenih po c. k. deželni vladi, in o opravilih, ki jih jo imel dozdaj začasni odbor, ter je naposled naznanil, da so je dozdaj že vpisalo 421 udov. Potem jo g. dr. Jan. Bleiwais prOprijel besedo in govoril o xeai>\Jmji slovenskih, pokrajin v eno administrativno skupino. Ta točka — je rekel — stoji dandanes na dnevnem redu vseh Slovencev; to vprašanje je prav za prav „ slovensko vprašanje u, ker, brez primernega rošonja tega vprašanja nimajo Slovenci zarad rauno-pravnoeti ndrodne nikakor varnoga zavetja. Prestopivši na zgodovinsko polje je. dokazal, da Že večkrat, kar so 8IOvenoi pod si. vlado habsburško, sd slovenske pokrajino bite žo več ali manj politično, administrativno in sodnijško zedinjone. Kar je tedaj ie bilo, utegne sopet biti. Da pa so slovenskemu narodu samemu , od-krije pogled v pretekle čase/kako šo bili nekdaj Slovenci združeni, in da se tudi nasprotnikom te (de|e izpriča, da je ta želja Slovencev zgodovinsko upravičena, naavetoval je govornik, naj se spiše prav po domače (popularno) knjižica, kakoršne dozdaj še nimamo, in v kteri se po zgodovinskih preiskavah dokaže, kdaj in- kako sot>fl« Slovepci vsi ali veČin« njili v eni politični, administrativni, sodnijskl sknpinl. Naposled pa je stavil sledeča dva predtofta: 1) NArodho politično društvo aklentf resolucijo, po - kteri ae priznava potreba, da se na postdwtp»ustavni poti dela na to, da se Slovenci zedinijo v eno politično administrativno skupino. 2) Odbor društveni naj skrbi za to, da se spile knjilica, v kleri se u) podlagah zgodovinskih dokaže,da je želja tacege zedinjenja upravičena, bV da je to aedi~' njonjc v varstvi) narodno raviiopravnoaU Slovencem po-trebuh, In a) Avstriji koristno. Oba predloga sta po kratki debati hjla e^glaino sprejeta. '(*""«"> i>nh.; -—(Odbor Matice slovenske) je imel !6. oktobra svojo 22. sojo. Viiiiujih odbornikov to pot ni bil nobeden pričujoč. Predsednik gosp. dr1. Tofium prične sojo' s srčnim pozdravom, po ktercm pa naznanja, da popre* nohiina Vitanju opravil«, kterih nc bode šo tako kmalu koneo, du bi mogel, kakor bi rnd, spolppvati dolžnosti Matičiuega predsednika, ga silijo v odpoved prcdaedui-ŠtVijl— Potom bere gosp. pror. /Mar tajniško'sporočil o, v ktero so bili vplctiiuj pinogi predlogi zarad iz-d a vanj a knjig Itd.: ki so ao preudarjali in rešili. Pre-dno jO Imela biti volitev novega jpredsednika, jo g. dr. Jan. lileiioeie, obžalovanje izrekel, da g. dr. 2'omana, ktereiuu grč velika zaslug«, da je Matico v življenje sklicu), silijo važna I n mnogo vratna opravila ua drŽav-nem polji, da so za zdaj predpeduiŠtvu odpovedati mora; govoruik tedaj predlaga: naj Matičju odboravO-jo žalovanje o odstopu njegovem razodeue, ob enem pa odstopivšemu gosp. predsaUuiku zahvalo izreče za ljubezen, s ktero je vseskozi objemal to imfcaitno ndrodno ustanovo, ter naj gu prosi, da je| isto iskreno ljubezen vprihodujo ohrani. Vos zbor vstavii soglasno pritrdi te-mn predlogu. Po nasvetu dr. Bleitoeuovtm bil je potem , g. gv; Coita gledč na svoje < mnoapzaaluženo delovanj* v odboru MaUčinem za predsednika izvoren, in ravno takč gospoda prof.. Vonlina in generalvikar Kos zopet za podpredsednika, goap. dr. Zupanee za blagajnika, prof. IJsar za tajnika, prof. Vavri. za knjižničarja, prof. Mam za zapisnikarja, .prof. Šolar za pregledov«!-ca društvenih računov in gospoda Ivan Vilhar in prof.: Marn za ključarja izvoženi; vsem pa ae je ob enem zahvala izrekla za njihovo delovanje na korist Matici slovonski. Goap. prof: IJsar so je branil ie dalje taj-1 ništvo oskrbovati in je predlagal, naj se razpiše tajništvo; moga Žalijo, jo rekel, grdi osebni napadi, ki mn grenijo delovanje. Dr. Bleitceis, prof. Mam iu prof. Vončina kažejo, odkod ti napadi izvirajo ; kdor je že toliko delal za Matico našo kakor prof. IJsar, in kdOr je s tako majhno rcmuneracijo za veliko opravilstvo prihranil Matičinemu zakladu že čez sodem stotin, kakor prof. IJsar, t-ikega mož* ne moro omadeževati blato, ki se'na-nj meče., Na soglasno prošnjo od borovo je obdržal prof. JUsar tajništvo. — Zagotovilo visokoce-njenih naših pisateljev gošp. Koseskega in goap. Cafa o literarni tijihovi zbirki Je bilo z živo zahvalo Sprejeto, kakor tudi ponudbe gospodov profesorjev Erjavca, Tu-Seka, Majcigera in Zajca z velikim zadovoljstvom zaslišane. — Ker ]c>'dramatično društvo za letošnje gledl-Ščino leto odložilo stop najavili glediščini oder in ker jo doželnemu odboru nalogo dal deželni zbor, naj o. subvenciji sloveinskib dramatičnih iger nas vetu je prihodnjemu deželnemu zboru, bila je rešitev prošnje dramatičnega društva, ktčro želi 300 gold. podpore iz miUi-čine blagajnioo, začasno odložena.— Prošnji g..prof. Mama, naj so učencem j" ..... nekoliko iztiaov p slovnice nih časoV", w vojvod a tvi kranjskega in koroškega*' fai „ rudninoalovja", ae je zadoatilo.— Zarad javnega okK- 1 ca o nabiranji ndrodnih pssem, pripovedek Itd. je bil prof. Šolar naproien, naj gk on osnuje, da ao potem razglasi po Časnikih. Boraul kur* U. t. I. Metali. 58:20;narodno posojilo 63:30; London 117:—; adžjo arobra 1|6: —. cekini 6:68. gimnazijo ljubljanakea<}jLn|je » češkega jezika", , štirih let- Loterljike itevllkt. Na Dnnajl 6. t m. 97. 39, 70. Stf, T«.— .v Trstu 11* t.m. 90, 58. »G. 5».