Lete XXIII., št. 219 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon it. 11-22 51 23 31-24 In t-: 'ni jddeieK. Ljubljana, Puccinijeva ulj- s lelelon št do 51-26 Podružnica Novo eneseo; Ljubljanska cesta 42 Računi: ca Ljubljansko pokrajino pri poštno čeko> nem zavodu it 17.749. za ostale kraje (talile Semzio Conti Con Post. No 11-311« liktji ritk dan rueo ponedeljka Naročnina mala mesečno Lir 18.—, aa inozemstvo vključno s »Ponedeljskira Jutrom« Lic 36.50. Oredalltve : Ljobtjaaa, Pncciaijera ulica It. S. — Telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24. kokoplai ae ne vračajo. sche dfutsche Gegenangriffe m mittieren Frontabschniti Fekilliehs Versuche zur Uberschreitung des Dnjepers gescheltert — 65 anglo- amerikanisehe Somkr ukr West- deutschland abgeschossen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 29. Sept. Da^ Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Kubanbriiekenkopf blieben starke Ai-ldiirungsvorstosse der Sowjets erfol- glos. »m Kampfraum Saporosehie standen unsere Truppen auch gestern in sehwe-ren aber erfolgreichen Abwehrkampfen. Voriibergehend verlorengegangenes Ge-Iande vvnrde dureh Gegenangriffe zurii-ekerobrrt. Neuc Versuche des Feindes an einigen Steilen des mittleren Dnjepr auf dem westlkhen Ufer Boden zu gevvinnen schei-terten. Im mittleren Frontabsebnitt griffen die Sovvjets trotz VVetterverschlechterung \vei-ter an. Zaher Widerstand unserer Trup- i per. und energisehe Gegenangriffe brach- J ten die feindliehen Angriffe zum Stehen. j Einzelne Einbriiche vvurden abgeriegelt. 1 In der Zeit vom 26. bis 28. September vvurden an der Ostfront 209 Sowjetpanzer und 155 Flugzeuge vernichtet. Deutsche Flakartillerie schoss von 6 Sovvjetbombern, die rumanisehe Hafen-stadt Konstanza anzugreifen versuehte, 4 ab. Anhaltender Regen verhinderte an der siiditalienichen Front grossere Kampf-handlungen. Die eigenen Bevvegungen nehmf n trotz starker Wegeschwierigkeiten den vurgesehenen Verlauf. In der vergangenen Nacht flogen einzelne feindliche Flugzeuge in das westli-che Reichsgebiet ein. Dureh Abwurf eini-ger Bomben entstand nur unwesentlicher Gebaudeschaden. Die Zahl der bei den feindliehen Luftangriffen am 27. September und in der Nacht vom 27. auf den 28. September abgeschossenen Flugzeuge hat sich auf 65 erhoht. trojnega Izmenjava pozdravnih brzojavk fsned poglavarji In Timanjliml ministri držav Osi Berlin, 29. sept. R. Med Fuhrerjem in državnimi poglavarji ter med zunanjimi mir.istri pogodbenih držav so bile ob tretji obletnici trojnega pakta izmenjane brzojavke. v katerih prihaja do izraza borbena cdločnest držav trojne zveze. Na Mussolinija je naslovil Fiihrer brzojavko. v kateri pravi: Moje neomajno prepričanje je, da bo, p«i naj si bo odpor še tako velik, naša borba, ki jo vodimo za svobodo in bodočnost n;; n-dev Evrope in vzhodne Azije, na koncu kronana z zmago. V svojem odgovoru zagotavlja Mussoli-ni Fiihrerju: Kljub težki krizi, ki sta jo izzvala izdajalska dinastija in njena klika v Italiji, vojaški prispevek onih sil, ki jih namerava postaviti fašizem, v tej odločilni borbi ne bo manjkal. Japonskemu cesarju je Fiihrer brzojavil: Globoko sem prepričan, da se bo našim državam vsiljena osvoboditvena borba končala s triumfom naše pravične stvari in s tem dovedla do varnosti in srečne bodočnosti naših narodov. Japonski cesar je odgovoril Fiihrerju: Izražam trdno odločnost, da bomo sode. lovali z našimi zavezniki do končne zma- E-ako so bile izmenjane brzojavke med. D ucejem in japonskim ministrskim pred-sedn'kom Tojom ter med nemškim, italijanskim in japonskim zunanjim ministrom Mussolini o novem položaju Italije Rm, 29. sept. R. Na seji fašistične republikanske vlade pod predsedstvom Duceja so bili sprejeti važni sklepi političnega, vojaškega in socialnega značaja. V svojem nagovoru je Mussolini omenil globoke spremembe položaja Italije po 25. juliju. Med drugim je dejal: »Po izdajstvu Savojskega doma in Ba-doglija je danes italijanska armada v razsulu. Vse novo pridobljeno ozemlje se je izpraznilo in del lastne države je zaseden po sovražniku. To je žalostna dediščina dejanja strahopetnih izdajalcev. V tej težki preizkušnji se je večina italijanskega naroda izkazala. Upanje Badoglija ln njegove klike, da bodo uničili 20 letno delo fašizma, se je Izjalovilo in je postalo naravnost smešno. Nova Italija bo moderna država, trdna in enotna na znotraj, v socialnem pogledu pa pravi zgled socialne narodne skupnosti.« Smernice nove bolgarske vlade Sofija, 29. sept. TU. Ves tukaj šoji tisk objavlja na uvodnem mestu izjave novega notranjega ministra dr. Hriatowa. Minister je « svojih izvajanjih podčrtal najvažnejše misli vladne izjave, zlasti one. ki napovedujejo strogo kazen za sabotažo. »Jaz bom delal za močno državno oblast, ki ni narodu vsiljena. Izpolnjeval bom svoje dolžnosti, kakoT zahteva sedanji zgodovinski trenutek.« je dejal dr Hristev. Glede organizacije narocia je napovedal, da bo ustvaril vse pogoje, da 9e uresniči enotnost, pri čemer ima en sam cilj pred očmi: »Mir. red in blaginjo zedinjenih Bolgarov. Bolgarski zunanji minister Kirov pa je govoril zastopnikom bolgarskega in inozemskega tiska. Njegove kratke izjave so bile popolnoma v skladu z vlaahim proglasom Sestanek voditeljev nemške vojne proizvodnje Berlin. 29. sept. TU. Na povabilo državnega maršala Velike Nemčije Hermana Go* ringa je državni minister za oborožitev jn vojno proizvodnjo Speer sklical na delovni sestanek vodilne može nemške oborožitve. Strokovnjaki so se sešli na nekem letališču na vzhodu. Več dni trajajoče prireditve, ki so se jih udeležili merodaini zastopniki letalstva z maršalom Milchom, državnim tajnikom za letalstvo in generalnim nadzornikom vojnega letalstva, in najpomembnejše osebnost] nemške oboroževalne industrije, je o tvoril s predavanjem o razvoju in ojačenju nemškega oborožitvenega potenci jala državni minister Speer. K besedi so se na zborovanju oglasili med drugimi tudi prof. Messerschmitt, prof. Hertel. prof. Tank, dr. inž. Werner, ravnate lja Hcine in Frvdag. Generalni major Gal-land, polkovnik von Losberg ter polkovnik Peltz. Zborovanje je bilo zaključeno z nagovorom maršala Milcha. Na prireditvi so udeležencem pokazali učinkovita nova nemška orožja in v zadnjem času zaplenjena sovražna letala. .Amerika se mora pripraviti še na srdito borbo" Buenos Aires, 29. sept. R. Namestnik severnoameriškega vojnega ministra je izjavil zastopnikom industrije in tiska: Prihodnje vojno leto nas bo drago stalo, zlasti kar se tiče krvi in potrebščin. Ameriške države se rn.ora.io pripraviti na srdito borbo. Avstralci se morajo žrtvovati za Američane Tokio, 26. sept. Ameriške vojaške oblasti pošiljajo na najbolj nevarnih točkah in na najbolj ogroženih bojiščih na Novi Gvineji najrajši v borbo avstralske čete, da tako štedijo lastne sile. To prizadevanje se je zadnji čas še povečalo, posebno odkar so v zadnjih borbah pri izkrcanju pred Fintshavenom ameriške čete samo v treh dneh izgubile 2200 padlih. Rim, 29. sept. R. S Sicilije poročajo: An-got, to je angleško-ameriška uprava na otoku, je nastavila celo vrsto italijanskih boijševikov kot uradnike. Energični nemški protinapadi v srednjem odseku Izjalovljeni sovražnikovi poizkusi za prehod preko Dnjepra — 65 angleško-ameriškth bombnikov sestreljenih nad zapadno Nemčijo Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 28. J Italijanski feoljŠeV&ki sept. Nemško vrhovno poveljmstvo objav- i * _ * _ ija: uradniki na Sictlift Na kubanskem predmostju so bili močni sovjetski izvidniški sunki brezuspešni. Na bojnem področju pri Zaporožju so bile naše čete tudi včeraj v hudih, toda uspešnih obrambnih bojih. Začasno izgubljeno ozemlje je bilo v protinapadih zopet osvojeno. Novi poskusi sovražnika, da bi na ne. katerih mestih srednjega Dnjepra dobil tla na zapndn.em bregu, so se izjalovili. V srednjem odseku fronte so sovjetske čete kljub poslabšanju vremena napadale dalje. Žilav odpor naših čet in energični protinapadi so ustavili sovražne napade. Posamezni vdori so bili zajezeni. V času od 26. do 28. septembra je bilo na vzhodni fronti uničenih 209 sovjetskih oklopnih voz in 155 letal, Nemško protfletalko topništvo je sestrelilo 4 izmed šestih sovjetskih bombnikov, ki so skušali napasti rumunsko pristaniško mesto Konstanco. T vajen dež je oviral večje bojne akcije na južnoitalijanski fronti. Lastni pokreti potekajo kljub velikim težavam na cestah, kakor je predvideno. Preteklo noč so posamezna sovražna letate priletela nad zapadno državno ozemlje. Zaradi nekaterih odvrženih bomb je bila povzročena samo nebistvena škoda na poslopjih, število pri sovražnih letalskih napadih sestreljenih letal na dan 27. septembra in v noči od 27. na 28. septembra se je povečalo na 65. Visoka krvna cena Attglosasov pri Salemn Alžir, 29. sept. R. Neko angleško poročilo iz južne Italije pravi: Na fronti pri Salemu morajo angleške in ameriške čete za vsako najmanjšo pridobitev plačati visoko krvno ceno. Anglosaško izdajstvo evropskih koristi Washington. 29. sept. R. Za zastopnika Amerike v tako zvanem sredozemskem odboru je bil imenovan dosedanji ameriški poslanik v Kanadi Wilson. Boljševiki so imenovali za svojega zastopnika v tem odboru namestnika zunanjega komisarja Višinskega. Pariz, 29. sept. R. Imenovanje Višinskega v sredozemski odbor pomeni, da o bolj-ševizaciji severne Afrike ni več dvoma. Anglija in Amerika sta odprli vrata za boljševizacijo Sredozemlja. Tega nazrra-nja je francoski poročevalski urad. Oslo, 29. sept. TU. List »Aftenposten« razpravlja o raznih diplomatskih korakih, s katerimi hočeta Anglija in Amerika zapečatiti izročitev Evrope na milost in nemilost boljševikom. Rooseveltu je predvsem do tega, da bi dobil od Anglije izvesfcne obljube za oboroženo pomoč proti Japonski, zato je brez oklevanja pristal na angleško željo, da se Evropa izroči Sovjetski zveZi brezpogojno. V taboru sovražnikov mislijo tudi na to, kako bi izrabili kot agitacijsko sredstvo razne domenke med Washingtonom. Londonom In Moskvo. To je predvsem potrebno za Arglosase, da se na ta način zakrije sramotno izdajstvo Evrope. Vlgoros! ccntrattacchi tedeschl nel settore centrale del fronte Tentathi nemici di attraversare il Nipro falliti — 65 bombardieri anglo-americani abbattuti sulla Germanla occidentale Dal Quartier generale del Fiihrer, 29 settembre. II Comando supremo tedesco comunica: Sulla testa di ponte del Cuban sono falliti forti attacchi esplorativi nemici. Nella zona di combattimento di Sapo-roscie, le nostre truppe sostenevano an-che ieri gravf oombattimenti difensivi ma pieni di successo. II territorio provvisoria-mente perduto fu rieonquistato in contrat. tacchL Nuovi tentativi nemici di prendere posi-zione in certi punti del Nipro centrale sulla sponda occidentale, sono fallffci. Mai g rad o 0 tempo peggiorato, i sovieti-ci continuavano ad attaccare nel settore centrale del fronte. La tenace resistenza delle nostre truppe e l»energico contrat-tacoo arrestavano gl attacchi nemici. Sin-gole infiltrazloni venivano arginaite. Dal 26 al 28 settembre venivano annien-tati sul fronte orientale 209 carri armati sovietici e 155 aerei. L»artiglieria contraerea tedesca abhatte-va 4 dei 6 bombardieri sovietici che tenta-vano di attaocftre la citta portuale di Co_ stanza. Sul fronlte sud-italiano grandi azioni belliche venivano impedfte dalla pioggia costante. Malgrftdo le grandi difficolta delle comunicazio"« stradali, i nostri movi-meirti proseguono secondo JI piano presta-bilito. La notte seorsa singoli apparecchi nemici sorvolarono il territorio occidentaje del Reich. II getto di singole bombe causa-va danni insignificanti su edifici. II nume-ro degli aparecchi abbattuti durante gli attacchi aerei nemici il giorno 27 settembre e la nottte dal 27 al 28 settembre šaliva a 65 aerei. Odklonjena Badoglijeva prošnja London, 29. sept. R. Badcglijeva vlada se je obrnila na angleško in ameriško vlado s prošnjo za vrnitev nekaterih prejšnjih italijanskih ozemelj v severni in vzhodni Afriki, to prošnjo pa so Angleži in Američani odklonili. I/hidon, 29. sept. R. O prošnji Badog-lijeve vlade, naj bi zavezniki Italijane na Siciliji in v južni Italiji oskrbovali z živili, piše »Daily Express«: Potem skrbimo rajši za prehrano Indijcev kakor Italijanov.« Dokazi boljševlske krvoločnosti Uradno gradivo nemškega zunanjega ministrstva o mno-žestvenem umoru pri Katynu — Nedvoumna krivda boljše- viških morilcev ugotovljena Berlin, 28. sePt. TU. Na podlagi dokumentarnega dokazilnega gradiva je nemški informacijski urad sestavil po naročilu zunanjega ministrstva brošuro, ki podaje celotni pregled o množestvsnem umoru, ki so ga zagrešili boljševiki v gozdiču pri Katynu. Na podlali izpovedi prič, zapisnikov tn fotografij, podaja ta zbirka dokumentov neovrgljiv dokaz, da so bili poJjski oficirji in drugi pripadniki poljske vojske umorjeni od boijševikov s streli v tilnik. Tej novi zbirki dokumentov gre tem večji pomen, ker že v naprej onemogoča vsak poskus sovražnikov, da ba umor pri Katynu zatajili ali pa omalovaževali. Zapisniki o zaslišanja prič, ugotovitev isto-vetr-osti žrtev, poročilo o obisku mednarodne komisije zdravrjkov. ugotovitev inozemskih sodnih medicincev ter drugih mednarodnih odposlancev, razkrivajo nečloveške metode židovsko-boljševiSkih rabljev. Dokumentaričlne slike podčrtavajo sadizem onih Stalinovih akruniteljev, ki so izdivjali svoj židovslti sadizem na žrtvah, ki se niso mogle braniti Posebne važnosti so zapisniki in obduk-cajski izvidi nemških st>dnih zdravnikov in mednarodne zdravniške komisije, ki so jo tvorili priznani scdno-medicinski izvedenci evropskih držav- V teh zapisnikih je na temelju strogo znanstvene podlage nedvoumno dokazano, kdaj in kako so moskovski rablja >llkvidirali« Po"jake. Spisek 143 identificiranih trupel, ki so jih do 4. junija 1943 izkopali iz množestvenih grobov pri Katynu, navaja imena umorjenih, ki so se mogla ugotoviti po nedvomnih dokumentih, na podlagi najdenih pdsem in drugega dočcazr.ega gradiva. PoBiiitfično-diipomiaitaktt othravrx»vi kaitjrn-akega primera po nasprotnikih je posvečeno posebno poglavje. V njem se podajajo prva nasprotja med Poljsko in Sovjetsko Rwsa.jp, nastala zaradi razkritja teb grobom. in stališče, ki ga je k temu zavzela Anglija. Brošura ima zaradi tega tudi v zunanjepolitičnem pogledu največji pomen, ker ne podaja samo uradnega gradiva o množen-stvenem umoru pri Katynu in ne ugotavlja samo nedvoumne krivde boljševiških morilcev, marveč obračunava tudi z lažnji-vimi poročili sovražne agitacije. Evropskim narodom pa daje ta zbirka dokumentov neomajno gotovost, da lahko le skupna fronta držav Osi ustvari nepremagljiv branik proti boljše viški krvoločnosti. Težka borba, ki jo vodijo nemške in zavezniške čete na vzhodu, predstavlja boj na življenje in smrt. Na koncu te borbe mora in bo stala zmaga t?ko. da bo Evropa enkrat za vselej rešena boljševlške nevarnosti in krvoločnih metr.d sovjetskih rabljev, kakor jih je vsemu svelu j^sno prikazal umor v gozdu pri K^tvnu. Eden napoveduje Angležem še težke čass ' Stockhoim. 29 sept TU »Dolga in trda borba je še pred nami V bi/njih mesecih bomo morali preživeti takisto težke m raz burljive čase. kakor srno jih že doživeli.« :e izjavil britanski zunanji minister Eden preteklo sredo v poslanski zbornici. New York, 29. sept. R. Ameriški generalni poročnik Mac Nerj svari Američane pred optimizmom glede razvoja vojaških dogodkov. Predstoječe borbe bodo za Angleže in Američane zelo hude. Berlin, 29. sept. R. Angleški strokovnjak za plovbo lord Aserboorn je izjavil, da je ta vojna do kraja uničila ravnovesje T pogledu trgovinskih mornaric. "Bo se jasno kaže v tem, ker je ameriška trgovinska mornarica ie daleč nadkrihla an- Visoki cilj borbe slovenskih domobrancev Prostovoljna slovenska domobranska legija je nastala s čistimi in jasnimi nameni: da zavaruje slovenski dom in reši narod pred nasiljem, ki ga izvajajo nad njim njegovi lastni ljudje v službi tujih interesov. V njene vrste stopajo vsi, ki se žele boriti proti internacionalnemu komunizmu in anarhiji, proti vsem temnim elementom med nami, ki niso nikdar narodno mislili, ki jim nikdar ni bilo za rešitev slovenskega ljudstva in ki so nasprotno ves naš narod spravili v največjo nesrečo. Slovenska domobranska legija napoveduje boj vsem, ki si pod krinko »osvobodilne« borbe skušajo ustvariti pogoje za svojo brezvestno, teroristično oblast med Slovenci, da bi po mili volji, brez odgovornosti in kontrole, strahovali in izžemali svoje lastne slovenske rojake. Ti temni elementi, ki navzlic vsem vabam in slepilom ne morejo prikriti svojih uničevalnih namenov, so si svoj peklenski načrt zamislili tako, da morajo iztrebiti vse, kar ne trobi v njihov rog, da morajo obračunati z vsemi, ki drugače mislijo kakor oni. Zato so pobili slovenske vodilne može, ki so narodno in slovensko mislili, zato so pobili na tisoče slovenskih mož in žena, ki niso imeli drugega greha na sebi, kakor da se niso hoteli podrediti komunističnemu dik-tatu, in zato so pobili nešteto ljudi celo v svojih vrstah, ker niso tako mislili in govorili, kakor je to zahtevalo od njih »vodstvo«. Kakor drugod po Evropi, si sedaj tudi na naših tleh stojita nasproti dva tabora, med katerima ni več izmiritve. Vsak pošten Slovenec danes ve, da hočejo pri nas nekateri izkoreninjenci uvesti komunizem v njegovi najstrahotnejši obliki, komunizem nereda m pokolov, komunizem vseh strahot državljanske vojne, in razbiti edinost slovenskega ljudstva. Ker so v našem narodu manjšina, si hočejo svojo oblast nasilno sami vzeti, pri čemer skušajo zapeljati množice ne le z zvenečimi frazami, temveč tudi z grožnjami in dejanskim nasiljem. Borbi proti temu divjanju na naših tleh stopa sedaj na čelo slovenska domobranska legija, v katero stopajo mladi fantje in krepki možje, ki čutijo skrb za bodočnost slovenske družine in slovenskega naroda. Kakor kažejo dosedanje prijave, je teh zdravih, neokuženih in pogumnih Slovencev mnogo, zelo mnogo. Vrste domobranske legije naraščajo od dne do dne in se razraščajo v močno falango, ki bo strla zločince med slovenskim narodom in slovensko ljudstvo zares osvobodila. To je njen visoki cilj, ki ga označuje že samo ime domobranske legije. Opozorilo Po odredbi šefa Pokrajinske oprave T Ljubljani so se iz vseh državnih m samo. upravnih ter drugih javnih oblastev, uradov in ustanov, vštevši šole, kakor tudi te javnih lokalov, obrtnih in trgovskih obra-tovališč ter pisarn v vsej pokrajini odstranile slike italijanskega kralja in članov kr. rodbine. Kjer bi se to še ne bilo moglo Izvršiti, se ima izvršiti še tekom današnjega dne. Iz predsedstvene pisarne šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani. Nove japonske zmage Tokio, 29. sept. TU. Skupina avstralskih padalcev, ki se je v torek izkrcala v dolini Markham na Novi Gvineji, je od japonskih čet obkoljena in pred uničenjem. Z obale Nove Gvineje je japonsko letalstvo zažgalo dva sovražna rušilca in doseglo brmbne zadetke na dveh sovražnih križarkah. Japonsko letalstvo je pri presenetljivem napadu na sovražne napade na Kitajskem v torek doseglo velik uspeh in povzročilo velika razdejanja. Tokio, 29. sept. TU. Ob obali Nove Gvineje v bližini ustja reke Vusu se je japonskim letalcem posrečilo uničiti dva sovražna rušilca. Dve nadaljnji sovražni kri-žarki <=ta bili takisto zadeti. Izmed 10 sovražnih letal, kj so se dvignila zoper japonske napadalce, jih je bilo 8 sestreljenih. Japonci so izgubili 4 letala. Nadaljnji uspeh japonskega letalstva javlja neko drugo vojno poročilo: Japonski bombniki so 20. t. m. poškodovali sovražni rušilec in neko torpedovko v bližini Lae na Novi Gvineji. Tokio. 27. sept. R. Japonska letalska o-bramba je sestrelila na otoku Kulabangara 55 ameriških letal, ki so nameravala napasti japonske postojanke. Tokio, 29 sept. R. Oddelek japonskega letalstva je bombardiral sovražne položaje in zbirališča čet v Finthavenu. Ugotovljeni so bali številni uspešni zadetki. Letala so ae brez izgub vrnila na svoje oporišče- Kronika Kmečka jesen Potem ko so kmetje in drugi obdelovalci manjših krp zemije pospravili krompirjevo letino v Ljubljani in okolici, so prišli na vrsto tudi ostali jesenski pridelki, krompir jc doslej žc povsod izkopan in spravljen. Pridelek je bil letos znatno manjši kakor lani ter mu je največ škodila suša Sajenje danskega krompirja se prav iz tega vzreka ni posebno obneslo. Tudi po kakovosti te vrste krompir — tako pravijo gospodinje — zaostaja za vrstami krompirja, ki smo jih bili doslej vajeni, in zlasti nc doseže po okusu gorenjskega pridelka. Fižolovke so prav tako izginile z njiv in vrtov in tudi ta pridelek ni zadovolji! obdelovalcev zemlje. Zdaj rase na njivah še ajda, ki čaka srpov, pa tuoj pesa za krmo živine in repa šc nista popolnoma dozoreli. Ajda je navzlic deževnemu vremenu v zadnjem času polagoma bolj ali manj dozorela. Marljivi kmetje so jo že začeli zeti :n so v tem pogledu zlasti zadeli tisti, ki so šli s srpi na njive šc pred zaunj m deževjem. Zaradi neurij v zadnjih tednih jc ajda precej polegla, tako da br.do imeli žanjci m žanjice z njo nekoliko več posla. Vrabc; se zbirajo v ogromnih tropih na ajuovih njivah ter opo-minjajo kmete, da bodo oni poželi letino, če nc bodo drugi storili tega. Prideiek ajde bo menda :e kar zadovoljiv Slane doslej k sreči v Ljubljani nismo imeli in je ta pri-oeiek vsaj po tej strani obvarovan škode. Ko bo ajda pežeta, bodo ostali na njivah le še nekaj zelja, pesa in repa. Ta dva sadeža šc nekam zadovoljivo uspevata. Zaradi zelja pa ljubljanski zeljarji tožijo, da jc letošnji pridelek bolj pičel. Po tem lahko skle-p?mo, da nc bomo to zimo- zeljarili s takšnim pridom in v takšnem obsegu kakor lani. Vrto-vi kažejo jesen.sko sliko, gtedicc še niso prazne. so'ata in druga vrtnina še čakajo pridnih rok gospodinj, da jih vkletijo ali porabijo za sproti. Pač pa so kmetje že začeli orali pospravljene njive ter sejati ozi-mino. Ponekod je žito že pokukalo iz zemlje, ter oznanja zrnje za prihodnjo žitno letino. * Zanimanje nemških gledališč za Ibse- na, Iz listov povzemamo, da je ria nemških gledališčih veliko zanimanje za Ihsena. Berlinskc> gledal5 šče bo začelo sezono z Ibsenovo »Noro«. * ženske kot zadnja rezerva. Zaradi pomanjkanja delovn h sil izvaja angleška viada ukrepe, da bi izkoristila vfe še obstoječe rezerve. Minister dela v Londonu je odredil obvezno zaposlitev vseh žensk v starosti oa 10. do 50. leta v tovarnah, predvsem v letalski industriji. * Proglasitev za mrtvega. Okrožro sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, po katerem naj bi se dne 30. julija 1864 rojeni Jakob Lcpr, pesestnik v Cerknici, proglasil za mrtvega. Omenjeni je dne 5. oktobra 1907 odpotoval v Ameriko, od koder se je zadnjič javil konec leta 1918. Predavanje o cesarju-filczoSu M&srScu Avrellfia V torek ob 18. je prof. Svoboda otvo-ril v srebrni dvorani »Uniona« predavalno sezono ljubljanskega lektorata Nemške akar demije in v svojem nagovoru posebej pozdravil gen. konzula dr. M ii 11 e r j a z gospo. Nato je izročil besedo G. D. M a n t u a n i j u . ki je poslušalcem odpiral v formalno lepem in prijetnem ter miselno poglobljenem predavanju poglede v filozof jo rimskega cesarja Marka Avrelija (121—180). Predavatelj se je samo uvodoma pomudil prj osebnosti, življenju in dobi tega plemenitega človeka, tclažljivega misleca in velikega vladarja, da je potem v nadaljnjih izvajanjih laže orisal njegove nazore in ideje. Prikazujoč bogati in še dan-oianes dragoceni donesek, kj ga je Mark Avre-lij Antoninus vložil v zakladnico po grškem filozofu Zencnu utemeljene stoične smeri, se je posebej ustavil pri problemu strasti, ki ima v nemščini značilno etimološko zvezo s trpeti in prenašati (Leidenschaft - leiden), kar je v nasprotju z dejalnostjo, z dejalnim načelom. Preko tega miselnega mostu je povedel predavatelj poslušalce k posebno zanimivim in tudi za poznavalca Mark-Avrelijevega dela novim primerjavam med cinično-stoično etiko in posebej še etiko v Dnevniku Marka Avrelija in vodilnimi orientalskimi misleci, zlasti Lao-Tseom. G. D. Mantuani je v zadnjem delu svojega vzorno zaokroženega in miselno izpodbudnega predavanja pokazal nekatere spoznavalne in etičn^ vrednote v naukih velikega stoika, nauke, ki nudijo oporo tudi današnjemu mišljenju in hotenju. Odklanjajoč lahkotni hedonizem nedavne dobe, vos prežet z novim, občestvenim smislom življenja sprejema današnji človek voljno nase moralno silo odpovedi, dolžnosti in odgovor nosti teh etičnih smernic nesmrtnega Marka Avrelija. Poslušalci so se zahvalili prcoiavate-lju z iskrenim aplavzom. n— Nov grob. Po kratki in mučni bolezni je za vedno zapustil svojce, brivec v Logatcu, g. Stanko. Zega. Za njim žalu. jejo mati, brat, sestri in drugo sorodstvo. K večnemu poč:tku bodo blagega pokojnika spremili v četrtek ob pol 15. iz kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Vse uradno določene najvišje cene so še vedno v veljavi ter se zopet opozarja prebivalstvo, da je strogo prepovedano prodajanje in kupovanje po višjih cenah, kakor so določene. Vsi prekrški bodo kaznovani z največjo strogostjo, v kratkem pa izidejo tudi še posebna, navodila. u— Mestna zastavljalnica z vsem poudarkom izjavlja, da so vsi pri njej zastavljeni a!i kakorkoli deponirani predmeti varno shranjeni, k tej izjavi pa pristavlja, da so vse govorice o kaki odstranitvi, zlasti zlatnine ali drugih dragocenosti, zlobna laž ter v škodo prebivalstvu. Razen tega naj se prebivalstvo zaveda, da mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem jamči za vse zastavljene predmete. u_ 100 % podražitve tobačnih izdelkov že 1. oktobra so napovedali verižniki in drugi zlohotni ljudje, z merodajengai mesta imamo pa zagotovilo, da nikdo niti ne misli na kako podražitev tobaka in naj zato prebivalstvo nikakor ne neaeda veriž-nikom ter se ne zaklada s tobakom, u— Jesen mm je prinesla mnogo dežja. kakor da hoče nadoknaditi, kolikor je bilo moče čez poletje premalo. Zlasti ponoči se vrstijo mečni nalivi. Od ponedeljka do torka zjutraj je padlo 24 mm dežja. V torek čez dan je v presledk:h spet deževalo in se živo srebro čsz dan ni dosti dvignilo nad jutranjo temperaturo, ki je bila komaj 11.4o C. Čeprav se je barometer po malem dvigal, se je vreme v neči na sredo še poslabšalo in so nastopili novi nalivi, po katerih se je ozračje še bolj ohladile. Zjutraj je bilo komaj 9.4o C. Po tako izdatnih nalivih so vede seveda začele naraščati in če bo deževalo kar naprej, preti zlasti na Barju nevarnost povodnji. čeprav je bil. letošnji september vse do nastopa jeseni lep, smo imeli doslej že 11 deževnih" dni ter bo do konca meseca najbrž dosežen mesečni povpreček padavin, ki znaša 140 mm. u— V času preperjanja ali m-sanja je treba perutnini posvečati posebno pažnjo in skrb. piše g. Leopold Paljk. Da se bodo kokoši čini prej preperile, jih moram dobro krmiti. Zato ne smemo skopariti z žitom. Vsak dan jim natrosimo izmenoma pšenico, ječmen in tudi nekoliko koruze ali pa j:m zamešamo žgance iz pšeničnega ;n ječmenovega zdroba ter dedamo na kljun in dan 10 do 15 gramov kostnega zciroba, ki vsebuje obilo beljakovin in apnenčevih spojin. Prav tako dobre so tudi zdrobljene sveže kosti. Tvorbo perja pospešujejo tudi sončnično seme, deteljčni drobir, posušene mlade koprive ter zelenjava, zlasti regrat, ki ga zrezanega pomešamo med mehko krmo. Odpadlo perje je treba skrbno pobrati ter sežgati. Na ta nač'ii uničimo, mnogo zajedalcev, ki nadlegujejo perutnino. Ko se stare kokoši pre-perja;'o, jih ne spuščajmo v dežju na presto. Dobro hranjene kokoši se bodo v suhem in toplem prostoru preperile v 4 do 6 tednih. Vel.kega pomena je prav v času misanja prašna kopel, ki jo uredimo tako, da je zavarovana pred dežjem. V ta namen zadostuje že n zek zaboj, napolnjen s cestn:m prahom, suho mivko in posejanim pepelom. Vanj primešamo tudi nekoliko apn enega prahu, žveplenega cveta in tobačnega prahu, ki še prav posebno varuje perutnino- pred zajedalci. Poskrbimo, da se bodo kokoši čim prej preperile ter nam cb pravilni prehrani zopet prenesle in nato pridno nesle zimska jajca. u— Zahvala. Družina pokojnega Vladi-mirja I. Assejeva, b:všega polkovnika, se najtopleje zahvaljuje vsem gg. zdravnikom in strokovnemu osebju ki nike in sotrpinom po sobi, za lajšanje trpljenja pokojnega, ter vsem njegovim prijateljem in znancem za poklenjeno cvetje, izraze so-žalja in spremstvo na zadnji poti. u— K. Kipling-ova »Džungla« I. in n. del je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. u— Nakazila za milo in marmelado. Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, tia dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4/11. nakazila za milo in marmelado, potrebno za razdelitev v oktobru, po naslednjem abccednem redu: v četrtek 30. septembra v začetnicami A do M; v petek 1. oktobra z začetnicami N—£• Zamudniki izgube pravico do zahtevka nakazila. u— Boni za sukanec. Obrtniki, ki rabijo sukanec naj dvignejo oktobrske bone za nakup sukanca pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova 1. med uradnimi urami po naslednjem vrstnem redu: A do C 1. X., D do I 2.-4. X.. J do K 5.-6. X., L do O 7. X., P do R 8.-9. X.. S do X ll —12. X t.or U do 2 13. X. Vsak naj prinese s seboj potrdilo zavoda za socialno zavarovanje o zaposlenem osebju; za one, ki še niso prijav-^ '„—.•. D& poslovne knjižice, ti— Na Gostilničarski gospodinjski šoli bo vpisovanje vsako soboto od 11—12. Tu se bodo dobile tudi vse informacije. Prijave za vpis v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15 (Enoletni in Višji trgovski teč.aj) se sprejemajo dnevno. Informacije in nove brezplačne prospekte daje ravnateljstvo. u— Obrtnike, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto. poziva Odsek za obrtništvo, da to store naj Kasneje do 10. oktobra, ker bo sicer po tem roku izterjala članarino davčna up.ava z izvršbo. u— Glasbena šola »Sloga« sprejema še vedno uave za svojo pevsko šelo, ki je namenjena iim pevcem, ki žele svoj glas izvežbati, a ni-rnnio prilike obiskovati solopetja. V tej psvski šoli se vrši pouk v malih skupinah in obssaa vse ono, kar mora dober pevec znati. Zlasti zborovski pevci bi morali obiskovati ta pouk, pa tudi drugim, ki morajo v svojem poklicu mnego govoriti, je taka pevska šola potrebna. Prijave sprejema šolska pisarna v Pražakovi ulici št. 19. u— Sprejemni odsek poveljstva slovenskih domobrancev sporoča, da je njegova nova telefonska številka 23-S8. u_ Ako želite imeti na Vašem radio aparatu odblokirane srednje valove v enem dnevu, prinesite radio takoj tvrdki »Everest«. Prešernova 44 RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 8.30—0.00: Jutranji pozdrav. 9.00—i*.20: Poročila v nemščini in slovenščini. 12 20—12.30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.50—14.00: Od menueta do valčka. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Narodna glasba — igra Radijski orkester, vodi dir'gsnt D. M. šijanec. 15.00: Poročilo nemfkrga vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. 19 00 Kultura Trygve Gulbrassssen Bralcem lepega romana »In večno šume gozdovi«, ki je izšel ket tretji zvezek Dobre knjige in bil v nekaj dneh razprodan, je to norveško ime ostalo za tidoo v prijetnem spominu. Zato pričakujejo s tem večjim zanimanjem Gulbranssenov nadaljnji roman »Dediščina gozda«, ki ga je napovedala »Dobra krjiga« za okteber. Nemški pisatelj Hans Joachim Soltau je ob neki prilik' obiskal Gulbranssena na njegovem posestvu v norveški provinci in pripoveduje o njem med drugim tole: Ni bilo poebno lahko priti k Trygveju Gulbranssenu. Dolgo čssa sem se z bal v vlaku in si ogledaval krajina. Ko se je naposled vlak ustavil na majhni postaji, mi je dal prijazen, star železn ški uradnik potrebna navodila. In tedaj sem mahoma stopil pred tega p'satelja. moža vitke, vrsoke postave, oblečenega prav po vsakdanje. Človek bi pri njem le stežka uganil, koliko je star. Poteze so mu resne, ne ravno bolestne, vendar nekam ostre in vase zaprte; nemara ima v obrazu tudi nekaj zanvšljenega in sanjarškega. Visoko čelo in kodrasti, nazaj počesani lasje označujejo njegovo zna. Clno glavo. »Dobrodošli!« me je pozdravil. Krenila sva skozi vežo, okrašeno s številnimi starimi bakrotiski in risbami ter skezi knjižnico z visok1 mi policami v pisateljevo spre jemnico. »Sed'te, prosim!« je dejal prijazno in me posadil za pogrnjeno mizo, na kateri se je v skodelicah kadila vreča kava, a kolač in pecivo je vabilo k prigrizku. Tedaj je dejal s počasnim glasom: »Da, glejte, tako sem se zdaj pokmetil. Postal sem to. kar so bili moji predniki. Dedek in babica sta bila še kmečkega rodu. Tedaj pa je nastopil velik ubeg s kmetov. Tud' moj oče je odšel v mesto in postal stavbenik. Nekje v Vaalerengenu, najstarejšem delu Osla z njegovimi starinskimi, podirajoč'mi se lesenimi hišami. Tu mi je potekla mladost«. Pazljivo sem poslušal njegovo podrobno pripovedovanje o mladih letih. 2e zgodaj je bil občutil umetniške no gibe. Toda pot k cilju je bila še daljna in polna ovinkov. Najprej si je bilo treba zaslužiti kaj denarja. »Postal sem trgovec. To sem ostal vse do začetka 1. 1942. Potrebnega znanja sem si nabral na trgovski šol'. Ob prostem času sem pridno pisateljeval. Sodeloval sem v raznih listih, pisal o športu in o drugih zadevah. L. 1936 so me poslali kot poročevalca ra berlinsko climpado. V večernih tečajih sem se neugnano uril in izpopolnjeval v st:listiki in v jeziku, zakaj pisatelj ne pade z neba. Nenehoma sem prebral svoje vzornike, zlarti Wergelanda, Ibscna in Garborga, pa rekatere nemške pisatelje.« »In nekega dne sem se odločil za večje delo. Tedaj sem bil star že 39 let. Oh. saj me je že dolga leta prej preganjala žolja-da bi spisal kako knjigo. Gotovo ne z;radi denarja. Ne, v meni je bila taka potreba, nu;'a. Pod tak m notranj:m pritiskom sem sp sal roman :.In večno Sume £:zdo-vi«. Uspeh, ki ga jc bil dosegel ta spis. mc je presenetil. Verjemite mi, da nisem pri pisanju niti malo nvslM na uspeh pri občinstvu«. Knjiga je izšla dosihmal že v 15 jezikih. Njegov roman je z obema nadaljnjima spisoma »Dediščina gozcP« in »Nobene pot' ni mimo« dosegel naklado kakih tri milijone izvodov. »In zdaj potrebujem miru.« jc- pristavil Gulbranssen, »mnogo nvru, nobmh nad-ležnh obiskov, razgovorov, i-terv.evvov. kakor pre šnje čase v Os"u. Tu na kmetih imam vsega, kir je treba, predvsem pa čutim brezpogojno povezanost z naravo in s kmečko vsakdanjostjo Na posestvu delam tudi telesno, s čimer dajem potrebno ravnovesje svojemu duševnemu delu«. Gulbranssen se je poskušal tudi v lir-k', vendar je imel kaj skromen uspeh. Zelo r3d pa ima slikarstvo; obskoval je več mesecev risarsko šolo, a je potlej opustil slikanje. »človek ne more biti hkrati to in eno. je de;'al. »če hoče v čemerkoli kaj doneči, se mora vsak dan nepretrgoma vadit. Za več reči pa nam v živ'jenju ne ostaja kaj prida časa«. Sonce je že dolgo zatonilo za bregovi, ko sem se vračal na postajo. Krajina je debla temnomodro b.wo- samo na obzorju je kazal rdeč sij. da je umiral dan Kmetija velikega norveškega pr povednika Trygveja Gulbransena ;e ostala z2daj na hribu. do 19.30: Komorna glasba. l'J.30—19.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Porof ilo n. mškega vrhovnega poveljstva v itaUjanšiini. Ntpov.cl programa za naslednji dan. 19.50—20.CC: Med-igra. 20.00—20.20: Poročilo v nemščini. 20 20— 21.00: Operna glasi-a — i. t'. 1 /-C01 _, o 'n nemščino potiruiem. ■Naslov v vseh ■Tl1- tra • 16521-3 KRMILNO PESO in korenje, kupim. To-raič, Kolezijska 19, Trnovo. 16505-7 STARINSKO AVBO in pečo za narodno nošo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Narodna noša 1000«. 16492-7 NOTE Albert Etude, I. del, die Stunde der Gitarre I., ter Carcassi za kitaro in Jiranek scale I. del za klavir, kupim. Christof. Ljubljana. Verdijeva 5-III. levo stopnišče. 14099-7 PLETII.NI STROJ dobro ohranjen, št. 10, dolžina 50—70 cm, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 16511-7 TEHTNICO železno, za obesiti, kupim. Nosilnost več kot 100 kg. Ponudbe pod šifro »Takoj«. 16494-7 12 KROŽNIKOV olltvih Z»wiebelmuster Majsen« z eno zvezdo, kupim ali zamenjam za 12 globokih. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16486-7 'M? I"č E*'K V -a knHrnrno in tre^vlri c trplrlrm. s nrim<*rno rolrko izobrr^.bo, sprejmemo. Ponudb" n" ^ff1 o^r' Jutra pod „arna«. 16507-43 VATVNKO in p^močni^o za !-o;*ško obrt. Naslov v ogl. odd l"tri 16190-44 praznt- sode rabliene. po ^0—^0 litrov, »a kisto »»lic prodam b Guštin Vodmkov tre 2 ?!9-6 pohištvo sna?no in dibro ohranjeno, dobite po ugodnih cenah v trgovini »Ogled... M'stni trg 3 (vhod skozi vežo). 1M56-6 MOTOHNO KOLO 125 ccm še v dobrem sta-n;u. prodam za 12.000 lir. Su*tirši'. mehariini del a v. n:ca. Tvrševa 13 (Figovec. levo dvorišče). 16S18-6 NEKAJ TRICIKI.JEV rablienih in novih, prodam pod normalno ceno. Suštar-?'č mehanična delavnica, Tvrševi 13 (Figovec. levo dvorišč'-). 16M7-6 pisalni stroj rov prodani. og'ed od 14 do 16. ure. Naslov v ogi. odd. Jutra. li,535-6 Jutra 16499-6 ŠIVALNI STROJ kroiaški. prodam aH po dogovoru zamenjam za ženski stroj. Predovičeva ul. 9-II. Monte. 16155-6 DVODELNO LESTEV novo. močno in tri svetlo politirane karnise — prodam, šifrer. Pragova 11. 16506-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, v odličnem stanju predvojni materijal. prodam. Ogled od 12 do 14. Trdinova ul. 8 III. nadstr.. desno. ^ pregrinjalo volneno in kroiaško mizo, prodam. Ogled od 10. ure Naslov v ogl. odd Jutra. ¥ I«*14-6 TR1CIKELJ v dobrem stamu takoj pro-dam. Naslov: Zerial, Celovška c.. mehanična delavnica. RAZNO POHIŠTVO rabljeno, žimnice na peresa, vrhnje žimnice, zlozliivo posteljo, otomano, predsob-no garnituro, bolniški in rtigalni stol, lustre, stroj z dolsrim čolničkom itd. — rrodamo. Trg. »OGLED«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 16491-6 PRAZNI ZABOJI tobačnih izdelkov, novi, so stilno n?irodai v Glavni zalnci tobaka. Gradeče l, 4 164*8-6 PKAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po naivišn ceni. Guštin B.. Vodnikov tre 4. 318-7 STARE URE 'apestne m žepne, še dobro ohranjene, kupim. lanko lazbec. urarski moistcr. Miklošičeva C. 12. 15682-7 PISALNI STROJ ■tobro ohranjen, kupi lerovac Kolodvorska 8 15 806,7 D IVI! KOSTANJ po r.ajviš h cenah s'alno kupuje »Papirocel«, Lepodvor-ska 23. 16036-7 AMIIRIKANSKO GLAVO za stružnico, premer 80 do 100 mm in »Rapid« ieklo z« nože. takoi kupimo. — EVEREST. Prešernova 44. 16476-7 OTROČJI KOŽUŠČEK dobro ohranjen, bel, za do ^ letnega otroka, kupim. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod »Kožušček«. 16539-7 ŽAGANJA nekaj zabojev kupi Vovk Tr?ašvB c 5. 16542-7 ZF.LJNATE GL \ VF. kupuje Gospodarska zveza — Bleiwelsova 29 16498-.' i L\/\ vnu\ zelo donosen, lep, raven, v izmeri cca. 10.000 m3 po ugodni ceni. prodam, ker rabim denar. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16538-20 PARCELO kjerkoli v mestu do 200.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za .lepo tudi več«. 16536-20 1RGOVSKO HIŠO, stanovanjsko, skoraj v središču, prodam za Lir 370.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim denar--. 16523-20 STAVBNO PARCELO, lepo. prodam za 50 GOO lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res lepa«. 16524-20 10.000 m2 ZEMLJIŠČA za industrijo ali za parcelacijo, prodam po 90 lir Zii kv. m, v bližini glav. kolodvora. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam tudi deljeno«. 16522-20 SONČNO PARCELO v neposredni bližini središča. prodam za 175.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim gotovino«. ie525-20 MALO INDUSTRIJSKO PODJKTJ3 zelo zaposleno, z veliko zalogo, naproda i za Lir 300.000. Resen kupec lahko del event. plača v obrokih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Mesečni zaslužek 15,000-.. 16516-20 DVE LEPI PARCELI po cca. 1000 m5, peščen teren, sončna lega. krasne za gradbene vile. takoj prodam kupcu po 280 do 300 lir za m5. Al. Planinšek. Dvoršakova d Stanko Zega BRIVEC V LOGATCU Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 30. t. m. ob J/23. uri popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, NOvo mesto, 28. IX. 1043. Globoko žaiujoči: MAH, BRAT, SESTRI in ostalo sorodstvo Ferenc Kormeodi: 56 Ana je zdaj pričakovala Janka. Podoba je ležala v predalu, med ostalimi drobnarijami; čisto na vrhu. »Kaj je čudnega?« je vprašal Janko. Ko je zdaj gledal sliko, se mu je srce stisnilo, glas mu je obtičal v grlu. le s težavo je izgovoril vprašanje. »To,« je suho rekla Ana, »da stoji tu med nama.« Nekaj otožno hladnega je bilo v njenih besedah, nekaj grozotno trdega . Janko srce je komaj še bilo. »Ne, v ozadju stoji.« »Da, a videti je, da stoji med nama.« Ni odgovoril, trenutek je še gledal sliko, nato jo je pazljivo položil na mizo. Ana se je okrenila od njega. Zdaj je zavladala tišina v sobi. Tako je to, je premišljal Janko, vslakdo lahko to ve, tudi slika sama priča o tem. Tako je in ne more jn tudi ne sme tajiti tega. Mirno, brez strahu je to mislil. Ta mir mu je bil nekaj novega po mukali zadnjih dni. Ko je ostal sam v pisarni, je bil včasih ves omamljen. Zakaj sit o storila ?! To žalobno vprašanje je nosil v svoji notranjosti. Povej mi, zakaj si mi pobegnila? Pokazala si mi pravo srečo, pa sj se zbala, da ne bova dovolj močna, da bi si jo zadržala ?! Pustila si me tu, ker nisi hotela ostati z menoj? Odšla si, ker mi je drugače ne bi mogla vrniti ? Le zakaj si mislila, da pripadam nji? Ves omaljen je razglabljal o tej skrivnosti, čakal je odgovora. Zdaj v njegovih nemih vprašanjih ni bilo več obtožbe, ne očitka, le žgoče hrepenenje, da bi izvedel, kje je resnica, kaj je resnica. »Vračam ga!« Pojdi spet k njej. njej pripadaš: tak naj bi bil njen zadnji obsmrtni ukaz? Pripadaš njej, pripadaš življenju, svojemu delu in pripadaš svoji dolžnosti, pripadaš svoji usodi: to mu je naročila izginjajoča senca? A sreča? Morda pa je biia Agica ie privid sreče, ne sreča sama?! Sanje, pustolovščina, ne pa življneje? In če je tako, kako naj potem še živi! V gledajočem spominu, v tern strašnem hrepenenju, v neugasni žalosti vse do smrti, ali v silni, zmagoslavni resničnosti ? Vračam ga!« Janku se je včasih zdelo, da razume Aničin ukaz, vendar mu ni hotel verjeti. In zdaj ta podoba - kaj naj verjame ? Agičina senca leži med njima .. . Ana se je nenadoma obinda k Janku, obraz ji je bil mrtvaško bled. »Si jo ljubil ?« je naglo vprašala. Da, njo. nikoli nikogar drugega — je pomislil Janko. Ne smem izdati svoje skrivnosti, je misri dalje. Zdaj moram lagati... »Ne govori o mrtvi,« je tiho rekel. Anin obraz se je toščeno svetil, ustnico so ji drhtele. »Tudi o živih ne smem govoriti? O tebi in o sebi ne?« »Midva živiva. O naju ni treba govoriti.« Trenutek je razmišljal, iskal je besede. Ne bodi nestrpna, Ana. Ako Bog da. bo vse zlo minilo in spet bo vse v redu. saj vendar ... midva živiva.« Naglo je stonil k Ani. hotel jo je prijet! za roko. toda žena mu je naglo umaknila roko, da se je jie bi mogel dotakniti. S hladnim ir tndirn bleskom so ji oči strmele v Jankov obraz. * Proti jutru Janka Uho odpi- ranje vrat. je k luči in jo prižgal. Na pragu je stala Ana; šc vedno je bila oblečena. Trenutek sta se gledala v rumenkastem soju svetilke. >Si jo ljubil?« je nato vprašala Ana s tih'm, trdim glasom. Janko ie sedel v postelji. Težko je spal, po cele ure je ležal v nekem lahnem pol-snu, neg Ijno je ležal na hrbtu. Zdaj se je naglo predramil in misli so mu bile docela jasne. »Pridi sem k meni,« je rekel potiho. »Sedi tu, k meni.« Ana se ni premaknila s praga. »Vprašala sem te, ali s: jo ljubil, pa mi nisi oagovonl. Zdaj te spet to vprašam in spet mi ne odgovarjaš ... Jaz torej ... tudi tak cdgovor mi zadošča.« »Pridi sem,« je nekam mehanično ponovil Janko, kakor da se brani. »Kaj hočeš od nje? Sai je vendar mrtva!« ?Je pridem! Vprašala sem te, ali si jo ljubil. Si jo ljubil?« Trenutek ie vladala tišina Da. Vprašaš me, torej ti odgovarjam. Ljubil*sem io.« »Ljubil si jo... A ... zakaj ne govoriš dalje? aZkai ne peveš vsega? Zakaj čakaš, da te vprašam?« »Ničesar me več ne sprašuj,« jo je prekinil s t'him glasom. »Poglej, Ana. Nekaj se je zgodilo. Ne smeva govoriti o tem. Ona je zaradi tega umrla. Menda ni treba, da bi tudi midva poginila, čutim, da je moja dolžnost, da se skušam osvoboditi in osvoboditi tudi tebe izpod ruševni. Ničesar več ne vprašuj in ... daj mi, da naju obvarujem.« Ana je dvignila roko. Stala je med vrati, podobna črni senc'. Njen bledi obraz je togo strmel predse, njen pobledeli pogled je obtožujoča žgal Janka v obraz. »Zakaj si se potem oženil z menoj?« je očitajoče zastokala in še preden ji je Janko utegnil odgovoriti, je odšla iz sobe in zaprla vrata za seboj. Zakaj se je oženil z rnenoj ? je razglabljala Ana, zakaj me je prevaral? Stala je v svoji sobi in mrtvo gledala predse, v mrak. Ono je ljubil, zakaj je torej vzel mene? Ali jc bil strahopeten ? Ni si mi upal povedati, da ne ljubi mene. da ljubi njo? Kaj se je zgodilo z nami ? Odpotovala sem ostala sta sama... na to sta čakala? Ali bi se to zgodilo tudi tedaj, ako bi bila ostala doma? Ako ne zdaj. pa čez eno. dve leti? Zaradi tega se Agica ni poročila, ker je ljubila Janka? Zdaj se hoče vrn'.ti k meni? Stala je tam. prisluškovala okrog sebe, a odgovora ni bilo od nikoder. V glavi ji je topo šumelo. V sobi se je že začelo svetlikati, ko je s težko roko zmetala s sebe obleko in do smrti utrujena omahnila na posteljo. Zakaj sem se oženil z njo? je razglabljal tudi Janko. Ali sem jo ljubil? Zaradi denarja? Iz usmiljenja? Nisem vedel, da ne spadam k nji in nisem se vedel postaviti v bran svojemu hrepenenju? Togo je strmel v strop. Kako je prav za prav bilo ? Nadejal se je, da jo bo ljub i? V Benetkah, na poročnem potovanju, je čutil, da jo ljubi. In ko se je zdaj odpeljala z materjo, tudi tedaj še ni vedel, da je ne ljubi. Da ljubi drugo. Agico. Morda bi se bila razšla, morda nikoli ne bi b:la izvedela za svojo ljubezen? Ali pa bi se vendarle zgodilo isto, ako ne takoj, kdaj čez eno leto, čez pet, deset let? človek ne more stopiti s ceste svoje usode — ne: Ana ni njegova usoda. Tako je moral to spoznati. Zato se je vse to zgodilo? In njen ukaz je bil zaman? Ni vrnitve? Schriftleiter - Urejuje - Redattore: Davorin Ravljen - Filr das Ronsortium »Jutro« als Verlag konzorc ij rfijtra« kot izdajatelja Per il conaorzlo »Jutro« quale editore: Stanko Virant - Fur »Narodna tiskarna A. G.« ats Drocksteile — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja Pct la »Narodna tiskarna s. a.« qu' _ Der la oarte^iHj^licitairfia: Ljubomir Volčič stampatorgt Fran Jeran — FUr den Inseratentcil verantwortlich — Za inseratni oddelek odgovarja — Responsabile