se m......!ss::f!i5ss5 ■ i l -' " ,;: .l...........■■.......................,. ..■.-:-:■:■:■:-: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO X ŠTEVILKA 85 MAREC 1982 9. KONGRES ZKS KONGRES £ Deveti kongres /.veže kmnumvlm Slovenije t)o priio/mtst /a to, da temeljito ocenimo, kaj Mno * /adnji-m obdobju dosegli, pa ludi. tt-sa nismo uresničiti, ter /a !<>, da si' »a »jem dogovorimo ta nast.' nadaljnji1 naloge. Navdihujoča in nenehno aktualna misel iz igrama ZKJ, da »ne sme biti za nas nič, kar je Varjeno, tako sveto, da bi ne moglo biti ^Ijšano in se ne bi moglo umakniti tistemu, jfrje še naprednejše, še svobodnejše, še bolj weško«, je tokrat v predkongresnih, izredno JjVahnih, razpravah tudi v občini ustvarjalno sodišče za razsojanje in vzpodbudo za kaži-1 ^tnaše nadaljnje idejne opredelitve in razvoja 'asploh. Razprave o dokumentih za 9. kongres Zveze 'Ornunistov Slovenije to dokazujejo, ko razčle-'iujejo izvajanje partijske politike in njeno obli-,0vanje v neposredni prihodnosti. V vseh ^novnih organizacijah in tudi na dveh sejah «inske konference so bili komunisti ustvarili. Niso oblikovali samo ocen in stališč, Naši delegati na 9. kongresu ZKS Na programsko volilni konferenci so izvolili naše delegate za 9. kongres ZKS. To so: Milka Bradač z osnovne šole Ivan Cankar, Franc Dodig iz Industrije usnja Vrhnika, Aleksander Jerič iz Borovnice, Smilja Marine iz Fenolita V času kongresa bo v domu JLA na Vrhniki odprta 'azstava fotografskih dokumentov z vseh kongresov Otvoritev bo 12. aprila. V knjižnici pa bodo pripravili razstavo družboslovne in marksistične literature, ki je izšla med kongresoma. "ftpak so dali tudi konkretne pripombe in tako Uspevali k izpopolnitvi kongresnih dokumen- čuti se odločnejše prizadevanje za gospo- darsko stabilizacijo in demokratizacijo odnosov med ljudmi. Še posebej dokazujejo to tematske razprave, ki so bile v občini: o vzgoji, kulturi in razvoju krajevne skupnosti. Tudi kritično in predvsem samokritično mišljenje se ostri na izkušnjah in neposrednih nalogah. Zato lahko toliko smeleje in bolj optimistično pričakujemo, da bo kongres slovenskih komunistov našel realne in pametne sklepe za politiko in prakso zveze komunistov in za družbo nasploh. Zveza komunistov namreč svoja osnovna spoznanja o smereh akcije utemeljuje na samoupravni in politični aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov. Zato je to kongres vseh naših ljudi, ki so pripravljeni, da se bojujejo za nadaljnje izboljševanje delovanja ZK in odnosov v družbi. VOLITVE 82 Pravkar končane volitve so potrdile, da občani, to so dokazali s svojo udeležbo, tudi v ne ravno lahkem gospodarskem položaju, zaupamo naši notranji in zunanji politiki in nadaljnjemu razvoju samoupravnega socialističnega sistema. Volilna udeležba v občini je bila boljša kot leta 1978, saj je prišlo na volišča 92,81 odstotka volilnih upravičencev. In vsi, ki so prišli na volitve, so se takorekoč enoglasno odločali za predlagane kandidate, ki začenjajo svoj mandat z najširšo podporo. Lahko rečemo, da to dokazuje zrelost ljudi, zaupanje in tudi odgovornost ljudi za razreševanje odprtih vprašanj z delegatskim sistemom. Ne gre prezreti tudi dejstva, da so tako volitve v združenem delu kot v krajevnih skupnostih plod dolgotrajnih priprav široko zastavljene družbenopolitične dejavnosti na vseh ravneh. Pri sami izvedbi je spet sodelovalo veliko ljudi, brez katerih tokratne volitve ne bi tekle tako, kot so. Volitve so tekle v prazničnem vzdušju, brez zapletov. Brez zapletov in učinkovito naj teče tudi delo novoizvoljenih delegatov, saj bodo skupaj z vsemi naslednja štiri leta uresničevali izredno zahtevne naloge. V ospredju so nedvomno stabilizacijska prizadevanja, ki smo jih na prvo mesto postavili tudi v srednjeročnih planih. Ravno tako se bodo temeljito soočali tudi z vsemi družbenimi vprašanji znotraj delegatskega sitema. Naloge niso lahke, delegati jih bodo lahko uresničili le s široko podporo vseh nas. Zavedati se moramo tudi tega! Rezultati volitev so na drugi strani INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Cilj je konvertibilni trg 'ostreni pogoji gospodarjenja, ki so bili značilni za leto 1981, j "ftdaljujejo tudi v letošnjem letu. Preskrbljenost industrije pa i "'a v začetku leta slaba. Vendar je letošnja resolucija predvi- '4.5-odstotno povečanje uvoza, ob tem pa naj bi bil izvoz na ' lyertibilno področja povečan za 13 odstotkov. To pa zopet - "eni, da bodo pogoji za oskrbovanje s surovinami pri tujih 'oviteljih letos še ostrejši. Štafeta mladosti j wcno izhodišče pri uresničeva-c^itike politike ekonomske stabi-Re v letu 1982 je torej izboljšanje jTn,o-bilančnega položaja s poljem izvoza, ob zmanjševanju ^odvisnosti in ob večji dohod-^ učinkovitosti našega gospo- ^vodnja usnja je med tistimi J^ami industrije in rudarstva, ki Janskem letu uspela povišati ^v°dnjo. Tako v TOZD Usnjarna Rja v vseh treh delovnih enotah i''K> v primerjavi s preteklim j1 več kot 10-odstotno rast proi-jle, ob tem pa so povečali šte-^Poslenih le za 3 odstotke. Jzko velikem obsegu jim je I 0 povečati proizvodnjo predv-j j ^adi povečanja produktivnosti i °o tehnoloških in organizacij-. spremembah ter z organizira-^jopolnilnega dela ob prostih ^ realizaciji tehnoloških in proi-postopkov bodo v prihodnje I več časa in pozornosti, saj 'e z učinkovitejšo uporabo ter ustvarjalnih sposobnosti c®v izboljšali produktivnost tolikšni meri, da bodo konku-' na zunanjem trgu. H 1981 so presegli lanskole- °z na konvertibilno tržišče za »v, k 'k ^ '°tka, saj so bile konjunkturne ,5,rre ugodnejše, kot so predvi-^ na začetku leta. Tako so s po-,^lrri izvozom usnjene konfekcijo delali zanje tudi kooperan-i °°.knadili izpad, ki je nastal za-I jzjih cen svinjskega usnja na Kiem fr9u' .nko rečejo, da jim tudi ob za-letošnjega leta pri prodaji us- njene konfekcije kaže slabše kot v preteklem letu, prodaja svinjskega usnja pa je dokaj normalna in predvidevajo, da bodo presegli lanskoletni izvoz na konvertibilno tržišče. Z resolucijo predvidenega povečanja izvoza pa bo že tako velikem izvozu in problemih o oskrbo s surovino verjetno ne bo mogoče realizirati. Če primerjamo uspešnost gospodarjenja temeljne organizacije z rezultati sorodnih organizacij, dosegajo boljše rezultate od povprečja v podskupini dejavnosti v SRS in SFRJ. Tu pa je potrebno poudariti, da se sedaj srečujejo s še težjimi problemi kot v preteklem letu, oskrba z nafto in derivati je namreč v Sloveniji izredno kritična in je žal tudi pri nji že prišlo do enodnevnega izpada proizvodnje prav zaradi pomanjkanja mazuta. Poslabšuje pa se tudi oskrbljenost industrije s surovinami in reprodukcijskimi materiali, čedalje hujši pa je tudi problem likvidnosti gospodarstva. To vse pa z ene strani zaostruje pogoje gospodarjenja, z druge pa zožuje možnost ponudbe, kar pa vse vodi k zapiranju trga. Ob takih pogojih gospodarjenja, kot so omejevanje možnosti za uvoz surovin in repromateriala, načrtujejo v letošnjem letu le enodstotno povečanje obsega proizvodnje. Izvozu na konvertibilno področje bodo še nadalje posvečali posebno pozornost zaradi nujnega uvoza reprodukcijskega materiala. Vse to pa bo še nadalje zahtevalo produktivno delo, učinkovitejše gospodarjenje s sredstvi, večjo odgovornost in boljši odnos do dela. CVETKA GLUMAC Vse se je začelo v prvem pomladanskem mesecu leta 1945. Svoboda, ki je bila tako blizu, je prinesla novo, čudovito misel. Mladi iz vse Jugoslavije so z navdušenjem sprejeli idejo o štafeti, ki so jo nato vsako leto za 25. maj predali tovarišu Titu. Skozi tisoče rok potuje, rok delavcev, dijakov, študentov, pionirjev..., ki skušamo preko nje izliti vso ljubezen do domovine. Letošnja štafeta mladosti je krenila na pot iz Prilepa 21. 3. 1982. Na Vrhniki jo bomo pričakali 26. 4.1982. Sprejeli jo bomo od mladih iz Logatca, predali pa jo bomo Ljubljančanom. Prav je, da vsi občani Vrhnike olepšamo okolico, obesimo zastave in se zberemo na prireditvenem prostoru pred Domom JLA 26. IV. 1982 ob 16.30 na proslavi ob prihodu štafete in s tem dokažemo svoje trdno prepričanje v pravilnost poti naše Jugoslavije, ki jo je zarisal tovariš Tito. MILENA ŠKULJ PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA _ZKS — NOVO VODSTVO Še bolj poprijeti za vajeti Vsaka programsko volilna konferenca je obračun s preteklim delom, ocenjuje, kaj se je in kaj se ni naredilo glede na programirano, obenem pa si zada program, ki ga bodo morali člani v bodoče uresničevati. Tako so tudi komunisti iz cele občine v začetku marca na svoji zadnji seji občinske konference v tem mandatu ocenili, koliko je bilo njihovo delo uspešno in so se dogovorili za nadaljnje naloge. Izvolili so tudi novo vodstvo občinske organizacije in ponovno izvolili za predsednico Marijo Iskrenovič, za sekretarja komiteja pa Jožeta Perparja. »To vodstvo bo moralo še bolj kot je dosedanje poprijeti za vajeti in se še bolj dosledno zavzeti za uresničevanje sprejete politike zveze komunistov je še najbolj pomembno — tudi za to, da bo vsak član zveze komunistov imel jasno postavljeno nalogo, ki jo je dolžan dosledno uresničevati v svojem okolju, kjer dela, oziroma kjer živi«, je v uvodnem referatu izpostavil Jože Perpar. S poročilom, ki je bilo na konferenci sprejeto, oziroma z vsemi vprašanji, ki jih je poročilo obravnavalo, so se predhodno na sestankih osnovnih organizacij bolj, nekje tudi manj, seznanili vsi komunisti. Na ugotovitve in ocene ni bilo bistvenih in izrazito kritičnih pripomb. Splošna ocena članov konference pa je bila, da so programsko volilne konference v osnovnih organizacijah potekale v smislu realnega ocenjevanja položaja v svojem okolju in preseganju takšnega ali drugačnega stanja. Vsekakor pa je tudi nedavni obisk delovne skupine CK ZKS in zaključna razpi ava o oceni razmer v zvezi komunistov v občinski, in še posebej razpava Franca Popita, predsednika CK ZKS, prispevala k oceni političnih razmer v občini. »To pa pomeni za vse komuniste v občini ne le kritiko, temveč in predvsem spodbudo za še večjo aktivnost in seveda zato tudi vsi dogovori in sklepi, ki so bili ob obisku sprejeti, predstavljajo sestavni del naših programskih usmeritev za delo v vseh družbenih in samoupravnih okoljih.« Člani konference so pritrdili tej misli Jožeta Perparja in sprejeli programske usmeritve. Novoizvoljeno konferenco pa so zadolžili, da pripravi in sprejme poseben akcijski program za delovanje komunistov v obdobju do prihodnje programskovolilne seje. Novi člani občinske konference ZKS in njenih organov Člani občinske konference ZKS: Jože Boršič, Dušan de Gleria, Cvetka Glumac, Ladislav Horvat, Marija Iskrenovič, predsednik, Marko Istenič, Miodrag Jeremič, Franc Krašovec, Darko Lavrenčič, Smilja Marine, Andreja Mole, Andreja NikoKč, Franc Pasetta, Janez Pečar, Jože Perpar, Franci Petkovšek, Jože Prvinšek, Zdravko Raztresen, Srečko Renko, Alojz Saje, Stražišar, Mojca Šega, Milena Škulj, Tone Turk, Ivo Vajgl. Člani komiteja OK ZKS: Jože Perpar (sekretar), Franc Krašovec, Alojz Saje, Smilja Marine, Tone Turk, Franci Petkovšek, Cvetka Glumac Statutarna komisija: — predsednik: Bojan Kukec člani: Marina Jereb, Anton Košir, Mihaela Verbič, Franc Žužek Tovariško razsodišče: — predsednik: Krsto Aleksič: člani: Miodrag Jeremič, Otmar Jeršinovič, Stanislav Kogoj, Matija Lenaršič, Janez Obreza, Cvetka Terčič Nadzorna komisija: — predsednik: Anica Količ. člani: Marija Kern, Dragica Pelan, Milan Remškar, Marija Zalokar Nadaljujemo začeto pot Smo za zdravo pitno vodo _ Nimamo dobra pitne vode! To Je dejstvo, kl nas tara vse občane ža Vrsto lat. Drugo, in v tem trenutki izredno aktualno dejstvo, pa Je, da sa že kažejo možnosti, kako bomo problem oskrba z vodo lahko raalll. Strokovnjaki so se temeljito lotili naloge in po večkratnih raziskavah in strokovnih študijah ugotovili, kako lahko nadomestimo oporečne vodne vire z novim — to je z vodo z Borovniškega vršaja — za takojšnje in perspektivne potrebe. Že lani oktobra so se delegati na vseh treh zborih občinske skupščine na osnovi strokovnih mnenj in dokazov in predvsem zaradi potrebe po zdravi pitni vodi odločili in sprejeli program sanacije oskrbe z vodo v občini (objavljen v Delegatski prilogi). V vseh dosedanjih razpravah se čuti odločno mnenje, da je sanacija vodooskrbe neodložljiva zaradi vse večje okuženosti obstoječih vodnih virov. Na to vprašanje kaj lahko odgovore tudi zdravstveni delavci, če smo slučajno že pozabili na vrsto epidemij (zlatenica, črevesna obolenja) Zdrava pitna voda je torej življenjskega pomena. Tega se zavedamo vsi, dvomov o tem ni. Smo pred dejstvom, da enkrat za vselej rešimo ta problem. To je res, boste rekli, kje pa »najti« denar, da zgradimo zajetje na Borovniškem vršaju, da potegnemo cevovod do Vrhnike, dp Borovnice, da zgradimo rezervoar in to vodo »spustimo« v že obstoječe vodovodno omrežje v občini. Gradnja nas bi stala okrog 88.030.000 dinarjev (8,8 milijarde v starih dinarjih), končna ocena pa bo povsem jasna, ko bo vsak čas končan projekt, vendar strokovnjaki menijo, da ne bo bistvenih odstopanj. Poleg komercialnih kreditov izvajalcev, kredita Območne zavarovalne skupnosti Triglav, lahko dobimo tudi dotacijo Območne vodne . skupnosti v višini 25.000.000 dinarjev (2,5 milijarde starih din), Še vedno je premalo. Zato se bomo morali odločiti za samoprispevek V treh letih bi z 1-odstotnim samoprispevkom zbrali 45.000.000 dinarjev (4,5 milijarde starih din). Tedaj je sredstev dovolj. Hočemo zdravo vodo', pravimo. Potem moramo reči, da bomo dali tudi svoj prispevek. Drugače ne bo šlo, odločiti se bomo morali sami. Ne pričakujmo odločitve »nekje z vrha«, kot često radi rečemo. Iz dosedanjih razprav po krajevnih skupnostih je predsedstvo občinske konference SZDL, ko je bila na dnevnem redu razprava o sanaciji vodooskrbe, ugotovilo, da podpirajo predložen program in se-' veda tudi uvedbo samoprispevka za pokrivanje dela stroškov, čeprav so bila v dosedanjih razpravah izpostavljena mnoga vprašanja, na katera bo treba odgovoriti občanom, da se bodo lahko do- končno odločili o uvedbi samoprispevka. Tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na svoji zadnji seji, 31. marca podprli ta program in sprejeli osnutek sklepa o razpisu referenduma. Čeprav so delegati izpostavili vrsto konkretnih vprašanj, je prevladalo mnenje, da mora tudi pri občanih v nekaterih krajevnih skupnostih, ki imajo »svojo« vodo prevladati solidarnost. Menda ja niso že pozabili, da je tudi njim priskočila na pomoč družba, saj mnogih investicij sami ne bi zmogli (cesta v Zaplano, v Podlipo, vodovod v Bevkah, še in še bi lahko našteli). Se na nekaj velja opozoriti: Republiška komisija za oceno investicij je ocenila, da je ta investicija družbenoekonomsko upravičena in jo podprla. Dobili smo »zeleno luč«, kar v sedanjih pogojih gospodarjenja in stabilizacijskih prizadevanj kaže na pomen sanacije vodooskrbe., škoda bi bilo, če bi se občani sami odločili drugače. Sedaj je idealna priložnost, da se vsi občani v mesecu ali dveh poenotimo in odločimo za samoprispevek. V kolikor ta interes v razpravah ne bo enotno izražen, nam mora biti vsem jasno, da referenduma za samoprispevek ne bo možno razpisati. To pa pomeni, da problem vode najbrž ne bo kaj kmalu rešen. Za nadaljnjo razpravo bo pripravljena obširnejša informacija, ki bo vzpodbudila razpravo in že poskušala dati odgovore na izpostavljena vprašanja Gasilski tečaji Tudi v letošnjem letu potekajo, kot že mnogokrat doslej, tečaji za gasilce člane prostovoljnih gasilskih društev in enot civilne zaščite. V letošnjem letu bomo dali večji poudarek protipožarni zaščiti, zato sta se Občinski štab za civilno zaščito in Občinska gasilska zveza odločila, da se tečaj uvede v večjem obsegu. Tečaj je v treh krajih: na Vrhniki, v Dragomerju in na Logu. Zato se je angažirala občinska gasilska zveza, ki je tudi prevzela organizacijo in zagotovila predavateljski kader. Tečajniki najprej obnovijo teoretično znanje s področja civilne zaščite in gasilstva, nato pa sledi praktičen pouk na terenu. Tako bodo enote civilne zaščite povečale število specializiranih gasilskih enot CZ za okrog 100 obveznikov, ki bodo lahko strokovno v vsakem trenutku priskočili na pomoč pri reševanju imetja ob požaru ali drugih nevarnostih. j. K. __-f*A Določeni kandidati za najodgovornejše funkcije Na drugI občinski kandidacijski konferenci so delegati obravnavali in sprejeli poročila o opravljenih kandidacijskih postopkih med prvo In drugo sejo občinske kandidacijske konference. Določili so kandidate za nosilce vodilnih In drugih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS v občini (objavljamo seznam). Soglašali so s kandidati za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, s kandidati za predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije, s kandidati za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ In s predlogi za vodilne in druge funkcije v Skupščini SR Slovenije in skupščinah SIS v republiki. Za predsednika skupščine občine: Andrej VIDOVIČ Za podpredsednika skupščine občine: Radoslav GROM Za predsednika zbora združenega dela: Dušan PLESTE-NJAK Za predsednika zbora krajevnih skupnosti: Andrej SKRT Za predsednika družbenopolitičnega zbora: Janez PEČAR Občinska izobraževalna skupnost Za predsednika skupščine: Janez VINTAR Za predsednika zbora izvajalcev: Polona VERBIČ Za predsednika zbora uporabnikov: Andrej KOS Občinska kulturna skupnost Za predsednika skupščine: Pavle MRAK Za predsednika zbora izvajalcev: Anton KRŽIČ Za predsednika zbora uporabnikov: Jakob SUSMAN Občinska telesnokulturna skupnost Za predsednika skupščine: Peter PETKOVŠEK Za predsednika zbora izvajalcev: Zdravko PEČAN Za predsednika zbora uporabnikov: Slavko KROMPIČ Občinska skupnost socialnega skrbstva Za predsednika skupščine: Maruša GOTVAJN Za predsednika zbora izvajalcev: Marjanca OSREDKAR Za predsednika zbora uporabnikov: Anton KOGOVŠEK Občinska raziskovalna skupnost Za predsednika skupščine: Zoran CVETKOVIČ Občinska zdravstvena skupnost Za predsednika skupščine: Mihaela VERBIČ Za predsednika zbora izvajalcev: Bernarda BRENČIČ-AL-BREHT Za predsednika zbora uporabnikov: Otmar JERŠINOVIČ Občinska skupnost otroškega varstva Za predsednika skupščine: Janez ŽNIDARŠIČ Za predsednika zbora izvajalcev: Moica ŠEGA Za predsednika zbora uporabnikov: Silva STANKOVIČ Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Za predsednika: Milan DRETNIK Skupnost za zaposlovanje Za predsednika: Nada JELOVŠEK Samoupravna stanovanjska skupnost Za predsednika skupščine: Franc STRELEC Za predsednika zbora izvajalcev: Irena-OBLAK Za predsednika zbora uporabnikov: Jože PIVK Občinska skupnost socialnega varstva Za predsednika: Meta VAJGL Kandidati za člane izvršnega sveta SO Vrhnika Herman Bole — predsednik Jože Čuden Brane Jereb Jože Kostanjevec Cveta Kukec Silvo Modrijan Bojana Peric Janko Pribošič Ilija Stanko Leopold Torkar Danijel Velkavrh V H ♦r »c T _* S r Družbenopolitični zbor izvoljen Občinska volilna komisija na Vrhniki razglaša, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Vrhnika, dne 14. marca 1982, doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: # • število delovnih ljudi in občanov a) vpisanih v volilni imenik 12.376 b) občani na delu v tujini 242 c) glasovalo po pošti 77 č) skupaj glasovalo na voliščih (po volilnem imeniku in s potrdili in odšteti na delu v tujini) 11.259 d) odstotek udeležbe na voliščih 92,81% e) za listo glasovalo » 10.106 f) glasovalo za listo 89,76% g) glasovalo proti kandidatni listi 653 h) glasovalo proti kandidatni listi 5,80% i) neveljavne glasovnice 500 Na kandidatni listi je bilo 16 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov. 1. Grom Radoslav, Vrhnika, Kolodvorska c. 1 2. Iskrenovič Marija, Vrhnika, Klis C/2 3. Istenič Marko, Vrhnika, Klis 26 4. Količ Anica, Vrhnika, Lošca 5 5. Kopina Marjan, Ljubljana, Tržaška c. 121 6. Mejač Vladimir, Borovnica 144 7. Mele Alenka, Vrhnika, Stara cesta 10 8. Ogrin Rado, Vrhnika, Butanjeva n. h. 9. Pasetta Franc, Vrhnika, Lošca 1 10. Pečar Anton, Vrhnika, Pot v Močilnik 25 11. Pečar Janez, Vrhnika, Kurirska pot 10 12: Rihar Marjan, Verd 74 13. Seljak Simon, Vrhnika, Opekarska c. 24 14. Sigulin Marjan, Drenov grič, n. h. 15. Vajgl Ivo, Log 184 16. Varšek Ivana, Vrhnika, Delavsko naselje 43 9900 9861 9867 9900 9907 9887 9911 9902 9949 9939 9926 9953 9950 9942 9946 9942 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo oziroma na izid glasovanja. Udeležba v krajevnih skupnostih Krajevna skupnost odstotek udeležbe Bevke Blatna Brezovica Borovnica Dragomer—Lukovica Drenov grič—Lesno brdo Ligojna Log Podlip—Smrečje Sinja gorica Stara Vrhnika Verd Vrhnika Zaplana 97,78 % 97,17% 94,08% 90,80% 93,94% 95,17% 93,52% 97,49% 97,80% 92,86% 90,06% 89,86% 94,23% Skupaj občina Vrhnika 92,81 % Jeseni v Borovnici celodnevna šolal Šolstvo naše občine je že nekaj let premagovalo prostorsko stisko, saj je število otrok iz leta v leto naraščalo, šolske zgradbe pa so bile v povprečju stare nad 80 let, razen Cankarjeve na Vrhniki, ki je bila zgrajena leta 1961, a tudi tu je že grozila tretja izmena. Ko je bil leta 1979. dozidan prizidek k Cankarjevi šoli, sta se združili osnovna šola Janez Mrak in Cankarjeva. S tem so bili vsem učencem zagotovljeni enaki delovni pogoji, ker obiskujejo od 1. — 4. razreda staro šolo, od 5. — 8. razreda pa novo, kjer je organiziran kabinetni pouk. Šola je dobila tudi telovadnico, ki je prej ni imela. V lanskem letu sta bili kljub velikim težavam dograjeni dve šoli: S pridobitvijo novih kapacitet so se ponudile tudi možnosti za uvedbo celodnevne osnovne šole. Priznati je treba, da posebnega navdušenja zanjo ni bilo čutiti, zato se je o njenem uvajanju malo govorilo. Vemo pa, da se je ponekod celodnevna osnovna šola že močno uveljavila, mi pa smo med zadnjimi v Sloveniji, čeprav imamo prve začetke v sedanjem šolskem letu tudi pri nas. V osnovni šoli Ivan Cankar delajo v 3 oddelkih 1. razreda po programu celodnevne osnovne šole. ~~ Cilj vzgoje v naši družbi je, da vsestransko razvijamo otrokovo in mla-dostnikovo osebnost, spodbujamo nujno ustvarjalnost, interese in sposobnosti ter ju v celoti pripravimo na življenje in delo v naši samoupravni socialistični skupnosti. Le-ta daje možnost, da delovni človek kot sa-moupravljalec neposredno izraža in zadovoljuje svoje različne interese na osnovi samoupravnega in demokratičnega usklajevanja z interesi drugih ljudi. Zato je izredno pomembno, da šola kot družbena vzgojno-izobra-ževalna organizacija načrtno in sistematično razvija učence v svobodne, ustvarjalne, samostojne osebnosti, ki bodo sposobne uspešno nadaljevati naloge samou-pravljalcev. Takšna usmeritev sicer velja v naši družbi za res vzgojno-izobraževalni sistem in tako na vsako osnovno polo; dejstvo pa je, da lahko uspešno opravlja to nalogo le osnovna šola, ki ima bogato razvejan vzgojno-izobraževalni program, ki je organizacijsko prožna-in svojemu okolju odprta vzgojno izobraževalna organizacija. To pa so osnovne značilnosti celodnevne osnovne šole. V celodnevni osnovni šoli imajo učenci večje možnosti za vsestranski razvoj, saj jim šola poleg različnih oblik pouka nudi tudi možnost za organizirano samostojno učenje, med katerim naj bi se ob učiteljevi pomoči naučili učiti se samostojno in bi pri tem sami načrtovali svoje delo, smotrno uporabljali različne vire znanja, se aktivno učili ob načrtni rabi različnih metod, tehnik in oblik učenja ter osvojeno znanje tudi pravilno uporabljali. Celodnevna osnovna šola jim poleg redne prehrane, zdravstvene zaščite in vzgoje organizira tudi del prostega časa, v katerem naj bi se učenci sproščali in preko aktivnega delovanja v različnih dejavnostih odkrivali, razvijali in zadovoljevali različne interese, sposobnosti in v naši družbi pozitivno ovrednotene osebnostne lastnosti. Le tako obogaten vzgojno-izobraževalni program celodnevne osnovne šole lahko prispeva k uresničevanju postavljenih ciljev in nalog. Važno je, da se učenci v celodnevni osnovni šoli dobro počutijo, da je to njihov drugi dom. Življenjski ritem je zelo pospešen, časa za otroke je v družini vedno manj. Ob zaposlei .osti obeh staršev in daljši dnevni odsotnosti z doma je za otroka rešitev, če je vključen v celodnevno osnovno šolo, kjer se ob pomoči učiteljev in mentorjev v družbi svojih vrstnikov uči, dela in igra, se razvija kot posameznik in kot član skupnosti, ki ji pripada. Preostali del dneva pa naj bi sproščen in osvobojen šolskih obveznosti preživel v družinskem okolju. Za uspešno uveljavljanje celodnevne osnovne šole je torej izrednega pomena načrtovanje življenja in dela šole, pri čemer je treba upoštevati tudi specifične razmere kraja, v katerem šola deluje. Vemo, da je celodnevna osnovna šola nuja, ki se ne more več odlašati, zato v Borovnici tečejo intenzivne priprave za prehod na celodnevno šolo. Koordinacijski odbor pri krajevni konferenci SZDL se redno sestaja, imenovane so tudi posamezne podkomisije, katerih člani so tako učitelji kot tudi krajani. Tako bodo v Borovnici, sedaj o tem ni več dvoma, z novim šolskim letom, to je s 1. septembrom letos, začeli otroci hoditi v celodnevno šolo. Seveda bo potrebnih nekaj več finančnih sredstev in Občinska izobraževalna skupnost že planira ta sredstva in tako zagotavlja celodnevno šolo za vse učence od prvega do osmega razreda. Izobraževanje novih predsednikov sindikata Občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika je v dneh od 26. do 27. marca 1982 v Radovljici organiziral Izobraževanje novoizvoljenih predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov vrhniških delovnih organizacij. Tega izobraževanja so se udeležili tudi nekateri člani dosedanjega predsedstva občinskega sindikalnega sveta in nekateri novo evidentirani člani predsedstva, med njimi tudi predsednik. Udeležba je bila izredno zadovoljiva, saj se od 47 predsednikov IO OOZS samo trije niso udeležili tega Izobraževanja. Naj že kar na začetku povem, da smo ob koncu bili soglasni, da je takega načina izobraževanja sindikalnih aktivistov bilo doslej vse premalo oz. ga sploh ni bilo, zato velja vsa pohvala občinskemu sindikalnemu svetu, ki se je tega med prvimi lotil in tudi izredno dobro izpeljal. Za izobraževanje smo namenili en delovni In en prosti dan. Predavanja smo prvi dan poslušali od 9. ure zjutraj do 19.30 zvečer, drugi dan pa od 8. do 13. ure. Verjetno se bo veliko ljudi vprašalo, zakaj izobraževanje v Radovljici in ne na Vrhniki. Poleg tega, da smo izkoristili kapacitete republiškega sindikalnega doma, za katerega izgradnjo smo vsi prispevali iz sindikalne članarine, je bil namen, da se predsedniki IO med seboj spoznamo, poleg tega smo bili vsi na enem mestu cel dan in nihče se ni mogel izgovarjati na službene in domače obveznosti, kot bi se lahko, če bi ostali na Vrhniki, popoldne pa bi jih na Vrhniki verjetno veliko odšlo domov. Torej je namen izobraževanja v Radovljici upravičen. Morda bo s tem izobraževanjem doseženo tudi to, da bodo v bodoče seje izvršnih odborov OO ZS krajše, saj bo predsednik lahko marsikatero stvar sedaj sam razložil. Glede organizacijske plati (prehrane, nastanitev in prevoz) se lahko izrazimo samo pohvalno, problem se je pojavil pri naših predavateljih. Zaradi nesporazuma ž republiškim sindikatom prvega predavatelja ni bilo. Vendar smo ta čas kljub temu dobro izkoristili. Obravnavali smo zlasti priprave na novi vrhniški samoprispevek in načrte za rešitev nase vodooskrbe. Prvi naš predavatelj, Ivo Vajgel, sekretar komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS, nas je potem seznanil z odnosi v mednarodnem gibanju. Izpostavil je dogajanja na Poljskem, omenil sodelovanje naše države z drugimi socialističnimi državami, naše odnose s Sovjetsko zvezo, omenil pa je tudi dogajanja na Kosovem. Skratka tema, ki bi jo poslušal ves dan, pa še ne bi vsega slišal. Predavatelj nam je pustil tudi čas za razpravo oz. postavljanje vprašanj. Tu smo potem slišali, da imamo dobre odnose tako z Irakom kot Iranom, kako gledamo na italijansko partijo in njene spore s sovjetsko partijo, itd. V popoldanskem času nas je najprej Petre seznanil z uresničevanjem stališč glede pridobivanja dohodka ter načel delitve po delu in rezultatih dela. Zelo zanimivo predavanje o temi, ki je za nas laike na tem pdoročju premalo razumljiva. Za sebe lahko rečem, da mi je predavatelj obrazložil marsikateri pojem, pa tudi predaval je tako, da si ga moral poslušati. Med drugim je govoril tudi o nagrajevanju po delu, da tu poznamo neposredno merjenje oz. normiranje, posredno merjenje za administrativno-kreativne delavce in poslovodne organe ter merjenje po vplivih za naše DSSS, poudaril pa je, da mora ocena dela biti sprotna. V drugem delu našega popoldanskega izobraževanja je Zdravko Troha, strokov-no-politični sodelavec, s pomočjo grafoskopa zelo nazorno prikazal, kakšne so naloge osnovne organizdje Zveze sindikatov. Na podlagi ustave in ZZD delovanje 00 ZS sega kar na 19 glavnih področij, za katere marsikdo od nas doslej ni vedel. Predavatelj nam je dal svoje gradivo na razpolago, da si ga prenesemo v naše osnovne organizacije za pomoč pri delu. Drugi dan seminarja je "pričel Branislav Mišić, predsednik republiškega sindikata lesarstva. Tudi ta nam je zelo zanimivo govoril o uresničevanju ciljev in nalog gospodarske stabilizacije. Dotaknil se je našega izvoza, uvoza, »izsiljevanja« preko sporazumov, vendar nas je tudi opozoril, da vsi sporazumi le niso taki, omenil inflacijo, kmetijsko politiko, naše ekonomske odnose s tujino, omenil, da smo izvozni plan v letošnjih prvih dveh mesecih kar dobro realizirali, omenil pa je tudi, da so se življenjski stroški v letošnjem letu povečali že za 4,3%.^ Zaključni dei izobraževanja so nam dopolnili predstavniki DPO in IS SO Vrhnika, ki so nas obiskali zadnji dan. Andrej Vido-vič, predsednik OS ZS, nas je opozoril, da imamo v delovnih organizacijah dve vrsti izobraževanja: strokovno usposabljanje, za katerega se vedno najde čas in denar in družbeno-politično usposabljanje, na katerega največkrat pozabljamo. Seveda nam tak način in tako kratek, kot je tokrat, ne more odkriti vseh tajn, vendar nam lahko da vsaj osnove, da bomo vedeli, kako delati in kaj se pričakuje od sindikata. Brane Jereb, predstavnik izvršnega sveta SO Vrhnika, nas je seznail z gospodarsko stiuacijo občine Vrhnika v preteklem letu. Omenil je, da smo v pretekelm letu dobro poslovali, dosti ugodna je bila struktura izvoza, vendar ta v glavnem odpade na IUV in LIKO, uvažamo res najpotrebnejše, padla je ekonomičnost poslovanja, pa tudi akumulativnost se ni povečala tako, kot bi pričakovali. Tomaž Grom, predsednik OK SZDL, nas je seznanil z uspehom letošnjih volitev — skoraj 93 % udeležba, in s pripravami na samoprispevek, katerega sredstva bodo namenjena za rešitev vrhniške vodooskrbe. Jože Perpar, sekretar OK ZK, je govoril o dokumentih za 9. kongres ZKS, katerih glavna vsebina temelji na vprašanjih bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov ter nadaljevanju razvijanja neuvrščene politike Jugoslavije. Seznanil nas je tudi s pripombami, ki so jih k tem dokumentom dali vrhniški komunisti. Franc Žužek, družbeni pravobranilec samoupravljanja, pa nam je na postavljeno yprašanje odgovoril, da se vrhniške osnovne organizacije ZS nanj še nikoli niso obrnile za strokovno pomoč. Naj zaključim z mnenjem vseh: to izobraževanje je bilo zelo koristno in želi-mo.da bi ga v podobni obliki bilo še več. Morda bi kdaj drugih del časa namenili tudi razmeram (družbenopolitičnim in gospodarskim) v Jugoslaviji, vsekakor pa naj bi predavatelji puščali nekaj časa za razpravo oz. postavljanje vprašanj,ker smo tako veliko bolj zainteresirani za sodelo-vanje in poslušanje. ZDENKA TOMAŽIN Pripravljen je tudi že dnevni in" denski šolski čas učenja v ow nevni šoli. Pouk se bo pričel obl zjutraj in se za nižjo stopnjo ko ob 14.30, za višjo stopnjo pa,ob? uri. Seveda so možna manjšal stopanja od tega okvira. Zanima vas najbrž tudi, v kak! interesne dejavnosti se bodo uffl lahko vključevali. Tudi o tem žejroii zmišlja komisija in pripravlja n#Slec Predvsem bodo to dejavnosti, ki* na šoli že sedaj. Pridobili pa bod"5. -zunanje sodelavce, predvsem Ji d združenega dela, krajevne skup"! sti, da bodo učenci spoznavali k^ kretno proizvodno delo. js 7" Vsekakor pa bodo dali pra^Jj' vzgajanju in učenju otrok o obd«* ,)p vanje zemlje, kmetijstvu in sadi*. ^ stvu. V veliki meri bodo uspehi v1* dejavnostih odvisni od zun^t mentorjev, zato se z vso resnos' ~_ lotevajo tudi tega vprašanja in s° yi\u navezali stike z združenim delo"1, Ho§j bi zagotovil te mentorje. 'Poi Zavedajo se, pravzaprav se ["A, rajo tega zavedati prav vsi krajani, r^rot bo delo celodnevne šole uspešno ob maksimalni prizadevnosti »v, ~~ skega kolektiva, sodelovanju ' njih sodelavcev — mentorjev, 9 \ tesni povezavi s krajevno skupnoj ^ in z organizacijami združenega "A^Z in vsemi drugimi družbenimi oro/ ^ ' t zacijami. Na zadnji seji koordinacijsj odbora so se tudi dogovorili, da' konkretne programe celodnev' -šole predstavili na roditeljskih 9 \ \ Stankih in zborih občanov. ^rr, '^tovi alfi* Mladinska politična šola — Ig 8i Tudi letos je Občinska konfet^ ZSMS organizirala Mladinsko ft-tično šolo od 26. do 28. februarja 1»J v Domu obrambne vzgoje na !9U'L- Ker, Her %\ Viru Gl "los idi* sotnost osnovnih organizacij i* jevnih skupnosti in organizacij' ženega dela je bila zadovoljiva, rjj davanje pa so bila zanimiva irji*^ privlačna. Pri terh pa je pO|jl| omeniti, da se nekateri mladin" ^ čutijo odgovorne za razvoj mladi"*J organizacije v občini. Prav to se fy kazalo sedaj, ko ni bilo predstav*), iz nekaterih KS, čeprav vsi niso 9*J nanjeni z notranjimi političnimi fj, blemi in tudi ne z organizacijo troj Prav o tem pa so govorili na tej r tični šoli. „)'j Mladinci so poslušali predava")*!, vzrokih za nastanek sedanjih teiay razmer v gospodarstvu, govorili or, ložaju organizacij združenega d0 B!fi občini, o organizaciji ZSMS in nie% statutu, seznanili so se o XI. konfl' J ZSMS in spremembah, kijih le'%4 naša, o aktiviranju pionirjev za dfl h,; ZSMS. Razpravljali so o preživ')8^ prostega časa, o zaposlovanju in lr pendiranju, o mladinskem prosto'j nem delu, o zaključnih računih I" y dobivanju osebnega dohodka, °jf formiranju, o odnosih med v*"^ skupnostjo in samoupravno dnjj^1 Seznanili so se z zaostrenimi m*?^ rodnim gospodarskim in polltični%5 ložajem, z aktualnimi nalogami *s v republiki, občini, TOZD, skupnosti ter v družbenih organ* jah in društvih. j Na tej politični šoli so P°sl■ datum sklepa o potrditvi ceni-ki je poslan v potrditev od strani ^ Sftioupravnega organa, , ~— ugotovitev samoupravnega r9ana v OZ D, da predlog za spre-iJ^P-bo cen temelji; na predpisanih tsK''lih in sklac,no z dogovori o upo-meril ter kriterijih, sprejetih v ok-"u dejavnosti. 1 (.^'ede na to je nujno, da tudi samostojni obrtnik obvlada osnove it *. V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu je občinska skupščina v mesecu februarju sprejela odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki nas zavezuje, da se izvede novo točkovanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Točkovanje vseh stanovanjskih hiš in poslovnih objektov se bo izvedlo na novo, ker sta oddelek za gospodarstvo in finance in davčna uprava ugotavljala niz pomanjljivosti prvega točkovanja. Spremembe pa so nastale tudi z novim pravilnikom, ki sedaj zajema nekatere prostore, ki po prejšnjem pravilniku niso bili obravnavani. Poleg tega je obdobje zadnjih 8 let prineslo velike spremembe na obstoječih objektih, (nadzidave, prizidki itd.), ki so stanje popolnoma spremenile. Po sedanjem pravilniku je določeno, da se pri ugotavljanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš upoš- tevajo kakovost konstrukcije, glede na čas zidave objekta, vrsta in kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata), vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja z instalacijskimi napravami, vrsto in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, kakovost toplotne in zvočne zaščite in negativni vplivi na rabo stanovanja (kletno, podstrešno, senca, vlaga, hrup, onesnažen zrak in okolica ter druge motnje). Novi sistem točkovanja opušča dosedanji način podrobnega vrednotenja stanovanj s številnimi sestavnimi deli stanovanja, odpravljajo SPREMEMBE IN DOPOLNITEV SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV Kakovostni programi, zanimivi tudi za izvoz Razvojna gibanja In intenzivne usmeritve našega gospodarstva v izvoz, ki so nastala Po sprejemu planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—85 zahtevajo, da vsi nosilci planiranja preverijo srednjeročne Plane. Na ravni republike in federacije je bil že sprejet odlok o pripravi In sprejetju sprememb in dopolnitev republiškega družbenega plana. Tako je v pripravi tudi občinski odlok, ki zavezuje vse nosilce planiranja, da pripravijo programe dela ozi-rotna sprejemejo sklepe za spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih aktov. Razlogi za to noveliranje izhajajo predvsem z gospodarskih gibanj v lanskem pa tudi v letošnjem letu. Zoženi materialni okviri, ki 8o posledica naših razvojnih gibanj in intenzivne usmeritve našega gospodarstva v Izvoz na konvertibilni trg, narekujejo, da Morajo prav vsi nosilci planiranja srednje-ročne naloge in cilje ter delitvena razmerja Uskladiti z realnimi materialnimi možnostmi. Tako bodo morali na primer v organizacijah združenega dela ponovno preveriti osnovne usmeritve in proporce svojih planov, posebno še razmerja med izvozom in uvozom, devizni učinek ter planirane investicije. Oceniti bo treba učinke sprememb amortizacijskih stopenj in njihov vpliv na delitev dohodka. Pri tem bo treba Preveriti bilančno pokritost, možnosti zagotavljanja kadrov, energije, reprodukcijskega mate-r,ala in surovin, deviz itd. Praktično se bodo morale vse organizacije združenega dela, tudi tiste, ki doslej niso bile med izvozniki, aktivneje vključiti v izvoz. Iskati morajo nove programe, ki so zanimivi za konvertibilni trg. Zato so jasne tudi opredelitve-do investicij, saj so opravičljive le tiste, ki bodo prispevale k povečanju izvoza. Izvršni svet namreč ugotavlja, da so rezultati investicijskih vlaganj sicer različni po posameznih organizacijah. Nekatere organizacije združenega dela pa kljub opredelitvi, da bodo zagotavljale pogoje za stabilnejšo gospodarsko rast na osnovi samoupravnega planiranja racionalnega gospodarjenja in znanstvenih izsledkov niso zagotovile kvalitetnejših proizvodnih programov, ki so osnova za gospodarsko rast ter spremembo strukture našega gospodarstva. Sedaj bo to najosnovnejša naloga. V občini bo preverjanje zajelo konkretne naloge iz dogovora o temeljih plana. Gre za preverjanje vseh oblik potrošnje na občinski ravni. Občinski izvršni svet je pripravil program del za pripravo sprememb in dopolnitev občinskega srednjeročnega družbenega plana ter bo skupščini predložil stališča, ki so osnovna usmeritev nosilcem planiranja pri dopolnjevanju in usklajevanju njihovih planskih dokumentov. Spremembe planskih dokumentov bo treba opraviti po enakem postopku, kot so bili sprejeti. Časa za to zahtevno nalogo pani veliko, saj mora biti aneks k dogovoru o temeljih plana sprejet do konca junija. Ravno zaradi obsežnosti nalog in kratkega časa se je nujno takoj z vso odgovornostjo lotiti te zahtevne naloge. se nesorazmerja med posameznimi bistvenejšimi sestavnimi deli stanovanja, zmanjšujejo se možnosti subjektivnega ocenjevanja točkovalcev, k površini stanovanja pa se vključujejo vse uporabne površine, kar bo prispevalo k realnejšemu vrednotenju stanovanj in resničnemu prikazu stanovanjskih površin. Točkovanje se bo opravljalo aprila in maja. Zaželeno je, da bi lastniki stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov pripravili ustrezno dokumentacijo ali točne izmere posameznih prostorov (dolžina in širina) sob in kabinetov, kuhinje, shrambe, kopalnice, WC, predsobe, balkonov in teras, kletnih prostorov, drvarnice in garaže, ker bi se s tem olajšalo delo točkovalcev. Prav tako lahko sodelujejo pri ugotavljanju vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov in so dolžni omogočiti osebi, ki opravlja ugotavljanje in vrednosti stanovanj, vstop v stanovanje, oz. poslovne prostore Prizadete osebe lahko dajejo k zapisniku pripombe, ki jih mora točkovalec — ocenjevalec vpisati na za to določeno mesto. Ugotavljanje nove vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah nalaga vsem, ki bodo vključeni v točkovanje kot imetniki stanovanjske pravice, lastniki posameznih stanovanj, oziroma stanovanjskih hiš, najemniki poslovnih prostorov, predstavniki hišnih svetov ali kot strokovni delavci, da ugotovijo realno vrednost vsakega stanovanja ali poslovnega prostora posebej ter celotnega narodnega bogastva, ki ga pomenijo stanovanjske hiše. D. S. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA, Vrhnika objavlja po 4. točki 20. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 26/80) in po Pravilniku o merilih za oddajo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo občanom, ki ga je sprejela skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti na svoji 1. seji dne 27. 10. 1981 v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Vrhnika in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Vrhnika Razpis za oddajo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo i. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) oddaja brez javnega natečaja po pogojih iz odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in po merilih iz Pravilnika o merilih za oddajo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo v uporabo za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš na območju ZN Janezova vas, k.o. Verd 20 stavbnih zemljišč v izmeri 345 m* njiva 2,r. Na nezazidanih stavbnih zemljiščih je predvidena gradnja vrstnih stanovanjskih hiš po lokacijski dokumentaciji in projektih, ki jih bo izročil upravljalec izbranemu ponudniku. Gradnja teh stanovanjskih objektov je usklajena s plani Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. II. STROŠKI a) Odškodnina za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 106,00 din b) stroški pridobivanja zemljišč in geodetske meritve 14.100,00 c) stroški urejanja stavbnega zemljišča 153.340,00 din po objektu d) stroški investicijsko tehnične dokumentacije 25.323,00 din po objektu e) stroške manjkajoče ureditve, ki niso zajeti v tem razpisu bo treba plačati upravljalcu v dejanski višini s posebno pogodbo f) prispevek za spremembo namembnosti zemljišča in gradnjo javnih zaklonišč ni vključen v stroške po tem razpisu III. .Kot ponudnik lahko sodeluje vsakdo, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: ' 1. da po merilih stanovanjske skupnosti nima rešenega stanovanjskega vprašanja, ali ima stanovanjsko pravico v najemnem stanovanju 2. da združuje delo v OZD ali DS, ki je udeleženka sporazuma o temeljih plana SKIS in samoupravne stanovanjske skupnosti ali je delal pri udeleženki pred upokojitvijo 3. da je polno pravni član Stanovanjske zadruge Vrhpika IV. V kolikor se bo na razpis prijavilo več ponudnikov kot je razpoložljivih stavbnih zemljišč, bo izdelan prioritetni vrstni-red bb upoštevanju meril iz 2. odstavka 27. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. ' ' V; Z izbranimi ponudniki bo upravljalec sklenil pogodbo o oddaji nezazidanega stavbnega zemljišča in plačilu odškodnine ter drugih stroškov v 30 dneh po oddanem obvestilu o opravljeni izbiri. VI. Ponudnik je dolžan vplačati varščino v višini 20.000,00 din na žiro račun upravljalca štev. 50110-622-22571 SKIS — TE za stavbna-zemljišča- vil. . Če izbrani ponudnik ne bo sklenil z upravljalcem pogodbe o oddaji zemljišča v roku. določenem v V. točki se šteje, da je odstopil od ponudbe. Stroški, ki jih je vplačal upravljalcu se vračunajo pri ponovni oddaji zemljišča, morebitno ugotovljeno dejansko višino teh stroškov pa upravljalec vrne ponudniku. Neuspelim ponudnikom vrnemo varščino v 15 dneh po opravljeni izbiri VIII. Izbrani ponudniki morajo dokončati gradnjo do III. gradbene faze v 2 letih od pridobitve investicijsko tehnične dokumentacije. IX. Ponudniki pošljejo svoje ponudbe na Zavod za načrtovanje Vrhnika, KLIS S-9 v 15 dneh po objavi v časopisu z oznako »ZA RAZPIS«. K ponudbi morajo priložiti naslednje: — izpolnjen vprašalnik o stanovanjskih, socialnih in delovnih razmerah ponudnika z naslednjimi prilogami: -- kopijo stanovanjske pogodbe z obrazložitvijo o stanovanjskih razmerah ponudnika (Navedbe o obrazložitvi o stanovanjskih razmerah morajo biti potrjene pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika) — potrdilo o zaposlitvi — potrdilo OZD o višini OD — kopijo nakazila o vplačani varščini Ponudbe, ki ne bodo imele priloženih zahtevanih prilog, komisija kot nepopolne ne bo obravnavala. V ponudbi mora biti podana tudi izjava o sprejemu razpisanih pogojev. Vse informacije in obrazce dobe kandidati na Zavodu za načrtovanje Vrhnika, KLIS S-9 v času razpisa to je 15 dni od dneva objave dalje vsak dan od 8.00 do 11.00 ure, ob sredah pa še od 13.00 do 15. ure. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika VRHNIKA Ljubljanska c. 10 Ln □ VAM NUDI POLEG VSEH VRST GRADBENEGA MATERIALA TUDI LESONITNE, IVERNE IN OPAZNE PLOŠČE OPAZNE / PLOŠČE M KS DRAGOMER — LUKOVICA Uspela sprememba programa samoprispevka Ob splošnih delegatskih volitvah 14. marca so se v krajevni skupnosti Dragomer—Lukovica odločili na referendumu tudi o spremembi programa, ki se financira iz sredstev krajevnega samoprispevka. Po poročilih volilne komisije se je od 966 volilnih upravičencev odločilo za spremembo kar 768, kar je 79 odstotkov vseh volilnih upravičencev (120 krajanov je glasovalo proti, 71 jih ni prišlo na volišče, 7 neveljavnih glasov). M. D. PREDSEDNIK KK SZDL ZAPLANA FRANC JAZBAR SINJEGORIČANI SE RESNO LOTIJO VSAKE STVARI — PRVI NA VOLITVAH Končno le pod svojo streho »S čim bi se lahko pohvalili, kaj smo v zadnjem času napravili v Sinji gorici? Resda bolj malo, čeprav se trudimo. Odvisno pa je vse v veliki meri od denarja. Ta pa za ureditev našega kraja vsaj za tiste najnujnejše stvari, kar noče k nam. Že vrsto let bi si radi postavili neki prostor, kjer bi se sploh lahko sestajali. Že tri leta modelujemo, prosimo za parcelo, kamor bi postavili vsaj barako, da bi se imeli kam dati,« pripoveduje Marjan Križaj, predsednik krajevne konference SZDL. Ne moremo reči, da niso Si-njegoričani delovni. Resno se lotijo vsake stvari. Tako resno so se odrezali tudi ob volitvah, saj so po udeležbi prvi v občini. Z Marjanom Križajem sva se namenila še k predsedniku sveta krajevne skupnosti Janezu Jeri-ni. Našla sva ga pri tajniku Fran-ciju Lorenčiču. V njegovi dnevni sobi sta bila zatopljena v »papirje«. »Drugače ne gre kot, da se takole dobimo, da opravimo vse administrativne zadeve naše krajevne skupnosti. Teh pa, verjemite ni ravno malo,« pravijo. Ne res jih ni malo. Marsikatero žena, ko jih je bilo veliko zbranih, so se dogovorili tudi, kako bodo v.dili. »Vemo, da je enotnost vseh krajanov tisto, s čemer si zagotavljamo tudi nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. Zato se tako resni tudi organiziramo. Mislimo, da smo sedaj izvolili delovne delegate, ki nas bodo z vso odgovornostjo zastopali,« meni Marjan Križaj. Janez Jerina in Franci Lo-vrenčič pa sta se razgovorila o prihodnjih načrtih. Lani so že zgradili večji del kanalizacije, letos jo nameravajo končati. Uredili bodo vaške poti, uredili Sinjegoričani uradujejo kar na svojih domovih popoldne in večer porabijo za to. Nič se ne pritožujejo nad delom. Le na delovne pogoje imajo pripombe. Razgrnili so načrt, lahko mu rečemo tudi samo idejni projekt za dom krajevne skupnosti. Ni razkošen, vendar realno ne pričakujejo, da ga bodo kaj kmalu zgradili. Čimpreje pa rabijo prostor, kjer bi se lahko sestajali. Zato se dogovarjajo s podjetjem, ki je gradilo avtocesto, za eno nekoliko večjo barako iz »cestnega naselja«. V njej so že bili. Na proslavi za dan žena. »Ljudje se radi zbero, pridejo, če imajo kam priti, in ta baraka se nam zdi čudovita. Potrebna bo manjše obnove. Toda svoj prostor bomo le imeli Ne smemo pa reči, da nam niso šli na roko tudi v Opekarni. Za vsak pomembnejši sestanek so nam brez besed odstopili svoje prostore Hvaležni smo jim,« ugotavljajo vsi trije. In ker so vsa sredstva krajevne skupnosti namoniSi za kanalizacijo, bodo morali ta »prostorček« urediti s prispevki krajanov Ravno p» proslavi ob dnevu bodo vaške vodnjake, da jih bodo imeli tudi za pitno vodo. Pripravljajo se, da na pokopališču postavijo mrliško vežico. V Sinji gorici ustanavljajo tudi gasilsko enoto. Sedaj razen štirih hidrantov nimajo ničesar. Upajo, da jim bodo industrijsko gasilsko društvo iz IUV dalo odpisano gasilsko brizgalno in nekaj najnujnejše opreme. Prosili so jih in pričakujejo ugodno rešeno prošnjo. Seveda bodo morali nekaj opreme še dokupiti.. Oa bodo uresničili te cilje vedo, da bodo morali sami krepko poprijeti za delo. Pa saj smo navajeni za prostovoljno delo,« pravijo Sinjegoričani. Ni jim pa vseeno, sedaj ko se pogovarjajo, da bi v vasi dobili okrog 20 novih telefonskih priključkov, da mora biti njihov prispevek za telefon veliko večji kot v nekaterih drugih krajih občine, predvsem v samem centru »Mar mi nismo občani te občine, kot tisti, ki so plačali veliko manje,« kar nskoiiko očitajoče pristavljajo Imajo prav!? Nihče ni stal ob strani S predsednikom krajevne konference SZDL v Zaplani Francem Jazbarjem sva se srečala takoj v ponedeljek, dan po volitvah. Na Vrhniko je prišel po opravkih, oglasil se je tudi na občinski konferenci, da se pogovori o novih nalogah. Pogovor je stekel o ravnokar zaključenih volitvah. »Toliko krajanov, kot sedaj v Zaplani, doslej še ni nikdar prišlo na volišče. Z volitvami smo lahko zaključili že ob pol enih. Na volišče so prihajali tudi s traktorji, zapadel je ravno nov sneg, nekateri so morali pešačiti kar celo uro. Zaplana je zelo raztresena vas, zato smo veseli, da je bila udeležba tako visoka. Lahko pa rečemo, da smo se za te volitve dobro pripravili. Zadnjih deset dni smo se v Zaplani skoraj vsak dan sestali. Tudi v soboto, ko smo pripravljali volišče, je bilo v šoli zelo živahno. Morali smo urediti dvorano in vsakdo, ki je stopil skozi vrata, je dobil nekaj v roke, ali krpo, metlo ali čopič. Nihče se ni držal ob strani. In lepo smo vse uredili. Predvsem pa menim, da je bilo to pot odločilno, da smo v pripravah na volitve govorili skoraj z vsemi krajani. Imeli smo veliko sestankov, od gasilskega društva, sveta KS, mladinske organi-' zacije in raznih drugih orrjanov krajevne skupnosti in povsod smo poudarjali, da moramo biti med najboljšimi krajevnimi skupnostmi. Kar nekakšen tekmovalni cilj smo si zadali. In ljudje so to sprejeli, zato tudi takšen uspeh na volitvah,« je samozavestno poudaril njihov predsednik socialistične zveze. Tudi drugače je ta osemind-vajsetletni fant, ki se je odločil, da ostane doma, na kmetiji, samozavesten. Ve, kaj hoče in ve, da ga to, kar hoče, tudi veseli. »Veselje mora imeti človek, pa ni nič težko, tudi kmetovati ne,« pravi. V hlevu pri Jazbarjevih je vedno okrog trideset glav živine. Kmetija je dokaj modernizirana »Ravno to je pogoj za dobro delo na kmetiji, drugače ne gre. če pri nas ne bi šli v to smer, najbrž tudi jaz ne bi ostal doma na kmetiji. Moral bi v službo«. V Zaplani sta se menda le dva mlada odločila za kmetovanje. Ne smemo pa reči, da ostali potem, ko pridejo iz služb, ne primejo za kmečko delo. »Mogoče se jih bi več odločilo samo za kmetovanje, če bi jih prav pripravili na ta poklic. Več je treba ljudem svetovati. Po sebi vidim, če ne grem v zadrugo, če se ne pogovorim s pospeševalcema, kar premalo vem. Mislim, da bi morali ravno pospeševalno službo v Kmetijski zadrugi še okrepiti, saj sta sedaj fanta kar preobremenjena tudi z drugimi deli.« Ima jasne poglede v prihodnost, čeprav ve, da so pogoji za kmetovanje pri njih »v hribih«, težki. Zanimivo je tudi njegovo razmišljanje o ovčereji: »Na našem koncu ima ovčereja perspektivo. Ravno na Ulovki so idealni pogoji. Kdor se bo tega lotil, bo naredil dobro potezo. Če bi bilo to bliže naše kmetije, bi se takoj oprijel te priložnosti.« Delo na kmetiji terja celega človeka. Franc Jazbar še vedno najde čas tudi za zabavo. In ne samo za zabavo, tudi za družbenopolitično delo. Leto dni je že predsednik socialistične zveze v Zaplani in ta funkcija mu vzame kar precej časa. Ni mu ga žal! Ravno ob volih/ah je imel precej sestankov. Čaka jih še veliko dela. Sedaj bodo morali izvoliti še nov svet krajevne skupnosti. V Zaplani se drugače predsedstvo socialistične zveze in svet krajevne skupnosti sestajata vsako prvo sredo v mesecu. Za vse se dogovorijo skupaj in tudi delajo z reko v roki. Pred kratkim so mladinci izvolili novo vodstvo. Predsednica je sedaj Valerija Trček in meni, da se bo sodelovanje z mladinsko organizacijo še okrepilo »Skrb nas vseh je tudi mladina, pa najsi gre za njihovo delovanje v sami mladinski organizaciji ali v gasilskem društvu. Krajane Zgornje Zaplane moramo še bolj pritegniti. Hočemo, da se še bolj pove- ORGANIZIRANOST MLADIH NA VRHNIKI Iz ene tri organizacije Večkrat ugotavljamo, da so mladi bolj aktivni na vasi aii v manjših krajih, kjer jih je manj in se med seboj bolje poznajo. Iz tega smo izhajali tudi, ko smo se odločili za razdelitev mladinske organizacije v KS Vrhnika. Tu je namreč preko 2000 mladih, pa je kljub temu v zadnjih letih aktivnost mladinske organizacije popolnoma zamrla. Ta problem se je že večkrat poskušalo rešiti z delitvjjo KS Vrhnika in s tem tudi mladinske organizacije. Letos naj bi to dokončno izpeljali. OO ZSMS Vrhnika se bo razdelila na OO ZSMS Center, Vas in Kolodvor. Z razdelitvijo naj bi v teh področjih pritegnili čimveč mladih in s tem pridobili čimveč aktivnih mladincev. Toda čeprav bo mladinska organizacija razdejljena, to ne pomeni, da bo vsaka delovala po svoje, pač pa se bodo morale vse tri osnovne organizacije med seboj povezovati in sodelovati ter marsikatero aktivnost izpeljati skupaj. V bodoči OO ZSMS Center in Vas smo že začeli tudi s kon- žejo s Spodnjo Zaplano. Združeni srno v zadnjih letih kar precej napravili«. Ob tem še pove, da sb ravno sredi akcije, da bo skoraj vsaka hiša imela telefon. kretnim delom. Na skupen sestanek smo sklicali vse mladince iz teh področij. Žal se ga je od 200 vabljenih v OO ZSMS Center udeležilo le 25. Ugotovili smo, da je najbolje, da čimprej začnemo z delom. Najprej bomo poskušali urediti mladinski klub, kjer bomo ob raznih družabnih igrah, pogovorih, zabavnih večerih preživljali prosti čas. Želimo, da bi mladinski klub postal. zbirališče mladih in bi s tem zamenjal razne lokale in gostilne, kjer se zdaj mladi zbirajo. Organizirali bomo delovne akcije in se" udeležili lokalne delovne akcije na Pokojišču, ki bo aprila. Sodelovali bomo tudi v akciji »Naš klub 82«. Program dela bomo poskušali ustvarjati sproti, z idejami in interesi vseh mladincev. Radi bi, da bi ta program resnično zadovoljeval potrebe in interese vseh mladih iz naše KS, kar pa bo možno le, če bodo v to delo vključeni tudi ostali mladinci. Tega bi se morali zavedati vsi, kajti če hočemo, da bo mladinska organizacija na Vrhniki zopet zaživela, bomo morali k temu prispevati vsi. JANJA VINTAR in mladinski disco klub. Ta s šola je že od nekdaj nekak središče življenja v Zaplani jim ni vseeno, v kakšnem st« je. Njihov kraj je kar na gosto sejan z vikendi. Na vpraša kako sodelujejo z »vikendaši1 spretno odgovoril: »Eni se družujejo našim prizadevanj drugi povsem nič. Eni pomagi so pa tudi taki, ki niso plačali prispevka za cesto«. Na koncu pa ni mogel mi tega, da se ne bi spomnil dol deset iet nazaj, ko je bila plana še izredno čista. Nikj6 bilo videti smeti. Zdaj je pnes žena, zato mladinci načrtu akcijo, da jo očistijo. Franc Jazbar Upajo, da že do jeseni. Razširiti morajo dve cesti. Na šoli morajo popraviti streho. Razmišljajo pa o tem, kako bi jo lahko bolje vzdrževali — možnost je. da jo dajo nekomu v najem, saj je primerna ob manjšem popravilu za po čitnikovanje, šolo v naravi, tudi za stanovanje, Mercator bi lahko posodobil trgovino itd. Seveda pa bi v njej zadržali prostore za delovanje krajevne samouprave Servis gasilskih aparatov (popoldanska obrt) BOŽIĆ MILENKO gasilski tehnik Cesta 6. maja 2 Vrhnika Te.: 752-220 Spomnite se na pomembnost zavarovanja premoženja — družbenega in privatnega — in preglejte svoje gasilske aparate. Morda so potrebni servisa! Se priporočam! KS VRHNIKA Urejanje pokopališča V lanskem letu je bil pri KS Vrhnika imenovan gradbeni odi za izgradnjo pokopališča in mrliške vežice. Naloga je bila ja«' pripraviti vse potrebno, da bi se lahko intenzivno pričelo s pravami za kompleksno ureditev pokopališča s takojšnjim '< četkom gradnje mrliške vežice, kar predstavlja rešitev enega ključnih problemov Vrhnike. Pri tem je potrebno povedati, da že izdelanega projekta ni bilo možno v celoti upoštevati, ker je bila zasnova, po kateri bi se naj gradilo pokopališče predraga in tudi prostorsko je bil prostor, ki nam je na voljo, preslabo izkoriščen. Zaradi navedenih razlogov se je KS odločila, da prvotni idejni osnutek delno korigira tako, da bo izvedba bistveno cenejša in bo še vedno ustrezala predpisanim normativom, kar pomeni, da bi pridobili približno 25 odstotkov pokopnih mest. Do sedaj je zrisan osnutek in izdelane smernice za dokončno ureditev pokopališčnega kompleksa. Pridobljena so vsa potrebna mnenja in soglasja za izdelavo lokacijske dokumentacije, izbran je tipski projekt mrliške vežice (enaka je zgrajena v Žireh). Z Zavodom za načrtovanje je dogovorjeno, da izdela lokacijsko dokumentacijo do 15. marca 1982, takoj za tem se zaprosi za lokacijsko dovoljenje. Vzporedno z izdelavo lokacijske dokumentacije pa bo Projektivni biro Idrija izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako na krajevni skupnosti računajo, da bi v mesecu maju dobili gradbeno dovoljenje in takoj pričeli z gradnjo, ki bi jo do zime dokončali v celoti. Objekt mrliške vežice obse dve vežici s pokritim predpros' rom, prostorom za orodje, sa1 tarije in prostor za obdukcije, * terega bi pa v zasnovi že tfl predelali, da ga bo možno silno uporabljati tudi kot vežK Vrednost del ocenjujejo stroških gradnje v Žireh in znanih ponudbah na 3 milijo 250 tisoč dinarjev. Seveda gre tu tudi za povei nje pokopališča za okrog pokopnih mest in tudi za obrtniška dela. Računajo pa, da jim bodo skočile na pomoč delovne or! nizacije iz krajevne skupnosti* so nanje naslovili prošnjo soudeležbo v obliki financ sredstev ali materiala. Menijo namreč, da med lavci v združenem delu ni kraf na, ki ne bi odobraval gradil zato tudi računajo na njihC podporo k takšni gradnji. ELEKTROMEHANIKA JELOVŠEK FRANC Drenov grič n. h. Cenjene stranke obveščam, da popravljam radijske aparate, magnetofone, kasetofone, HI-FI naprave tef manjše gospodinjske stroje-Se priporočamo! 3 Prvič podeljena Petkovškova priznanja Lani, ob 120-letnici rojstva Jožeta Petkovška, so se na pobudo Izvršnega odbora na skupščini Kulturne skupnosti Vrhnika odločili, da s priznanji ovrednotijo napore, prizadevanja in dosežke na kulturnem področju. Priznanja podeljuje skupščina za aktivno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih sredinah v prid kulturni dejavnosti, za dosežke na področju ljubiteljskih dejavnosti, za uvajanje novih sodobnih oblik kulturne ustvarjalnosti, za kvaliteto In množično rast v kulturnem delovanju, za mentorstvo, za življenjsko delo itd. Letos so na slovesni skupščini Kulturne skupnosti, 12. marca prvič podelili Petkovškova priznanja in plakete, ki jih je izdelal Pavel Mrak. Priznanja so prejeli: Karek Grabeljšek, Marija Iskrenovič, Ivan Mole, Marija Dretnik, Lado Smit, dramska skupina 00 ZSMS Verd. KAREL GRABELJŠEK, slovenski pisatelj, je vse svoje življenje posvetil pisateljevanju. Njegov umetniški opus je edinstven v Sloveniji po odnosu do vil nove kamne v mozaik usod, ki so širše slovenske — in ne samo to, njegova umetniška dela so dobila z mnogimi prevodi priznanje tudi v svetu. vlogi predsednice izvršnega odbora pripomogla k uveljavitvi samoupravne interesne skupnosti za kulturo in na Vrhniki uveljavila novo organiziranost v kulturi. V letu 1976 je z njeno pomočjo Vrhnika uveljavljena kot kraj, v katerem je kultura sestavni del odnosov in življenja tako v organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih. Vrhnika je postala kraj z razgibanim kulturnim delovanjem prav zaradi njene zavzetosti. Je uspešna in predana politična delavka in vse svoje napore vlaga, da bi bila v življenju vseh vtkana sreča, ki jo zapusti doživetje umetniškega dela. Letošnji nagrajenci — Marija Dretnik, Marija Iskrenovič, Karel Grabeljšek, Ivan Mole, Lado Schmidt In dramska skupina OO ZSMS Verd našega človeka v NOB in kasnejši graditvi. Ustvaril je dela, ki na izviren način govorijo o običajnih ljudeh v revoluciji. Karel Grabeljšek pa je s svojim opusom, namenjenim mladini, na nov in nevsiljiv način približal NOB in ljudem, ki sojo vodili. V delih Karla Grabeljška so dobili udeleženci NOB iz naših krajev edinstveni spomenik. Dober poznavalec Vrhničanov je po Cankarju prvi, ki je posta- MARIJA ISKRENOVIČ že vrsto let uspešno dela v knjižnici in kot organizatorica mnogih akcij, ki so razširile zanimanje za knjigo med mladimi in odraslimi. Uspešno vodi Cankarjevo knjižnico in uveljavlja vlogo občinskega kulturnega informativnega centra. Uspešno deluje v kulturni skupnosti, še posebej v prvem delegatskem obdobju, ko je v IVAN MOLE — je dolgoletni član Pihalnega orkestra ZKO Vrhnika. Kot mladinec je bil član orkestra Staneta Feferja in takoj po vojni je postal član salonskega orkestra na Vrhniki. V letih od 1963 do 1976 je bil predsednik Pihalnega orkestra Vrhnika in v obdobju med 1962 do 1973 je bil ob aktivnem glasbenem sodelovanju tudi predsednik Zveze kulturno-prosvetnih društev na Vrhniki. Zaradi pomanjkanja organiza- cijskega kadra v kulturnih dejavnostih je v letih od 1964 do 1973 opravljal tudi dolžnost direktorja Glasbene šole Vrhnika. Še vedno je aktiven član Pihalnega orkestra in ljubitelji kulturnih dogovorov ga poznavajo zaradi njegove pripravljenosti vsestransko pomagati tam, kjer je to potrebno. MARIJA DRETNIK poučuje na osnovni šoli Borovnica, že 30 let. Vsa leta se je uspešno vključevala v življenje krajevne skupnosti. Domiselno je organizirala vrsto proslav, pomagala pri oblikovanju šolskega glasila, dala pobudo za ustanovitev folklorne skupine. Leta 1967 je osnovala literarni krožek. Prispevki članov krožka polnijo mladinske in otroške strani časopisov in revij. Leta 1972 so v natečaju Pionirskega lista prejeli prvo nagrado. Povabilo na republiško srečanje pionirjev dopisnikov je bilo veliko priznanje krožku in mentorici. VLADO SCHMIDT je dolgoletni sodelavec Kina Cankarjev dom. Skozi delovanje kina se kot nit vleče tudi življenje in delo njegovega stalnega člana Vlada Schmidta. Takoj po vojni, ko je kino začel ponovno delovati, se je vključil. Najprej kot organizator pri predstavah, kasneje kot amaterski upravni delavec,. Nato je prevzel vodstvo kina in ga vodil 20 let. Po upokojitvi je ostal zvest aktivnosti na področju reproduktivne kinematografije kot član Programskega sveta Kina Cankarjev dom na Vrhniki. DRAMSKA SKUPINA 00 ZSMS VERD — združuje mlade ljubitelje gledališke dejavnosti. Njihovo delovanje se odraža v kulturni aktivnosti že vrsto let; skupina vsako leto uspešno in samostojno pripravi gledališko predstavo, ki ima dobro odmevnost pri domači publiki.. Kljub številnim težavam, ki jih imajo ljubiteljske skupine nasploh, so dober kolektiv mladih, ki se potrjuje z resnim odnosom do dela na gledališkem področju. Kulturno delovanje mladih v Blatni Brezovici Mladi iz osnovne organizacije Blatna Brezovica so po nekaj letih molka v svoji KS, ponovno ustanovili kulturno skupino in ji nadeli ime »JELKA«. Ta mlada kulturna skupina je začela aktivno delati 1. januarja 1982 in je do sedaj organizirala že dve proslavi in eno gledališko uprizoritev. Moramo priznati, da je to, za razmeroma mlado skupino, zelo pohvalno. Organizirali so proslavo ob pustovanju, proslavo v počastitev 8. marca — dneva žena, uprizorili komedijo v enem dejanju — SRAMEŽLJIVI ŽENIN, za razvedrilo pa so poskrbeli tudi za ples. Omeniti pa moramo tudi aktivno sodelovanje s VI. konferenco mladih v JLA, ki jim uspešno pomagajo pri izvedbi in izpopolnitvi kulturnih programov. Mladi se zbirajo vsak petek in nedeljo ter se posvetujejo o delu, učijo in razmišljajo, kako bi oživili to mrtvo KS. Pri svojem delu pa se srečujejo tudi z raznimi težavami in pomanjkljivostmi. V prizadevanjih, da bi KS postala žarišče kulturnega življenja mladih oziroma vseh občanov, morajo preseči te pomanjklivosti, ki se kažejo v dosedanjem delu osnovne organizacije ZSMS — neizdelani programi, slaba organiziranost, nepovezovanje in neupoštevanje interesov mladih. Dejavnost mladinske organizacije se največkrat omejuje na izvedbo občasnih prireditev, proslav, kar tudi ni nepomembno, vendar to ne more in ne sme nadomestiti trajnega in sistematičnega dela. Sedaj mladi veliko delajo na tem, da bi pritegnili tudi pozornost starejših ljudi, ki bi svojo izkušenost in sposobnost glede kulturnega delovanja prenesli na mlade in jim pomagali pri izvedbi dramskih del. Veseli bodo vsakega nasveta in pojasnila, ki ga bodo s pridom uporabili pri svojem delu. S svojim delom poskušajo v svoj krog pritegniti veliko mladih, ki imajo smisel za kulturno delovanje in čutijo potrebo po kulturnem življenju. K sodelovanju vabijo vse mlade, ki so pripravljeni delati za lepšo bodočnost. Veliko truda bo še potrebno vložiti, da bo KS ponovno zaživela, da bo vredna pozornosti, kajti kultura je tako lepa stvar, ki se je je potrebno lotiti z vso resnostjo in ljubeznijo. Upamo, da bo kulturno delovanje zaživelo povsod, ne le v nekaterih krajevnih skupnostih naše občine. Da pa se bo to uresničilo, moramo takoj stopiti v akcijo, ne pa gledati, kako nam kulturna dejavnost umira. AGATA HERAUER Tudi starejšim občankam iskrene čestitke Ob osmem marcu, dnevu žena, so Dom za ostarele na Vrhniki obiskali najmlajši iz otroškega zbora Doma JLA na Vrhniki In so občankam čestitali za njihov praznik. IzvedH so tudi krajši kulturni program, posvečen ženi in materi. Ta lepa poteza pionirjev Je globoko pretresla vse žene. Izrazili so željo, da bi bil otroški zbor pogost gost. Doma. M. A. Borovničani so svečano praznovali Tudi V Podlipi niSO pozabili Desetega marca, ko Borovničani praznujemo krajevni paznik se spominjamo 16 *tev, ki so padle na ta dan Pred tridesetimi leti. To so bili obsojenci preserskega pro-cssa. Člani zveze borcev, svojci žrtev, predstavniki kra-i^vne skupnosti in mladine ter Monirji in naši učitelji smo obiskali Gramozno jamo, kraj, Kjer so obsojenci še zadnjikrat Nato smo se iz Ljubljane odpeljali do Bistre, kjer je na muzej pritrjena spominska plošča. Na njej so vklesane Prešernove besede, ki čudovito ponazarjajo zakaj so v vojni potrebne žrtve. Tudi tu smo položili venec in Jože Merlak nam je spregovoril o njihovem boju za svobodo. Izredno svečano pa je bilo v soboto, 14. marca, ko je v večnamenskem prostoru v Osnovni v Gramozni jami je obeležila dogodke izpred štiridesetih let Dra-9'ca Turšič Pogledali svet okrog sebe in Kler je zadnjič iz njih privrela sPrva tiha, nato pa vedno gla-8hejša pesem »Zabučale 9ore...« Dragica Turšič, sekretarka krajevne organizacije ZB je obzirno spregovorila o dogodkih Preserskega procesa. Osnovnošolski pevski zbor je zapel Pesem »Čej so tiste stezice.« predstavniki krajevne skupnosti 1 ZZB so položili venec, nekaj Vencev pa je prebralo pesmi Posvečene obsojenim. Na grobove talcev smo potem položili §e rdeče nageljne. šoli nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Ob tej priliki je spregovoril sekretar Občinskega komiteja ZKS Jože Perpar in obudil spomin na žrtve preserskega procesa. Med drugim je poudaril: »Prav v tistih dogodkih, v nepojmljivi upornosti in odločnosti, da se zoperstavijo veliko močnejšemu sovražniku, moramo črpati izkušnje in napotila tudi za današnji čas in za preizkušnje, ki nas čakajo v prihodnosti. In prav zato tudi razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja pomeni črpanje izkušenj v naši revolucionarni preteklosti.« Spregovoril je tudi o sedanjem družbenopolitičnem trenutku, o pripravah na kongrese Zveze komunistov ter o celodnevni šoli. Nato je zadoneia ob spremljavi harmonike pesem in marsikateremu poslušalcu so solze napolnile oko. Navdušil nas je tudi igralec Polde Bibič, ki je prebral odlomek iz Cankarjevega Hlapca Jerneja. Ta večer je bil res nepozaben. ZVEZDANA ANTONIJEVIČ MAJA MAKOVEC V nedeljo, 9. marca, je bil pust zimski dan in prav nič ni kazalo, da je pomlad tik pred vrati. Le peč v bivši učilnici — tudi bivše podlipske šole je izžarevala prijetno toploto in grela vse, ki so se ob treh popoldne zbrali, da prisostvujejo prireditvi, ki so jo za dan žena pripravili mladi pevci, recitatorji in igralci. na praznik žena Borovnica nekoč in danes — razstava v šolski avli ZB Borovnica je ob praznovanju krajevnega praznika pripravila tudi razstavo: »Borovnica nekoč in danes«. Člani literarno-novinarskega krožka smo si jo še posebej ogledali in tako sem napisala tole kratko poročilo. Največ gradiva je bilo o preserskem procesu. Videli smo fotografije preserskega mostu, Kamina, Galetovega hleva, ljubljanske mučilnice, pa fotografije obsojencev, prošnje za pomilostitev, pisma bralcev. Prebrali smo nekaj pesmi Filipa Riharja, ki je bil tudi med obsojenimi na smrt, a so ga pozneje pomilostili. Dalj časa smo stali pred dolgim člankom v časopisu Slovenski narod, ki je 12. marca objavil obsodbe vojnega sodišča. Natisnjena so bila imena vseh aretiranih. Naslednji panoji so bili izpolnjeni s slikami, fotografijami, članskimi izkaznicami, z lepaki o naprednem delavskem gibanju med obema vojnama; takrat so ustanovili DKD Svoboda, tamburaško skupino v Bistri, organizirali so se lesni delavci, ustanovljena je bila prva partijska celica in DKD Vzajemnost. Na razstavi smo lahko obnavljali tudi zgodovino borovniškega mostu. Ob številnih fotografijah takrat največjega viadukta v Evropi smo ugotovili, da je bilo med 2. svetovno vojno nanj izvršenih 23 letalskih napadov. Poseben del razstavnega prostora pa je v besedi in sliki predstavil pridobitve v Borovnici in okolici po osvoboditvi: nova proga Preser-je—Borovnica, nova železniška postaja, LIKO Borovnica, FENOLIT Breg, nadzidava osnovne šole, prizidek k osnovni šoli, novi stanovanjski bloki, obnovitev elektrovoda na Pokojišče, asfaltirane ceste... Razstava nam je bila všeč, saj smo zvedeli in videli veliko zanimivosti o našem kraju., BARBARA PAVLOVIČ V osnovni šoli je bila prireditev zato, ker sta dvorana in oder v gasilskem domu v takem stanju, da prostor ni več primeren za kulturno prireditev. Pa so ugotovili, da je šolski prostor za pevce še bolj primeren, ker je bolj akustičen kot pa prostor v gasilskem domu. Tudi okusna dekoracija ter prostorna in čista učilnica sta ^veliko prispevali k prijetnemu vzdušju, ki je zavladalo tako med nastopajočimi, kakor tudi — in to še posebno — med prisotnimi ženami, ki jim je bila prireditev namenjena, pa tudi med ostalimi občani, ki so napolnili prostor. K neposrednemu stiku med poslušalci in nastopajočimi je veliko pripomogel prav enoten prostor brez zavese in ločevanja odra od dvorane. Ko je prišel čas za pričetek priredi-. tve, se je mladinski zborček zbral pred šolsko tablo, na katero je nekdo napisal: Čestitamo za 8. marec. In zapeli so pesmi, izbrane in priprav-' Ijene prav za to priložnost, pesmi o ženah, materah, tople in iskrene želje in voščila. Vmes je spregovoril predsednik SZDL Podlipa — Smrečje, nastopile so recitatorke, pa tudi za humor je bilo preskrbljeno, da so se vsi skupaj prijetno razvedrili. Tudi napovedovalka se je dobro odrezala. Vse to so pripravili mladi vaščani s pomočjo krajevne skupnosti, tudi žrebanje, ki je bilo med programom. To žrebanje, nekak srečolov v malem — kakih petnajst dobitkov je bilo — ki so jih darovali krajevna skupnost in nekateri drugi, je bil namenjen le ženam, starejšim od 15 let. Vsaka je dobila pri vhodu brezplačno vstopnico, ki so jih potem žrebali, tudi šopek nageljnov, ki je žarel ves čas programa na mizi, so podelili ob tej priliki. Zadovoljni obrazi prisotnih žena in njihova pohvala so bili najlepše plačilo za mlade, ki so se na omenjeno prireditev skrbno pripravljali že od srede januarja. Mladi so še — le nekaj jih je starejših od petnajst let — še veliko časa je pred njimi. In če bodo tako ljubili pesem in slovensko besedo, kot jo sedaj, bo o njih še veliko slišati. IVAN MALAVAŠIČ Zahvala Za prijetno presenečenje ob 8. marcu, dnevu žena, se prisrčno zahvaljujemo: Ženskemu pevskemu zboru za lepe pesmi, vsem mladim recitatorjem in vsem ostalim, ki so nam slovesnost priprav)'!. Vesele smo bile toplih čestitk in šopka pomladnih zv X i Krajanke Sinje gorico S seminarja »O kulturi dela« Tematski seminar »o kulturi dela« je bil v dneh od 25.-26. februarja 1982 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Tema seminarja je bila razdeljena na tri vsebinske enote, od katerih je najprej o tehnologiji, organizaciji dela in kulturi dela govoril Franc Šetinc. Med drugim je v svojem referatu poudaril, da je nujno spreminjanje družbenoekonomskih razmerij, v katerih delujejo in ustvarjajo ljudje, in ustvariti tak položaj človeka, da ne bo samo producent, temveč tudi konzument kulture. Doseči moramo tako stopnjo družbenega razvoja, da se bo kultura vrnila tja, od koder je nekoč izšla—v proizvodno delo. Delavčevo delo mora s pomočjo združenega dela—ob visoki delovni produktivnosti in višji kakovosti samoupravljanja — dobiti vse značilnosti celovitega procesa, ki bozaobsegel vse, kar se imenuje duhovno življenje. Tako možnost ustvarjamo z združenim delom, ki mora — s svobodno menjavo dela — povezovati kulturne ustvarjalce, zdravnike, učitelje ter najširše plasti delovnih ljudi v socialistično, kulturno, izobraževalno, zdravstveno in druge asociacije. Delavci v materialni proizvodnji bodo tako postali kulturni dejavniki z odločilnim in zavestnim vplivom na kulturno politiko, medtem ko bodo kulturni ustvarjalci postopoma izgubljali občutek, da žive od državne in proračunske miloščine ali da so zgolj breme gospodarstva. Napačno je pozabljati na dejstvo, da je delo zmeraj bilo taka kultura, da nikoli ni moglo biti docela osiromašeno duhovnega in ustvarjal- nega, zakaj sicer bi nehalo biti tudi proizvodno. Če tako (širše) gledamo na kulturo dela, ne moremo govoriti zgolj o soodvisnosti med kulturo dela in organizacijo dela, tehnološko razvitostjo, temveč mora biti sestavina vsakega trenutka dela in življenja človeka, torej tudi vsake investicije, ... V tem smislu morajo biti prvine kulture pričujoče na vsaki seji delavskega sveta, na vsakem zboru delovnih ljudi, itd., s čimer je navsezadnje mišljeno tudi to, da uresničujemo zastavljene in sprejete sklepe oz. odločitve, spoštovanje človekove osebnosti — osebnosti samoupravljal-ca, humanizacija odnosov, ... Vse premalo storimo, da bi se delavec na svojem delovnem mestu dobro počutil: razmestitev strojev, sodelovanje pri estetiki jedilnih prostorov, sanitarij, ureditev okolja delovnih prostorov. Tu so nesreče pri delu -— invalidnost — kot posledica neustrezne — nehumane — tehnologije in organizacije dela. Vse premalo smo kritični do uvožene tehnologije, vse preveč pa smo kritični do domače! Proizvodno delo in prosti čas sta nerazdruž-Ijivo povezana, drug drugemu pogoj, in na oba se razteza pojem kulture dela, torej dela in vsega, kar sodi zraven.« V razpravi je nato najprej svoje mnenje in izkušnje podal Milutin Dedič, Zveza sindikatov Jugoslavije, potem pa še predstavniki drugih republiških sindikalnih svetov, razprava pa se je nazadnje dotaknila tudi nagrajevanja učiteljev, kulturne vzgoje otrok od vrtca dalje, itd. Uvod v II. vsebinsko enoto kul-turno-estetske razsežnosti kulture dela je podal Franc Šali. Kaj jeza njega kultura dela: »Odnosi v procesu dela in v razmenjavi rezultatov dela; uporaba rezultatov dela; vrsta dela — proizvodni programi; tehnično-tehnološke in organizacijske osnove dela; narava, okolje in delo; človek — njegova usposobljenost za delo«. In oris kulturno-estetske razsežnosti kulture dela: »Kul-turno-estetska razsežnost odnosov v procesu dela in razmenjavi dela: uporaba govorjene in pisane besede, osebni izgled; ohranjanje estetske komponente materialnim dobrinam — delovnim napravam, uporabnim predmetom, umetniškim izdelkom; izbor in razporejanje predmetov v prostoru; vrsta dela: vpetost izdelka v tradicijo naroda, enkratnost izdelka, osebna kreativnost, likovna oblikovanost izdelka, tehnično-tehnološke in organizacijske osnove dela: uveljavljanje in razvijanje tehnologije dela, ki omogoča človeku estetsko kreacijo predmeta dela in estetski odnos do narave in sočloveka; narava, okolje in delo: živeti in delati v okolju, ki ga plemenitijo kulturno-estetske dobrine (bivalni prostor, predvsem komunikacijska sredstva in prometna sredstva v njem), narava v estetski funkciji (rastlinjaki, drevesa); človek, njegova usposobljenost in delo: kultur-no-estetska zavest in njen vpliv na oblikovanje družbeno-kulturne, družbenopolitične in moralne zavesti. In nenazadnje je tu prisotno tudi planiranje kulturno-estetske razsežnosti kulture dela. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA KINO-SEKCIJA ZKO VRHNIKA Program filmskih predstav v aprilu 31.3. —4. 4. 82: — Ura za uro — Zakaj ne prideš v mojo posteljo — Prijateljice — PSICA, filmsko gledališče — petek ob 20. uri — ZVEZDICA ZASPANKA, matineja — nedelja ob 10. uri 7. 4.—11. 4. 82: — Skrivnost indijanskega zlata — Projektil X — Lovec na morske pse — Jezdec prihaja — RISANKE, matineja 14. 4.—19. 4. 82: — Črni meč — Zmajevo gnezdo — Dekleta — Begunke ' — SREČA NA VRVICI, matineja 21.4. —25. 4. 82: — Pacifik — banana — Sodoma in Gomora — Rdeči konj — Gospa, ki izginja — V VRTINCU, filmsko gledališče .AD MATACUMBE, ma- Razstava, posvečena dnevu žena Sekcija za družbeno aktivnost žena pri Domu JLA na Vrhniki je tudi letos organizirala tradicionalno razstavo, posvečeno osmemu marcu, dnevu žena. Svečanost otvoritve razstave so še izpopolnili otroški zbor Doma JLA in najmlajši iz vrhniških otroških vrtcev, ki so nastopali s kratkim programom vsem materam in ženam sveta. Razstavljena dela zaokrožujejo del enoletne ustvarjalnosti vrhniških žena. Videli smo lahko čudovite goblene, makrameje, čipke, tapiserije, vezenje in drugo. Že prejšnje razstave so bile dobro obiskane, to lahko rečemo tudi za letošnjo. Videlo jo je nekaj tisoč občanov Vrhnike in okolice, kar potrjuje, da je za to vrsto ustvarjalnosti velik interes. Kulturni utrip V mesecu marcu so gostovali na Vrhniki: Pihalni orkester ljubljanske garnizije s solistoma Dragico Čarmanovo in Jožetom Javornikom, Narodno gledališče »Ivan Zaje« z Reke z Nušičevo komedijo »Dr.« in Slovenski oktet s koncertom renesančnih, narodnih, umetnih pesmi in pesmi drugih narodov. Vse prireditve so bile dobro obiskane, največ obiska pa je imel Sloven- ski oktet. Se kulturi obetajo boljši časi? Od domačih skupin sta pripravila koncert MPZ IUV »Uspjar-na« in folklorna skupina »Bistra« ter tamburaška skupina iz Borovnice. Tudi krajevni praznile v Borovnici je izzvenel kot nepozaben kulturni dogodek ob koncertu Partizanskega pevskega zbora in sodelovanju domačih izvajalcev. Po tem predavanju pa smo si ogledali film o tovarni konfekcije »1. maj« iz Pirota. Ko je bil film končan, smo se prisotni samo še spogledali brez besed, kajti tako urejene tovarne si nismo mogli predstavljati niti v sanjah. Tu je praktično poskrbljeno za vse: od izredno urejenega delovnega okolja do socialne varnosti delavcev, upokojencev, kulturnega življenja, itd. Drugega dne seminarja nam je o socialni politiki in kulturi dela govoril Vinko Hafner. Uvodoma je poudaril, da bi bilo najbolje, če bi se seminarja udeležili predsedniki, sekretarji občinskih sindikalnih svetov in direktorji delovnih organizacij, kajti ti imajo največ možnosti uveljavljati kulturo dela. Potem pa je govoril o socialni politiki: solidarnost in vzajemnost, zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialno skrbstvo. Omenil je kulturno udejstvovanje delavcev iz drugih republik, ukltumo povezovanje naših delavcev na delu v tujini,... Ob koncu smo prebrali skupno poročilo o delu seminarja, tov. Lipužič pa nam je predlagal, naj v okviru občinskih sindikalnih svetov uresničujemo naslednje naloge: — zagotovimo v vseh občinskih sindikatih, da se oblikujejo sveti ali komisije, ki se bodo posebej ukvarjali s področjem kulture, — v občinskem sindikatu m uresničimo sklepe 17. seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, — v vseh delovnih organizacijah naj bi podpisali samoupravni sporazum o konstituiranju kulturne skupnosti, — usposabljamo delegate (po volitvah) za delovanje na področju kulture. ZDENKA TOMAŽIN Retrospektivna razstava slikarja Jožefa Petkovška v Narodni galeriji V četrtek, 18. 3. 1982, se je na otvoritvi razstave v Ljubljan zbralo več sto ljudi. Na ogled je dvajset slik, pet risb in publicistično dokumentarno gradivo o Jožefu Petkovšku, slikarju iz Verda. Po pomenu sodijo dela vtrajno zakladnico slovenskega likovnega izročila. Ob razstavi so izdali katalog, ki zajemafoto; grafije razstavljenih del in reprodukcij ter življenjepis slikarja, ki sta ga napisala France Mesesnel (ponatis) in Tomaž Brejc' Cena kataloga je samo 100 din, razstava pa je vredna ogledal De 0V( V počastitev partijskih kongresov in spominske obletnice skla datelja Maksa Pirnika bo 16. aprila ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki tradicionalna 15. revija pevskih zborov občine Vrhnika. VLJUDNO VABLJENI! I IVI on ■I 191 Tu ne 'k 5ih >ro! ilTlI »o, očj rija krc Ogled Cankarjevega dom« v Ljubljani Zveza kulturnih organizacij Vrhnika je konec februarja organizirala skupinski ogled Cankarjevega doma v Ljubljani. Namenjen je bil predvsem kulturnim animatorjem iz delovnih organizacij in tudi ostalim zainteresiranim. Zbrali smo se ob 16. uri pred domom. Odzvali smo se iz hotela Mantove, Iskre-Antene, OŠ Log-Dragomer in OŠ Ivan Cankar, Fenolita in Svobode iz Borovnice, VVO Vrhnika in seveda tajnica ZKO Marta Rijavec. Pri ogledu dvoran nas je spremljal vodič. Predstavil nam je sprejemno, malo, srednjo, okroglo in veliko dvorano. Vse so zelo sodobno in tehnično dovršeno opremljene ter večnamenske. V njih so kulturne, politične, izobraževalne, zabavneindruge prireditve. Velika dvorana bo končana sredi aprila in bo sprejela 1500—2000 gledalcev. Vodič nas je nato povabil še na ogled zelo zanimive razstave -ibc iOi sovu >Vi| »ZAKLADI NUK«. Nudila sen ,.N je zares izredna prilika, da $0 ogledamo redke knjižne stvi ter ■tve in tudi svetovne unika^h. Razstavljeni so bili: predhodni1 i knjig in inkunabule (prvi, p'*Vl letom 1500 nastali grafični o< I si). Najzanimivejši je kodeks iz (|a stol, ki so ga uporabljali meni' |a. kartuzijanskem samostanu B|n, stra. Razstavljen je bil v posel rajf vitrini kot eden najlepših pri m 94; kov. Poleg knjig so bili na v| &rti gled tudi stari zemljevidi in n< Jst (neume—predhodnice sedaf |ac not)' „ sta Poseben kulturni užitek je o ^ večerna gledališka predsta ^ Miroslava Krleža »V AGONIJ dh< V okrogli dvorani so jo odltf ar« zaigrali znani mariborski gled* ast ški igralci Milena Muhič, Vold m Peer in Sandi Krošl. !ki Zadovoljni smo zapustili O P karjev dom, saj je bil za n3|Q® bogat kulturni dan in takih si K limo še več. h6 JELKA MIKUUriki ti. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: AndTovič P.: Slaščice Bakunin M.: Država i sloboda Berden A.:*Družhenolastninska in premoženjska razmerja Bergant S.: Polnokrvnost,— nov pojem Bezdanov S.: Vzgoja in izobraževanje v misli in delu E. Kardelja Bibič A.: Moč ljudskih množic Borisov P.: Pregled razvoja medicinske miselnosti in odkritij Borštnik M.: Anton Aškerc Brejc T.: Jožef Petkovšek Brovvn L. O.' Svijet bez granica Broz J. T.: Intervjui Cigoj S.: Avtomobilist Cookbridge E. H.: Zapalite Evropu Čebelarstvo Černelč D.: Alergijske bolezni Ćerimagić H.: Bolezni, škodljivci, zastrupitve čebel Evrokomunizam i socijalizam Flere J.: Mednarodne organizacije in gospodarsko sodelovanje Goock R.: Družabne igre za kratek čas Hillarv E.: Ni zmage brez tveganja ISBD (M) ISBD (S) Kako prepoznati umetnost: Barok Egipatska umetnost , Etrunska umetnost Gotika Grčka umetnost Islamska umetnost Kineska umetnost Mezopotamska umetnost Renesansa Rimska umetnost Rokoko Romantika Kardelj E.: O komuni Kardeljev doprinos preobražaju vaspitanja i obrazovanja Kautskv K.: Ortodoksni marksizam i reformizam Klun A.: Brigada bratstva in enotnosti Kocjančič R.: Delegatski mandat Koršič V.: Travnik in cerkev sv. Ignacija v Gorici Kos N.: Umetnostna vzgoja Kvale S.: Izpiti in gospostvo Leksikon NOR i revolucije u Jug. 1941—1945. Marx K.: Buduće društvo Medicinska enciklopedija. II. Nešovič S.: Stvaranje nove Jugoslavije 1941—45 Pavlica M.: Register veljavnih predpisov SFRJ in SRS Permanentna revolucija i socijalizam u jednoj zemlji Plutarchus: Življenje velikih Rimljanov Pool J.: Tko je financirao Hitlera Prek S.: Ljudska modrost Rupnik A.: IJ znaku »D« Saidy A.: Svijet šaha Samoupravljanje v ZD Senčar P.. Strategija kot del politike OZD Slovenska zvrstna besedila Socijalizam i etika Smith W.: Zastave in grbi sveta Sorel G.: Revolucija i nasilje Splichal S.: Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo Sruk V.: Na temo družbene kritike Sulzberger C. L.: Sedem celin in štrideset let Strohsack B.: Ribje jedi Šali B.: Motnje v branju in pisanju Šinkovec J.: Volitve v OZD Štajner K.: Povratak iz. Gulaga Švajncer J.: Mihec iz velikega bloka Ki m Vloga in naloge pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev soc Ibrj polit. 6 Weiss D.: Industrijska demokracija L Zakladi NUK Zbornik dokumentov in podatkov o NOV jugoslov. narodo1 9§i 15., 16. knjiga Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 5—6 Zgodovina v slikah. 17. Žoher—Durjava T.: Osnove politične ekonomije LEPOSLOVJE: Mladinsko: Borska L: Komu zlata drsalka Gal P.: Slepi bratec Goljevšček A.: Čudežni kamen Golob B.: Žive besede Kukaj R.: Peteronogi zajec Mal V.: Vanda Maurer N.: Beli muc Minatti L: Nekoga moraš imeti rad Osterc L.: Slonček športnik Tiger iz pogorja Kumgang Zajec D.: Ta roža je zate Zlobec C: Pesmi ljubezni Za odrasle: Cankar I.: Hlapec Jernej in njegova pravica Cankar I.: Na klancu Finžgar F. S.: Zbrano delo. III. Hribernik R. S.: Opredelitev II. Ingolič A.: Nemir mladostnika Javoršek J.: Ogledala Kozak V.: Kozaška pričevanja Maček M. I.: Spomini Naši na tujih tleh Prežihov V.: Doberdob Prežihov V.: Jamnica Prežihov V.: Nicina Prežihov V.: Požganica Prežihov V.: Samorastniki Rupel D.: Poskusi z resničnostjo Snoj J.: Gavžen hrib Kuntner T.: Slovenske gorice Šmit J.: Eden izmed vas Zupančič M.: Pogovori s Kandidom Žabkar L.: Brevir moj v travi Prevodi: Clarici K.: Knjiga moje mladosti Grey Z.: Jezdeci škrlatne kadulje Krantz J.: Princesa Daisy Modiano P.: Vila bolest Paretti S.: Odmev tvojega glasu Roth J.: Radetzkyjeva koračnica Selinko A.: Desiree I. II. Zola E.: Nana V srbohrvaškem jeziku: Cary J.: Iz prve ruke Drakulić S.: Povratak Forster E. M.: Put do Indije Fovvles J.: Ženska francuskog poručnika Huxley A.: Kontrapu/ikt Joyce J. Portret umjetnika u mladosti Lavvrence D. H.: Duga Lowray M.: Pod vulkanom Murdoch I.: Pod mrežom W(X)lf V.: Gospoda Dalloway ta vp %\ % leta Ofe. k\ Pra % ta H fer fec \ PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Prva partizanska skupina Vrhničanov v Dolomitih delovanje partije, Osvobodilne fronte in glavnega poveljstva »venskih partizanskih čet vzačetku leta 1942 jebllousmerjeno pripravo splošne spomladanske partizanske ofenzive, jz'vno poveljstvo je 21. marca izdalo povelje o pripravah za ga omladansko ofenzivo, ki naj bi prerasla v vseljudsko vstajo. 'Notranjskem je štab 3. grupe odredov izdelal posebna navo-» po svojem samostojnem načrtu te ofenzive, a prvi maj 1942 glasil za njen začetek. skupina vrhnj$kjh partizanov, ki so potem ostali tudi kot prvi zametek kasnejšega Dolomitskega odreda. Partizani so se namreč do tedaj zadrževali na območju Dolomitov samo prehodno. Najprej četa Mileta Spa-capana, ki je od konca oktobra pa do prvih dni decembra 1941 taborila pri Lešnjaku na Samo-torci. Po nemškem napadu na Rašico so se deli RašiŠke čete umaknili v Dolomite in se 28. oktobra 1941 utaborili pri Samotor-ci. Poleg drugih akcij je minirala preserski most in se potem premaknila proti Primorski. Kmalu po odhodu Špacapanove čete so se pri Lešnjaku spet začeli zbirati partizani iz Ljubljane in tudi iz Dolomitov. Do20. januarja 1942 se je zbralo že blizu 60 borcev, ki so se priključili novo nastalemu Šercerjevemu bataljonu pri Kožljeku. Že februarja in marca šo morali nekateri aktivisti v ilegalo, da bi se izognili aretaciji. Zadrževali so se pri sodelavcih in simpatizerjih OF na Stari Vrhniki, največ pri Petkovšku, potem pa so si organizirali bazo v Razorsji dolini, naslonjeni na Fortu-novo domačijo. Tu so se zadrževali aktivisti okrožnega komiteja in okrožnega odbora OF France Popit-Jokl, Stane Kavčič-Džuro, Matevž Fortuna-Srnjak, Lepold škrabar-Vanjo, katerim se je v marcu pridružil Stane Dobovičnik-Krt. Pri njih se je zadrževal Viktor Klobučar-Kragulj in še nekateri. Tu so se zadrževali tudi oni, ki so med prvimi prišli na javko za odhod v partizane. Prvi skupinski odhod je bil v nedeljo 21. marca zvečer, ko so se pri Že-lezniku na Idrijski cesti zbrali aktivisti, ki jim jegrozila aretacija. Tosobili Janez Gabrovšek, Ivan Srše, Jože Potočnik in France Fortuna. Odšli so zvečer v Staje do Markeljnovega čebelnjaka, kjer je bila javka za neke tovariše, ki pa tedaj niso prišli. Od tu so odšli čez Storžev grič v Razorsko dolino k Fortunovim. Drugi dan jih je Matevž Fortuna-Srnjak odvedel na Sušo, odnosno v gozd med Podče-lom in Sušo, kjer so se zbrali tudi drugi, ki so že prej prišli na javko, ali pa so se že nekaj časa zadrževali v ilegali v Razorski dolini in na Stari Vrhniki. 22. marca 1942 so se na tem mestu zbrali: ANTON CURK-GOR-JAN, LEPOLD ŠKRABAR-VANJO, STANE DOBOVIČNIK-KRT, IVAN CANKAR-GAMS, IVAN SRŠE-SOVJET, JANEZ GABROVŠEK-ŠVEJK, JOŽE POTOČNIK-MILAN, FRANC PEZDIR-TOLSTI, ZDRAVKO STIRBIČ-TARZAN in FRANC FORTUNA. Prisotni so bili tudi nekateri aktivisti, med njimi Stane Kavčič-Džuro, Viktor Grom in Stare Vrhnike, Matevž Fortuna-Srnjak iz Razorske doline in morda še kdo. Takratni sekretar okrožnega komiteja KPS Stane Kavčič-Džuro jim je držal govor. Povedal jim je, da so se zbrali kot partizani, govoril o naporih ki jih čakajo, o tem da mora 'Udi na območju sedanje ob-Vrhnika se je delovanje par-[ organizacije, OF in obsto-— »h partizanskih enot na •robju občine — pri Kožljeku, berilo na priprave na to ofen-'o, ki pa je na posameznih obojih občine potekala in se ra-[jiala na poseben način. ' krožni komite KPS in okrožni ■— 'bor OF sta začela z mobiliza-P° oziroma s pripravo odhoda flNh borcev v partizane že larca in pri Podlipi organizirala ^ebno partizansko enoto, ki je sla iz dneva v dan s pritokom "in borcev z Vrhnike in okoli-' ' Nastala je partizanska enota, ^ so jo partizani in aktivisti takrat M'snovali z različnimi imeni, kot kamniška četa«, »vrhniški vod«, dni' enostavno »Vrhničani«, a pi avno poveljstvo jo je imeno-o(')° Horjulska četa po geograf-; j; |j orientaciji, kjer se je zadrže- n'!^a območju Paka, Dola in J J6'no Borovnice in tudi drugih rflffež, iz množičnega odhoda v vf^lizane vseh mladih fantov, nastala »Faškarska četa« z 41 ariPci, ki je v desetih dneh nara-p na okoli 50 borcev in se kot 2. 3 (jeta vključila v 1. bataljon No-'taJanJskega odreda. Na območju 'ijkojišča in Padeža pa je z ;Tnodom prvih skupin v partije 8. maja 1942 v tednu dni sdffastal »Pokojiški udarni vod«. Iz lo)e9a območja pa so se tedaj L Jjključevali partizanom na Kljuke vzamemo čas do konca .aja 1942, je z območja današ-!'6 občine Vrhnika odšlo v partije okrog 150 borcev. V tem, 'jjsu pa so na Vrhniki in vseh' pisnih vaseh delovale tudi ;oC ,borožene enote narodne zašči-p Težko je danes ugotavljati 6vilo tedanjih zapriseženih 'ščitnikov. Najbrže jih je bilo recej več kot onih, ki so že odšli Partizane, iz vsega tega se ^ko dobi prava slika o oborže-^ ljudstvu, ki je bilo spomladi *'a 1942. pripravljeno preiti v ^nzjvc- in splošni napad proti '»ističnemu okupatorju. Pri-[avljenost in organiziranost za prženo borbo tako velikega pvila mladih ljudi pa je tudi okaz o vztrajnem delovanju ^rtijskih organizacij in o organi- 12. Peter Molk, 13. Bojan ^avec, 14. Sašo Videnovič, [• Janko Kek, 16. Dejan Sotler, '■ Peter Kunstelj, 18. Tomaž *ak, 19. Grega Turk. Joški do 30 let: 1. Leon 36,92, 2. Tomo Štuflek, ';98, 3. Peter Petrovčič, 37,61, Miran Jelovšek, 5. Milan Stra->r, 6. Vinko Kovač, 7. Rupert frŠin, 8.-9. Simon Jeraj in *i Grom, 10. Boštjan Verbič, I Janez Grom, 12. Tone Ži--if. 13. Janez Jelovšek, 14. Inez Petrič, 15. Vito Dečmari, 16. Slavko Stare, 17. Iko Krašo-vec, 18. Silvo Šalamun, 19.—20. Leopold Recek in Janez Menart, 21. Bojan Jesenovec, 22. Sašo Zajec, 23. Miran Stupica, 24. Darko Recek, 25. Boris Skubic, 26. Marjan Petrič, 27. Aleš Kuhar, 28. Tone Jesenko, 29. Zvone Pristavec, 30. Milan Ko-zlovič, 31. Miran Komac, 32. Stane Kržič, 33. Janez Vehar, 34. Boris Veoljč, 35. Marjan Košir, 36. Vinko Jesenovec, 37. Jože Nagode, 38. Tone Petrovčič, 39. Tomo Bratič, 40. Janez Suhadolnik, 41. Tone Rus, 42. Primož Berus, 43. Roman Ru-paršek. Moški od 30 do 40 let: 1. Miran Kržmanc, 34,45, 2. Brane Leskovec, 34,64, 3. Janez Lan-genvalter 35,03, 4. Roman Mar-gon, 5. Ciril Krašovec, 6. Janez Grom, 7. Lojze Prek, 8. Vinko Sluga, 9. Emil Skočin, 10. Martin Podvratnik, 11. Janez Susman, 12. Nace Grom, 13. Franc Petelin, 14. Lojze Slabe, 15. Dušan Weixler, 16. Drago Turk, 17. Zuvdija Canovič, 18. Peter Sečnik, 19. Lado Hribar, 20. Milan Jurca, 21. Jože Justin, 22. Mirko Mladenovič, 23. Janko Dobro-voljc, 24. Miro Posavec, 25. Cirrt Grdina, 26. Slavko Devic, 27. Stanko Mišic, 28. Andrej Verbič, 29. Mitja Brezovšek, 30. Vlado Posavčič, 31. Jakob Susman, 32. Stane Gutnik, 33. Tone Vuk, 34. Franc Radobuljac, 35. Valentin Trček. Moški nad 40 let: 1. Jože Štuflek, 35,63, 2. Miloš Bencina 38,56, 3. Janez Medic, 40,46, 4. Drago Verbič, 5. Franc Petkov-šek, 6. Božo Stojanovič, 7. Marjan Merlak, 8. Slavko Šalamun, 9. Franc Ruparšek, 10. Vlado Vencel, 11. Jože Horvatin, 12. Janko Oblak, 13. Janez Ogrin. Veleslalom — ženske: Pionirke: 1. Barbara Verbič, 39,57, 2. Darja Možina, 40,10, 3. Barbara Barbo, 40,88, 4. Mojca Soklič, 5. Barbara Varšek, 6. Nina Kunstelj, 7. Roberta Kuhar, 8. Polona Japelj, 9. Špela Zupančič, 10. Ana Oblak, 11. Maja Malavašič, 12. Ingrid Kunstelj, 13. Polona Rus, 14. Nataša Videnovič. Ženske do 30 let: 1. Marjana Brenčič, 42,90, 2. Lidija Logar 45,14, 3. Meta Leskovec, 45,35, 4. Mateja Medic, 5. Minka Špeh, 6. Nani Gerdina, 7. Greta Nadli-šek, 8. Boža Grom, 9. Janja Žitko, 10. Mateja Tegelj, 11. Ljubica Šalamun, 12. Mojca Kor-dež, 13. Božeslava Mattias. Ženske nad 30 let: 1. Nataša Medic, 48,74, 2. Anka Grom, 52,06, 3. 3ebaDrašler, 55,83,4. Iva Pečar, 5. Ivica Verbič, 6. Barbara Petrič, 7. Francka Oblak. V teku je nastopilo 59 tekmovalcev v vseh kategorijah. Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki. Pohod na Ključ športno društvo Dragomer-Lukovica organizirala 4. 4. 1982. leta znano športno manifestacijo »PO POTEH DOLOMITSKEGA ODREDA«. Ta manifestacija dobiva letos tudi politični pomen. ZTKO občine Vrhnika in ŠD Dragomer-Lukovica to manifestacijo posvečata kongresoma ZKJ in ZKS. Udeleženci manifestacije bodo odšli ob 9.00 izpred Doma DPO v Dragomerju — po že pripravljeni stezi — s ciljem na Ključu, kjer bodo izvedli tudi krajši kulturno-umetniški program. Za vse, ki so se udeležili v akcija TRI M, ki jo organizira ZTKO Vrhnika, se bo pohod na Ključ računal za eno od akcij. Zato naj trimčkarji obvezno prinesejo s seboj tudi trimske knjižice. Taborniki vabijo v svoje vrste Naš taborniški odred Ivana Cankarja želi v svoje vrste vključiti kar "ajveč mladih. Hočejo, da tabornlštvo na Vrhniki zaživi spet množič-*H>, zato staršem in vsem mladim predstavlja svojo organizacijo, da *e bodo lažje odločili, da vstopijo v taborniške vrste. . Taborniška organizacija je prostovoljna mladinska vzgojna organizacija, ki na specifičen način, na idejni osnovi programa Zveze tabornikov Ju-9oslavije, prispeva k vsestranskemu razvijanju osebnosti člana sociali-s,ične skupnosti. Današnja taborniška organizacija je množična, njena naloga je, da zbira wog sebe otroke in mladino iz mesta in iz vasi — šolsko, delavsko in tortečko mladino. Naloge taborniške organizacije so, da z rednim vsakodnevnim izvajanem programa: •5- prispeva k vsestranskemu oblikovanju svojih članov v koristne in "apredne člane socialistične samoupravne skupnosti. -~ čuva in neguje revolucionarne tradicije, —- usposablja svoje člane za aktivne borce in obrambo neodvisnosti s0ciaiistjčne skupnosti, —• krepi bratstvo in enotnost mladih, — razvija pri svojih članih pozitivne lastnosti kot so: delavnost, tovariš-"O, iskrenost, skromnost, vztrajnost, iznajdljivost, hrabrost in dr., — neguje socialistični humanizem, —- razvija pri svojih članih ljubezen do narave in razumevanje njenih *akonov, jih uči varovati in negovati floro in favno ter ostalanaravna bogastva, . — vzpodbuja pri svojih članih zanimanje za dosežke znanosti, tehnike »i kulture, — razvija pri svojih članih smisel za družbena dogajanja in aktivno *užbeno delo, — organizira razne oblike aktivnosti tudi za otroke in mladino, ki ni "djučena v taborniško organizacijo. Postavljene naloge izpolnjuje taborniška organizacija: , — z organiziranjem stalnega dela in življenja v osnovnih enotah, — z organiziranim izpolnjevanjem predvidenega delovnega progra-rna, — s prirejanjem izletov, pohodov, taborjenj, izletov in drugih oblik relacije in mladinskega turizma, t — s spoznavanjem članov z lepotami, znamenitostmi in bogastvom Jugoslavije, z njenimi narodi in narodnostmi, njihovo zgodovino in sodobnim razvojem, — z vključevanjem svojih članov in enot v sistem vseljudske obrambe, — z vključevanjem v delovne akcije in z organiziranjem delovnih akcij, — s telesnovzgojno dejavostjo, — s tesnim sodelovanjem s starši svojih članov in drugimi prijatelji organizacije, — s sodelovanjem z drugimi družbenimi organizacijami doma in s sorodnimi organizacijami v tujini. Člani so vključeni v manjše skupine — taborniške vode, v katerih pod vodstvom izkušenega vodnika poteka življenje v organizaciji. Delo poteka po »vodovem sistemu«, katere osnova je stalna in raznovrstna dejavnost ter zavestna disciplina. Vsak član organizacije lahko ob rednem delu preizkusi svoje znanje, si pridobi novih izkušenj in se izkaže, kar je po-mebmno pri vzgoji mlade osebnosti. Taborniška organizacija sodeluje z raznimi organizacijami v domovini in vzdržuje redne stike s seodnimi organizacijami v tujini. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ZVEZE TABORNIKOV Člani Zveze tabornikov so vključeni v osnovno organizacijsko enoto — »vod« ali »klub«. Starejši člani organizacije, ki niso vključeni v vode ali klube, pa so uradno vključeni v svet enote in jih v tem primeru obravnavamo kot prijatelje organizacije. Vod je osnovna delovna taborniška skupnost, v kateri se tabornik pod vodstvom vodnika seznanja z organizacijo. Vodov kolektiv organizira in prireja razne akcije, tekmovanja in številne oblike dejavnosti, ki so zanimive za tabornike v vodu. Vod je osnovna demokratična samoupravna skupnost, ki načrtujedelo v enoti. Vsak član te skupnosti — voda, zavestno prevzame neko zadolžitev; ta je lahko stalna, tedaj pravimo temu »funkcija«, ali pa je ta zadolžitev občasna in jo tabornik izvršuje le med neko akcijo, dokler ta ni zaključena Osnova vodovega življenja je delovna vzgoja, ko se ceiotno življonje razvija ob delu. To pa je lahko v zabavni obliki, obliki igre, pesmi, razgovorov ali pa kot organiziran izlet, taborni ogenj, kolesarsko potovanje, čolnarjenje ali letno taborjenje. Člani v vodu so lahko samo moški ali samo ženske ali pa mešano — moški in ženske skupaj. Vod šteje praviloma 8—12 članov, ki jih usmerja vodnik. Če je članov več, je vodnikovo delo otežkočeno in njegova naloga tudi težja in odgovornejša, kajti tudi izkušeni vodnik bo težko vodil večjo skupino članov kot okrog 10. Delo članov poteka na vodovih sestankih, ki so praviloma tedensko in to vse leto. Čas in kraj sestajanja si določijo taborniki sami, priporočljivo pa je -namesto sestankov prirediti izlete, sprehode ali druge krajše akcije, ki naj jih vsaj v začetku vodi starejši izkušeni tabornik. Delo vodnikov v odredu kontrolira in usmerja starejša izkušena oseba, običajno načelnik ali starešina čete ali odreda, ki tudi porrtaga vodnikom, če je pomoč potrebna. Pri ustanavljanju novih enot obstaja že ustaljena praksa, da pripravljalni odbor pravočasno predvid bodoče vodnike za delo s člani v vodih. Za vsako kategorijo članstva je treba namreč predvideti primerne vodje, ki se bodo spoznali vsaj v začetku z delom z medvedki in s čebelicami oziroma starejšimi člani organizacije. Za posamezne starostne kategorije članstva, (7 — 12,12 — 18, nad 18), velja namreč določen program in oblika dela, ki so primerne za posamezne starostne skupine. S tem pa mora biti seznanjen vodja enote, ki pomaga mladim vodnikom pri vzgojnem delu in jih mora tudi pravočasno seznaniti z vsebino In obliko dela. " " Več vodov skupaj, najmanj pa dva, sestavljajo četo. V četi je lahko vključen tudi vod medvedkov in čebelic aH klub starejših tabornikov, torej vse tri delovne starostne kategorije članstva v organizaciji. Lahko pa deluje v merilu orieda tudi klub, ki je samostojna enota kot četa V primeru, da imamo v vodh vključene pretežno medve'fce in čebelice, lahko ustanovimo družino. Ta ima podobno vlogo kot četa. le da je ime drugo, ker je tudi starostni sestav članstva drugačen. Četa povezuje delo med vorJ/brganizira skupne akcije za vode v četi, prireja vodniške sestanke in druge akcije za člane čete, kjer jo v eni četi vključenih veliko vodov in bi bilo delo odredove uprave preobsežno za preveliko število vodov. Četa in družina nimata uradnih znakov organizacije kot je npr. žig, imata pa svojo uradno zastavo — prapor in znak ter svojo opremo, prostoie, vodita pa podobne uradne knjige, kot odred, le da v manjšem obsegu in primerno denarnemu prometu in dejavnosti. V izrednih primerih pa ima četa lahko tudi bančni račun, če je ta potreben zaradi specifične dejavnosti enote. Četa, družina in klub so sestavni del samostojne enote ODREDA, ki je že pravna oseba s svojim žigom, bančnim računom, z uradnimi finančnimi, materialnimi in tajni-škimi knjigami Odred že izdaja izkaznice, sposoja svojo opremo, organizira zahtevnejše akcije in nastopa v javnosti kot samostojna organizacija. Poleg omenjenih enot tabornikov odred lahko vključuje specializirane skupine tabornikov kot PORECANI, POMORCI. GORSKI STRAŽARJI, STROKOVNI VODI in podobne specializirane skupine tabornikov, ki delujejo kot vodi ali klubi. TOMISLAV PEJIĆ Iščemo dokumente jih poznate Rovanje »N. K. Usnjar« postaja v zadnjih o**i letih vedno bolj temeljito. Tudi zahteve ^°m.etne zveze Slovenije so za društva In klube, ki nastopajo v tekmovalnem sistemu, take, da mora biti društvo dobro organizirano. Pri vsem tem delu si je klub zadal nalogo zbrati čim več dokumentacije o preteklem delu — od prvih začetkov nogometa na Vrhniki. O povojnem razdobju sta v grobem znana organizacijska sestava In razvoj do danes. Zanimivi bi bili natančnejši opisi posameznih faz in slikovna dokumentacija. O predvojnem nogometu in o samih začeudh pa je znanega bore malo. Zato se Uprava »N. K. Usnjar« obrača na širši krog občanov in prosi vsakogar, ki mu je količ- kaj znanega iz zgodovine vrhniškega nogometa, da o tem kaj napiše in pošlje na Š. D. Partizan —Tržaška 39, aH pa sporoči svoj naslov, kjer bf ga delavci N. K. Usnjar obiskali. Obenem obljavljamo sliki mladih vrhniških nogometašev Iz predvojnega obdobja in prosimo občane, da javijo Imena, če koga prepoznajo. Za kakršnokoli informacijo že vnaprej najlepša hvala. Uprava N. K. Usnjar LETNA SKUPŠČINA ZTKO Nadaljevati moramo po začeti poti Pred nedavnim Je bila letna skupščina ZTKO; bila je najkrajša od vseh v zadnjih desetih letih. Namerno poudarjamo trajanje tega sestanka, ker Je odraz stanja v naši občini. Skrbno pripravljeni materiali, kratki in dovolj jasni za delegate in za bazo, so dali presek aktivnosti v preteklem letu In so obenem orientacijski načrt za letos. V skupščinskih dokumentih, in to so delegati soglasno potrdili, se pgoram aktivnosti ne bo bistveno spremenil. Ostajamo pri začrtani poti razvoja športa v vrhniški občini. Ko smo analizirali razvoj športnih aktivnosti, smo prišli do zaključka, da je skupina športov, ki je v vrhniški občini prioritetna, treba še naprej razvijati, kot smo jo do sedaj. Nogomet, košarka, smučanje in atletika so prioritetne panoge, ki so organizirane tako, da dajejo določeno garancijo, da bodo v doglednem času dosegle dobre rezultate. x Najdlje je prav gotovo NK Usnjar. V nekaj več kot enem letu so organizirali sredino, ki ima rekreacijski značaj, danes pa je že pet selekcij z dovolj močnim strokovnim vodstvom, ki lahko sistematično dela z vsemi kategorijami nogometašev. Nekoliko slabše gre košarkašem. Še vedno so nesoglasja v samem klubu, najšibkejša točka je ravno strokovni kader. Temu športnemu kolektivu je potrebna določena pomoč, da bi se košarkaši vrnili na pot nekdanje slave. Smučarji in atleti posvečajo posebno pozornost ravno najmlajšim kategorijam. Doseženi rezultati v pretekli tekmovalni sezoni samo potrjujejo upravičenost usmeritve v ustvarjanje množične baze, iz katere bi se v doglednem času izločili športniki, ki bi že lahko dosegali Vrhunske rezultate tudi zunaj občinskega merila. Ko so govorili o prioritetnem športu, so omenili tudi posameznike, ki ne sodijo v skupino prioritetnih športov, a so s svojimi rezultati uvrščeni med športe s posebnim statusom. To velja za šah, jadralstvo in streljanje na glinaste golobe. Množične športne aktivnosti niso niti najmanj zapostavljene. V programu ZTKO občine je posebno poudarjena aktivnost delovnih ljudi. Tako se bo letos nadaljevala športna aktivnost za trimska priznanja z določenim številom obveznih akcij, s tekmovanjem v nogmetu, košarki, odbojki, balinanju, akcije, posvečene jubilejem, Mladinska športna olimpiada, izbrali bodo najbolj športno krajevno skupnost, itd. Vprašanje financiranja je ravno tako eno od bistvenih faktorjev, v celotni telesni kulturi. Odločili so se, da bo polovico sredstev dobil vrhunski šport, drugo polovico pa množični. To sta z odobravanjem sprejeli obe strani. Jasno je, da so upoštevali tudi vrhniški športni delavci ekonomsko stabilizacijo. Delegati skupščine so ponovno enoglasno izbrali Dragišo Iskrenoviča za predsednika ZTKO vrhniške občine. M. ARSIĆ POKAL MARŠALA TITA V ŠAHU Vrhnika je prvak Notranjski športno društvo Dragomer-Lukovlca je organiziralo t g ljučno tekmovanje v šahu za Pokal maršala Tita na področju I st tranjske. Pravico do nastopa so Imeli vsi registrirani šahov le klubi, društva in sekcija s področja Notranjske kot tudi zma< NOGOMETNA LIGA NAŠE OBČINE Nadaljevanje lige 3. in 4. aprila Občinska nogometna liga se začne 3. in 4. aprila, je odločila Občinska nogometna zveza. Ker pretekla jesen nogometašem ni bila naklonjena, je bilo sedmo kolo prestavljeno na pomlad. Tako se bo spomladanski del tekmovanja začel z zadnjim kolom jesenskega dela. Morda bi se bilo najbolje spomniti nekaterih značilnosti tega tekmovanja in na sočasnih dogodka, ki spremljajo organizacijo takega tekmovanja. Občinska nogometna liga je bila organizirana, da bi bil nogomet dostopen čim širšemu krogu ljubiteljev te igre. Število moštev Obeta se uspešna sezona Nogometaši začenjajo prvenstvo 28. 3.1982. Ekipi IV. in V. selekcije gostujeta najprej v Črnomlju proti ekipi Bele Krajine. Kadetska ekipa pa začne s prvenstvom teden dni kasneje — 3. 4. Prvo tekmo igra doma z ekipo Borovnice. Strokovno vodstvo ocenjuje, da so ekipe dokaj dobro pripravljene, kar velja posebej za člansko in kadetsko ekipo. IV. selekcija .je zaostala za planiranim nivojem pripravljenosti iz več razlogov, o katerih pa smo že pisali v prejšnji številki časopisa. Menimo, da je v ekipi dovolj zelo dobrih igralcev, ki bodo zamujeno še lahko nadoknadili. V pripravljalnem obdobju so ekipe odigrale več prijateljskih tekem: V. selekcija: Adrija—Usnjar 2:2 Ilirija—Usnjar 4:4 Ilirija—Usnjar 2:3 IV. selekcija: Adrija—Usnjar 4:2 Primorje—Usnjar 1:4 lil. selekcija: Slavija—Usnjar 6:3 Svoboda—Usnjar 3:2 OBVESTILO Društvo nogometnih sodnikov Vrhnika in Društvo nogometnih trenerjev Vrhnika organizirata tečaje za nogometne sodnike-pripravnike in trenerje-instruktorje nogometa. Tečaji bodo na Vrhniki v prostorih NK USNJAR. Zainteresirani naj se prijavijo najpozneje do 10. aprila na ZTKO Vrhnika tovarišu Še-franu osebno ali po telefonu 751-484. Začetek tečaja bo določen po dogovoru s kandidati. Sodeč po rezultatih in igrah, ki so jih prikazali naši igralci, se nam v spomladanskem delu sezone obetajo zanimive igre in dobri rezultati ter s tem seveda tudi boljše mesto na tablicah. Upamo, da bodo gledalci zadovoljni z igrami in bodo v čim večjem številu prihajali na stadion. Ratomir Videnovič RAZPORED PRVENSTVENIH TEKEM NK USNJR-ja ZA SPOMLADANSKI DEL PRVENSTVA ZA IV. In V. SELEKCIJO. IV. selekcija 28. 3. Bela Krajina : Usnjar 4. 4. Usnjar: Litija 11.4. Triglav : Usnjar 18. 4. Usnjar: Olimpija 25. 4. Hrastnik : Usnjar 9. 5. Usnjar: Domžale 16. 5. Jesenice : Usnjar 22. 5. Usnjar: Elan 30. 5. Alples : Usnjar V. selekcija 28. 3. Bela Krajina : Usnjar \ 4. 4. Usnjar. Litija 11.4. Vozila : Usnjar 18. A Usnjar: Kočevje 25. 4. Tabor: Usnjar 9. 5. Usnjar: Domžale 16. 5. Jesenice : Usnjar 22. 5. Usnjar: Elan 30. 5. Piran : Usnjar (osem!) v prvem letu obstoja Občinske nogometne zveze je prav gotovo odraz interesa širšega kroga ljudi. Razveseljivo je dejstvo, da so se v organizirani sistem tekmovanja vključila tudi moštva iz krajevne skupnosti in delovnih kolektivov. Če povemo še, da v posameznih sredinah resno' razmišljajo o vključenju v tekmovalni sistem, je več kot gotovo, da je taka liga občini potrebna. Občinska nogometna zveza je operativno telo, ki je prevzelo vodstvo vseh nogometnih tekmovanj na področju naše občine, obenem pa je tudi strokovni in svetovalni organ za nogometne klube v občini. K regularnosti tekmovanj bodo mnogo pripomogli sodniki, dvajset jih je, ki bodo strokovno delili pravico na nogometnih igriščih. Od njih tudi pričakujemo, da bodo opozorili na nadarjene posameznike. Nepravično bi bilo, če ne bi omenili trenerske organizacije. Vrhniška občina ima v nogometu že piramidasto • strukturo, imamo tudi dovolj trenerjev. Delajo dobro, s polno odgovornostjo, kar seje potrdilo tudi v praksi. NK Usnjar se je v nekaj več kot enem letu izdvojil iz ene nogometne sredine z rekreacijskim pristopom. Delali so po natančnem načrtu razvoja kluba. Ravno strokovni kader, če je dobro organiziran, daje osnovni ton odnosom v klubih in selekcijah. Spomnimo še na tabelo po šestih odigranih kotih v jesenskem delu tekmovanja. 1. Stara Vrhnika 2. Fenolit 3. Oragomer 4. IUV 5. Usnjar 6 Borovnica 7 Podlipa 8. Liko-Verd 27:14 16:13 19:16 21:12 16:18 ,11:15 18:29 19 33 M. ARSIĆ Odbojka dobiva vse več privržencev Z otvoritvijo nove telovadnice so začeli borovniški fantje in dekleta organizirano gojiti športno panogo, ki ima v naši občini malo privržencev — z odbojko. Zberejo se dvakrat tedensko. Obisk treninga je včasih presenetljivo NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Uspeh očeta in sina V počastitev krajevnega praznika je namiznoteniška sekcija borovniškega Partizana, ki jo vodi Zvone Prista-vec, organizirala namlznotenlški turnir. Pri članih je prehodni pokal osvojil Bruno Dormiš, drugI je bil Gašper Pe-trič, tretje mesto pa je med 12 tekmovalci osvojil Jože Medle. Pri pionirjih je zmagal Marko Kržič, drugi je bil Janez Oma-hen, tretji pa Bruno Dormiš, ml. Najboljši trije pionirji so prejeli medalje, vsi ostali pa diplome. To je bil po nekajletnem premoru spet turnir z dobro udeležbo in kaže na ponoven razvoj namiznega tenisa v Borovnici. visok. V 5 mesecih treniranja so odigrali tudi več prijateljskih tekem, ki so pokazale, da raste v Borovnici nov rod odbojkarjev in odbojkaric. Odbojkarski poznavalci so navdušeni zlasti nad moško ekipo, katere povprečna starost je 19 let. Trenutno uspešno nastopa v novoustanovljeni ljubljanski območni ligi. Ekipa si Je zadala tudi dolgoročni plan dela; z ustreznimi Igralskimi okrepitvami, s finančno pomočjo TVD Partizana ter vzgojo lastnega kadra naj bi v obdobju 3—5 let na-l predovala v višji rang tekmovanja. Velike želje! Mogoče tudi uresničljive. Toda zavedati se morajo, da delujejo kot sekcija TVD Partizana in spoštovati morajo načela te organizacije, ki skrbi za množičnost. Nedvomno pa ne smejo biti njihovi osnovni cilji samo tekmovalni dosežki, ampak bodo morali več s.oriti tudi pri vzgoji pionirjev in predvsem pri vključevanju krajanov v rekreativno obliko igranja odbojke. Iz teh vrst naj raste kvaliteta, saj gre končno in v prvi vrsti za to, da se čimveč krajanov sreča na odbojkarskem igrišču. M. Z. Dan odbojke je uspel ZTKO vrhniške občine Je organizirala zares zanimivo srečanje z naslovom »Dan odbojke«. Organizator je želel, da bi bil ta šport, ki ni na programu športnih aktivnosti občine Vrhnika, za katerega pa je precejšen interes, našel ustrezno mesto med športi v naši občini. Na enodnevnem turnirju so nastopila štiri moštva, Borovnica, Dragomer, in dve vojaški moštvi, F. I. Voljč in I. Cankar, na ženskem turnirju pa so nastopila tri moštva, in sicer Vrhnika (veteranke), Vrhnika (mladinke) in Borovnica. Takoj je treba reči, da so vsi nastopajoči presenetili. Igrali so zelo dobro, polno je bilo lepih potez, blokad in vsega, kar dela odbojko lepo in atraktivno. Vsekakor je treba prej izpolniti določene pogoje, ki izhajajo iz »portoroških dogovorov« in tudi iz razvojne politike športa v naši občini. vaici občinskih tekmovanj. Takoj je treba reči, da je edino občina Vrhnika izvedla tako tekmovanje, ki je omogočalo, da si pravico do nastopa v zaključnem delu tekmovanja priborijo tudi ostale sredine, ki niso organizirane v temeljne šahovske organizacije. Nastopila so društva z Vrhnike, iz Postojne, Borovnice, Starega trga, iz Doma JLA Vrhnika, iz Logatca in Dragomera. Organizator in predstavi,. moštva so se dogovorili, d a br** najprej igrali v dveh skupinah ■ Bergerjevem sistemu, zrna ^, valca pa se bosta borila za |V vaka Notranjske. V svojih skt I nah sta bili najboljši moštvi V I nike in Doma JLA z Vrhnike. V /e nalu je bila boljša mlada eK ijo Vrhnike in je zmagala s 3:1 .Taoi je postala prvak Notranjske t ] dobila pravico do nastopa na &k publiškem prvenstvu. M ti| ŠAHOVSKE VESTI af/c |rri IPa Hitropotezni turnir 0n Na rednem hitropoteznem turnirju, ki ga organizira ŠD Vrhnika za mer:1 marec, je sodelovalo 22 šahistov. Prvo mesto je osvojil Miloševič s 17,5Jp1 kami pred Justinom, Gavričem, Bombačem in Hladom s 16,5 točkami, natopi' sledili Hajne 15,5, Gostiša in Slejk s 14,5, Čačič s 12,5, Hadalin in Solna sljo ter Trček z 11,5 točkami. Se Turnir za žene V čast dneva žena je bil organiziran tradicionalen VII. turnir za žene. TuL je organizirala in izvedla sekcija za društveno aktivnost žena Doma JLA inE Vrhnika. Sodelovalo je 7 šahistk. Najboljša je bila—mojster Nevenka GolcJ Ju točkami pred Jelko Sadar s 4, Marijo Kavčič s 3,5, Snežano Lončar s 3 toOT mi, Milko Kasalović, Majo Grampovčan in Saške Miškov. ^ h Prvenstvo notranjske za člane ta V mesecu marcu se je uspešno končafo prvenstvo Notranjske v šahujbit 1982 leto. Na prvenstvu.je sodelovalo 10 šahistov iz Postojne, z Vrhnike ijjei Dragomera, uspešno pa ga je organiziralo in izvedlo ŠD Vrhnika Končni vrstni red: 1. Leon Gostiša8 točk, 2. Jadran Hlad7,3. Sašo Čačtf Stanko Nikolič, 5,5. Matjaž Justin 5,6. Jure Hajna4,7.—9. Janez Bolha, A L Šoln, Vlado Slejko, 10. Zdenko Trček 0,5 točk. Ki Pionirsko prvenstvo Na 32. ekipnem šahovskem prvenstvu SR Slovenije v Trbovljah 27. in februarja 1982 so naši pionirji dosegli odlične rezultate, čeprav niso obra dvakratnega naslova pionirskih prvakov Slovenije. Starejši pionirji so zas^ drugo mesto, medtem ko so pionirke zasedle tretje mesto v republiki. > ______;_^ »o u Srn an i l k Kolesarji z novim vodstvom Kolesarska sekcija ŠD Partizan je pred dnevi izvolila svoje vodstvo. V dvoletnem obdobju je sekcija agilnih kolesarjev in sodelavcev uspešno delovala. Vanjo se je vključilo 37 kolesarjev, od pionirjev do veteranov, celo 50 let starih. Izvedli so 5 uspelih medklubskih kolesarskih dirk, na katerih so sodelovale tudi ženske. Naši kolesarji so v večjem številu nastopali na kolesarskih maratonih v Mariboru, Celju, Novem mestu, Grosuplju, Ljubljani, Kranju, na Vršiču In drugod. Dvakrat pa so vozili tudi v sosednji Italiji. V sodelovanju z ZTKO in ŠD Partizan Vrhnika so kolesarji izpeljali 4 kolesarske trim akcije z veliko udeležbo občanov. Dirke po vrhniških ulicah pa so vzbudile veliko zanimanja. Čeprav niso imeli izvoljenega vodstva sekcije, je Kolesarska zveza Slovenije z njimi vseskozi sodelovala v želji, da kolesarska Vrhnika nadaljajuje nekdanjo tradicijo tega športa. Sodelovali so pri organizaciji dirke za državno prvenstvo veteranov s startom na Vrhniki. Prav tako v Dakijevem maratonu po Dolenjski in Notranjski skozi Vrhniko in v etapni dirki veteranov kolesarjev s ciljem na Vrhniki. Na volilno konferenco kolesarske sekcije so povabili tudi dva znana vrhniška dirkača iz predvojne zlate generacije: Janka Oblaka in Tomaža Štirna, ki sta 15 let svoje najlepše mladosti darovala kolesarskemu športu in žela lepe uspehe širom Slovenije in Jugoslavije. Žal se nista odzvala vabilu. Morda se bosta pridružila v prihodnje. Novo vodstvo sekcije sestavljajo že znani sodelavci in kolesarji: Lenart Popit, inž. Tone Fefer, Miro Miklavčič, Karel štlrn, Drago Mušič, Tine Suhadolnik, Janez Langenvalter, Pavle Kovač, Janez Gaberšek in Miran Škrjanc. Tečejo tudi že priprave na letošnjo sezono. Izvedli bodo dve medklubski kolesarski dirki, od teh bo ena gorska na Ulovko z novoustanovljenim kolesarskim klubom Cerknica. S sodelovanjem kolesarjev iz Horjula pa bodo skušali izvesti dirko za prvenstvo Notranjske. Kolesarska zveza Slovenije je imela namen poveriti Vrhniki izvedbo gorske kolesarske dirke za prvenstvo Slovenije, vendar naši kolesarski delavci menijo, da finančno niso sposobni izvesti te dirke. V programu imajo še množični izlet kolesarjev— občanov — v Cerknico, kjer bodo tekmovalci vozili krajšo dirko z domačini. Še naprej bodo skušali pridobiti v svoje vrste mlade kolesarje (tako fante kot dekleta) in bodo skrbeli za njihovo tehnično izpopolnitev. Tudi letos se bodo udeleževali maratonskih voženj po Sloveniji. Ob tem pa se srečujejo s pomanjkanjem denarnih sredstev za prevoze koles v oddaljene kraje Slovenije, ki so jih doslej plačevali kolesarji sami. S tem pa je prizadeta perspektiva našega kolesarstva. KAREL ŠTIRN či i s Pomemben jubilej vrhniških radioamaterjev Radioklub »Ivan Cankar« z Vrhnike letos proslavlja 35-let-nico svojega obstoja in delovanja. Leta 1947, samo leto po Ustanovitvi Zveze radioamaterjev Jugoslavije, je skupina zanesenjakov in ljubiteljev radioamaterstva, ki jo je vodil Milun Lazarević, ustanovila radioklub, kakršne so tedaj ustanavljali Po vsej Jugoslaviji. V letu tega pomembnega jubileja šteje r*dioklub »Ivan Cankar« šestdeset članov, od katerih jih ima ((•set svoje pozivne znake. I Ravno letos želijo svoj juoilej delovno proslaviti. Želijo preseči »anskoletne rezultate, ko so sklenili 5.000 kratkovalovnih zvez in več kot 1.000 vez na UKV področju. YU! EIJ, njihov pozivni znak, sesliši na vseh petih kontinentih. Med biseri, kot pravijo v klubu, so Veze z znanstvenimi ekspedicijami na na severnem in južnem tečaju, posebno dobro slišijo meteorološko postajo Strickberg. pravi dragulj radioamaterstva pa je UKV zveza s Švedsko. "V programu aktivnosti tega v mnogočem zelo zanimivega ko- __, 'aktiva je velika pozornost posvečena delu z mladimi in delu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vsako leto okrog dvajset mladih obiskuje tečaj za konstruktorje, ko ga opravilo, se lahko aktivno vključijo v klubsko delo. ^Radioklub »Ivan Cankar« se je med prvimi vključil v delo za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; lahko Ci recemo, da je njihova aktivnost splošnega družbenega pomena. | Klub se lahko pohvali s priznanjem Zveze radioamaterjev Jugo-Jjšlavije, s plaketo Nikole Tesla, to je najvišje priznanje, ki ga Zveza »Podeljuje društvom in posameznikom za razvijanje radioamater-u Jj^a- Tudi član kluba Otto Lončar je eden od redkih nagrajencev, ki ovj le dobil to priznanje. tm Toda kolektiv se ne želi zadovoljiti s tem, kar je že dosegel. V ►ftačrtu ima že nove lokacije, od koder bi v eter pošiljal znak svo-"•9a kluba in sporočila, sodelovati namerava na tekmovanjih, kijih ah organizira Zveza radioamaterjev Jugoslavije in mednarodna organizacija .radioamaterjev. Tako si bo pridobil še večji ugled pri nas in tudi zunaj naših meja. Ko pride beseda k posameznikom, pravijo, da je vsak prispeval k razvoju kluba. Vendar pa izstopa deset ljubiteljev radioamaterstva, ki so v zadnjih desetih letih nosilci klubske aktivnosti in so s svojim znanjem in prizadevanjem dali velik prispevek k razvoju kluba. To so Bojan Novak, Slave Celar, Janez Celarc, Zvonko Plohar, Matic Japelj. Otto Lončar, Peter Kobal inZoranMihajlovič. Želijo, da bi ob svojem jubileju dobili prostore za delo, da bi v svoje vrste vključili čim več mladih in razširili svojo aktivnost za blagor naše samoupravne socialistične skupnosti. ' MOMIR ARSIĆ sa$OJA IN PREVENTIVA USTNEM PROMETU i v j—- !| (alikokrat se zgodi, da srečamo na cesti vozila z utripajočo 8* 10 modre barve ali vozila, ki imajo eno utripajočo luč modre in \15 utripajočo luč rdeče barve. Obe vozili lahko poleg svetlob iKe 'Znakov dajeta tudi zvočni znak različnih višin oz. zavijajoči li ^ Kai pomenijo ti znaki in kako se ravnamo pri srečanju s MW vozili? Vozila s prednostjo (°zilo s spremstvom je vozilo, je dodeljeno spremstvo 'adnikov milice ali vojaških j* na vozilih, ki dajejo po-"ne svetlobne znake rdeče in ndPre barve ter posebne Stilne znake. Pri srečanju s ato ni vozili ali če nas ta vozila do-JS [o. moramo obvezno ustaviti 86 strogo ravnati po navodilih eb 39 in spremstva. Ponoči mo- ru 110 Pri srečanju s temi vozili in ^er>čiti luči. Vožnjo lahko na-olc ujemo šele, ko se vsa vozila remstva peljala mimo. ^e nam je nekako jasno, kako ravnamo pri srečanju z vozili s rernstvom, pa velikokrat po-£ I ?lrno svoje dolžnosti, ko se re-6rno z vozili z modro utripa-či vaka Notranjske. V svojih ski p nah sta bili najboljši moštvi VI nike in Doma JLA z Vrhnike. V nalu je bila boljša mlada eK :jo Vrhnike inje zmagala s3:1.Tj m je postala prvak Notranjske i j dobila pravico do nastopa na ok publiškem prvenstvu. Mftl fcVo rn Pa eb Hitropotezni turnir bn Na rednem hitropoteznem turnirju, ki ga organizira ŠD Vrhnika za me! marec, je sodelovalo 22 šahistov. Prvo mesto je osvojil Miloševič s 17,51 °9 kami pred Justinom, Gavričem, Bombačem in Hladom s 16,5 točkami, nate jli sledili Hajne 15,5, Gostiša in Slejk s 14,5, Čačič s 12,5, Hadalin in Solna s o, ter Trček z 11,5 točkami. rnc Turnir za žene V čast dneva žena je bil organiziran tradicionalen VII. turnir za žene. Tu ^ je organizirala in izvedla sekcija za društveno aktivnost žena Doma JLA in ,.e Vrhnika. Sodelovalo je 7 šahistk. Najboljša je bila—mojster Nevenka Gole. ^ točkami pred Jelko Sadar s 4, Marijo Kavčič s 3,5, Snežano Lončar s 3 toflpP mi, Milko Kasalović, Majo Grampovčan in Saške Miškov. Prvenstvo notranjske za člane fei V mesecu marcu se je uspešno končalo prvenstvo Notranjske v šahu bir 1982 leto. Na prvenstvu, je sodelovalo 10 šahistov iz Postojne, z Vrhnike i ei Dragomera, uspešno pa ga je organiziralo in izvedlo ŠD Vrhnika. Končni vrstni red: 1. Leon Gostiša 8 točk, 2. Jadran Hlad 7,3. Sašo Čačtf Stanko Nikolic, 5,5. Matjaž Justin 5,6. Jure Hajna4,7.—9. Janez Bolha, A L šoln, Vlado Siejko, 10. Zdenko Trček 0,5 točk. «l Pionirsko prvenstvo Na 32. ekipnem šahovskem prvenstvu SR Slovenije v Trbovljah 27. in februarja 1982 so naši pionirji dosegli odlične rezultate, čeprav niso ob^rii dvakratnega naslova pionirskih prvakov Slovenije. Starejši pionirji so zas^ drugo mesto, medtem ko so pionirke zasedle tretje mesto v republiki. M Kolesarji z novim vodstvom Kolesarska sekcija ŠD Partizan je pred dnevi izvolila svoje vodstvo. V dvoletnem obdobju je sekcija agilnih kolesarjev in sodelavcev uspešno delovala. Vanjo se je vključilo 37 kolesarjev, od pionirjev do veteranov, celo 50 let starih. Izvedli so 5 uspelih metiklubskih kolesarskih dirk, na katerih so sodelovale tudi ženske. Naši kolesarji so v večjem številu nastopali na kolesarskih maratonih v Mariboru, Celju, Novem mestu, Grosuplju, Ljubljani, Kranju, na Vršiču In drugod. Dvakrat pa so vozili tudi v sosednji Italiji. V sodelovanju z ZTKO in ŠD Partizan Vrhnika so kolesarji izpeljali 4 kolesarske trim akcije z veliko udeležbo občanov. Dirke po vrhniških ulicah pa so vzbudile veliko zanimanja. Čeprav niso imeli izvoljenega vodstva sekcije, je Kolesarska zveza Slovenije z njimi vseskozi sodelovala v želji, da kolesarska Vrhnika nadaljajuje nekdanjo tradicijo tega športa. Sodelovali so pri organizaciji dirke za državno prvenstvo veteranov s startom na Vrhniki. Prav tako v Dakijevem maratonu po Dolenjski in Notranjski skozi Vrhniko in v etapni dirki veteranov kolesarjev s ciljem na Vrhniki. Na volilno konferenco kolesarske sekcije so povabili tudi dva znana vrhniška dirkača iz predvojne zlate generacije: Janka Oblaka in Tomaža Štirna, ki sta 15 let svoje najlepše mladosti darovala kolesarskemu športu in žefa lepe uspehe širom Slovenije in Jugoslavije. 2al se nista odzvala vabilu. Morda se bosta pridružila v prihodnje. Novo vodstvo sekcije sestavljajo že znani sodelavci in kolesarji: Lenart Popit, inž. Tone Fefer, Miro Miklavčič, Karel štirn, Drago Mušič, Tine Suhadolnik, Janez Langenvalter, Pavle Kovač, Janez Gaberšek in Miran Škrjanc. Tečejo tudi že priprave na letošnjo sezono. Izvedli bodo dve medklubski kolesarski dirki, od teh bo ena gorska na Ulovko z novoustanovljenim kolesarskim klubom Cerknica. S sodelovanjem kolesarjev iz Horjula pa bodo skušali izvesti dirko za prvenstvo Notranjske. Kolesarska zveza Slovenije je imela namen poveriti Vrhniki izvedbo gorske kolesarske dirke za prvenstvo Slovenije, vendar naši kolesarski delavci menijo, da finančno niso sposobni izvesti te dirke. V programu imajo še množični izlet kolesarjev— občanov — v Cerknico, kjer bodo tekmovalci vozili krajšo dirko z domačini. Še naprej bodo skušali pridobiti v svoje vrste mlade kolesarje (tako fante kot dekleta) in bodo skrbeli za njihovo tehnično izpopolnitev. Tudi letos se bodo udeleževali maratonskih voženj po Sloveniji. Ob tem pa se srečujejo s pomanjkanjem denarnih sredstev za prevoze koles v oddaljene kraje Slovenije, ki so jih doslej plačevali kolesarji sami. S tem pa je prizadeta perspektiva našega kolesarstva. KAREL ŠTIRN ar, «I do ti i * i Orr, Pomemben jubilej vrhniških radioamaterjev Radioklub »Ivan Cankar« z Vrhnike letos proslavlja 35-let-nico svojega obstoja in delovanja. Leta 1947, samo leto po ustanovitvi Zveze radioamaterjev Jugoslavije, je skupina zanesenjakov in ljubiteljev radioamaterstva, ki jo je vodil Milun Lazarevič, ustanovila radioklub, kakršne so tedaj ustanavljali Po vsej Jugoslaviji. V letu tega pomembnega jubileja šteje "Jdioklub »Ivan Cankar« šestdeset članov, od katerih jih ima (teset svoje pozivne znake. Ravno letos želijo svoj juoilej delovno proslaviti. Želijo preseči »nskoletne rezultate, ko so sklenili 5.000 kratkovalovnih zvez in "eč kot 1.000 vez na UKV področju. YU! EIJ, njihov pozivni znak, se sliši na vseh petih kontinentih. Med biseri, kot pravijo v klubu, so Veze z znanstvenimi ekspedicijami na na severnem in južnem tečaju, posebno dobro slišijo meteorološko postajo Strickberg. pravi dragulj radioamaterstva pa je UKV zveza s Švedsko. I V programu aktivnosti tega v mnogočem zelo zanimivega kolektiva je velika pozornost posvečena delu z mladimi in delu za Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vsako leto okrog dvajset mladih obiskuje tečaj za konstruktorje, ko ga opravile, se lahko aktivno vključijo v klubsko delo. .Radioklub »Ivan Cankar« seje med prvimi vključil v delo za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; lahko e|rečemo, da je njihova aktivnost splošnega družbenega pomena. L Klub se lahko pohvali s priznanjem Zveze radioamaterjev Jugo-Ljjlavije, s plaketo Nikole Tesla, to je najvišje priznanje, ki ga Zveza »Podeljuje društvom in posameznikom za razvijanje radioamater-ii j^a- Tudi član kluba Otto Lončar je eden od redkih nagrajencev, ki svp dobil to priznanje. Toda kolektiv se ne želi zadovoljiti s tem, kar je že dosegel. V ftačrtu ima že nove lokacije, od koder bi v eter pošiljal znak svo-ivl, Pa kluba in sporočila, sodelovati namerava na tekmovanjih, ki jih organizira Zveza radioamaterjev Jugoslavije in mednarodna organizacija /adioamaterjev. Tako si bo pridobil še večji ugled pri nas in tudi zunaj naših meja. Ko pride beseda k posameznikom, pravijo, da je vsak prispeval k razvoju kluba. Vendar pa izstopa deset ljubiteljev radioamaterstva, ki so v zadnjih desetih letih nosilci klubske aktivnosti in so s svojim znanjem in prizadevanjem dali velik prispevek k razvoju kluba. To so Bojan Novak, Slave Celar, Janez Celarc, Zvonko Plohar, Matic Japelj, Otto Lončar, Peter Kobal inZoran Mihajlović. Želijo, da bi ob svojem jubileju dobili prostore za delo, da bi v svoje vrste vključili čim več mladih in razširili svojo aktivnost za blagor naše samoupravne socialistične skupnosti. MOMIR ARSIĆ POJA IN PREVENTIVA CESTNEM PROMETU Vozila s prednostjo ■elikokrat se zgodi, da srečamo na cesti vozila z utripajočo •io modre barve ali vozila, ki imajo eno utripajočo luč modre in ** utripajočo luč rdeče barve. Obe vozili lahko poleg svetlob 'znakov dajeta tudi zvočni znak različnih višin oz. zavijajoči °k. Kaj pomenijo ti znaki in kako se ravnamo pri srečanju s "i vozili? ne! °zilo s spremstvom je vozilo, "to je dodeljeno spremstvo adnikov milice ali vojaških J* na vozilih, ki dajejo po-prte svetlobne znake rdeče in .JpjhJ barve ter posebne 51 ^cne znake. Pri srečanju s atc ii vozili ali če nas ta vozila dc-1 s o. moramo obvezno ustaviti strogo ravnati po navodilih Bb in spremstva. Ponoči mo-"o pri srečanju s temi vozili senčiti luči. Vožnjo lahko na-jemo šele, ko se vsa vozila oi^Premstva peljala mimo. . 6 nam je nekako jasno, kako Ravnamo pri srečanju z vozili s ernstvom, pa velikokrat po-h i, D|mo svoje dolžnosti, ko se re-8 lamo z vozili z ve J vozilom predpisuje zakon. Kadar so na nujni vožnji, za njih ne veljajo omejitve hitrosti, ne velja prepoved prehitevanja in vožnje mimo kolone vozil, ne velja prepoved sekanja skupine pešcev, imajo prednost pred vsemi vozili, razen pred vozili s spremstvom in vozili v križiščih, kjer promet urejajo svetlobni prometni znaki ali znaki, ki jih dajejo pooblaščene osebe. »Kaj to pomeni? Če nas dohiti vozilo s prednostjo ali če tako vozilo srečamo in zaradi gostote prometa ali značilnosti ceste ne more nadaljevati normalne vožnje, moramo zmanjšati hitrost in se pomakniti na skrajno desno stran vozišča, če pa to ni dovolj, se moramo ustaviti. Če nam tako vozilo pripelje v enakovredenem križišču z leve strani, za njega ne velja desno pravilo, zato se moramo ustaviti in ga spustiti momo. Če vozilo z modro utripajočo lučjo pripelje s stranske ceste, kolovozne poti ali če v križišču zavija levo, se moramo ustaviti in ga spustiti mimo. Če to vozilo pripelje do organiziranega sprevoda pešcev, se mora sprevod razmakniti in mu omogočiti nadaljevanje vožnje. Zelo smo se razvadili s parkiranjem in vožnjo po pločnikih, zato uporabimo pločnik tudi, kadar tako naredimo prosto pot vozilu na nujni vožnji. Tudi v se-maforiziranem križišču mu damo prednost, vendar tako, da sebe in drugih ne spravimo v nevarnost. Novost v zakonu je vozilo organa za notranje zadeve z dvemi modrimi lučmi, ki zagotavlja prosto pot vozilu ali koloni vozil. V tem primeru smo dolžni odstopiti prednost celi koloni. Eden izmed temeljev dobrih medsebojnih odnosov na cesti je dosledno upoštevanje vozil s prednostjo in omogočanje neovirane vožnje in to ne zaradi zakona in morebitne kazni, ampak da omogočimo, da ta vozila opravijo svojo nalogo. Dobro pa jo lahko opravijo samo, če se hitro in neovirano pomikajo po cesti. Pomislimo na to, da bomo morda že jutri sami potrebni pomoči vozil z modro lučjo! KAZIMIR METLJAK modro utripa-o lučjo oz. z vozili s prednost-vozila s prednostjo so vozila Pomoči — rešilo!, gasilske i, vozila organov za notra-j zadeve in oboroženih sil Zavedajmo se, da kadar v°zila dajejo posebne svet-s|.ir,e in zvočne znake, hitijo na ?oc ljudem v stiski. Kolikokrat jlrno, da so koga pripeljali v nico v zadnjem hipu! Ali se v Udarno, da z odločitvijo, kak-bo š odnos do teh vozil, °Cimo tudi o zdravju in življe-. ljudi, katerim je potrebna f^ofi? Mislim, da zaradi hudega dela vozil s prednostjo k, bi bilo potrebno zakonskih .°oil o naših dolžnostih, ven-Kljub zakonu srečujemo na '') ljudi, ki nočejo videti modre '.'h slišati sirene in vozijo, kot 'a cesta samo njihova in se . ne more nič zgoditi. Čeprav ?°> da je učinkovita le hitra !?"oc in moramo vozilom s kostjo omogočiti hitro vož-brez kakršnihkoli zastojev da jim dajemo prednost, jmo, katere prednosti tem Program dela Turističnega društva Vrhnika v letu 1982 Turistična zveza Slovenije si prizadeva, da bo v letu 1982 ustanovljenih najmanj 80 novih turističnih društev, predvsem po krajevnih skupnostih, da bodo oživljena trenutno manj aktivna društva in da se bo povečalo število članov v društvih. V prizadevanju za večji poslovni uspeh slovenskega gospodarstva, katerega sestavni del je kvalitetnejša turistična ponudba in večji fizični ter finančni promet, sodijo tudi akcije slovenskih turističnih društev za ohranjanje in turistično vrednotenje narave in kulturne dediščine, za doseganje pričakovane (nekoč samoumevne) gostoljubnosti, odpravljanja nereda, nesnage, malomarnosti... Da bi poživili dejavnost v turističnem društvu in k sodelovanju pritegnili čim večje število mladih, bo tudi Turistično društvo Vrhnika popestrilo delo z mla- Pismo bolnemu sošolcu Dragi naš sošolec Franci! . Vsi smo se zelo veselili počitnic, ker smo vedeli, da so pred nami trije 'edn veselega in brezskrbnega življenja. Od počitnic smo pričakovali aliko lepega, se pravi, da bi se naužili kar največ zimskega veselja in adosti, brezdelja in mgči, da dokončamo začeto delo. tf Ko nam je lepo, nihče ne pomisli, da se nam lahko kaj hudega nare-S Tudi mi smo se pred počitnicami poslovili in še pomislili nismo, uu K ^°ga izmed nas doletela nesreča. Prav to, dragi sošolec, seje zgo-7° tebi. Niti misliti si ne moremo, kako je to hudo, če si zlomiš nogo. Ko Bt. nekoliko okreval, boš pouk lahko obiskoval kar v bolnici, kjer je no- a tovarišica učiteljica. Vemo, da to ni isto, kot če bi bil z nami, toda I seeno pridno sodeluj, kot si to že delal na Vrhniki. Mi se učimo in de-i|K) naprej. Novo snov ti bomo prepisali v zvezke. Upamo, da boš, ob /Joni zdravniški pomoči hitro okreval in da se čimprej vidimo v naših jaških klopeh. Ker pa imaš danes rojstni dan, želimo izkoristiti priliko, P1 skupaj s tovarišico čestitamo in zaželi mo čimprejšnjo vrnitev med as. Trdno smo prepričani, da ti bo to ponesrečeno smučanje ostalo ^o'go v spominu. Prisrčne pozdrave od tvojih sosošlcev in tovarišice učiteljice. Učenci 3. d razreda OŠ. Ivan Cankar Vrhnika dimi ter ustanovilo sekcijo Turistični podmladek. Čeprav se Turistično društvo Vrhnika bori s težavami (nima svojega poslovnega prostora) s finančnimi sredstvi, je po zaslugi nekaterih vzdržalo in bo s svojim konkretnim delom in k družbenimi akcijami svoj obstoj upravičilo ter delo nadaljevalo v korist vse krajevni skupnosti, kakor v korist občine in širše družbene skupnosti Slovenije. Čas je pokazal, da sta obstoj in uspešno delovanje turistične društvene organizacije nujno potrebna, ponovno je prišlo do polnega izraza spoznanje, da zahteva skrb za pospeševanje turizma ne le uspešno delovanje gostinskih turističnih gospodarskih organizacij, ampak tudi aktivnost čim širšega kroga občanov in tudi njihovih organizacij in da so prav uspehi turistične aktivnosti v veliki meri odvisni od množične organizacijske osnove, to je od delovnih ljudi in krajanov, vključenih v turistično društvo, oziroma od celotnega prebivalstva. Zato daje Turistično društvo Vrhnika predlog programa del za leto 1982. V letu 1982 se bodo intenzivno nadaljevala dela pri obnovi izletniške postojanke v Starem malnu, ki so se pričela že v lanskem letu. Ena najvažnejših planskih nalog, tako članov TD kot krajanov, pa je vzgoja, skrb in apel na obiskovalce, da se v pri- hodnje ne bi dogajalo to, kar se je zgodilo s postojanko v Starem malnu, ki so jo nezaželjeni obiskovalci do kraja razdejali in uničili. Program dela je sledeč: *- kočo končati v pritličju tako, da bo moč gostom nuditi okrepčila; — napeljati pitno vodo iz studenca, ki je nekoč že nudil pitno vodo obiskovalcem Starega malna; — opremiti s s sanitarijami; — urediti okolico koče in kopalnega bazena ter izdelati ognjišča za pripravo jedi na žaru in lopo za zasilno zaščito pred nevihtami; — popraviti stene kopalnega bazena; — obnoviti temelje Starega malna in montirati vodno kolo, ki bo spominjal na čase iz leta 1903, ko je vodno kolo poganjalo ustroj mlina; — obnoviti kritine ute Sv. Antona v Močilniku, zaščititi ograje mostov in urediti park; — urediti park na Trojici — Cankarjev gaj. Program navaja le primarne objekte, ki pa niso finančno ovrednoteni. Upravni odbor društva meni, da bodo zamelj-ska, montažna in gradbena dela opravljena na prostovoljni bazi članov TD in ostalih krajanov, kar predstavlja 50 odstotkov vrednosti. Ker bodo tu potrebna finančna sredstva za nabavo raznega gradbenega materiala, računajo na finančno ali materialno pomoč KS Vrhnika in na delež od turistične takse. Program je dokaj zahteven, kljub temu pa je izvedljiv, če računamo na pomoč članov društva, ki jih je trenutno 240. F. O., A. G. TOZD HOTEL MANTOVA n.sub.o. 61360 Vrhnika, Cankarjev trg 6 objavlja prosta dela in naloge 1. 2 pomožni kuharici, 2. 1 delavca za vzdrževanje parkirnega prostora, 3. 1 delavko za vzdrževanje sanitarij v popoldanskem času. Pogoji: Pod št.) 1. končana osnovna šola ter 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pod št. 2. in 3, pa je zaželeno, da sta kandidata upokojena. Vsi zainteresirani kandidati naj pošljejo prijave ali se osebno zgla-sijo na naslov hotela v roku 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče Ivanke Igl roj. Leskovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno pa družinama Verbič in Horvat za tolažilne besede in izrečeno sožalje. Najlepša hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem in govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo pospremili na i njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA ob nenadomestljivi boleči izgubi našega ljubljenega moža, ata, starega ata in strica Pavla Drobnica so iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so mu darovali vence in cvetje, vsem, ki so z nami sočustvovali ob hudi izgubi ter ga tako številno pospremili na , zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Vsi, njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Franca Mlinarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v hudih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in tov. Kobiju za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube mame, babice, prababice in sestre Ivane Mrak roj. Rode se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za podarjeno cvetje in" vence, za pismeno in izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Heleni Rožanc-Drašler za njeno pomoč in skrb ter godbi in pionirskemu pevskemu zboru in tov. Dobrovoljcu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Jožeta Novaka .. iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede ob grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage Anice Pa j nič se zahvaljujemo tov. Sonji Barbo za poslovilne besede, tov. Jur-jeviču, pevovodji, za petje, tov. dr. Kogoju za lajšanje bolečine ter vsem darovalcem vencev in cvetja kakor tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. •Žalujoči mož in ostali sorodniki Malčki v šoli na snegu Tudi letos se je 164 otrok, starih od pet do sedem let, na pobočjih Ulovke teden dni učilo smučanja. Za marsikaterega cicibana so bili to prvi koraki na smučeh. V tednu dni pa so se vsi že tako izurili, da so si na tekmovanju ob zaključku male šole v naravi pridobili nalepko smučanja. Zanimivo je bilo opazovati skrbne vzgojiteljice in nekaj zunanjih vaditeljev smučanja, ko so z vso odgovornostjo skrbeli za te otroke. Malo drugače je namreč učiti te otroke kot starejše. Marsikoga je treba preobleči, jim pomagati zapeti smuči, skratka, kar naprej je bilo slišati »trši-ca, tršica...«. Pa še nekaj velja povedati. Ta oblika šole v naravi tudi ne stane ravno veliko. Starši so primaknili 470 dinarjev za hrano, za boljše smučarje pa še za vlečnico. Karolina Podvratnik, ravnateljica vzgojno varstvenega zavoda: »Mala šola v naravi je dobra oblika vzgoje. Otroci in tudi njihovi starši so zelo navdušeni. Ko so videli to množičnost, je bilo zanimanje še večje in smo vključili tudi nekaj otrok, ki sicer ne hodijo v vrtec« Brane šefran, sekretar ZKTO: »Kljub slabi zimi smo uspešno spravili pod streho tudi malo šolo Otroci so se precej naučili, škoda je le, da je potem predolga doba do »prave šole v naravi«, to je do 5. razreda. Vsaj v tretjem bi jo kazalo organizirati.« jure Aleksič je povedal, ko se je sladkal z bonbonom, da je že pravi smučar in da je tovarišica Andreja pridna, zato jo imajo radi. Prijavnica za MDB Ivan Cankar julija 1982 Plitvice 82 Pokojišče 82 Priimek in ime, Bivališče........ Rojen-a................ Naslov šole TOZD Delo, ki ga opravljam................................................ Član 00 ZSMS........................................od leta . ČlanZK DA od leta.......................NE Funkcija v ZSMS...................................................... Član društev................................................. Dosedanja udeležba na MDA ....... V brigadi bi sodeloval na področjih Oprema: čevlji št......................št. brigadirke S svojim podpisom se obvezujem, da bom v svoji OZD, TOZD ali šoli uredil vse potrebno za odhod na MDA. Predsednik 00 ZSMS Predsednik DS Podpis udeleženca Otroci že v varstvenih družinah Le katera mati se v življenju kdaj ne sreča s problemom varstva otrok? Rešujejo jih tako ali drugače. In kako jim pri tem pomaga Vzgojno-varstveni zavod Vrhnika? O tem sem se te dni pogovarjala z ravnateljico VVZ Vrhnika, Karolino Podvratnik, in varuhinjo, Đurdo Kozar: »Zaradi premajhnih zmogljivosti se v naši občini pojavlja problem organiziranega varstva otrok, zlasti to velja za otroke do 3 let starosti, ki spadajo še v jasli. Da bi ta problem v kar največji meri rešili, je VVZ Vrhnika objavil rapis za varstvene družine že v letu 1980. Takrat sta se na razpis prijavili dve družini, ena v Dragomerju in druga na Logu, ki pa je kasneje prenehala z delom, bila pa je ustanovljena še ena družina v Dragomerju. Na Vrhniki je bil razpis za varstveno družino objavljen v letu 1981, vendar ni bilo interesentov. Interesentka se je pojavila šele letos. To je bila nekdanja varuhinja v VVZ Vrhnika, DurdaKozar. Ker je izpolnjevala pogoje za varstveno družino (primerni stanovanjski prostori, urejene družinske razmere in seveda najvažnejši pogoj — veselje do dela z otroki), sedaj že drugi mesec varuje otroke na svojem domu. Kaj je pravzaprav varstvena družina? Oseba, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, na svojem domu varuje otroke, za katere ni prostora v jaslih, to se pravi, otroke v starosti od 8 mesecev do treh let. Ta oseba je v VVZ v delovnem razmerju za določen čas, ima pa iste pravice, obveznosti in dolžnosti kot ostali delavci VVZ. Med drugim to pomeni tudi socialno zavarovanje, delovno dobo, ki se šteje za pokojnino, torej prednosti, kijih varstvo»na črno«, kljubveč-jemu zaslužku, ne daje. Varuhinja, ki sklene v VVZ delovno razmerje za določen čas, je plačana po otroku za 8 normalnih delovnih ur in 2 naduri, saj se običajno njen delovnik prične še pred pol šesto zjutraj, konča pa ob 15.30. In kako poteka tak varstveni dan na domu varuhinje? Pri Đurđi Kozar takole: starši prinesejo svoje otroke okrog pol šestih k Đurđi v stanovanje. Tega so že tako navajeni, da niti ne zvonijo več (zaradi ostalih stanovalcev, kajti Đurđa živi v bloku S-6). Đurđa je takrat že pokonci in otroke pričaka s čajem, nato jih preobleče v obleko, ki jo da in pere vrtec, potem je na vrsti igranje, branje pravljic, ples, še najraje pa se otroci zberejo okrog Đurđe, ko vzame v roke kitaro in jim zapoje. No potem je tu malica, pa spet skupinsko igranje. Včasih izdelajo za mamice kakšno darilo in mine dopoldne. Potem ji hišnik iz vrtca pripelje kosilo za otroke. Morate priznati, da je to precejšnja olajšava, kajti, kako bi se poleg varstva in igranja s petimi otroki od 8 mesecev do 3 let starosti, lahko ukvarjala še s kuho; za dojenčke to, za starejše ono. Po končanem kosilu se prileze počitek. Seveda ne gre brez pravljice. Kmalu je tu ura 15.30, ko še zad- nja mama pride po svojega otroka, Đurđa pa se posveti svojim trem otrokom in možu. Omenila je tudi, da je že v kratkem času prišlo do pristnega kontakta med njo in starši in da do sedaj še ni bilo nobenih problemov. Upa, da bo tako tudi v bodoče. Seveda se tudi zaveda velike od-govnrosti, ki jo ima kot varstvena družina. Potožila je, da že dalj časa zaman čaka na telefon. Na PTT kljub vsemu ne najdejo dovolj razumevanja, da varuhinja s štestimi otroki ne more brez telefona. V skrajnem primeru pa so tu še sosedje. In kaj še VVZ nudi varstvenim družinam? Varstvenim družinam, ki nimajo ustrezne opreme za otroke, le-to nabavi vrtec. Tu je mišljeno vse od pohištva do obleke, posode in vseh didaktičnih sredstev. To je prišlo v poštev pri varstvenih družinah v Dragomerju in Borovnici, ki je prej še nisem omenila, Đurđa na Vrhniki pa je otrokom dala na razpolago svoje posteljice, pa tudi veliko »mehkih« igrač jim naredi sama. Kot sem že prej omenila, tistim varstvenim družinam, ki so v bližini enot WZ dostavlja hrano hišnik iz tamkajšnje kuhinje, v Borovnici pa varuhinja kuha sama. Za to sicer dobi denarno nadomestilo, vendar je to nadomestilo ekonomska cena v vrtcu, kjer se seveda stroški znižajo zaradi večjih količin. Zato nekatere varuhinje niso zadovoljne z nadomestilom. Sedaj Đurđa počasi zapisuje vse svoje izdatke oz. stroške z varstvom in na podlagi teh zapisov bodo potem lahko izračunali drugačno višino nadomestil. Vsa ta in podobna vprašanja ter obveznosti vrtca do varstvene družine in obratno ureja pogodba, ki se sklepa vsako leto na novo in seveda tudi takrat, ko se spremeni kakšno določilo. Ta pogodba naj bi med drugim določala tudi to, da mora varuhinja oz. varstvena družina v času svoje odsotnosti poskrbeti za nadomestno varstvo. Seveda so tu dodatni problemi in stroški, zato se na Vrhniki za to niso odločili. V času dopusta ali bolniške imajo otroci avtomatično zagotovljeno varstvo v najbližji enoti VVZ. No, tu so spet težave (na srečo samo krajše obdobje) s prilagajanjem otrok na novo okolje in varuško, varuška pa i ma še dodatno obremenitev in delo z že tako največkrat nadštevilčnimi oddelki. Ko smo spoznali varstveno družino, naj omenim še njene prednosti: zelo majhna obolelost otrok zaradi majhnega števila varovancev, varuhinja ima več časa posvetiti se posameznemu otroku, tako da otrok ne čuti, da je odtrgan od doma. Zlasti to velja za slabotne otroke in otroke z neurejenimi družinskimi razmerami. Za varstvo v VVZ kot varstvo pri varstveni družini starši prispevajo enako; odvisno od višine njihovih osebnih dohodkov, za kar imajo seveda »razpredelnico«. Tako »razpredelnico« oz. prioritetno listo imajo tudi za tiste, ki čakajo na spre- jem v vrtec. Po tem vrstnem redu komisija izbira otroke za vrtec oz. varstveno družino. Seveda pa se prej posvetujejo s starši, če so za varstveno družino. Obrazložijo jim tudi, da otroci potem, ko prerastejo jasli oz. varstveno družino, »avtomatično« preidejo v starejše oddelke enot VVZ. Varstvenim družinam je omogočeno, da sodelujejo na področju družbeno-političnega življenja, samoupravljanja, da se izobražujejo. Vsi zbori delovnih ljudi VVZ so v popoldanskem času, vse varuhinje tako v VVZ kot na domu so o vseh zadevah obveščene z okrožnicami, po-šiljajo jim razno strokovno literaturo, Zavod za šolstvo je organiziral seminar o delu z otroki, id njihovi negi, za vsakodnevni kontakt oz. prena-sanje sporočil skrbi hišnik, ko pripelje hrano enkrat tedensko ali na vsakih 14 dni pa varstvene družine obišče ravnateljica ali pedagoški vodja, kasneje pa bo to mentor. Predpisano je tudi, naj bi do konca leta 198* imele vse varuhinje šolo za varuhinje, ki bi si jim priznala kot srednja šola oz. I. Stopnji usmerjenega izobraževanja. Na Vrhniki so 1 temu izobraževanju že pospešeno pristopi« vendar je to za varstvene družine malo težje: varstvo otrok do 15,30, avtobus do Ljubljane pouk do 19. ure. Morate priznati, da bi to bilo reij 0* naporno. Zato Đurđa kljub svoji želji za enkral še ne more v šolo. Vendar mislim, da otroci zato v* niso veliko prikrajšani. L« Da ne bi samo hvalili varstvene družine, po iaji glejmo še drugo plat medalje! Zakaj se ženskega ne odločajo preveč rade za varstvo otrok ni oh domu? Mnoge nimajo primernega prostora največkrat pa je tu premalo plačano delo s toliM N» otroki. Prej je bila prisotna še težava s kuha njem. ■ V razgovoru je ravnateljica postavila pro I blem organiziranega varstva otrok v Dragome* I ju:- premajhne kapacitete za področje od Dre * novega griča do Dragomerja in Lukovice. V ko likor ne bo možnosti, da bi preuredili v vrtec stari šolo na Logu, in kaže bolj slabo, zaradi pomanj kanja sredstev, potem bodo morali oddelek jas spremeniti v oddelek otrok od dveh do treh I starosti in potem oddelek od petih do sedmi! let, da bodo ti otroci dobili vsaj obvezni predšcj ski program. Seveda pa tu ostaja problem jasi Nekako pričakujejo, da se bo pojavila še kakšnj varstvena družina in s tem v glavnem rešila« problem. Problemi se pojavljajo tudi v Borovnici. Do kler ni bilo varstvene družine, tu ni bilo varstv za otroke do treh let. Zato je letos v Borovnici planu razpis za še eno varstveno družino. »Do konca leta 1985 naj bi na območju ob čine Vrhnika VVZ Vrhnika imel 7 varstveni družin za cca 35 otrok do treh let starosti,« mi] ob koncu razgovora povedala ravnateljica VV Vrhnika, Karolina Podvratnik. ZDENKA TOMAŽU Še je čas za prijave v brigado kn to Brigadirsko življenje in mladinske delovne akcije so nezamenljiva oblika združevanja mladih ljudi. V mladinskih delovnih brigadah se kujeta bratstvo in enotnost. Postale so že konkretna šola življenja, dela in usposabljanja. Katerakoli akcija, ki se je je lotila mladina, je bila opravljena v določenem času ali celo hitreje. Tu ne gre za ekonomski efekt, pomembneje je, da naša družba dobi kompletnega mladega človeka, ki bo izkušnje, pridobljene na akciji, prenesel tudi v OZD, TOZD in šole. Zato mladinske delovne akcije niso samo stvar mlade generacije, ampak celotne družbene skupnosti. Leta hitijo, čas je naredil svoje, a začetni skojevski zanos in volja sta še vedno močno prisotna. Generacije pred nami so doživljale velike zmage na svoji poti pri izgradnji domovine. Spomnimo se besed tovariša Tita: »Ko govorimo o deležu mladine v preteklosti, danes nekateri pravijo, to so bili drugačni časi, vojna in revolucija, lepi časi. Jaz pa trdim: tudi danes se je za kaj bojevati, pa še kako! Moramo ne le ohraniti tisto, kar smo si pridobili, temveč tudi graditi na novo.« Teh besed ne smemo varovati le kot spomin na velikega borca, vojskovodja, revolucionarja, komunista, državnika, njegove besede nam morajo biti jedro naše življenjske in delovne usmeritve. Tudi letos se bomo odpravili na Plitvice, Pokojišče, da tja vgradimo del sebe, del svojega mladostnega zanosa in navdušenja. Akcija bo vodila akcijo, srečanje mladih ljudi pa bo skovalo trdno prijateljstvo, bratstvo in enotnost. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-41016 -Telefonska številka uredništva: 70-325 -Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS S RS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. 17.543 nas je Tokrat že razpolagamo s popolnimi podatki o številu prebivalcev v občini tudi po pripadnosti narodu, narodnosti ali etnični skupini. Podatki so iz lanskega popisa prebivalcev. V občini je vseh prebivalcev 17.543. Torej nas je od zadnjega popisa, ki je bil 1971, za 3.686 več. Če pogledamo, kako so se naši prebivalci izjavili glede na pripadnost narodu, narodnosti ali etnični skupini, ugotovimo, daje35 Črnogorcev, 444 Hrvatov, 29 Makedoncev, 214 Muslimanov, 15.713 Slovencev, 679 Srbov, 11 Albancev, 2 Bolgara, 1 Čeh, 3 Italijani, 6 Madžarov, 4 Nemci, 1 Romun, 1 Rus,7 Slovakov, 2 Ukrajinca in še 6 ostalih pripadnikov narodov, narodnosti ali etničnih skupin. Narodnostno se ni opredelilo 68 občanov, za Jugoslovane se jih je opredelilo 258, 31 pa se jih je opredelilo po regionalni pripadnosti, pri 28 pa so opredelitve neznane. Vedno nam je bilo vodilo delo in učenje in to vodilo moramo imeti vedno pred očmi, tudi sedaj, ko se odločamo za sodelovanje na lokalni delovni akciji na Pokojišču in zvezni mladinski delovni akciji na Plitvicah. Mladinske delovne akcije so izredna priložnost, da mlad človek zaživi in obeliti to družbeno kvaliteto, kjer se osebni interesi prelivajo v skupne in omogočajo vsakomur, da sprosti svoje ustvarjalne sposobnosti. To možnost pa si ustvarjajo brigadirji sami, ki s svojo kreativnostjo in z dograjevanjem spodbujajo sami sebe, da vsakdo v spektru raznoraznih dejavnosti najde svoje mesto pri oblikovanju življenja in dela na akciji. Ugotavljamo, da je v velikem številu okolij prisotno razmišljanje, da naj se MDA udeležujejo samo dijaki in študentje in da je udeležba mladih delavcev na MDA obremenitev za naše gospodarstvo. Akcij naj se udeležijo vse strukture mlade generacije, pri čemer mora biti posebna pozornost posvečena tudi kadrovanju mladih delavcev, ki naj bodo dobri delavci, samoupravljale!, ki bodo svoje izkušnje prenašali na mlajše, s katerimi se srečujejo v mladinskih delovnih brigadah na MDA, rie pa najslabši delavci, ki jih proizvodnja najlaže pogreša, kar se zelo pogosto dogaja. Mnogi nam očitajo, zakaj ne gredo štipendisti, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev, v brigado. Dragi tovariši in tovarišice, povejte nam recept, s katerim naj jih napotimo, naj jih prepričamo ali pa celo prisilimo. Občinska konferenca ZSMS je skupno s samoupravno skupnostjo za zaposlovanje sklicala vse štipendiste, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Pogovarjali smo se o samoupravnem sporazumu o štipendiranju in o aktivnosti štipendistov. Vendar žal brez uspeha, nobenega pravega zanimanja, da bi se udeležili kakršnekoli akcije. Center za MDA pri OK ZSMS je poslal vsem štipendistom prijavnico na dom, vendar, žal, nihče se še ni oglasil, da bi sodeloval na lokalni MDA Pokojišče 82 od 22. aprila do 27. aprila 1982, čeprav je to po konferenci in srednje šole dovolijo izhod iz šole za udeležbo na delovnih akcijah. 24. aprila 1982 bo udarni dan na Pokojišču. Prav bi bilo, da bi se tega dne udeležilo akcije čimveč mladih, pa tudi malo starejših, saj prostovoljno delo ni delo samo mladinskih organizacij. • Pozivamo vse mladinke in mladince, ki se še niso prijavili za sodelovanje na lokalni MDA od 22. do 27. 4. 1982 na Pokojišču ali na zvezno MDA v mesecu juliju na Plitvicah, naj to nemudoma store. Poiščite svojega predsednika 00 ZSMS, da vam bo izročil prijavnice ali pa se osebno zglasite na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8, in se prijavite na eno izmed akcij. Poskušajmo vsaj tako nekaj vrniti naši družbi — njeni dolžniki smo vsi, tako tisti, ki se učimo v šoli, ki se< v pisarni, ki delamo za strojem varni... Dragi starši, tudi vi se zamisl razmišljajte o delovnih akcijah.' bi bilo lepše, če bi poslali svoje' in sinove v brigado, kot pa da jii kateri (ne vsi) nudite veliko počitnic (morje, tujina)? In vi, stari brigadirji, tudi za napočil čas! Povejte mlajšimi sploh je brigadirsko življenje, '' tam dobrega — koristnega I Kajti MDA se prav dobro zavei se samo s sestanki, predaval more dobiti brigadirjev, da je boljša metoda pogovor, pogov" gadirja z mladincem, ki ni bil še v brigadi. MILENA 1 ,-sG B&U&TVO '-m V. Rl&KMU 30_— KINOLOŠKO DRUŠTVO »KRIM« LJUBLJANA J* Kinološko društvo »KRIM« Ljubljana prireja v organizaciji kinol4